Leto LXIX. št. 176 LftfUIaatt, torek t avgasta t&b ttm Da« fe- Lzjuga rva* Jad popolđaa, izvzema? aeoalje m pcaamaa. — inaarao od «0 poni vrst A Din 2, do 100 vrat a Din 2-60, od 100 do 300 vrat A £H» a, veftjl maeratl pettt vrsta Din Ls Popust po dogovora, tnaaratnl davek posebej. — >Sknreoald Narod« relja mesečno v Jugoslaviji Dts 12* cs moieiimlvu Dta) 35- Rokopis) ss na vračajo UREDNIŠTVO m tJNbAVNIATVO U17BUANA, aVaaAjeva attea fttov. o. Telefon: »1-22. 31-23. 31-24. 31-» ta 31-26 Podružnica: MARIBOR Stroeamaverjeva 8b — NOVO MESTU. Ljubljanska C. telefon at. 26. — CELJUJ: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon at. en; podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon št. 190. — JESENICE: Ob kolodvoru 101 Postna Hranilnica v Ljubljani st. 10.351. Srditi boji v Španiji: Položaj je Se vedno nejasen Državljanska vojna se nadaljuje z vso ogorčenostjo, vendar pa ie na nobeni strani ni odločilnih uspehov Pariz, 4. avjnifrta. d. Kakor poročajo ix Španije, »o v Aragonu in Andaluziji vladne ćete nadalje napredovale. Prodiranje proti Huesri in ?a-ra°ros.si je zadelo le na sla-b odpor. Ponovni napadi upornikov proti San Sebastianu in Bilhau so bili odbiti. Severno od Madrida po vladne čete zavzele Arona Ran Pedro. V Andaluziji so oddaljene samo Se S km od Oranade. Tako vladna poročila. Kakor poročajo iz tabora upornikov, »o njihove predat t a že na Sierri Gvadarrarnl oddaljene zgolj 15 km od Madrida. Srednja kolona generala Bsa*isfs se nahaja še vedno pred Buttra*rr>m nad 75 km daleč od Madrida dočim je desno krilo pod poveljstvom polkovnika TalaHona pri Mediomel-liju oddaljeno od Madrida 175 km. Južna skupina upornikov, ki operira rz Seville proti Madridu je še 200 km daleč od glavne prodre. Podržavljenje tovarn Vlada nadaljuje s podržavljenjem tovarn. Vsa, podjetja, ki so jih lastniki zapustifli, se prevzamejo v državno upravo ter obnavlja po možnosti obratovanj«1 v njib. S posebnim odlokom je vlada odredila 56*/t znižanje obrestovanja rent. Italijanska letala za upornike Tx Rabat* poročajo, da čuvajo izid preiskave proti italijanskim letalcem, ki 80 morali pristati v francoskem Maroku, v tajnosti, zvedelo se pa je, da £Tre bržkone za improvizirano posadko, ki ni bila posebno irvprhana v letalstvu in ki predvsem ni poznala le+alskrh razmeT v pvverni Afriki. Letala so bila vsekakor voja,ške£a izvora, brila pa so baje izločena iz italijanske vojske. Kaj se je to zgodilo, se ni mokrio ugotoviti. Letala so marala pristati v francoskem Maroku, ker jim je zmanjkalo bencina. Letalci trdijo, da niso vedeli, da se nahajajo nad francoskim ozemljem, kakor tudi. da ni?o pripadniki italijanske vojske, temveč, da so v sloanj neke Italijanske zasebne tvrdke in da so po njenem naročilu pod vzel i polet, o čeear namenu pa niso bili informirani. Letalce bodo toliko časa zadržali, dokler se ne bodo oNatt] sporazumele crlede postopanja proti njim. Priprave za odločilne udarce Pariz. 4. avgusta, s. Včerajšnji prmedie-liek ie v Španiji z izjemo močnega ob-stre-Oevamja Ceute in Tarife poteke! precej mirno. Vladne čete so na Sierrn Oua-darrami rtelc«-»lilc<"t napredovale, dooim »o uporrrške Čeh glavnemu meeta, dokler ne bodo prispele na cebno španske tujske le^e iz Afrike pod poveJ^tvorn genenala Franca. Ta prevoz je zelo težaven, ker 2a vladne v*orne ladte skušajo na vsak na čim preprečiti. Z ladjami se monano prevažal le maihm cddelki kar je zelo v korist madridski vl-ad1. ki pridobiva s tem ne času, z>a zbiranje svojih čet. Boji pri Saragossi Sevitla. 4. avgusta. AA. T z štaba generala Quiepa de Liana s^> izdali poročilo po nadi u. da so uporniki potolkli vladno prostovoljsko kolono, ki je kremil« iz Ciud« Realta. Prostovolnci so imeli pri tej priliki y^ mrtvih. Poročrlo rudi pravi, da so v S^villo pri-spele vesti o tem. da smatra diplomatski zbor v Madridu sogUsno, da ie položaj vlade v prestolniici nevzdržen. Štab generala Quiepa ne Liana je izdal t>udi manifest, v katerem z os trumi besedami protestira, ker so letala katalonske vlade brez vsake vojaške potrebe vandalsko bombardirala in rušila poslopja velike kulturnozgodovinske in arHiiteJdonske vrednost'' v Saragossi. Barcelona. 4. avgusta. AA. Z afagomke-ga bojišči poročajo, da prodirajo vladne čete dalje proti Sa«ragossi in da poftiskajo natzaj upornike, ki so začeli protiofenzivo. Upornilci so hoteli zavze+i Cartago, ki je važno prometno križišče. Ca*iago so te dni zavzele vladne čete. Prav tako so vladne čete zavzele vas Lasaidu. 47 km od Sanagosse. Istočasno prodira druga vladna kolona v severovzhodni smeri proti Sara-gossi. Kolona je zavzela Oietamo. Uporniški uspehi na tugu Sevilla, 4. avgneta. AA. Ćete* generala Molle so zavzele Torre I>olonez ki leži 20 km severno od Madrida. Vest v zavzetju tega kraja se je snoči razširila po Sevilli, kjer je povzročila splošno zadovoljstvo. Potrjujejo jo tudi poročila iz glavnega stana generala Queipa de Liana. Snočnji komunike ki ga je izdalo poveljstvo uporniških čet v Andaluziji, priobčuje nova poročila v korist upornikov. Na jugu, v pokrajini Huelvi je mir. Uporniške ?ete, ki prodirajo iz Seville, so zavzele Ajamonte in San Lucar de Barameda. Komunike pravi dalje, da skuša Madrid ta dejstva demantirati. Položaj v Granadi je zadovoljiv. V Palma del Cantalu je izbruhnil marksističen upor. ki pa je bil naglo potlačen. Komunike pravi na kraju, da odhajajo iz Andaluzije vsak dan čete proti Ciu-dad Realu in Madridu. Pariz, 4. avgusta, d. Po tukajšnjih vesteh korakajo oddelki generala Mole ne samo v smeri proti San Sebastianu, temveč tudi proti Bilhau, ki ga že obstreljuje topništvo. Prebivalstvo je po večini pobegnilo n mesta ter tabori na prostem. Nadalje poročajo, da so čete generala Mole zasedle Or-duno. kjer so se vladne čete le malo upirale. Hud poraz upornikov Madrid, 4. avgusta. AA. Pri Somosieri fo uporniki včeraj zjutraj pregii v napad. r>elavcd. ki branijo ta oo*ek- so nudi li hud odpor. Boj je trajaj ves dan. Kon^al se j# s porazom upornkov. ki so pustili na bojišču 3000 mrtvih Vladne čete so izgubile v toj bitki 80 mož. Urnik upomiikov se je po včerajšnji bitki p**j Somosieri izpremenil v divji beg. Mnogi ispomiki so se pri tej priliki pri-družili vJadnim četam. V menodajnih kiro-g h računajo, da bodo vladne čete še ta teden zadale upornikom na Leonskem prelazu odloČi J en udarec. Operacije na Malorki Madrid, 4 avgusta AA, Po poročilu vlade prenaša rušiler >Admiral MiTanda< z vee* vodnimi letali vladne čete na otok Malorko, da pripravijo napad na upornike v Palmi. Doslej so na ta način v bližini Mahona izkrcali rvoo mož. Umor levičarskega voditelja v Barceloni Perpignan, 4. avgusta. AA. Iz zanesljivega vira poročajo da so ubili v Barceloni s strćlom iz puške predsednika splošne deJavske zveze za Katalonijo. Doslej Se ni bfio mogoče ugotoviti morilcev in vzrokov umora. V dobro pouCen:h krogih v Barceloni smatrajo, da je umor delo pristašev zveze nacionalnih delavcev. Dogodek je velikega pomena, ker utegne povzročiti razcep ljudske fronte po represa-lijah, ki bodo sedaj temu iloč-rnu sledile. Samomoi uporniškega poveljnika Madrid, 4. avgusta. AA. Po poročilu iz Almerije je uporniški poveljnik mesta v Ceuti izvršil samomor. de vedno nova letala Rabat, 4. avgusta, o. General Franco je odredil, da se španski legionarji nemudoma z letali prepeljejo v Španijo. V španski Maroko je med tem prišlo zopet veC novih potniških letal iz inozemstva. Angleži zaplenili Špansko vladno letalo London, 4. avgusta, d. Kakor poročajo iz Gibraltarja, so angleške oblasti 7a.plenile. špansko letalo »S XTT«, ki je moralo v gibraltarski luki za silo pristati. Letalo je prej bombardiralo mesto Algecdra«, ki ga imajo zasedenega uporniki. Kaj pripovedujejo begunci Genova. 4. avgusta A A.. Italijanska ladja »Tevere« je prispela iz Španije s 700 begunci, tujimi državljani. Med begunci je 35o nemških državljanov. Nemška ladja >Fulda« ie pripeljala v Genovo večje število tujih državljanov iz Španije. Poleg teh je ladja pripeljala iz Španije tudi večje število španskih redovnikov in redovnic. Španski begunci pripovedujejo strašne stvari o razmerah v španskih mestih, ki so t rokah vlade. V teh mestih so vprizoriH komunisti lov na vse duhovnike in industrij<*e ter jih uM^aio na eeetah in v njihovih stanovanjih Nabiranje prostovoljcev v Parizu Parii. 