ESIMISTICNI REALIZEM KAJ SE VESELO 1984 :iALIZEM, TEORIJA, KI SE JE POJAVILA V ZGODNJEM DEVETNAJSTEM STOLETJU IN JE BILAZADNJIČLEN V MIŠELNI VERIGI. KI SEOA TJA DO SUŽENJSKIH )ROV V ANTIKI, JE BILA ŠE GLOBOKO POD VPLIVOM UTOPIZMA PRETEKLIH DOB. TODA VvVSAKI VARIANTI SOCIALIZMA. KI SE JE POJAVILA OD PRIBLIŽNO TA 1900 DALJE, SO MISEL, DA NAJ BI POVSOD ZAVLADALA SVOBODA IN ENAKOST, BOLJ IN BOLJ ODKRITO OPUŠČALL NOVAGIBANJA.KISOSEPOJAVILASREDI iA STOLETJA, ANGSOC V OCEANIJI, NEOBOLJŠEVIZEM V EVRAZIJI, ČAŠČENJE SMRTI, KOT GA OBIČAJNO IMENUJEMO, V EASTAZIJI, SO SI ZAVESTNO PO-VILAZA CILJ OVEKOVEČITI NESVOBODOIN NEENAKOST. TA NOVA GIBANJA SO SEVEDA ZRASLA IZ STARIH IN SO TEŽILA K TEMU, DA OBDRŽIJO NJIHOVA RA IMENA IN SE SPOGLEDUJEJO Z NJIHOVIMIIDEOLOGIJAMI. TODA NAMEN VSEH TEH GIBANJ JE BIL USTAVITI NAPREDEK IN ZAMRZNITI ZGODOVINO V EM IZBRANEM TRENUTKU. ZNANI ZAMAHNIHALA SE JE IMEL IZVRŠITI $E ENKRAT IN SE POTEM USTAVITI. KOTPONAVADI NAJ BI VISOKE PREPODILI DNJI: TODA TOKRAT NAJ BI BILI VISOKI Z ZAVESTNO STRATEGIJO ZMOŽNI OBDRŽATI SVOJ POLOŽAJ ZA STALNO. E.A.BLAIR (t.j. G. ORVVEL) ENTSKI CASOPIS SREDA 28.12.1983 LETNIK XXXIII STUDENTSKI CASOPIS STEVILKA 1 UOGAJA KO PRIDE NA OBISK ALI BARBARI KAR CELA CREDA AKTUALNOSTI EVOOI Tribuna, časopis, revija ali občasnik Dilema, ali naj ima Tribuna značaj »študent-skega časopisd« ali morebiti revije, je vseskozi pri-sotna. Kljub temu, da je Tribuna (uradno) štiri-najstdnevnik, je ob rednem izhajanju mogoča rela-tivna aktualnost prispevkov. Že v konceptu Tri-bune za leto 1975/76 je zapisano, da je »informa-tivno politični časopis« in malo naprej, da je »z ustanovitvijo Časopisa za kritiko znanosti, domiš-Ijijo in novo antropologijo (sedaj samo Časopis za kritiko znanosti,op. T. G.)bil Tribuni odvzet del bremena, kar se tiče objavljanja teorije«. Danes je potreba po tem še toliko manjša, saj Časopis v novi obliki izhaja vsak mesec. Vendar pa se je uredništvo šele v letu 82/83 v večji meri usmerilo k objavljanju krajših in aktual-nejših tekstov in novinarskih zvrsti kot so reporta-ža, komentar ipd. Taka usmeritev se je kmalu po-kazala kot pravilna, saj se j_e zanimanje študentov in tudi širše javnosti za Tribuno naglo povečalo. Nekateri to povezujejo zgolj z nadihom eksotično-sti, ki ga je časopis dobil po dveh zaplembah, ven-dar pa to le v manjši meri ustreza realnemu stanju. Dejstvo je namreč, da sošle številke 3/4,5/6, 7/8, ter 9/10, ki so izšle pred prvo »prepovedjo razširja-nja«, prav tako dobro, nekatere tudi bolje, v pro-met kot spomladanske, v tem času pa je evidentno tudi precejšnje povečanje števila naročnikov. Žal pa je bila Tribuna z novim letom postavljena v po-zicijo, v kateri je bila na začetku navedena dilema povsem brezpredmetna. Ni šlo samo za zaplembe, temveč predvsem za globalen odnos tako imeiro-vane širše družbene skupnosti do mladinskega pe-riodičnega tiska, v sklopu katerega ima Tribuna prav posebno (negativno?) mesto. V nadaljevanju se sklicujem na članek, ki je v Delu izšel 5. oktobra letos (na drugi strani). Tekst poroča o seji predsedstva RK SZDL (torej pred-stavnikov najširših ljudskih množic) in večji del je posvečen mladinski periodiki. Že prvi stavek, da je »mladinski tisk kljub zaostrenim gospodarskim razmeram doslej izhajal neokrnjen« je bedna laž — k temu, kako je spomladi izhajala Tribuna, se bom še vrnil. Bolj zanimivo je mnenje predsedstva o kako-vosti posameznih publikacij. Kot kvalitetne so na-vedene Ciciban, Pionir in Kurirček, »nekoliko manj všečne (pa) so ocene o Mladini, Tribuni in Katedri«. Ob tej primerjavi (ob kateri se komu lahko zvrti v glavi), se mi zdi nujno razčistiti neka-tere osnovne pojme. Najprej je treba sploh defini-rati, kaj je »mladinski tisk«; publikacije, ki so ozna-čene kot kvalitetne so namreč namenjene bralcem, ki so »mladi« samo v biološkem smislu, nikakor pa ne spadajo v sociološko kategorijo »mladina«. To je pri nas tudi formalno potrjeno, saj še niso člani mladinske DPO - ZSMS. Nadalje, to so ča-sopisi, ki jih pišejo odrasli za otroke in so njim tudi izključno namenjeni. »Manj všečni« pa sočasopisi, ki jih vglavnem oblikujejo mladinci sami, berejo pa Orvvellova poslanica P.S.: V knjižnici Kondor je izšel nov prevod Orwe-lovega »1984«. Vsled visoke cene in zmanjšane kupne moči študentske raje Tribuna posreduje po-glavitne teze s9: Nič ni protizakonito, saj ni nobenih zakonov več. s28- Trenutni sovražnik je vedno absolutno zlo. s53: Edino raja bi lahko kdaj razvila silo, ki bi uničila Partijo. s53: Partije od znotraj ni mogoče strmoglaviti. s 54: Ni zaželjeno, da bi imela raja močna poli-tična čustva, dovolj je primitivni patriotizem. s55: Raja in živali so svobodne. s60: Preteklost ne le, da se je spremenila, ampak se spreminja nepfestano s61: Zdrava pamet je krivoverstvo. s77: Življenje je boj proti zobobolu. s94: Orgazem je politično dejanje. s99: Aksioma partijskega seksualnega puritani-zma: • spolnKnagon ustvarja svet, ki je nedosegljiv nadzorstvu Partije • spolna nezadovoljenost povzroča histerijo, ki jo je moč preoblikovati v vojno mrzlico in obože-vanje voditeljev sll)5: Ničesar ni, kar bi te svinje ne imele. sl 12: V resničnosti ni pobegov. sl 12: Pljuča vedno znova vdihnejo, dokler je še na voljo zrak. sl 13: Razlikamedlažjoinresniconipomembna. s 114: Zgodovina se je ustavila. Nič ne obstoja vet\ razen neskončne sedanjosti, v kateri ima Par-tija zmeraj prav. s 121: Nagibi in čustva nimajo nobene cene, de-janje brez učinka je brez pomena. sl40: Bistveni akt vojne je uničevanje. sl40: Hierarhija temelji na revščihi in nevedno-sti sl40: Važna je morala, ne stališče množic. sl46: Tudi najbolj otipljiva dejstva je moč zani-kati ali omalovaževati, sl46: Nič ni sposobno v Oceaniji razen Miselne policije. sl46: Vsaka vladujoča grupa se bojuje proti last-nim podrejenim. sl53: Veliki brat je žariščna točka za Ijubezeri, strah in čaščenje, ker je ta čustva lažje čutiti do po-smeznika kot pa do organizacije. sl54: Vladujoča skupina je na oblasti tako dolgo, doklep lahko imenuje svoje nasiednike. sl54: Raja je nezmožna dojeti, da bi bil svet lahko drugačen, kot je. sl54: Višina splošne izobrazbe pada. , sl55: Uničevati je treba ljudi, ki bi nekoč v pri-hodnosti mogli zgrešiti zločin. sl55: Clan Partije mora imeti pravo prepričanje. sl55: Član Parije mora imeti prave nagone. sl55: Če je človek po naravi pravoveren, bo v vseh okHiščinah vedel, ne da bi premišljeval, kaj je pravo prepričanje in kakšno čustvo je zaželjeno. sl55: Popolno duhovno šolanje že v otroštvu do-seže, da nihče ni voljan in zmožen pregloboko mi-' sliti o katerikoli stvari. sl55: Partijec naj živi v neprestani blaznosti so-vraštva do tujih sovražnikov in notranjih izdajal-cev, veseli naj se zmag in se ponižuje pred močjo in modrostjo partije. sl55: Zgodaj pridobljena notranja disciplina vnaprej zaduši skeptične in uporne misli. sl56: KRIMINALSTOP: je zmožnost, da se hitro, kakor nagonsko ustaviš na pragu vsake nevarne misli. S tem se druži zmož-nost, da ne dojemaš analogije, ne znaš opaziti lo-gičnih napak, ne razumeš najpreprostejših argu-mentov, če so sovražni Partiji, da ti je zoprn in odbi-jajoč vsak tok misli, ki te lahko zapelje v krivover-sko mer. Kriminalstop na kratko pomeni varovalno neumnost. sl56: Materialistična utemeljitev potrebe po spreminjanju preteklosti: • da član Parije (tako kot raja) lažje prenaša da-našnje razmere (ker nima meril za primerjavo) • da se zavaruje nezmotljivost Partije jih tudi ne - mladinci in ne - študentje. Stališče »širše družbene skupnosti« je torej, da je dobro, kar odrasli pišejo za otroke, precej manj sprejem-Ijivo pa je pisanje samih mladincev. Pri tem se spra-šujem, ali so mladinci sploh upoštevani v pojmu »širša družbena skupnost«. Ne bi posebej razlagal, zakaj je primerjava med Cicibanom in Tribuno, milo rečeno, nesmisel. V omenjenem tekstu je še ena pozornosti vredna podrobnost. Menda so namreč ugotovili, da manjka revija namenjena mladim med 16 in 20 letom »in da bi morali razmišljati, kako v okviru materialnih možnosti zapolniti to vrzel.« To po-meni predvsem dve stvari? Prvič je to direkten napad na Mladino, saj je ravno ta namenjena (predvsem) miadim v teh letih. Drugič pa bi usta-navljanje novega glasila (ki bi ga, kot je razvidno iz besede »namenjena«, pisali odrasli za mlade), v se-danji finančni situaciji pomenilo zmanjšanje ali celo ukinitev dotacij »manj všečnim«. Očitki tem mladinskim publikacijam segajo od jezikovnih do političnih. Morda se komu zdi smešno jemati zares očitke o neprimernem izraža-nju, saj ga recimo Mladina zavestno uDorablja, da bi se potem lahko ponorčevali iz reakcij postaranih osnovnošolskih učiteljic, ki so se šolale še pri nunah. Toda če dovolj pomemben delegat na do-volj pomembnem mestu zahteva preverjanje pra-vilne uporabe jezika v določenem časniku, to lahko sl57: Ko govoriš namerne laži moraš resnično verjeti vanje. sl58: Če naj nekdo vlada in si oblast ohrani, mora biti zmčžen, da razveljavi občutek za resnič-nost. sl62: Raja je nesmrtna. sl62: Partija nima življenjske sile. sl78: V očeh Partije ni razlike med mislimi in dejanji. sl82: Kdor obvladuje preteklost, obvladuje pri-hodnost, kdor obvladuje sedanjost, obvladuje pre-teklost: sl83: O Stvarnosti Stvarnost ni zunanja. Stvarnost (Jbstaja v člove-kovi zavesti in nikjer drugod. In ne v individualni zavesti, ki se lahko moti, v vsakem primeru pa hitro propade; samo v zavesti Partije, ki je kolektivna in nesmrtna. Nemogoče je videti stvarnost, razen če jo gledaš skozi oci Partije. Sarho discipliniran razum lahko vidi Stvarnost. sl83: Karkoli ima Partija za resnico, je resnica. sl83: Ponižati se moraš, preden lahko duševno ozdraviš. sl84: Dva in dva je vse hkrati. - sl86: Na tem kraju ni nmčeništva sl88: Povelje starega despotizma: Ne smeš Povelje totalitaristov: MORAŠ Naše povelje: Ti si. sl88: Nikomur, ki je kdaj zgrešii pot, ni prizane-seno. sl93: Partija ne teži po oblasti zaradi svojih last-nih koristi, temveč zaradi blagra večine. sl93: Človeštvo mora izbirati med svobodo in srečo. sl93: Partija dela zlo, da bi se iz tega rodilo dobro, žrtvujoč pri tem svojo lastno srečo za srečo drugih. sl94: Nihče se nikoli ne polasti oblasti z name-nom, da se ji bo odpovedal. sl94: Oblast ni sredstvo, oblast je namen. sl94: Diktature ne vzpostavišz namenom, da bo CD postaja središče proletarske kulture Pred nedavnim smo imeli priložnost brati obeta-joče izjave tov. M. Rotovnik, ki so^pbljubljale od-prtost Cankarjevega doma. Da te besede niso bile gola agitacija dnevnih politično-finančnih potreb slovenske kultume katedrale, postaja v. zadnjem času vse bolj jasno. Posvečena vrata so se namreč široko odprla množicam iz najoddaljenejših krajev slovenske de-žele. Delovni človek in občan se je imel, utrujen od vsakdanjih stabilizacijskih prizadevanj. priložnost seznaniti z vrhunsko glasbeno ustvarjalnostjo: za nepomembno vsoto je lahko od blizu občudoval izvajanja tov. Bernsteina. Opogumljeni od ljudskega navdušenja so delavci CDja pripravili nov kulturniposladek: koncert na-šega stavnega klavirskega virtuoza tov. Pogoreliča. Silno so se trudili, da bi tudi tokrat prišli na račun čisto navadni Ijubitelji glasbe. V ta nainen so na-tisnili v program CDja za december, kjer je kon-cert najavJjen, pripombo, da je prireditev razpro-dana. Izkušnje so namreč pokazale. da se ob po-dobnih spektakularnih prireditvah prikažejo pri vodilnih delavci CDja razni osebni prijatelji ter se-vecfa poinembni vodilni možje. ki nato zasedejc mesta tistim, ki jim je CD v resnici namenjen. Z ob-javljenim obvestilom se bodo takih vsiljivcev hitro otresli. V resnici pa so karte poslali na sindikalne organizacije širom Slovenije, kjer jih bodo, po po-lovični ceni, pravično razdelili delavcem. S tem se bo nedvomno še okrepila Ijubezen Slo-vencev do njihovega hrama kulture, kar je poka-zala že kratka anketa, izvedena med delavci - obi-skovalci koncerta z dirigentom tov. Bernsteinom. Navdušeno so namreč izjavljali, da bodo odslej še več in raje obvezno prispevali za kulturo, saj so se prepričali. da se teh nekaj deset milijard, dotiranih lirovna gibanja Socialna gibanja Vendar obstajajo razliena staEšča o vjogi, pravza-ptsti o pomenu Želenih za žahodnoenopsko le-vico. Ko je »po Evropi krožil bavbav študentskih nemirov« je bilo slišati, da gibanja za zaščito člove-kovega okolja, različne iniciative, ki so tedaj svojo politko še utemeljevale na »okolju in miru«, saroo otopevajo revolucionarno ostrino levice. Vse do pred nekaj Ieti je bilo mogoče slišati take in po-dobne verzije, ki niso resno jemale skupinic, iz ka-terih so nastali današnji Zeleni (najmočnejši v ZR Nemčiji, obstajajo pa tudi druge, podobne inicia-tive in stranke, tudi v drugih državah). Del tega, kar je bila bistvena in karakteristična oznaka protesta v šestdesetih in kar je sestavljalo »Veliko fronto odklanjanja« doživlja svojo reafir-macijo. Gre za stališča, ki so svoj najadekvatnejši izraz našla v spoju novolevičarskega radikalizma in kontrakulturnih elementov. Vsi ti ljudje, ki z otroci na razmenih sodelujejo v demonstracijah, ki se umikajo na vas, ali ki zasedajo hiše, postavljajo za-htevo po alternativnem načinu življenja. S svojim delovanjem jasno zarisujejo lik človeka, ki nikakor ne more govoriti eno in delati drugo. Tu se ruši jo vsi tisti obrazci življenja, kjer se v sredo in petek, od 6. do 8. govori o reformi ali celo revoluciji, kjer se mogoče kritizira Uk birokrata in življenjske šablone, ne vidi pa se, da je vse to samo odsev ogledala. S tem da »živi revolucijo« se samoiniciativna dejav-nost izvija okovom, avtentična misel zasužnjeval-skim oklepom ideologij in strank. Ravno v teh za-htevah, ki jih postavlja del Zelenih, je treba iskati njihovo resnično levo pozicijo. Velika igra Zelenih se je začela z bojerh proti nu-klearnim raketam. Tisto, kar so do sedaj mnogi imeli za prehoden pojav, je postalo najmočnejša sila v Nemčiji. Več kot 70 % prebivalstva se je izja-snilo proti raketam (in za referendum, na kateremu bi se to tudi odločilo) in s tem pripeljalo v zagato nemško vlado in njenega močnega ameriškega pri-jatelja. Vrla zahodna demokracija je pokazala svoj pravi obraz. Na parolo »Pershing. II, Cruise Missi-les — NE, referendum — DA«, je vlada odgovori-la: rakete-da, referendum — ne. Ni pretirano trditi, da je to klofuta nemški javnosti, »demokraciji«, pa tudi samim sebi. Kajti, odločitev Bundestaga o po-stavljanju raket ne more ostati brez povratnega efekta. Tudi najlojalnejši državljan je videl, kaj se zgodi s tistim, ki si upajo zahtevati pravico, da sami odločajo o lastni eksistenci. V času Tedna protesta, pred zakl jučno manifestaci jo v Bonnu, so na obalah Rajne rasla sprejemna taborišča za nastanitev in sojenje aretiranim demonstrantom, na dan, ko se je odločilo o stacioniranju raket, je policija brutalno obračunavala z demonstranti, ne da bi pri tem izbi-rala sredstva. Kapital ne trpi upora. Mnogi so, ko so spoznali moč gibanja (ki se ne omejuje samo na stranko Zelenih), bili prepričani, da rakete ne bodo postavljene. Aktivist »Alterna-tive Liste« (Zahodni Berlin) je neposredno pred bonskimi manifestacijami menil, da to ne bo oma-jalo vlade. Vendar da to ni najpomembnejše. Po-membno je odpreti oči lojalnemu državljanu, po-kazati mu, da se more in mora boriti za svoje intere-se, da ima pravico zahtevati in dregniti v do sedaj nedotakljivo Državo. Zdaj nastopajo važni trenutki za Zelene. Odloči-tev je padla, rakete se postavljajo. Mnogi tega niso verjeli in so sedaj razočarani. V vseh mestih se skli- cujejo posveti Zelenih na zveznem nivoju. Do zdaj naraščajoča linija ne sme začett padati. Prezgodaj je govoriti o možnem malodušju. Treba je iznajti pravo pot tn pravi način za izbojčvanje vseh po-stavk zelenega programa fki zajema vsa poročja žjvljenja). Izkušnje gverilskih skupin 70-ih let ka-žejo, kam lahko pripelje radikaliziranje odpora z nasiljem. Teror države je bil vedrio dominanten. Niti ni mogoče »s cvetjem proti topovom«. Še na-dalje mora ostati prisotna sinteza poezije in racio-nalnosti, ki je že od začetka bistvo zelenega pro-grama. »Ne moremo se z raketami boriti za mir!