Leto LXVm., št. 21 Ljubljana, petek 25. januarja 1935 Cena Din 1.- Izhaja vsak dan popoldne, lzvzemsi nedelje m praznike. — inseraa do 30 petit VTSt * Din 2.-, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do SO0 vrst a Din S.-, vecjl inserati petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenskl Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-. za Inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO tN DPRAVN1ATVO LJUBLJANA. Knafljeva olics Stsv. £ Telefon: SI22, 3128, 3124, 3128 in 312« Podružnice: MARIBOR, 3metanova 44/L — NOVO MESTO, LJubljana** telefon st. 26. — CELJE: cellsko uredništvo: Stro8smayerjeva ulica 1, telefon st. 66, podružnica uprave: Kocenova olica 2, telefon št. 190. — JESENICE. Ob kolodvor* 10L. Račun pri poginem čekovnem zavoda v LJubljani st. 10.351. Državljanska vojna na Dodekanezu: Obupna borba Grkov proti italijanskemu nasiliu Grško prebivalstvo Dodekaneza z orožjem brani svoje pravice — Italijani hočejo upor zadušiti — Kljub blokadi se uporniki hrabro bore Atene, 25. januarja r. Odpor, ki ga je Izzvalo italijansko nasilje nad grškim prebivalstvom dodekaneškega otočja, se je izpremenil iz prvotno lokalnega upora v splošno vstajo, ki se je pod silo razmer pretvorila v splošno državljansko vojno. Italijanski guverner je pro-gia&il nad vsem otočjem, ki je pod italijansko oblastjo, obsedno stanje, toda to je upornike le še bolj podžgalo. Nastopanje italijanskega vojaštva in prihod italijanske vojne mornarice, ki je obkolila vse otočje, je podžgalo še poslednje omahljivce, da so zagrabili za orožje in se pridružili onim, ki so se odločili, da z orožjem v roki branijo svoje pravice, svoj jezik in svoje narodne običaje. Italijani nastopajo proti upornikom z največjo brutalnostjo. Italijanske oblasti so poslale nad upornike poleg vojnih ladij tudi več polkov pehote in večje število bombnih letal, ki bombardirajo uporniška taborišča. Po vseh vaseh se vrše krvavi boji med vojaštvom in upot-niki. Na obeh straneh so imeli doslej velike izgube. Dobro opremljena in oskrbovana vojska je seveda povsod v pre- moči proti slabo oboroženim upornikom« ki jim zmanjkuje municije in hrane. Mnogo upornikov so že ujeli, vendar pa bojev še ni konec Zaradi blokade ne more nihče na otoke in tako uporniki od nikoder ne morejo računati na kako pomoč. Njihova usoda je zaradi tega že zapečatena in je samo še vprašanje par dni, da bodo Italijani zopet zagospodovali nad Dodekanezom. Upornike čaka seveda najhujša kazen — streli v hrbet. One, ki se bore za svoje narodne pravice in se upirajo italijanski raznarodo-valni politiki, so proglasili za izdajalce. Številne žrtve Atene, 25. januarja, r. Po zadnjih vesteh se krvavi spopadi med uporniki in italijanskim vojaštvom nadaljujejo. Uporniki so se zatekli v skalnata taborišča, odkoder nudijo najodločnejši odpor. Včeraj so izkrcali več topov, da z njimi obstreljujejo glavne postojanke upornikov, obenem pa so začela vojaška letala bombardirati uporniška taborišča. Po neuradnih vesteh imajo uporniki dosedaj nad 200 mrtvih, nič manj izgub pa nimajo vojaki. Izročitev načrta pakta o Srednji Evropi Potovanje avstrijskega zveznega kancelarja i» zunanjega ministra v London — Mala antanta proti habsburški propagandi Pariz. 25. januarja, a. Francoska in italijanska vlada sta istočasno uradno spnrofili vsem prizadetim državam besedilo načrta pakta o srednji Evropi, ki je bilo izdelano dne 7. jannarja v Rimn. Pariz* 25- januarja, d. >Petit Journak poroča iz Londona, da bo za konec februarja nameravani obisk avstrijskega kancelarja dr Schuschnifffira in zunanjega ministra Berger-VValdenegga v angleški prestolnici dal priliko za važna diplomatska posvetovanja. Napoved tega obiska ie bila sprejeta v krogih angleške vlade zelo ugodno, ker ustreza nieni želji, da bi se ojačila moral na avtoriteta Avstrije v Evropi in s tem zagotovila niena neodvisnost. V merodajnih ancleSkih krogih izjavlja to, da bosta avstrijski zvezni kancelar in zunanji minister pri tem skušala doseči ureditev nekaterih vprašanj, ki se tičejo zadnie ga posojila Avstriji in da bosta izrazila angleški vladi tudi zahvalo za njeno naklonjenost. V razgovorih se bodo bavili z aktualnimi političnimi zadevami. Avstrijska vlada želi razen prijateljstva z Italijo vzdržati Čim boljše odnošaje tudi z vsemi drugimi evropskimi državami Zato bo zvezni kancelar dr. Schuschniffg pred odhodom v London obiskal tudi Praso in Pariz V svoiih razgovorih z angleško vlado bosta zvezni kancelar in zunanji minister poudarila potrebo čim prejšnjega uveljavljenia rimskih dogovorov o zaščiti avstriiske n«*-od vidnosti. Ne da bi hotela zanika vati pomen vzhod no-evropskega pakta in drugih ukrepov za zagotovitev miru, si želi avstrijska vladi glede na izid poeaarskega plebiscita pove- čanih jamstev velesiL da bi bila zavarovana v primeru naraščajoče nevarnosti od nemške strani. Kar se tiče habsburške restavracije, pravi nadalje poročilo omenjenega lista, ne bo igrala nobene bistvene vloge v anglestro-avstrijskib razgovorih. Anglija vztraja na pogodbah, ki prepovedujejo povratek stare dinastije na Madžarsko, ne da bi jo izrecno izločevale v Avstriji. V Londonu pa prav dobro veda, da bi nova postavitev monar-hističnega vprašanja na dnevni red povzročila nove težkoČe ter onemogočila uresniči nje rimskih dogovorov Pridržki Male antante Pariz, 25. januarja, č. Po pisanju današnjega »Echo de Parisa bodo zastopniki Male antante glede na francosko-italijan-ski dogovor v Podunavju postavili gotovo število pridržkov in zahtevali, naj se izvrše gotove izpopolnitve sedanjega besedila, ki bi se v glavnem nanašale na Avstrijo. Zlasti bodo zahtevali, naj se prepove širjenje vsake propagande v Avstriji v zvezi s povratkom Habsburžanov. Zastopniki Male antante bodo nadalje zahtevali, naj se ta propaganda za vedno izključi iz čisto avstrijskih notranjih zadev. List tudi pristavlia, da bodo zastopniki Male antante zahtevali energično, naj se ustvzriio jamstva proti ponovni propagandi za povratek Habsburžanov tudi zato, ker bi se mogla taka propaganda izrabiti za nova de*anja nasilja in terorizma, slična onemu, čigar žrtev je postal jugo-slovenski kralj Aleksander I. Uedinitelj. Gombos vztraja na revizionizmu Madžarska se ne odpoveduje svojim namišljenim pravicam po reviziji mej Budimpešta, 26. januarja, g. Ob izro čirvi listin o častnem meščanstvu v okraju Solnok je imel ministrski predsednik danes velik politični govor, v katerem je govoril o važnih notranjih in zunanjih političnih problemih. Glede na marše jski atentat je dejal Gombos dobesedno: 2elim, da se o tej stvari ne izjavim obširneje, dokler ne bo končno vel javno urejena in dokler ne bo izginila z dnevnega reda. Reči hočem samo eno: Politični očitki, ki so iih dvignili proti Madžarski so popolnoma brez vsake podlage Naša država ne pozna političnih umorov Mi zaupamo v moč pravice. Ta narod more zagrizeno čakati, ker vemo, da moramo izpolniti zgodovinsko misijo m da v naši zgodovini desetletje ne igra nobene vloge. Mi nismo napoti poizkusu nove ureditve v Podunavju in želimo mir. toda v znamenju pravice in enakopravnosti Naša sredstva so bila vedno miroljubna in bodo tudi ostala, toda od zatiranega naroda, ki so mu vzeli pravico polnoletnega, se ne more pričakovati, da se bo z mirno dušo vsedel za mizo za pogajanja Pogrešno je trditi, da smo opustili svoje reviziiske zahteve. Ta naša prizadevanja lahko označujem takole Vztrajamo pri zahtevi teritorialne reviziie z mirnimi sredstvi in upamo, da bo mirni razvoj rodil primerne sadove. Želimo, da vse države smatrajo madžarske manjšine za enakopravne činitelje in da jim nudijo možnost za iz- Grčija zahteva vrnitev Dodekaneza Atene, 25. januarja, r. Dogodki na Dodekaneza so izzvali v vsej Grčiji silno ogorčenje proti ItahjL Po demonstracijah v Atenah so se v teku včerajšnjega dne ponovile demonstracije proti Italiji v vseh večjih grških mestih. Prebivalstvo je enodušno na strani zatiranih rojakov na Dodekanezu in zahteva od vlade energičnih ukrepov za zaščito grške narodne manjšine pod Italijo. Italijanski poslanik je protestiral pri grški vladi zoper protiitalijanske demonstracije in proti pisanju listov, ki enodušno obsojajo nasilje Italije. Predsednik vlade Tsaldaris je na italijanski protest odgovoril, da je ogorčenje naroda nad postopanjem Italije tolikšno, da ga ne more krotiti noben ukrep vlade. Edina od-pomoč je v tem, da Italija i zpremeni svojo politiko na Dodekaneza in prizna grškemu prebivalstvu pravice, ki mu gredo po vseh božjih in človeških zakonih. V ostalem pa je Tsaldaris opozoril italijanskega poslanika, da se bo grško- italljansko prijateljstvo skrhalo, de bo Italija še nadalje tako postopala proti Grkom na Dodekanezu. Obenem je izrazil željo, naj bi Italija, ako £ je do prijateljstva z Grčijo, revidirala svoje stališče in Dodekanez, ki je vseskozi grški, vrnila Grčiji. V grški javnosti je stafi-šče, ki ga je zavzel predsednik vlade, izzvalo zadovoljstvo in računa se, da bo grška vlada izkoristila to priliko m sprožila vprašanje Dodekaneza pred Društvom narodov. Dodekanez Dodekaneško otočje tvori 12 otokov, in sicer: Charki, Kalimnos, Kazos, Kos, Lipsos, Leros, Nisiros, Platmos, Simi in Astropaliia. V takozvani libijski vojni 1. 