4. avgusta t. KMaUn« javlja, da se je v španskem poslaništvu v Parizu ustanovil naborni urad, ki bo rekrutiral ne samo žpansk**. temveč tudi inozemske prostovoljce, ki nočejo stopiti v vojaško službo pod poveljstvom madridske vlade. Uporniki zahtevajo priznanje njihove vlade Washington, 4. avgusta. AA. Zunanji minister Huli je izjavil, da so voditelji španskih upornikov zahtevali, naj ameriška vlada prizna nI »stoj njihove vlade in vzpostavi z njimi diplomatske stike. Ameriška vlada o tej zahtevi še ni sklepala. Švedski socialisti za španske delavce Stockholm, 4 .avgusta. AA. Švedska &ocia listična stranka je poklonila pet tisoč švedskih, kron za fono medStarodne solidarno&ti, iz katerega naj se podeljujejo ponesrečenim delavcem v Španiji podpore. Amerika ne bo zabranila izvoza orožja v Španijo New York. 4. avgusta, o. Državno tajništvo za zunanje zadeve je objavilo komunike, v katerem pravi, da uvoz orožja in streljiva v Španijo ni prepovedan, ker v tem primeru ne gre za vojno med dvema državama. Izvoz orožja iz Belgije Bruselj, 4. avgusta. AA. Ministrski odbor za trgovmo z orožjem je imel sejo. Odbor je ugotovil, da so pristaši španske vlade, kakor tiidi njeni nasprotniki skušali izvesti v Belgiji prevejšnja naročila orožja in municije. Zato je belgijska vlada sklenila posta vitn izvoz orožja pod sistem posebnih dovoljenj, dokler ne bo urejeno nadzorstvo nad izdelovanjem orožja. Na prihodnji seji vlade ho imenovan vladni komisar, ki bo sestavil predlog o ureditvi tega vprašanja. Deljene simpatije angleškega tiska Ixmdon, 4. avgusta, o. Desničarski tisk je pričel hudo kampanjo proti španski vladi. Organ revizionizma ^Daily Mailc pravi med drugim: če bo antikrščanska vlada v Španiji vladala še nadalje, bo neizbežno prišlo do konflikta v Evropi. Akcijo Berlina in Rima za normalizacijo razmer v Španiji je treba s tega vidika le pozdraviti. ^News Chronicle« pa meni, da bi ne bilo nobene afere zaradi dobave letal obema španskima taboroma in bržkone niti španske revolucije. Ce bi bila Francija v času italijansko -a besi nske vojne postopala bolj odkrito in pošteno. Za enkrat ne preostane nič drugega kakor sprejeti predlog za sporazum o nevtralnosti napram Španiji. Prevelik riziko za promet s Španijo Hamubrg, 4. avgusta, AA. Dru>fcej, ki imajo svoie parnike v prometu med Hamburgom. Bremenom in Španijo, so sklenile ustaviti vožnje, ki bi se morale vrMti po programu Prav tako so nemške zavarovalnice po primeru angleških zavarovalnic odpovedale zavarovanje za prevoz v Španijo. Boji pri Addis Abebi Port-Said, 4. avgusta. AA. Iz verodostojnih virov se je zvedelo, da so se vršili zadnje dni hudi boji okrog Adis Abebe, ki je bila dolgo obkoljena. Zasedaj še ni znano, ali je neposredna okolica abesinske prestolnice že očiščena. Italijanske oblasti izjavljajo, da je italijanska vojska gospodar položaja. Na ra-znih krajih ceste med Desi-jem in Adi« Abebo in v neposredni bližini prestolnice so močni ahesinski oddelki pod poveljstvom dedžasa Abere napadli Italijane, a so bili odbiti. Po italijanskih poro-«flm so postili Abssinci nad tisoč vrt**. Janez Hieng Ljubljana, 4. avgrusta. Povsem nepričakovano je seprla včeraj koščena žena po življenju podravnatelja Kreditnega zavoda g. Jantza Hien^ra. Ooo lel je na vnetju *rrla pred desetimi dnevi. Vnetje je bilo težko in razširilo se je v7dolž sapnika. Zaradi komplikacij so ga prepeljali pred tremi dnevi v sanatorij Šlajmerjev dom. Kljub vestni zdravniški ne^ri je podlegel sepsi in bolezni na srcu. Pokorni je bil splošno znana, markantna osebnost Ljubljane. V6e -mnr pa se je ona uprla. V tem hipu je TK/Legni! revolver in oddal u*o.>L stre'e. Reševalni oddelek je odpelje1 ^ba v bolnišnico, kjer pa je Fekonja oh pol 9. dopoldne izdihnil, docirn se Anici bori s smrtjo. Nemške vojne ladje v Centi Ofieielen obisk nemških mornariških oficirjev pri uporniškem generalu Francu Paiii, 4. avgusta. AA. Ag^emcija Ha-vas poroča iz Tankerja: Snoči ob 21. sta prispeli pred Ceuto nemšika KTiž»rka »Deutschland< in nemški rušilec L*uchs . S španskimi uporniškimi ladjami sta izmenjali predpisane topovske pozdrave. Uporniške ladje so bile v pristan-š%!.u. Odgovorile so tudi obalne baterije. Nato je poverjniik križarke ^DeutschlaMti* z naj^areišimi oficirji obeh ladij prišel na kopno in obiskal generala Franca, ki je necnslke oficirje sprejel v palači vrhovnega komisarja. Dejstva da so nemške ladje na ta načm ravnate z g^Miera-lom Frafficom in njegovimi tovariši kot z zastopniki zakonite in priznane viade, je zbudilo v španekem Marocku ve.lftoo navdušenje. V rncdnajodrdh krofih i Tangerju se vzdržujejo vsakega komentarja o tem nemškem post opazni in kažejo največjo rezervi ran ost. Za nevtralnost proti dogodkom ¥ Španiji Akcija za razširjenje francoske pobude London, 4. avgusta. Te dni bodo sestavili odgovor na francosko noto, naj se v španskem konfliktu ohrani »troga nevtralnost. Lord Halifax je 3topil v zvezo s čJani vlade. O vsebini angleškega odgovora se doznava samo toliko, da i so francosko noto simpatično sprejeli. I »Neiws Chronicle« doznava, da že sedaj delajo za to, da bi se razširik> pohabilo francoske vlade in da bi se povabile *udi Nemčija, Češkoslovaška, Rusija in Belgija, naj se izjavijo za najstrožjo ,icv-trajnost. Vstop Egipta v DN Kairo. 4. avjjus*a AA. Angleška in egipt-ska delegacija sta na včerajšnjem sestanku proučili vprašanje vstopa Ejjipta v Dru&tvo narodov. Vprašanje sta obdelali tako a ata-ae&a angl.eiriptske pogodbe Sj s zSal z vidika Briand-Kellogovega pakta. Angleška delegacija je uradno objavila, da bo Velika Britanija podpirala sprejem Egipta v Društvo narodov. Katro, 4. avgu«ta. AA. V političnih krogih mislijo, da se bodo ancleAo-eeipteka pogajanja končala ob koncu tedna ali pa v ■kun prihodnjega. Listi ptiob6iijey> ve*.t, da bodo odpotovali epiptski delegati 13. av£rrwtA v London, da utopijo tamkaj v nradna podajanja in podpi^jo popodbo. Sorzna poročila. INOZEMSKE BORZE C ur.h, 4. avgusta. Beograd 7. —, Pariz 20.2075, London 15.375, New V1-!* 306.50, Bruselj 51.65. Milan 24 125. Amsterdam 206,15, Berlin 128.35, Dunaj 57. Praga 12.67, Variava 57.50, Bukareata 2-50. Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, torek, 4. avgnsta 198& Štev. 176 V Novi Sad na učiteljski kongres Beograd v pole^aam veter« — živahne vrven]« v Nevero Smšn Novi Sad, X avgusta. Pred odhodom ta Ljubljane amo rnlslU', da nas bo dušna vročina, toda le med potjo ppdl EKdenenm mortu je pošteno deževalo. V Zagrebu amo doživeli čudno presenečenje. Na kolodvoru je stala četa mladih unifoirmirancev. Kroj vojaški, obleka platnena, čepice vojaSke Na čcpJcah značke, ki jih še nismo videli: srpi, grab-lje , . . Nefcdo je menil: »SdjaSke udar. ne čete« , . m Pa se je izkazalo, da so študentje kmetijske sole v Slavonski Poze^, ki gredo Zidane volj« v Slovenijo na ekskurzijo. V Stari Pasovi, kjer se odcepi stranska pregra proti Nov mu Sadu. si nismo upali na dan. ker j1 IDo še bolj pa nas je po-plaSila nrse.1, da bomo morali čakati na zvezo polne tri ure; Stara Pazova pa je vrhu teera majhna pos*aja z vel'kim dolgočasjem. Zato rmo ostali raje Se v brzo-vlaku. doplačali kovača in smo čez pol ure zarvoy"l v razsvetljeno pr=stomico Pogled na Berprad zvečer, ko žare poatavlj3. ne tij«>čere luči. j? krasen zlasti zdaj. ko jp Beograd Trvezan z Ze.munom z velikim monr-im ki je ponoč: ve- v luSkah, Na be"gra^k: ž lezniSki postaji na* je spre. je' lT\ihezrt Vi slovnskj \onzul jr Pavle F.ere znani na5 m'Tdinski pisat'Ij. š-o!. 0 k in sef proračunskega cddelka v pro. SV^tnsm m:n:.rtrstvu Varno str ho *mo d^h \; v Učiteljskem domu JTJU, ponosni s'a b: v u'ici kra'ja \f;kitina. kjer so pisarne JT.TJ :n prenočišča za učiteljske ekskurzije. Xasl dni dan sono na hitro roko ogledali b"ojrraiske z.an mjvo ti. Več skup:n rsdovfdn^ž^v smo srečali v Narodni s\~up-šć'ni Čeprav skupščina ne zaseda- j- na bodnJfe h vse živo. Pred vrati popamessn h k.'ubov ftojc vrste brezpr«elnih. ki hodijo ickat darovo k narodnim poslancem. S:kur<*vir*f*ka ć' trava *sam~va in zastori so spuščeni. §e"e s posebnnm dovoljenjem po! eij£'kegra komisar i a fvno sUfB v dvorano, k^er nam je edn izmed uslužbencev tolmačil vse podrobnosti atentata na ministrskega preds-dnva er dr Stoja dino. V;ća. še zdaj se vidijo luknje v stropu in v tirh, kamor sta udarili krogci iz Arnau-tovičevepra samokresa N"aša dražba, namenjena za Novi Sad, se je na beograjski postaji pomnožila z mnogimi tovariši iz vseh krajev Jugoslavije. Počasi vozi vlak proti središču dunavske banov n?, med potjo pa se nam odpira vsa bogatija Vojvodine. Prekrasen peg/led na Srejnske Karlovce, sedež patrijarha Vamave. Sremski Karlove! pa bodo zdaj ob svojo vodilno vlogo, ker bo patrijarsija premeščena v Becgrad na veliko žalost vse te pokrajine. KmaTu za Sremsfltfcmi Karlovci se pokrajina izravna. Pr kaže as Dunav z močvirno ravnino, nad njo pa se spreletava-jo jate Štorkelj. Orjaške ptioe so med pr_ vimi »ttkajni. ki se že zdaj. nekaj dni po sv. Jakobu, pripravljajo na odhod v J frj. ko. Jesen se napoveduje, skoraj bo nima; prvi emigranti Is Jemljejo slovo ... žalost Je žalost! . . . KO gledal Pstrovaradin, staro trdnjavo, ki idi nad Dunavom, ved, da Novi Sad ni daleč. Saj sta Petrovaradin In Novi Sad soseda, s mostovi preko Dunava si podajata roke. Na novosadski postaji je te vse živo. Novozgrajena selesnaka postaja z reliefn mi vtottkl na pročelju dV> kazuje, da amo na klasičnih tUh kulture, aaj nosi Novi Sad že od davna Časten pridevek: srbske Aten?. Stanovanjski odbor ima. obilico dela, ko razmešča stotine učitrljev iz vse države po hotelih, n-ternatih in k privatnikom. Kakor buden gospodar bdi nad Številnimi gosti predsednik sekcije za dunavsko banov no g. MBorbaS«. V povorki je tudi več žensk, te pa imajo — v znam nju unifor. me — modre copate. —nč * NTa učiteljskem kongresu se je zbralo nad L500 delegatov iii učiteljev Iz vse države. Kongres je otvoril predsednik JUU g. Ivan Pimnik z daljnim otvoritvenim govorom o ii? it oljskem stanu in njegovi organizaciji Govoril je o nacionalnih, prosvetnih in sta DOVsUh idealih učiteljske organizacije. 