« je pa-rola, s katero so tako enostavno in jasno razkrili vso neumnost in brezizhodnost oboroževalne tekme, ki se vodi v imenu miru. Vedno več ljudi se tega za-veda. Vojaški strokovnjaki zaskrbljeno ugotav-Ijajo vse večjo prisrotnost pacifizma med vojaki, odklanjanje izvrševanja vojaške dolžnosti. Med-tem ko se govori o upadu števila narkomanov v me-stih, v vojski le-to procentualno raste. Mladina se prebuja iz letargije, malomeščani se zgražajo nad šokantnim obnašanjem zelenih poslancev, hkrati pa postajajo tudi negotovi — vojna je zdaj tako blizu, tu je v našem predmestju. »Ne borimo se samo proti ameriškim raketam, kot nam očitajo. To je smešno. Seveda smo tudi proti ruskim in proti katerim koli drugim. Vendar so ameriške rakete tu, na našem dvorišču. Mi jih no-čemo in to je naša pravica. Rakete niso vojaško, so psihološko orožje in nimajo nobenega pomena, razen da neposredno izzivajo vojno nevarnost. Vojn je bilo dovolj — zdaj želimo malo miru!« (ak-tivistka Zelenih iz Kiela) Grožnja »omejene nuklearne vojne« kot to ime-nujejo sovjetski in ameriški vojaški strokovnjaki (ali: če se bomo tolkli, ne bomo mazali svojega praga — če umirajo nedolžni, bolje, da umirajo v Evropi) visi nad celo Evropo. Rakete so načičkane povsod, kot sveče za rojstni dan, povsod pa je slišati tudi proteste. To izkoriščajo države vjhodnega bloka, pri čemer seveda izražajo negodovanje na sebi lasten enostranski način. Kot vedno doslej ima svetovna situacija velik vpliv na stanje in artmosfero v Jugoslaviji. Dobe-sedno obkroženi smo z raketami (v neposredni bli-žini so rakete v Italiji v Comisu); razuml jivo, da se čutimoogroženi. Vendar; ekološkega, pa niti mirov-nega gibanja pri nas ni. Tudi pri nas, kot v svetu, ekologi neprestano opozarjajo na katastrofalno ekološko situacijo. Za razliko od razvitega sveta, ki je svojo naravo izko-riščal postopoma, jo je naš nagli gospodaski boom našel nepripravljeno. Če smo v čem dohiteli na-predne države, smo jih v uničevanju naravnih bo-gastev, pri čemer smo istočasno dalec pod vsakim nivojem kar se tiče stopnje zavesti in razvitosti obrambe pred onesnaževanjem. Na žalost smo mnogo hitreje napredovali v uničevanju kot v ra-zvoju. Ko govorimo o ekološkem gibanju v svetu, ne varčujemo z lepimi izrazi: nuklearne elektrarne in njihovi odpadki zastrupljajo evropske reke, uniču-jejo floro in fauno. To seveda ne prihaja v poštev, ko govorimo o državah v razvoju, ki so še vedno polne naravnih lepot. Torej, ker smo nerazviti, mo-ramo po vsaki čeni doseči stopn jo razvoja zahodnih držav, šele potem bomo razmišljali o velikem pro- blemu (in kmalu tudi skpi ulici) zahodnega gospo darstva. " j , Namesto. da bi izkoristili izkušnje razvitega sveta in |e zdaj načrtovali boljše načine izkoriščenja vseh oblik energije, s katero smo zares bogati. v brezu-mni želji po imageu zahodnega sveta žrtvujenjo »naše plavo morje in bistre reke« v imenu (kakšne) prihodnosti. Kot smo običajno v vsemu časovno na repu, so zdaj atomske elektrarne (ki so v svetu pomalem de mode) pri nas modni hit. Vsaka krajevna skupnost bi hotela svoj atomski pogon. Strokovnjaki hvalijo naše dete iz Krškega, ne omenjajo pa kam gredo atomski odpadki. Sreča, da nimamo dovolj deviz — nuklearke bi rasle kot gobe po dežju! Vse bolj se razkriva, da se ne moremo zaustaviti pri parcialnem, funjccionalističnem raziskovanju na področju ekologije pri nas. Zavest o obvarovanju človekovega okolja bi morala postati sestavni del našega življenja. V Jugoslaviji ne moremo govoriti o mirovnem gibanju, kar je do neke mere tudi logično. Namreč — stališče naše države o tem vprašanju je popol-noma jasno in eksplicitno. ^Razen tega mi niti ne proizvajamo, niti ne nameščamo raket. Vendar je situacija danes tako intenzivirana in tako tesno po-vezana tudi z našo državo, da je nujno kar se da močno in jasno reagirati in poskušati vplivati na spremembo tako nezdravega stanja. Razen tega se mirovno gibanje ne more omejevati samo na deže-le, ki so v vojni ali v neposredni vojni nevarnosti. Mir je zadeva, ki se tiče nas vseh, tako da je smešno govoriti, da npr. mi v Jugoslaviji danes živimo v miru, medtem ko je povsed okrog nas (dlje ali bliž-je, vendar na NAŠEM planetu) polno vojn. Pri na"S je prav gotovo vse več zanimanja za pro-blem antimilitarizacije in razoroževanja; pa tudi potreb po manifestativnem izražanju takih stališč (obstaja tudi nekaj, čeprav maloštevilnih primerov, npr. v Sloveniji). Manifestaci je bi bile pri nas, ravno zaradi naše neuvrščene politike, osvobojene eno-strankosti in bi imele večjo možnost zavzemanja kritičnega stališča proti oboroževanju. Ravno naša specifična situacija nevtralnega opazovalca, ki mu je edini cilj mir in svoboda za vse brez razljk, nam daje največjo moralno pravico borbe za mir in svobodo, (še posebej, ker smo tudi sami (ne)po-sredno ogroženi). Mirovne manifestaci je kot oblika humanega miš-ljenja in ravnanja so izrazit družbeni fenomen, v katerem se kaže tudi dejanski občutek »zajedniš-tva«. So oblika skupnega življenja, načm življenja, usmerjenega k življenjskim vrednotam osvoboje-nim parcijalnih, posameznih interesov, ki preki-njajo pozitivno vibracijo med ljudmi. Vsi mi, še posebeij mlada generacija, smo vse bolj pod vplivom zahodnega sistema vrednot, gonje za lažnimi vrednotami in zapiranja v lastno sredino. Obnavljanje prekinjenih vezi med ljudmi je eden bistvenih elementov, karakterističnih za mirovno gibanje. Akcije solidarnosti bi spodbudile tisto, kar je zunaj bistveno obeležje, in kar pri nas obstaja v, veliki meri rekuperiranih in z mass mediji vodenih sferah subkulture. Pričakujemo lahko, da bi vse to izplavalo na površje tudi v naših specifičnih pogo-jih. LUCIJA BILAS PREVOD: V.B. ] Mirovna gibanja in giba- pomeni, da ta ne bo izhajal, dokier se to ne ston ozifra vžrstvo človekovega ok°ria d6bivajo v sVetu roma se »mnenja ne uskladijo«. kovečjipomen. Ko o njih govori oficiaJna poli- V vsej tej gonji (mislim, da ji brez pomislekf ne Pozabi Povedati' da se sicer res borii° za lahko tako rečemo) je bila v minulem šolskem letfve stvari' vendar da zda^ ™ Primeren trenutek, najbolj na udaru ravno Tribuna. Ne bi se spuščal|bi Posvečali Pozornost tudi tem vprašanjem. glavnem že znane podrobnosti o zaplembah in razf2'se razPravlJa ° svetovni PoIitiki' so ^"Ji nih pritiskih, saj je dovolj zgovoren tempo izhajaf^ stvar<<' kar Pa se tiče kakega genocida' se nja v prvi polovici leta 1983. Po drugizaplembi (jafeda vsi z8ražaJ°in se trudiJ°' da bi te strašne in nuarja), je od februarja do maja izšla po ena štefBtne stvari P°Pravili' vendar: >J • • • ne 8re vseleJ vilka mesečno, namesto da bi izhajala vsak drugT0'kot bl mi želelt---* teden. Pri tem je treba povedati, da ještevilka z d>tse JeintenziviralasvetovnasituacijaCstrinjah 22. aprila izšla šele 25. maja, tista, ki bi morala izi#bomo'da Je danes tik Pred eksPloziJ°)'tako se Je v začetku maja, je bila potem z določenimi spref10?0111^ sPreminJala tudi atmosfera. Seveda se membami pripravljena za 15. junij, vendar je zaflitiki še danes ukvarJaJ° s »pomembnejšimi pro- radi pomanjkanja papirja izšla šele 13. julija. Zafmi<< in so nJihovi Sovori ° miru bolJ Podobni P°" • ... . .........lom na voino Maleea človeka pa je zaskrbelo nimivo je, da se je v vsej papirni knzi našel papir z» vojnu. '«"ic6 s kategorijami kot so najboljše, najnapredne najlepše__ jM Opomba 3: ^HH Notranja ekonomija dela Uredništva je urejei poslovnikom in aktom o izdajateljskih razmer treba je povedati, da je TRIBUNA od vseh čas< sov in poleg RŠ, najbolj podvržena sprememb fluktuacijam sodelavcev, uredništev, kar po strarii zagotavlja svež pristop, po drugi strani tudi nestabilnost uredniške politike. m 7. ^ Tribuna bo analizirala in komentiirala zuto politiko Jugoslavije, opozarjala na cirnizem kapii v mednarodnih odnosih in dosežke de^lavskih in rodnoosvobodilnih gibanj v posameznih de^ Tribuna bo navezala stike z RŠ in z vseiM dentskimi in mladinskimi časopisi v Jugoslavij III. OBLIKA TRIBUNE M Tribuna bo spremenila obliko in grafično po bo, da bo postala vizualno komunikaci ja enako1 den del pisanja (v okviru finančnih možnosti) Izdali bomo vsaj eno tematsko številko (probj vzgoje in izobraževanja). s IV. ZVRSTI PISANJA Tribuna bo objavl)i^» in razvijala vse kr zvrsti novinarskega pisanja, strokovnega, pol nega in literarnega pisanja, zlasti pa intervjuje, ročila in recenzije, krajše razprave, črtice, nm pesniške oblike, komeatarie. ¦ V. ™ Tribuna bo im^ poteg glavnega, odgovorn tehničnega še 6 uredoikov, ki si sami razdelijo loge — kratkoročne in dolgoročne. M VI. ^| Uredništvo bo razvilo široko informat; mrežo, k delu pritegniločim več kritičnih in ust jalnih študentov (prevajafcev, »m>vinarjev«, mentatoFJev, strokovn^kov, #*erafc>v, fotogn likovnikov itd> 9| (OSLISIS BESEPO »MEHUR « JE loc volo, sic iubeo, sit pro ratione voluntas. Skupna programska jedra so pravi ideološki nuc-ali nodi. Vanje so zavozlana številna vprašanja ulacije mednacionalnih odnosov v Jugoslaviji, več, strateška vprašanja prihodnosti jugoslovan-družbe ali družb. Franc Šali je v svoji meditaciji 1 temo jeder, priobčeni pred dvema tednoma v tni prilogi Dela, načel prastaro filozofsko rašanje o trajanju in minljivosti stvari, kako mi-agloria mundi in nazadnje še sholastično vpra-ije, ali to, kar je minljivo, sodi v kategorijo vani-Včasu sholastike so bila mnenja deljena: eni so lili, da je spričo božanske večnosti vse minljivo vse posvetno — ničevo, drugi pa, da je človek varjen po božji volji in podobi, da je njegovo Ijenje smiselno, seveda le tedaj, če se ravna po žji besedi. Kontroverza se je končala hkrati s dastiko. Tedaj bi nemara Šalijeve besede lahko razumeli ole: narod je zgodovinska tvorba (posvetno), ejje minljiva, ničeva, še zlasti tedaj, ko jo soo- s kakšno večno kategorijo, ta pa je očitno — )kar se je bog prenehal neposredno vmešavati v pveške zadeve — država, in sicer povsem kon-jrtna država: SFRJ. Ibbi bila zelozlobna razlaga Šalijevega besedila. sedilo je namreč mogoče razumeti docela druga-In to drugačno razumevan je je bržkone bliže re-ci, vsekakor pa bolj plodno kakor zgornja idnjeveška shema: Sali je nače! centralni zgodo-iski problem, problem diferencialnega trajanja isa) zgodovinskih entitet: čas naroda, časdržave, icivilizacije, pa še množica časov, ki pletejo zgo-rinsko mrežo. Njegova teza je, če jo prav razu-im, da kot nacije pravkar doživljamo zadnjo ned številnih doslejšnjih — uspešnih, neuspeš-i,propadlih, dolgotrajnih in kratkotrajnih — dr-jvnih form, tisto formo, ki se bo v njej nacija raz-, »prekvasila« v državno družbo. Ta teza je ivzaprav projekcija, a za zgodovinsko in sociolo-aznanost je zgolj hipoteza, celo kaj malo ver-ha hipoteza: zgodovinske indikacije govorijo (pernjo. Na geo-etničnem prostoru Slovencev se |od 1800 naprej zvrstilo kar čedno število držav-hform, ki, nacionalni konstituciji Slovencev niso jeravno naklonjene — nekatere so bile na dekla-tivni ravni ravnodušne, druge nasprotne — a so mlic temu to konstitucijo nehote izvajale, in niti daj, ko so bile sovražne, je niso mogle zares usta-ti. Samo odprava moderne nacije kot zgodovin-sentitete, ki jo ima bržkone v mislih Franc Šali. se lahko zgodila le v zelo določenih zgodovin-ih okoliščinah, tedaj, ko bi se velilka večina na-balne populacije prostovoljno asimilirala (kaj kega pa se doslej še ni zgodilo), če pa te prosto-ijnosti ni, ima odpravljanje naroda drugo ime. Očitno je torej, da jedra odpirajo številne pro-imt, sprožajo nekakšno verižno reakcijo na več meh hkrati: na ravni teorije in zgodovine države, ravni praktične politike, zgodovinske zavesti in Iravni družbenih znanosti. Povrhu ima njihova ttualna eksplozija kar precejšnjo predzgodovino, ma ideja in koncepcija se je medila nekaj let, igo topniške priprave pa je odigrala reforma dnjega izobraževanja. Očitno je, da smo še nez-isko daleč od tiste domnevne idealne situacije, v leri bi se narodi sami razpuščali in preraščali v še mane višje kvalitete. Dogajanje v zvezi z reformo izobraževanja je ava revija interesov, konfliktov, »pogledov«, kihin drugih manj čednih početij, ki so vse do le-šnje pomladi označevali spopad dveh temeljnih pbraževalnih strategij. Prva izmed teh dveh strate-- »uradna« — se je, vsaj po moji sodbi, zavze-ila za realizacijo načrta, ki naj bi stregel potre-m zlasti gospodarske aktualnosti, ne glede na lurne, civilizacijske in druge stroške, ki bi jih ago plačali v bližnji prihodnosti. Druga, denimo otelektualna«, pa je hotela doseči tako reformo, biračunala s svetovnimi razvojnimi tendencami. liesta izhajali iz nesporne ugotovitve, da je