1911. so te otoke zasedli Italijani. Po dolgotrajnih diplomatskih pogajanjih in sporih ie to otočje z lansannskim dogovorom od 24. julija 1923 definitivno pripadlo Italiji. Poprej ie bilo pod turško oblastjo. Dodekaneško otočje meri 2544 kvadratnih kilometrov in šteje okrog 110.000 prebivalcev, ki so skoro izključno grške narodnosti ter se preživljajo z vinogradništvom, ribištvom in trgovino popolnitev podedovane kulture. Nadalje želimo enakopravnost na področju oboroževanja ali razorožitve v interesu narodne samoobrambe. V odstavku, ki je Ml posvečen notranji politiki, je podal glavne točke vladnega programa, ki so: izprememba volilnega zakona v zmerno-naprednem duhu, razširjenje pooblastil kraljevskega namestnika, izprememba obstoječe zakonodaje o fideiko-mi*'h in novi tiskovni zakon Goringova isija na Poljskem bo posetil Pilsudskega zaradi določitve skupnega stališča Nemčije in Poljske glede vzhodnega pakta pristop k vzhodnemu paktu in želi, naj bi se pogajanja za vzhodni Locarno naglo zaključila, da bi evropske države lahko nadaljevale pogajanja za razorožitev Tudi >Figaro< sodi, da po j de Gsring s posebno uradno misijo na Poljsko. Francija in Anglija pa ne bosta mogli v Londonu zavzeti nobenega stališča gleće oborožitve Nemčije, če jima ne bo sporočila, kaj zahteva za svojo varnost. Goring pojde po vsej priliki na Poljsko, da pridobi poljsko vlado za isto stališče, kakor ga bo zavzela Nemčija. Berlin, 25. januarja. AA. Predsednik pruske vlade general Goring bo v najkrajšem Času odpotoval na Poljsko in najbrž že 27 t m. posetil Varšavo, kjer se bo sestal z Bečkom Nemški politični krogi pripisujejo njegovemu potovanju tem večii pomen, k<»r bo Goring posetil Varšavo ravno tedaj, ko se bosta francoski ministrski predsednik Flandin in zunanji miniMer Laval mudila v Londonu. Pariz, 25 januarja. A A. »Excelsior< domneva, da je Hitler poveril Goringu posebno misijo pri Pilsudskem. ker je angleška vlada priporočila v Berlinu in v Varšavi Nova indijska ustava Objava načrta ustave o federativni ureditvi Indije London, 25 januarja. AA. Načrt indijske ustave določa federacijo, v katero bi stopilo 11 starih pokrajin, dve novi pokrajini in vse indijske vazalne in neodvisne države, ki bi na lastno željo hotele pristopiti tej federaciji. Pristop k indijski federaciji ne bi pomenil nikake izpremembe niti v notranji ureditvi teb indijskih držav, niti glede na njihovo razmerje do britanske krone Posamezne indiiske Dokreiine dobe po tem predlogu maogo širšo samoupravo, kakor so io tmele doslej. Osrednja zvezna vlaaa bo ohranila v svoji pristojnosti samo tista vprašanja, ki se tičejo Indije kot celote Vprašanje državne obrambe in zunanje politike ostanejo v pristojnosti glavnega guvernerja Načrt reformirane ustave odreja za osrednji federalni parlament, prav tako kakor za pokrajinske parlamente sistem čisto parlamentarne uprave, tzvzemši izrecno naštetih okoliščin, v katerih bodo glavni guverner ali pa pokrajinski guvernerji vzeli oblast v svoje rojce Naposled določa reformirana ustava, da se Birma loči od Indije; zanjo bo izdana slična ostava kakor za Indiio. London, 24. januarja AA Reuterjev urad poroča iz Novega Delhija: Indijski podkralj lord MiHing je izdal poslanico o priliki razglasitve načrta indijske ustave. Podkralj vabi narodne zastopnike, da naj obiektlvno prouče ta načrt, ki po njegovi sodbi pomeni vehk korak naprej k izpolnitvi, želja velike večine narodov v Indiji. M i m k Ureditev obmejnega prometa z Albanijo Tirana. 21 januarja AA. Včeraj sta zunanji minister Džafervila in pooblaščeni jugoslavenski minister Djonovtć z izmenjavo not uveljavila protokol o obmejnem prometu med Albanijo to Jugoslavijo, podpisan g maja 1SA4. Obnova železniškega prometa med Rumunijo in Rusijo Moskva, 24. januarja AA. Semkaj je prispela mm unska železniška delegacija, ki bo imela s sovjetsko vlado ra*govore o obnovi direktnega železniškega, prometa med Rusijo ta Rumunijo. Smtetsko izdelovanje smaragdov Berlin, 24 januarja AA Nemškima kemikoma dr Jagerju m dr. ESpigu se js posrečilo sintetsko izdelat* smaragd. Muze] Ane Pavlovne v Parizu Pariz. 2*. januarja t. Ob i obletnici smrti Ane Pavlovne so v mednarodnem arhivu aa plesna uaaeteost v Parlau slovesno otvorili muzej ▼ LJubljani Ljubljana, 25. Januarja Dr. Karei Haa^snann, docent berlinske univerze, znamenit gledališki strokovnjak in pisatelj, bivši intendant v M&nnbeium, Hamburgu, Wieebadenu. inscenira po lastni priredbi (Berlin, st&ditlsche Oper j. Straussa »Netoplrc (ob 601etalcl delal t nadi operi. Premjera bo S. februarja. Danes ob 19. bo predaval dr. Hagemajin v ljubljanskem radiu o vtisih tz Jugoslavije. Francoska demarša v Abesiniji Pariz, 2 l. januarja. AA. Francoska vlada je intervenirala pri abesinski vladi, da doseže mir in red v pokrajini, kjer so padb francoski častnik Bernard in njegovi miličniki. Vlada prosi, nai abesinsice oblasti kaarnujejo odgovorne krivce. Ukinitev obsednega stanja v Španiji Madrid, 2 K januarja. AA. Uradni bat prinaša sklop vlade, da je na vsem španskem, razen v Asturiii in Kataloniji ukinjeno obsedno stanje. Namestu njega se uvede tako imenovano stanje pripravljenosti Vlada pripravlja nov načrt tiskovnega zakona. Poleg določb o tisku prinaša novi zakon tudi omejitve glede političnih govorov po radiu in njihove objave v listih. Iz razlogov javne varnosti in zako nitega reda v državi se lahko zaplenijo tudi gramofonske plošče in filmi. Posebne določbe veljajo prepovedi tujih listov. Pravosodni minister je danes izročil predsedniku parlamenta akte o tihotapski aferi, v katero je zapletenih rudi več ugled nih narodnih poslancev Radikalni klub bo zahteval, naj parlament določi anketo o stvari Herriot o sodelovanju z Rusijo Pariz, 2 K januarja. AA. Snoči je imel rz-vrši odbor radikalne socialistične stranke plenarno sejo. Edouard Herriot je poročal o miroljubnosti francoske zunanje politike in o njenih uspehih. Med drugim je poudaril, da bo francosko-rusko sodelovanje velikega pomena za nadaljnji razvoj mednarodnega življenja. Izvršni odbor je nato sprejel sklep, s katerim pozdravlja dosedanje usipehe zunanje politike Posebno važnost polaga na sodelovanje z Rusiio in na sporazum med Lavalom in Miissolroi-jem Sodelovanje baltiških držav Riga, 2 januarja d Nedavno ustanovljeni urad za pospeševanje sodelovanja med Estonsko, Latisko in Litvo je imel svojo prvo sejo v Rigi. na kateri je sprejel naslednje sklepe: 1 Vladam treh baltiških držav naj se predlaga ustanovitev skupne trgovinske in industrijske zbornice, katere glavna naloga naj bi bila izvršitev priprav za ustanovitev enotne baltiške gospodarske zaveze. 2. Narodni prazniki Estonske. Latiške Ln Litve naj se slovesno praznujejo v vseh državah kot skupni prazniki. 3. Vse tri baltiške države naj bi svojo šolsko politiko uredile čimbolj enotno. V šolah teh treh držav naj bi se kot tuj jezik predvsem poučevala angleščina Vremenska napoved Dunajska vremenska napoved am to: Brez bistvenih izprememb .sedanjega vremena, Sorzna poročila* LJUBLJANSKA BORZA. Devize (z vstevo premijo 28.5 odstoC). Amsterdam 29€7 15 — 2981.75, Berlin 1756.01—1769.95. Bruselj 1023.84—1028.91. Cnrib 1421.01 — 1428.08. l-^ndoo 215.4» — 217.65. Newyork 4383.91 — 4420.33. Paril 369.45 — 290.8«, Praga 183 42 — 184-52. Trst 874.8? — 377 40 Avstrijski stila« v ...... - - ■ »SLOVIN8KI IflBODc, dtte 25. januarja 1935 Ste v. 21 JUTRI PREMIERA MARTA EGGERTH in HANS SoHNKER I V VELiESOPERETI neginja C ar dala H Godba: Emerich Kalman ■ ELITNI KINO MATICA = TELEFON 21-24 S REZERVIRAJTE VSTOPNICE! SODELUJEJO: IDA WttST PAVEL HORBIGER PAVEL KEMP Sitiuške tekme na Pokljuki Čehi so sicer še vedno boljši, vendar smo se jim pa že močno približali Pokljuka, 2o. januarja. Dva tekmovalna dneva imamo za seboj, dva dneva, ki sta pokazala velik napredek n&šin smučarjev. Čeprav so Cehi še vedno boljši, smo se jim vendar te močno približala in minili so časi, ko so naši tekmovalca za njimi zaostali za 20 minut ali celo več. Edini, ki je bil v vseh prejšnjih srečanjih med Jugosloveni čehoelovakom dorasel, je bil naš stari internacionalec Josko Janša. On je še danes najstarejši tekmovalec, saj ima že 33 let, a vedno še pripada jugoslovenski smučarski eliti. Tuda na letošnjih tekmovanjih je najstarejši. Razen Jožeta in inž. Novaka, ki ima rudi okrog 30 let, še nobeden ni prekoračil te meje. Vsi drugi so mlajši, Musil je star komaj 2*, Barton 26, drugi pa večinoma od 24 do 25 let. Naši tekmovalci so večinoma kite starosti, Smolej je star 27. Bervar je pa že v 28. letu. Najboljši je Musil Včerajšnje tekmovanje na IS km je pokazalo, da je češka ekipa mnogo bolj izenačena, kakor naša. Najboljši je pač Musil, drugi so si pa precej enaki. V isti razred lahko prištevamo tudi načega Smoleja, r. las ti še, če pomislimo, da je nastopil popolnoma nepripravljen- Približno enak razred so tudi Baebler, Knap, Janša in Dečman, za katerimi pa ni* ne zaostajajo Bervar, Klančnik, Senčar in brata Jakopič. Vsi spadajo med Jugoslavensko smučarsko elito, toda Smolej je razred zase m lahko ga mirne duše štejemo med srednjeevropsko elito. Kaj kažejo kontrolne pole Zanimivo sliko tekmovanja na 18 km nam pokažejo knotroine pole, ki pokažejo Cas tekmovalca na vsak četrti kilometer. Musil je vozil od začetka do konca, Baebler (6) je bil že pri prvi kontroli na drugem mestu in ga obdržal do pete kontrole, kjer ga je prehitel Barton (13). Barton je že pri 4. km prehitel 6 tekmovalcev In je bil pri drugi kontroli že 1-, pri peti 2l, a cilj je rezal 6 minut za Musilom. — Inž Novak s startno številko SS je vozil odlično, že pri prvi kontroli Je prehitel pet tekmovalcev, pri drugi se je približal Vrani (61), s katerim je pričel ogorčeno borbo, pri četrti kontroli je bil že spredaj in tik pred ciljem je prehitel še Sramla.