0 potrebi nove vzgoje o personalno prosvetni politiki in reformi šolske administracije. Končno se je zavzemal za ustanovitev prosvetno šolske zbornice. Organizacija šolske ga pouka je potrebna nujne reorgan:xaeije. vzgoja naj bo svobodna. Učiteljstvo mora dobiti stalnost. Predsednikov govor je bil sprejet s posebnim odobravanjem. Med čitanjem udanotfne brzojavke so priredili zborovalci živahne ovacije kralju Petru II. Za predsednikom je govoril zastopnik prosvetnega ministra Ilja Maričič, ki je med drugim omenil, da je napredovalo 3.000 učiteljev in učiteljic. Glede učiteljskih premestitev je izjavil, da je prosvetni minister že Kidal nalog, da se v vseh primerih, kjer je to mogoče popravi velika krivica, namreč da pridejo razdvojeni zakonci zoper skupaj. Takih primerov je nag 1000. Potem je pozdravil kongres predsednik profesorskega društva Radoje Knežević, nakar je sledilo predavanje učitelja iz Ulic Lazarja Bjeliča o meščanski vzgoji in učiteljski stalnosti. Sledile so volitve odborov, potem je pa kongres prekinil svoje delo. Včeraj popoldne so udeleženci priredili izlete v okolico Novega Sada. danes popoldne se je pa kongres nadaljeval. Im volitve centralne uprave se pripravljajo tr; kandidatna liste. Ali bo tudi Tivoli parceliran ? Ljudje govore, da pomeni parcelacija Koslerjevega zemljišča začetek parcelacije Tivolija Ljubljana, 4. avgusta. Strah pred nevarnostjo, ki grozi Tivoliju ne glede na njegovo zaščito, nI nikdar preti ran, kajti tem ljubljanskim pljučam v resnici neprestano grozi nevarnost »jetikec. Proti Tivoliju se ne obračajo le oči tistih, ki iščejo v njem oddiha in solnca ter zraka, temveč tudi onih, ki vidijo drugo praktično stran lepe tivolske lege in njegove lepe okolice. Vsak kos Tivolija, ki ga kdo odtrga njega, je v pravem pomenu besede neprecenljiv. Toda prav tako je neprecenljiva škoda, kajti vsak kvadratni meter sveta, ki ga vzamejo Tivoliju, da ga zazidajo ali porabijo za druge zasebne namene, je izgubljen za vedno. Nihče ne more Več tajiti, da je Tivoli že zelo okrnjen in da rane, ki so zasekane vanj, Škodujejo se po* sebno, saj se ob njih čedalje bolj siri »okužen je«. Iz izjeme postaja pravilo. Kar je bilo v nesrečni uri dovoljeno nekomu, izrabljajo drugi, češ, kar ste dovolili temu, morate tudi nam. Nevarnost, ki grozi Tivoliju, je tem večja, ker je skrita. >Prijatelji« Tivolija pač ne bodo nikdar mnogo govorili o svojih načrtih glasno in javno, ker bi to škodovalo njihovim načrtom. Zato pa bodo hoteli doseči svoj namen strategično. Iskali bodo vplivne "prijatelje in trkali vztrajno tam, kjer bi se jim naj odprlo. Ljudje o tem ne bodo mnogo zvedeli in se ne bodo mogli upirati, ko bo že vse sklenjeno. Toda bas zaradi tega tihega dela za okraitev Tivolija rase med ljudmi čedalje bolj ljubosumna ljubezen do tivolskih parkov in nezazidane zelene površine. Zato se tudi širijo od časa do časa glasovi o novih okrnitvah Tivolija in večkrat so vse govorice brez podlage. Popolne jasnosti ni, do kam sega zaščiteni Tivoli, ali spada pod zaščito Samo mestno zemljišče, ali tudi aasebno. Ko je mestna občina prevzela zemljišče tivolske graščine, se je obvezala, da ne bo nikdar dovolila zazidave tega zemljišča. Nekateri trde, da spada pod zaščito tudi zemljišče Koslerjevih dedičev (Cekinov grad), to je zemljišče pod hotelom Bellevue ob Celovške cesti. To zeml*sče so nameravali parcelirati. Zadnje čase so so osto szrtH glasovi, da je parcelacija že dovoljena in da bodo kmalu začeli zidati Š vil. Glasovi o parcelaciji tega zemljiška nočejo utihniti, čeprav je bila zadeva odložena ad aeta. Nekaterim so 9dl idealna resttev t Um, da bi mestna občina dovolila delno parcelacijo zemljišča proti odkupnini, ki bi z njo kupila ostalo zemljišče. Ljudje si žele pojasnila, kaj je prav za prav na teh govoricah. Samo po sebi se razume, da ljudje delajo iz tak&nih nepopolnih vesti najčudovitejše sklepe ter da se navadno po nepotrebnem vznemirjajo. Zato se ne smemo čuditi, če govore celo, da pomeni parcelacija Koslerjevega zemljišča začetek parcelacije Tivolija. Čeprav so te govorice v pravem pomenu besede gorostasne, vendar niso povsem brez osnove. Potrebno bi bilo, da bi spregovorili oni, ki se jih zadeva tiče predvsem. Ml lahko le ugotovimo, da nevarnost nI tako velika, kakor mislijo ljudje In da ne gre za kakšen sistematičen naskok na Tivoli. Samo po sebi se pa razume, da lahko postane precendenčni printer kakršnakoli parcelacija zemljišča, ki spada po svoji legi k Tivoliju. In baš y tem je največja nevarnost za Tivoli, čeprav smemo upati, da ne bodo nikdar grešili tako proti Ljubljani in naravi, da bi uničili Tivoli. Nedvomno bomo znali tem bolj ceniti nezazidano, zeleno površino v neposredni bližini mesta, čim bolj se bo Ljubljana sirila ter preraja-la v pravo velemesto z neprijetnimi prilastki. Toda Tivoli moramo znati ceniti zdaj in odstraniti vsako nevarnost, ki ti mu grozila od kogarkoli. Vlom v kranjsko gimnazijo Kranj, 3. avgusta. V noči od nedelj« na ponedeljek je le ne-izsledeni zlikovec vlomil v kranjsko gim-nasijo. V poslopje samo mu ni bik) težko priti, ker so bila zvečer vrata dolgo odprta, lahko je zlezel skozi odprto okno, težje je bik> priti v ravnateljev© pisarno, ki je bila cilj njegovega nočnega pohoda. Vrata, ki s hodnika vodijo v predsobo pisarne, je vlomil na ta način, da je izzagal ali izre-zal eno desko. V predsobi je odprl oba omari, vse premetaL našel pa jo tUdI ključe ravnateljeve pisarne. V nekem zaboju je staknil se dleto In z njUn je v pisarni odprl vse omare m predale. VM nato, da ji iskal dokumente, ker je tleer vat drago, kar bi ma moglo koristiti, postil pri mira. Vendar se v prvem hipu nf moglo ugotoviti, če kake listine manjkajo. Denarja se- i veda Dine? pisarni. 8 kija« je odprl n-di konferenčno sobo m uOUsgsnu kajltnson, G. ravnatelj, ki je ponool večkrat vstal. ni slišal nič sumljivega, nad pa je slišala ropot okrog ene ure ponoči iona gimnazijskega sluge Semena. Kaj jO zagonetni vlomilec iskal ▼ gimnazijski plesi ni, kjer ni denarja in dragocenosti, is nI znano. Enak skrivnosten vlom v gimnazijo smo Imen spomladi L 1930. Poatt izseljencev iz Francije Ljubljana. 4. avgusta. Z brsov lakom proLo Jesenic je dopoldne prnpck) v domovino nad 120 naših izseljencev iz vzhodne Francije, povečini rudarjev. Izsetjeniško skupino vodita duhovnika Grim* iz Merlebacha in švelc i» AumeUa. Prvi, res prisrčen sprejem naših izseljencev, ki so prispeli na obisk V domače kraje povečini z družinami, je bil zjutraj na Jesenicah. Tam >ih je na kolodvoru pozdravil župnik KasteVie, ki deluje med našimi rojaki v Argentini in ki se mudi trenutno na dopustu pri svojem bratu, jeseniškem župniku, v poadrav pa jim je zapel tudi jeseniški mešani pevski zbor. Posamezni izseljeniki so izstopili na postajah v Kranju in Lescah, večina pa je izstopita na ljubljanskem glavnem kolodvoru, kjer so jih pričakovali številni sorodniki. Pri sprejemu naših rojaikov Ig Fre/ncije je zastopal bansko upravo ravnatelj Izseljeniškejja urada g- Fink. navzoč p« je b* tudi zastopn-ik Rafaelove družbe g. Prctnrou. Na kotodTOTu so se odijjravali pri snidenju povratnikov s sorodniki ganljiva prizori m se je rojakom iz Francije bralo na obrazih v*sdje. da » po dolgi odsotnosti spel doma. čeprav le za krattek čas. Iz Francije in sicer i/ Me*za so se odpeljali včeraj popoldne ob 13. m sicer v posebnflh. udobnih vagonih. Potovanje je bilo prijetno. V pogovoru z rojaki so se ti pohvalali, da se je zadaijj čas in sicer pod Blum^rvo vlado njihov polo/e*] znatno z boljšal. Naši rudarji zasJužvjo po 40 frankov dnevno. l*o!eg tega so bile izdane nove odredbe, da se mora s tuici ravnati lepo. pač pa obtasti ne pripuščajo novega vseljevanja-V krajan, kjer žive. in sicer v Merlebachu ter Atvnotzu, prčmanjkute navadnih delav. cev, preveč pa je kval:ficvpn* del« rudi domačini. Ni glavnem kolodvoru j-e kmalu po prihodu v laika nVdil razhod povratnikov, loi so eJna na ves kraje, največ pa v okolico Zagorja. 1>navali in Cel j*, veliko pa tudi na F>olen'J!sko. Skupina francoskih izletnikov ostane doma do 24, avgusta, nakar se zopet vrne -v Francijo. SPORT Naši plavači na CeSkoslovaSken Češkoslovaška : Jugoslavija 6:1 (3:0) Marianske Lažne, 3. avgusta. Naša olimpijska plavalna reprezentanca je nastopila v četrtek zvečer v Budimpešti proi Madžarski olimpijski reprezentanci, v nedeljo pa proti češkoslovaški reprezentanci v Marianskih Laznvh. To je bila zadnja revija plavalnih moči pred nastopom na berlinski olimpijadi in češkoslovaški listi pišejo, da je znova potrdila visok nivo jugoslovenskih plavačev, ki zadnje čase hitro napredujejo in se dvigajo na mednarodno stopnjo. V plavalni tekmi so si priborili tudi dve zmagi in sicer na 100 m prosto je zmagal Vilfan 1:00.6 proti Me-drickemu v 1:03.8 in Defiliplsu (Jugoslavija) v 1:03.9, na 100 m hrbtno je zmagal Gazzari (Jugoslavija) v 1:15.8 pred Hei- linjrom (ČSR) v 1:17. 10O m prsno je zmagal Erbert (ČSR) v 1:16.6. pred Cererjem (Jugoslavija) 1:16.7 torej le z neznatno razliko. Tudi štafeto 7x50 je dobila Češkoslovaška s časom 3:32 pred Jugoslavijo s 3:34.2. Pač pa se je končala waterpolo tekma z veliko zmago Češkoslovaške. Hud poraz naše reprezentance je splošno presenetil. Naše olimpijsko moStvo v postavi Mihovi-lovič, Giovanelli, Bonacič, Roje, Cvjetkovič, Ciganovič in Tošovič ni mogk> kljubovati češkoslovaškemu moštvu, ki je šlo takoj v začetku v boj z odločno voljo in trdnim prepričanjem, da bo zmagalo. 