St. 37 Mirisa plabm t gitoilfil (tati cmstc cu li 11M irtek 12. februarja 1923. Posamezna številka 20 cent. Letnik L trtica sv. Izh»J*. tevirmSi pondeljek. vsakttan zjutraj. Uredništvo: AsJJkega 6t 20, L nadstropje Dopisi naj ^se pošiljajo uredništvu. N> --pisma se ne sprejemajo. rokq£f|g~*e ,ee vračajo. — Odgovora! v " Prof. F. Peric. — Ustnik tiskJfcfoEdlnost. Tisk tiskarne Edinost ** .mi anaša za mesec L 7.—, 3 mesece^i&50, pol leta L 32.— in celo leto . — Za inozemstvo mesečno 5 lir več. ' H^jlifc^1 • in uprave St 11-57 cDINOST Hrokoatl Številke v Trstu In okoild po 30 cent — Oglasi se računajo w M kokme (77 mm.) —- Oglasi tiguvcf la obrtnikov mm po 40 ceni zahvale, poslanka la vabila po L 1.—, oglasi denarnih uvodov pa L 2. — Mah oglasi po 30 cent beseda, najmanj pa L X — Oglasi, naročnina in reklamacije se poiiljajo isključno uprav Edinosti, v Trata, ulica s«. Frančiška Asiikega ttev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva la nasava U-fiZ. Uvedba carine na sMor sklenjena v ministrskem svetu RIM, 11. Dane« zjutraj se je zapet sestal ministrski" tsvet, ki je nadaljeval razpravo o vprašanju carine na sladkor ter prešel pri tem na posamezna razdobja te carine od leta 1921 do danes. S splošno tarifo carin, odobreno s kr. ukazom-zakonom od 9. junija 1921., štev. 806, je bila temeljna carina na sladkor določena na 18 lir v zlatu in 18 lir v zlatu poviška (t. j. po sedanjem tečaju 167.04 lir v papirju); kr. ukaz-zakon od 23. marca 1922, št. 434 je puiatil temeljno carino ne-izpremenjeno, pofvišek se je tedaj pa znižal od 18 lir na 12.60 (vse skupaj torej 141.98 lir v papirju), pozneje je kr. ukaz od 28. januarja 1923, št 218 še znižal ta povišek na 3.60 lire v zlatu (temeljna carina in povišek skupaij 100.22 lir v papirju). Končno je kr. ukaz-zakon od 11. julija 1923, št 1545 določil temeljno carina na 9 lir v zlatu, prištevši k temu 9 lir poviška (enako 83.52 liram v papirju), medtem ko je bila ta carina že odpravljena s kr. ukazom štev. 216 od 2. maja. Ministrski siviet je uvidel, da je treba to vprašanje definitivno reširti, ter sklenil zopet uvesti temeljno carino na tsladkor v znesku 9 lir v zlatu za kvintal, t j. 41.76 lir v papirju. Ministrski svet je tudi ukrenil potrebno, da se od danes do 31. julija ustanovljene količine sladkorja ne bodo prodajale po višjih cenah od sedanjih. Ministrski svet se je potem b&vil s posli tekoče uprave. _ Zaplemba listov RIM, 11. Danes je bila zaplenjena «Voce Repubblicana», glavno glaisilo italijanske republikanske stranke. Tudi prva izdaja lista «Pcipo4o» je bila zaplenjena. Zločinci — brez zločinov Puljska «L'Azione» je priobčila te dni neki dopis iz Buzeta; v katerem dopisnik pripoveduje, kako so orožniki pridno na delu, da »v «črnih listih policije* ugotovijo vse Hrvate, «specijalizirane v sovraštvu proti Italiji»! To da so izzivalci, ki noč in dan, javno in po hišah svojih isckrivcev, «kompromitirajo» in «konspiriraj(o» proti drža vil Potem pa priznava, da izvršene preiskale niso bile in niso mogle biti vse uspešne, ker se ti najemniki «tujinca» — ki'da jih podpira, tujinec, jim donaša na mejo navodila, pred vsem pa denarna sredstva, ter jim vceplja prazne nade- — ker se ti sovražniki domovine skrivajo v temi skupnosti hrvatskih ljudi Niso mogli torej — nadaljuje dopisnik — zaslediti, kje so skiiti dokumenti, orožje in sploh dokazi o protidržavni delavnosti teh iredentistov, ki so se vgnezdili vsepovsod! Oddahnimo se malo! Kajti ni lahko kar sproti prebaviti toliko neskladnosti in nesmiselnosti, kolikor jih je dopisnik stlačil v te kratke stavke. Pomislite le! Nič niso našli onah izdajalskih listin, tistega skritega orožja, sploh tisdih dokazov za proti-državno rovarjenje istnakih Hrvatov, vendar se je orožnikom posrečilo, da so ugotovili zločince in izdajalce! Nimajo dokazov za zločin, vendar so ugotovili zločince! Pa še več! Zločinci niso le poedine osebe, marveč vsa hrvatska skupnost! Kajti ta je kriva, da ne morejo najti dokazov o izda-jalstvu proti državi! Z eno besedo: ali je zločin, ali ga ni, to je postranska stvar, glavno je, da pridejo zločinci na «črne liste policije«! To je višek .vseh viškov, bi rekel nekdo. Taka policija in taka kazenska justica bi bila unicum v življenju praivnah držav vsega sveta. Uverjeni smo, da tudi voditelji sodne uprave in javne varnosti v naši držajvi odločno odk'a/njaio že samo misel, da bi se mogla uveljavljati. a taka praksa, za izsledorvanje državni zlo- t potrabna. ker prvič izvol,em dr. Braun m mo-77 . '. i j gel sestaviti delazmozne vlade, črncev. Taki nacuni se morejo zdett diO-, Qd teh -e pre^el bivši X I Vladna kriza w Prusijl reiena Dr. Mane ministrski predsednik, BERLIN, 11. Pri včerajšnji drugi volitvi pruskega ministrskega predsednika, ki je postala ^ ^ ; potrebna, ker prvič izvoljeni dr. Braun ni mo- #-p i . . __• Vini gel sestaviti delazraožne vlade, ie bilo oddanih -----. - Tak\ do- veljavnih glasov Qd teh'je prBjel bivži pustni le v glavah Ifuda brez vsake logike,> drž kancelar ^ Mart (centrum) 219 in pristaš brez vsakega pravnega čuta, pa tudi brez ijud^ stranke v. Richter 153 glasov. Med vsake misli na ugled lastne drža/ve. Taki; obema je prišlo do ožje volitve, ke®- nobeden ljudje so skoro patologični pojavi, ker jim nj dobil polovice oddanih glasov. Ožje volitve so izpadle v prid dr. Marxa, ki je bil tako izvoljen za pruskega ministrskega predsednika. BERLIN, 11. V nenrškonacijonaluih krogih izjavljajo že vnapre;, da se bo tudi dr. Marxova misija ponesrečila, ako bo vztrajal na politiki srednje Unije, ki jo je vodil kot državni kancelar. Dr. Marx sam ne prikriva, da nima mnogo vere v svoj uspeh, izjavlja pa, da je smatral za svojo dolžnost sprejeti poziv svoje stranke in da hoče poskusiti vse, da spravi ja sovraštvo proti našemu narodu, pohlep, da bi črnili to naše ljudstvo in ga 'spravljali v nesrečo, zatrl vsako blago čustvo, vsak čut pravičnosti do človeka drugega plemena. To so ljudje, ki ijih je povsem zajela plemenska blaznost. Sveto »služimo sveti domovini! — pravi naš pesnik. Ti ljudje — kakršen je rečeni dopisnik — si pa domnevajo, da služijo stvari domovine m ugledu tsvojega naroda s svojim narodnvn j situacijo z mrtve točke in tako odstrani sicer besnilorn in divjanjem proti lastnim so- \ neizbežno potrebo novih voliUv. Marx hoče državljanom drugega plemena. Zato so v j predvsem poskusiti dobiti stike z nemško go- 'J. i ___r^rJ? ^n^tihrvi' turli ra Qvrv?r»: spodarsko stranko, tki tvori levo .krilo ljudske resnici Je nevarni in poguuni mai za svejo f , . j V . « i- •• v 5 - z.buiaio' stxan^e m nc °®obrava tesne koalicije z na- ' ' 1 cijonalci, ki jo je osnoval dr. Stresemann. Ako ta skupina podpre Marxa, mu bo omogočena sestava vlade na podlag* weimarske ustave. Pred Marxom so pozurdile pruske koalioiistke stranke ministrsko predsedništvo tudi deželnemu glavarju renske province, dr. Horiomu, ki pripada centrumu. Hori cm pa je ponudbo odklonil. državo, ker s svcijim besnilom domneve o njej,' ki jo morajo spravljati v najneugodnejšo luč pred civiliziranim in pravno čuitečian svetom, v domnevo namreč, da za drugoroidne državljane ni v nji pravice in pravne zaščite. Drastičen primer za to daje buzetski depi-m^k etja z usnjem, kateri so bili obtoženi radi nepravilnosti v službi. Med obsojenimi na smrt ^e ravnatelj podjetja Gorodinsky. Drugi štirje obtoženci so bili obsojeni na 8 let samevan>a v ječi, ostali so dobili manjše kazni. Pojasnilo sosp. senatorju (Iz duhovniških krogov.) V svoji knjigi piše senator Mosconi, bivši generalni civilni komisar v Trstu, o slo* vanski duhovščini v Julijski Krajini to-le: «V učiteljiščih naj se skubi za obrazovanje duše. Naj le govorijo slovansko, poučujejo pa naj v