- Med mlajšimi se je odlično odrezal mladi Kerstein. ki je med jugosloven-skimi tekmovalci zasedel častno sedmo mesto ter pustil za seboj Klančnika, Sen-čarja, Jakopiča, Skrbeka, Elruma itd., kar je za mladega Oirijana res časten uspeh. Smuk hi slalom Po štafeti in teku na 18 km vodijo Čehi s 585.75 točkami pred nami, ki smo jih dosegli 501375. Razlika je precejšnja, verjetno pa je, da bomo danes in jutri nadoknadili ta minus, ker sta na vrsti naši Specialni disciplini, smuk in slalom. V teh veh bomo dosegli polnoštevilno točk in zato bomo v soboto najbrž po točkah s Cehi enaki Odločali bodo v nedeljo skoki m ni izključeno, da doživimo kako presenečenje. Več izgledov imajo seveda Čehi, letalskih katastrof Ljubljana, 25. januarja. Kdor hoče spoznati, kako daleč je že avijatika, naj gre v kino Matico pogledat ta film. obenem bo pa videl rudi prav napeto dramo, ki jo igrajo le tri osebe. V običajnem trik o tu sta pa v tem filmu poleg žene Še dva brata česar v dramah ne ■vidimo vsak dan. Tudi o *zračnem cir»cu-*u« v Ljubljani nismo še nikdar slišali, v filmu pa občudujemo najvratolomnejše vaje zračnih akrobatov, skoke s padali tn *ploh vse. kar nam razburja živce. Če gledamo svojega bližnjega v smrtni nevarnosti Od pri Četka do kraja se vrste samo taki prizori, da komaj pridemo do sape. Že prične se s katastrofo, ko pilot Jim pade s potniškim letalom in zato izgubi službo. Ko obupan pride domu. šele izve, da je rudi njegov mlajši brat Neil drzen letalec in tudi že pilot Neilovo prazno mesto v banki pride prav Jimu. Ta se tolaži z izleti z avtomobilom in na takem izletu opazuje tudi produkcije zračnega cirkusa. Padalo se je zapletlo v veje viso-, kega drevesa in Jim pomaga lepi akrobat-ki Jill na trdna tla Naravno, da se zaljubita. Jillin pilot se kmalu nato ubije in zamenja ga seveda Jim. Tudi neki njegov prijatelj se smrtno ponesreči in zapusti vdovo z otroci. Jim pravi, da se pilot ne sme ženiti — to je pa za Jill dosti, da ga pusti. Po vrhu se Jim še ponesreči, da mora v bolnico, tedaj pa pride njegov brat Neil in že se tudi pričenja ljubezen med Neilom in Jill. Ko se Jim vrača z letalom iz bolnice s poročnim prstanom v žepu, pa svojo domnevano nevesto najde z Neilom v postelji. Od zjutraj šele sta zakonski par! Jim se izgubi v svet in listi pišejo senzacionalne članke o njegovih letalskih dogodivščinah po svetu. Romantika največje predrznosti in junaštva spleta venec slave okrog njega Na aerodromu v Havani, kjer je Neil pilot, se spet najdeta ki so po točkah za klasično kombinacijo precej pred nami. Naši smučarji bodo morali v kombinaciji mnogo boljše skakati kot Cehi, kar pa ni verjetno in zato je računati, da bodo Cehoslovaki vseeno za malenkost pred nami. Razlika pa vseeno ne bo tako velika, kakor lani, ko smo zaostali za približno 300 točk. Tekmovanje v smuku Danes dopoldne se je pričelo tekmovanje v smuku. Že od 7. imamo krasno solnčno vreme, čeprav je bilo ponoči temno kakor v rovu in so mnogi prorokovali za danes sneg. Vsi tekmovalci — 62 jih je bilo, so skupno malo pred S, odšli na start na Okroglež, kamor pridejo kmalu po 11. Tam bodo imeli tri četrt ure časa za odmor, nato pa bodo smuknili v eno-minutnh presledkih po vrtoglavi strmini, ki ima mestoma 38 stopinj naklona (kakor skakalnica v Planici) proti cilju proti Lipanjski planini. Rezultati bodo znani šele okrog 17. Snoči je bilo žrebanje in objava proge za smuk v kmečki sobi smučarskega doma. Načelnik tehničnega odseka JZSS dr. Ber-ce je pravilno odredil, da se za vseslovan-sko prvenstvo žrebajo številke posebej, da bi tekmovalci lahko še vozili po dobri progi. Žrebala je mala hčerka sušaškega župana dr. Ružica in so dobili Vaclavik 1, Skrbek 2, Štehlik 3 (vsi CSR), Carman 4. Musil 5 (CSR). Praček 6, Zidan 7 in Heim 8. Med ostalimi so potegnili: Janša 10, Stranski Siegfrid 14. Klančnik 16, Mu-šič (Hašk) 24, Letnar (Rapid Maribor) 29, a zelo slabo je odrezal trener naše vrste Avstrijec Harer, ki ima številko 39 in bo torej vozil po zelo slabi progi, ker je zaradi hude strmine mnogo padcev. Proga za smuk Start je na sedlu 1950 m pod Okrogle-žem (2005) v grebenu nad Krmo, ki obroblja na zapadni strani Pokljuko. Do tam je dobre 3 ure od doma. Proga je dolga 2 in pol km in ima v začetku hudo smuko od kotanje pod Okrogležem in Lipanjskim vrhom, nato gre po zelo kupiranem (valovitem) terenu do sedelca pri planini Brdo, vodi zopet v zelo strmem smuku (najhujša strmina), ki doseže nad 38 stopinj nagiba in gre v ostrem zavoju po strmem valovitem, redko poraščenem terenu do Lipanjske planine, od tu pa vodi po pobočju širokega jarka na cilj. Najnevarnejša mesta so pod prvo smuko pod planino Brdo in pod Lipanjsko planino. Višinska razlika znaša 450 m. Cilj je na sedlu pod Lipanjsko planino, odkoder je krasen razgled na Karavanke, na Pokljuko in na vse druge hribe prav do Kranja. Naša postava za slovansko prvenstvo v skokih še ni končno veljavno določena. Danes dopoldne so izbrali tekmovalce, Id pridejo v poštev in bo rezultat znan šele popoldne. Popoldne pride na Pokljuko tudi minister za telesno vzgojo dr. Auer v spremstvu podpredsednika JZSS dr. Cirila Pavlina. Jim in JUL Jim ji pove zgodbo o poročnem prstanu in tudi Jill spozna, da ga Še vedno ljubi. Radio javlja, da se je potnf-ško letalo, ki ga pilotira Neil, ponesrečilo na morju. Strašni prizori nam na platnu slikajo vso grozo potapljajočega se ogromnega letala. V zadnjem trenutku reši Jim potnike in Neila ... Promet na ameriških aerodromih, najrazličnejše zračne orjake in popotovanje z njimi, torej njih udobno notranjost in seveda tudi najraznovrstnej.se katastrofe nam slika ta fikn, kakor doslej še nismo videli nikjer. Drzna tatvina Ljubljana, 25. januarja. V zadnjem tednu smo imeli sredi mesta tri drzne vlome, a gotovo najdrznejša je bila tatvina, ki je bila včeraj okrog 11. izvršena na Dolenjski cesti, kjer je podjeten tat odnesel znanemu trgovcu Karlu Cešnovarju iz spalnice blagajno s približno 70.000 Din gotovine. Neznanec je neopaženo prišel okro^ 11. v hišo, odprl zadnja vrata na dvorišču in stopil v vežo. kjer je iz suknjiča pomočnika Cirila Mikuliča naglo snel srebrno uro znamke >Ike< s srebrno verižico ter zlato nalivno pero v skupni vrednosti 750 Dim nato pa se je prikradel po stopnicah v prvo nadstropje, kjer je naglo zavrtel ključ, ki je tičal v vratih in stopil v spalnico. Tam je naglo izmaknil majhno temno-modro ple-skano ročno blagajno, nato pa pobegnil. Šel pa ni po isti poti, temveč je odstranil zapah na veznih vratih in stopil na cesto, nato jo je pa jadmo ubral po cesti proti Golovcu in zavil v hrib mimo znane Westrove hiše. Češnovarjevi so čuli, da je nekdo premaknil na vratih zapah in trgovec Karel, ki je slutil, da nekaj ni v redu, je naglo stekel po stopnicah v stanovanje, kjer je takoj opazit da je bil okraden. Nemudoma je obvestil policijo. V blagajni je bilo 65.000 Din in sicer 28 tisočakov, med temi en stare izdaje, za 25.000 Din stodinarskih bankovcev, za 7.000 Din kovanega denarja, ki je bil že v zvitkih, ter približno 5.000 Din drugega drobiža, poleg tega je bilo v njej tudi 11 dolarjev in sieer dva po 5, eden pa za 1 dolar, in hranilna knjižica Mestne hranilnice ljubljanske z manjšo vlogo na ime Karel Češno-var ter zavarovalna polica družbe Anker na isto ime. Čeprav Je policija takoj mobilizirala ves svoj aparat in obvestila tudi vse bližnje orožni ške postaje, o drznem tatu ni duha ne sluha. Neki dijak je povedal, da je smučal na Golovcu in videl nekega moškega prihajati s ceste v hrib. Po njegovem opisu je bil približno 30 let star, precej visoke postave in je nosil rjav suknjič, na glavi športno čepico, a na nogah velike črne okovan k e. Zdelo se mu je, da nosi v rokah radio aparat — bila je pa le ročna blagajna z ukradenim denarjem. Vse poizvedovanje policije je bilo zaman in tudi do danes tatu Še niso izsledili, pač pa so blizu kraja, kjer so poleti našli razsekano truplo umorjenega Serše našli tudi odprto in prazno modro kaseto. To je dokaz, da jo je prebrisani tat res takoj ubral čez Golovec in nato izginil v gozdu. Policija je izdala za njim tiralico s točnim opisom, apelira tudi na prebivalstvo, da ji gre v vsakem pogledu na roko. Ljudje naj pazijo na vsakega sumljivca, in naj vse one ki bi mogoče zapravljali denar ali menjavali tisočake, takoj prijavijo najbližji oblasti. Smučarski vlaki po polovičnih cenah Ljubljana, 25. januarja. Končno si bodo smučarji oddahnili, saj se jim je izpolnila vroča želja, da se bodo lahko vozili po polovični ceni. Prometni minister je namreč danes podpisal odlok, po katerem bodo imeli odslej železniški direktorji pravico odrejati po potrebi posebne smučarske vlake, za katere ne bo treba nobenih formalnosti, smučarji se bodo vozili z njimi po polovičnih cenah in ne bodo rabili nohtnih legitimacij. 2e v nedeljo bo vozil na Dolenjsko smučarski vlak. Točen vozni red in druga navodila bodo uradno objavljena jutri. To vest bodo kot rečeno z velikim veseljem pozdravili smučarji, saj pomeni odlok prometnega ministra na stežaj odprta vrata razvoju in razmahu smučarstva pri nas. Doslej je imela naša železniška direkcija vezane roke, da ni mogla ustreči željam smučarjev, čeprav bi jim bila rada. V bodoče bo po svoji uvidevnosti in po potrebi odrejala smučarske vlake in prepričani smo, da bo šlo to delo v sporazumu z našimi zimsko športnimi organizacijami gladko, pa tudi, da ne bo noben kraj zapostavljen. SK Polž, ki je imel velik interes na tem, da bi vozili smučarski vlaki tudi na Dolenjsko, je našel v tem pogledu polno razumevanje in podporo povsod, kamor se je obrnil. Naša železniška direkcija je storila vse, da smo končno dobili smučarske vlake. Mnogo je k temu pripomogel tudi član tarifnega odbora ravnatelj TPD g. dr. Vrhuoc. Lep jubilej Milka Krapeža Ljubljana, 25. januarja Snoči ob 20. se je vršil v restavraciji »Zvezda« občni zbor Združenja urarjev, zlatarjev, optikov, graverjev in pasarjev, ki je imel še posebno obeležje: združen je bil namreč s proslavo 25-letnega jubileja predsedovanja organizaciji g. Milka Krapeža, znanega našega strokovnega, nacionalnega In kulturnega delavca. Udeležba je bila prav častna, med navzočimi so bili tudi za Zbornico TOI tajnik dr. Pretnar, podpredsednik Okrožnega odbora Iglic s tajnikom Hočevarjem. Zborovanje Je otvoril sam jubilant Krapež s pozdravom na navzoče, nato se je pa s pleteto spominjal tragične smrti Viteškega