2e v prvem polčasu je imelo premoč in po odmoru se je ta premoč še povečala. Tri gole je zabil na* sim inž. Schmuck, enega pa Koutek. Da« nes se spoprimejo naši in češkoslovaški plavačd v revanzni tekmi. Velike tatvine Ljubljana, 4. avgusta. Veliko pozornost zbuja ie več dni v Ljubljani tatinska afera, v katero so zapleteni povečini mladi trgovski uslužbenci, ki pa so imeli prijatelje tudi v drugih krofih. V trgovini P. v Gradišču so opazili, da jim je zmanjkala iz skladišča večja količina špecerijskega in kolonijalnega blaga. Blago je izginjalo iz skladišča samega, deloma pa že na vožnjah s kolodvora. Prav tako so prišli na sled večjim tatvinam v trgovini z ieleenino Z. na Tvrševi cesti, kjer jo zmanjkalo razno orodje, želesnina, pa tudi cele opreme za kuhinje in drugo. Oškodovana trgovca sta slednjič prijavila tatvine policiji, ki je pričela opazovati nameščence in kmalu ugotovila več krivcev. Medsebojno so bili svezani pri tatinskih po-?I;h nekateri mlajši uslužbenci, ki bo imeli pratop v skladišče, ti pa so imeli spet zveze z preprodajalci zunaj. Organiziralo ie je prfcvo tatinsko podjetje, ki jO imelo celo svoj avtomobil, razpolagalo a trgovskimi potniki in velikimi zalogami nnkrsdenega blaga« Potniki so Obiskovali posamezne stranke v mestu in jim kar z avtomobilom dostavljali blago, ki sO ga sproti jemali Is svojih zalee> Da so se vedno Isnfco delali, so navezali stik** tod" s nameščenci neke tvrdke na Gorenjskem, ki so jim enako pridi u dobavljah* nakradeno blago. Miađenife to eri test sove imenitno tiveli in s privoščili s izkupičkom za nakiadono robo zabavne vožnje v gorenjska letovišča, kjer so vzbujali pozornost s svojim potratnim življenjem. 8 seboj so vozili tudi dekleta, eeeto pa so jih našli tam, kamor so p.-iil*. Denar so zapravljali kar na debelo, itto jim milih prijateljic ni manjkalo. £den izmed družbe si je omlfeli) celo interesant-nejšo |jttb*eo. poročeno damo iz ljubljanske družbe. Veselo življenje j« trajalo več mer secev, dokler ni bila mera prepolna. Zdaj so v zapora ie 4 krivci, nekaj jih pa ie iščejo. Zadeva pride se ve pred sodišče, kjer bodo prišle na dan Sadi rasne podrobnosti. Angleški krali prispe v Dalmacijo Ljubljana, 4. avgust*. »DatfJ Mmes priobčuje pod neelovcin »An*1e** kr«4j 1300 milj z vlakom do Jadrana — do Pariz« poJetri. naprej se pa odpelje s posebnim vlakom v Jugoslavijo* članek, v katerem pravi: »V vseh državah, skozi katere bo hsstj potoval, se pripravljajo na njegov spanjem in organizirajo varnostno službo. Povsod bo postavljena posebna garda od poti od Lausđtnne preko Mfimna. Benetk in Trsta do Sarajeva. Kralj bo na potovamju na-j-manj tn tedne in na jahto se ****** J* dalmatinski obaVi, v Dubrovniku ali v katerem drugem pristanišču. Dalmatinska obala je izbrana za prvi del kraljevega potovanja kot eden najromanttčnejsih in najlepših krajev Evrope. V raznih pristaniščih Dalmacije se bo lahko ustavljala kraljeva jahta na vožnja preko sinje vode ondoinih zalivov, kjer so ozki prehodi med čarobnimi, prekrasnimi grebeni. Ob 270 mikj d«al£i obali se često dvigajo v ozadju visoke planine s čudovitimi konturami, ozki pasovi med obalo in planinami so poraščeni z vinsko trio, ter figovimi in olivnimi drevesi. Na-d tisoč otokov, oddaljenih eno miljo ali pa še manj od obale m razpro-5ftra)ooih se sporedno z obelo, nudi pestre prizore. Ta kraj je skozi stoletja pripadal ter prehajal iz rok v roke raznih narodov hi ras. «lao je pa ta del Jugoslavije. Včasih so \z teh prietaniisč hodiJi n* krv in se vračali morsiki razbojniki, zdaj je pa to me*to polno udtobnth hotelov in krasno za pretvi-v«r»,je. enaJoo kakor je drugod v naši mo drv»i Evropu« _^. Vest o prihodu angleškega kiradja Edvarda VIII. v Dubrovruk je izzvala mod domačini irc letoviščarji v etiko zamaman 1033, ko sta posetali Dubrovnik kraljica Marija in rtje* na msjti Tumunsfca kreJljnca. V zvezi s pri. hooVvn angleškega kralja so pospešena tudri deLa na ureditvi uide. Angleškega kralja pričakujejo v Dubrovniku okrog 10. t. m. Iz Maribora — Modna revija na Mariborskem tednu zbuja iz dneva v dan večjo pozornost. Obrtniki so si s to prireditvijo, ki daleč presega lansko, ponovno utrdili svoj sloves. Conferaneier g. Hrastovič se je v tem svojstvu pokazal odličnega strokovnjaka in do-seza velike uspehe. Predstave so dnevno dvakrat, in sicer točno ob 17. uri popoldne ter ob 21. uri zvečer. — Zopet vpostavljen občinski odbor. Upravno sodišče v Celju je te dni razveljavilo odlok banske uprave o odstavitvi občinske uprave v Mali Nedelji in ugodil pritožbi odbora. 5 to razsodbo je prejšnja občinska uprava z izjemo enega odbornika zopet vpostavljena. — 20.000 obiskovalcev Mariborskega tedna. Letošnji jubilejni »V. Mariborski teden« je dosegel ▼ prvih dveh dneh rekordno število obiskovalcev. V soboto in nedeljo je obiskalo Mariborski teden preko 20.000 obiskovalcev, med njimi je mnogo inozem-cev. Vse razstave so deležne laskavega priznanja. V naslednjih dneh so najavljene mnoge skupine, ki prispejo v Maribor s številnimi avtobusi. — Obrtniško zborovanje. Preteklo nedeljo je bilo pri »Zamorcu« zelo dobro obiskano zborovanje Društva jugoslovanskih obrtnikov, podružnica Maribor. Bil je to tretji redni občni zbor, ki ga je vodil predsednik g. Mihael Lešnik. Kot delegata sta se ga udeležila predsednik centrale g. Lov-ro Pičman in g. More iz Ljubljane. Po poročilih funkcionarjev sta imenovana gospoda poročala o zadevah centralnega društva in o organizaciji podružnic v dravski banovini Pri volitvah je bil izvoljen z malimi spremembami prejšnji odbor z g. Lešnikom na čelu. — Zopet umor v mariborski okolici. Maribor preganja zadnje čase žalostna usoda, kajti krvavi dogodki so skoraj na dnevnem redu. Tako je v nedeljo zjutraj nekdo umoril 77-lctnega posestnika Ivana Krepsa v Ro^pohu. Svojci so starčka našli, ko so prišli iz mesta, težko ranjenega. Glavo je imel nesrečni mož popolnoma razrezano. Starček je kmalu v silnih mukah izdihnil. Svojci so našli vse omare odprte, kar kaže, ds so neznani storilci izvršili roparski umor Orožnistvo vodi strogo preiskavo in je upati, da bodo zločinci kmalu v rokah pravice. — Izropano stanovanje. Preteklo noč so doslej še neznani storilci vlomili v stanovanje upokojenega višjega poštnega kontrolorja g Ferda K a risa v Gosposki ulici in preiskali vse omare ter vse razmetali. Storilci so se poslužili ponarejenih ključev. Koliko denarja in zlatnine so pokradli, se št ni dalo ugotoviti, ker je g. Ksris v nekem zdravilišču. — te par j i na delu. Z obiskovalci letošnjega Mariborskega tedna so prišli v Maribor tudi mnogi žeparji, ki so zelo drzni in imajo mnogo uspeha, saj so doslej pokradli že 16 zlatih m srebrnih ur, izginilo jm je tudi mnogo listnic s večjimi vsotami. — SrrW v trebuh je dobil v nekem vino-roču v Rušah 24-letni delavec Andrej Babic, ker je med pretepom branil svojefs prijatelja. Babic se je zadet v trebuh zgru- dil in le takojšnja zdravniška pomoč v mariborski bolnici, kamor so ga prepeljali reševalci, mu je otela sivljenje. — Not in pet ran/sncev je bila sslostns bilanca krvave nedelj« v Polskavi, kjer so se pijani fantje stepli v neki tamkajšnji gostilni Najhuje ranjen je 20l«tni Eigel bert Soba, ki so ga morali prepeljati v bol nico. Selemttfe«! KOLEDAR Denea: Torek. 4. avgusta katoličani: Dominik. DAKAaNJE PRIREDITVE KINO MATICA: zaprto MMO IDE.AL: Svatbena noč KINO SLOGA: Casino de Parit KJNO INION: Zaprto ONO MKA: Noč ljubezni Igrišče Primorja: Ljubljana Admira ob 20.30. DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Kmet. Tvrševa 43, Tmkoczv ded. Mestni trg 4. Istar, Sclenburgova ulics Porast Ljubljane in Slovenci v tujini Praga, J/, juhjd. Gotovo govorim i/ srca neštetih naročnikov Vašega cenj. lista, če s temi vrsticami javno i/razim vse pri/nanje za obširna in pogosta poročila o stavbnem napredku naše lepe Ljubljane. Le kdor stalno v tujini živi, more soditi, kako blago dejno vplivajo poročila — bodisi dozdevno malopomembna — da se tako ugodno razvijata obseg in vnanje lice našega rodnega mesta. Želeli bi le, da bi se režija mestne administrative dala tako reorganizirari, da bi bilo mogoče iz presežkov, tako raznolike in krasne načrte, kakor smo jih vse do danes že občudovali v Vašem eenj. Ksru — vsaj počasi uresničiti. Ta vaša poročila so za večino izmed nes jedro stiva domovinskega časopisja — v duhu zidamo in ustvarjamo z Vami . . . Seveda oblikujemo in dodajamo Vašemu konkretnemu delu v svoji dobrohotni fantaziji in pobožnih željah po velemestnem merilu še mnogo več... (nas pa to nič ne stane ... !) Izrekam Vam opetovano iskreno hvalo in prosim, da rudi v bodoče upoštevate našo srčno željo na ta lep način pripomoči, da ostanemo v stiku s svojo staro domovino. Radi bomo prihajali k Vam veselit se ki občudovat napredek naše bele Ljubljane. Ciril Globočnfk Bodoča svetokriška cesta Ljubljana, 4. avffaeta Med številne regulacije v Ljubljani spe da tudi korektura trase svetokrisVe ceste, sedanje Linhartove ulice. Regulacija je nedvomno potrebna glede na živahen promet, ki narašča od leta do leta, ker se mesto najbolj širi proti severu. V bližini Linhartove ulice zdaj tudi grade gimnazijo ter bo postal promet zaradi nje še posebno živahen. In upoštevati je treba, da promet na tej cesti od časa do časa zelo ovirajo pogrebi. Cesta je preozka in vijugasta in je regulacija potrebna že zgolj iz prometnih razlogov. Seveda je arhitekt gledal rudi. ali morda celo predvsem na arhitektonsko stran regulacije. Cesta, odnosno aleja bi naj tzra žala monumentalnost, primerno svojemu smotru in