235 številka. Ljubljana, v torek 13. oktobra 1896 XXIX. leto. i In prnvai&a, tei 'clja po poŠti pj.-.jaman ca avatro-ogeruke de Sele sa m loto 15 pld., ca pel leta S «tld. ra C', t rt lota 4 gld , ia jedca bres pobijanja na dom ca voc loto 13 gld., vu Četrt leta S f»to 30 kr., sa jeten mete« \ pld. 10 ki. Z* poSiljuujo na dom računa so po 10 kr le haj a v Ritk dan dTofek'« i*';uJi nedelj mee 1 gld, 40 kr.— Za Ljubljano na mesec, po HO kr. na Satrt leta. — Za tuje dežol • toliko vo£, kolikor poitnJna k.ia&a Za osnanija placnj« *a od atiriatonae poiit-viate po 6 kr., če le oznanilo jedenkra.'. tlaka, po 6 kr., fle na dvakrat, in po 4 kr., oo so trikrat ali večkrat tiska. Dop/ci.1 naj bo icvole* fror> hirati. — Rokopisi so ne vračajo. — Orodni ?;t«»o in uprav nifitvo ;s na Kongresnem trgu ftt. 19, O pravui&t/vu Baj ao blagovolijo pofliljati naročnine., reklam;:,t j«, oznanilo, t. j. vse adznir.iui.rafjvne stvari. Državni zbor. £b Na Diin.ijn, 12 oktobra. V soboto jo ministarstvo doseglo velik napah in sicer uspeh, kateri je velike važnosti tudi za najširše sloje. Gcspodeka zbornica je vzprejela davčno reformo, tisto delo, na katerem se vidi, da so pri njem delali trije finančni ministri namreč Steinbacli, Plener in Bilinski, a sploene važnosti je to, da je gospodska abornica vspiejsla davčno reformo nespremenjeno tako, kakor jo je sklenila poslanska zbornica in daje vzlic odporu valekapitalietov odobrila tudi § 217., ki določa, da morajo biti faaije o personalni dohodarini javno. Bati se je bilo, da premeni gospodska zbornica ta paragraf. VelekapitJi-tični krogi v poslanski zbornici so se ran moč»o zoperetavljali in (udi v gospodski uhornici, kjer sede sacii velekapitaiisti, je bilo iz začetka nasprotstvo veliko. Dotični odiek gospodske zbornice, kateri ^e je posvetoval o davčni reformi , je sklenil , premeni ti rečeni paragraf v tem zmislo, da naj faeijo ne bodo javne in je poveril poročanje manami baronn Czediku. Vlada bi no bila tej premembi rada udala, ko bi bila vedela, da jej pritrdi tudi poslanska zbornica, ali shod mladoČeškib poslancev v Pragi jo je poučd, da pride cela davčna reforma v nevarnost, ako goepodska zbornica preceni sklep poslanske zbornice. MladoČohi so biti n* svojem ?hcdn sklonili, porabiti vaa parlamentarna f-redstva, da ne obvelja Caedikov nasvnt, in to jo napotilo vlado, da se i« zavrela za javnost f*sij. To ni bilo lahko delo. Vlada jo morala pritiskati na senatorje z vso silo, zlasti na člane srednje stranke, kateri bo ae javnosti faSij ustavljali do zadnjega hipa. Stranka je imela več sej, katerih se je udeležil tudi iins nčni minister, u uajhrž bi bilo vsa prizadevanj« dr. IMinekega ostalo 1 n uspeha, da se za vlt»do ni potegnil naučni miu>Hter baron Gautech, kateri je sain član te f. akcije. Za kar so se borile vse vlade začenši od Pro tisa, to je izposlovalo Badenijevo ininiuterstvo; do seglo je personalno dohodarino. Bilinski bode trgal sadjo z drevesa, katero je Steinbach usadil in katero je Plener gojil. Tako številno, kakor v soboto, že dolgo ni bila gospodska zbornica obiskana. Izmej 232 članov jih je priSlo 1)2 na sejo. Navadno ne jih ne zbere dosti nad 30, samo pri glasovanju o Scbmer liugovuru predloga, naj se razveljavi Pražakova ji'Z'kovna naredba iz 1. 1886 , jih je bilo nekoliko več, kakor pri glasovanju v soboto. Zelo se je opazilo, da so na sejo prišli samo 4 duhov n ki: kneaoškof Pu-zy>ia, prešt Denz in opata Korčian in Kostersitz. Tukajšnji krščanski socijalisti se spodtikajo ob tem in pravijo, da škofje glede davčne rtforme simpati-znjejo z židovskimi velekapitaiisti in da nalašč ni nobeden iz moj njih prišel. Razprava o davčni reformi ni bila posebno BSnimiva. Pri specijalni debati je zbornica odobrila v dveh icš-jutah 2 IG paragrafov. Pri g 217 je gre f Chorinekv predlaga), naj se resbruira v poslanski zbornici sklenjeni, a v komisiji gospodske zbornica odklonjeni dostavek glede javnosti f<*si|, knez A u e r s-perg je temu pritrdil in zbornica je z veliko večino vzprejeia ta predlog S tem je zagotovljena najširša kontrola in zato B€ vladnega uspeha radnje tudi ljudstvo. Orali del zakona je zbornica odobrila brer. ugovora ui zdaj treba le še ces*rjeve sankcije, da step« davčna reforma v veljavo. V poslanski zbornici je danes za Metkom seje dr. Paca k izročil predlog glede reforme bratovskih skladnic, Hauck pa je nujno predlagal, naj s*? skličejo d-ž. zbori še pred držav-nozborakimi volitvami, da oklepajo o volilnem r+Ju. Potem je zbornica nadaljevala razpravo o do mc vinskem zakoau. .ki posl. Noske se je, kakrr naravno upiral K»ki nu, kateri je Dunaju na vrhko škodo, i u predlagal naj se »ačrt vrne odseku I Dr. Hoser in Potocsek sta go\ori;a za načrt, dr. Scheicher pa je dokazoval, d. je načrt za kmd .kit občmo prej škodljiv nego koristen. Nasve-toval je, naj be misli na zavarovanja za slučaj onemoglosti. Razprava ee je potem pretrgala in začela se debata o zakonu glede kontingenta novakov za 1. 