italijanskem duhu Isto velja glede duhovnikov, ki naj prihajajo iz semenišč ne kot iredentistični politikanti, marveč kot oznanjevalci ljubezni in miru. Marsikaj se i ,M ,, . - . w' . . . Je že storilo v tem smislu, posebno za uči- ^f^punske pogodbe mjo je telje. In še več bi se bilo storilo, če ne bi potem predložila v odobritev zasebnemu ^ilo svetu. _ ^ forme. Odbor je tudi priporočil razne določbe glavni govornik je natstopil general Castel- j glede finačne kontrole s strani viade in ra- Aretacije komunistov v Tunisu TUNIS, 11. Na predlog državnega pravd-ništva so bili danes aretirani trije komunistični agitatoru. nau, ki je pojasnil zborovaicem, da se morajo vsi Jkatoličani Francije združiti v enotno falango v svrho obrambe 'vere. V tem smislu je bila odobrena tudi resolucija koncem zborovanja. Ko so tse zborovaici začeli razhajati, so' se razvili ponovni incidenti v ulici du Pa-radis in de s Princes. Tudi v predmestju Castellane so navalili komunisti in socrja-lisii na katoličane, ki so se vračali z zbo-rovanja. Tekom vseh napadov je bilo ra-njenih nad 100 oseb, večina na glavi. Med ranjenci se nahaja tudi več duhovnikov. Eden izmed ranjenoev je zadobil tako težke poškodbe na glavi, da je umrl v bolnici vsled lzkrvavitve. Policija je izvedla več aretacij. Dogodki so napravili v mestu mučen vtis. Kakor zatrjujejo poslednje vesti, je dosedaj podlegla dobljenim poškodbam dvojica ranjencev. Policija je dognala, da je pri napadu Streljal na katoliške pristaše Italijan Riccardo CarettL Katoliško zborovanje v Rouenu PARIZ, 11. V Rouenu se je vršilo veliko zborovanje katoliških pristašev. Kot govorniki so nastopili trije poslanci. Sklenjena je bila resolucija, ki zahteva, da Francija še nadalje vzdržuje poslaništvo ori Vatikanu. < čunskega dvora s sodelovanjem komisarja Društva narodov. Predsednik Termeulen ye pred zaljučkom seje izrazil prepričanje finančnega odbora Društva narodov, da ima avstrijska vlada trdno voljo ndaljevati pot izvrševanja svojega programa in to toliko glede ravnovesja v proračunu, kolikor za gospodarski razvoj države Podmorski kabel Italija - New-York RIM, 11. Kakor je na včerajšnji seji senata sporočil minister za protne.t Ciano, je bila vzpostavljena zveza Italija - New-York potom podmorskega ka'bla. V nedeljo, 22. t. m., se bo ^vršila v Anziju u-radna otvoritev prometa na tej novi zvezi. Svečanosti bo prisostvoval tudi ministrski predsednik Mussolini italijanski pomik u potopil v Jonskem morja — 23 mož utonilo DUNAJ, 11. Brzo javljajo iz Aten, da se je italijanski parnak «Sara» z 2500 tonami cementa potopil nedaleč od Krfa na poti v Patraa. 23 mai posadke je utonilo. Skušali so se rešiti w dveh čolnih, ki sta biLa pa zajeta od vrtinca, ki ga ie ladja naredila ob potopitvi Nek angleški mornar, ki je skočil * morje, se je rešil s plavanjem. Novi izgoni grških duhovnikov iz Turčije CARIGRAD, 11 .V prihodnjih dneh bo izgnanih zopet J 5 grških duhovnikov. Zvišanje krušnih cen v Švici BERN, 11. Švicarska -socialistična stranka in strokovna zveza sta protestirali pri državnih oblastih proti zvišanju krušnih cen. V Švici so se namreč zvišale cene kruhu za 5 centimov pri kilogramu. Žrebanje zakladnih bonov RIM. 11. Pri generalnem ravnateljstvu državnih dolgov se je vršilo danes žrebanje zaklajdnih bonov četrte serije. Dobitek L 100.000 ye zadela srečka št. 763.343; dobitek L 50.000 srečka št 799.750; dobitek L 10.000 srečka št 768.918 in štiri dobitke po L 5000 so zadele srečke št. 993.495, št. 1,855.788, št 1,881.898, št. 1,387.508. Silna nevihta na Nizozemskem LONDON, 11. Včeraj je divjala po vsej Nizozemski silna nevihta, ki so jo spremljali lahki potresni sunki. Nevihta je povzročila težke poškodbe na stavbah in brzojavnih napeljavah. Zgorela je tudi več hiš. Angleško posredovanje glede izgona patrijarha LONDON, 11. Pričetkom današnje seje zgornje zbornice je interpeliral knezoškof iz Camtert>iirya vlado glede izgona grškega patrijarha iz Carigrada. Lord Cur-zon mu je pojasnil stališče grške in turške vlade ter naglasil, da bo angleška vlada v popolnem sporazumu z zavezniki dek>» vala na to, da se zadeva leši v zadovoljstvo obeh prizaidetih delov. Nova trgovinska pogajanja med Anglijo In Rusija LONDON, 11. «Westminster Gazette* doznava, da se bo Rakovski it tekom tega tedna vrnil v London ter prinesel nove predloge za ureditev vprašanja ruskih dolgov Angliji. List nedostajalo sredstev. Ko sem se nahajal nasproti nepoboljšljivim rovarjem, duhovnikom in učiteljem, sem brezobzirno ukrepal potrebno. Iz šole in cerkve bo mogla prihajati v bodoče največja pomoč za delo pomirjenja in pobratenja.« (Glej «Edinost» št 25. z dne 29. jan. 1925. na drugi strani, tretja kolona od zgoraj). Tu nam torej g, senator Mosconi narekuje, da naj poučujemo »v italijanskem duhu. Imenuje nas rrederrtistične politikante, ki ne ozjnanjujemo ljubezni in miru. Očita nam, da smo nepoboljšljivi rovarji, in govori kakor da do zdaj ni prihajala iz cerkve pomoč za delo petmirjenja in pobratenja. Vse to je pravzaprav grda in gorostasna žalitev, vendar nas prav nič ne vznemirja, ker smo je vajeni, saj je že stereotipna. Povemo pa g. Mosconiju, ker je to stvar načelne važnotsti, da slovanski duhovniki nikdar ne bomo poučvali v italijanskem duhu, ampak vedno in edino v katoliškem duhu. Saj mi smo služabniki katoliške Cerkve, služabniki božjega kraljsetva na zemlji, ne pa kakega posvetnega kraljestva.. Mi bomo oznanjevali ljubezen in mir med vsemi ljudmi in med vsemi narodi, kakor zahteva katoliški duh. In katoliški duh nas uči, da smo vsi narodi pred Bor gom popolnoma enakcfveLjavni in enakopravni. Odreseaiik sveta je zapovedal njegove nauke oznanjevali vsem narodom brez Tnkake izjeme: «Idite in učite vse narode*, in sicer ▼ njegovi resnici in njegovem duhu. In le po tej resnei in po tem duhu bo on sodil vise ljudi in vse narode. V dolini Jozafat se bo g. Mosconi o tem do dna prepričal Božja volja je, da Msi ljudje in vst narodi spoznajo Boga in katerega je poslal Jezusa Kristusa, da visi postanejo kristjani, da vsi postanejo nebeški prebivalci. Idite in učite vse narode, ne da postanejo Italijani ali Slovani aH Nemci itd., ampak da bodo vsi kristjani in da pridejo v nebesa. Pred Bogom ne velja en Italijan prav nič več, kot en Slovan, en Nemec prajv nič več, kot en Francoz. Bog ne bo sodil prav nobenega človeka, v ko- Jako je bil te ali -one narodnosti, ampak v IdoJ&o je kristjan. Da je toliko različnih jezikov in narodnosti na svetu, je to gotovo velika strašna kazen, s katero je Bog udaril nepokorno Gloveštvo. Koliko zla in gorja manj bi bilo ca svetni, če bi vse človešbvio bilo -sasno enega jezika in ene narodnosti! Od druge Mreni pa je gotovo bila izrecna, volja božja, da se vse človeštvo razdeli v raz-£čne narode, da bš se tako čedalje bolj kazala nedosegljiva, modrost in nepojmljiva previdnost božja, da bi ljudje imeli priložnost razvijati različne čednosti in kreposti 4n wt njih medsebojno plemenito tekmovati zlasti pa v medsebojni ljubezni in miroljubnosti, pravičnosti in dobrohotnosti. Zafto tudi Odrešenak sveta ni odprarvij različnosti jezikov in narodov, ampak je slovesno na novo sanskcijoniral pravico do obstoja vsem narodom in jih pozval k večnemu cilju, za katerega je človeški rod usliviarjen. In zato tudi ni Kristus nikjer in nikdar niti črhnil, niti najrahlejše nepovoljno namignil proti kajteremu jeziku ali narodnosti, ampak je vse narode objel brez najmanjše razlike z enako ljubeznijo: Idite in učite vse narode! Katoliška resnica in katoliški nauk je torej, da po božji- volji in modrosti in previdnosti obstojajo vsi narodi in da ima vsak narod pravico dk> obstoja, do .svojega individualnega razvijanja in napredovanja. Vsak