namenu. Toda ob tej priliki ne nameravamo govoriti ne o tehnični tn ne o arhitektonski strani bodoče svctokriSke c-este. Ne smemo pozabiti, da je do regu lacije te ceste še zelo daleč. KJjub temu o regulaciji lahko govorimo, ker je prav za prav že začetek tu. Dober začetek pomeni polovici opravljenega dela. Toda v tem primeru ne moremo govoriti o dobrem za četku. Lani so začeli nasipavati bodočo cesto na starem pokopališču z blatom, ki so ga dovaŽali iz Ljubljanice. Nasip je na nekaterih krajih nad tri metre visok. Cesta je na pokopališču v splošnem že dovolj nasuta. Ko pa gledaš ta nasip in nepopisno ža lostnno ter vprav odvratno grdo okolico, si ne moreš misliti, da je to del bodoče veličastne svetokriške aleje. Na nasipu se kupici na vagone smeti, ki jih dovaiajo skrivaj »dobri« ljudje. Iz pokopališča ljudi je nastalo pokopališče nesnage. Pokopališče samo na sebi ne more napraviti bolj žalostnega vtisa kakor ga napravi po svoji za-puščenosti ter zanemarjenosti. V bližini stoji tudi žalostna, razpadajoča mrtvašnica, O nji se širijo govorice — ki pa nimajo nič skupnega z romantiko o strahovih —, da se človeku jezijo lasje. Baje je v neposredni bližini pravi podganji grad. Končno bi zadeva ne bila tako žalostna, ko bi mrtvašnice več ne uporabljali. S samim nasipom za novo cesto pa je opravljenega le še zelo malo dela. Nadaljnjo gradnjo ovira še nešteto ovir. Cesta bo držala najprej ob poštni garaži. Morali bodo odkupiti več zemljišč, preden bodo delo lahko nadaljevali. Nova cesta pa baje zdaj še ni tako potrebna, češ da spada v širši regulacijski načrt severnega dela mesta, ki se pa zdaj še ni tako razširil, da bi morali ie regulirati Ltnbartovo ulico. To je že res, potrebna se nam pa vendar zdi vsa i ureditev okolice ob začetku nove ceste, predvsem opuščenega starega pokopališča. Tudi o tej ureditvi ter o žalostnih razmerah se je doslej že dovolj govorilo. Staro pokopališče je tako zanemarjeno, da je v sramoto vsemu mestu, zlasti še, ker je tako na očeh in ker se je mesto že razširilo okrog in okrog njega. Nad to sramoto ps očitno pri nas nihče niti ne zardi, sicer M ne ostalo vse le pri besedah. KAKO GA JE SPOZNAL — Oospod stražnik, kako ste pa dognali, da je bo aretirane« pijan? — Prepiral se je S šoferjem aetn*aJtsij'< rarsdf vosnfo*. - In to as j bi bil dokaz pijanosti? - Seveda, ker dotieni mof spe* al ml šola«. A Štev. tffs »SLOVENSKI HAftOIH %mk. L «*«*» MS. JsDHJLb* DNEVNE VESTI — Sest pnebnlh vlakov je vodki v ne. delio v Split. Z njimi je prispeto v Dal. močijo okrog 34)00 tujcev. Samo iz Prage so voaili tiri je posebni vlaki, s k« t eri mi se je prepeljalo nad 1.200 česko^ovaakih leto. visosTnev. Okrog 600 se jih je odpeljalo v Dubrovnik in okolico, 150 pa v Omris. Tudi vai redni vlafci so bili nabito polni. Zaradi velike pa navala potnikov so mveli vsi vlaki znatne zirnude, jutranjo brzi nad 2 uri in pol. — Kongres davčnih eksekutorjev. Združenje davčnih eksekutorjev kraljevine Jugoslavije bo imelo svoj prvi kongres 15-. 16. in 17. t. m- v Zagrebu. Odbor pnz v a daven* ekseikutorje, da se v čim veaiem številu udeleže kongresa. — ftpan>ka revolucija jn naši cn.poH ir>ki krop j. M^rl gospodar-ki m i krori v Palmariji, Ha*ti med laMniki trgovskih in tovormh parnikov je savladat Mrah pred posledicami krvave revobn* je v Španiji, knmor ni več mogoče izvažati nagega hlaea. Po izgubi Italijanskega trga j^ zadH naJe gospodar. ftvo nov težak udarec ker smo ra nedot;!e-d^n eaa izgubil- š*> Iran ki trg. Naši izvozniki Irne občutno škodo Na-i parniki »Sava-, Sud in Ivan« so vozili vexjo množino na.^r^i »»laja v ^partijo, ki Ga p^ niso moji i Izkrcati in f»o se morati ustavili v francoskih odnosno afriških prstan i.:Čiii. MUDr. HLAVATT SPECIJALIST ZOBOZDRAVNIK zopet rrdno ordinira od S. — 7. ure. Aleksandrova 4 — pasaža. — Reforma kontmjrentiranja laven živin«*. V Beogradu se sestane balo v krsđcem £ir-^■a konferenca Glavno zadružne zveze kralj. Jammmvtfe. na kateri c*? bo r■spravljalo o reformi kontipeenliranja izvoza živine z naše države. Do>!ej eo imeli pri izvozu živine v Avstrijo, CeSko8lova$ko in Nemčijo živinorejci 2(V\ fr^ovri in zadruge po 40'"*-. Zdaj pa zadrugp zahtevajo nai se ods.'o'ek trgovrev zn-ža njihov pa poveča. Zadruge r=ioje na smmmu, da po on^ organizacij*1 živinorejcev, večinoma malih posestnikov in da bi morala ime: i večji kontingent. __ K'onferenea o razdolžitvi kmetov, Poljedelsko mini^nstvo namerava baje v krat. km sklicati konferen o or°dstavnikov bank ;n zadružnih zvez Na konferenci se bo razpravljalo o novem osnutku zakona o razdolžitvi k motov. KINO SLOGA, tel. 27-30 Danes ponavljamo nepreklicno zadnjič ob 16., 19.15 in 21.15 senzaeijonalni film strahu in groze V R A\ N V glavni vlogi Boris Karlof Mlado dekle v rokah blaznega zdravnika Jutri premiera! Revi jalna opereta Casino d« Pariš AL JOLSON! — Kongrea bivš'h vel ~* zdaj .iforv. Let*>3 na Vidov dan je bi v Subotici prvi s -stari »it bivših Av^ro-osrrsk^i vele zuiajaJcev. Na njean je bi'o sklenjeno, da je treba oteti pozajbljenju imena. vseh on;h, ki jih je Avstrija preganjala kot veleuzdajalce, zbrati ;n ohraniti vse gradivo, nanašajoč: se na oavobojenje in ujedinjenje našega naroda, da bi Se pozneje ne potvorila zgo. dovme te akcije ter končno najti možnost in način, da s? gmotno pcmage btv-/:m velej »dajalcem. Pripravlja se kongTes b.vsih ve.? izdajalcev, kj naj bi bil sklican Se lefcc®. KINO IDEAL Dan« ob IS., 19. in 21.15 zadnjikrat ANA STEN, CAR V COOPER Svatbena noč JUTRI: Shlrlev Tempi« Mali polkovnik __ Ii prometne slnihe. Premeščeni so administrativni uradnik Josip Čeh iz Maribora grlavni kolodvor v Pra^erako, prometnik Legat Franc iz prometno komercialnega oddelka na glavni kolodvor v Ljubljani in uradniški pripravnik Albin Kuret iz Slovenske Bistrice v Višnjo goro. —- Vreroe. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma ja-suo in toplo vrtane. Vče-raj je dež 3 v a. o v RogaSki Slatini, Zagre. bu in Skopi:ju. Najvišja temperatura je znašala v Spi tu 30, v Zagrebu 29, v Skop-Iju 2& v Beogradu 27. v Sarajevu 26, v Ljubljani 25.4, v Mariboru 25. v Rogaški Slatini 19 Davi Je kaaal baromnsr v Lfubl>-_ni 7*>2.4, teonporsjtura je cmasa^a 14.5. — Druge Je reševal, pa je sam utonil. V soboto zvečer je utonil v Doljani 20. letni Dane Grozdanič. Bil je dober plavac in je reaii Iz mlake svojega tovariša Stevo Narančiča, k: je bil zavozil z vozom v 4 m globoko vodo. Rešil je tudi vole in potegnil iz vode 6e voz. V soboto je bilo zelo- vroče in Groadamie ae je šel kopat, pa ga je zadela v vodi ančna kap. - Dolg {sprehod strele, Nad vasjo Ro-govac pri Vftnovici je dvjalo v nedeljo silno neurje. Strela je udarila v telefonski vod j«i švigala od droga do droga dva kilomeera ds*!eč. vge droge je a?veda močno poškodovala Druga strela je udaril & med krave na pasi in tri so bile takoj mrt v*. Iz Ljubljane —ij Tujci na poti sfcszi Ljubljeno. Dan za dnem prihajajo skozi Ljubljano številni avtobusi, s karterima potujejo nstfvsč v Dalmacijo tujci. Danes je prispelo v mesto kakih 10 tujskoprometnih avtobusov *n sicer dva češka, trrje evflitrirjiski, en n»ad-žarski, osLali pa nernaki. Posebno pokornost sta vzbujale dva velika modro ple-skana avtobusa iz Nemčije, ki sta se ustava pred Kreditno banko, kjer so potniki izstopila rn si na hitro roko ogledali sredn-Šče mest«. Fotoemerterji ao brž fotografirali posamezne hiše, prizore z urice itd. Oba avtobusa imata tudn dvcfcolesni prikolici za prtJia^o. Nernci so se odpeljali na morje. —Ij Setnam davesih laveianeev II. skupine zavezanih pridobnim ie razgrnjen na vpogled v motnem odpravništvu, M«elni trg 27. HI. eoba 47 ob običajnih uradn:h urah od :t. do 10. avgusta 193o. Več je raz. vidno iz razglasa nabitega na mestni deski. Seznam, ki je v teh dneh razstavljen na vpogled, vpošteva sledeče ertroke in obrti; 1. trgovine z manufakturo, konfekcijo, galanterijo: 2. trgovine z modnim blagom, modistinje-irgovke, urarje, zlatarje, pasar. je, optike, foto-trgovine, graverje, pnžkarje. krznar je. drogerije; S- trgovine z železni no in posodo, steklom, porcelanom, perutnino, ribami, konji živino, barvami, olji, keramiko, bencinom, slaščicami, glasbili, Črevami, čebelarskimi potrebščinami, gradbenim ina* teriaiom. cerkvenimi potreb^inami, zobotrebci, kozami, tehničnim in elektrotehničnim materialom, alkoholn. in brezalkoholn. pi^aeaud, ^odavicarje, kisarne: 4. etarinarie, razna obrtna podjetja, vrvarne. deinikanV, noža rje. brivce, rzdelovalee uniform, zaloge pohi.Mva, krojaške potrebščine, tapetništvo, mesarske petrebiSae, trgo\"ine s kurivom, suho roto. trgovine z letom, menial-nif^, kino podjetja, časopise, vsakovrstna fKidjetj«: plakaferjo. izdelovalce gorčice, igralnih miz pralnice, likalnicr- čistilnice, kl,i_ ?aiie, reklamna podjetja, ^ofor?ke 5ole, pogrebne zavode, najemnike hlevov. tis.karne. gramozne jame i*d. __lj Cela vrsta hidrantov na Mirju. Ob rimskem zidu na Mirju postavljalo gosto drugega pri drugem hidrante, kakor j:h dniJije navadno n^ \idimo Za škropljenji novega veMke^a parka za riir.fikim zidom bodo namreč poirebovali precej vode in zato so potrebna ta vodovodna d"»la. Spomladi bo najbrž novi park že dostopen in v njeni bodo našli sprehajalci najprijaznejše kotičke, kakr£n:h ni niti v Tivoliju. Delo bi lahko napredovalo se mnogo boli, ko bi zaposlili več delavcev, a jih ne morejo, ker ni denarja