1897. Mladočeh Jan da je mej družini omenjal, da je tettni sod degradoval nekega častnika, ker je zmatral, da je dotičnik grešii zoper čast svojega stanu s tem, da je doma opravlja! kuutiiaka dela in izjavil, da todo on ia njegovi tovariši glasovali zoper načrt. Dalmatinski pravaš B i a n k i n i je omenjal, da se je nadvojvoda Karel Štefan moral nmakniti, ker n< bil ■•dovoljen s slabim gospodarstvom admirala Sternecka in so izrekel ztper zakon, ker se hrvatski vojaki zapostavlj jo in se je primer.lc. da so ma-djarski vojaki streljali na hrvatske in če-rti del iz njih nbili. Mladec* h dr. Brzo rad se je poganjal za ustanovitev mej narod n:-ga razsodišča, konservativec dr. Ebenhoch je a&hteval, naj so da vojakom prilika, hoditi k maši, dr. Vašaty pa jo tožil, da eo vojaška bremena pretežka in zlasti kmetskemu stanu na veliko škodo. Ostro jo nastopil dr. Menger, kat tri je zahteval prvmembo vojaško kazenskega rida in grajal, da je bil neki častnik degradiran, ker jo opravljal kmetijska dela, d.>si je sam ceh., .f.^f i rijf 1 za plug, češ, da vsa zbornica in V3i sloji prebivalstva obsojajo nazor, kakor d.i bi bilo delo nečastno. Krščanski eccij&Ji&t dr Scheicher jo govoril o trpinoenjn vojakov, omenjal, da je neki ker pora) privezal nekega vojaka h konju in ga vlekel za seboj toliko časa, da fe je vojak ubil in da vojaki pri vi jaških vajah v OakovOD le kruha niso dobili in da jih je nad sto uuido vsled glada in utrujenosti. V Vintgar! (Kako jo lm.H. popisal Vladimir O r i h o j o d o v.) (Konec.) Hvaležen sem bil prijatelju za njegova pojasnila in ker se rr>i ja zdelo, da jo čas k odhodu ie prišel, zato sem e* pripravil, da grem. Pa dež se jo stoprav dobro vlil in treba je bilo še malo posedeti. Ogledam ei pnjasno restavracijo, ki prifa o zares dobrem ukueu svojega etavitelja. Vso poslopje z npravo vred je njegovo dslc. In kdo bi si mislil, da utari — kmetiški stoli, mu-, ki se radi lepšega imenujejo tudi „ataronemšfci mebel", tako krasno pristojajo lopi, goepoeki sobi. Ni oe j čuditi, če na teh stolih tudi priproet kmetic rad počije in pokrepča svojo odrevenelo dušo. Po stenah vise lepe podobe, fotografije „Vintgarja*, in mej njimi tudi večja, predstavljajoča Slovence na narodopisni razstavi češko-slovanski v Pragi I. 1885. O. Jakob /umor, vnet za vse dobro in vseetransho aaproden mož, se je lansko leto, kakor mi je pripovedoval prijatelj, pridružil „Slovencem", ki so šli obiskat gori v zlato — slovansko Prago — imenitno razstavo. Konečno mi prinese še prijatelj iz nekega kota »U belo \njigo s pročnjo, da bi zabilježi! v njej svojo prisotnost oziroma svoj ob^sk „ Vintgarjev", kakor pravijo zlate črke na prvi strani. „Ce že ravno hočeš, da zapišem v knjigo spominov še mojo malenkost, dobro, boii! A ti mi prrd razloži, k«j bi pocenilo prav aa prav ime „Vintgar", katero je na tej knjigi tako krasno natisnjeno. Mnogo lepega si m. povedal, in moraš mi tudi ta „gorjaneki čndež' razjasniti". „Ka| gotovega ti pač ne morem povedati, Če bi tudi hotel. Ime je res čudno. Nekje na slovenski zemlji je vas „Vindhnrje" ali „\inharje", morda hi ta vaa pri ratlagi posredovala, posebno ker ljudstvo tukaj rabi maožino in govori večinoma le „Vintgarje, Vindgarje'. Možno, da je v imenu ohranjena stara oblika za vodo, gi:. tjoVfi J'V* uopat, litav. vandft, ondii, latin. unda, sanskr. und, ud, — kakor štel. vydra iz prvotne oblike ,. i.ira" ; pa to bi bilo preučeno za te le kraje in sam ne verjamem tej razlagi. Mnraikdo bo gotovo trdil, da je ime od tod, kor se v tej soteski voda „veu dega", ali pa bi vso stvar hotel raaložiti s pomočjo poljskih imen aBin-duga, Winduga, Benduha, NVonduha itd. kakor se imenujejo tam v obče strma obrežja plovnih rek in tudi več vasij nosi to ime, ki pa prihaja iz nemškega „binden* in pomenja kraje, kjer vežejo les stupaj v večje plavbe. Torej 8 tem tudi nič ne bo. — Kakor vidiš je z imeni pravi križ in najbolje je, da jih vsaj midva pnstiva taka kakoršna so. — Preglej rajši to spominsko knjigo, bodeš videl kuke imenitne ljudi je že gledala naša Radovi na." Hitro začnem listati precej popisano knjigo, v kateri so zastopane skoro vse narodnosti oziroma deli svota, od Egipčana do Madjara, od Američana d: Ruea. Čital sem mnogo imen učenih in zaslužn.h slovanskih mež, kakor bo poljski »laviKt Baudouin de Cuurrenay, Murko, Žrepel, Šuklie, ChoJounsk^, IStojauov.č, Skef, Lsvec, Apih itd. Še ce'o Badoni bi bil skoro postal tako f rečen, da bi ee bilo hranilo njegovo ime na sečne čafe v tej knjigi. Zelo zanimive eo tudi slike, ki dičijo marši-i katero stran v knjigi, pa i \ osuij se ne manjka v vseh evropskih jezikih ! Skušal sem jodno čitati, pa zde?* se mi je „previsoka", začela se je nekako tako-k1: „Brzo teci, mrzla Radovina, Brzo teolj de aa potil daljni Si ogrojefi naglo zmrzlo udo! Dalje ni šlo, „visoka pesen", kakor sem rekel! Bolj me je ogreval drog ven — gotovo nadarjenega pesnika, ki so glasi: „Pozdravljam, draga to soteska, Kor đrngO vso jo Bge freska!4 Naveličal sem se pregledavati mnogobrojne vzdihe in podpise, napravil sere dve čire čari, ki naj bi pomenili moje itue tir sem sn odpravil« D*ž je ponehal. Bollioa MVeda ni bdo, pa kako tndi, kazalec na uri je še! na sodem. Prijatelj mi še pokaže neko bližnjico, Čoi „Gaberco", kakor je rekel in res sem hi ti o prišel čez ^hk»', včasih celo premehke travnike na Blod; in ob dcvet'h sem pri „ Mnngsljcu" v Zagoricah po dolgi poti junaško — spal. Domobranski minister grof Welsersheimb je odgovarjal na dolgo in na široko, a nič* tacega povedal, kar bi bilo ^oji^kaji pojasnilo namene vojne, uprave gle^jo vriske. Po k^ratkib, a rezkih oporaujah poslancev Tanscheja, Steiaerja in Noaj^eje^ie zbornica ođ^brila^ zakon o kontingenta novakov z^a 1. 