treba Jredništvo RŠ ) OBJEKTIVNE KRITIKE STVARNOSTI K IEZOBZIRNEMU PRISTANKU I. Od nekdaj je veljalo, da tu RŠ nikakor ni odsto-od temeljnih načel, po katerih se oblikuje sa-upravni novinar, da je prva in najsvetlejša dolž-ittega istega objektivna in konstruktivna kritika očedružbeno-politične ter ekonomske stvarno-Dolžnost in pravica, ki se vežeta na informiranje najširšem smislu, torej ni poceni apologetika — ipredpostavki, da je samoupravljalska stvarnost oz in skoz pozitiven sklop teorije in prakse — mveč kritika posameznih odstopov od splošne rari, odkrivanje nepravilnosti v delovanju sa-oupravnih organov, premajhno uveljavljanje tlegatskega sistema v praksi in podobno. Najbolj izširjen in svetel zgled te vrste samoupravljalskega formiranja je vsekakor Delo, glasilo SZDL. In okler se je Radio Študent zavzemal za kritičnost izastavljeni ravni, je bilo njegovo odstopanje, ki je tu in tam izrodilo v levičarjenje brez prave xilage, stvar bolj ali manj konsistentnega pri-anka na obči koncept samoupravljalskega novi-arstva, s hkratno predpostavko, da je ta koncept sioedino veljavno napotilo v praksi, nekaj, čemur tnikakor ne gre odrekati. Tekoča praksa in izkušnje, kakršne smo si, ob clu na programu RŠ, lahico nabrali predvsem v idnjem letu, pa dajejo slutiti, da ta koncept nika-orniedinstven, da so možni tudi drugačni koncep-.dasoti večinoma bolj plodni in zagotovo bolj ži-opisni od utečenega. Na najbolj splošni ravni jih revzema koncept brezobzirnega pristanka, gre pa, kratkem za tole: izobraževalni sistem reformirati, in sicer tako, da se bo zvišala poprečna izobraženost populacije v SRS, vendar je vsaka izmed njiju ta cilj dojemala drugače in ga hotela doseči z drugimi sredstvi in po-stopki. Poleg tega sta bila (in sta očitno še) refe-renčna okvira teh dveh strategij drug od drugega bistveno drugačna: prva je skušala ustreči priti-skom v jugoslovanskem prostoru, kjer so podobne reforme že izvajali (v Srbiji, na Hrvaškem) in se je pravzaprav vnaprej odpovedala presoji o naravi teh reform (ki so že začele kazati »nepričakovane« re-zultate). Hkrati pa so nosilci te strategije po vsem videzu bolj malo jemali v misel, da jih to, da dehi-jejo v imenu slovenskega ljudstva, tudi temu ljud-stvu zavezuje: to je hkrati zgodovinska in politična odgovornos* (nemara je ta zavezanost vendarle pomembnejša kakor to, da bodo v »Beogradu menili, da se imamo Slovenci za nekaj posebnega«; doslej so zgolj predstavniki SZDL javno izpričali tak občutek odgovornosti). Druga strategija izobraževanja ni pojmovala kot »izpolnjevanje nalog«, o katerih se ne gre več spra-ševati, temveč kot nekaj, kar zadeva eksistenčne in-terese slovenskega ljudstva, ki ne živi le v mreži upravno-administrativnih razmerij in ne zgolj v neki (od boga?) dani jugoslovanski usmeritvi, tem-več v veliko širših in bolj razvejanih evropskih in svetovnih razmerah. Jugoslovanski prostor vsaj doslej ni obstajal zato, da bi z njim te normalne mednarodne pove-zave preprečevali in nategovali vse prebivalce dr-žavnega ozemlja na eno kopito, marveč prav naro-be, Jugoslavija obstaja med drugim zato, da omo-goča in zavaruje polno delovanje v njej živečih na-rodov, da, celo zato, da omogoči razcvet zgodovin-sko prizadetih nacionalnih skupnosti, sicer bi ta dr-žava obstajala zgolj iz formalnih razlogov — Jugo-sjavija zaradi Jugoslavije ali celo Srbi, Slovenci itn. zaradi Jugoslavije — ne pa zaradi dejanskih intere-sov »njenih« ljudstev. Ti dve temeljni strategiji sta se pokazali v pole-mikah okrog izobraževalne reforme, zlasti pa mno-žično na sekcijski razpravi v Cankarjevem domu. Kmalu po tej razpravi so se pokazala znamenja učinkovanja ekonomske krize na področju izobra-ževanja. Dotlej potratno zasnovana reforma s celo vrsto vprašljivih členitev in usmeritev — realizirala se je, kot jeznano, »uradna« strategija — jepostala preprosto predfaga. Prvi vzgib šolske administra-cije ni bil ponovna preverba svojih zamisli, temveč poskus — ki še traja — prevaliti stroške za neracio-nalno koncepcijo na pleča delavcev na tem po-dročju — učiteljev. Hkrati pa so se začele širiti go-vorice o zveznem posegu v šolstvo s t.im. skupnimi programskimi jedri, ki da so — vsaj v humanistiki — poskus kulturnega genocida manj številnih na-rodnih skupnosti v državi. Človek bi od soustvarjal-cev teh jeder pričakoval kakšno javno besedo, javno prezentacijo postopkov, teženj, koncepcij, a ničtakegase ni zgodilo. Prvadejanska — če nešte-jemo članka Janka Svetine (Delo, 17.5. 83) — ažal fragmentarna informacija o tem je prišla izpod pe-resa Cirila Zlobca hkrati z avtorjevo indignacijo; še temperamentnejše je indignacijo izrazil Janez Me-nart in hkrati pokazal nekaj glavnih absurdnosti te zamisli, prav tako na omejenem področju literarne vede, a vendarle dovolj očitno, da se soočanju sta-lišč odtlej ni več mogoče izogniti.* 15. septembra (delo, sob. pril) smo dobili prvo javno pbjasnilo od nekoga, ki je — vsaj po uradni dolžnosti — vpleten v te obskurne načrte. Janez Sušnik, ravnatelj republiškega zavoda za šolstvo, je javnosti skušal objektivno predstaviti dogajanje pri načrtovanju teh zloglasnih jeder — odtlej smo brali in slišali še številna druga pojasnila, ki kažejo predvsem to, da se slovenski predstavniki niso naj-bolje odrezali. Sušnikovo dokaj lapidarno, a kar se da nepristransko pojasnilo, pa kaže, da se je stvar dogajala med republiškimi in zveznimi organi, da je bila potemtakem javnost — kot je že dolgoletna slaba navada — praktično izključena, da slovenski predstavniki niso neposredno sodelovali pri pred-logih za humanistično področje, da jim ti predlogi niso všeč, skratka, da je vsa zadeva federalno maslo. Vse to je nemara res. Pri Sušnikovem pojasnilu me bolj moti nekaj utvar in možnosti, ki jih besedilo nekako mimogrede vsebuje. 1. Ne strinjam se s predvideno funkcijo skupnih programskih jeder. Prva skupina ciljev — oprede-ljevanje temeljnih smotrov in bistvenih vsebin, vnašanje najboljših izkušenj in spoznanj, razširja-nje skupnih vsebin znanj — se mi zdi utvara, dokler ni jasnc, kdo in kako bo odločal o tem, kateri smo-ter, vsebina, izkušnje oz. spoznanje si zasluži ome-njene vzdevke, in dokler ni povsem dokazano, da imajo področja vednosti le po en temeljen srnoter in bistveno vsebino, da ni odločanje za najboljše le subjektivna izbira posameznika ali organa itn. Na slehernem področju vednosti, s katerim se otroci seznanjajo v učnem procesu, je taka izbira lahko Msodna. Druga skupina ciljev — krepiti »enotnost, vza-jemnost in skupna hotenja naših narodov in narod-nosti« ter prispevati k podružbljanju vzgoje in izo-braževanja, iniciativnosti, samostojnosti in ustvar-jalnosti učencev in učiteljev — pa je v drugem delu, vsaj kar zadeva učitelje, nekakšen črni humor, v prvem pa obskurantistično vprega voz pred konja: prvič zato, ker so zelo različne stvari stlačene v eno vrečo (ideološka sinkrezija), drugič pa zato, ker so ti cilji v protislovju z dejanskim vzročnim redom stvari. Denimo. kako naj ti programi krepijo »skupna hotenja naših narodov in narodnosti« 2, ko pa bi taka hotenja morala biti podlaga za ureja-nje tega področja družbene dejavnosti — saj Janez Sušnik sam pravi, da je dogovarjanje »težavno« in da so pogledi hudo različni. Mar ne bi bilo bolje, ko bi najprej z demokratičnimi postopki zares ugoto-vili, ali so in katera so ta skupna hotenja in se šele nato oprli nanje. Nikakor pa se mi ne zdi neogibno, da bi se taka »hotenja« (interesi?) poudarjeno ka-zala prav v vzgoji in izobraževanju, ali celo, da bi ta družbena dejavnost spreminjala pripadnike jugo-slovanskih narodov v nekakšne abstraktne Jugo-slovane nasploh (Kot argument v prid temu kon-struktu navajajo ljudi, ki se imajo za Jugoslovane po narodnosti. Mislim, da je to šibak argument: ta kategorija ljudi je namreč preveč heterogena, da bi jo lahko postavljali za zgled, hkrati pa je najbrž neogiben stranski produkt sleherne večnacionalne države določen odstotek ljudi z »državno« nacio-nalnostjo; iz slovenske zgodovine bi lahko navedel dva nasprotna zgleda, ki pa ju navzlic temu lahko uvrstitno v ta odstotek: na eni strani veliki arheolog 19. stoletja, ki je nacionalnost žrtvoval stroki,-»na-rodni odpadnik« Karel Dežman, na drugi pa po zlem slovesu znani vojaško-birokratski nacionalni kameleon Leo-Lav-Lev Rupnik. Seveda je še neš-teto variant od otrok iz mešanih zakonov do nacio-nalno indiferentnih oseb. Vsekakor pa pavšalnaTa-zvrščanja vodijo le v zaslepljevanje). Sprememba v Jugoslovane nasploh bržkone ni v interesu nobenega izmed ljudstev, ki so že v usta-novnem aktu te države sklenila, da bodo živela v federaciji, ki naj bi realizirala njihove individualne interese, ne pa v nekakšnem petero ali večedinstvu. Temeljni skupni interes jugoslovanskih narodov je prejkoslej pravica in možnost, da nemoteno razvi-jajo svoje narodne individualnosti, ne pa utopitev v državnem poprečju katerekoli vrste. 2. Zato me moti, ko Janez Sušnik (in drugi) ome-nja t.im. nacionalne posebnosti, ne glede na to, kakc je on sam mislil ti besedi. Ncionalne posebno-sti — zlasti če mednje uvrščamo leposlovje, umet-nosti, humanistične in družbene vede, pa tudi pravno ureditevin še kaj — so namreč rezultat zgo-dovine in edina dejanska realnost, s katero imamo opraviti. Te »posebnosti« so edina podlaga, ki nam omogoča, da ugotovimo in izrazimo skupne inte-rese (ki so na ravni administrativnega govora že za- a) novinarsko podjetje se nikakor ne more izma-kniti neki temeljni distanci, ki je konstitutivne na-rave; gre zato, da se ne more izogniti poročanju, komentirariju o tem ali onem, o tistem namreč, v kar ni povsem vključeno, ne more pa biti tudi pov-sem izključeno. Samoupravno družbeno-politično občestvo je, tako kaže, zaslutilo to subverzivno po-tezo novinarskega podjetja; od tod tudi predlog po spremembi Zakona o javnem obveščanju, ki tnu gre v osnovi za spodrezovanje te distance; b) po drugi strani objektivno kritiško novinar-stvo to distanco spregleduje, koneckoncev je od tega odvisno njegovo preživetje; c) običajno sivino, ki nastopi kot produkt novinar-skega podjetja v zapletenih okoliščinah (po tem vprašanju glej: Glasilo SZDL, Delo), bomo pre-magali na več načinov: 1. s šalo: to, kar se ponuja kot družbeno-politična ter ekonomska stvarnost, velja brati kot vic, ker je to ena izmed redkih priložnosti za to, da bo izstopila dramatična komponenta stvarnosti in pri tem v svoj okvir zajame branje samo. 2. z zvodništvom: če bomo stvarnosti na lep in pravilen način dali vedeti, da nikakor nismo na-sprotniki tega, da se pna v nas zaljubi; če bomo na primeren način pristopili k nje zapeljevanju, z na-migi na možnost bodoče, kar si moči trdne zveze, bo ob predvidenem in mojstrskem ravnanju zagotovo pripravljena popustiti. Če se to zgodi in se nam pusti začarati, smo svoje že dosegli in zagotovo bo sčasoma prišlo tudi do tega, da nam bo dala poka-zati svoja najbolj ranljiva mesta, svoje slabosti, nag-n jenja in podobno. S tem pa se bomo že tudi znašli v položaju, ki ponuja zaključek, tako rekoč cilj spremenjenega kurza R§: KDOR UUBI SVO-JEGA OTROKA, TA GA TEPE. II NI popolnoma jasno, zakaj Družbena redakcija Radia Študent nosi to ime, ko pa je njen namen dosti bolj določen kot naslov, ki ga nosi — namreč predstavitev novejših teoretskih iskanj širši druž-beni dejavnosti. Pa smo že, ne da bi to izrecno želeli, povezali oba pola: družbenost in teorijo. Preimenovanjeredak-ci je za teorijo v družbeno, lahko interpretiramo kot uveljavljan je v praksi enega od starodavnih pedago-ških načel, ki so že tako samoumevni, da ga učbe-niki te znanosti niti ne zapisujejo več — namreč: učečega nikakor ne kaže strašiti in priznati je treba, da beseda Teorija v večini ušes vzbuja nekaj tega strašljivega prizvoka, kolikor ga reforma srednjega šolstva še ni preobrnila v posmeh. Možnih interpre-tacij je seveda več, ampak pokažimo, da nismo samo »sivi« in jih, zelo neteoretsko, pustimo pri miru. Čeprav je to načeloma, pa tudi v praksi zelo težko storiti, preidimo raje k dejstvom. In neizpodbitno dejstvo je, da se boste v mrzlih jesenskih in zimskih dneh ogrevali ob Radiu Štu-dent, kot je to počel že vaš starejši pri jatelj, brat in v nekaterih, resda drastičnih primerih, tudi očka in mamica: Pazite! To ni dejstvo, ker bi ga kot takega vzpostavljala tradicija — zgrešeno mislite. Dejstvo je zato, ker je neizpodbitno. Zakaj je neizpodbit-no? Dobro vprašanje. Odgovor ni lahek in če ga še ne veste, si vzemite mesec ali dva za premislek. Na podlagi neizpodbitnih dejstev je torej gotovo, radi njegove narave vselej hipotetični) ali odsot-nost teh interesov. Ne gre za folklorne do-datke neki občečloveški ali nemara občejugoslo-vanski splošnosti, pač pa to obče lahko obstaja le skoz te posebnosti. Te »posebnosti« so namreč edina, a zgodovinsko izdelana in notranje diferen-cirana optika slehernega naroda — pravimo ji na-rodna kultura. Ta optika narod individualizira, hkrati pa ga integrira v mednarodno občestvo, saj je produkt zgodovinskega razvoja civilizacije, v ka-teri živimo. Reduktivni posegi v te »posebnosti« nujno zavrejo socialno, politično, ekonomsko itn. reprodukcijo naroda. Odprava »posebnosti« pa je preprosto kulturni genocid, ker pomeni nasilno od-pravo narodne invidivualnosti. Vsekakor pomeni že pritisk v tej smeri hudo regresijo, ki lahko v novih okvirih in v zaostreni obliki obnovi ideološke konflikte iz 19: stoletja (boj za nacionalno erranci-pacijo in njene atribute), to pa bi bržkone postavilo pod vprašaj smiselnost federacije. Zato pomeni barantanje z odstotki nacionalne, jugoslovanske in »svetovne« učne snovi vsaj na humanističnih področjih neodgovorno početje. Nacionalna zgodovina, denimo, ni mineštra, tem-več relativno avtonomen proces, in sicer tisti pro-ces, skoz katerega je mogoče dojeti tako razlike kakor podobnosti in povezave v širšem kontekstu. Če hočemo doseči, da bodo mlade generacije ra-zumele jugoslovanske razmere in razloge, zaradi katerih je prav ta država njihov življenjski okvir, je treba pouk nacionalne zgodovine poglobiti, nacio-nalno zgodovino prikazati kot eno izmed vozlišč svetovne zgodovine, ne pa uvajati v učenje zgodo-vine medrepubliška mešetarjenja, ki so v navadi na gospodarskem in političnem področju. Zato me v Sušnikovem pojasnilu moti že mož-nost, da bi sklenili kompromis, ki bi spopad z dejan-sko problematiko izobraževanja odložil, če že ne preprečil, namesto njega pa ustvaril okoliščine, kakršne so povzročile razpad avstroogerske mo-narhije. To je tisto, kar »nuklearnim federalcem« ne gre v glave — vsaj po odmevih na deklaracijo DSP v ča-sopisju sodeč — ko skušajo na podlagi nekega pov-sem arbitrarnega konstrukta iztržiti koncesije za svoj prestiž. To seveda ne pomeni, da deklaracija DSP zajema vso kompleksnost problematike izo-braževanja — narobe, njena hiba je, da ni zajela globalne kulturne problematike z znanostmi in žurnalistiko vred. Sicer pa je to namen poziva dru-gim kulturnim in strokovnim društvom. Pri naspro-tovanju »jedrom« pa gre, vsaj po mojem mnenju, za to, da bi uveljavili realno sožitje namesto efe-mernih in utopičnih birokratskih »večnosti«. Opombi: 1. Žal pisca nista omenila poniglavosti sestavljal-cev jederza leposlovje: šušmarski posel, ki soga opravili — a zgrešene koncepcije ni mogoče »uresničevati« drugače kakor šušmarsko — skrivajo za imeni oseb, ki pri tej zadevi zagotovo nimajo nič. Denimo, od 5. razreda osemletke naprej se v rubriki epika (sic!) redno pojavljajo Titovi govori. Nemara bi se moral s tem pouk-varjati organ, ki skrbi za dobro ime in delo po-kojnega predsednika. 