za to- m— Pregled vseh motornih vozil, ki služijo javnemu prometu (avtobusi, avtotaksi-ji), bo dne 10. in 12. t. m. od pol 8. do pol 12. ure na mestni pristavi v Ljubljani Pov-šetova ul. si 18. Pripeljati je treba; vea motorna vozila, ki služijo za obrtno prevažanje oseb v, do ali skozi Ljubljano in tudi še ona motorna vozila ki so v zasebni uporabi, pa še niso bila za letos po komisiji pregledana in odobrena za javni protnei. Uprava policije v Ljubljani opominja lastnike na dolžnost pregleda, jih poziva, da pripeljejo vozila pravočasno k pregledu in opozarja, da se to prepovedalo obratovati neodobrenim vozilom. —Ij Za hitrejšo Ia boljšo svete s Ssiakom. Iz občinstva dobivamo pritožbe, zakaj se baš letos, ko je tujski promet pri n^s in na našem Primorju tako Živahen, ne poskrili za boljšo i,n hitrejšo zvezo Ljubljane & Sušakom in hrvatskim Primorjem vobče. Imamo sicer avtobusno zvezo Ljubljana-Su5ak, ki v polni meri ustreza domačim izletnikom in letoviščarjem brez potnih listov, nujno pa hA bila potrebna hitrej5a, krajša in udobnejša zveza z morjem tudi za tuje letovi-ščarje in za one domačine, ki imajo potne liste, da bi ji mne bilo treba potovati preko Italije z vlaki ali pa s tujimi avtomobili-Zakaj bi ne zaslužili naši avtobu?ni podjetniki, če se jini nudi prilika. Tako bi lahko vozil iz LiubUane po potrebi inozemske in domače izletnike na Sušak in CrJkvenco avtobus preko Opatije in Peke. To je najkrajša in najudobnesa pot in gotovo bi se po nji z veseljem vozli Judi mnogi Ino-zemci, ki so v Sloveniji na poOiini^ah ali ki potujejo preko Slovenije na naše morje. —lj Kopalne obleke razprodaja po lastni ceni Miloš Karničnik, Stari trg. —lj Kopališee OLZD bo zaradi čiščenja zaprto od 11. do 13. avgusta. —Ij Avto ga je podrl. Na Celovški cesti, bKzu rermize se je snočr pripetila težje ne-•reca. Soboalakareki mojster Josip Meldnda, stanujoč' v J3ru5tveni ulici v Moetah, se je precej pozno zvečer vi*č*l domov. Ta-k**t pa je privezal za nj«i neznan avto. roobUist, kij je zavozil čislo na rob ceste •n Mekurdo podrl. Obležal je z močno po* Skodovano glavo itn prasikjami po Životu. TVMie-srečenca ao prepeljali v bolnico. Iz Celja —c Aviobus gs je r mečkal do smrti. Ko je peljal avtobus iz Škofje Loke v ponedeljek zjutraj 30 izletnikov na Dunaj in pri* vo*il ob 8.15 na križevtki klanec pri Stranicah pet kilometrov pred Konjicami, je na ovinku dohitel voz. na katerem je posestnikov sin Edvard Bornšek iz Stranic vozil premog iz Stranic v Konjice. V tem je pri* vr.zij v nasprotni smeri neki z lesom obloženi voz. Oba voza sta trenutno zaprla vso cesto. Bornšek je skočil za voz in začel zavirati. Avtobus, ki ga šofer ni mogel več ustaviti, je zavozil v voz, za katerim je stal Bornšek, ter je pritisnil Boraška z veliko silo ob voz. Boršku je zmečkalo obe nog: m mu zdrobilo lobanjo. Voz se je zvrnil v obcestni jarek in se razbil. Tudi sprednji del avtobusa se je poškodoval. Šofer je dobil manjše praske, potniki pa so ostali nepoškodovani. Avtobus so popoldne popravili, nakar je nadaljeval vožnjo. Bomška so prepeljali v celjsko bolnico, kjer so mu morali odrezati obe nogi. Kljub temu pa so bile nesrečnemu Bornšku ure fe štete in ob 13. je izdihnil. —c Žrtve nesreč. Ko je hotel 29-letni mesar Ivan Dupelnik na Bobrni v soboto dvigniti vrečo a voza, je padel in si izpahnil desno nogo. Istega fine je padla 5-letna hčerka železniškega služitelja Jožefa Ocvir-kova iz Bezovja pri št. Juiju ob juž. žel. tako nesrečno doma po stopnicah, da si je pregriznila jezik. Ko se je peljala 20-letn* odvetniška uradnica Mira Kraškova v so* I boto okrog S. zjutraj s kolesom proti kapu- ! cinsksmu most« v Gelju, je »avozil t njo I neki kolesar. KraSkova jo padla m si zlomili desno ključnico. V Pretoki pri Velenja si je 24-ktni brezposelni zidar Ifoae Weissenbach pri padcu na nekem poda zlomil levo roko pod ramenom. V Ssvčniku pri Velenju je padal 1 Metni najemnikov sin Jakob Storman doma z drevesa in si izpahnil obe roki V soboto je padel 32-letni v Marijinem dvoru v Nazarju usluž-beni drvar Franc Pnstoslemsek pri sekanju hlodov na sekiro in si prerezal trebuh. V šeščah pri St. Pavlu pri Preboldu ie padla 36-letna Marija Petrovska, žena tajnika v češkoslovaškem konzulatu v Milanu, s kolesa in si izpahaila levo nogo. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici. —c Napmd s kolom in steklenico. Na neki veselici v St. Pavlu pri Preboldu je posestnikov sin Jože Rogel napadel 30-letnega kovaškega mojstra Martina Ajdica iz Sesč ter ga udaril s kolom po ramenu in mu z udarcem s steklenico prebil lobanjo. Ajdica so prepeljali v celjsko bolnico. —c V celjski bolnici je umrla v soboto 71-letna vdova po poštnem poduradniku Marija Zakotnikova s hriba sv. Jožefa 3 v Celju. —c Sestanek upokojenega učtteffstva iz Celja in okolice bo v četrtek o. t. m. pri Šolskem upravitelju v p. g. Blažu Jurku. Avtobus bo odpeljal v četrtek ob 14.45 izpred celjskega kolodvora Iz Kranja _ Zaaimaaje sa veliko gospodarska-*meno razstavo, ki bo po svojem obsegu prekašala dosedanje tri, je po vsem kranjskem srezu veliko. Uspehi prvih treh razstav dajejo obrtništvu nove pokude, priglasajo «e trgoveke tvrdke, povabljena pa je na razstavo letos tudi industrija Razstava bo letos od 4. do 12- okt.. prijave se sprejemajo najkasneje do 10. t. m., pozneje si bo odbor pridržal pravico glede prostora Ker priprave še n«o zaključene, vemo glede ob-seeta razstave le toliko, da se razstavni odbor pogaja se sa drugo nadstropje Majdice-vega mlina, ki dosedaj Se ni ahižilo razstavišču. Odbor vabi na razstavo ves gorenjski kot in vse stroke, one pa. ki imajo kak poseben značaj rokodelstva, pa Je prav posebno. Da to ve« okvir razstave čim veli častnejsi, se vabijo k sodelovanju tudi kulturni delavci, ki naj s evofimi idejami obogats pestrost* programa. Novost bo letos tudi razstava vajencev v posebnem oddelku, najboljš.i dobi nagrado. Kranjski obrtniki bodo spričo lepo aranžiranih razstav po drugih mestih letos morali napeli v$e sile, da bodo uepesno konkurirali- __ Nserii ia eeaevno3el*ke poslopje bodo v enem mesecu izgotovljeni. Lani ja i odlokom z dne 2. avgusta priporo&U tehnični od. delek banske uprave krajevnemu Šolskemu odboru, naj poveri podrobne načrte za novo šolsko rjoslopje v Kranju ini. srh. Va-lenlinčlou, asistentu prof. Jos, rječnika, kateremu so intencije prof. Plečnika glede Šole dobro znane ter univeriitetneiiio asistentu ini. Stojami Globotniku fcot statiku ki je z inž. Valeniinčičem v stalnih stikih-Inž. Gk>bocn% Je prevzel statično stran posla Obadva gospoda bosta s načrti v najkrajšem času gotova m jih bceta predložV la šolskemu odboru. Od merodajne strani emo izvedel t, da ae obravnava todi finančna stran tega vprašanja ter je upari. da se bo jeseni pričete z delom. — Kmetijska, sem iz Slavonske Potege, in sicer 24 učencev in 2 profesorja ae je te dni mudom v Kranju. — Popravim v gimnmdjL Vasico leto v počitnicah se v gimnaziji vrte večja ali manjša popravila. Letos bodo vsa stranišča dobila vodne klosete, prihodnje leto bo pa temeljito popravljena telovadnica. Poleg tega bodo letos prebelilt konferenčno modo in več drugih prostorov. Sploh bi pa bila vsa gimnazija potrebna popravila. JaMmJR*m*mŠ*mam Četrtek, 6. avgasta 12: Češke in slovaAe narodne (ploade). — 12.45; PoročiJja, vreme. — 1»- £a&* spored, ©t veštšia. _ 13.15: Jugosloveoeka glasba (radijski orkester). — 14: Vreme, borza. — 19: čas, vreme, poročila, spored, obvestila- 19.30: Nac. ura. __ 1950 Uvod v prenos. — 20: Prenos iz Sadzburga. — 2140: Nekaj koračnic (na ploščah)- —- 22: £*** vreme, poročila, spored. __ 22 15: Prenos iz Berlina: Poročilo o otanpijrfuh ifran (g. CSrH Sou- kal). __ 22.30; Operetna glasbe (radijski orkester. VEDNO TRGOVEC — Gospod notar, v oporoki bi rad se določil, naj mi zaigra orkester na pogrebu kaj veselega. — 2e prav. Kaj bi pa radi slišali? So kolitTS aUsiili oUmpijcev Uamjaai, a. avgusta, fcivatee je bilo sooči na li>Wj>oskem glavnem kolodvora, ko so te poslavljali naši Sokoli ta Sokoiiee, ki odhajajo v Berlin as mednarodno telovadno tekmo. Na kolodvora so se zbrali pred odhodom beo-frajskefa bnovrnka številni Sokoli in Sokoliće s br. starosto Ksjecljam, ki je prinesel posdrave I. podstaroste SSKJ brata GangUu Članice so prinesle krasne šopke idečšb nagel je v in so s njuni okrasile vile brate in sestre. Ko je pripeljml brsovlak so bratje in sestre saaedli aa nje rezerviran pulman, s katerim bodo prav udobno potovali v Berlin. Kmalu je prišel čas odhoda, pozdravljanja ni bilo ne konca ne kraja. Vsi. ki sn o bili pri sloveeu, smo gojili samo eno željo, da bi naši Sokoli in Sokoliće tudi na tej izredno težki tekmi dosegli kar najčastne]-še uspehe za ugled naše države in soknl-stva Br. dr. M urnik je bil dobre volje, znak da gredo naAi fantje in dekleti ponosno in korajžno v mednarodni telovadni boj. Med vsemi udeleženci je bilo izvrstno razpoloženje, kar nam je vlilo novega poguma za naše uspehe. Pred odhodom je kratko pozdravil in izročil pozdrave br. Ganila sta-raeta Ljubljanskega Sokola br. Kajzelj, in jim želel srečno pot, obilo uspehov in de bolj srečen povratek v domovino. S snočnjizD brzorlakom preko Jesenic, SalaUirga in Mu nobena se odpotovali iz Ljubljane: načelnik SSKJ br. Alfred Pica-ler, načelnica SSK.J s. Elza Skalarjeva, vodnik moške telovadne vrste br. dr. Viktor Murnik, vodnica ženske