človek je po božji 'vtolji dolžan svoj lastni jezik ljubiti in gojiti, a vse druge spoštovati in ceniti, nobenega pa ne zaničevati. In noben narctd ne sme in nima pravice drugega v njegovem obstoju ogrožati in njegovega razvijanja in napredovanja ovirati in preprečevati. Hudobno m smrtno pregrešno je, aka kateri človek svojega sočloveka sovraži samo radi tega, ker govori drugačen jezile, kot on. In peklensko zlobna je, ako mu radi tega dela kirvioo, ga zaftira in preganja in mu pov-jroča žalost in trpljenje. In pravcato nu-' £čevo delo je, ako kdc- svojega sočloveka ovira in brani spoznavali Boga in njegove nauke v njegovem jeziku in mu služiti v njegovem jeziku. Lamdate Doaninum otntnes eentes, laudate eum omness populi! To je atoJiški duh. Pri vsakem človeku je narodnost nekaj čisto saučapiega, akcidentalnega. Če bi bil g. Mooconi rojen v mojem krapu bi bil on danes Slovenec, ki če bi bil jas rojen v Mooconijevcm kraju, bi bil faz danes Italijan. In če bi biti vsi Slovenci rojeni v Italiji, hi biB danes Italijani, in če bi bili vsi Italijani rojeni v slovanskih krajih, bi brli danes Slovani Ni torej človečansko, Se manj pa krščansko, ako se skupini ljudi odrekajo naravne pravice, ker gorvo-rijo ta ali oni jezik. To ni katoliški duh, ampak paganski, hudičev duh. Če bi hoteli kdaj Slovani Italijane tlačiti in preganjati, jim ropati jezikovne pravice 'v cerkvi, v uradu, v šoli, jima zadajati škodo in krivice na imetju in zdravju, ko bi kdaj Slovani hoteli m oboroženih tolpah razsajati po laskih vaiseh, vdirati s silo v hiše, pretepati ljudi, ratzbiijati in uničevati hišna opravo, jim zažigati hiše, jim povzročati na vsakovrstne načine žalost in trpljenje, tedaj bi mi slovanski duhovniki nastopili proti takemu počenjanju odločno in odkrito. In prepričan sem, da bi naše katoliško slovansko ljudstvo potegnilo z nami. G. senator MOscoaii nima niti pojma — ker se za to nič ne briga, ker ga to nič ne zanima — koliko gorja so morali prestati zlasti goriški Slovenci od L 1915 naprej radi Italije. Stctisoči tso izgubili vse svoje imetje. Kaj pa drugo trpljenje? In po končani vojski? Ali more kateri katoliški duhovnik soglašati s postopanjem Mjcsco-nijevih serojakov s islovanskim prebivalstvom te pokrajine? Katoliški duh in morala, krščanska ljubezen in pravičnost tega ne dopušča. In vendar slovansko prebivalstvo vrši vzorno vse težke dolžnosti napram državi. G. Mosconi pa se drzne ooitati slovanskim duhovnikom, češ da so iredenti stični politikanti in rovarji in da niso «»nanjevalci ljubezni in miru! Ali ostanemo, kar smo: katoliški duhovniki in poučevali bomo tudi nadalje v katoliškem duhu. In ko bo katoliški duh prefžel tudi g. Mosconija in vse njegove rojake, tedaj šeJe prilde pomirjenje in pobratenje. Da, pobratenje! To je cilj na tsvetu postavljen od Boga 'vsem narocbm, pobratenje, ne pa raznarodovanje in asimilacija, katero ima g. Mosconi in pretežna večina, njegovih rojakov v načrtih. Izpeljevanje takih načrtov — kakor nas uči bridka izkušnja — ruši ljubezen, podira mir, širi nezadovoljnost, ustvarja krivice in nasofcstva, žalost in trpljenje in ko-nečno vodi Bog zna v kakšne katastrofe. Katoliški duhovnik slovenske narednosti. Julijska Krajina, 4. jam. 1925. Politični pregled Tnst, 11. februarja 1925. — Italija« Težišče političnega poJožaja v Italiji se nahaja še vedno v senatu. Razmerje med vi ajdo in gornjo zbornico in dosledno tudi med njo in fašizmom se je v za*inti*h dneh precej poostrilo. Jutri v četrtek začne senat razpravljati o nofvem vodilnem redu. Kakor je znano, se je pokazala že pri pretresu volilne reforme v kompetentnih senatovih uradih in komisijah, da rimska gornja zbornica nikakor ne odobrava onih določb novega v o lit ve -nega zakona., ki se tičejo postavijanja kandidatov. Načrt zakona, ki ga je zbornica že sprejela, določa namreč, da se mo-r£"'o predložiti kandidati v sedmih dneh po objavi odloka o razpisu njojvih volitev in da mora biti vsaka kandidatura podprta s podpisi vsaj 400 volilcev dotičnega volilnega okra|a. S ena tova komisija se je izrekla v svietjem poročilu odločno proti tem določbam in precSaga, naj se rok sedmih dni podaljša na dvanajst in število podpisov skrči na 200. Nadaljni razvoj odnošajev med vlado in gornjo zbornico bo odvisen v glavnem od tega, ali bo vlada vztrajala pri tem, da se mora volilna reforma potrditi, kakor jo je sprejela zbornica, ali ne. Ako postavi Musstošini vprašanje zaupnice, sc bo nahajal senat v mučnem položaju. Ako bi sprejel popravke, ki jih predlaga komisija bi se volilna reforma ne samo morala zopet vrniti pred zbornico, temveč bi bila tudi Mussolimijeva vlada prisiljena, da poda ostavko. Da se fašis Lovski krogi zavedajo neprijetnosti položaji, dokazuje dejstvo, da napadajo fašistovski listi te dni gornjo zbornico s precejšnjo brezobzirnostjo. Očitajo ji. da jaše na vprašanjih postranske važnosti in da se na ta način izreka proti bistvu volilne reforme, t. j. proti encime nskeinu volilnemu okrožju. Nekateri fašistovski listi pa pišejo o- senatu naravnost žaljivo, češ da dela enako klavrno figuro kakor prejšnja poslanska zbornica. Sodeč po dosedanjih izkušnjah glede zadržanja rimske gornje zbornice napram Mussctlinijevi vladi pa se lahko reče že sedaj, da se bo senat tudi v tem vprašanju uklonil volji ministrskega predsednika in da ni resnejše nevarnosti, da bi se spor med vlado in senatom poostril do skrajnosti. Vsaj glede vprašanja volilne reforme se sme to trditi. Nevarnejše pa je vprašanje preuredbe armade, glede katerega je senat tudi navzkriž z vlado. To vprašanje pa pride na vrsto šele pozneje. Kar se tiče opozicije, ni bilo v zadnjih dneh nikakih posebnih sprememb. Maksi-malisti so sklenili na svojem nedavnem zborovanju v Milanu, da ostanejo nadalje «na Aventiruia, t. j. torej da ne izstopijo iz opozicijonalnega bloka. Nevarnost razpada «Aventina» je potemtakem vsaj za sedaj od vrnjena. Na drugi strani pa so se ravno te dni zopet pojavile vesti o nekakih pogajanjih med ustavovemirni strankami opozicije na eni in opozicijo v zbornici (Giolitli-Salandra-Orlando) na drugi strani. Velik del svoje pozornosti posvečajo fašisti še vedno razmeram v udruženju bojevnikov, Polemika fašistov skih l:stov proti voditeljem tega udruženja se nadaljuje. «Pcjpolo dfItalia» je no glas al ravno E VESTI te dni stališče, da udruženje bojevnikov ne sme postati kaka politična sila, temveč da orsora ostati strogo nepolitično udruženje Ker si fašisti ne morejo podvreči udruženja, bi hoteli s tako svojo agitacijo doseči vsaj to, da bi se bojevniki kot taki ne vtikali v politiko. To se pcaivi z drugimi besedami: če že nočejo podpirati fašizma, naj mu pa vsaj dajo mir. Kakor smjo že naglašali na tem mestu, bo paidila odločitev o tem sporu na letošnjem občnem zboru udruženja, ki se bo vršil v kratkem v Viareggio. Te dni je razpravljal osrednji odbor italijanskega novinarskega udruženja v Rkrai o znanih predlogih poslanca Amicucci-ja glede ureditve pravnega položaja novinarjev (novinarska zbornica, prisilna skupna pogodba i. dr.). Odbor je odklonil njegove predloge z izjavo, da je pripravljen sprejeti le tako ureditev, ki *bi slonela na ser danji no vinarski organizaciji. Obenem je odber naglasil, da smatrajo italijanski novinarji svobodo tiska za svoj najrvisji interes, ki mora biti podrejen vsem drugim interesom. — Slovanske države. — Jugoslavija. Skupščinske volitve, ki so se vršile preteklo nedeljo (8. t. m.), so se končale z zmago Narodnega bloka, ki je dobil nad 160 poslancev. Ostali mandati so razdeljeni v glavnem na Davidovičeve demokrate (po še neuradnih številkah 37), radičevce (67), slovensko ljudsko stranko1 (20), bosanske muslimane (15) in nekatere manjše stranke in strančice. Značilno je ogromno napredovanje narodnjo^radikalne stranke, katera si je priborila 140 mandatov in bo torej razpolagala s kakimi 40 poslanci več, nego jih je imela v prejšnji skupščini. Napredovali so tudi samostojni demokrati. Vse stranke, ki so šle v boj proti Narodnemu bloku, so rahlo nazadovale. Nazadovali so tudi Nemci. Hud poraz pa so doživeli srbski' zemljoradmki in posebno mar cedonski Turki, ki so dobili le enega poslanca, medtem ko so jih imeli prej 14. Volitve so se vršile na splošno mirno, le tu pa tam je prišlo do neznatnih incidentov, ki pa ne morejo kvariti spletne povoljne sKke o poteku voiitev. V Ljubljani je bL!a volilna bitka posebno vroča. 