2. Da se jugoslovanski narodi bolje spoznajo med seboj, je seveda najlaže in najbolje doseči tako, da se otroci v šoli seznanijo z njihovimi kultu-rami. Preseneča me, da doslej še nihče ni omenil precejšnje časovne rezerve, ki obstaja v pred-metnikih: hipertrofirani indoktrinacijski, disci-plinirajoči in dresurni predmeti. Večji del »vzgojnih« predmetov je tako ali tako že davek »pDenotenju« vzgoje, denimo »obrambništvo« in STM kot ideološki ekstrakt različnih strok, ki jih neustrezno nadomešča. Kaj klavrno bi bilo »zajedništvo«, ki bi temeljilo na enaki vojaški izurjenosti, telovadbi in na nadomestku družbo-slovja, spremenjenega v obredne floskule. Braco Rotar da se boste ob poslušanju večernega programa Radia Študent prej ali slej srečali z oddajo (zdaj se imenuje Beseda besedoželi, vendar se naslov lahko tudi spremeni, kar pa stvari bistveno ne spreminja), ki bo prinašala nove prispevke, predvsem domače teoretske produkcije, nove miselne pristope k sta-rim problemom... Pomembno je, da takrat ne ponovite zgodovin-ske napake vaših dedov in pradedov, ki so tedaj ugasnili sprejemnik in prišli k neposrednejšim za-dovoljstvom in bili tako prikrajšani za psihedelično izkušnjo. Posledice tega pa so, kot sami vidite, po-razne. III Miking millionaires is our businesss (It's fun being a double millionaire) Oddaje Aktualno politične redakcije odražajo družbeno politično stvarnost—tisto, kar se spre-vača skozi prakso. Da gre za bistveno razliko med proklamiranim in dejanskim, je jasno. Da se za to marsikdo čuti nategnjenega, je res. Projekti šolske reforme, zapiranja mej, prepovedi uvoza tuje znan-stvene literature, odpiranja vrat zaporov v družbo in maratonske graditve mladinskega centra v Ljub-ljani sproščajo med nami neskaljene občutke besa in moči. Sedemo za pisalni stroj in začnemo pisati, vmes mastno kolnemo in še isti dan se slišimo skozi eter. Vsak začetek meseca nas v Ljubljanski banki čaka študentski honorar, nemajhna kompenzacija za vse prečute noči, za bodočnost, ki nam visi dol. But you can't win unless you buy a ticket. TKO KOT Bl BILO NEKI NAPIHNJENl TROJANSKI KONJ JE NEKAJ ZA Komiža, Komiža Poletje je daleč in bilobi skorajda pozabl jeno, če bi ne imeli na vesti majhnega dolga. O Komiži go-vorim, točneje o srečanju sociologov, politologov in filozofov v tem malem Viškem mestu. Zbrali so se, da bi razpravljali o državi in družbi. In vse bi bilo v redu, ko se ne bi nekomu zazdelo, da je v zadevi premalo države in preveč družbe.' In že je skrbno paternalistično oko planilo po posiljevalcih devi-škega zaliva in jih prav nemarno oštelo. Praksa neutrudnega osvobajanja otbkov raznoraznih šol je pač že stara, pa tudi taktika se ni kaj prida spreme-nila. Še vedno se teorijo diskreditira s političnimi argumenti, da pa je v politiki vsako sredstvo sveto, je že dolgo jasno. Taka, krvavo okljuvana jetra pa pograbijo mass mediji in prav nič sram jih ni do konca razcefrati in razmesariti ubogo žival. Na ža-lost se je v tej vlogi Ietos prav dobro počutil tudi Radio Študent. Njegovo golčanje in žretje je bilo zaslepljeno z dehtečo krvjo, pa se ni prav nič trudil biti objektiven ali vsaj pristojen. Ker je bila njegova informacija v slovenskem prostoru edina, jo posku-simo uravnovesiti z malo treznejšimi glasovi kot so bili oni na RŠ (Tomaž Mastnak in Miha Kovač). Naša sogovornika bosta dr. Lino Veljak, docent FF v Zagrebu (katedra za filozofijo) ter profesor socio-logije na isti fakuleti, dr. Ivan Kuvačič. Najprej tov. VELJAK, GLEDE NA TO, DA STE KOT ČLAN UPRAV-NEGA ODBORA HRVAŠKEGA FIL. DRUŠ-TVA SODELOVALI PRI ORGANIZIRANJU SREČANJA, BI MI NAJPREJ ODGOVORILI: ZAKAJ SPLOH SREČANJE TAKE VRSTE? Zadnjih deset Iet je stopnja komunikacije med družboslovci v Ju precej zmanjšana, opaziti je močno zapiranje v republiške meje. Razlogi so predvsem zunanji. Z namenom, da bi se pospešili stiki, da bi se prevladala provincializacija družbene teorije in filozofije je sproženo nekaj iniciativ: (npr. filozofsko in sociološko društvo sta v juniju organizirala jugoslovanski" simpozij ob stoletnici Marksove smrti »Marx in naš čas«, na katerem so bili referentje iz sedmih republik in pokrajin). Ena teh iniciativ je tudi simpozij »Dnevi Ante Fiamen-ga«, ki je bil prvič organiziran 1982 na Komiži z naslovom: »Odnos teorija-empirija«, letos pa je bila tema: »Država in družba«. Ta simpozij je po-memben v dveh pogledih: — glede intenziviranja interdisciplinarne komu- nikacije med sociologijo, politologijo in filozofijo, ki se zapirajo v svoje meje, kar je slabo tudi za po-samezne discipline, ki se s tako zoženimi horizonti ne morejo razvijati — glede pospeševanja stikov med filozofijo, so-ciologijo in politologijo ne samo znotraj ene sredi-ne, pač pa tudi v širšem, jugoslovanskem prostoru. Filozofi, sociologi in politologi na Hrvaškem smo uspeli vzpostaviti dokaj dobro medsebojno pove-zanost (organiziranje skupnih zborov, interdisci-plinarno sodelovanje na raznih tribunah, okroglih stolih, v klubu univerzitetnih profesorjev, med fa-kultetami: FF Zagreb, Zadar, FPN Zagreb). Hkrati pa se je izkazalo, da so naši mednarodni stiki neprimerno bolj intenzivni in kvalitetni kot podobni stiki med »republiškimi« strokami. Ko-miža naj bi bila v tem odločen premik. ČE NAJ BI BILO TAKO, KAKO BI POTEM RAZLOŽILI DEJSTVO DA SO BILI REFE-RENTJE SAMO IZ HRVAŠKE, SRBIJE IN VOJVODINE, NE PA TUDI NPR. IZ SLOVE-NIJE...? L.V.: Referati so bili zamišljeni le kot uvod v raz-pravo o posamičnem aspektu problema. Hoteli smo se izogniti preobilici referatov, da bi s tem omogo-čili kvalitetnejšo razpravo. Povabili smo osem refe-rentov, za katere se je (na osnovi njihovih objavlje-nihflel) menilo, da bi lahko dali uvodni okvir raz-pravi. Najbrž je napaka organizatorjev, da niso pova-bili niti enega referenta iz Slovenije (razen Adama Franka in Bogdana Lipovška sta bila dva od štirih udeležencev okrogle mize o študentskem gibanju organizirane v okviru srečanja). Organizatorji preprosto nismo vedeli za avtorja iz Sloveni je, ki bi se afirmiral s svojimi deli na to temo (morda tudi zaradi pomanjkljivega medsebojnega poznavanja). Pozivi so bili poslani tistim teoretikom v Sloveniji, za katere je organizatorju uspelo dobiti naslove (okrog 40); večina se jih je tudi odzvala. Pričakovali smo, da se bodo vključili v diskusijo in prispevali svež ton (iz Bosne ni bilo referentov, vendar so bili med na jaktivne jšimi diskutanti ravno prof. političnih ved v Sarajevu dr. Gajo Sekulič in Demal Sokolovič). Slovenski udeleženci so molčali, del njih najbrž zato. lf«»r se kot mladi niso upali izreči svojih misli (trerfiteftfed številnim zborom, na kateremu so bili skoraj vsi pomembnejši jugoslovanski avtorji, ki so s temo »povezani), del pa je prav gotovo molčal tudi zaradi tega, ker niso imeli kaj povedati. Jasno je, da nekdo, ki meni, da so Althusser in Poulanzas vr-hunec današnje svetovne teorije, ne more izreči svojih tez na takem zborovanju, saj bi s tem izpo-stavil revnost svojih argumentov ter retardiranost mišljen ja glede na resnične domete sodobne filozo-fije in socialne teorije. DVA UDELEŽENCA KOMIŠKEGA SRE-ČANJA STA V INTERVJUJU NA RŠ IZJAVI-LA, DA JE: »VIŠKA ŠOLA SAMO NADALJE-VANJE NESREČNEGA KONCA KORČU-LANSKEŠOLE...« L.V.: Težko bi bilo govoriti o kontinuiranosti med Korčulansko šolo in Viškim srečanjem. Sam6 del starejših udeležencev Dnevov A. Fiamenga je delovalo na zasedanjih Korčulanske šole. Kontinuiteta mišljenja obstaja, kajti težko je mi-sliti mimo teorije, ki je popeljala Jugoslavijo v sve-tovni vrh (Praxis in Korčulanska šola), seveda pre-vladujoč, meje, do katerrh je Praxis prišel, ne da bi se pri tem spuščali na nivo, ki ga je pustil za seboj (npr. neodogmatizem, v bistvu čiste stalinistične provinience, kakršne danes na Zahodu zastopajo Althusser in Pery Anderson) KAKŠNO ŠKODO JE ZA JUGOSLOVAN-SKO DRUŽBENO ZNANOST IN TEORIJO IMELA NASILNA PREKINITEV KORČU-LANSKE ŠOLE IN UKINITEV PRAXISA? Šele prihodnost bo pokazala pravo razmerje te škode. Ko posamezniki, ki so svojo eksistenco po-ložili v službo interesov politične elite, govorijo o teoretski izčrpanosti Praxisa in Korčule, skušajo ideološko mistificirati stagnaci jo in nazadovanje do katerega je prišlo ravno zaradi nasilne prepovedi. Če se je na Komiži kdaj govorilo o starih temah na star način, to ni bilo zaradi izčrpanosti kreativnih po-tencialov jugoslovanske teorije, pač pa zaradi pre-kinitve, ki je povzročila, da je treba zdaj zbirati tisto, na čemer smo že stali, da bi lahko napredova-li. Vseeno pa ne moremo reči, da je Komiža ostala na nivoju ponavljanja starega. Tudi v okvirih iska-nja zgodovinskih in metodoloških predpostavk di-skusije o odnosu država — družba (ki se lahko zdi odvečna samo golim empiristom) ter na področju konkretizacije in aktualizacije teme je prišlo do do-ločenih, čeprav še vedno malih prebojev, katerih kritična valorizacija bo omogočila, da gremo daije. Seveda, če je bila letošnja Komiža zadnja, potcm bomo čez deset let spet slišali od tistih, ki se trudi jo za provincializacijo in dogmatizaci jo jugoslovanske filozofije, poduke, kako izčrpani so teoretski po-, tenciali takega načina mišljenja, ki je bil v začetk osemdesetih let prisoten na Komiži. TO NAJBRŽ NI ŠKODLJIVO LE ZA ZNA-NOST, PAČ PA ZA DRUŽBO NASPLOH? Družba, ki si prizadeva graditi nove odnose in stremi k osvoboditvi človeka, mora gojiti kritično teorijo, ne pa primitivne apologetike, kritični marksizem (ki se ne okleva spustiti v kritični dialog z drugimi orientacijami) ne pa katekizem. Če se spodbuja apologetika, katekizem potem se je treba vprašati, ali je tistitn, ki to spodbujajo zares do hu-mane družbe v prihodnosti ali pa jim je samo do po-trjevanja razrednega interesa politične elite. JE PRI NAS TEORIJA RAZS0DNIK TE RUI? Kritrkov nizkega teoretičnega nivoja Komiže ne moti suficitarnost teorije, moti jih, da sploh obstaja neka teorija, ki se noče podvreči pragmatičnim kratkoročnim ciljem, ki se samo verbalno sklicu-jejo na socializem in komunizem. v resnici pa so izraz vulgarnega materializma njihovih protagoni-stov. Seveda jim je do kontrole nad teorijo in do mo-nopola nad tiskano besedo. To se kaže med drugim v številnih primerih iz naše družbene prakse. Npr., naša javnost je grobo prevarana kar se tiče Komi-škega srečanja, kot je tudi v nekih drugih primerih. Tako lahko zavzame stališče samo na osnovi neka-terih enostranskih (dez)informacij, enostranskih ne samo kar se tiče ideoloških stališč, pač pa tudi na nivoju dejstev! V dfugem delu pogovora nam radovednost teši prof. Kuvačič: UPOŠTEVAJOČ NEKATERE IZJAVE SO BILI »DNEVI ANTE FIAMENGA« NA IZRA-ZITO NIZKEM TEORETSKEM NIVOJU; PO-NAVLJALE NAJ BI SE STARE TEME IN STARE TEZE? POKAZALO NAJ BI SE, DA SO JUGOSLOVANSKA FILOZOFIJA* IN DRUŽBENE ZNANOSTI STERILNE IN NE-SPOSOBNE ODGOVORITI NA »PRAVA« VPRAŠANJA V ZVEZIS TEMO »DRŽAVAIN DRUŽBA« — V KOLIKŠNI MERI JE TAKO STALIŠČE UPRAVIČENO IN V KOLIKŠNI MERINEUTEMELJENOIN ZLONAMERNO? Beograjski »primeri« Odstopi uredništev in izda jateljskih svetov časo-pisov so vedno vznemirjali javnost ter bili povod za forumske^ individualne in ostale reakcije. Letošnji odstop Izdajateljskega sveta, nato pa še uredništva »Književnih novina«, časopisa »Udruženja knji-ževnika Srbije« (društvo pisatejev Srbije, op. V.B.) ima, kot vsi drugi odstopi, svojo predzgodovino v več ali manj povezanih dogodkih in »primerih«, kakor posamezne dogodke običajno imenujemo. KAKO SE JE ZAČELO Znan je »primer« Gojka Doge, po 1903 (ob-sodba Branislava Nušiča) prvega srbskega književ-nika, obsojenega na zaporno kazen zaradi objave literarnega dela. Samoumevno je pričakovati, da bo strokovna organizacija, katere član je obsojenec (v tem primeru »Udruženje književnika Srbije«) reagiralo na ta, milo rečeno nenavaden primer. »UKS« je reagiralo čeprav malo pozno; prvi koraki so bili narejeni šele sredi 1982. Predsedstvo, ki mu je v tem času predsedovala pesnica Mira Alečkovič, je nekajkrat odšlo na razgovore k najvišjim funk-ciotvarjem mesta in republike: Dušanu Čkrebiču, Ivanu Stamboliču, Nikoli Ljubičiču..., katerih re-zultat so bila ustna zagotovila in obljube, vendar je (ob)sodba še naprej ostajala pravnomočna. Zato se na skupščini Beograjske sekcije književ-nikov(ki jedelUKS), 19. 5. 1982,zglasomvečine prisotnih ustanovi »Odbor za zaščito umetniške svobode«. Zamišljen je kot samostojno svetovalno telo Beograjske sekcije piscev. Predvidoma naj bi se sestajal po potrebi, predloge in sklepe pa naj bi posredoval Sekretariatu Sekcije (ki jih lahko sprejme ali pa tudi ne). Za svoje delo je odgovoren Skupščini vseh članov Sekcije, o njem pa lahko tudi obvešča javnost. Skupščina je tudi poslala pismo ZISu Srbije in ZISu SFRJ, z zahtevo po razveljavitvi obsodbe. To je bil prvi pismeni dokument, saj so bile vse dote-danje aktivnosti le ustna komunikacija z oblastmi. Po ustanovitvi omenjenega Odbora je prišlo do ostrih polemik in obsodb. TV Dnevnik in del dnev-nega traka so to dejanje označili kot sovražno su-mničenje v demokratičnost in svobodo kultumega ustvarjanja pri nas. Dejstvo, da so Odbor v prvem mandatu sestavljali najuglednejši književniki, med njimi Desanka Maksimovič ter Dragoslav Mi-hailovič — Mihiz, takih ocen ni spremenilo. Poziv na prestajanje zaporne kazni, ki ga je Dogo dobil v tem času, je bil umaknjen »iz tehničnih ra-zlogov«. Po šestih mesecih mu je sledil nov poziv in nova aktivnost UKS. Ponovila so se srečanja s funkcionarji, obljube, da bo pesnik pomiloščen. Znova so bila poslana pisma najvišjim državnim in partijskim telesom. Ali je rodila sadove ta velika skupna aktivnost Predsedstva UKS in Beograjske sekcije ali pa gre za kakšne druge razloge ni znand, a pesniku je bil odhod v zapor ponovno odložen. Medtem je, 16. 