kralja Aleksandra I_ Zedinitelja. V uvodu svojega govora je poudarjal, da ni on sam med jubilanti, saj je več mojstrov praznovalo jubileje svojega obrtniškega udejBtvova-nja, a prav danes je med jubilanti znani ljubljanski optik g. Goldstein, ki proslavlja 35-letnico svoje obrti. G. Krapež je izrekel navzočemu jubilantu prisrčne čestitke. Podrobno je poročal o obrtniškem delu, naglasujoč obenem, kako se obrtniki udejstvujejo v raznih, organizacij ah., tako pri Zbornici za TOL v Okrožnem odboru, v reklamacijskem odseku itcL, dotaknil se je tudi vajenskega vprašanja ter poročal o delovanju lastne organizacije. Ob koncu svojega govora je izrekel toplo zahvalo za sodelovanje vsem, zlasti pa izredno agil-nemu tajniku Kramarsiču. Tajnik je v izčrpnem referatu poročal o delu organizacije, se mimogrede dotaknil krize, ki pač tare vse sloje, ostro nastopil proti šušmarjem ter proti pretiranim carinskim in trošarinskim postavkam na razne zlatarske in za sorodno stroko potrebne izdelke. Izrekel je pa toplo zahvalo zbornici za TOL zlasti referentu dr. Pretnarju. Nato je spregovoril v imenu zbornice dr. Pretnar, ki je opravičil bolertnega podpredsednika Josipa Rebeka ter naglašal, da je vzornost te organizacije razvidna že iz tega, da ji nepretrgano 25 let načeluje njen predsednik, slavljencu je čestital v tmctJii Okrožnega odbora tudi g. IgliČ in mu poželel, da bi še dolgo načeloval organizaciji. V odsotnosti je bil jubilant Krapež soglasno izvoljen za častnega člana organizacije. Občni zbor je razpravljal še o raznih aktualnih zadevah, zlasti glede vprašanja garancij pri urah ter glede cenika, vendar v tem pogledu ni bilo sklenjeno nič konkretnega. Po poročilih drugih funkcionarjev se je razvil družabni večer, ki je bil v prvi vrsti posvečen jubilantu. Prvi je govoril podpredsednik organi zaci je zlatar čeme, naglas a joč Krapeževe zasluge za organizacijo, zlasti za združitev vseh sorodnih strok in my obenem sporočil, da je bil pravkar izvoljen za častnega člana. V imenu upravnega odbora mu je tudi izročil krasno srebrno plaketo, obenem pa pismo s pismeno zahvalo. Za njim je govoril dr. Pretnar, ki je podčrtal slavljenčevo karijero in naglašal njegovo delo tako na polju strokovne organizacije, kakor tudi v nacionalnem in kulturnem pogledu, želel je, da bi še dolgo delal v prospeh obrtništva in naroda in da bi bil še deležen tistih sadov, ki jih je zbiral za druge. H koncu se ja oglasil še tajnik Kramaršič, za njim pa g. Iglic, ki je prečita! tudi več brzojavnih čestitk, med katerimi je tudi iskrena čestitka k slavijenčesveinu jubileju ministra dr. Alberta Kram er j a Vidno ganjen se je jubilant zahvalil, naglasa joč, da bo tudi v bodoče delal v prospeh obrtnikov, zlasti pa obrtniške mladine, ki mu je fle vedno pri srcu, saj se sam še tudi počuti mladega in sposormega za nadaljno borbo v korist obrtniškega stanu. mesto, ko pa smo složno ugotovili potrebo, da je na položaju ItaruStC potreben mož iz telovadnice, je bila izvolitev novega odbora, ki ga sestavi i.s jo po večini dosedanji odborniki z br. Tauferjem, soglasna B Svinjina mu je zadišala Litija, 25. januarja. Kako drzni so pri nas tatovi, dokazuje tatvina pri našem tajniku na 6reskem na-čelstvu g. Flisu s Frtice. Pri Risovih vzre-de vedno take prašiče, da so prišli že v prislovico. Oni dan so spet zaklali dobro rejenega prašiča. Pa se je nekomu zahotelo mesa in zabele. Flisovi so namreč spravili vse meso v kad in ga nasolili, mast pa v novo pločevinasto posodo. Tat je moral dobro poznati domače razmere. Te dni je namreč Flisov sin Zdravko, ki študira na juridični fakulteti v Ljubljani, napravil drugi izpit s prav dobrim uspehom. Kakor se spodobi po stari navadi, so stopili tudi Flisovi v gostilno na kapljico vina in trčit na zdravje in srečo mladega jurista. Domač praznik so šli proslavit vsi domaČi, doma je ostala le stara 1 mati, ki bo dopolnila v kratkem 83 let. | Razumljivo je, da se ni stari gospe zlju-bilo zvečer z doma. Ko je ostala hiša brez nadzorstva, pa se je zglasil prijatelj dobre svinjine. V hišo je prišel pri zadnjih vratih. Da se ne bi zamotil preveč z odpiranjem kletnih vrat, je stopil celo v kuhinjo, kjer vise za vrati vsi ključi. Stara gospa, ki je bila tisti čas že v postelji v sosedni sobi, jc menila, da so se vrnili že domači, ko je zaslišala v kuhinji žvenket ključev. Tiho je še vprašala: »Kaj ste že doma?« Iz kuhinje pa je nekaj zamomljalq. da je stara gospa menila, da je iz obzirnosti domači sredi noči nočejo buditi. Drugo jutro je stopil eden domaAh v klet, kjer ga je čakalo neprijetno presenečenje. Rokomavh je odnesel vse meso in zabelo. Iz bogate zaloge jim je namreč pobral vse, pustil je le prašičjo glavo, a še iz te je izrezal jezik. Flisovi cenijo škodo na 700 Din. Občni zbor litijskega Sokola Litija, 25. januarja. V nedeljo, ko je imelo litijsko Sokolsko društvo svoj redni letni občni zbor kot zaključek četrtstoletnega obstoja, je bilo krasno zimsko vreme; ene je zvabilo na Sv. goro, druge na Javorje, tretji so odšli na velike župne in savezne smučarske prireditve v sosednje Zagorje, večina naših Sokolov pa je napolnila našo telovadnico. Ob 15. uri je otvoril zbor namestnik starešine br. župan Lajovic Franc (starešina br. dr. Turato je bil proti koncu leta premeščen v Maribor, ki je najprej zaprisegel nekatere zamudnike, nato pre-čital savezno novoletno poslanico, pozdravni pismi br. dr. Turata ter zadržanega sreskega načelnika br. Podboja, ki je bil delegiran kot vladni zastopnik k otvoritvi prve sokolske skakalnice v Zagorju. Nato pa so podali posamezna poročila vsi društveni funkcijonarji, ki so pokazali prav lep napredek našega društva v jubilejnem letu. Naše društvo šteje 404 sokolske pripadnike, nekaj manj kakor lansko leto, izpadek pa gre na račun novoustanovljenega Sokola v bližnjem Smartnu. Lani smo tudi razširili naš dom, ki je postal premajhen za naše razmere. Seveda smo častno proslavili pomemben dogodek, 25 letnico našega Sokola. Naše premoženje znaša 360.000 Din. Lani smo prišli tudi do lastnega letnega telovadišča za Savo, ki pa se mora še urediti. Razumljivo je, da imamo še okrog 40.000 Din dolga v zvezi z razširjenjem doma. Novi odbor se bo obrnil za podporo do raznih obla-stev. Lepi poročili sta podala oba najde-lavnejša odbora — prednjački, ki mu je stal na čelu br. učitelj Veno Taufer, ter prosvetni z br. Sušteršičem Francem na čelu. NAjCELNIKOVO POROČILO. Iz obširnega poročila br. načelnika Vena Tauferja posnemamo le najvažnejše. Dokazuje pa vse, da se posveča pri nas vsa potrebna pozornost telovadbi in telovadnici. Prednjački zbor šteje 7 vaditeljev in 6 vaditeljic. Med letom smo imeli pri nas 593 telovadnih ur, skupni obisk pa je znašal 11.090 telovadcev. Vse nas je razveselila ugotovitev, da so med telovadci in telovadkami tudi mnogi brezposelni. Prvaki smučarskih tekem naiega društva, ki so zmagali na tekmah pod Sv. goro, so prejeli prav lične diplome. Naši člani so se udeležili tudi župnih smučarskih tekem v Šmarju. Naša mladina je pokazala vso svojo sposobnost na lepi akademiji, za razvedrilo pa so odšli na celodnevni pešizlet. Prehrano je podaril neimenovani član našega društva. Naši Sokoli so se udeležili seveda tudi vseh večjih sokolskih izletov: žnpnega na Vrhniki, v Zagrebu, v Kresnicah, v Zagorju. Polš-niku in drugod. Poleti smo priredili tudi plavalne in veslaške tekme na Savi. Jeseni smo pa imeli društvene lahkoatletske tekme, kasneje pa orodne tekme. Naš Sokol je tudi lepo počastil spomin j velikega kralja mučenika z udeležbo v Smartnera, v Litiji in V našem Sokolskem domu. Prav tople besede pa je posvetil br. načelnik Taufer sokolski ideji in ustanoviteljem, ki so polagali pred 25 leti temelje našemu društvu. Ustanovili so društvo, ki si je zapisalo na prapor telesni, duševni in moralni dvig Litije in vsega okoliša. V tem pravcu delajmo tudi mi vsi! S pozivom, da se že zdaj vneto pripravljajmo na proslavo 50 letnice, ki naj zbere vse naše članstvo v telovadnici, je zaključil br. načelnik krasno izčrpno poročilo, za katero je žel zasluženo pohvalo. Pri volitvah se je razpravljalo o sestavi novega odbora Naglasila se je že večkrat izrečena želja. Vsak Sokol mora skozi telovadnico. Prav zato smo izvolili ob precej ostri volitvi za novega starosto našega vrlega dosedanjega načelnika br. učitelja Tauferja. Prednjački zbor in telovadci so ga sicer zahtevali na načelnišVo KOLEDAR Danes: Petek. 25. januarja, k.itoličani: Iz-preobrnenje Pavla. Današnje prireditve Kino Matica; Sinovi neba. Kino ideal: Amor na povodi u. Kino Dvor: Pastir Kostja. ZKD: >Don Juani garnizije< ob 14.30 v kinu Matici. Udruženje ju£osloven*kih nacionalnih leznicarjev. predavanje inž. Leskovška ob 20. v prostorih >Sloge< (Ljubljanski dvor). Francoski institut, predavanje prof. Lac-roixa >Nekaj vtisov iz Amerike< ob 20. v društvenin prostorih v Narodnem domu. Vdruženje jusoslovonskih inienjerjev in arhitektov, sekcija Ljubljana, predavanje ing. Haferguta >0 električnem varjenju« ob 20- v društvenem lokalu na Kongresnem trgu l/II. Bachov večer v Hubadovi pevski dvorani ob 30. Bnoturnir Ljubljanskega šahovskega klnha ob 20 v kavarni >Evronac. Sokol*ko društvo Ljubijana-sUka občni thmnm oh 19.S\ Dežurne lekarne. Danes. Mr. Leustek. Resljeva cesta 1. Bahovec. Kongresni trp 12 in Komotar, Vič, Tržaška cesta. Naše sledalisče DRA3IA Začetek ob 20 uri. PeLek. 25. januarja: Matiček se fteni Red Četrtek. Sobota 36. januarja: Vihar v kozarcu. T* ven. Znižane cene od 24 Din navzdol. Nedelja 27. januarja ob 15. uri: Water loo. Izven. Znižane cene od 24 Din navzdoL Ob 20. uri: Matiček se ženi. Izven. 