2a ljubljanski mandat so se borili samostojni demokrati in SLS. Izvoljen je bil dr. Korošec. Ker je dobila lista dr. Ravniharja nad 800 glasetvi im ker znaša večina dr. Korošca nad Mohoričem le nekaj nad 350 glasov, se ima zahvaliti voditelj SLS za SV070 zmago v prvi vrsti sporu med samostojnimi demokrati in pristaši dr. Ravniharja. — Bolgarska. V bolgarski armatli je izbruhnil upor proti vladi. Uporniki pa so bili premagani ter so zbežali na jugoslo-vensko ozemlje, kjer so jih jugoslovenska ob lasti va razorožila — ČehoslovaŠka, Danes se je sestal čehoslovaški parlament k zasedanju. Ker je ministrski predsednik Švehla bolan, ga zastopa njegov namestnik Strxbrny, kateri 'bo poročal parlamentu o ukrepih vlade za pobijanje draginje. V Pragi se snuje čehoslovaška državna banka, ki začne v kratkem poslovati. En del češkega tiska je začel napadati sedanjo «petko» t. j. zvezo petero čehoslovaških strank, ki sedaj vladajo v tej slovanski republiki. V drugi polovici meseca marca se bo vršil nov sestanek Malega sporazuma. — Poljska. Poljski politični krogi so vsled sklenitve nedavne rusko-japonske pogodbe zelo vznemirjeni. Krivdo, da je prišlo do tega ^^fffflima, pripisujejo* poljskemu poslaniku v Tokiju Patku, kateri bo vsled tega odpoklican. Morda, pa bo imela sklenitev rusko-japonske pogodbe to dobro posledico, da bo povoljno vplivala na bodoče odnašaj e med Poljsko in Čehoslo-vaško. Poljski listi že poročajo, da je Poljska vlada pripravljena postaviti Čehoslovaški na razpolago pristanišče v Gdynju. — Rusija- V Moskvi so prepričani, da bodo Ze-dinjene države v najkrajšem času priznale sovjetsko vlado, ker da želi washing tonska vlada, da bi se prihodnje razorožit v ene konference udeležila tudi Rusija. Za 1. marca je sklicano zasedanje osrednjega izvršilnega odbora sovjetske republike v Tiflis na Kavkazu- General Tuhačevskij je bil imenovan za ravolucijonar*- nega vojnega sovjeta. — Francija se tudi bavi z vprašanjem draginje. Parlament je koncem preteklega tedna sprejel zakon, ki določa, da se morajo naznaniti vse zaloge žita v državi, tako da bo vlada lahko kontrolirala kupčijo z žitom in moko. Odprava poslaništva pri Vatikanu je resno vznemirila francosko gornjo zbornico. Potek zborovanja socialistične stranke v Grenobie dovoljuje predvidevati, da bo ta stranka gotovo tudi v bodoče podpirala Herrirotovo vlado. — Anglija. Angleška vlada je končno odgovorila na noto francoske vlade o medzavezniških dolgovih. Stališče Anglije je sledeče: Francija bi odplačevala svoij dolg v dvojnih obrokih. Prva vrsta obrokov bi se določila v skladu s finančno zmožnostjo Francije, drugo nnrsto obrokov pa bi tvoril en del nemške vojne odškodnine, ki bi jo Francija odstopila Angliji. Angleški odgovor je napravil v Franciji zelo mučen vtis, ker »e je bati, da stremi Anglija s svojim predlogom za. tem, da- bi dobila francoske finance popolnoma pod jsvojo kontrolo. Napoveduje se v zadnjem času nov medzavezniški sestanek, ki bi se vršil v Londonu in na katerem bi se razpravljalo tudi o vprašanju varnosti Francije. Anglija je pripravljena prevzeti jamstvo za ohranitev sedanjih mej med Belgijo in Francijo na eni in Nemčijo na drugi strani, medtem ko se noče obvezati glede mej med Nemčijo ki Poljskot, ki da so nenaravne. — Nemčija. Tudi nemška vlada bi bila pripravljena skleniti s Francijo pogodbo o trajni nedotakljivosti sedanjih mej, toda le pod' pogojem, da doseže revizijo svojih vzhodnih mej. Finančni škandal, v katerega so zapleteni tudi nekateri ministri, se širi. Prejšnji postni minister Hoefe, ki je bil prisfljen odstopiti v zvezi s tem škandalom, je bil vderaj aretiran. Obtoženci se bodo morali zagovarjati, ker so oškodovali državo za približno 2 milijardi in pol zlatih mark. Sestava pruske deželne vlade je poverjena dr. Marxu, s čimer je doživela monarhistična desnica pruskega deželnega zbora nov poraz. — Avstrija, Avstriji se je posrečSo prepričati finančni odbor Društva narodov, da je njena finančna politika odkritosrčna. O tem vprašanju pa se bo podrobneje razpravljalo na prihodnjem sestanku sveta Društva narodov, ki se bo tvršil najbrže v mesecu juniju. Ko* protiutež proti agitaciji za priključitev Avstrije k Nemčiji, se je iznesla te dni zopet ideja nekake gospodarske ki finančne unije ob donavskih držav, toda Če&otsiovaška in Jugoslavija sta se izjavila takoj proti vsaki taki zvezi. Grška je predLočiLa apor radi izgona pravoslavnega patrijarha iz Turčije Društvu narodov. Na ta način je odstranjena zadnja nevarnost oboroženega spopada med obema državama. „Edinost" pred sodBčem Na včerajšnji dan — 11. t. m. — je bila določena bazenska obravnava proti odgovornim urednikom. «Edinosti», -Istarske Riječi*, »Učiteljskega listan ici »Goriške Stražeki so obtoženi ščuvanja k nepokorščini napram državnim zakonom, sramotesnja državnih oblastev in ustanov itd. Zla vse to se morajo zagovarjati zato, Iker so naši tisti kot tolmači ljudskega razpoloženja protestirali že 1. 1923. proti G^n-tile-jevi šolski reformi, s katero je bila naša ljudska šola odpravljena, oziroma poitalijan-čena. * Odgovorni uredniki naših listov so bili pozvani k. zaslišanju skoraj že pred poldrugim letom. Dtoe 10. t m. pa so dobili poziv k obravnavi, ki se je imela vršiti že drugi dan ob 9. uri na podlagi naglega -postopanja, tako da si niso mogli niti preskrbeti braniteljev. Uradno določeni branitelj je predlagal, naj se obravnava odgodi v svrho predložitve novih dokazov s strani obtožencev. Sodni dv'or je pradlog sprejel ter sklenil vrniti sodne spise državnemu pravdniku. Z ozdrom na ta naš proces hočemo ugotoviti tu le eno dejstvo, na podlagi katerega mora biti dejanski stan jasen za vsakega nepristranskega človeka.: Vsi inkriminirani Članki so objavHeni mnogo prej, nego je bil objavljen Gentilejev zakon o »Uredbi šolskih stopenj in učnih programov Ijudskošolskega pouka*. »Gazzetla ufficiale» je priobčila omenjeni zaikon dne 24. oktobra 1923. Na noben način ni mogel torej stopiti v veljavo pred tem dnevom. 2e vsled tega je obtožba -ščuvanja k nepokorščini napram zakonom» neutemeljena, ker bi moralo sicer veljati, da je mogoče ščuvaaje proti zakonom, ki jih ni. _ 0 Političnem draflvn „Edinost" piše zagrebš!