tekmovalne vrste s. Milica Šepa, sodnik br. Edo Anto-siewicz, sodnice sestre .loža Trdinova, Ade-la Mužinova, Majda Slapničarjsvm, zdravnic br. dr. Borivoj VuČkovič, maser br. Milan Potokar, potmi maršal br. Ler> Cehtilar. Nv gajnik STO br. Miloš Nikolič, pianist br. prof. Marjan Lipovšek, tekmovalal bratje: Janez Pristov. Bors Gregnrka, To so Pri-možič, Konrad Grilec, Leon Stuktlj, Jože Vadnav, Miro Forte, Dimitrije Merzlikin in rezerva br. Marjan Skerbsnšek, tekmovalke sestre: Dragana Djordjevič, Dušica Radi-vojevič, Oljra Ra.fković, Anirelina Gerupen-ko. Tuša Hribar, Marta Pustišek, Lidiji Rupnik in Ančka Kerian. Z na^o ekipo je otlpotovaJo se nekaj bratov iz Ljubljane in Beograda, Sodnik br. Stane Derganc je odpotoval v Beriin že v nede'jo zvečer, do-čim odpotujejo sodnik r. Peter Šumj in bratje Malnerič Janer,, Wildman Oti in ni-čelrrik Ljubljanskega Sokola br. inž. Goj-mir Pehani jutri zvečer z rednim brzovlakom. Končno moramo omeniti, da so bili vsf tefcmovalci in tekmovalke enotno in zelo okusno oblečeni. Za tekmovalce je izdelala obleke in telovadne kroje renomirana tvrd-ka A. Žigon, za tekmovalke pa T. Kune« Med živahnimi klici »Zdravo« in »Mnogo sreče* je odpeljal brzovlak proti Goren.Vkf m dalje proti Berlinu, kamor "bodo prispeli naši reprezentanti dane«* oh 17.40. Vrlim Sckoloin in Sokol ioam pri te?ki tok m i obilo sreče in častnih uspehov! /Vlravo! Sokolski nastop na Brezovici Marljivo sokolsko društvo Brezovica, ki je v see-tih letih svojega obstoja pokazalo izredno delavnost kljub temu, da se mora boriti za »voj obstanek brez lastne strehe, je priredilo v nedeljo 2. avnmta na dvorišču br. Rem&karja v Radni lep Javen telovadni nastop. Vabilu brezoviškejia Sokola so se odzvala bratska društva v lepem številu, predvsem moramo pohvalno omeniti Vičan©, ki jih je prišlo nad 100 z vsemi svojimi telovadnimi oddo-lki. Razen Vičanov so posetili nastop podsrarosta župe br. Milko Krapež, član 2T0 Trebeč, okr. načelnik br. Pire in ammWn sestra Komačeva, narodni poslanec br. Stanko Hočevar, ter članstvo Sokola T., Sokola n. Sokola III, iz Moet, Borovnice in Vrhnike. Telovadni nastop, ki sta ga vodila načelnik br. Mirko F ur lan in sestra načelnica, se je pričel ob 15 ter ga je otvorila anteomka cjnem (40) s topnimi prostimi vajami. Vaje so bile dobro izvedene, samo nekateri dečki, očividno premladi, k aaetofm amo spadali Po deci je 19 aaraaeejnlaov dobra opravilo saveane proste vaje, nakar Je vr-sla članic Sokola LjaMjana II. nastopim na nizki bradlji s ncfcassiaui dobro izvajanimi vajami. Grajati moramo slab odkod la dohod k orodju, kakor vohoe alabo korakanje članic k prostim vajam ia odkoraka-nje od vaj. Zelo umestno bi bilo, da bi ae tidi sa Manire uvedle redovne vaje ta pohod, ker slabo korakanje močno kvari celoten vtis nastopa Zadovoljivo so aato izvedle savezne proste vaje mmščajnje* (iT) potem sa sta aastopili dve vrsti članov aa bradJji in drogu. Na bradlji so Vičani pokazali prav lope in pranerne vaje, dočim so bile vaje na drogu z izjemo dveh telovadcev slabo izvedene. Bratje, ki n;so dovolj vešči vaj. naj se pri javnem nastopu nikar ne poskušajo. Boljše lažja In dobro izvedena vaja. kakor pa ponesrečeni velotoči s skrčenimi nogami in rokami. Zato v bodo* fe isvajajte samo tiste vajr. ki jih popolnoma obvladate. Po orodni telovadbi so nastopile najprej članice (24) in z* nji m J člani (2-D s saveznrmi prostimi vajami. Irved-ba je bila pri obojih dokaj dobra. 1p kritje je bilo pomanjkljivo, kar je «ipr:f^ izredno slabega terena povsem rsrnmljfvo. Vse telovadne točke je spretno spremljal na harmoniki br. Medo Prinč*Č, za ka r mu gre *m pohvala. Po telovadbi se je vlila ploha m so ss morali vsi ofciskovalri rafe^i pod »treho. vendar naliv ni motil prireditve, kmala. se je 7Jnsrvi!o in razvil;* se je prav prijetna sokolska zabava, ki je potekla v najlepšem vasi »o loženju. —at. Slovenci v Ameriki Clevelondu se je smrtno ponesrečil Gregor Gostan iz Prekmurja Na d^nu-č> Je v zaboj pri vhodu v ograjo, kjer je smafl pnavšče- Puška je Ki.la nes*av!je*ia tsko. da bi se sprožila, čim b»i twt odprl vrata ograje. Ponesreči je pa Zobec milico sprozrl sam iin rnaboj ga je zsdtl v o%e notji v stegnu. Sosed Janez Zaletel jt att. šal 'strel in klical na pomoč, toda bUo je že prepozmo. Zobec je imel pretriao Me odvodnico na obeh normah in je krnSKi 1z-larvearsL V Olevelandu je utonil v Ameriki rojeni Vili 5ore, »bar 20 led. MALI OGLASI eseda OJk) para, davek Din S«—. nssirta 1 Din, aaveJt a Om. *a ntameme odcoeofe dade maim as^meoe )s trene prtmfitj anamteo — Popustov aa male ogmee ne prtanamo RAzno deeeda 80 par. davek S.- Dto Najmanjsj mseek a Ote --------^ i—u ; ^ -z DAMAST m PLATNENI GRADL ZA 21MN1CE tete ugodne In v veikl kblii pri tvrdki BOBEBT GOLI LJUBLJANA, aeienbargava $ POCKNI WtVA Kratko žagani suhi bukovi od-oadki se dobe pri LavrenMc tt Co., Votnjakovoa ul. 16, dokler traja zaloga Telefon 23-74, 2127 Po 7 Din liter, točimo dalmatinsko vino v novootvor-jem gostilni na Vidovdanaki ceati 10. 2143 PRODAM BUKOVI ODPADKI suhi. kratko žagani, aopet 0a rainolago. Ivan diska, tovarna perketov, Metelkova 4. tel. »2-44 2062 ^^*•• PBCH>A SE jedimies, spalnica, španska Sta. na. fotelji Upee. erker bardae-ra, ealon. preproge, obloga as radiatorje, knjižna omara, vase, ori«, oljn. slike, damako sedlo* pregrinjala ta divane, posteljo ia mizo, itirisedesns »Adlerc avtoBmuzina. Vsak dan od 10 do pol 12.. od fB. dO It. Trla. ska cesta 4a vila >Nama< Golobe ttei V. PERNAT KESAaiJA IN PREKAJEVALNTCA v PTUJU je na novo uredila svojo hladilnico, ki je priključena k pro-dajalnici s frižidero (Frigidairs). Svojim odjemalcem nudim lahko ob vsakem Času tvele in prekajeno meno v najbotjat kvaliteti. Narodna tiskarna / LJUBLJANA / KMAFUBVA /5 J J lZVamllll vam g t T1BKAR8KA M ^^^-^ Tkm as m 0^*^^. %T>rpopo6i g Maku'aturni papir pttia nptmvm ttStoTtstkegei MMavmtat9« ftlMrn^MamS faJMsfa)CVas mmmml itWs § Stru li »SLOVENSKI NAROD«, torek, 4. aiwgmU 1986. Stev. 176 Drzen polet niskih letalcev Dva »ova višinska rekorda — ll.ooo km nad večnim u., i- Rusko letalttvo preživlja velike trenutke. Rekord sledit rekorda. Komaj se je- posrečilo »orjetskemn letalen Kokkinakiju dvigniti ee z dvomotornim prometnim tetalom CKB-J6- 11.453 m visoko in prekositi dosedanji višinski rekord francoskega letalca Signierina. ki ne* je dvignil leta 1932. v višino 10.Ž85 m, že poročajo iz Rusije o novih rekordih. Letalec Alezejev se je dvignil v nedeljo a svojim letalom 12.123 m vigoko. Koristna ohtežitev letala je znašala eno to-i«o. Oba rekorda sta" bila sporočena kot nova svetovna rekorda Mednarodni letalski federaciji in zdaj čakajo, da bosta oficielno* potrjena. DOLGA POT NA SEVER Včeraj teden se je pa dvignilo na letališču pri Moskvi letalo ANT-25 k poletu na zračni progi, dolgi skotraj 11.000 km, in sicer Moskva—Barentpovo morje—Zemlja Fran ca Jožefa. Celjuskinov rtič-Petropavlovgk na KamČatki. Nikolajevsk na Amurju in Čita. Za to dolgo zračno pot se je odločil z vladnim dovoljenjem komisarijat težke industrije. Posadko letala tvorijo preizkušena Ini pilot tovarne Menžinskega. Čkalov. •jpreizk u sevalni pilot tovarne Gorbunova, Baj- -dukov in krmar uprave vojaškega letalstva Beljakov. Enokrilnik ANT-25 je ponos oered enjega aerodinamičnega zavoda, kjer je bil konstruiran. Ima zelo močan motor, delo TFmnzejeve tovarne za letalske motorje. Drznemu poletu sledi z napeto pozornostjo vsa Rusija, kakor se je pred dvema letoma zanimala za pot Celjuskincev. V sovjetskih listih in na javnih deskah so zemljevidi poleta, kjer sproti označujejo z zastavicami pot drznih letalcev. Letalo ima stalno brezžično zvero z radijskimi postajami POGOVOR Z DRZNIMI LETALCI Letalci Čkalov. Hajdukov in Beljakov so pred startom izjavili o svojem poletu: — Letimo s sijajnim sovjet*kim letalom ANT-25, konstruiranim v osrednjem aerodinamičnem zavodu. To je enomotorno letalo z razpetino kril — 34 m. Seboj imamo veliko zalogo pogonskih snovi, ki nam bo zadostovala za nepretrgan polet najmanj na 10.000 km. Vso zalogo pogonskih snovi imamo v krilih. Letalo ima sovjetski motor M-34. delo Frunzejeve tovarne. Opremljeno je z izborno sprejemno in oddajno postajo na dolge in kratke valove. Najnovejši letalski aparati omogočajo leteti v pravi smeri ne glede na vreme. S temi aparati se lahko vodi letalo tudi na slepo. Krma i lahko kadarkoli tudi določi kje je letalo in ugane smer. Aparati bodo neprestano kazali, kako deluje motor, koliko obratov napravi propeler, koliko znaša temperatura olja, vode in zraka ter koliko smo porabili bencina in olja. Za polet v višini 6 do 1 km smo vzeli s seboj aparate za kisik. — Zakaj smo si izbrali severno pot na Kamčatko? Saj bi bili lahko leteli bodisi naravnost nad vso zemljo ali pa nad sibirsko železnico. Bile so v prvi vrsti konstrukcijske lastnosti letala, ki so nas napotile, da smo si izbrali severno pot. Letalo je prilagođeno poletom v polarnih krajih. Njegov radiator in vsa hladilna naprava je konstruirana nalašč za polete pri nizki temperaturi. Drugič je pa severna pot za posadko mnogo zanimivejša nego južnejša. Pri tem pa skoraj ne presega d 'zine južne poti. Če jo pa primerjamo s progo nad Železnico, je pa celo za 200 km krajša. Navzlic splošno razširjenemu naziranju sever ni več tako redko naseljen. Tam je mnogo taborišč, radijskih postaj in tudi radijskih