7ni žane cene od 24 Din navzdol Ponedeljek 28. januarja: Praznik rvetočib češenj. Red A. OPERA začetek ob 20- UrL Petek, 25. januarja: zaprto. Sobota 26. januarja: Manon. Pmeo gostovanje komornepa pevca Alfreda Pirra-verja. Izven. Nedelja 27. januarja oh 15 uri: Pri belem konjičku. Izven. Znižane cene. Ob 20- uri: Trubadur. Uostuje Članica beocrrajske opere, edena Oldekop Irven Znižane cene. Ponedeljek 28. januarja: zaprto. Komorni pevec Alfred Pieeaver gostuje poslednjič v operi >Manon< v soboto 26. t m. Vse one, ki so sedeže rezervirali, opozarjamo, da jih morajo dvigniti še danes v operi. Jutri se ne rezervira nikomur več, temveč gredo vsi sedeži, ki so še ostali v prodajo. Gdtna Oldokop, ?nladodramatski BO-pran, članica beograjske opere, gostuje v nedeljo 27. t m. zvečer v vlnei Leonore v Verdijevi operi 'Trubadur'. Gdcna. je mlada, nadarjena pevka, z izredno lepim glasovnim materijalom ter z lepo izrazito igro. V Beogradu ima izredno laskave kri tike. Tenorsko partijo poje ta večer prvio na našem odru e. Štefan Maner. Optala za sedba kakor običajno. »Trubadur« se vpri-zori v nedeljo 27. t. m. zveiVr po znižanih cenah. — Popoldne ob 15. uri pa se po novno igra operpfa Pri belem konjičku V vlopri odvetnika dr. Kalina nastopi ta ve čer g. Danes. Vsa ostala zasedba kakor običajno. Veljajo znižane r*»ne od 90 Din navzdol. Vremensko noročilo JZSS Pokljuka, 24. jan —7, jasno, mirno, 2& cm sreza, smuka prav dobra, skakalnica uporabna. — Sv. Križ: —1, jasno, solnčno. mirno, do 20 cm snegra, smuka dobra. — Sodražica: —4, jasno, mirno, 20 cm pršiča, deloma epihan, smuka dobra. Na Travni gori, deloma prsič, deloma poledenelo. — Koča pri Sv. Planini —6, solnčno, mirno, snega 60 cm, suh, smuka idealna, izgledi x& nedeljo dobri. — Mozirska planina: —«3, jaano, mirno, 40 cm pršiča, smuki srednje dobra, izgledi za nedeljo srednji Telefonično po stanju današnjega dne Kranjska gora —9, barometer stoji mirno. 5-^8 cm snega, jasno. Vršič in Krnica 1 m sreza. — Rateče—Planica: —9, barometer etoji, jasno 5—8 cm sreza, Tamar 40 cm. —Smučarski klub Ilirije na stari podlag: 15 cm pršiča, smuka dobra. — Kofce —15, jasno, mirno, smuka dobra. — Zelenica! —12, jasno, mirno, smuka dobra — Pohorje: Maribor: —5, pooblačeno. 20 cm pršiča, smuka dobra. Pohorski dom in Mariborska koča: — 5, jasno, vetrovno, g^-ver, 30 cm pršiča,- smuka dobra. — Ruška koča: — 9, jasno, vetrovno, sever, W cm pršiča, smuka dobra. — Klopni vrh. —S, jasno, 40 pršiča, smuka dobra. — Koča na Pesku: —10, jasno, vetrovno, 50 cm pršiča, smuka izborna. — Senjorjev dom: —1, jaano, 50 cm pršiča, jasno, smuka Izborna. — Sv. Lovrenc: —7, jasno, mirno. 24 cm prfciča, smuka dobra, skakalnica uporabna. — Rimski vrelec: —10, mirno, IS cm pršnča, smuka dobra. — P#»-ca: —6, 2 cm svežega snega na 110 am podlage. Smuka idealna. — Polževo: —&. jaeno, po smuških tirih sneg močno zglajen, drugod na prisojnih krajih čez dan nekoliko kopni, ponoči zmrzne, na severno Iežečfh krajih pršlč, smuka v sploenern dobra. Z Jezice — Krajevna organizacija Narocmc odbrane na Jezici Ima v soboto dne 2$. t. m. ob pol 20. uri zvečer svoj ustanovni občni zbor. Dolžnost vseh priglašenih članov Je, da se tega prvega občnega zbora polnoštevilno udeleže, enako so pa vabljeni tudi vsi oni iskreni nacionalisti, ki se do danes še niso priglasili, pa hočejo de« lati v smislu Idej Narodne odbrane. O ciljih in delu Narodne odbrane v preteklosti in načrtih za bodočnost bo poročal brat predsednik Oblastnega odbora ls Ljubljane dr. Cepuder. Kdor hoče Jezici dobro, kdor ne mara, da bi ravno JsSlca zaostajala za ostalimi kraji širom dravske banovine, ta naT wride v soboto v 8okolski dom na ta ustanovni občni zbor. Mev. 21 »SLOVENSKI NAROD«, dne 25. januarja 1935 Stran S. DANES PREMIERA EPOPEJE ZRAKOPLOVCEV Smovi -r- NEBA 5? nikdar nam mao kralji zračnih višav ustvarili večjega dela kakor je to: zmjenje in ljubezen asov v zraku! — V glavnih vlogah: RICHARD BABTHEL-5™2 mis^LLY E1LERS. Po slovitem romanu »Central Airpost« od J. Moffita Kot dopolnilo »življenje sv. Miklavža« ter nov »Pararaountov zvočni tednik«. Telefon 21-24 ELITNI KINO MATICA Telefon 2124 Predstave ob 4.. 148. in 9*4 uri zvečer: DNEVNE — Kraljevič Tomislav pokrovitelj gasilcev. Nj. Vel. kraljica Marija je sprejela v posebni avdijenci starešinstvo Gasilske zveze kraljevine Jugoslavije. V odposlanstvu so bili starešina Vladimir An-draševič, podstarešina dr. Petar Markovie" m vrhovni inspektor gasilske službe Ilija Pinter. Ožji odbor starešinstva je predstavil kraljici materi minister za telesno vzgojo naroda dr. Auer. Namen av-dijeoce je bil zanrositi kraljico mater za nrokroviteljstvo nad gasilstvom v naši državi, ki naj bi ga prevzel kraljevič Tomislav. Kraljica mati se je delj časa raz-erovarjala z zastopr, drinski — (1), dunavski 2 (—). — Občni zbor Sokola Ljubljana III. Dodatno k našemu poročilu o občnem zboru Sokola Ljubljana III. z dne 21. t. m. ugotavljamo, da je bil ustanovitelj godbenega odseka Sokola III podstarosta br. Janko Blagajne: največ zaslug pa ima br. Milan Gustin, drogerist, ki je materijelno podpiral odsek. Kapelnik odseka je bil od začetka br. Oton Farnik in šele kasneje br. Šerbec. Toliko članstvu v vednost. Zdavo! — Gg. zdravnikom. V noči na 21. 1. 1935 sta dva neznanca poskušala izvršiti tatvino pri posestniku Perciču Josipu v Brva-cah pri Grosupljem. Bila sta že v hiši, a ju je Perčič prepo .1. pri čemer se je eden postavil v bran in ga je Perčič z gnojnimi vilami (železnimi) trikrat močno sunil v prsa. Perčič pravi, da mora biti neznanec precej ranjen fer bo SKOro gotovo iska! zdravniška pomoči Prosimo gg z'ravnike, da bi v slučaju takega sumljivega iskanja zdravniške pomoči obvestil' o tem žandarmerijsko stanico na Gro supljem. Stroške za sporočilo povrnemo. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo porast oblačnosti in dvig temperature. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Splitu 8, v Mariboru 4, v Zagrebu in Beogradu l, v Ljubljani —0.2, v Rogaški Slatini in Skoplju —1, v Sarajevu —5. Davi je kazal barometer v Ljubi jan1 766.5. temperatura je znašala —7.2. PEER GYNT — Muslimanke zahtevajo zaposlitev. Muslimanke Bosanske Krajine se nameravajo obriiiti n: ministrskega predsednika in prosvetnega ministra ter druge mero-dajne činitelje s spomenico, ki bodo v nji opisane težke - c iirne in pro svetne razmere muslimanov v teh krajih, posebno muslimanskih žensk, ki so dovršile strokovne in druge šole. pa ne dobe nobene zaposlitve. Posebno mnogo je žensk z dovršenimi strokovnim! Šolami, ki čakajo že štiri ali več let na zaposlitev. — Smrt najstarejšega rudarja. V Kak-njn je umrl rudar Andrej Zuđer, star 7S, doma is Ovčje drag« v Sloveniji. Pokojni je veljal za najstarejšega rudarja, saj je delal v rudnikih 56 let, od tega 50 let v Jami. Pred tremi leti je pa zapustil delo v rudniku. K večnem počitku so spremili svojega veterana vsi rudarji v Kaknju. — Na lastno željo je bil pokopan v starem rudarskem kroju, ki je bil lani razstavljen na rudarski razstavi v Zagrebu. Iz Ljubljane ij Vozovm promet se je ustavil skoraj povsem v nekaterih ulicah v središču zaradi izredno goste megle. Ljubljanska megla je muhasta, zlasti to zimo. V nekaterih ulicah je tako gosta, da je prav temno, v drugih pa je 6ploh ni. Tako je til dAvi Mestni trg nekaj časa brez me gle, dočim je moral tramvaj voziti Pred škofijo zelo počasi s prižganimi lučmi i'uci na Marijinem trgu je OjIo v jutran. urah mračno zaradi goste megle. V Wol-fovi ulici se je nekajkrat ustavil promet ker so v ozkem delu zastali avtomobili zaradi neprodime megle. Medtem, ko smo se v mestu dušili v megli, pa pod Rožni kom sploh niso vedeli za njo. V mestu je bilo zarad; goste megle za nekaj strpin' topleje h * pod Rožnikom. — Ij Ribji trg. če je dovolj rib p-* eni se njihovi ljubitelji vedno radi postijo Niti datum ne vpliva posebno. Tudi dane-je bilo precej živahno na trgu. Rib pa zadnje čase ni toliko na Izbiro, kot jih je bil^ prejšnje mesece, ob se-zonu za tune. *e vedno prevladujejo male morske ribe. sar-delice. Dražjih vrst morskih rib je bilo tudi danes malo. Cene so v splošnem stalne. Seveda je pa tun neprimerno dražji v primeri m cenami jeleni, ko ga je .o na vozove na trgu. Zdaj se pač maste v »Italiji z njim. mi pa moramo požirati sline, kajti prodajajo ca po 40 Din kg, a razen tesra ga je še malo. Zadovoljni moramo biti s sardelicami. ki so po 12 Din kg. s sardoni (16 Din), izmed rečnih rib pa lahko predvsem izberemo belice, ki so po 7 Din Izmed morskih rib so prodajali še ribone. ki 6o jih kmalu razprodali, ker jih je bilo malo. Tudi rečnih rib ni bilo posebno mnogo. tenke so š> vedno po 22 Din. ob 10. dopoldne v salonu restavracije »Pri Mraku« na Rimski cesti. Udeležba je za vse članstvo strogo obvezna! — Uprava. —Ij V kapelici slov. starokatoliške cerkve v Ljubljani, Gosposvetska cesta 9, bo v nedeljo 27. t. m ob 9. uri sv. masa za pokojnega polkovnika svabiča, ki je rešil leta 191S našo ožjo domovino italijanskega suženjstva. Udeležite se zadušnice vsi, ki ljubite našo domovino. Maribor-LjuMjana-Sušak Po izjavi sedanjega ministra Javnih del je ta cesta naj* važnejša v državi PEER GYNT i —Ij Izlet na Vršič do Erjavčeve koče priredi SPD v Ljubljani jutri 26. t. m. — OdJaod iz Ljubljane glavni kolodvor z vlakom ob 15-40. Dohod iz Kranjske gore do Erjavčeve koče traja okrog 3 in pol ure. V koči je poskrbljeno za udobno prenočevanje V nedeljo je predvidena smuka v okolici ! oče ter morebitni manjši smučarski izlet. Povratek v nedeljo ob 17.32 iz Kranjske gore. Pot do koče je prav lepa in primerna za smučaije. Udeležencev mora biti najmanj deset ter se morajo prijaviti v pisarni SPD v Ljubljani, Aleksandrova cesta 4, najdalje danes do 19. ure. č*lan? SPD imajo ugodnost polovične vozne cene. —li Pozor pred prodajalcem slik J V Flo-rijanski ulici št. 12 je bila ukradena 1 m visoka in pol metra široka oljnata slika na klejanem lesu, prikazujoča labode v večerni zarji. Ukradel jo je neki brezposelni, ki io bo gotovo skušal prodati. Občinstvo >varimo pred nakupom. Se vedno: 36 svežih štajerskih jajc za 14 dinarjev v podružnici T.owy, Kolodvorska 35. —li Izgubila je revna postrežnica včeraj ob 9.15 pred trgovino Meršol denarnico z večjo svoto denarja. Pošten najditelj se naproša, da istega vrne na naslov, ki je v denarnici. —Ij Mnogokratnik (za odmero prirast-karine) v okolišu mestne občine ljubljanske se je določil za mesec september, oktober in november na 7, za mesec december pa na 7.01. —Ij Brzoturnir LsK. Drevi ob 20. se bo vršil v kavarni »Evropi< brzoturnir Ljubljanskega šahovskega kluba za prvenstvo meseca januarja. Prvo mesto bo nagrajeno. ("Mani naj se turnirja zanesljivo udeleže. —Ij Na mnogih cestah so povsem pokriti z ledom in snegom cestni požiralniki. Nevarnost je, da bi v primeru nenadnega vremenskega preobrata bile ulice pod vodo. Sneg Še vedno odvažajo iz nekaterih ulic, najbrž pa ne morejo opraviti vsega dela tako kmalu, čeprav je bilo bele mane zelo malo. Tu in tam 6e jMm pa menda tudi ne zdi vredno, da bi raz-tolkli led in pobrali ostanke snega Samo še danes! VI še niste videli! VI Se niste slišali boljše operete kot je PASTIR KOSTJA To je originalna ruska opereta. Največje delo, kar smo jih dosedaj videli. Ne zamudite prilike! Oglejte si ga še danes! ZVOČNI KES'O DVOR. telef. 