*u «Obzor» povodom nedavne petdesetletnice naše organizacije: V vs»m tem razdoblju je društvo vodilo ostro borbo za narodne pravice. Večkrat je izvojevalo sijajne zmage in uspehe. Cisto pa je bilo pred nadmoćno silo nasprotnikov, ki jim je prav prišlo tudi sodelovanje z avstrijskimi oblastvi, prisiljeno popustiti za hip, da se je kmalu zopet spustilo v borbo za narodne pravice. Po vopii je nastala nova situacija in tudi tedaj *a je društvo »Edinost* znalo znajti in začeti z nadatjoo borbo. Vse zapTeke, ki so jih postavljale poprej avstrijske oblasti, potem p» teror hudih nasprotnikov, niso mogle zrušiti odporne sile političnega društva ~Edinost» in njegove nade v boljšo bodočnost. Hotelo neposrednosti oMeranjo orodoo s strankami Pred kratkim se je — kakor smo že poročali — tudi tržaški «PiccoJo» izrekel proti prevajalcem in tolmačem kot sredstvom za občevanje med uradi in slovenskim ljudstvom. Pa ne mislite nikar, da se je s tem pridružil našemu edino pametnemu, pravičnemu, logičnemu, praktičnemu in naravnemu stališču. Stališču namreč, ki zahteva, da občuj uradnik s stranko direktno in brez posredovalcev! Torej v njenem jeziku! Laški list je zahteval nekaj drugega, kar je skrajno krivično, nelogično in nenaravno. Ne zahteva namreč, naj se direktno občevanje uradnika s stranka vrši v jeziku, ki ga ta poslednja razume, marveč v jeziku uradnika, ki ga prizadeta stranka — ne razume! Z drugo besedo: mesto da bi bil urad!nik usposobljen za neposredno občevanje- 9 stranko, naj se ta poslednja u spe sobi za občevanje z uradnikom! Kakor vidite, postavlja «PiccoIo» na gia-vo najnaravnejše pojme, najpripro-steišo logiko in tudi najnujnejšo praktičnjot portrebo. Kajti neposredno občevanje v jeziku, ki ga stranka ne razume, sploh ni nikako občevanje, vsaj ne tako, da bi -služilo življenjskim koristim prebivalstva, torej nalogam javne uprave! Tako občevanje bi b3o le porazna formalnost in stranka bi bila le startist, ki bi mu bila odvzeta vsaka možnost za obrambo svojih pravic in koristi Tako «neposrednjst» v občevanju uradov odklanjamo seveda mi z isto ocfločnciatjo kakor napravo tolmačev: kot nevarno za interese prebivalstva in pog-dbno za positevanje uradov. Naši zahteva, ki jo zastopamo mi neizprosno in neotdjenljivo, je in ostane, da bodi uradnih jezikovno popolnoma usposobljen za občevanje z ljudstvom, za neposredno občevanje v edino pravem zmisln beseda; neposrednosti! To je: uradnik obvladuj popolnoma jezik stranke! Kdor hoče drugače, ne misli ne na potrebe prebivalstva, ne na naloge javne uprave, marveč le na svojo — politiko! Iz življenja našeša ljudstva Iz Pomera na Puljščini pišejo «Istar. Riječi»: V nedeljo, dae 25. januarja, je čital naš župnik pred oltarjem in izloženim sv. sakramentom, dopis v «Istar. Riječi»t naperjen proti njemu. Opravičeval se je in napadal s tiga svetega mesta neko tuLtajinfo nedolžno osebo. Tudi je .krivo navajal oni dopis. Tako je grešil pred oUarjem. Naizanimivetše pa je to, da je ta nedelje napadal ono osebo v srbsko-hrvatskem jeziku! Da bi pa oznanjal božjo besedo v tem jeziku — tega na zna. Med drugim je rekel tudi: «Jaz ne smem prepovedovati v vašem jeziku, ker tako hočejo italijanska oblastva. A kdor je proti italijanskim oblastvom, ta je tudi proti Bogo!... S tem je hotel reči, da je dotična oseba proti italijanskim oblastvom. Vprašanfe je samo: če tako govori v cerkvi, kako govori šele pred orožniki?! Ni izključeno, da nas tudi neresnično ovaja prad njim. Človek, ki izpred oltarja ne govori resnice, je sposoben tudi za druge razne nespodobnosti. » Tudi ta dopis je -primeren prispavek k današnjemu člaraku o ovaduštvu, ki se izvaja proti našemu ljudstvu! — Pogreb Mari jo niče Kodiričeve se je vršil ob okoliščinah, ki so pričale, koliko iskrenega spoštovanja ja uživala blaga pokojnica pri vseh, ki so jo poznali, in kako resnično in globoko je splošno sočutje z žalujočo rodbino Kodričevo. Na pogreb je došlo veliko število občinstva iz domaČega okoliša, iz drugih vasi okolice m iz mesta. V posebno velikem štavrlu je došlo ženstvo. Vse je hotelo tudi ustmeno izraziti svoje sožalje glavarju družine Veko-slavu Kodriču. Sprevod,, ki ga ja vodil veleč, g. župnik Macarol ob asistenci g. kaplana, se je podal najprej v škedenjsko cerkev, kjer so se izvršili žalni cerkveni obredi, a od tam na pcJi-opališče pri Sv. Ani. Ko so pokcjnico izročili v objem zemlje, so žalni gostje pred raz-stenkom še enkrat izražali žalujoči družini besede tolažbe. — Srt>rt uglednega tržaškega zdravnika. Predsinočnjim je umrl v starosti 72 let zdravnik irof. Jurij Nicolich, primarij v tukajšnji mest. bolnišnici. Pokojnik je bil dalmatinskega poko^enja, a rodil se je v Benetkah. Študira! j« v Gradcu ter v Padovi in je bil promoviran na ob ah univerzah. Dolgo vrsto let le bil pri-marii urološkega oddelka v mestni bolnišnici in tekom svojega poslovania si je pridobil sloves kot izvrsten zdravnik. Bi? je menda eden izmed na-iboljših urologov Italije. Pograb se bo vršil danes ob 10. uri. Oruiitf^e vesti — Pevsko društvo «Adrija» v Barkovijah priredi v nedeljo, 15. februarja t. L pusrt.no veselico z raznovrstnim vsporedom v dvorani «Excelsior&- v Barkovijah. — Po veselici prosta zabava. Zače-teic ob 17. uri — Simpatije, ki jih to druš-tvo uživa med našim občinstvom in še če povemo, da nastopi pod spretnim vodstvom g. Milana Per'Lot-a okolo 100 delujočih članov, so menda najboljši porok, da bo vsa prihitelo v nedeljo v Barkovlje, uživat lepega petja in se pozabavati par uric. Na svidenje! — Slov. akad. ter, društvo «B&'kan». Danes redni sestanak v navadnih prostorih ob 8.30. Navzočnost vseh tovarišev potrebna, ker gre za zelo važne stvari. — Odbor. — M. D. «Špnrtaz> v Skednju priredi v soboto, 14. in v nedeljo, 15. t. m. dva družabna večera, ki sa bosta vršila v prenovljeni dvorani «ex Subiettas pri Sv. Ani. Dobrodošle narodne noše in dostojne maske. Pričetek ob 8. zvečer. Pričakujemo od cenj. občinstva, da nas omenjena večera poseti ne le iz veselja do zabave, ampak tudi zato, da našemu društvu gmotno pripomore. — Odbor. — Izlet na Ca ven, ki ga priredi Planinsko društvo, se bo vr&il v slučaju lepega vremena, v nedeljo, 15. t. m. Odhod ob 6.10 zjutraj s kolodvora pri Sv. Andreju z vlakom do Karanja, odkoder pa« na Čaven. ki bo, kakor upamo, s snegom pokrit Povratek bo z večernim vlakom, ki dospe v Trst ob 21.20. Člane, ki se nameravajo udeležiti tega izleta, prosimo, da se javijo pri g. predsadniku, via Fabio Filzi 10 (teL 8-70) _ Maikerada icatjafaobAe «CStalnice» bo, Štakor že javljeno, v sekoto, 14. t. m., v dvorani DKD pri Sv. Jakobu. Ta tradicionalna pustna zabava pod vodstvom g. A. Pertota se začne ob 9.30. Posebno dobrodošle bodo narodne noše, katere bodo vcJetf lenih kostumov mask nudile pa stro sliko. Preskrbljeno bo tako, da bodo vsi, stari in mladi, zadovoljni in dobru kapljice kakor tudi drugih otkrepčil ne bc manjkalo. Ker je čisti dobiček namenjen pre* potrebnim mladinskim odsekom, se bodo preplavila hvaležno sprajemala. — -MJ3-P. - Opčine vabi na skupni sestan&kjr ki se vrši danes ob 20.30 v društvenih prostorih. Po sestanku predavanje. Prosi se obila* udeležbe. — Odbor. — Zvezin pevski zbor. Goriški kio&ek ima vajo v nedeljo, 15. t. m^ ob 8. v prostorih pro-j svetne zveze (Mladika), tržaški pa ob 9. na stari policiji. Istega dne vadi tudi podgraj&k$ krožek. — Kolaši! Danes ob 20. točno pevska va^c za vse. — Pevovodja. — Pevsko durštvo «Hirija» priredi tudi leto« svojo tradicijonalno pustno zebavo. Vsem, ki so posečali naše slične prireditve, so ostale t« gotovo v najlepšem spominu, kajti bile sc vedao med najlepšimi. Letošnja — »e upa — bo pa vae nadkriljevala. Zanimanje za to prireditev je že sedaj veliko in v kratkem sc za-ćžniajo razpošiljati vabila. Dvorana DKD bo izpremenjena v pravi raj. Deloval bo bufet« tako da bo preskrbljeno tudi za te «stare». Šaljiva posta, srečkanje itd. — vse bo na dnevnem redu. M^d odmorom bo tudi dri> šiveni zbor zapel par točk. Dostojnim rar.sl-ara bo vstop dovoljen, posebno dobrodošle pa bodo narodne nc"<, Zabava sc bo v-šila pod vodstvom društv. člana - brata F<;rd. Cret-nika. Vstopnina 5 lir na osebo. Ker se taga dne ne bo vršila ni-kjer v bližini slična prireditev, upamo, da pribiti vse, staro in mlado* na pustno nedeljo v dvorauo DKD pri Sv. Jakobu, — Odbor. — Pevsko društvo «Iiirija». Jutri zvečer točno ob 8.30 vaja za mešan zbor. — Prčds. — Zadnja repriza "Pohujšanja*. V nedeljo ob 3.30 pop. uprizori «Citalnica"> pri Sv, Jakobu zadnjič duhovito Cankarjevo farso «Po-hujšanje v dolini