1807. Pr.ljodnja seja bo v sredo. V *>JllblJ^nit 13. oktobra. Slovenoi in Hrvatje v državnem zbo^u „()bzorova dopisnik z Dunaja poroča, da je imel pogovor z nekim poljskim državnikom. Ta poljski državnik mu je pravil, da je izvedel od uplivnega Slovenca, da bodo Slovenci in Hrvatje složno glasovali za proračun. Razcepili se pa bodo, ko bode šlo za 50 milijonov goldinarjev, ki se zahtevajo za investicije, in pri zakcnu o izdaji rentnih obveznic. Slovenci bodo glasovali za oboje, Hrvatje pa proti. Uzrok je temu to, da vlada ni vzprejela v redni bud-get niti v izredno investicije železnice od Spleta do Aržana. Hrvatje pa mislijo storiti Še kak korak. Ako pa v Uda ne spozna, da krivico dela Dalmaciji in svoje brezczirnosti ne popravi, bodo Hrvatje morda celo csfavili državni zbor. — S slovenskega stališča bi to bilo pač obžalovati, ker potem zgine vsaka nađa na skupon jugoslovanski klub. Če Slo-venci ne bodeoao v državnem zboru 8 Hrviti združeni, se nas ne bode nič poštovalo. Mladočehi in vlada. Grof Badeni misli baje Še poskusiti, da pridobi Mladočehe. Na vreeničenje češkega državnega prava tudi Dadenijeva vlada ne misli, a hoče m baje ozirati na češke jezikovne zahteve. Mladočehi zaradi tega gotovo vlade ne bodo ves čas podpirali, a od slučaja do slučaja se pa to utegne agoditi. Seveda Čehi se ne zadovolje samo z lepimi besedami, tejaveč bode vla la zanje zares kaj mo.-ioa fctonti. Kal bede zjedinjena levica propala, in tndi konservativci utegnejo zgubiti kak maudat na pretisemite, je pričakovati, da bodo v novem d-žavnem zboru uabi še bolje vladi potrebni kakor so v sedanjem. To bedo pač češki politični voditelji si znali izkoristiti. Žileti je pač, da bi MladcC' h; aa ozirali tudi na petrebe Šlezije, da se naredi koneo bo da njim otidetnim razmeram. Kako se pretirajo Slovani v Žleziji, je vidno iz tega, da letošnji državni nčoi bndget ne izkazuje zanje aiti krajcarj i, Poslanska imuniteta. Vladi ni nič kaj po volji, da so zahteva za poslance boljše postavno varstvo imunitete. Ni ji prav, da se bi poslanci ne smeli pii sod ščih zaslini vati zaradi ujih goverov in siliti k pričevanju. Ministar grof Gleispach ho popolne:oa njena z mnenjem najvišjega sodišča, da se posh.uci Bmejo sditi k pričevanja. Vlada bi bila k večjemu pripravljena toliko privoliti, da se o vsebini evfj ga govora sme poslanec zihliaavati le, ako sam v to privoli, da 84 pa inord z dovoljenjem zbornic«: pos anei prisili'» k prijemanja, o prestopkih zaradi taljenja časti, obrekovanja in prometovanja se bi p. i lalej imeli posanci siliti, da pričajo. Tak zakon b: uikakcr ne dajal p^poluegt jamstva za po-e'anbko rnumleto. Razpor mej nadv< jvodo Karlom btefanom in admiralom Sternockom. Ob zadnjih pomorskih va;ah sf* ee hudo sporekla admiral Sternek in pod -admiral nadvojvoda Katot S^fiu. Nadvojvoda je hotel tam iciiifi vse stvari v rokah, a admiral je pa hote I, da ia poveljstvo izroči podadmiralu See-manu. Nadvojvoda, ki ima za soprogo hčer Ferdinanda Tobkanskoga, je baje simpatizoval z italijanskim mo.it vom. Ker nadvojvoda ni zmagal, je dal svojo ostavko vladarju, prodal s>ojo hišo v Pul^u in odšel v Trst, od koder pojde z rodbno v Galicijo. Sedaj so pričakuje ostavka Sterneckova. V tem slučaju bode avstrijska mornarica pod poveljstvom dvth Italijanov, barona Minutilla in grofa CUrinie in jednoga Nemca barona Seotnauaa, — Ta novica se poriA II iv-nšk-uiii listu „Nazione di Firenze" kater* mu prepuščamo Banjo vso odgovornost, če je resnična, m bode pač kmalu pokazalo, čudno je vsekako, da 0 tej stvari dosedaj niso ničesa poročali da ; i listi. M rda »..-a omenjeni list kake in-timnejče i.veze z avstrijsko mornarico? Obsodno stanje v Carigradu mislijo proglasiti, ;1\ eo T^rki 40 mo| V Nemčiji mislijo koverto vati atiriodatotne državne dolgove v triodstotne. Upajo, aa se bod/e to iako dobro posrečilo. Denar, ki ga s tem pridihe, ee porabi za povišanj« uradniških in častnišk.h plač. ^vjšale se bodo njače vajem častnikom, <£o majorja. C sar bi rad, da se zboljš^j gmotno stanje tndi polkovnikom, a vlada pa misli, da to z oijirom na denarja sredstva rje^ ^pde več mogočo. Otvoritev »Narodnega doma". (Dalje.) Sijajni ples. Lljubljana je videla že mnogo elegantnih pleeov, ali takega, kakeršnega je priredila „Narodna čitalnica" v proslavo otvoritve „Narodnoga doma", menda še ni bilo. Sijaj je vladal v sijajni dvorani. Elegantne, dragocene toilete naših dam so obujalo splošno občudovanje, zabava je bila neprisiljena, a animirana, priredba pa tople pohvalo vredna. Plesalo se je neutrudno do ranega jutra. Četvork, katere so vodili gg. Leo Stare, M r. Soes ia i. To-poriš, ee je udeleževalo po GO do 70 parov. Pies s j obiskali tudi dvorni svetnik Schemerl ket zastopnik dež. predsednika, .1-1. glavar De tel a, mastni župan Hribar, dvorni svetnik Plachky, dvorni svetnik dr. R a č i č, vladna svetnika Dra Ika in pi. Rahli ng, višji gozdni svetnik Goli, polkovnik pešpolka št. 27 in več štabnih in drugih višjih častnikov, predsednik trgovinske zborn>ce Perdan, dež. odborniki cee. svetnik Mu mik, dr. Schaf-fer in dr. Tavčar, več deželnih poslancev in občinskih svetnikov ter vsi odhčuejši nnanji gostje. Godba je pod osebnim vodstvom g. kapelnika Fri-seka svirala neutrudno in so zlasti HclTmeistrOva, Frisekova in Parmova skladba jako ugajale. Mej odmorom so se prvikrat zajedli spodnji restavracijski prostori. Za lepi arangement in aploh za ves ples so si pridobili zaslug vseučiliščniki gg. / trni k, oba Grassellija, Stare in S k a borne. * Odboru „Narodnega doma" so doali naslednji pozdravi: Slavno predsedništvo! Zahvaljevaje se za vabilo k slavnosti o priliki otvorjenja „Narcdnega doma", prosim, da izraziti izvolite slavnemu društvu moje veselje, da se mu je posrečilo izgotoviti delo, ki je in bode vedno zoak narodne požrtvovalnosti in čast narodu slovenskemu. Brez zavisti čestitam možem, kateri so tako srečni bili, dovršiti to delo, bode naj njih trud plačan z lepim prepričanjem, da so v prid naroda delali. Bog živi „Narodni dom", Rog živi slovenski narod! Z odličnim spoštovanjem Dr. A. Mosche. V Ljubljani, 11. oktobra 189U. Slavne pfednednictvo Niirodnilio domu v Luhlaui. Kladu sobe za čest pronenti co nejardečnojil blahojfani k otevfeni Napodni'io domu. Jsom ptVIll pfesvedčen, že tato nove stredi.