27-30 Predstave ob 4., 7. in 9 uri zvečer Vstopnina 4.50 in 6.50 Din —Ij j raški godalni kvartet, ki je s tolikim uspehom koncertiral v Filharmonič-ni dvorani v petek IS t. m., priredi na splošno željo še en koncert in sicer v ponedeljek dne 4. februarja. Na tem koncertu bo izvajal Havdnov godalni kvartet v d-duru, Schumanovega v a-duru In s prof. J^" om Ravnikom znameniti Dvofa-kov kvintet v a-duru. Vstopnice bodo v predprodaji od prihodnjega ponedeljka dalje v Matični knjigarni. —Ij Prošnje za sprejem v »Dom viso-košolk«, Gradišče 14-.I, se vlagajo od 1. do 5. februarja. Priložiti je treba zdravniško izpfčev^' m 'rnovinsk1 izkaz. Odbor. —Ij Listi in revije v Ljubljani. V Ljubljani je izhajalo lani skupno 168 periodičnih tiskovin. Od teh so 3 dnevniki, po trikrat tedensko izhajata 2 lista, tednikov je 22, polmesečniki so 4, mesečnikov, revij iu listov pa izhaja v Ljubljani 137. —lj Slovensko zdravniško društvo bo imelo svoj znanstveni sestanek v predavalnici bolnišnice drevi ob 18. —lj Udruženje četnikov, pododbor Ljubljana za dravsko banovino, obvešča vse svoje članstvo, da se bo vršil redni letal občni zbor v nedeljo dno TI. t. m. Ljubljana. 25. januarja.. Naše tujsko prometne ustanove v Ljubljani iu Mariboru so že neštetokrat po-ndarjaJe važnost te pomembne prometne žile, ki veže našo severno mejo preko Ljubljane z morjem, pa so skoraj vsi opomini in predlogi ostali na papirju. Nešteto tujcev, ki so se napotili s svojimi vozili v jugo-slovenska letovišča, je namreč že ua naših državnih mejah izrazilo porazno sodbo o naših cestah in se raje vrnilo v domovino ali druge d:zave, kakor tvegalo svoja vozila. Tudi mi smo v našem listu že uešte lokral opozarjali, da so ceste. Če že ne naj-\ ;i<-::-.ejši, pa vsaj odločilni činitelj za naš tujski promet. Ki si ga brez dobrih cest tli ti miniti ne moremo, a še manj moremo spričo sedanjega stap.ia celo naših državnih cest pričakovati, da bi naš tujski promet napredoval v oni meri, ki jo zaslužijo uaši kraji in ki bi bila potrebna, da bi naša obubožana hotelska iudustrija kolikor toliko izboljšala svoj obupni položaj. Z vstopom uovega ministra za gradbe g. dr. Marka Kožulja v vlado izgledu, da je tudi vprašanje naših javnih del pri-, ej oživelo. O svojem delu je dal minister novinarjem važno izjavo, iz katere posnema-mo: — Po čl. 18 uredbe ministrskega s-veta o javnih delih z dne 14. uovenu»rj 1984 je gradbeni minister pooblaščen najemati posojila za javna dela Moji predhodniki so najeli že dvoje taki posojili v skupnem zuesku okrog 50 milijonov Din. Javnosti je že znano, kako so bili ti zneski razdeljeni na posamezne banovine. Posojili so bila najeta, porabljena in deloma Poštui hranilnici že tudi vrnjena. Kot podlaga za najetje teh posojil služijo dohodki od tio-šarine na cement v znesku 27 milijonov in na bencin v znesku 16 milijonov Din. ki jih prizadeti morajo plačevati v korist fondov za javna dela. Moj namen je najeti večje posojilo na podlagi teh dohodkov in z istim opraviti nekatera javna dela, ki «o neobhodno potrebna za normalen gospodarski razvoj naše države. Dosegalo naj bi svoto 100 milijonov Din in naše gospodarsko li lipnje vsaj malo pospešilo. Namen tega posojila je na eni .»trun ta, da se pomaga revnim slojem naše države, a na drugi strani važnejši, da se zgradi različni objekti, čijih pomeu je za naš narod in našo državo res trajen. Nikakor bi no bilo umestno ta veliki kredit deliti v posamezne manjše zneske, ker korist ne bi mogla biti tako velika in očividna, niti bi bili odstranjeni največji dosedanji nedo-statki v pogledu javnih del. !s Nevera mesta Nova avtobusna zveza Novo mesto-kolo-dvor, je bila pred dnevi zopet otvorjena. Koncesijo za to progo je dobilo naše znano avtobusno podjetje Kos, ki si je pridobilo s svojimi izvrstnimi in udobnimi avtobusi naklonjenost vseh potnikov. Zadnje leto je Novo mesto zelo napredovalo v avtomobilskem prometu. Želja je, da se ta napredek, če ne še poveča pa vsaj obdrži na sedanji višini. — Svetosavska proslava. Ob priliki 700 letnice smrti sv. Save priredi novomeški Sokol slavnostno akademijo v soboto zvečer v svojem domu. Na programu so razne deklamacije in govor, pevski zbor -»Skrjan-ček-i'. pa bo zapel nekaj izbranih pesmi. Vabljeni vsi- _ 0 važnih gospodarskih vprašanjih, posebne še o davčnih, kako bi se dali isti ublažiti, bo poročal predsednik pokrajinske zveze hišnih posestnikov, za dravsko banovino g. Ivan Frelih iz Ljubliane na občnem zboru društva novomeških hišnih posestnikov v torek 29. t. m. ob 15 uri pri £. Kozaku. - Muhasta zima. Kljub ostri zimi v dolini še vedno nimamo snega. Namestu da bi vozniki vozili s sanmi, dvigajo avtomobili po cestah oblake prahu. Smučarji marajo za snegom visoko v podgorje Julijskih alp ali pa na vrhove Karavank, ker povsod izpod 1200 m ni snega. Spričo tega zelo trpi zimski šport, ker smučarji niso mogli vežbati. Izfadla je cela vreta smučarskih prireditev in tečajev, zaradi česar tudi mo^no trpi grostilničarska obrt, ki je v zgornjesavski dolini zelo navezana na tujski promet. — Veselo življenje na sokolskem drsališču. Sokolsko društvo je dalo napravit: na letnem telovadiščn pred domom prostrano drsališče, ki je vedno polno drsalcev. Osobito v večernih urah, ko je drsališče dobro razsvetljeno, vlada na Djem veselo življenje ter se opaža, da je na Je-eenicah med člani Sokola kakor tudi med gosti lepo Število zelo dobrih drsalcev. Iz Maribora — Seja mestnega sveta. Predsednik mestne občine v Mariboru g. dr. Lipold je sklical za torek dne 29. t. m. ob 8. uri 1. sejo mestnega sveta mariborske mestne občine. Dnevni red je: 1. poročilo predsedstva, 2 proračun mestne občine za leto 1935 — 1936. Če bi dnevni red na tej seji ne bil končan, se bo seja nadalje vala dne 30. t. m. ob 18. uri v mestni posvetovalnici. — Izpiti za zidarje, tesarje, kamnoseke in vodnjakarje. Ta mesec bi se morali vršiti pri Zbornici ža TOl v Ljubljani izpiti za zidareke. tesarske, kamnoseške in vodnjakarske mojstre, ki pa so preloženi Tako se bodo omenjeni izpiti vršili febrn arja in sicer: pismeni 13 februarja oziroma na dan, ki ga bo komisija naznanila kandidatom Izpit o obči izobrazb! in zna nju se bo vršil v dneh 18 in 19 febru arja t 1. Kandidati bodo o točnem datumu izpitov in o pripustitvi k izpitu obveščen še s posebno odločbo. — Svinja ga je ugriznila. Zelo nevsak danjo poSkodbo je zadobil 45 letni posestnik Štefan Viihar i« Radlzela. Ko Je kr- Vprašanje racionalne izrabe tega posojila je seveda sila obsežno, ker je eden največjih naših državnih problemov izsuše-vanje močvirij in regulacija rek, ki iz leta v leto napravijo milijonske škode in zadajajo marsikdaj našemu gospodarskemu življenju :-mrten udarec. Med drugimi deli, ki za izvedbo istih gradbeno ministrstvo najbolj skrbi, je zboljšanje in temeljito popravilo najvažnejših ce-t v naši državi, ki so mnoge v res obupnem stanju. Zelo važna je gradba ceste Pašičfvo-Novi Sad-Reograd in dalje do Niša, Caribroda proti Sofiji in Carigradu. To je del velike mednarodne ceste, ki se pričenja na Madžarskem in vodi v Carigrad, a s katero bi bile povezane vse najvažnejše mednarodne ceste v srednji Evropi. Ta cesta ni važna /aolj s tujsko prometnega stalila, temveč še v mnogo večji meri tudi z gospodarskega in moramo za njeno zgraditev čim bolj skrbeti, ker bi se sicer moglo pripetiti, da bi ta testna zveza Evrope • Carigradom vodila čez sosedne države. Druga vama mednarodna cesta je Maribor-Ljuidjana z zvezo s Sušakom in cesta od Ljubljane čez Zagreb do Beograda Tudi tj dve cesti sta življenskega pomena za gospodarsko in tujsko prometno življenje naše države, ter moramo resno skrbeti, da ju čim prej zgradimo. Kakor smemo sklepati iz izjav našega sedanjega gradbenega ministra dr. Kožulja pride vprašanje ene najvažnejših prometnih zvez Jugoslavije z inozemstvom, ceste Maribor-Ljubljana-^ušak. kmalu resno v razpravo in tako bo odstranjena velika ovira za naš tujski promet, ki smo jo občutili že dolga leta in zaradi katere smo izgubili ogromno dohodkov. Kakor je razveseljivo dejstvo, da bo cesta od državne meje preko Maribora do Ljubljane zboljla-na v vsakem pogledu in usposobljena za premet tako. kakor so že davno usposobljene enako važne ceste v inozemstvu, tako moramo pozdraviti tudi inicijativo za zboljšanje in razširitev ter usposobljenje za mednarodni promet ceste Ljuhljana-SuŠalL, ki je spričo dejstva, da bo vprašanje zveze Slovenije z morjem zaradi pičlih denarnih sredstev naše države Še dolgo ostalo