šentflorijanskir», in sicer deloma v novi zasedbi. Igro režira g. Terči (M D.O.) Toliko na znan^e^________ 1% trSašk®ga žlvilenla Velika nesreča v tovarni maščob. - Trije gasilci zelo nevarno opečeni. Včeraj opoldne se je pripetila v našem mestu velika nesreča, pri kateri so trije gasilci skoro prišli na strašen način ob življenje. V ulici Ulivetto št. 3 je bila pred kratkim otvorjena majhna tovarna, v kateri so se to-pfc-ia in izdelovale razne mineralne maščobe. Delo je vodil kemik Filadeliij Grasso, ki ie obenem solastnik podjetja. Včeraj opoldne so delavci pripravljali večjo količino neke maščobe. V to svrho so kuhati v valikem kotlu večjo količino lanenega o-ja. Ker se je moralo olje segreti le do določene stopinje, se je kotel grel v drugem, vačjem kotlu, napolnjenim z vrelo vazelino. iz do sedaj še neznanih vzrokov se je vazaiina nenadoma vnela. Zagorela je s tako snnim plamenom, da so morali delavci zbezat: na prosto. Na lice mesta so Mli poklicani rnesini gasilci, ki so pod poveljstvom stotmka Bugho-vatza sxuša!i udušiti ogenj. Toda ta pose! je bil zelo težaven. Tesni pritlični prostor je bil napolnjen z gostim, dušečim dimom, ki je skoro onemogočal dostop h kotlom. Razen tega ni bilo mogoče gasiti ognja z vodo, ker bi°goreča maščoba pl/usknila vse naokrog, pri čamer bi se vnel ves lahko gorljiv materija?, naložen v skladišču; med tem materijalom je bilo tudi par zabojev celuloze. Zato so gasilci sklenili, da udu5ijo ogenj s tem, da nasujejo v kotel prsti Trije gasilci so s tam namenom stopili v skladišče, dočim so se drtivzeta iz življenja in določena za življenje. S Komenskym pričenja težnja po realnem znanju vedno bolj naraščati. To opazimo posebno po tridesetletni vojni, Id je upcstošila cele dežele. Francoz Rous-seau se je postavil v svojih vzgojnih razpravah na slično stališče. Po njem se imajo naravni nastavki mladostnika razvijati v prirodni okolici. Vse, kar podpira in pospešuje racz/voj mladostnika v tej smeri, naj se pritegne v službo vzgoje. Seveda ni hotel Rooefseau gosp o d arsko- socialni m ele-:>rodukt Ie na proizvajalno gospodarsko življenje, marveč mora kazati tudi na pojave ken-sumpciije. Mladini je pofasnitil, da moremo zadovoljiti Ie omejeno število življenskih potreb; znati mora, da se živl-jenske potrebe sicer vedrncu stopnjujejo, a da to stopnjevanje mora biti v soglasju z napredkom proizvajanja. Globok vpogled v gots»po pridobivanje, tenvveč v smislu plemenitega človečanstva, to je prva in poglavitna naloga posameznika v življenju. Le tedaij, ko bol posameznik imel pravo razumevanje za gospodarsko- socialne odnošaje in dejstva, ko bo znal, kako se razvija in poteka kultura in se temu odgovarjajoče udejstvovaJ, se bo SINGER-jev šivalni stroj, zajamčen 20 let, se,HIŠA, pripravna za rokodelsko obrt, v Ga-proda na obroke. Kupujejo se stari stroji. brijah št. 9 (Štanjel), se proda po ugodni Acquedotto 60. 207 ceni. p06 --' ■J • ZAHVALA Podpisana se tem potom najiskreneje zahvaljuje vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter onim, ki so prišli od blizu in daleč, kakor tudi onim, ki bi radi prišli, pa so bili zadržani, da počaste spomin in spremijo do hladnega groba zemeljske ostanke naše nepozabne Marijanice Kodrft TRST, 11. februarja 1925. Žalujoča družina: KODRIC. • » in konča nepriklicno v SObcfO 14. t. m. PORABITE PRILIKO teh zadnjih dni, da si nakupite tekočega in prvovrstnega blaga po pravih reklamnih cenah. PERILO NA METER znamka .Adria~ za domačo porabo, 75 cenU metrov • . . Mpolan Madcpolan islandski 80 cm Platno Record 75 cm. . . Platno Nadonna 75 cm Platno Nadonna debelo 80 cm m Jajtia lupina L if »9 fl .Reclam za fino žensko perilo . (f Platno Reclam za,iuhe'i2kliu- Z'90 3'90 3*40 3*60 4'40 4-20 Platno kosmato, za spodnje hlače L Difftttn za P1^ .iacquard* satini-rltUEiU rano, 150 cm.....ff DrtfPf WX64 Jacqaard- satinl-rlillil rano, 150 cm.....j« Dlflfrift za Prte> barvano, za do-rlULIIlP mačo uporabo, 150 cm . Brisače »t čna znamka naše tvrdke, 150 cm fy crfcpe, z robom . . . ff Brisače iz gobastega blaga . . f, 3*90 Brisače iz gobast, blaga, kockane ff 6'80 10"50 3*30 i r— 310 3'20 6'2G Omejena množina MADAPOLAM extra 80 cm, naša izključna prodaja, I. vrsta, v pecah po 10 metrov po L 29.— vsaka ŽENSKO PERILO fFflTfD aIJ ch{ffon' delane z V T'Cfl JiUJlb ajourjem. moderne ... L i 0U Srajce s!1 Km*""00 \ajouriem „ 8*50 Srajce .chiffon-. v."ane „ 9*50 r«HVf>A ali hlače chiffon, iz najfi- JlUjltS nejSega b^tista z ajourjem 1A«EA in okraski......ff JU JU Srajce ?Ltč^itton- .i mo Srajce nočne, moderne, z ajourjem ff 16 ~ nočne chiffon.vezene,vložki, imitacija fileja .... „ 20'- fMftlfO nočnechiffon.vezene,vložki, ifl« jlUjlC imitacija fileja . . . . n 19 ' SrnjČ£ n°^ne' batist' 2 ajourjem in vložki 50 /o popust na raznih kosih ženskega perila •z batista, lana in svile. MOŠKO PERILO izborne vrste, s svetlim £ 25"- ' Srajce prsnikom OoratniKl && tM\v. „ Ovratniki ^^^: Cac&e-co! bcia .vil.... •f 2*30 1'00 9*80 tločne srajce L 28*75 Spodnje hlače ^T L98° „ 14*50 5*80 naramnicesv,,ene' T/^ ,„ „ POSEBNA PONUDBA Partija BELIH SRAJC, moških, prsnlk plquet, najfinejša tkanina, namesto po normalni ceni L 35.— po L 22 90 ROBCI Rlhrf iz batista ali mada- V Kuull polana z ajourjem ... L Knhri žensk|» HUmII vezani Robci 7 ajourjem, lepo _s, moški, z barvani m robom ff 15 90 •80 DftfjPl m°Ski,z ajourjem 41X41 cm t ftULIU po L 1-20, -13X43 cm . . L moški, obrobljeni, im. lana 41X41 cm......ff RCilCi °tr°Ški' 2 ,ePiml sUkami močni 1*45 1'30 PLETENINE fpodsuknjica) najboljše vrste I z rokavi ali brez teh ... L Maja M m !•• (podsuknjica) iz najfinejše lilljU volne........ft rnfnttnt (ženske hlače) jako do-lUlUllbJ bra vrsta 5* 14*90 Csmblnee s,:;*1 ^ i is*-£onii5inesto,a„irnh,ače>pr'stn8„ 26*- Comhinee io,tlnWaie)pris,na „ 39'— •9 ft'Qn!Mrti§f;i 23 novorojenčke in otroke i»Cft □ 3U j liUjlU? volnene,L2 90,bombažaste V9 i 3U PO ZNIŽAM!H CENAH Otroške pletenine za prehodno seztjo. — Perilo za novorojenčke in otroke. RO&iWi€E RoRfiirtce stJ? * L irsoiRoscsice m glage, bele jg.gjj Oglejte si izložbena okna, ki so umetniško opremljena in porabite priliko predno pridejo v veljavo nove, močno povišane cene. cono v. E. 111.16 TRST corso v. L m.is Morilčevo pismo carici. Knez Jusupofv, prof Sunaarokov-Elston piše carici o tistem usodnem večerru takale: •Cesarsko Veličanstvo! Izpolnjujoč takoj V*iš ukaz, Vam sporočam, kaj se je godilo včeraj tvečer pri meni, da tako ovTŽera ctraiftoa «nnnič,enja proti meni. Povodom aovosei^a 1 tradicijoimlrLO praznovanje o priliki preselitve v novo stanovanje) wro pnrsvečerjo, cm katero sem potvotoii sv o v® prijatelje in nekatere dasi-e. Veliki knez Umitri Pavlovič je bil tudi oa.-v7joč, Oicr ug -|.K>inoča oie je poklical k telefonu Grigori Jefimovič (Rasputm) in me uuvabiJ, naj se popeljeva k ciganom. Ddhii *em povabilo rekoč, da imam doma povabljence in vprašal sem ga* odkod me tove. OdijovoriJ me je: «Ti hočeš pa preveč vedeti,» nakar je polgovioo: prekinil. Skozi tele/on. je bilo slišati vse polno glasov. To je vse, kar sem tisti večer slišal o Grigoriju Jefiniovieu. Nalot sem se vrnil k svopm gcistom in jim povedal vsebino- po--movič izginil in da se ta okolnost spravlja iv zvezo z mojo večerno prireditvijo. Tudi s^m zvedel, da govore, da so me v pretekli noči videli pri njem in da se je odpeljal z j Razpustim k počitku. Rajsputin pa je ležal« ;oblečen in obut na postelji. Vprašala sem' ga, zakaj se ne xl«če, nakar mi je odgovoril: „Dancu kunu fee neko pot." S kom? aem ga vprašala m odgovoril mi je: „Z mairnkim, pride uome." Nato mi je ukazal, naj grem »ptti. Tedaj ie nekdo pozvonil, RaKfnrtin j« čel tsati odpirat. Vstopil je knez Jnsttpov. Kakien pbbsć in kakšno kapo je noevil, ne wcm, toda jasno sem spoznala rvjegoputi« odšel skozi kuhinjo ven m mi s pritajenim glasom rekel, da je glavni vhod zaprt in da po^de ven skozi stranski vhod, koder se iuisli tudi povrniiL Od tedaj nisem več videla Grigorija Jefimoviča. 