-iko narodnosti slo-vinskč v Lublani prispejo velioe v ohledu narodnim a Ipoleoenekem k osveženi a zmoliutneni narodnieh a kulturu ich snah bratr*keho naroda slovinskt-ho. Aby se tak stalo, tomu preji jmfaem českč-lio Narodniko divadla v Praze I jmenem sv^m z plna srdce všechen zdar. V hluboko doti oddanv : J. A. Šubert. V Praze, dne 8. rij na 1896 Brežice: Združoj pod svojim krovom v bratski Ijnbezni vse sloje naroda, ostani narodu ponos! — „Narodni dom" v Brežicah. Brezi en: Ljubezen Slovanov, ki zgradila biser bele Ljubljane, naj kreoi In b'aži v njem slovansko zavest in ponos! — Čitalnica v Brežicah. Buzet: Bratskoj slavi veseli se: Živio I — Obe na. Celje: Veličastna stavba raj bode še poznim rodovom dokaz, da premaga čisto domoljuhje tudi malega naroda največje težave. S ponosom se spominja znamenite slavnosti — Celjska čitalnica. Črnomelj: Dom blagoslovimo veseli: Bog živi vse Slovena, Pod streho hiše ene' Uodovina Kupljenova. Celje: Ponos in dika cele Slovenije, ko ee otvarjaš, v dahu smo prisotni. Srčan na zdar! — Fran V osna k, Josip Hiočevar. Predeč: 'n£» JJba ! r*w°k «j $ed na-šimi očmi zarja lepše bodpčnosti s^loron^ke presto', niče; '„Narodni dom,* nai nas ftd/nži^ on nkj bodi trden grad narodne vzajemnost it" Daj Bog, da doživimo še vsi lepf sad Ijlagega podjetja!«- „Triglav*. Gradec: Otvoritve „Narodnoga doma0 se srčno vesele: — Hofer, Dr- Klasi ne", tieskovar, Ljubeč, L;ubša, Mikel, Papež, Premru, A. Raje, Olga R*jc, Resman, Sterle, S t*-f« nič, Zoljar. Gradec: Dom, katerega je narod postavil sebi, bodi vselej zavetišče slogi in prosveti narodovi I — Krek, Papež, Hauptmann, Lavrič. J i n d t i h o v Hradec: „ Narodni dom ■ bio na sve to vrča slava i korist slovenskoga naroda I — Spinčie, dr. Slavič. Karlovac: Blagoslov božji bio nad slovenskim „Narodnim domom". Na tom ognjištu prave domovinske ljubavi oživotvorila se što skorije sveta idea: sloboda i njedinenje slovenskog i hrvatskog naroda. Živili Slovenci! — Dr. Bangavčic. Kranj: Ti bratoljubja dub, ti tndi stopi v ponoeui hr>m. da bode res nekoč najlepša hiša združenih Slovenov 1 — Fr. Omersa, dr. Štempibar, dr. Šavnik, Sajovic, Polajk. Floriuu, dr. Preveč, Zamer, Lužnar, V. Omersa, Drukar. Bos. Krupa: U sovom domu sreću novu jednakokrvnoj braći želi, kličuč: .Živili!" — Fran Sinkovič. Ljutomer: Zadržani, želimo otvoritveni slavnosti najlepši unpeh. D.d Bog, da se kmalu najdemo vsi pod jedno narodno streho! — Dr. Rosina, dr. Mdialič, Mišju, Seršen Karba. Maribor: K slavnostni otvoritvi „Narodnoga doma" v stolnici Slovenije zbranim udeležencem kličejo krepek: „Na zdar!* — Schiffrer, Požegar, Sajovic. Franges, Bahovec, Koželj, Cone, Josek, Pevcbl, Novak, Cizel, Nerat, Košenina. Maribor: Krepi narodno zavest, brani narodne svetinje, zjedinjaj pod svojim krovom vse ninove matere Slovenije, to Ti kliče iz dna srca na severnem braniku stoječa — čitalnica mariborska. Metlika: Zrno do zrna pogača, kamen do kamna paUča! Ž vel naroi in njegov dom! — Navratil. Metlika: Ž«vel „Narodni dom"! Živeli njegovi ustauovniki in podporniki! Živeli slavitelji 1 — Čitalnica. Mokronog: K tej, za naš ljubi narod toli pomemhrii slavnosti kličemo proeeč, d t bi Vsemogočni združil nas pod zastnvo jedinosti: B -g živi vse slavitelje, Bog blagoslovi naš „Naredni dom!" — Podružn c* sv. Cirila in Metoda. Mokronog: K^r ČloveAkemu telesu je srce, To „Naredni dom" nam mora biti. Naj v njem zavetje najde vse, Kar za rod naš boče žiti. Potem če up opravičen biti, Da boljši časi morajo priti 1 — Bralno društvo. Mokronog: V duhu z Vami praznujemo prelepo narodno slavijo in kličemo vsem slaviteljem naudušeno gromoviti: „Ž>veli" ! —Starič, Rohrman, Ravnikar, Pogacar. Pazin: „Narodni dom" budi dom sloge i sprave, kajti pociepati narod zaman se nada, da če se takav pod či kada! — Josip Grašie, župnik Janko Hočevar. Pazin: Današnjem Vašom veselju učestvuje duhom! Zivilil — Loidar, župnik. Praga: Mnoho Štifti viasteneek^m podni kun v novom i'itu'ku pf*jo — Klvard Jehnek. Praga: l)Qbžty kr*>k čii.