odprto danes gotovo eden najaktualnejših problemov slovenskih krajev in normalnega razvoja našega gospodarskega in tujsko prometnega življenja. Dolžnost vseh naših merodajnih krogov je, da z vsem svojim vplivom forsirajo ureditev tega perečega vprašanja in tako za-eotove Sloveniji novo prometno zvezo, ki ho obenem pomenila v veliki meri rudi novo življenje v vseh naših krajih. mil lepo rejene svinje, ga je ena izmeni njih prav neusmiljeno zgrabila z zobmi za desno roko, ki jo je vao okrvavljeno in razmesarjeno potegnil iz prašičjega žrela Poškodovani Viihar se zdravi v mariborski bolnici. — Okraden gostilničar. Na policiji je prijavil gostilničar Jurij Vernik s Tržaške ceste 1, da je bil preteklo noč okraden. Neznan tat se je ponoči eplazil čea ograjo na dvorišče in od tod na hodnik-kjer so se sušni namizni prti. Seveda je v naglici snel par prtov, vrednih £00 Dtn in izginil v noč. — Ljudska univerza. V ponedeljek 2S-januarja bo predaval o svetovni razstavi v Chlcagu g. prof. dr. Breznik iz LJubljane. Dne 1. februarja pa bo velik literarni večer, ki ga priredijo naii odlični pisatelji gg. Koblar, dr. A. Gradnik, Mlako Kranjec Pavel GoHa. dr. M. Kraigher in Fran AV breeht. — Nočni napad. V pretekli noči so neznani moški napadli 401etnega delavca Rudolfa Lubca. ki se je vračal domov v Cagono. Zadobil Je več udarcev po glavi tako, da so ga morali prepeljat.1 v Maribor, kjer se adravi v bolnJH. Iz Ptuia — Stepli so se. Nedavno se je vračalo več ffantov ponoči skozi Slovenjo vas ko je med njimi nastal nenadoma prepir in pretep. Po stari navadi je govori' nož in je odnesel posestnikov sin B. F. iz Slovenje vasi težko rano, ker ga je eden izmed fantov zabodel v desno pleče. B. so morali prepeljati v mariborsko bolnico. Posestnikov sin M. pa toži o notranjih bolečinah-Kane bo zacelilo ptujsko sodišče. — Občni zbor ptujske gasilske čete bo v nedeljo 27. L m. ob 9. uri dopoldne ▼ gasilskem domu. Na dnevnem r«dn so tudi volitve novega odbora. — Tatvina vina. Neznan vlomilec Je nedavno vlomil v vinsko klet posestnika Franca Kovačiča v Stanošini ter odnesel sodček vina. držeč «0 litrov Orožniki ao storilcu že na sledu. — Posipajte hodnike. Zadnje dni, ko je nastopilo toplejše vreme, se je začel tudi tajati sneg. ki pa na večer, ko postane bolj mrzlo, zopet zmrzne. HiSni posestniki pa po veČini pozabijo posuti hodnike za pešce, da so le-ti v neprestani nevarnosti, da si polomijo noge. — Uradne ure pri sreskem sodišču so sedaj do preklica od 8. do 12. ure in od 13. do*16. ure. — Nasilnež. Te dni se je nenadoma pojavil precej vinjen v hiši posestnika Lerh-baumerja Fr. v Trnovskem vrhu posestnikov sin J. F. iz Trnovskega vrha, ki je brez vsakega povoda začel razsajati po hiši ter razbijati s pestmi. Gospodar je nasilnega fanta s pomočjo svoje hčere postavil pod kap. J. je zunaj našel palico ter začel neusmiljeno udrihati po hčeri Lerhbaumerja, ki toži o notranjih bolečinah. J. se bo moral za svoje junaštvo zagovarjati pred sodiščem. Slaba vest. Natakar gostom, ki se ne zmenijo za policijsko uro: — Gospodje, zunaj stoji neka dama in pravi, da Čaka svojega moža, ki ji je obljubil, da bo ob enajstih doma. Vsi vstanejo od mize, rekoč: Plači 1-ni, hitro nam dajte ra&m. Stran 4. »SLOVENSKI N A ROD«, dkie 25. jamarja 1938 Ste v. ?1 Frank rteller: 26 Sibirski brzovlak KOMAN Odložil je ovratnik, kravato, suknjič m hlače. Leži v čudnem črnem trikoju in telovniku. Smehlja se zadovoljno in prisluškuje rahlo šumečemu morju. Lase ima plave in čudno pristrižene. Ze je napol zaspan, ko se naenkrat zdrzne. Nekaj ga je zdramilo iz polsna. Kdo se bliža bregu ob pol dveh ponoči? . Nobeni ribiči se ne vračajo z ribolova tako zgodaj; nobeni veslači, ki so se biii odpeljali na morje za zabavo, se ne vračajo domov tako pozno; toda čoln je pristal k bregu. Ali je to nesrečni igrač, k: se vrača z morja, kjer je hotel utopiti svoje gorje, pa ni šlo? Toda čoln ni samo eden, temveč dva, trije. In že se zaslišijo človeški glasovi. Mož v kabinah je naslonil glavo na komolec in pogledal ven. Noč je bila jasna. Zagledal je tri velike veslaške čolne, opremljene z motorji, in šest mož, ki so nosili na breg zaboje čudne oblike. Sedmi mož je stal malo dalje na prsih prekrižanih rok in s cigareto v ustih; zdelo se je. da vse vodi. Cigareta je tlela in kazala med svetlikanjem obrit obraz z značilnimi kotički ust in s topim nosom. Iztcvarjanje blaga je bilo kmalu končano. Mož s cigareto v ustih je zamolklo izgovoril nekaj besed in pet mož mu je sledilo z zaboji na ramah. Šesti je ostal pri čolnih. To je bilo na las podobno tihotapstvu ali pa prizoru iz »Ali-baba in 40 razbojnikov«. Pet nosačev je izginilo v vrbovi gošči plantaže. Šesti je zazdehal, sedel na rob čolna in si prižgal cigareto. Mož v kabini je razmišljal. Njegove misli so bile dvakrat prekinjene. Enkrat jih je prekinil nočni čuvaj. Najbrž je bil zaslišal sumljive glasove, kajti vstal je z roba čolna in se oziral okrog. Kaj je imel v reki ? Orožje, nekakšno pišiolo, toda kakšno pištolo? Podobna je bila strojnici. Vse je bilo tiho, čuvaj je odložil orožje in sedel nazaj na rob čolna. Mož v srajci je še razmišljal. Toda to pet je bila njegova misel pretrgana s tem. da se je pet nosačev vračalo. Mož, ki jih je vodil, se ni vrnil. Vrvi so zaškripale, čolni so zdrsnili na vodo. Ko so bili že malo od brega, so zabrneii motorji. Mož v srajci je legel in počasi zaspal. Ko je na bregu napočil nov dan, so redki ljndje opazili, da se blizu šestih prevmjenin pletenih kabin koplje osamljen mož. Nihče ga ni videl prihajati. Biti je moral tam zelo pogosto. Izkopal si je bil v pesku jamo, kakor delajo fa-kirji, ležal je na trebuhu in puhal v zrsk oblačke tobačnega dima. Okrog desetih sta prišla dva dečka r njegovo bližino. Sedemkrat sta se okopala, kakor srednjeveški romarji v Jordanu. Potem sta se seznanila z možem v jami. Dal jima je denarja. Odšla sta in se vrnila z velikim zavitkom, ki se ga je mož v jami takoj lotil. Pazljivi opazovalci so prisegali, da je v zavitku steklenica vina in osemnajst obloženih kruhkov, ki jih je polovico pojedel v pičli četrt uri. Sicer se je pa zdelo gledalcem čudno, da je bil oblečen v črn triko po vsem telesu in da je imel, kakor se je zdelo, svoj denar v črni sukneni vrečici. Obleko je imel skrbno zloženo s podlogo na ven, kakor bi hotel skriti vzorec blaga. Ta čas, ko je jedel, je prišel mož v rjavem žametastem suiknjiču in sedel kraj njegove jame. Kmalu so gledalci opazili, da se živahno pome*nkujeta. n. Mož v rjavem žametastem suknjiču je imel srepe modrozelene ribje oči, top nos in bujno rdečo grivo las, ki so na solncu kar žareli. Ker je bil obrit, sta prihajali dve globoki brazgotini ob ustih do popolne veljave. Legel je vznak na pesek in privlekel iz žepa časopis, v katerem je pesimist Jakob Dcoki vsak dan po svoji dolžnosti opazoval svet skozi optimistična očala. Danes v njem ni bilo prispevka Jakoba Isockega. toda optimizem časopisa ni bil zato nič manjši. Članek, tiskan z večjdmi črkami, je vzbudil ooividno zanimanje moža v žametastem suknjiču. Govoril je o blaznežu, ki je bil pred tremi dnevi pobegnil neznano od kod, vlomil v Gdinji in dvignil mnogo prahu v Zoppotu. Članek je obravnaval to zadevo od vesele in dobre strani; za preganjanje dolgega časa je bilo to učinkovito sredstvo. Toda list je dopuščal, da bi se dala zadeva presojati tudi od resne strani. Pa tudi če bi jo presojali od resne strani, je bilo vse jasno in harmonično. Policija je napenjala vse sile in izsleditev blazneža je bila samo še vprašanje nekolikih' ur, kajti na sebi je imel samo eno obleko — sivo z vijoličastimi progami. To obleko je bil ukradel, lahko jo je bilo spoznati in njegov opis je bil povsod razširjen. Vse je bilo v najlepšem redu. Mož v žametastem suknjiču se je zdrzrul. V desnem ušesu je začutil oster smeh, pomešan z drobtinicami kruha, Vzravnal se je. Opazil je, da mu čita njegov sosed časopis čez ramo in da se kar zvija od smeha. — Ali smem vprašati, čemu ste prišli in zakaj se tako smejete? — je dejal mož v žametastem suknjiču srdito. - To je zakrivil tale članek, — je odgovoril sosed. — Še svoj živ dan nisem čita i take neumnosti. Ujeli naj bi ga, ker ima samo eno obleko. Kaj takega pa res še nisem slišal. — Tako? — se je začudil mož v žametastem suknjiču. — Ne razumem, zakaj bi bilo to tako neumno. — Saj vendar nikjer ni rečeno, da mora hoditi v tej obleki. — Da mora v nji hoditi? Saj vendar ne more hoditi nag med dostojnimi ljudmi. — Da, — je dejal mož v jami zmagoslavno, — baš to more. — Bojim se, da vas ne razumem. — Saj mu je treba samo ostati na bregu, kolikor vem! — je zaklical mež v jami, držeč se za trebuh od smeha. — Kdo se bo zmenil za nagega človeka ob morju? Na to policija niti pomislila ni. Kaj mu brani hoditi nag, dokler je svetlo? Samo en način je, kako se človek lahko maskira, da se namreč demaskira. — Hm, - - je dejal mož v žametastem suknjiču, - - dokler je svetlo, da. Toda ponoči? — Mar ni vse polno skrivališč? Zateče se lahko v gozd. Če bi pa hotel, bi lahko stanoval v . .. Mož v jami je naenkrat obmolknil in si zatlačil kos kruha v usta. kakor bi iih hotel zapečatiti. Toda ta čas so blodili njegovi pogledi Čez ramo v bližino, kjer je ležalo šest prevmjenih pletenih kabin. RVAJMO .ITTG03I.AVI M' Prodiranje Standard-011-Company na Kitajsko Kako je znal John Rockefeller odpreti ameriškemu petroleju vrata na Kitajsko Konec preteklega stoletja je bil najugodnejši razmah svetovne trgovine. Prometna sredstva takrat še niso bila tako popolna in svet je bil za ekspanzijo podjetnih trgovcev prostornejši, kakor je zdaj. Eno najzanimivejših poglavij iz tistih časov je prodiranje znanega podjetja »Standard Oil Companv« na Kitajsko. To podjetje je ustanovil John Rockefeller. Pred leti so priobčili nemški humoristični listi duhovit