10. 1982, ponovno zasedala de-legatska skupščina UKS, pri čemer je že na začetku prišlo do nesoglasja med delegati. Nekateri so predlagali, da se začne z akcijami šele, ko pesnik odide na prestajanje kazni, drugi pa so bili mnenja, da je treba zavzeti, da do tega sploh ne pride. Po do-seženem soglasju je skupščina sklenila, da naredi vse, kar bi preprečilo Dogov odhod v zapor. PROTESTNI LITERARNI VEČERI Po novih šestih mesecih je bil poleti ko se je izve-delo, da je Dogi ponovno vročen poziv, sklican skupni sestanek Sekretariata Beograjske sekcije in Odbora za zaščito umetniške svobode. Predsedstvo UNS se m moglo sestati zaradi odsotnosti predsed-nice Mire Alečkovič. Sklep tega skupnega sestanka (27. 3. 1983) je bil, da se, v kolikor gre pesnik ven-darle v zapor, začne s protestnimi literarnimi veče-ri. Prvi je bil izveden v ponedeljek, 28. 3. 1983. Na skupaj desetih večerih je sodelovalo okrog 300 vodilnih jugoslovanskih intelektualcev. Poleg književnikov so govorili filozofi, sociologi, igralci, glasbeniki vseh generaci j. Kot člani Društva pisate-ljev Slovenije so govorili Dane Zajc, Boris Novak in Tomaž Šalamun. V tem času je 17. 5. 1983 z odločbo Republi-škega sekretariata za pravosodje in upravo SR Sr-bije odobrena prekinitev preživljanja kazni pe-sniku Go jki Dogj, ki je do koncazdravljenja (kar še traja) izpuščen na svobodo. Z izpustitvijo so prene-hala tudi zbiranja na Francoski 7 (prostori UKS, kjer so bili protestni večeri organizirani), čeprav sodba še velja. »PRIMER« KNJIŽEVNIH NOVINA Razen kritike na račun Beograjske sekcije in ustanovitve Odbora, dnevni tisk ni omenjal niti enega od navedenih dogodkov. Javnost iz teh sred-stev informiranja ni mogla izvedeti nič o »primeru Dogo,« literarnih večerih na Francoski 7, skupščini književnikov ali aktivnosti Odbora. Zato je toliko pomembnejša vloga »Književnih novina«, ki so edine o vsem pravočasno in precizno obvešČale javnost. Prva reakcija na to pisanje je bil (21. apri-la) sestanek Izdajateljskega sveta »Književnih no-vina«, na katerem so razpravljali o tem, kako ured-ništvo uresničuje dogovorjeno izdjateljsko politi- Že naslednji dan, 12. julija je Sekretariat Beo-grajske sekcije književnikov vložil protest, v kate-rem je zavrnil odstop redakcije in predsedstva. Sle-dil je skupni sestanek predsedstva UKS in Sekre-tariata Beograjske sekcije na katerem podprejo »Književne novine«. Situacija naj bi se dokončno razrešila na Dele-gatski skupščini, septembra istega leta. »ČE SE VZDRŽUJETE GLASOVANJA, SE VZDRŽITE ŠE (pisanja) POEZIJE« (VZKLIK ENEG A OD DELEG ATOV PO GL A-SOVANJU O ZAUPNICI UREDNIŠTVU KNJIŽEVNIH NOVINA) Najavljena skupščina je bila izvedena 27. sep-teaibra in na njej je bil, namesto nadaljnje podpore Književnim novinam in razrešitve težke situacije, izveden dramatičen preobrat. Delegati so se po ve-čurni razpravi odločili za glasovanje o sprejetju ali zavrnitvi odstopa redakcije in predsedstva. Proti pričakovanjem (saj so bili odstopi vloženi istočasno in zaradi istega vzroka) sta bila ta dva predmeta gla-sovanja razdvojena. Predsedstvo je pri prvem gla-sovanju dobilo dvotretjinsko večino in zaupnico, kar pa se ni zgodilo tudi uredništvu Književnih no-vina. Pri glasovanju o zaupnici uredništvu so se vzdržali člani predsedstva, ki so še pred nekaj me-seci podali ostavko ravno zaradi pritiska na ured-ništvo. Teh nekaj glasov je manjkalo za potrebno dvotretjinsko večino. V dvorani je nastal hrup. Milovan Danojlič je za- pustil skupščino z besedami: »To je prevara in lo-povščina!«, kar je Zoran Gluščevič razumel kot osebno žalitev in zato odstopil s položaja predsedu-jočega (kasneje je na zahtevo nekaterih delegatov odstop preklical). Skupščina je bila prekinjena, na-daljevanje pa napovedano za 4. oktober. Zanimivo je, kako goreče so beograjski časopisi povzeli nekatere dele te skupščine. Kolikor so mol-čali o vseh prejšnjih, toliko so se razpisali o tej, še posebej, ko so govorili o »medsebojnih žalitvah« ter »izstopanju skupine sovražno razpoloženih književnikov.« IN NA KONCU Nadaljevanje skupščine je potekalo mirneje. Glasovali so o štirih predlogih. Z dvotretjinsko ve-čino je bil sprejet predlog, da je treba omogočiti predsedstvu, da se skupaj z obstoječo redakcijo in novoizbranimi člani izdajateljskega sveta odloči o nadaljnji usodi izhajanja Književnih novina. Drugi predlog je predvideval izjasnitev o dotedanjem uredniškem konceptu Književnih novina, tretji pa je zahteval, da se prebere tekst odstopa redakcije in se izjasni o njegovem sprejetju. Mihiz je predlagal, da delegati zavmejo odstop ter sprejmejo stari uredniški koncept. Zadnji trije predlogi so dobili večino glasov, ne pa tudi potrebni dve tretjini. Rezultat glasovanja bi lahko razložili na nekaj načinov, nesporen pa je zaključek: potrebno večino je dobil samo prvi predlog. Le-ta ponuja več rešitev: od izhajanja Književ-nih novin s staro uredniško zasedbo do zamenjave celotnega uredništva. Upajmo, da se predsedstvo ne bo pomišljalo prav odločiti. STEVA MILOVANOVIČ PREVOD: V.D. op. v.b. Članek je bil pisan kot uvod v sodelovanje med beograjskim Studentom in ljubljansko Tribuno, to je tedaj ko smo Tribunaši še verjeli, da bo produk-cija tiskane besede letos potekala vsaj kolikor to-liko normalno. Od tedaj je preteklo že nekaj časa, kar prav gotovo ne prispeva k aktualnosti zadeve. Tekst v tem trenutku nastopa torej kot historični prikaz neke podivjane histeri je, kar se je zgodovine napisalo vmes, pa bo obelodanila naslednja Tribu-na. Če bo šlo vse po sreči. Kajti zna se zgoditi, da ne boste nikoli izvedeli, kaj se je zgodilo in kaj se do-gaja z Dogom, Odborom, Književnimi novinanii, svobodo in kar je še takih marginalnih stvari. Pa saj ne bo prvič, da vam bo zgodovina zamolčana. ko. Kot inkriminirane članke so navajali: inten fo^ja se je nadaljevala na skupni seji pred-Miodragom Bulatovičem in Durom Šušnjičeni ra UKS in Izdajateljskega sveta Književnih tudi prevod teksta Leszeka Kolakowskega »R(». kjer naj bi izgladili konflikt, kot tudi na lucija kot lepa bolezen«. Kot največji ured«vsehčlanovBeograjskesekcije(27.4.1983). spodrsljaj pa so omenjali objavo cikla pesmi Ilje podprl vse akcije sekretariata v zvezi s bomira Simoviča »Istočnice« t«r seveda »nePom Dogo ter uredniški koncept redakcije tično objavljanje rezultatov dela Odbora za z»vn'h novina in glavnega urednika Milutina umetniške svobode«. f"^- Za »Istočnice« ie naveden arsenal obtožb, o# , . . . . msc n • 1 feta delegatska skupscina UKS, 9. junija ditve, da ie to »pamflet« in »ideologiia v est« ... , .... . • . ,• J F 6 J /e imela nalogo razrešiti vse te spore m obli- obliki« do obtožb na račun »neadekvatnega t mnenjeoKnjiževnihnovinah(kotustanovi. ranja nacionalnega problema«. Redakcija s %& časopisa) Na skupščini je Wlo ^^ zato odločila, da odpre diskusijo o teh pesmi pomembnih družbeno političnih deIavcev straneh časopisa, kar je označeno kot nespošu Radojlovič _ predsednik RK SZDL SR Sr- nje kritike Izdajateljskega sveta. Glede spon ,,-„,. ¦- • j \, u- 1 j j e r •) ^uj^ojg Bulatovic rn drugi) kar naj bi pnspe- prevoda L. Kolakowskega je bil glavni argu« ^^ diskusije ^ ^.^ sk]epov Raz_ Izdajateljskegasveta,dajeomenjenitekstpisa jeenoglasno obsodila administrativno arbi. Zahodnotižače,kii^spi€jcmavsakoopo^ revo uciji. »razliko od pejorativnega pisanja tiska, oceni- Posebno»kritično«pasejelzdajateljskisvet§ UKS v tem trenutku uživa največji ugled v svetil objavljanju zapisov o delu Odbora: Knjafovojnem obdobju. Prišlo je torej (vsaj navi-nim novinam zameri, da so se postavile na stalido sprave med družbenimi strukturami in Odbora in da se imajo za n jihov časopis... Lahklcvniki. se vprašali, v čem je pravzaprav »greh« knjižew novina, saj je Odbor izglasovan z glasovi vdiftdar je namesto dogovorjene podpore in so-članov Beograjske sekcije, ki šteje okrog.4anja sledil nepričakovan obrat. Izdajateljski članov, kar predstavlja 90 % (Anjiževnih novina je neposredno po skupščini nega članstva »Udniženja književnika Srbfflpostavko in s tem praktično onemogočil nji-Razen tega so Književne novine edino glAizhajanje. To je seveda izsililo odstop redak-UKSja, torej je logično, da se javnost seznwkinaprvemnaslednjemsestankupredsedstvz delom UKSja, njegovih sekcij in teles ravno pmpoda kolektivno ostavko v znak protesta ps tegačasopisa. Zato so milo rečeno čudna stališ«»j» ludi celotno predsedstvo s predsednikom imenujejo Odbor za sovražnika in njegovo dehanom Gluščevičem na čelu. To je povzročilo nje označujejo kot »izvajanja polprivatne slapdjo, v kateri ni bila vprašljiva več samo usodi ne«. iževnih novina, pač pa celega UKSja. NOT SE ZBASAT IN NAPADIT.TO JEfTRENUTNO THE BEST REŠITEV • * * Delo, petek, 25. nov. 83 ŠTUDENTJE OBJEKTIVNO SKORAJ NE MOREJO VPLIVATI NA ODLOČITVE Samoupravna aktivnost študentov delegatov je zelo majhna — V študijskem procesu se čedalje bolj po-čutijo kot objekt LJUBLJANA, 24. novembra — V študentskih organizacijah na univerzi, v njihovih delegatskih odnosih je zavladala precejšnja pasivnost. Dokaj nezainteresirani so postali za opravljanje svojih sa-moupravnih dolžnosti in ponekod celo za nekatere druge študentske dejavnosti ob študiju. Zanima jih predvsem le še študij, pozitivna ocena in diploma. Toda diploma je formalnost, za njo je premalo zna-nja. To študentje vedo in protestirajo zoper takšno obravnavo študentov v visokošolskem procesu. Takšna razmišljanja je bilo slišati na nocojšnji problemski seji Univerzitetne konference ZKS Ljubljana, ko so govorili o položaju mladih na uni-verzi, oziroma strnili razprave in pobude iz osnov-nih organizacij ZKS na fakultetah, višjih šolah in akademijah. Vgradivuzasestanekpiše: »Vuniverzitetni. kon-ferenci ZKS ugotavljajo, da so študentje delegati v univerzitetnem svetu slabo povezani z osnovnimi organizacijami ZSMS, iz katerih prihajajo, da se slabo udeležujejo sej in da le redki razpravljajo. V posebnih izobraževalnih skupnosti so študentje delegati prej izjema kot pravilo. In: »Nedvomno je eden od razlogov ta, da objektivno nimajo vpliva na odločitve. »Isto je ponavljala tudi nocojšnja raz-prava: na nekaterih visokošolskih organizacijah je mladinska organizacija aktivna, na nekaterih je ni čutiti; čemu ne morejo odločati pri izbiri profesorja in niti odgovora ne dobijo; v študijskem procesu je študent čedalje bolj objekt, saj varčevalni finančni normativi šolo prisiljujejo v to; čedalje več študen-tov si išče denar za preživljanje tudi s honorarnim delom preko študentskega servisa, del dohodkov tega servisa se pa uporablja za kritje vsakoletnih izgub v študentskem centru. Med študenti je 11 odstotkov komunistov, aktiv-nih med njimi malo. Poglavitna krivda za neaktiv-nost študentov v samoupravnih organih — tako je bilo slišati - ni samo to, da nimajo možnosti odlo-čanja, marveč je vzrok tudi forumski način delova-nja in neinteresantna vsebina dela. Posamični iz-krivljeni primeri zgrešene uporabe bonov za popust pri topli južini dobivajo dalečpretirane razsežnosti, saj velika večina študentov pozdravlja, druga doga-janja v visokošolskem življenju ju žal ne privlačijo. Preveč je pogovorov brez dogovora in tudi o kori-stih nocojšnjega se je spraševal eden od navzočih. Med konkretnimi nocojšnjimi predlogi oziroma pobudami so bile: več manjših raziskdvalnih nalog, v katerih bodo lahko delali študentje in z njimi tudi kaj zasiužili. Ustanavljanje organizacijskih jeder, ki bodo spodbujale večje aktivnosti med študenti. Večje štipendije, zlasti za študente, ki so iz eko-nomsko slabših družin in bolj oddaljeni od doma. Kdor bonov za popust pri topli južini ne potrebuje* naj jih ne vzame; pusti naj jih tistim, ki jih bolj po-trebujejo. Večji vpliv študentov na šolski urnik. Prizadevanja za zaposlovanje diplomantov. Zveza komunistov bo pomagala obnavljati aktivnosti ZSMS na visokošolskih organizacijah in spodbu-jala idejno angažiranost mlade generacije. JANKOSVETINA ) nuklearnih gobah in univerzitetnih peronosporah V nevednosti je moč Delo je jako zanimiv in privlačen cajtung, ki mu marsikdaj uide v hlače več, kot mu je pripuščeno. Tako smo zadnjič lahko veselo čitali člančič neke Jarke Svetilke moškega spola, ki se trudi povedati kako debilni so študentje in sploh ima zanje marsi-katero lepo in tolažilno besedo. Za one pridne, ka-kopak, za zlobne tako vemo, kje se zbirajo: okrog Tribune in RŠa (odkar ni Laibacha v Ljubljani je ŠKUCu odpuščeno). Pod vestičkarsko skropucalo podpisani peroprsk je to informacijo moral še ka~ dečo prinesti iz UK ZKS Ljiibljana, saj ga je po tek-stu sodeč ravno tam udarilo božje ( navdih). Ali nas je v vsej tej besedni godlji zanimala ena sama samcata opustošena metafora. Naj jo sladko ponovimo: » Radio Študent in Tribuna hlastata za ekscesi..