svetilnikov. Seveda bomo morali pa preleteti tudi velike puste krajine, zato bodo pa uspehi tem zanimivejši. — Čemu letimo? Leta 198S sta dosegla francoska letalca Codos in Roesi svetovni rekord v nepretrganem poletu in brez dopolnjevanja pogonskih snovi. Z letalom Bleriot-110 sta preletela 9.106.03 km. ne da bi se bila spustila na tla. Neoficielni poznejši rekord je pa 10.601 km. Mi hočemo pre-leteti več. Naša proga je izredno zanimiva. Sovjetski piloti so že posetili njene poedine odseke. Na zemlji Franca Jožefa je bi] z letalom sovjetski junak Vodopjanov, na Severni zemlji polarni raziskovalec Alexejev, vzhodno obalo Ledenega oceana poznajo s svojih sijajnih poletov junaki zraka Leva-nevski, Molokov, Sljepnjev, Ljapidevski, Kama n in. Doronin in drugi polarni letalci. Ob reki Leni je letal Gališev in drugi, Ohotsko morje sta preletela Ivanov in Svjatogorov. Nihče pa ni preletel vse te potL Letimo v začetku polarnega leta. Znaten del naše poti vodi nad ogromnim pro-strastvom severnih morij. Barentsovega, Karskega in Laptenovega. Po tej poti bo kmalu plulo mnogo ladij, po severni morski poti. Veselilo nas bo, če bodo k temu pripomogli naši podatki o stanju ledu. Naše letalo poleti nad malo raziskanim in zelo redko naseljenim Jakutskim severom. Skušali bomo čim več doprinesti k temu, da se točneje določi relief te gorate zemlje, zlasti pa pojasniti konfiguracijo Čerskega pogorja, ki ga je odkril pred leti prof. Obru-čev. Teorija in praksa Pokojni ameriški senator Huev Long je ustanovil svoj čas pokret z geslom: »Delitev bogastva.« Število privržencev tega po kreta je hitro naraščalo in posenbo navdM sen i so bili zanj prebivalci vasice Rode^sv v državi Louisianna, kjer je dolgo vladala beda. Vsi so se veselili delitve bogastva in s tem tudi boljših časov. Nedavno jim je pa padla sreča z neba. Blizu vasice so nam reč odkrili bogate petrolejske vrelce. Hitro se je ustanovila družba za izkoriščanje teg.i naravnega bogastva. In z delniško družbo so sklenili vaseaal pogodbo, po kateri so jim zagotovljeni me sečni dohodki v znesku SOO.fkOO Din. Doho.J ki bodo neprestano naras<\a!i. čez noč obo gateli vaščani so se pa dali takoj izbrisati iz seznama članov pokreta, ki zahteva deli tev bogastva. Bogastvo bi seveda radi de lili samo tisti, ki ga nimajo. SAMOGOVOR STAREGA GOSPODA — Da, da, moji znanci potrebujejo prijateljice, da se dolgočasijo, jaz pa opravim to kar sam. KOČLJIVO VPRAŠANJE. — Ali dobro poznaš sosedovega sina? Je vreden zaupanja? — Da. seveda, zaupal bi mu tudi svoje J življenje. i — Hm, kaj dragocenega tudi? rrwi—tnn m r i n >■ mi—^m^m Uradništvo Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani fmilja tužno vest, da je umrl danes po kratki in mučni bolezni nitkov dobri tovariš, podravna* teljy gospod &van Hieng Pogreb se bo vršil S* t. m. ob 17. url Izpred mrtvaške veze državne bolnice. Blagega tovariša okranimo v trajnem spominu! LJUBLJANA, dne 3. avgusta 1936* Upravni svet in ravnateljstvo Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani naznanja da je preminul danes njegov podrav natelj, gospod <3van Hieng Pogreb se bo vrštt s. U nu ob tj. url Ispred mrtvaške veže državne bolnice. Pokojniku, ki si je pridobil s svojim požrtvovalnim in neumornim delom nevenijtvik zaslug za procvH zavoda, okranimo trajen in iasten spomin! LJUBLJANA, dna 3. avgusta 193*. Andrć Theoriet: 54 Himna lepitin Roman Vila baronice Lieblingove je stala med dvoriščem in vrtom. Imela je stopnice iz bek ga marmorja, ob straneh obraščene z ovijalkami. Velika, dvorani podobna soba. okrašena z modrimi mačehami, je bHa zvezama s satenom, kjer je bil strop steklen. Iz velike sobe so vodna vrata v druge sobe. Okrog vitkih stebričev galerije so bile razpostavljene omarice s knjigami, klavir, divani in naslanjača. Med rožami na mizicah so stale velike svet Sce, da ie bil salon podoben damski sobi in ateljeju. Ko je sluga naznanil prihod Jakoba Moreta, se je Mana baš zabavala pri klavirju s Sonjo Nakvasko in družbo mladih gospodov. Vštete je, segla slikarju v roko in ga predstavila svojim prijateljem. Vse dopoldne je Jakob sanjaril o slastnem sestanku z baronico Lieblmgovo. Naslajal se ie ob spominih na nepozabni večerni sprehod z njo v Vfnefranche in bi! ie strašno razočaran, ko je zagledal pri nji veselo dražbo, ka-dečo cigarete, pDočo čaj m premlerva- jočo domače spletke. Duhovita in pri tem ironična Mama je dajala smer pogovoru ter vpletala vanj svoje opazke in namigavanja. ki jih Jakob m razumel. Presenetilo ga je. da občuje Mania z njim kot s stalnim gostom neprisiljeno in hladno. Vprašal se je v duhu. aH vožnja po Corsu ni bna samo sen. ali je ta koketna dama ista, s katero je preživljal ob luninem svitu tako srečne trenutke. Ttsno mu je bilo pri srcu in ves čas ie mo'čal. Upal je. da bodo ti vsiljivi gostie kmalu odšli in zleknil se ie v naslanjač. Končno, ko se ni nihče ganil. je hitro vstal in se poslovil. Mania ga ie prijateljsko spremljala do vež j. — Kaj vam pa je? — ie vprašala tiho in mu pogledala zapeljivo v oči. — Zdi se mi, da vas nekaj jez4. — Ne bom tajil, da se jezim. Mislil sem, da vas najdem samo. Pa imate okrog sebe polno klepetulj. — Saj vendar ne morem postaviti svojih gostov pod kap. — je odgovorite smeje. — Prihodnjič boste srčneiši... Na skorajšnje svideaie, kaj ne? Jakob se je vračal otožen in potrt v Carabacelsko uheo. Dam še ni bilo doma in ko so se vrnile, je slikar zamišljeno brskal v kotu pri peči. — No. — ca je ogovoril Lechautre. — se ti je akvarel posrečil? Si zadovoBen z nJm? I — Ne preveč; naletel sem na nepriča- kovane ovire. Jutri vas bom prosil za nasvet. Ce se zan!ma za svejo umetnost. — je pomislala Terezija, bo vsaj mani mislil na to žensko... Morda pa še ni vse upanje izgubljeno. Pri odgovoru in zamišljenem obrazu svojega moža je začutila, da bi ne bila tako trdosrčna in da bi mu morda odpustila, če bi se grešnik spametoval in priznal svoj greh. Da bi brla njegova žena prizanesljivejša, je vzel drugo jutro z Lechautrom Kristino s seboj v Cirniez. Maiti Moretova je bila utrujena po izpre-hodu v Menton in opravičila se je. da mora maio počivati. Zajtrkovali so v utici prijazne gostilne in Jakob, vzpodbujen po Lechautrovih nasvetih, je delal nepretrgoma tri ure. Ko so se pa pripravljali na povraitek. se je ločil od dam pod pretvezo, da mora spremiti Lechau-tra in vrnil se ie šele ob sedmih zvečer. Vsak dm si je kaj izmislil, da b: se mogel v mraku izmuzniti od doma in ves razburjen ;e hitel v ufcoo la Paix. Nastalo je deževno vreme, izgovarjal se ie na nalive, da ne more ven v prosto naravo slikat akvarelov. Vsako dopoldne je presedel v salonu, kjer je njegova mati pteda. Kristina sedela za kniigami. Terezija pa šivala m skrivat opazovala svojega nemirnega moža. Lechautre si Je na vse načine prizatleval razvedriti svoje prSatefje, toda čim je odhfla ura pet. se je Jakob brž oblekel, češ, da se mora nadihati svežega zraka. Cim je pa bil zunaj, se je napotil naravnost k baronici Lieblingovi v upanju, da jo najde samo. Toda vedno ie bilo pri nji nekaj vsiljivih gostov. Zdaj je bila tam kom-tesa Acquasola. ki je v igralnici vse zaigrala in si prišla izposodit od baronice Lieblingove deset luidorov. zdaj zopet je naletel tam na Flaminia Ossolo, ki je izvabljal iz Manie prispevke za »Gazette des etrangers«. Le-ta ie takoj navezal pogovor s slikarjem in ni se gani s svojega mesta. Nikoli ni Jakob preživel mirne. četrt ure na samem z Manio. Vedno še je vračal domov jezen, nervozen in potrt. — Jakob se je ves izpremenil. — je menila Kristina. Včasih ie bil dostopnejši, zdaj se pa za vsako malenkost raz-ezi in neprestano godrnja. — Zares. — je pritrdila Jakobova mati. — postal ie čudak in vse kaže, da mu nekad ni prav... Bože moj. saj ga držmo tu kakor v pernicah... Terezija, morda pa vi slutite, kai ga teži? _ Ne. — ie odgovorila navidez ore s* ne3eno. - ne vem, kai mu je. Gorje! vedela je še predobro in p» praznem upanju, da se bo otresel svoje hlodnie, je zdai spoznala, kakšna katastrofa jim grozi. Vsi njegovi izprehodi ob določeni uri in njegova nervoznost ob povratku, so jo utrdrVi v prepričanju. | da je nastala izprememba ▼ njegovem srcu. Kadar se ie ponoči izmuznii od doma, je vedno pomislila: K oni ženski gre... In v svoii razbičani domišufj-i ter raz vneti ljubosumnosti je videla Jakoba, kako kleči pred baronico Liebrmgo-vo. Premagovala se ie scer. da bi ne pokazada sledov svojega notranjega boja, toda njen obraz jo je navadno izdajal in Kristina jo je motrila s svonm sre-pimi očmi. Kadar se je Jakob potrt, nervozen in jezen vračal k obedu, je začutila Terezija bridko zadoščenje, da mu tudi pri Mania ni postlano mehko. Toda njegova tiha otožnost t ie prinašala nov obup. Kakšen vražji vplrv ima ta tujka nani, da tako potrpežVjivo prenaša njeno preziranje in koketiranje? Jezilo k> )e, Č& se je spomnila, da je v domu koketne Duna;čanke ves nežen, pniiazen in ljube znjrv. domov pa prinaša samn nervoznost. iezo in potrtost. Opetovano mu i© hitela med štirimi očmi svetovati, naj •*- V>'ie igra svojo komedijo, ker ne ~io za njo. temveč tudi za njesjovo Toda ponos je premagal ogorČe- aila ie v svojem srcu glodajočo ub i^umnost in trdovratno molčala. Toda kadar je stopila ponoči sama v sobo in Jakoba ni bilo tam. je podlegla silnemu napadu obupa in skrila glavo v blazinice, da bi nihče ne slišal, kako bridko jofce.