odgovor na vprašanje, katere organizacije so največje v zgodovini sveta. Odgovor se je glasil: »V splošnem poznamo v zgodovini tri velike organizacije, in sicer ameriško »Standard Oil Companv«, prusko armado in katoliško cerkev. t- r John Rockefeller Rockefeller je dobro vedel, koliko bo pridobil, če prodre s svojim podjetjem na Kitajsko. Saj bi imel ameriški petrolej za dolga leta zagotovljeno obširno tržišče. Toda Suvar ni šla tako gladke, kakor so gospodje prvotno mislili. Največje težave so delali visoki kitajski uradniki, ker so imeli interes na domači industriji rastlinskega olja kot delničarji teh podjetij. Z vsemi štirimi so se torej branili Abelih hudičev« in njihovega mineralnega olja, ker so dobro vedeli, da bi pomenilo to konec domače industrije. Toda Rockefellerju je bila sreča naklonjena in na nomoč mu je priskočilo še srečno naključje. Kitajci so imeli zelo primitivne petrolejke, cilindra sploh niso poznali in zato so petrolejke slabo svetile in se močno kadile. In baš v tem je tičala največja Rocke-fellerjeva spretnost, da je znai prijeti vsako stvar od pravega konca. Presenetil je Kitajce z novimi, zelo dobrimi in cenenimi petrolejkami, odličnim možem jih je pa celo poklanjal. Tehniki »Standard Oil Companv« 90 dobili od Rockefferja strogo navodilo, naj izdelajo petrolejko z majhno, pestro lakirano posodo, širokim podstavkom in kljuko, da bi se lahko petrolejka po potrebi obesila. Gorilec petrolejke je bil zelo duhovito sestavljen, da je dajal maksimum svetlobe, ki je bila s primernim cilindrom še povečana. Petrolejka je lahko gorela 11 ur, ne da bi ji bilo treba prihvati petrolej. Produkcijska cena je znašala 11 centov. Na Kitajskem so prodajali petrolejke z izgubo po T in pol centa. Tu se zopet kaže Rockefeller-jev trgovski duh, ki se ni bal majhnih izgub, ker je vedel, da mu prineso na drugi strani velik dobiček. Zdaj je bilo treba pojasniti Kitajcem še vrednost nove petrolejke, tesno zvezane z ameriškim petrolejem. In zopet Rockefeller m štedi! z denarjem, segel je po najmočnejšem činitelju na svetu, po trgovski inserciji, po dragi reklami. Vedel je, da trajajo v srednji Kitajski zimske noči do 16 ur in da so ljudem petrolejke nujno potrebne. Preplavil je vse liste z dolgimi oglasi, opisujočimi vrednosti ameriških petrolejk v najpe-strejsih izrazih, prilagođenih mojstrsko duši kitajskega ljudstva. V manjše kraje je poslal letake z istim opisom in sliko ameriške petrolejke. Reklama je bila sestavljena tako spretno m tako duhovito prilagođena kitajskim razmeram, da je dosegla presenetljiv uspeh. Redko najdemo v zgodovini trgovske reklame primer, da bi reklama tako mojstrsko zadela psihologijo množic. Z debelimi črkami je bilo v inseratih in na lepakih objavljeno, da prinaša ameriška petrolejka kitajskemu ljudstvu srečo, dolgo življenje, radost, zdravje in mir. In vse to je obetalo podjetje Kitajcem za mal denar. V kratkem času je »Standard Oil Cornpanv« zasedla kitajsko tržišče, čeprav ameriške petrolejke kitajskemu ljudstvu niso prinesle zdravja, sreče, blagostanja in miru. Posebno proroko-vanje glede miru se ni izpolnilo, toda ameriška industrija se za take »malenkosti« ne zmeni. To ji ni moglo škodovati, pač ji je pa škodoval resni konkurent, japonska družba »Mitsui Companv«. Nedvomno je pa pomagala »Standard Oil Companv« smo trena insercija in reklama, ki je segel po nji tudi japonski konkurent in je tudi zmagal. Zadnji iz rodu Romanovih Newyorški listi poročajo, kako živi v Ameriki zadnjih pet članov ruske carske rodbine. Velika kneginja Marija Pavi ovna, hči velikega kneza Pavla, ki je bil umorjen 1919 v Petrogradu, je bila dvakrat omožena, zdaj pa zelo uspešno vodi fotografski atelje, kamor Američani radi zahajajo. Godi se ji menda najboljše med vsemi še živečimi potomci slavnega rodu, saj si je zagotovila udobno življenje s sijajnim honorarjem za svoje spomine, ki so ji vrgli že 300 tisoč dolarjev. Blizu ateljeja svoje sorodnice deluje v damskem oddelku konfekcijske trgovine knez Gregorij, sin velikega kneza Konstantina. Bogate Američanke se kar pulijo za čast. da jim postreže princ iz carskega rodu in tako je Gregorij Konstantin ovi č Romanov ves dan na nogah, neprestano mora streci lepim od- jemaikam in ima tudi lepe dohodke. Princesa Nina, hči velikega kneza Gregorij a Mihajloviča, živi v blagostanju v Newyorku s svojim možem, nekim knezom, ki mu je angleški kralj pred leti preskrbel dobro službo pri Cu-nard Line. Princesa je poleg tega slikarica in ameriški milijonarji jo imajo zelo radi kot svetovalko v vprašanjih umetnin in opreme stanovanj. Njena sestra Ksenija, ločena žena vžiga ličnega magnata VVilliama Leecbsa, živi brezskrbno z rento, ki ji jo plačuje njen bivši mož. Peti izmed še živečih Roma novcev, princ Vasil, sin velikega kneza Aleksandra Mihajloviča, je bil več let trgovski potnik neke tovarne parfumov. Nedavno se je pa osamosvojil in naselil v Hol-lywoodu, kjer ima veliko, dobro idočo trgovino s parfumi. Vsi boljši filmski igralci in igralke kupujejo pri njem. Podjetnemu princu pomaga v trgovini njegova mlada žena Nataša Aleksandrova, hči znanega moskovskega kneza Galicina. 170.000 klubov v Franciji Anglija je znana po velikem številu klubov. Tam se sestanejo trije ali štirje ljudje, pa ustanove svoj klub. Posebno mnogo imajo Angleža čudaških klubov. Zdaj je pa prekosila Anglijo v tem pogledu Francija, kjer so našteli 170.000 klubov. Seveda niso v klubih vedno normalni ljudje, kakor v Angliji, je tudi t Franciji mnogo čudakov, ki hočejo imeti svoje klube. Tako imajo Francozi klub modrookih, sivooMh in zelenookih. Član teh klubov lahko postane samo mož ali ženska, ki ima oči odgovarjajoče barve. V dežeh", kjer polagajo toliko važnost na dobro jed, kakor v Franciji, ni čuda, da druži poedinoe v klube tudi želodec. Tako imajo Francozi klube ljubiteljev slanikov, rakov in celo juh. Originalni so tudi francoski klubi, katerih člani so zbrani po različnih krstnih imenih. Tako ustanavljajo klube Petri, Janezi, Pavli itd. V Parizu pa hočejo ustanoviti celo klub sovražnikov klubov, v katerem bodo zbrani ljudje, ki niso v nobenem klubu in ki hočejo delovati proti združevanju poedincev v klube. Iz Celja —c Na Ljudskem vseučilišču bo predaval v ponedeljek 38. t. m. ob 20. tajnik SPD g. dr. Arnoftt Brllej ob predvajanju okrog 70 skioptičnih slik o svojih vzponih na glavne vrhove Olimpa, s taro slavnega sedeža grških bogov, o Solunu in Atenah. Udeležite s*» tega zanimfv<*d pr«da vonja! —e Vse zasebne nameščence opozarjamo na sestanek, ki bo v nedeljo 27. t. m ob 10. dopoldne v mali dvorani Celjskega doma. Na dnevnem redu Je poročilo o de lovanjn Pokojninskega zavoda in diskusija o socialnih zakonih. Sestanka se bodo udeležili tudi vodilni člani in funkcijonarji nameščenskih organizacij in socialnih ustanov iz Ljubljane. —c Umrla sta v celjski bohaiei v po nedeljek 42Ietna posestnikov* žena Frančiška Kovačičeva s Kalotja, v Bredo pa 7S-letni deJavec Alojzij Lampret iz Šmarja pri Jelšah. —C Z Itzolom se je zastrupila natakarica Marija I. v Vitanju. Nezavestno so prepeljali v celjsko bolnico. Pri* topajte h „Vodnikovi đružhl" ZAHVALA Za vse dokaze iskrenega sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli povodom težke in nenadomestljive izgube našega ljubljenega očeta, starega očeta, očem a in strica, gospoda A is tona Putrich-a bivšega trgovca in posestnika kakor za poklonjeno cvetje, se tem potom vsem najtopleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni čč. duhovščini, gg. Ani Otorepec in Katarini Petrič za veliko skrb in požrtvovalnost ob njegovi težki bolezni, nadalje se zahvaljujemo vsem stanovskim tovarišem, kakor tudi vsem prijateljem in znancem, ki so blagega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti. Sv. maša zadušnica se bo brala v torek, dne 29. januarja 1935 ob 8. uri zjutraj v farni cerkvi Marijinega Oznanjenja. Ljubljana, Dunaj, dne 24. januarja 1935. ŽALUJOČI OSTALI. MALI OGLASI V >SLOVENSKEM NARODU« SO NAJVEČJA, NAJBOLJ ČITANA, NAJCENEJŠA IN NAJUSPEŠNEJŠA POSREDOVALNICA ZA SLU2BE. PRODAJE, NAKUP, NEPREMIČNINE, LOKALE. STANOVANJA, PRIPOROČILA, KAPITAL ITD., ITD. V SVOJO LASTNO KORIST NAJ SE JIH VSAKDO POSLUŽUJE, KER MORA IMETI NAJBOLJŠI USPEH. BESEDA bleke. perilo itd., dobre in cenene — kupite najbolje pri PRESKERJL1 Ljubljana, Sv. Petra cesta 14 4/L Sveže najfinejše norveško RIBJE OLJF Iz lekarne DR. O. PICCOLIJA v Ljubljani — se priporoča bledim in slabotnim osebam 65/T Če oddajate a£i •ščete stanovaifie >>glaAnjte v »Slovenskem Na rodu« — Be*wHla '»-*>« para Narodna tiskarna LJUBLJANA D0llQW00đ$h€ §hiivno§il lepote Mali lrlhl hI napravilo lllmske zvezde tepe Slavne filmske zvezde uporabljajo mnogo malih trikov v povečanje svoje lepote. Tako na primer lahko oči napravite Čarobnej-še, če z malo Ščetko, namočeno v vazelin, gladite obrvi od sredine lica. Trepalnice pa postanejo daljše in temnejše, če jih dnevno češete s pomočjo va-zelina od notranje strani na ven. Seveda, nos se ne sme nikdar niti malo svetiti. Zaradi tega dajejo tedaj filmske zvezde prednost pudru, ki ne absorbira. Navadni puder prepreči sveti i kan je samo za nekaj minut, ker apsorbira naravno mast kože ter tvori mastno plast. Puder ^\ l sam se sveti. / \>T\/| Kemiki r^ so izua-/ 1 šli, da puder pomešan z malo količino pene smetane, ne absorbira. Izdelavo takega pudra j patentirala tvrdka Tokalon. Puder To-kalon ne more vsrkati na- *^^\ ravne maščobe kože kateri daje zaradi tega divno svežost in baržunast videz breskve Na licu ostane petkrat dalje kakor navadni pudri, celo pri vetru, dežju is potenju Puder Tokalon je edini puder, ki prepreči blestenje ves dan Ln ki se nikdar tam ne sveti. Urejuje Josip Zupančič. — Za >Narodno tiskarno« Fran Jezeršek. — Za upravo in inseratm del lista Oton Chnstot. — Vsi v Ljubljani.