š o vehazejici bo nove budovy k životu ponpohttfmu opa'ffe v bu-dove si ve litulnćt mNtečko svornostf a svčfte ji spriivu domu tobo j«'»ž potom stane se močnem ^trtx!eiu narodof {iMobnosU k blahu naroda. — Beseda mššt anska pražska, Tereba, starosta; Schvvarz jednatel. Praga: Živela zedinjena in jedina Slovenija v „Narodnom domu* ! Slava! — Slovenski visoko-ioJoi« Ptnj: Dvigaj se k nebu prekrasna palača I Prepevaj po Tebi na veke se pesen domača! — Slovenuko pevsko društvo. Ptuj: Ridujom se današnje, za kulturni napredek vsega slovenskega naroda velepomembne otvoritve „Narodnoga d<-;.i..", kateri naj bi bil trajno zavetišče slovansko vzajemnosti. Slava vsem udeležencem! — Ptujska čitalnica. Pulj: Slavi hm č * bratskoga naroda raduje se — poljska čitalnica. Radovljica: Slaviteljem otvoritve „Narod nega doma" kliiVjo trikrat „Slava !u — Frid. Ho mann, dr. Jan, Vovea, Grčar. Reka: Narodui dom koji dl biti srci i glava biele Ljubljane, Bog dao, da bude na spas cielog slovenskog naroda! Živela Slovenija! — Hrvatska čitalnica kraj Kuke. (Konec prib.) Dalje v prilogi. Priloga ^Slovenskemu Narodu" St. 235, dnć 13. oktobra !89C>. Dnevne vesti, V Ljubljani, 13 oktobra.. — (Železniški minister podmaršal vitez Guttenberg) se je dane« pripeljal z Dunaja v Ljub Ijauo in insp:ciral tukajšnjo postajo. V imeni mnafu pozdravil ga je g župan Hribar. Minister se je pri njem informoval o mestn h rečeh in na povabilo županovo, naj si meato ogleda, cdgovoril, da pride prihodnje leto inspicirat dolenjske železnice in da ostane takrat nekaj čssa v Ljubljani, Po obedu 8e je minister zopet odpeljal. Pred odhodom se ie poslovil tudi od g. župana in mu izrekel zahvalo za njega ljube-znj ivo pozornost. — (Povodom otvoritve „Narodnoga doma) so društvu darovali gg. J ts. L e n č e , veletržec in hišni po ejtnik v Ljubljani 200 gld., dr. Jos. Voš-n j a k v Slovenaki Bistrici dva deleža, Vaso P e -t r i č i č , predsednik mestne hranilnice, veletržec in hišni posestnik v Ljubljani dva deleža, neimenovan gospod jeden delež. Gospod dr. L Vidrič odvetnik v Zagreba je d..n v. 1 100 gld., ker se otvoritvene elavnosti ni mogel udeležiti, gospod dr. Simon i č, vseučil.ški knjižničar na Dnnaji, je podpis; I tri deleže in daroval 10 gl., gosp. inžener V. Pola k v Tržiču je daroval 15 gld. — (Repertoir slovenskega gledališča) V petek se bode pela velika 0( unodova opera .Faust", katera je lani občinstva tako ugajala, da je večkrat popolnoma napolnila g'ndalščo. Ulogo Fausta bede pel g. Binder, ulogo MefHta go.ip. Ffdyozkowsky, kateri se je, kakor svedoč jo kritike, v tej nlogi v H nn nenavadne odlikoval, nlogo Mirte Schvv rt'ein gdč. V eter o v a. Po do sedanjih skušnjah a- d č sme se reči, da se bole „Faust" letos dokuj bolje prrd^tavljal nego lani, da spozna obč nstvo šele letos vse krasote Gouoodo-vega d* a. — (Zagrebška lista) .Hrvatska Domovina' in „Obzor" sta povodom otvoritve „Narodmga doma* priobčila jako simpatična članka, katera sta v uaiod-iiih krogih ljubljanskih naredila najboljši utis. — (Deželni šolski svet kranjski) je v svoji zadnji seji imenoval : Staln m učiteljem v Voklcu g. Antona Kosa istotam ; za stalno učiteljico v Smhdnikn gospč. Albino Prevc istotam; učiteljem v Srednji vasi g. Friderika Pre'n^rja v Trstu ; DadnSiteljem v Begnnjah pri Cerknici gosp. Matijo Arkuta v Hrenovicah; za učiteljico v Srednji vasi v Bohinju gispč. Ano Zevnik v Čatežu; za uč.teljico v Brezovici gospč S r,ti m JamAek v Ljubljani; učiteljem v Leakovcu g. Ivana Malnariča v Kn/. .Lu; za stalno učiteljic v Št. Rupertu gispč. Erneatiuo K k r istotam; uadučiteljem v Mu ki g Franca Fhbjančiča istotam. VUdnim zastopnikom v kuratoriju za mestno višjo dekliško šelo je imevovan g prof. Leveč. — (Moški zbor „ Glasbeno Matice") je sinoči na svojem rednem občnem zboru po ogovoru g. načelnika Venca j za o lobnl letni poročili taj nika in blagajnika ter oduševljen izrekel svojo za hv*lo ttOtpodu načelniku za njegov nesebični trud in na dopust odišleniu pevovodji M. Hubadu za njego o genijalno i u energ čno voditvo ter pozdravil avojoga novega pevovodjo gospoda Čeri na. Načel ništvo je na predlog g. S/etka po dvakratni jednoglasni izvolitvi z aklamacijo lopat prevzel gospod svetnik Vencajz. Z vzklikom ho bili potem tudi iz-Voljeni podaačelnik g svetnik S v e t e k in \es atari odbor. Sklenilo so je prirejati redne pevske zabavne večere. — (Dunajski krščanski socijalisti) n- baje jako zauimajo za zadnji volilni boj na Kraujskem, »osebno pa za njegove uzroke. Na Dunaju se pogosto opaža dra. Uregoriča v dražbi z drom. Lne-gorjem in drom. Scheicherjeni Tako se tu Ji SE I i nosti" poroča Ali se bo pričelo res jasniti ? — (Štirideset let železničar) K-d v a slav-nost se je vršila včeraj v K< slerjovt pivarni na Mi nje Terezije cesti : sprevodnik južne Železnice gosp. Tomaž Pav Še k slavil je 40 rtn'co službovanja in njegovi aodrugi priredili so u.u ob tej priliki zabaven večer, k&teri sa je prav dobro obuesel. Z za Rtavnmi in žehzniškimi emblemi okusno ikinčaca dvoiaua bila je piemsla za veliko število udeležen cev prijateljske zabave, katero so obiskali tudi skoraj vsi slu.*be prosti uradniki ljubljanske postaje. Ko je ela\ j 'D''c vstop 1, pozdravil ga je postajenačelnik gospod G u t m a n , gospodična Ločnikova pa mu ie izroi ila lep šopek cvetlic v i m« nu njegovih tovarišev. Vzpored je otvorila železniških delavcev g>db» na lok z lepo, za ta večer složeno slavnostno keračt ion Potem ie imel gospod Ethin Kristan s't.vnoitni govor. Omenil je, da je sla vijence jeden najstarejših služabnikov južne železnic) na Kranjskem ter shkovito karakterizovai pomen štirideset lem;ee težavne in nevarne železniške službe« V gmotnem oziru so plodovi doltega delovanja za slavljene^ k« j mali, zakaj njegiva usoda je c lužlnvan.tu do smrti. Ko je vstopil v službo južne železnice, n^ imela ista še nikakovega penzijskega sklada in le potom milosti bi utegnil dobiti kako pomoč v dnsvib starosti. Kiko vel ki pa so sadovi njegovega zve stega prijateljstva, dokazuje obilna udeležba njegovega slavnostnega dneva. Iz vsab oči čita lahko iskrene čeHtitke in željo, da mu bodi sojeno ostati