17. decembra je prišla v Raspuiti-novo stanovanje tajna potLicija ob Sih zjutraj in začela vse zasliševati. Vprašanje: ,,Kje je Gri^orij Jefimo>viič?" je vse njegove zelo vznemirilo. Ob 11 je prišla gospa Go-lovin in rekla, naj se počaka še do 12ih. Nato je odšla rekoč, da bo vse zvedela in se kmalu vrne. Ob 1 je gospa Golotvan spet prišla ter povedala, da je Jusupov rekel, da on m prišel poi Rasputina. Ko sem jo vprašala, čemu je tajil, je rekla, da sem se najbrže motila. NaAo je odtšla. Zunanji znaki kneza Jusupova so: zedo visoke rasti, koščene postave, ozkega obraza, raven nos, temni lasje, nič brk, a pod očmi globoki kolobarji.* Ti dokazi so bili že dovoljni za takojšnje postopanje proti krivcem, toda kakor rečeno, se je vsa zadeva potlačila. Na dvoru so se pač prepričali, da bi bilo netvamo dre-gali v to zadevo, ki bi bila utegnila zamajati tudi carjev prestol. Vkljub temu pa se je strašna sodba bližala z naglimi koraki, v ruski vodiku družbi ni bilo sposobnih in potštenih ljudi, da bi zaustavili razpad. ne gostje nismo šli ves večer iz hiše. Končno govore, da me je prosil, naj ga f>rodstavim Irini (žena piščeva), ker bi ja rad poznal. To je res, ker ko sem ga zadnjič videl, me je prosil, naj ga predstavim I rini in vprašal me je, če je Irina v mestu. Odgovoril sem mu, da se moja žena nahaja na Krimu in se ne vrne pred 15., 16. de-cimbrom. Na 14. zvečer sem prejel brzojavko od Irine, v katerem mi sporoča, da bolna in me prosi, naj pridem k njej skupaj z mojimi brati, ki odpotujejo nocoj. Veličanstvo, težko mi je najti primernih izrazov, s katerimi bi povedal, kako hudo so me zadeli ti dogodki in kako gorostasne so obtožbe, ki se dvigajo proti meni. Ostajam Vašemu Veličanstvu globoko Gospodarstvo. GLAVNI PREDPISI O DELITVI SKUPNIH ZEMLJIŠČ. Gorkič France. V svojem članku «0 delitvi skupnih zemljišč* v lan sitem. Gospodarskem vestniku sem v velikih obrisih naslikal, (kako so ta zemljišča nastala in kdo je upravičen deležnik na skupnem vžitku. Omenil sem, da ono, kar je v tem pogledu veljalo prej, velja še vedno tudi sedaj: nobena delitev se ni izvršila in se tudi v bodoče ne bo smela izvršiti, dokler ni povsem točno in na nedvomen način ugotovljeno, kdo je upravičen deležnik. Predpisi, po katerih se pri delitvi postopa in ki veljajo za bivšo goriško deželo ter za priključeni del kranjske in koroške pokrajine so v glavnem sledeči: Vse delitve skupnih zemljišč se morajo izvršiti ali urediti po tozadevnih določbah deželnih zakonov, tki veljajo za dotične pokrajine. Z delitvijo se odstopijo deleži prej skupnega zemljišča deležnikom v popolno last in svobodno posest. Koliko vrst delitev je? Delitev more biti splošna, nadrobna ali po menoj. Vse to je prosta laž, zakaj ne jaz* edina. Splošna delitev skupnih zemljišč je njih j dani Feliks*. Caričin odgovor« Listek carice Aleksandre knezu F. F, Jusupovu, grofu Sumorokavu-Elstonu, (Lir slck je pisan a svinčnikom; naslov ni ntzna- čen). «Nihče nima pravice moriti. Vem, da bo /est marsikoga grizla, zakaj v to zadevo ni zapleten samo D, P. (veliki knez Dmitri Pavlovič). Strmim nad Vašim pismom. 30. decembra 1916.» Obteževalne priče proti knezu Jnsupovu. Rasputinova prijateljica Marija Jeivge-nievna Golovin je podala sledečo izjavo^ 16. decembra t. 1. (1916.) sem prišla v Ra-sputinovo stanovanje okrog poldne in sem ostala do lOih zvečer. Tega dne ni Grigo-rij Jefiznovič nameraval zvečer ven. Ker pa se je že zjutraj počutil nemirnega, je rekel, da se nekam popelje, ni pa povedni kam. Okrog 10 zjvečer sem se podala domov, Večina svojih moških obiskovalcev je Grigori Jefimovič nazivat z porušila. Lastniki .takih stavb so morali napraviti precej potov, da so jim oblastva priznala povsem izjemno lastninsko pravico do dotičnega kosa zemljišča, ker drugače bi ne prišli do odškodnine. Pomen delitve. Pri ureditvi skupnih vžitnih pravic se morajo upoštevati in uveljaviti posebne navade in razmere, ki vladajo v vsakem posameznem slučaju. Z ureditvijo se a) odločijo deleži, po katerih s& morajo posamezni upravičenci deliti med seboj skupni vžitetk, ii se poraja od ča v smislu zakona veljajo: a) oni, ki posedujejo skupna zemljišča, b) oni, ki imajo pravico udeleževati se skupnih v žil ko v, izvirajočo iz tega, da pripadajo do vživanja upravičeni skupnosti nekdanjih podlož-nikov, upravičenih občanov ali članov upravičenih vrst oziroma skupini upravičencev do vživanja menjalnih zemljišč, bodisi da temelji ta pripadnost na osebnem svojstvu aH na lastninski posesti druge nepremičnine, c) oni, ki dejanski prejemajo donosne prebitke, ki preo-stajajo, čim se je zadostilo zahtevam vžitnih upravičencev šn č) občine, tudi če niso dani pod a), b), c) našteti pogoji, ako so vpisane v zemljiški knjigi kot lastnice zemljišč, ali ako plačujejo občine za ta zemljišča davke Čeravno niso vpisan« v zemljiški knjigi kot lastnice. Pri delitvi ima vsak deležnik pravico zahtevati, da se mu pripozna tak delež celoletnega vžitka, ki je po kakovosti in po vrtim primeren razmerju njegove dotedanje pravice v primeri s pravicami drugih deležnikov. Iz tega se da jasno sklepati, da nimajo vsi občani brez izjeme pravico do skupnih zemljišč. Dokazati morajo, da se nahajajo v enem prej naštetih položajev. Pravice tretjih oaeb. Tretje osebe, ki so vknjižene na zemljišču, ki S3 te sprejelo v delitev m ureditev, ali na tuji vžifcni pravici, ki obremenjuje to zemljišče, ali pa na zemljišču, s čigar posestjo je združena vžitna pravica!, ne morejo ugovarjati ali ovirati delitve. Pravice tretjih oseb, ii so vknjjižene samo na vžittvo pravico v delitev sprejetega zemljišča, se prenesejo na oddeljene deleže, ki stopijo na mesto odpravljene vžitne pravice. Tekom delitvenega postopanja podanim izjavam in sklenjenim poravnavam ni treba pritrditve tretjih oseb in tudi ne odobritve od upravnih ali nadzorovalnih oblasti, ki bi bila drugače v tem o žiru pristojna. O prošnjah za piičetek delitvenega postopanja Kdorkoli smatra, da mu pritičejo pravice do skupnega vžitka fa s tem delež pri delitvi, mora najkasneje v roku dveh let, od 'kar je stopil odiok-zakon z dne 23. maja 1924 št. 122 v veljavo, to ie do junija 1926, prijaviti svoje zahteve pristojnemu komisarju za likvidacijo običajnega prava, ki ga bo imenovalo ministrstvo za narodno gospodarstvo in ki potem ukrene vse nada$no za rešitev prijavljenih zadev. Po preteScu gorenje ga roka ne bo mogel mikdo več zahtevati priznanja morebiti mu pritikajočih pravic. V občinah, kjer so na splošno občani prizadeti, more prijavo napraviti županstvo skupno za vse upravičence ali pa tudi skupina dotičnih upravičencev. Važno pa je posebno določilo, da se prijave smejo predložiti tudi pristojnemu okr. sodiiču, da jih potem uradno dostavi komisarju. Ker komisarji do sedaj niso Še imenovani, bi bilo po mojem mnenju previdno, da se te prijave vložijo že sedaj pri sodišču, da se tako v vsa&cem »lučaju vzdrži dvoletni rok, ki ga zakon predvideva. Na čigav račun pojdejo stroški delitve? Tudi to vprašanje je važno, ker (bodo delitveni stroški v nekaterih krajih ogromni. Novi odlofc-zakon določa, da prevzame država na svoje breme znesek 800.000 Hr v kritje stroškov za plačo komisarjem in njih uradni št vu, za uradne prostore itd. Denar v kritje drugih stroškov (razprav, delitvenih načrtov, itd.) pa bodo morale predi^nHti prizadete obč me. Te zneske določi komisar, občinske uprave pa .jih bodo morale naprej položiti pri pokrajinski blagajni. V tej točki se novi predpisi