« Kar stopi se v ustih, a kaj, ko se zadnji konec tako Tiemarno zatakne v grlu. Saj ne da bi pričakovali, da bodo raznorazne Svetilke brale Tribuno, neko osnovno obveščenost o zagatah svobode tiska v slo- venskem prostoru pa bi le pričakovali. Ta besedna diareja je bila namreč sproducirana štiri dni pred dnevom republike, kar pomeni, da je bila 3Buna v tistem času še veselo mrzla in bela. A kaj ko je s tem časopisom tako, da ga je preveč, še celo, ko ga ni nič več. Pravzaprav situacija niti ni tako pogrošna, saj: kdaj pa je bilo potrebno blatenje (ki se sicer, ko je uradno, ne imenuje čisto tako, mi boste oprostili, ne morem in ne morem se spomniti pravega imena) podpreti z dejstvi. Stvar pač spravimo v register lanskih obtožb in glej kako domače se vleže rried-nje. pps Če je bilo do sedaj nebesedi prepuščeno da go-vori o važnem, bo to zdaj prevzela beseda drugega. Svoboda je suženjstvo, pravi Onvel, in jaz mu ver-jamem. V.B. Zadržato ali ubiti Na dan svoje smrti je imel Stojan Savič petind-vajset let. Umrl je na Karaburmskem trgu pri usod-nem poskusu, da bi se »obogatil« s krajo cigaret, kifel in prest iz kioska Mlinarsko pekarske industri-je. Sredi kobacanja po naloženih policah s še dvema znancema je nanje naletela miličniška patrola. Sto-jan edini ni uspel pobegniti. Z enega konca trga ga je pregnal mlajši, na drugem pa pričakal starejši po-Hcaj. V prerivanju, ki je sledilo, je policaj izgubil gumb na uniformi, mladenič pa življenje. Proti po-licaju ni bila vložena prijava. »Scenarij smrti« je bil odigran v noči med 11. in 12. oktobrom. Vest o tem, kratko in zastrašujoče jasno, smo lahko prebrali v Politiki šele 20. okto-bra, brez pojasnila čemu osemdnevna zamuda. To dejstvo samo po sebi izziva dvom, neko drugo pa strah. Nikakor mi namreč ne uspe razumeti, kaj tako pomembnega se lahko ukrade iz tržnega kio-ska, da bi bilo zakonito ubijanje primerna kazen. Pa recimo, da imajo v primeru bega z mesta delikta pristojni pravico streljati, pri čemer se postavljata dve vprašanji: Prvo: ali ni vlom v kiosk MPIja nekaj popolnoma neprimerljivega z oboroženim ropom, katerega epilog je masovno pobijanje nedolžnih? Drugo: v kateri fazi poskusa bega zakon dovolju-je, da se le-ta prepreči z ubojem? Narpreč, naboj je bil izstreljen iz neposredne bližine in to naravnost v glavo. Stojan ni imel nobene možnosti, njegov po-skus uiti je bil Rončan preden se je sploh začel. Še o enem uboju je bila javnost obveščena z za-mudo, tokrdt eno in pol mesečno. Morda tudi zato, ker ta primer vzbuja mnogo več slutenj in sumov. Pa razvrstimo dejstva v kronološki in logični red. Pr-vega septembra, okrog 18.30 je vstopil v proda-jalno »Tehnične knjige« na Ulici Maršala Tita Zoran llič, se sprl s prodajalci in udaril poslovodjo Miča. Poklicali so prometnega miličnika Cvetina Jago-diča, da v imenu zakona reši spor. S tem namenom je odpeljal Iliča v skladišče. Tam »sta se dogodila« dva udarca in nič več, tako vsa j trdi vest v Politiki 21. oktobra. Najprej je Zoran mahnil miličnika po nosu in mu ga zlomil, nakar pa je Cvetin v samoo-brambi zrušil Zorana z udarcem v trebuh. Dogodek se dalje odvija po tem vrstnem redu: pride patrola in odpelje prestopnika najprej v SNZ »Vračar«, nato pa na kliniko »Bežanijska kosa«, kjer ugoto-vijo alkoholiziranost ter na nevrokirurško kliniko, odkoder je odpuščen z diagnozo »brez poškodb«. Na koncu ga odpeljejo, torej živega in zdravega, v mestno SNZ, k jer ga pri javi jo zaradi »napada na mi-ličnika«. (O napadu na poslovodjo niti besede, kar pomeni, da se to ni zgodilo, ali pa da je nos milič-nika Cvetina zakonsko bolj zaščiten kot nos poslo-vodje Miče). Na mesto pade noč in v mestni SNZ se po vestici v Politiki ne dogaja nič. Mladeniča »naslednjega dne privedejo pred preiskovalnega sodnika, kjer mu nenadoma postane slabo, pa ga zato z rešilcem pre- Ljubljana nima rock kluba Vprašanje bi bilo še bolj konkretno, če bi se vprasali, zakaj Foram in $KUC nikakor ne moreta dobiti prostora za redno (vsaj enkrat tedensko) or-ganiziranje koncertov. Vsi dragi poskusi na tem področju (Gospodarsko razstavišče, na primer) so prenehali, še preden so prav zaživeli. Dovolj žalostno je, da so mnogi časopisi (med njimi seveda tudi Tribuna) o tem vprašanju že kdo ve kolikokrat pisali, pa se še vedno nič ni spreme-nilo — oziroma se je na slabše. Verjetno še pomnite, da se je pred leti večina koncertov (sem seveda ne štejem »velikih«, ki so ves čas v Hali Tivoli) doga-jala v menzi v Študentskem naselju, kar so kasneje zaradi »nastajanja škode« prepovedali, glavnina dogajanja pa se je medtem že premaknila v klet IV. bloka, v Disco Študent. Kljub relativno neprimer-nemu prostoru so se tam poleg diska ob torkih redno dogajali tudi koncerti manj znanih skupin iz Slovenije in cele Jugoslavije, pa seveda tudi video. fotografske in druge dejavnosti. Historijat ukinitve Disca Študent je verjetno do-volj znan: Študentski center, bojda na podlagi za-htev stanovalcev IV. bloka, zahteva prenehanje glasbene dejavnosti v ŠN. Po daljšem nategovanju z obeh strani, je Forum kljub formalni podpori vseh ravni mladinske organizacije. potegnil krajši konec: »javnihprireditev« vkleti IV. bloka v tejse-zoni ni več. Vendar pa s tem zgodbe o teh prostorih še ni konec. Forum jih je namreč še nadalje uporab- ljal za glasbena in video snemanja, razne vaje ipd. Toda septembra so prejeli dopis, naj prostore do-končno izpraznijo, ker naj bi tja preselili mizarsko delavnico in vskladiščili inventar bloka I., ki ga adaptirajo. Forum se iz prostorov ni izselil, kar so utemeljili s tem, da je v drugih blokih dovolj pro-stora za delavnico in skladišče, ter da je bilo v uredi-tev kleti IV. bloka vloženega preveč dela in sred-stev, da bi opuštili namensko uporabo teh prosto-rov. Poleg tega pa ŠC, čeprav je v začetku obljubil dodelitev nadomestnih prostorov, konkretneje ni izkazal tega namena. Tako je zaenkrat ohranjen status quo, jasno pa se je pokazalo, da pri poskusu izselitve Foruma ni šlo za skrb za nočni red in mir, temveč za likvidacijo kompletne glasbeno scenske dejavnosti Foruma in ŠKUCa (kajti obe organiza-ciji sta sedaj praktično združeni). Mladinski center na Kersnikovi Pri vseh »izbacivanjih« iz prostorov v naselju, se je Študentski center skliceval na prostore na Ker-snikovi, kjer naj bi se v bodoče dogajale številne obštudijske dejavnosti, vendar pa se je prav pri glasbenih dejavnostih močno zataknilo. Najprej je disku in koncertom nasprotovala KS Ajdovščina. in dogovora med njo in mladinsko organizacijo še vedno ni — vsa zadeva še vedno lebdi v zraku. Te-žišče* je sedaj namreč na konkretnejši zadevi, na denarju. Jasno je namreč, da bi bilo treba prostore za glasbeni klub izolirati, urediti inštalacije, naba-viti opremo itd.; za dokončno ureditev prostorov na Kersnikovi, bi bilo potrebno po neuradnih podat-kih 1,4 stare milijarde, te vsote pa Univerzitetna in Mestna konferenca ZSMS, ki sta uporabnika, se-veda nimata. Dobila bi jo lahko le iz ostankačistega dohodka Študentskega servisa, vendar bodo ta sredstva sigurno spet porabljena za pokritje izgub Študentskega centra. Rešitev bi bila v spremembi statuta ŠS, vendar je to obširna problematika, ki se je sedaj ne bi loteval. Dovolj žalostno se mi zdi, da Ljubljana kljub vsem težavam nima mladinskega kulturnega cen-tra, ki bi imel tudi možnost organiziranja koncertov pop-rock muzike, ki je nedvomno v središču doga-janja t.i. alternativne kulture in tudi interesa mla-dih, medtem, ko taki prostori bb*štajajo v Mariboru, Kopru in še kje po Sloveniji. »IZGNANSTVO« VŠIŠKI Že letos spomladi pa se je pojavila precej zadovo-ljiva kompromisna rešitev za glasbeno dejavnost Foruma. Začela so se namreč redna gostovanja v MC. Zgornja Šiška, k jer so bili prostori nekdanjega diska praktično neizrabljeni. Predvsem pa je bila velika pridobitev uporaba dvorane, ki je poleg diska in je drugače last krajevne skupnosti. Ta se je izkazala kot zelo primerna za manjše koncerte, in ti so se nekaj časa redno dogajali vsako soboto. Sku- paj z diskom, video in filmskimi projekcijami so; predstavljali vsaj enkrat tedensko možnost za »drugačno« preživljanje prostega časa. Pa tudi to ni šlo dolgo. Disko v Šiški sicei vedno laufa, koncertov pa že nekaj časa ni več. Ra- zlog? Nesporazum nekje na relaciji krajevna skup- nost — folklorna skupina Emona (ki dvorano upo- rabija) - krajevna mladinska organizacija - Forum, v glavnem pa se vrti okoli uničevanja dvora- ne, ter njenega vzdrževanja. Kakorkoli, koncertov že od oktobra ni, če ne štejemo tistih ob prireditvi Kaj je alternativa?, ko je bil simpozij uporabljen kot opravičilo za žive nastope in ostalo »spektakel- sko« dogajanje, ter poskusa v samem disku, ki ni ravno najbolje uspel. Drugi dan prireditve Kaj je Alternativa? je v Šiški spremljalo blizu šeststo ljudi, zadnji »živi« punk-žur pa čez štiristo. Glede na izkazan interes, je prav neverjetno, da se na tem področju kaj ne ukrene. Občinska konferenca ZSMS Šiška je sicer za to, da Forum uporablja dvo- rano, podpirata ga tudi Republiška in Mestna kon ferenca toda še vedno se ni nič premaknilo. Najnovejša varianta je, da naj bi se nekaj ko certov zgodilo na bežigrajski Gimnaziji, toda to le čisto provizorična rešitev, za kakšno trajnejšo pa zaenkrat ni videti možnosti. Žalostno! Tomi Gračanin Indikativna }e reakcija javnosti v državah Za-hodne Evrope, ki je pokazala veliko mobilnost in organiziranost ob tem, da očitno stoji pred proble-mom »ah — ali« odtočitve. Božja jagnja so odtno že zdavnaj na Zemlji (in to čvrsto na obeh nogah), vendar s tem mso mč manj smrtna, še posebej* odkar je Cerkcv prevzela nase del humafiitarne od-govornosti za reševanje žgačljjvega problema raket. V kolikor odstranimo naplavinc rnodnega, malce schick razvedrtla (pred dvajset in več leti se }e govorilo o navzočnosti na raznth opernih in gle-daliških predstavah na način, ki ga danes uporab-Ijajo nekateri posamezniki, ko govorijo, da so bili prisotni na teh antinuklearnih demonstracijah), javnost v intenci kaže vse, kar orgamzirana javnost (ne) more storiti, s tem da na eno&taven način počne nekaj, kar nikakor nočc v ptesnive loban)e po litičnih mogočnikov. Tu ni ludizma, saj udarci pa-dajo tudi po vojaških objektih, pa tudi po politikih, ki so eden od miciatorjev »nukkarnega viharja« (primer demonstracij v Zahodnem BerKnu ob obi-sku R. Reagana — 150 tisoč t)adi). Ne smemo po-zabiti, da eno glavnih čtoveških komponent v teh demonstracijah sestavljajo t«* študenti in inteti-genca. Vendar se zdi, da obstajajo na temu planetu oaze, do katerih »peščena nevihta« in nemiri te vrste ne sežejo, oaza, v kateri neke pohtične struk-ture živijo v prepričanju,4a je kritei3)za ohramtev miru prav pomanjkanje vsakega kriteri>a, človeflce-ga, moratnega; poHttčnega. Frotokotarne šabk>ne in »vic — maberaj« sredstev javnega informiranja se v (eh in takth planetarnih Edenih gibljejo po stežka, nesrečrvo sklepanih opisih v novinarskih stolpcih, ki prenašajo zrnce atmosfere, ki vlada v Zahodni Evropi, da bi bila beroča publika informi-rana in zadovoljena po ststemu »cesarjeva nova oblačila« (t.j.lresla se je gora, rodila se je miš) ali z organizacijo, lastnih poskusov animiranja javnosti, kjer med temi poskusi in pisanimi sejmi ni nika-kršne razlike. Akumulacija političnega trenutka se v družbenih celotah, kolikor ni prepuščena kuloar sistemu, lahko izvede s pomočjo mstitttci>, ki so dane v upo-rabo (ali bolje rečem), ki so vsi^ene) članom dolo čemh družbeftih grttpacij. V tem trertutku ni več važno samo to, kaj se v svetu trenotno novega do-gaja ali kakšen je odfnev posameznih mirovnih kampanij, pač pa način (iie) ftmkcioniranja takih institucij, ki so postak patron H»sli in akcije v kon-tekstu javnega detovanja in mišljenja. Obseg tega razmišljanja labko aa tem rnestu zožimo in kanah-ziraroo v eno snner, ki zabodc v sfere wiivcrzitet-nih inštitucij, natančneje ene od njih, znane pod imenom Fitozofska fakutteta v Zagrebu. Za eno večjih visokošolskih mašinerij, na njej študira nekaj tisoč študentov, bi bito \opčno, da bt imela v okviru obstoječih študentskih kvabtetao skžbo in-formiranja, ki bi bila v določenem trenatku spo-sobna angažirari veeje števHo šladcntov pri dehi v zvezi z nekaterimi urgentnimi problemi, če bi bito potrebno pa tudi izdati kakšno publikacijo, preko katere bi svoje delo pfezeatkafa študeatski javno-sti drugih fakuhet tcr s tem eventvalno «6prla pro-stor za neke vrste sodefovaaja. Te pripombe imajo po matem utopični značaj, pa saj glavnemu poMtičnemu tekesu študentov FFja, to je KOSSCH^F (koordinacijski odbor zvcze sociali-stične mladine fiiozofske fakuftete), glede na nje-gov domet, tudi ne pristaja dn^o ime kot to, to je UTOPIA (nikjer), kajti kako drugače pojasniti de-zorientiranost študentov, že pregovorno nekomu-nikativnost posamezmh vej te organtzaoje (to je osnovnih organizacij mtadine na posameznih oddeUcih) med seboj (imejmo pred očmi, da se lju-dje, ki opravljajo dolžnosti predsednikov teh orga-nizacij v glavnem ne poznajo) ter jalov angažma same organizacije, katere večji uspeh je na primer organiziranje brucovanja. Kot neka vrsta politič-nega telesa ima KOSSOFF očitno »koraunalno« vlogo čiščenja »ideoloških« odpadkov, zato pri ^ njegovem delu vprašanja, ki posegajo v pravno-po-litično probkmatiko ostajajo na mvo)u že napisa-nih »resolucij«, brez najmanjše teodence, da h jih prezenliraJi večkrau številu študentov, ne gkde na to ali so člani ZSVfS ab ne. Tu se aedvomne pokažc enostnmskost orientaciic take imUkMdk, tako da m mofe biti govora o nekt vrsti fkksibii»osti. Kako popsmti majhno (aU nikakršno) angažiranje velike večine študentov te visokošotske inštitucik, ki boij gostukjoznotraj akademskega »rcvirja« kot sode-lujejo v tej organizaciji. Argnmemi kot so »nc- , zainteresiranost, fcnost« kd. vtem kontekstu visijo v zraku; težko k pomisliti, da bi ti argumenti adek-vatno pojasnili ostoječe stairk. Pa so prav ti argu-menti največkrat prisotni v komeirtar>ih študcntov, ko k beseda o tem, da bi bilo treba delati v obstoje-čih organizacijah ZSMSa na FFjnu. Če gfe za sub-tilno mimikrijo študentov in težnjo k »zgovornemu molku« ati za apatijo ostaja subkktivno vprašanje, vendar bi morali, ko razpravljamo o učinkovitosti KOSSOFFa (to vprašank pa ni niti msAo strtrjek-, tivno), bodisi upravičiti nkgov obstoj v tcj obHki z * vserra poobtastib in dometi nkgovega debt, ak pa bi se mogoče morah vrniti v šestdeseta kta ter even-tuelno preučiti možnost obnove nekaterih libera^ * nejših načinov organiziranja študenlov preko dok> čenih forumov. Ustalkn načirt odtočanja po si-stemu »z vrha pa v bazo« ne bi smel biti obrazec za delo študentske organizacije (to je ZSM), ker jc to slab zgkd oportunizma, ki v tem primeru ntma možnosti niti za uresničevank neke izvršne (avlori-tame) funkcije, preko katere bi se ZSM takko vsilila ^ drugjm političnim teksom na sami iaknltctj (in bi o tem prezentirala voljo študentov) ntti za amnurank samih študentov. Če bo to še trajalo, bo ZSM postal' resna ovira v funkcioniranju študentskega nmenja, čemur siedi tudi lastna diskreditacija. ZORAN P!SČ prevod: V.B. KOLOFON Casopis študentov Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani TRIBUNA Izdaja UK ZSMS, Ljubljana v.d. glavnega urednika Tomi Gračanin v.d. odgovornega urednika Matjaž Jevmšek Pri pripravi številke je sodelovala Van>a Brišček Likovna in tehnična oprema Al jcfea Koifeftc, Mafjai Požlep tajnikovanje Nela Maiečkar distribucija Jure Hawlina FotografijeiEmanTramšak Naslov uredništva: Kersnikova 4,61G00LjuWjana, tel.: 319-^96 . " ^ IZDAJATEUSKI SVET (ZUNANJA DEtE- GACIJA): Lukšič Andrej, Horvat LudVrk (prcd- sednik), Kariž Zoran, Kardelj Ateš, Kteiic«^ Bojan, Škrlj Robert, Hainz Primož, J^vn^pt tAuu jaž TISK: Tiskarna Ljudska PravicaA L prava IBM Dnevnik, naklada 5Ci60 Oproščeni temetjtiega davka na prorRei št. 421-1-70, z dne 22. januajja 197 ' peljejo v bolnico na »Brežanijskoj kosi«, kjer ga operirajo. Po šestih dneh v tej bolnici umre. Imel je triindvajset let. Poročilo se zaključuje na že znan način: »Preiskava je v teku, proti nikomur ni vložena prijava.