mej nami do skrajnih mej človeškega življenja. Potem je pozdravil kontrolor gosp. S t i m p f 1 svečarja v imenu poet»jnega nadzornšt^a ter ga pohvalil za njegovo uzorno službovanje. S :drugi so mu izročili lepo sre-bmo tobačnico v spomin. Pri zabavi, katera jo slo dila, zabavali so pevci društva „L ubijane" in kvarteta „Ilirija" ter delavska godba družb) res izb^ruo. Koncert, kakršnega so t' ko rekoč improvizirali, sli sati je redkokdaj in gotovo ostane ugodna zabava vsem udeležencem dolgo v spominu — tudi tistim, kateri so kmalu po polnoči odšli t«r tako mlad ni na d h nekaj prostora, da se je mogla tuli še ,8a< sukati". — i Jour fixe) zveze slovenskih kolesarjev in klubi slovenskih biciklistov „Lyibljaoa" je dane i ob 8. uri v „Narodnim domu". — (Sreča v nesreči ) Tr.letni sinko posest nika g Huduvernika v Kolodvorskih ubcah pal je včeraj dopoluine skozi okno s prvegi nad stropja na ulico. Vender se je otrok le po obrazu in na rokah nekoliko opraskal, sicer pa je ostal nepoškodovan. — (Tatvine) Auerjevima hlapcema Franca Permetu in Francu Gruutarju nkral ie no znan tat sreberni uri z veriž co, v skupni vndno^ti 30 gld. Sim leti na nekega tovariša. — Z.d.irju di Antonio ukrad* 1 je neznan tat iz njegovega Bta novaoja za 18 gld. obleke — (Zdravstveno stanje v Ljubljani.) Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 4. do 10. oktobra krže, da je bilo novo rojencev 11 (= 17 G8 a'B0). umrlih 12 (mm 19 7G °/00). mej njimi je umrl za jetiko 1, za želodčnim katarom 1, vs'ed mrtvouda 1, za različnimi boleznimi 9. Mej njimi so bili tujci 3 (=25%), iz zavodov 3 (=25° 0). Za infekcijozuimi boleznimi so obolele, in sicer: za t f izom 2, za vratino 3 osebe. — (Poštni pečati.) Prijatelj našega lista nam je doposlal dokaz, da ima tudi poštni urad v Št Vidu nad Vipivo samonemški p^čat „St Veit ob \V.ppBch". Kakcr se kaže, ima dobra polovica ; osmi ti uradov na Kranjskem samonemške prč te Pričaku emo, da bodo naši poslanci pri prorafnaski razpravi povedali o tej stvari mnenje vsega slo, en-skega ljudstva ! — (Povozil) je železniški vlak o e 9. t. m. zvečer blizu kamniške postaje okolu 50 It staro žensko, katera se je najbrž nalašč \legla na tir. Samomorilka je bila nekdaj pnsestnica v Polju pri Vodic-ih, zad iji čas pa ž vela ob in loščiui. — (Imenovanje ) Privatni docent na dunaj-Mkt m vseučilišč« in urednik slovenske izdaje drž zakonika g dr. Karol b t reke I j je imenovan izrednim profesorjem slovanske filologije s posebnim czirom slovenskega jezika in slovenske književnosti na vseučilišči v Gradci. • e*. itamo ' — (Poziv glede opazovanja potresov na Kranjskem in Goriškem ) Naproš ni smo objaviti dhhI« unj« vrste : Da bi se bistvo zemeljskih po tresov bolje spoznalo, zasnovala je letcs c-s. aka deruija znanostij na Dunaju opazovanje bodočih po« t esov po vsoj Avsfiiji. Potresni odbor 008. .»i le mije je nt:stavil v vtaaki kronovini jedrn ^ p \ n ka. ki jo pr»«v2el nalogo v svtjero OBfOija pri dob ti za opazovanje a,io8vbno o^be tako, * i * i nastala gosta mreža opazovalisč. Z; Kraoisko in Goriško je prevzel to nalogo pod(04aii. Koncem mesec* julija seiu zatoiej razposlal 230 j> zivov pottesnega odboru ce^ akademije (hIi.vujhVe u- o-Akih), računajoč, da b; tako na vsakih 50 km9 d -žele prišel j«den e>pazovalec. Da bi imel pregled o številu in razdelitvi opazovališč, dodoja' srn V Ml* ket- u vabilu frtnkovano dopisnici, kati.ro bi vaaki unprošeni gospod le podjiisai ter meni poslal, tiko je v.ljan se delovati pri potresnem opazovanju. Obrnil sem se z imenovanimi vabili večinoma na slavno učiteljstvo po Kr. njnkem in Goriskom, ker mi je znano, da po Koroškem, Š ajersk m, Avstrijskem in v Švici p. n. gg. učitelji ž o več let draga volje in vspešno sodelujejo pri istem znanstvenem podjetju. Odzvalo se je do-dej le 75 gospodov. To pičlo število ne zaelostu;e, da bi s* dom gel m>nrn. Zahvaljujoč* sn tem gospodom najul.udn^j.-'e :u I a tačas že doAla poročila o potresih z n.« •. < • joUjl, avgusta in reptembra prosim uljuduo drug h 155 gospodov, da mi takisto bl;igovolijo svojo pripravljenost naznaniti na dopisnici, ki jim je ob jedrnem z vabilom duAla. Ako kd > tega ne utegne, blagovoli naj koga diugega v svojem bivališču pri lotu t i na opazovanje in poročanje, Ako bi tuli to bilo nemjžno, i/, voli jo naj p. u. gospodje vso p n!ai vrniti mi, da sam poskusim mrežo opaso ahšč npo polniti, na da bi mi bilo treba tiskovini zopet na novo omisliti. Ponavljajoč poziv ces. akademije uaa-nostij, jednaki poziv muzejskega društva v 1. se-litkn letošnj h „hvostij" in vabilo na str. G77. in 678 lanskega letnika „Ljubljanskega Zvoua", na-deiam se, da p. n gg. učit Iji drage volje ugode najuljndneji prošnji ter se odločijo za malo, a vender važno sodelovanje na korist našega domoznan-stva in vede sploh, alaati ker z nami tekmujejo druge avstrijsko kronovine. — F^rd. Sčiid;, c. kr. nal. profesor v Gorici, poverjenik potresnega odbora ces. akademije zuanostij. — (Nov humorističen list) „Đciveo", kateri je svoj čas izhajal v Trstu, je zopet oživel. Laataik, izdjatelj in uradnik mu je gosp. Miloš KamuŠčić „Brivec" bode izhajal trikrat na mesec in velja za vne le,o 2 gld. 50 kr., za pol leta 1 g!d 25 kr. Ž dirao mu obilo naročnikov in obilo — dovtJpa ! — (Imovita starka, ki umira od gladu!) „Eiincst* piše: V ulici Geppa nišaa štev. 16, 11. nad str . stanuje Že 8 let vdova Mariia Gerstenberger iz Ljubljane, stara preko 70 let. Nje