razločujejo od prejšnjih, ki so izrecno določali, da gredo vsi stroški prt delitvah na breme države in prizadetih deležnikov. Zdi pa se nam, da bodo imele občine tudi sedaj pravico, porazdeliti predr-plačane stroške med upravičenca pri delitvi, tega novi za!kon izrecno ne omenja. Ne bi bilo umestno, da bi občinske blagajne nosile bre- zosebnih koristi nekaterih občanov, & ne v interesu splošnosti, (Gosp, Vestnik). TRŽAŠKA KMETIJSKA DRUŽBA V TRSTU ulica Raffineria št 7 ima v zalogi: Semena; zelje zgodnje in pozno nemškega izvora, pesa rdeča Mamut in rumena Ecken-dorf, cvetoči karfijol, snežna kepa, špinačo, redkvico rdečo okroglo, rdečo podolgasto in belo dolgo, zgodnji nizki grah, seme salatine, solate, radiča, čebulček, solatno peso, krmsko peso korenje ter druga vrtna in cvetlična semena. Traves laško ljulko, francosko pahovko, mačji rep in travniško bilnico. Detelje: inkarnatno domačo in lucerno. Vsa semena so preizkušena in zajamčena, bodis-i glede kaljivosti kakor tudi glede vrste. Škarje za obrezovanje, francoskega tipa. Umetna gnojila: superfosfat, kalijevo sol, amonijev sulfat in čilski soliter. Bisulin, zdravilo za na spolovilih obolelo govejo živino. Zamaške za steklenice, vehe za sode. Šure za cepljenje trt z žico ter razne druge gospodarske potrebščine. Krompir zgodnji rdeč amerikanski in «A1-bona» istrski izbran za seme sprejme Tržaška kmetijska družba v Trstu, ulica Raffineria 7. Za sadna drevesca in cepljene trte sprejema naročila. Vinogradsko posestvo obstoječe iz 2 in pol orala vinograda, 3 oralov njiv in travnikov, 1 ki pol orala gozda, četrt orala sadonosnika, lepe hiša (vile) s 4 sobami, verando, 3 kleti, stiskalnice, hleva za 3 glavs živine, vse z opeko krito in v najboljšem stanju; 5 minut od cerkve in šole, pol ure od velike ceste in 1 uro od železnice oddaljena. Cena Din. 250.000. Več se izve v r^alitetni pisarni Arzenšek & Comp., Celje, Kralja Petra cesta 22. (Slovenija). 174 ZOBOTEHNiČNI AMBULATORIJ DAROVI Pri sestanku novega in starega odbora Zavarovalnice goveje živine v Borštu se je nabralo L 15 in 5 st. za ^Šol^ko društvo*. Gosp. Mjeite Simonič daruje za resekcijo svetojakobske šcrle Lit 20.— Za Svet o jak obs ko podružnico <Šol. društva » darujejo A, C. in Dr. N. po 20 Lir; v DKD. se je zbralo med gosti o priliki praznovanja Sv. Save Lit 59.60. V Pazinu nabrano na polo L 5 za «SoIsko društvo*. Srčna hvala 1 Za svetoivansko podružnico «Šolske ga društva® so darovali: Slavitelj 30de,tnice svetoivajnskega Narod, doma, z vštevšim izkupičkom 5 dinarskega bankovca 227.— L, 1 Frank, 2X50 para in 2X25 para; Svetovni igravci «Jajponske more« pri tekmi 5.— L. Galarija potom Kerneva prvič 5 L, drugič in tretjič Feroli 2 L, Smo lian 2, Kernev Mihec 2, Boris 2, J ur kič Pino 5 in Klun Ivan 2 L — skupni japonski dohodki 34 L. Nadalje so darovali: N. N. iz veselja, da je ostal stari odbor 10 L. M. N. 5 L, Mirušič Katarina 2, prepirajoča se Karlo in Riko 2, Štrancar Franc 5, Ščuka Iv. 10, Kralj Marija 1, Šentjakob čanka 2, Sancin B 10, Dr. Sedmak 5, VStez Marij stekiar 10, Prešel Miro 2, Klun Danilo 1 in naša Jožica) 0.80; vkupno 65.80. Srčna hvala V6emf Namesto cvet jat na 'krsto pok. Alb >rt-u 2ni-daršič v IL Bistrici daruje družina J. P. iz Trsta Lit 30 «Šolskemu društvu*. Za storjeno mu uslugo potom pol. društva «Edinost» daruje g. I. Č. Lit 15.— »Šolskemu društvu?*. Srčna hvala! Med darovi v 25 št. »Edinosti* z dne 29. L se je vrinila neljuba pomota, popravljamo v toliko, da daruje Gospodarsko podporno društvo v Trebčah 100 lir in ne 200 ikot prvotno ob- ja v liano. Padričarji zbrani na Silvestrovo izJicitirali 30 Lir za «Šolsko društvo-*. Za raizbito šrpo na Padričah nabrali udeleženci L 13, da bo pa «oglih* dodal Justin Škrabčev še 2 liri vkupno 15 L za «Šol. društvo*. Mesto cvetja na grob blagopok. Marjanici Kodrič-evi daruje družina Kravos-ova L 10 za «Šolsko društvo®. V proslavo 25Vtnice veličast. monsg. Antona Kjuder župnika v Bark ovijah daruje ^o-janska družina* Lit 25 «Šolskemu društvu*. Da bi mogel po svoji skromni moči križati račune kulturonoscem kot so sen. Tolomci in drugi daruje g. Ivan Fiat, iz Milana Lit 25 «ŠoL društvu*. Srčna hvala vsem! Potom ge M. O iz Kort pri Izoli nabrano na polo za «Našo deco-* L 27. je «Šolsko društvo preiela Lit 70 in 30 Dinarjev. Darujejo kak-^r sledi: Hubert Leiler, Hrušica, Bekar Rudolf Obrov, Kasnpjut ©ekjar JObrov, po 10 Lir; Franc Leiler 30 Dinarjev, Trije neimenovani, Kastelic Franc Ukovič Amalija, Urbančič Ivan, vsak po 5 Lir, PleninšeCc tin in Tomažič Jakob po 2 Liri; Tončič Ivanka, Leop. Ukovič, CegLar Ivan, Cek Anton, Požar Josip, Ljubič Josip po 1 Lira vkupno 70 Lir in 30 Dinarjev. Vsem cenjenim darovalcem, kakor marljivim nabiralcem srčna hvala! sprejema od 9—13 in od 15—19 ob nedeljah iu praznikih od 10—12 Trst, Viole XX Settembrs 33, 1. (prej Acquedotto) Telefon 25-41. 176 Telefon 25-41. ® GOBaHB i v sredi lepega, prometnega trga ob železnici, blizu mesta Celje, se radi izselitve proda. Posestvo obstoji iz lepe enonadstropne hiše z 8 sobami, pripravne za vsako trgovino, velLto gospodarsko poslopje itd. Zraven 2 in pol hekt. vrta, sadonosnika, njiv in travnikov, vse aron-dirano. — Več se izve v realitetni pisarni Arzenšek & Comp., Celje, Kralja Petra cista 22. (Slovenija). 173 ALOJZIJ POVH urar in zlatar Piuzzo Goribaldi 2, L s. M 3-29 Lastna tovarna in delavnica. Prodaja, kupuje, popravlja vsakovrstne predmete. — Korist vsakega je, da se prepriča o cenah. 61 mm i e ustanovljena leta J892 izvršuje vsako elektrotehnično delo. Na željo proračuni. Via Hozzlni 3. e« Telefon 6-J6 Vprašajte povsod Crismancich UMm in mm isu> Boncn? poročila, DEVIZE Amsterdam od 965.- do 980 —: Bel- fijft od 12 < - do 125.— ; Pariz 129 :^0 do H0.- ; ondon od 115 i • do 115.65 ; New York od 24 1" do 24 Španija oi 340.— do 345. ; Švica od 466 — do 469.— ; Atene od 38 — do 41 — ; Berlin od 570.— do 58 ».— ; Bukarest od 12.25 do 12.7o ; Prag* od 7: 10 do 7160 : Ogrsta otl 330 do «'0340; Dunaj od 0.0337 do 0.0347; Zagreb od 39 HO do 39 1*0 VALUTA; Avstrijske krone od 0 0335 do 0 0345; dinarji od >9.+«> do 39.80 ; dolarji od 24.05 do 24.15; novci po 20 frankov od 92.50 do 93 50 funt žter-ling od 115.35 do 115. 5. Benečijske obveznice 81.35. Cene na trgu Cavour (Oddaja -6a. debelo) Časen 800-1000, pomaranče 100-150, kislo zelje 130-165, karfijol 100-160, kapus 100-120, čebula 120-180, fige (suhe) 220-230, solata 60-400, jabolka 100-200, krompir 60-85, hri>-ške 90-280, paraddžniki 220, radič 130-360, radič (rdeč) 200-280, špinača 100-220, gjrah 450. Z Zlato, srebro, krone, S * piatirc, zob&vje 56 £ kupuje Zlatarna ALBERT POl/H % & % % Trst, Via Ma zini 46 t¥%dP%dF*>dPMi i* MfctMtPft Najvišje cene plačujem za V kun, ziatic9 lisic, dihurjev, vider, iazbecev,ma£fc veveric, krtov, divjin in domačih zajcev. D. WINDSPACH Trst, Via Cesare Battisti št. 10 IL nadstr., vrata 16 Sprejemajo se posiljatve po pošt' Predno kaj nakupite, obiščite Veliko skladiSče pohištva 4*> tvrd k© ALESSANDRO LEVI MINZI Via Rettorl it. 1 — Via MaKanton «. 7-13 Spalne sobe, obedne sobe, posamezni kosi pohištva v veliki izberi. i tudi ajegova nećakinja Ana Nikoiajevna cako drugače, s; oe prištevajo med skupna, mena, ki ao napravljena v izključno korist Prodaja samo na debelo |! ..................... ...........i Kuhinjska posoda iz emajliranega železa, lesene pipe, s plutcein češkega izvora, luči In svctiljk, Jedilnega orodja, ŠKAFOV, VEDER prve vrste in po zmernih cenah, decimalnih mer za tekočine, strgulj, mlinov za kavo, kotlov, ponev, ščipalk za perilo, likalnlkov in vseh dragih hišnih potrebščin iz železa, cinka in pokositrenega železa. iei FRATELLI LEDERER TRST, Via G. Galatti 14 nasproti glavne poŠte, TRST