« Dežurni zdravnik jezabeležil: »Raztrganočrevo, zmečkani obe strani trebušne votline, rama \i desna podlaket.« \ Kdo in v imenu česa sme hoditi človeku po trd buhu, mu lomiti rebra, roke in trgati čreva? Veml samo to: zapornike pretepajo samo tisti čudaki, kj jim je človeško življenje mnogo manj pomembM kot življenje lastnih najmračnejših impulzov ali gfl| reče izpolnjevanje »profesionalnih dolžnosti«. Poleg tega, če je obveščanje javnosti in mestn« SNZ Beograd s tako zamudo postala praksa, osta-jamo negotovi, če se ni mogoče medtem dogodiU kaj podobnega. i Boris Tadl prevod: V.E| Pojmi, kot so ciklon in anticHck>n v meteorologiji enačujejo zračne tokove, ki, v odvisnosti od vlage, mperature, zračnega tlaka m še nekaterih atmos-rskih dejavntkov prinašajo retativno stabilno, peaK grdo vreme im ki so fafelorji, ki bistvc»o dok> ijo klimo z njo pa na piimer kmctijskc pndeike, kacijo Bekaterih energctskiJi mstalacij (npr. bi-ecentraf) ah turističmk objektov. Letos je eden MKmtmejših morskih tokov, ki tečejo od vzhod-ihobal ZDA pa dezahodnoevropskih obal, prine-ds seboj ne same dežne oMake aN jate rib, pač pa idinek čuden nemtr, ki je v dnše mnogih Evropej-vvnesel tesnobo, vcčjoodfrmenja, ki napoveduje mir naravnih ekmeatov, tako da jc bik> moč v tem dobju, ki se k zavkkk) do4anašn>th dni, na uli-i npr. zabod/ioncmških ntest vjdeti kokme ljudi, fnsk in celo ma)hmh otrok, ki so na transparentih Bih simbole, ki jih običa)no vtdinK) postavljene ivodih visoke napetosti, afi nekatere druge, ki jih ijdemo na vojaških transporterjih. Seveda ta lomedija« ni biJa uphzorkna da bi sc otipal puts žavnih represrvnili sil, ai ft&nkcioniranja demo-ratskega apartata še maitj pa zaradi modnih razlo-tv ati brezdclja. Niti se ni vključito v ta kontekst ttsovanjsko vprašank, razen če se ni razrmšlja jo o lanovanjskih prostorih trajnejšega značaja, na rimer nekaj pedi pod zem\fo. Pazljiv brakc k kkože iz teh vrs^c razkril, da grc za mikkarna gi-Mja, organizirana zaraA odločitve ameriške \k m vlad držav čtawc N ATO pakta, da postavi v wopi (to k v tistem delu, ki ga pogosteje imenu-moZahodna Evropa) rakete srednkga dometa in »kete križarke, ki kot bojna sredstva nosijo nu-brne glave. Od-nosi med supersilama so s tem, po ceni one druge stram (ZSSR), vidno skaljeni (rekh bi: dlakocepstvo, gkde na ru-ni učinek dosedanjih nukkamih instalacij), tako neugodna mat pozici ja preti s še večjimi neugod-istmi glede na takšne — nikakršne-odnose med zhodom in Zahodom. PESIMISTICNI REALIZEM JE URADNIIASLOV SLIKOVNEGA GRADIVA V rlspevki za biografijo mojega šolanja KRT Program krt Knjižnica revolucionarne teorije Doslej izšlo Steinar Kvale: Izpiti in gospostvo, 75 din Friedrich Engels: Proti zaroti molka. Spisi o Marxovem »Kapitalu« I, 98 din Michael Mauke: Marxova in Engelsova teorija razredov, 100,00 din Skupina avtorjev: Študentsko gibanje 1968-1972, razprodano Razgovori z Marxom in Engelsom: 250,00 din TomažMastnak: H kritiki stalinizma: 100,00 din Aleksandra Kollontaj: Ženska v socializmu. Izbrani spisi o ženskem vprašanju, 150,00 din Johann Most: Kapital in delo (Anarhizem in ko-munizem, 150,00 din Ciril Naškovič: ČSSR 1968. Kritika stalinizma in koncepcije nove družbe, 200,00 din Leo Šešerko: Naravoslovje in blagovna forma (Alfred Sohn-Rethel: Duševno in telesno delo, 200,00 din Friedrich EngeMCarl Marx: Kritika malomeš-čanskega socializma V tiskarni, v pripravi Jasna Fischer: »Ura vesolniga socialnega punta se bhza«. Začetki delavskih bojev na Slovenskem Najprej so nepridne otroke v šoli pretepali. To ni humano. Sedaj jim dajo v šoli sporočila, ki jih mo-rajo pokazati staršem in potem jih pretepajo doma. To je humano. Glavni namen kaznovanja je v tem. da v šoli ohranja disciplino. Disciplina je nujno po-trebna, če hočemo mladino vzgajati v duhu tega, kar zahteva čas, sploh pa če ju moramo ob tem tudi izobraževati. Tako je bilo vse lepo urejeno in tako bi šlo vse lepo v redu, čese ne bi zapletlo. Kazno-valni sistem je odpovedal na vse j črti. Nič več ni bilo boječih pogledov in tresočih rok, ki so sprejemale sporočila. Disciplina se je začela hitro lomiti. Učite-lji so izgubili vajeti iz rok. Kazni so vzbujale le po-smeh. Anarhija pa ni trajala dolgo. Že spet se je iz-kazalo, da je zelo koristno imeti dve železi v ognju. Ocenjevanje je prevzelo tudi kaznovalno nalogo. Rezultati prekašajo vsa pričakovanja. Disciplino je mogoče izborno vzdrževati tudi z ocenami. Čeprav si sposoben si nesposoben, pa ne zato ker ne bi bil sposoben, ampak zato, ker nisi priden. In če nisi priden nisi sposoben in če nisi sposoben se ne moreš šolati. Takle sistem ima celo več prednosti. Prejšnji je imel nekaj slabosti. Predvsem je bilo treba razloge za kaznovanje konkretizirati. To je včasih težko. Sedaj je lažje. Nič več ni treba zapisnikov, sporočil, zagovorov. Grožnja je in je ni. Čutiš jo, a je ne moreš dokazati. Zato je razumljivo, da je vse več pridnih. Disciplina se je zavidljivo dvignila. Pa ne samo pri pouku. Tudi drugje. Šoli je včasih lahko nevarna tudi organizacija. Organizacija je organizacija. ki organizira mladino in je enakovredna ostalim organizacijam. ki orga-nizirajo ostale. Organizacija se deli na dva dela. Na tistega, ki rešujejo velike probleme in tiste, ki rešu-jejo majhne probleme. S tem opravljajosvoje pra-vice in dolžnosti, Problemi so in niso. Če jih ni, se jih ne more reševati. Velikih problemov ponavadi ni. Majhnih tudi ne. To je slabo. Če jih ni, organiza-cija ne more opravljati svojih pravic in dolžnosti. Zato se tu pa tam najde kakšen problem. Ponavadi majhen Take probleme rešujejo tudi na šoli. Po-spravljajo okolico šole, žalujejo na komemoraci-jah, veselijo se na proslavah. Skratka, ustvarjajo ganljiv živ-žav. Včasih se idila tudi razbije. Vsake toliko časa hočejo učenci rešiti tudi kakšen pro-blem, ki ga ni na spisku. Tako nastanejo prav ne-rodni zapleti. Posebej zato, ker imajo včasih prav obuda za proučevanje socialnih gibanj Dekadenca za Slovenca Le k*aj je dekadenca za Slovenca, sprašuješ se ti bralec mladi. Dva oka željna za zakladi po papirju žejna se stegujeta. Še je čas, da odložiš pisanje to, da ne boš kot dr. Faustus preklinjal dneva svojega spoznanja, ki v svoji opojnosti sladkobni nosi po kratkem svetlem ekstatičnem blisku s seboj le po-giibljenje. A ti bereš naprej. Poti nazaj več ni. Klju-vajoč nemir v tvoji duši, vedoč, da nova obzorja se razgrinjajo pred teboj, ti ne bo dal moči zaklopiti oci, zenicam tvojim, paličnicam, čepnicam drobnim počiti se, dokler časa opojnega spoznanja, do dna, do zadnje kaplje izpita ne bo. Pošast hodi po Sloveniji, imenovana dekadenca, in godec carikarjanski plakujoč hodi za njo in ogromen falos se mu vleče po zemlji razorani slo-venski, koščki mesa ostajajo zataknjeni na trnjevi poti našega vsakdana ter iz vsakega en nov estet-ski predmet vzbrsti, lep zaradi lepote same. Zato ustvarjajmo bratje v imenu lepote, nov svet in sladko življenje, kjer bo na grmu poezije rasel rat-luk in v bradah filozofov si bodo (p)(t)ičke požele-nja spletale želatinasta gnezdeca. Čeprav ne bi radi vsiljevali svojega subjektiv-nega pogleda na svet, moramo ugotoviti, da štirje apokaliptični jezdeci že zdavnaj niso VSč aktualni in pred seboj imamo za celo konjenicd nadlog in tegob. Naj jih naštejemo le nekaj: — latinskoameriška inflacija je prestopila občin-ska merila, — miljoni nezaposlenih tavajo od okenca do okenca v avionu, ki ga bodo sestrelili ruski lovci, — energetska kriza nas sili k povratku k roman-tiki ob svečah in k najstarejšemu načinu gretja, — populacija raste, nafte je vse manj, morda bo Viator vpeljal rikše, — krščanstvo izumira, kajti zaradi A.I.D.S. ne moreš več brezskrbno Ijubiti svojega bližnjega, — reforme šolstva morijo med slovenskimi pun-kerji, — japonski čudež še ni naletel na posnemovalce, Gledano skozi dialektično dioptrijo znanstve-nega socializma se propadanje družbene biti odraža tudi v propadanju družbene nadstavbe, pa ne njene najbolj slaboumne veje, ampak vseh oblik druž-bene zavesti. In v tej fazi propada umetnosti na-stopi umetnost propada (propad fr. decadence). Bolje poučeni krogi vedo, da je do podobnega občutja (fin de siecle).prihaja4o že koncem prejš-njega stoletja, leda je takrat šlo samo za zadnje tr-zaje buržoazne kulture, sedaj pa, kakor trdijo še bolje poučeni krogi, gre za novo občutje (fin de mille), ki naznanja konec umetnosti in človeštva nasploh. Nova dekadenca je že sama v sebi deka-dentna, kar pomeni, da sploh ni več dekadentna v pravem pomenu besede, vendar ne mislite, da je dekadentna le zaradi imena, kajti takoj vam bo jasno, da dekadenca kot —(—) daje + , daje nekaj lepega, sončnega in nepokvarjenega. Zatorej se nova umetnost zateka iz sprijene realnosti, vsakda-nje otopelosti v romantično predstavo prirode, družbe in samega sebe. Vse naše življenje je po-dobno teku čez ovire med rojstvom in smrtjo, naša čaša je lobanja, naša pijača je kri, Satari je naš bog in jaz sem njegov prerok. Kdor tega ne razume, naj si sam pripiše posledice. Dekadent je lahko kdorkoli, vendar dekadent ni kdofkoli. Imeti mora nekaj lastnosti, ki soopisane v nadaljevanju. Lahko sc z njimi javno postavlja, "^lako da ga je moč opaziti na prvi pogled. Druga skrajnost je, da je navzven na moč lojalen držav-ljan skrivaj pa n}egov razvrat presega vse meje po-božnosti. Ti slednji so bržkone še bolj subverzivni, čeprav so scene dosti manj obscene, če nišo javne. Vsak se v skladu s svojimi nagnjenji, nagoni, in-stinkti, prepričanji, vero, ideologijo, mišljenjem itd... odloči za eno črto y spektru med obema skrajnostma. Govoriti o vplivih ali originalnoti nečega naj se za vedno konča, saj je ni stvaritve ne kulture na svetu, ki bi bila tako ali drugače originalna in ne le dialek-tični zbirek rahlo preoblikovanih predhodnic. Za-torej dajmo le nekaj iztočnic, ljubiteljem priročnih knjižic »kar po domače« v pomoč. a) Vsestranska osebnost naj bo večno vodilo člo-veku odprtega srca in glave. Ošabno naj se okrene od specializirne strokovnosti, tipajoče v ozki svetli progi večne teme, ki vodi k končnemu cilju: vedeti skoraj vse o skoraj ničemer. Dekadent naj se vrže v vrtinec življenja, ustvarja naj vse, saj svet kar kliče po ustvarjanju. Dobro in slabo tu nima več ppme-na, kajti vse je relativno in subjektivno. Če svet ne sprejme stvaritve dekadenta, ki je sam svoja naj-večja stvaritev se ta ne sme odpovedati svojemu delu, lahko kar najbolj pa si poišče oziroma ustvari tak svet, v katerem se bo lahko kar najbolj realizi-ral. Lahko se trdi, da nekaj je, nikoli pa se ne more potrditi da nečesa ni, se pravi, da je ejia sama mož-nost in to je, da je vse. Torej smo se s tem že reali-zirali, plasirali v brezkonkurenčnosti neskončnosti. Naloga vsakega je ustvarjati lepoto, niso pa vsi zmožni takšnega ustvarjanja. Clovek, ki je sposo-ben ustvarjati lepoto je umetnik, ni pa vsak umet-nik sposoben ustvarjati lepote. Estetski pogled na svet se pri ljudeh razlikuje, vsakdo si ima pravico ustvariti svojo predstavo o tem kaj je lepcrin kaj ni. Umetnik ustvarja lepoto zaradi lepote same, ki je v okviru mdividualne zaznave absolutna. Umetnik ne obstaja za to da bi ustvarjal karkoli, umetnik mora ustvarjati umetnost. Umetnost nima upo-rabne vreclnosti, ker lepota ni uporabna lastnost. Umetnik je genij, je visoki duh, ki ustvarja svet okoli sebe po principu estetike in larpurlartizma. Umetnik je nadčlovek, je kreator. V tem doseže stopnjo ko more odigrati vlogo stvarjenja —vlogo, ki jo ima v primitivnih civilizacijah bog. c) Kriticnost in samokriticnost hromi ustvarjalni karakter, ker mu s spomočjo lažnih neuspehov riše predstavo lastne nemoči. Zato je edini pravilni po-gled ustvarjalnega duha na svet in lastno delo po-polna nekritičnost do samega sebe in preziranje vseh oblik zunanje kritike. To nepotrebnost naj nadomesti v naši duši sončna zavest o lastni veličini in genialnosti, ki naj vzpodbuja našo ustvarjalnost, saj vemo, da je umetnik na svetu, da ustvarja lepo-to, kakor je matica v čebeljem panju z namenom ploditi sledeče rodove. Kritika, ta impotenca člove-ške zavesti, bo v dekadenci za vedno izumrla, spra-vili jo bomo t ja, kamor spada, v muzej zraven kolo-. vrata in bronaste sekire. d) Dolce stil nuovo, mehko prosojno vate se vpije žmohtno opojno v svoji sladkobi, v svoji svetlobi bežno svetli čez temine resnice nežno nasladno v tvojem drobovju mehko prosojno, žmohtno opojno plešejo, rajajo čudne kresnice pesmi prelepe, luč v turobi srce trpeče tFepeče v okovju e) Satanizem oziroma trditev: Satan je edini pravi bog. Zakaj? Morda bi kaj več povedala trditev: Satan je edini originafni bog. Je edino mitološko bitje, ki je obenemnaše lokalno, lokal-patriotsko, slovensko, pa tudi svetovno priznano, torej inter-nacianalno. Pogosto zanj uporabljamo naziv angel zanikovanja, torej tisti, ki vedno reče ne in si že tudi s tem dejanjem, ki je v naši da-našnji družbi sila redko in rizično, zasluži posebno mesto med odgo^ vornimi tovariši. »Ne«, pravijo le še nedol/na de-kleta, če lahko sploh še trdimo, da je pri nas kdo nedolžen, saj vemo, da smo za današnje krizno sta-nje krivi vsi. Druga, prav tako občudovanja vredna Satanova lastnost je ta, da je v svojem bistvu slab, zloben ne-gativec, ki mora v želji delati zlo storiti tudi marsi-kaj dobrega, se pravi ni meje med dobrim in zlem, vsaj ne ozko začrtane, pa je prav razveseljivo, da kdo s slabim namenom dela dobro in to v času, ko nam vsi sieer za najboljšimi željami pri zadevajo le udarec za udarcem. Prav tako nam je blizu zato, ta ubogi hudič, ker je tako človeški. Ostali bogotfi so se mučili in mrcvarili za človeštvo, sestradani hirali po križih za tuje interese, le Satan se je čisto za-vestno sprivatiziral boreč se za