soprog je bil Učitelj sviranja na glasovirju. Starka je bila neko liko čudakinja, občevala ni z nikomur, svojega sta-rovanj* ni izčistila nikdar, na ul co je izstopila le redknkedaj, da si kupi kaj mrzlega jedila, kajti toplega si ni privoščila nikdar. Ta skopa starka je imela vendar stan vanje v najemu, za koje je plačevala 370 gld. uajemščina, teda par sob je oddala v podnajem. Poslidoje tri dni ni bilo no duha ne sluh o starki. Ljudje so si mislili, da je obolela ali celo umrla ter so obvestili polic>jo o tem. Komisija je dala ulomiti vrata stanovanja. Tu je bil grozen smrad, nered in nečistost. Starko so našli na tleb, povsem obnemoglo. Toliko, da je mogla zašepetati, da je obnemogla od lakote, ker nima s čem kupiti jedi! Zdravnik jo je ukazol takoj pre peljati v bolmšnco, toda pol mrtva Btarka bila je zadovoljna, da jo polože v voz, Šele potem, ko so ji zatrddi, da ji ne bode treba plačati voza. Komisija je našla v neki miznici pod cunjami: S srečk Boden-Gredit, 1 delež Boden Uredit s kuponi, od 1. 1892 ne povzdignenimi ter knjižico Ljubljanske hranilnice glaseče* se : a 900 gld , uložen-h že pred 20 leti, ne da bi bil ves ta čas povzdignoa samo jeden novčić obresti, torej se je glavnica že podvo jda! In razvea teb ulog in papirjev imela je skopa starka mnogo in jako lepega, seveda strašansko zanemarjenega pohištva, dragocenih silnatih oblek, ko.e so razjedava!; mo.i, in mnogo vrednostnega v obče. In ta skopuh nja je nmirala rajše od lakote, nego da bi treš/a za hrauo! To je prava pBiholo-g:šk& uganiks. M rda ni pri pravi pnou-ti ta starka? — iLahonska začasna občinska uprava v Podgradu) Knkor je znano, je bila vlada raz-pnstlla občinski z stop v Podgradu k gld. Z sestavo volilnih list se je plač .in pisarju Karlu Orvu 86 gld Te volilne l.ste pa niso bili za rabo, ket aeja proti njim uloillo 700 pr tv žb, tiko nepravilno ho bile sestavljene. N«ki M»riji Žutd.ri. se j« pr>.;ti sklepu odbora izplačalo iz obč. blagajne* 55 gld. 20 kr. Sami upravitelji so si izplačali 2-17 gld, 72 kr. Jeden teh upraviteljev jo deset dn.j im*d na kraii oiganekega osla in konja in jo zato račun il 18 gld. Samo Pranoeaon Marottijn so je izplačalo loo ^ld. za gradnje neke lokve v Obrovem, dasi je deželni odbor odločil, ela je ta le stvar krajne občiue, in od njega se ni niti zabteval račun, kako je porabil ta denar. Za več druzega denarja bo je izplačalo, ne da bi bilo kje jasno zapisano zakaj. V vsem sedanji občinski odbor zahteva, da bivši upravitelji občine povrnejo 104o gld. 7G kr., katero so po nepotrebnem potrosili za časa svojega 14mesečnega upravljanja občine. Kaj bi šele bilo, da so ti ljudje OOČtai dalje gospodarili. * (Nemški cesar v Parizu) Neki pariški list javlja, da je bil cesar te dni, ko se jo mudil rmki car v prestolnici francoski, tudi tam. Policijska prefektura domentuje to, pa zatrjuje, da je bil cesar Viljem pred nekaj inoueci več Časa v Parizu, seveda incogn'tc. »n dx ga je policija takrat skrbno radrorovala. * (Času primeren nasvet) .la-ien nejugled->••••;šib pariških listov „Journal des Dribatn", nasve-tujo pnv«em ro^no, naj se krstijo vse deklice, porojene v tekočem mesecu, za Olge in aicer na čnat hčerki rnskega carja. Kaj ko bi se vsi fantje krstili za Miklavže? * (Blazen tat) F.anc Verclan i* hlazen, L*ta ls'.iri j* ostade 1 r> nwako cerknv Maria ara Gh-Stads na Dolenjem Avstrijskem, v kateri cerkvi ne hranijo dragocenosti velikanske vrednosti. O ožniki no pa ujeli in odpeljal se je bil v blnznico v F^ld bof pri Gndei. Iz blsznice je Ve:dun dvakrat, ušel in obakret olrradnl več cerkvp, mej njimi dim vi kar.eko cerkev na Diintji. Bla2ni tat ne vzame ncer nikomur nič le v cerkvah pobere vrb, kar v.di in postopa pri t« m jflko rafinirano. To dri je zop* t u'ornil v cerkev M^r/a »m GeBtsde in tdmeel celo premoženj*^ a predno je oh ge.l kaj razptčati, so ga orožniki že nieli. Darila, i Uredništvu našega lista sta poslala: Za družbo u v. Cirila in Metoda: Gosp. Davorin Les j a k, učitelj v Rušah 4 krone 80 vinarjev iz nabiralnika v goetilni poep. Muleja v Rušah — Živili rodoljubni d rovalci in darovalke in njih na^h dniki 1 Za „Narodni dom" v Ljubljani: Mala družbxa pri banketu za „p-oduno žemljo* 4 krone 2 vin, z geslcm „iz malega rante veliki." in sicer: dve gospodični, „kista se smejali", vsaka 1 K, kuprc 1 K 2 v. prodajalec 1 K. — Ž■ v eli rodoljubni darovalci in darovnike in njih uaslednikil Dunaj 13. oktobra. Proračunski odsek je danes glede preurtdbe profesorskih plač vladni načrt v dveh točkah bistveno premeni) in sicer vzlic temu, da se je naučni minister G aut se h stavljenim predlogom jako odločuo zoperstav Jjal. Odsek je določil profesorsko plačo za vse šole jednako na 1400 gld., dočim je vladni načrt delal razloček mej šolami v stolnih mestih in v drugih krajih, nadalje pa je popolnoma črtal določbo vladnega načrta, da je zadovolj nostno službovanje pes?6—14) 1% iirttHl ii<*Af5sM;a. I*vr*llsae »11 ehiekatlrn« «lm*b«>: Martina Soge posestva v Litiji (v drugič) dne 16. oktobra v Litiji. Jožefa in Ane Žagar v Ljubljani premičnine (suk-neno in galanterij&Vo blago1, cenjeno lfv2 g'd. 50 kr, in K aro line Bi lina v Ljubljani premičnine h fina oprava), cenjene 114 gld. yo kr., oba dne 10, oktobra in 2. novembra v L,ubijani. Isidorja in Marije Veider posestvo v Mengiau, cenjeno 2<'00 gld , (v drugif. dne 2"). oktobra ▼ Kamniku. Valentina Saj o vica posestvo ▼ Selu, cenjeno 7SJ. F) gld., duc 20. oktobra in 'Jo. novembra v Kamniku. Umrli so v lijubljanl: Dne S. oktobra: Ana Kosec, Šivilja. 