lastne interese, iri ker trpi, trpi le zase. Zatorej mirno prodajmo svoje duše Satanu, čeprav radi verjamemo, da jih je kdo drug že zdavnaj prodal brez naše vednosti najbolj-šemu ponudniku in glede na to da je dotičnik v vseh svojih reinkarnacijah na čelu z Mefistom mož be-seda, je to še edina možnost kako rešiti naš življenj-ski srednjeročni načrt s pozitivno bilanco. Poezija noči in grobov, ta stara romantična zvrst, je v novi dekandenci spet pred svojim razcvetom, le da hladno temačnost vaških pokopališč zamenja marmornata osvetljenost prosektur in topla obrt-nost pogrebno-krematorijskega sistema. Nevidna meja razčlovečenja, ko nehamo biti nekdo in po-stanemo nekaj omamno vabi umetnika naj odkrije ta malce zapostavljeni svet naših fobij, paranoj in ugibanj. In mar je res šele smrt tista, ki nas spremeni v nekaj, ali pa že samo življen je in je odhod v lovišča večnega standarda le končen obred utečenega me-hanizma in vsi smo predestinirani uničenju in svet v , katerem živimo je nekakšen Empire of the Vampi-re, njegova minljivost pa mu daje vtis brezčasnosti. Ter končno, ali smo mi res mi? Zato je nešteto ugank postavljenih pred nas in ni daleč čas, ko bomo frankensteinovsko preklinjali stvaritve naših lastnih misli, sposobni smo ustvariti pošast, ki nas je, svoje očete in matere sposobna uničiti. Morda je že med nami. g) Ljubiti posebnosti, ekscentričnosti, perverznosti in anomnosti bilo je že od nekdaj blizu naši duši, tem bolj ako je ona sama bila k takim devijacijam, naklonjena in isprijena, pa se je bilb hotela opravi-čiti, bilo še bolj gizdavo pred ostalimi postaviti. Ker je vsak dekadent ekscentričen in vsekakor drugak od svoje okoline in ga ta zaradi tega jako težko pre-bavlja ali pa vsaj ne zastopi se mu prej ko slej misel utrne, da je svet okoli njega nekako drugak od nje-govega notranjega sveta. Dekadent se vseskozi na-giba k izjemnim in vanrednim dejanjem in bitjem, odstopajočim monotoniji bivanja. Zato stopa v ospredje dogajanja tako ali drugače izjemni posa-mezniki, norci in blazneži, seksualni manjaki, pato-lqški nasilneži, bajeslovna bitja itn. Norišnica in azili so prave zakladnice človeškega duha, ker je vzkladiščen največji potencial drugačnosti. Končno še vprašanje kdo je normalen? Verodostojni odgo-vor sigurno zavisi od okolja v katerem bi vprašanje postavljeno bilo. In končno univerzalen kritertj: Normalen sem Jaz (vsak sam). . , Kot vsaka nova struja mora tudi Nova dekadenca poiskati zaveznike in sovražnike; razburkati javno mnenje. Do nove romantike je v stanju taktičnega zavezništva. Pri novi romantiki namreč ceni slog oblačenja, eleganco, stil, izdelan image, čeprav bi tu pravi dekadent dodal še belo krizantemo na za-. vihek suknjiča, mplja v podlogo plašča in krvava razbita lennonovska ocala v žep. Kar nas moti je le 20. t.m. se je sestala iniciativna skupina za usta-ritev sekcije za proučevanje sogialnih gibanj pri lovenskem sociološkem društvu« 1 Zanimanje za cialna giban ja, ki je v slovenskem prostoru že dalj ^škem društvu«. Iniciativna skupina je pripravila zasnovo pro-grama in seznam oblik dela bodoče sekcije. Vsebin-ski program, ki je zaenkrat še odprt za morebitne dodatne predloge, vključuje naslednje teme: • pregled zgodovine, teorij in metodoloških pri-stopov k proučevanju socialnih gibanj • analizo vpliva socialnih gibanj na družbene spremembe in analizo razmerij med procesotn institucionalizacije in socialnimi gibanji • socialna gibanja v tretjem svetu • nova socialna gibanja na Zahodu (ekologisti, koop gibanje, ženska gibanja, mirovna gibanja, desna-populistična gibanja in še kaj) • socialna gibanja na Vzhodu s poudarkom na gi-banjih v Poljski • terorizem v Zahodni Evropi deloma tudi v domačem tisku. Tistim, ki terjajo širša pčjasnila in utemeljitve, je treba reči, da o osebnih razlogih pač ni mogoče pisati informacij v obliki dolgih traktov... ¦* .. .SR Slovenija je tudi v tem primeru, kot vedno, spoštovala dogovore vokviru pooblastil mandatar-ja, torej interes, da mandatar sestavi tak team, ki bo kos svojim nalogam... • analizo (ne)možnosti socialnih gibanj v Jugosla-viji in analizo obstoječih latentnih oblik gibanja pri nas. Da bi omogočala strokovni napredek pri prouče-vanju začrtanega vsebinskega področja, hkrati pa zagotovila zadostno stopnjo informiranosti zainte-resiranega občinstva, bi morala sekcija delovati tako »navznotraj« kot »navzven«; člani sekcije naj bi delali v študijskih skupinah ali sodelovali pri razi-skovalnih nalogah (možnosti takega dela je treba še proučiti), približno enkrat mesečno pa naj bi bila predavanja »odprtega tipa« in enkrat letno semi-narji. Ob tem bomo člani sekcije zbirali oziroma dopolnjevali bibliografijo s tega področja, skrbeli za publiciranje prispevkov, vzdrževali stikc in skr-beli za pretok informacij med posamezniki in sku-pinami, ki se na drugih mestih ukvarjajo s podobno ...Hkrati vas obveščamo, da sta Vida Tomšič, predsednica republiškega družbenega sveta za med-narodne odnose, in Milica Ozbič, predsednica družbenega sveta za gospodarski razvoj in ekonom-sko politiko, zaprosili za razrešitev. Tovarišica Tomšič se bo upokojila, tovarišica Ozbič pa je prevzela novo dolžnost. Kot kandidata za ti dve funkciji predlagam: za no )snovna naloga mladine je, da se učijo za naše srečanje z resnico gre upravni strukturi Fa-kultete za sociologijo, politologijo in novinarstvo. Na tej ustanovi se je namreč udejanjil zadnji udarec individuainemu prizadevanju za zna-njem. In zgodba je taksna: študentje evidentirani na FSPN-ja so množično izostajali ob priložnosti pre-davanj in vaj. Uprava FSPN-ja, zaskrbljena nad usodo nerazumnih in neodgovornih študentov, se je odločila za vzgojni ukrep: OBVEZNA PRE-DAVANJA IN VAJE. Preverjanje teče po prin-cipu podpisovanja. Lista s podpisi po predavanjih in vajah roma v referat odkoder se pričakuje, tik pred podpisovanjem frekvenc, lista študentov, ki so s svojo prisotnostjo zaslužili frekvenco, s čemer je omogočen pristop k izpitu, izpit je pogoj za pri-stop k diplomi in diploma je pogoj za eksistenco v naši družbi. Kaj takšen ukrep pravzaprav pomeni? Grobo re-čeno in na prvi pogled razpoznavno je dejstvo, da gre za samovoljno ravnanje uprave, ki s prisot-nostjo študentov na predavanjih in vajah najlažje upravičijo svoj obstoj. Ukrep ni rezultat nikakršne analize resničnega stanja, kajti če bi nastalpo anali-zi,se ne bi mogel izogniti mnenju študentov, ki so precejkrat izpostavili dejstvoslabih, neaktualnih in neznanstvenih pristopov k predavanjem in vajani. Najbolj odločno pa se sliši, da takšna predavanja le ovirajo posameznika pri oblikovanju osebnosti. V posmeh tej samovolji (oziroma samovolja deluje kot posmeh) so študentje predlagali že precej sprernemb v študijskem procesu, toda glej vse je ostalo isto, le represija se je povečala. V ozadju tega, na prvi pogled ugotovljenega ra-zmerja, pa se bohoti nekaj, kar nas navdaja s precej večjim vznemirjenjem. Ako izhajamo iz razmerja študent — profesor ugotovimo, da je profesorjeva funkcija dajanje znanja študentski populaciji. Toda v primeru FSPN-ja ostane želja študenta po znanju nezadovoljena in znova so na potezi profesorji, ki se morajo truditi za zadovoljevanje želje študen-tov. In ukrep obveznih vaj in predavanj je zame-njava znanja z znakom (+ ali podpis). Tako je pre-slepljena želja po znanju z željo po znaku. S tem ukrepom v koreninah onesposobljamo znanje, ki želi reprezentirati samo sebe in končno je uresničena stara želja, da bi dipjoma končno in brez vsakega dvoma reprezentirala samo sebe. In končno je uresničen namen ustanovitve"" FSPN-ja, kot institucije, kjer naj se organizirajo osebnosti ločene od vsakega dogajanja v družbi. Kar pomeni, da so bodoči politologi, sociologi in novinarji dokončno onemogočeni pri pridobivanju izkušenj s svojega interesnega območja (Tribuna, RŠ, forumsko in institucionalno delo), da znanosti s področja politologije, sociologije sploh ne ome-njamo. Prepričani pa smo, da so na potezt študentje FSPN-ja. Moj-Mir Ocvirk neumestno močne argumente da problem obstaja. Čeprav ga seveda ni. A v to jih je treba prepričati. To ni težko. Zato ker jih oni ocenjnjejp. Zato na šolah ponavadi ni neplaniranih problemov. Plani-rani problemi imajo tudi planirane rešitve. Te se sprejema z glasovan jem. To je demokraci ja. Včasih si se lahko izšolal za kar si se hotel. Če si bil sposo-ben. Potem si bil še bolj sposoben. To ni dobro. Ker je bilo preveč še bolj sposobnih. Zato so šolanje malo spremenili. Včasih šolanje tudi malo spremenijo. Zdaj moraš biti še bolje ocenjen, če hočeš narediti šolo. Če hočeš biti še bolje ocenjen, potem moraš biti še bolj sposoben. Če hočeš biti še bolj sposo-ben, moraš biti še bolj priden. Če hočeš postati-tisto kar bi rad postal, moraš včasih končati tudi kakšno šolo. Če boš končal kakšno šolo je odvisno od tega kako boš ocenjen. Kako boš ocenjen je od-visno od tega kako boš priden. Oceno ti da učitelj. Učitelji so konec koncev tudi Ijudje. Ljudje so se-salci, ki se včasih tudi motijo. Zato je bolje biti pri-den pika. Matjaž Gruden tematiko. V sekciji bodo lahko sodelovali vsi posamezniki, ki jih zanima področje socialnih gibanj. V skladu s stratutom »Slovenskega sociološkega društva« bomo člani iniciativne skupine pripravili pravilnik, o katerem bo tekla razprava na prvem sestanku sekci je, kjer bo tudi dokončno sprejet program dela in bodo določeni predstavniki oziroma koordina-torji sekcije. Obvestila o sestanku sekcije bomo posredovali preko Filozofske fakultete in Fakultete za sociolo-gijo, politične vede in novinarstvo. OPOMBE: 1. Na sestanku je bilo prisotnih 21 članov, od tega deset sociologov, štirje študenti, en novinar, dva arhitekta, dva politologa, socialni psiholog, fi-lozof. predsednika družbenega sveta za mednarodne od-nose Marko Vrhunec, za predsednika republiškega družbenega sveta za gospodarski razvoj in eko-nomskopolitikopa JožeFlorjančič.« (FrancŠetinc, 20. 12. 1983) .....Sekretar zveznega odbora za proslavo dneva mladosti Božo Jovanovič bo prevzel novo dolžnost, novega sekretarja pa bodoizvolili na eniprihodnjih sej predsedstva ZSMJ. PS: NAMEN OBJAVE OBVESTILA PEDA-GOŠKIM DELAVCEM IŠČITE ZGOLJ V DEJ-STVU, DA ŠTUDENTJE FSPN-JA PRIČUJO-ČEGA OBVESTILA NISO IMELI PRILOŽNO-STI VIDETI. FAKULTETA ZA SOCIOLOGIJO, POLITIČNE VEDE IN NOVINARSTVO LJUBLJANA, Kardeljeva ploščad 5 Številka: 21-16/83 Datum: 15/XII-1983 PEDAGOŠKIM DELAVCEM FSPN Tovarišice in tovaciši, Odbor za študijske in študentske zadeve je na svoji zadnji seji sklenil ukreniti nekaj v zvezi z očitno slabo obiskanostjo velikega števila preda-vanj in vaj rednega študija. Kot prvi korak je Odbor zahteval od vseh vas, da med 19. decem-brom in 10. januarjem 1984 vodite poimensko evi-denco prisotnih študentov pri seminarskem delu. Prosimo, da sezname prisotnih oddate v tajništvo FSPN. V tem semestru ne bomo izvajali disciplinskih ukrepov zoper pogosto odsotne študente. Pač pa naj bi podatki dobljeni od vas služili kot podlaga za presojo o morebitnih spremembah in sankcijah v naslednjem semestru in dalje. S tovariškitni pozdravi! Prodek^ i: izred. prof. d:. Anton Bebler, l.r. Igor Bavčar/SrečoK Kirn/Bojan Korsika: Kapitalj in delo v SFRJ "] Wilhelm Reich: Sekspol. Izbrani spisi. .j Mike Brake: Sociologija mladinske kulture inj subkultur Delavska opozicija. Izbor tekstov \ Program za leto 1984 j Antonio Negri: Delavci in država. Izbrani spisi Pierre Dubois: Sabotaža v industriji Silva Mežnarič in sodelavci: »Bosanci« Pavel Gantar: Urbanizem, družbeni konflikti, planiranje Slobodan Samardžič: Marksizem druge interna- cionale Karl Marx: Svoboda tiska in cenzura Hubert Požarnik: Alternative Skupina avtorjev: Alternativne oblike množične kulture pri nas Geoffrey Kay: Razvoj in nerazvoj Lesley Doyal: Politična ekonomija zdravja Da je treba iti v korak s časom nas uči že zgodo-jpa. Če ne gre tako, gre drugače. Ta resnica se po-juje že od takrat, ko so mladeniči s piščalmi utap-jppodgane. Ker so bili nezadovoljni s plačilom, (utapljali tudi otroke. Zato so jih začeli pregan jati idrugačne načine. Najprej podgane. Potem tudi bke. Wato so izumili šolan je. Šolanje je sistem, ki mla-liovzgaja v duhutistega, kar je v določenem času Ijbolj potrebno. Poleg tega jo tudi izobražuje. V feteklosti so se lahko šolali le tisti, ki so si to lahko Ivoščili, pa tudi vsi tisti, ki so si to želeli. To ni v pi. Zdaj se šolajo vsi, tudi tisti, ki si tega ne želijo. ije v redu. Na naslednji stopnji se lahko šolajo le jti, ki so zato sposobni. Tudi to je v redu. Sposo-Jasi največkrat takrat kadar si priden. Če si pri-n,si največkrat tudi sposoben. Če si sposoben ni, jno da si tudi priden. Da ne bi prišlo do zmešnja-,sta se izoblikovala dva sistema. Za sposobne in sposobne ocenjevalni, za pridne in nepridne povalni. Prvi se v zgodovini ni kaj dosti spremi-¦1. Dobiš vprašanje, če odgovoriš pravilno, je to v l!u,če ne odgovoriš pravilno, je to slabo. Medtem 11P ]ča7tinvQlni cicfpm Hr^^ivlial nPTaHrTpn rQ7\/ni intelektualna praznost, da ne rečem imbecilnost novih romantikov. Ne vidijo družbene perspektive lastnega žitja, oni so le potrošniki. Dekadent pa je znanilec vsesplošnega pogina, on ve in kriči:Pleši-mo, medtem ko Rim gori! Tudi do religije ima de-T kandent ambivalenten odnos. Kadila, obredjej blišč, simboli, smrt,večnost, greh, trpljenje, pokoral in molitev ga globoko privlačijo, upijanjajo, vzbu-1 rijo magnetne tokove njegovega življenja. Obeneml pa globoko zaničuje vse, ki sploh še v kaj in komul verjamejo. Do heavy metalcev čuti odpor, nekateri se sicer zanimivo oblačijo, vendar se oni v nasprotju z no-vimi romantiki ne delajo pametne, čeprav niso. Njihova kultara je na tako kretenoidno-animalični ravni, da je pravi Čudež, da na HM feštah publika uspe držati blato. Res je, da bo v zadnji fazi pro-pada naše civilizacije prevladalo bebavo živalsko obnašanje in nasilje, vendar kolikor se dekandent posmehuje kulturi in pridoda k njenemu zlorrui/ koliko je tudi njen legitimni predstavnik: Če je Sta-lin zavozil rusko revolucijo, zato ni nič manj ruski revolucionar. f Za hipije je edino odgovarjajoce čustvo le cini-j zem; dekadent ščije kislino na njihove rožice. Karj se ljubezni tiče: Edini Slovenec, ki je spoznal njenej slasti je Metod Trobec. Za dekadenta je edina po-1 polna ljubezen ljubezen do ogledala, saj mu le-ta vrača toliko ljubezni, kolikor mu jo