42 let, Kolizej, vnetje trebušne kožice. — Marija Jenčič, davkarjeva vdova, Hl let, Gospodske ulice It, 10, ostarelost. Dne 10. oktobra: Marija Medar, železniškega sprevodnika žena, f>8 let, Sv. Petra cesta fit. 5,1, orgnnična srčna hiba in vodenica. — Karol Meiringer, knjigotržcev sin, 2 leti, Ključavničarske ulice St. 3, angieSka bolezen. — Karol \Viery. slikar, 33 let, Poljanski nasip 6t. 50, vnetje obistij. Duč .2. oktobra: Anton (.'erar, čovljarjev no, 2 leti, Rimska cesta fit. IVI, davica. V hiralnici: Dno 8. oktobra. Matevž Brinskele, krošnjar, 47 let, sušica. Dnć 10. oktobra: Ana Jereb, mizarjeva vdova, 60 let, mrtvud. Dne 11. oktobra: Jurij Sterinljan, gostač, 60 let. rak. MeteorologiČno poročilo. u 4> 1 JL -° j Cas opa-2 I zovanja ° 1 Stanji' barometra v mm. Temperatur Vetrovi v 'C | Nebo Mokrina v mm. v 24 urah 12. 9, tvečer 13. 7. zjutraj , 2. popol. 735 9 737 9 738 2 109 1 si. sever jasno 13 2 1 sr. vzhod dež 1U 8 'sr, vzjvzhj dež 1 1 3 1 Kredaja včerajšnja temperatura 141n, sa 30u nad ior tnalom dne 13 oktobra 1896 gld 9kupi%.%% 99 ivstro-ogeruke bančne delnice . , . 932 ireditno delnice......... £>63 Ctondon vista........... liy «'.••.;:.'*ki drž. bankovci ta 10O mark jO mark......... 20 frankov........, Italijanski bankovci....., C. kr. cekini......... 58 11 9 44 5 Dne" 12 oktobra 1896. !•/, državne srečke iz I. 1854 po 250 gld. 144 Državne srečke iz 1. 1864 po 100 gld.. . 11)0 Dunava reg. srečke 5°/0 po 10O gld. . . 128 Zemlj. obč. avstr. 4'/,°;,, zlati zast. listi . — Kreditne srečke po 100 gld...... 197 Ljubljanske srečke......... 22 Budolfove srečke po 10 gld...... 22 Akcije auglo-avstr. banke po 200 gld.. . 154 Traomav-druit. velj. 170 gld. a. v. . . . 473 Papirnati rubelj......... 1 15 35 45 20 60 15 50 90 85 76 54 45 65» gld 25 50 75 76 50 27 kr. kr. Hotel „Pri Slonu". 1 Nredo, ilnć 11. oktobra f*tM». I. ^volilii pevski in godbeni koncert ki ga priredi: I. basist mestnega gledaltioa v Kbnlgsber gu na Pr. s prijaznim sodelovanjem gospoda Hilarija Benišek-a kapelnika tukajšnjega slovenskega deželnega gledališča, in godte c. in kr. 27. pešpolka kralj Belgijski. Začetek ob 8. uri. Vstopnina 50 kr. Vzpored se bode naznanil na plakat h. Za prav mnogobrojni obisk prosi (3096) Xtt9ltl :M:a.3rr. « i i i i. I I odpravi v 7 dneh popolnoma (3 09-7) € liri h< o iT-a izborni neškodljivi lir. jedino goloto učiuknjoće sredstvo proti pegam in za olepsanje polti. 1'ristuo v zeleno zapečatenih izvirnih steklenicah po 80 novč. ima na prodaj Jon. >I m>*i--J ti loKit i-iut v I^Jnl»l ju nI. i Ces. kr. avstriiske državne železnice. Prva delavnica na Kranjskem za izielovaoje novii koles _ < bicikloT >. K«r sem si uredil delavnico za Izdelovanje novih koles, naznanjam najuljudiieje vsem biciklistom, ki imajo veselje za kolesarstvo, da zamorem izvrševati najtežavnejša popravila, prono v ljenja ln ponlklovanja koles, ob jediiem nsizua-njain, da imam v zalogi najfinejša m najoenejia kolesa ter menjavam nova za stara pod ugodnimi pogoji in jih tudi lzposojnjem. — Uljudno se priporočam za obilo na-rocbo vsem, ki želć podpiruti napredek domačega obrta. Z velespostovanjem (3076-3) Šelenburgove ulice št. 4, blizu zvezde. L'*% cz cz cz czczcz cz cz cz1 cz cz cz cz cz cz cz cz rz cz cz czcz .j Izvod iz voznega reda ■vel3a.T7-n.eg-a, oćL X. oktobra 1896, NMtopno omenjeni prlhajalui ln o.llukjalui 6&el OBn»6«nl ao > ■rtidnJ««vroi>»kem čmmii. (17u5-2<15) Odlaotl Is I.|iibl|ane (ju*, kol.). Proga oez Trbiž. Ob 13. url G min. po uo£l oiobnl vlak v Trhli, lu.ljuk, Oetoreo, Fr»nneiiifetto, I.jutni.i , £oa SdIiIIiuI t Auiiee, liclit, Gmuuileu, Hulnugrad i tez Kleln-lteifling t Steyr, l.iiu-, n» Dunaj vit A.iiiHti>tti min. ajutraj meaaul vlak. — Ob 13. url GA tniu. po-potudne tneiao! vlak. — Ob 0. uri 80 min. avočor ueiaul vlak. I*rIlio«l v Iijubljano juž. kol.). Proga Iz Trbiža. Ob d. nrl (S3 min. ajutraj oaobui vlak ■ Dunaja ria Amttetton, IjtpakeKa, Prag«, Pranoovih varuv, Karlovih varov, ll.iln, Marijinih varov, Planja, Hudejovio 8olnugrada, Linoa, Htejrra, (linundiuia, laolila, Auaaona, Ijjuhna, Oelovoa, Beljaka, Frauzonifeate. — Ob 11. url •! • min. dopoltidno oaobni vlak a Dunaja via Amatetteu, Karlovih varov, H«ba, Munjuuh varuv, 1'lauja, BudcJAvlo, Holuograda, hinca, Htnvra, Parlaa, (Ininm, Uilrlba, llrn-geuoa, lnomoata, /ella na Jeaeru, iioud-Uaatoiiia, I.Jnbiui, Uoloroa, Dlnon, Pontabla — Ob 4. url 66 min. popoludue oaubul vlak a Dunaja, hjuhna, Belathala, Beljaka, Uelovoa, Kranaouifeate, Pontabla. — Ob 6. url 4 min. aveoer oeobui vlak a Dunaja via Ainstetteu, la ijjubn*, Beljaka, Uelovoa, Pontabla. Proga ls Novega mesta ln Is Kočevja. Ob B uri 19 min. ajutraj meaaui vlak, — Ot> 3. uri 33 min. po* poludue meaaui vlak. — Ob H. uri 86 mm. avočor ineiaul vlak. Odhod ls LJublJaue (drž. kol.) v Kamnik. Ob 7. url 38 min. ajutraj, ob 3. uri 6 min. pupoluduo, ob 6. url 60 miti. Evečor, ob 10. uri 36 min. aveuer. (Poslednji vlak le v uklobru ob nedeljah ln praaulkih.) Prihod v I.|uI>IJhuo .dr,1., kol.) la limuni U it. Ob ti. uri 68 min. sjutraj, ob 11. uri 16 min. dupoludiie, ub 0 url 30 min. aveoer, ob 9. url 66 min. ivoocr. (jVuAloduJi v I uit la t oktobru ob notltsljat Id pravnikih.) Isgvufeil se je na sijajnem pleeu v »Narodnem domu" «>l|»kikMtl robec z vvezenim imenom. — O Ida naj se proti dobri nagradi v upra^ništvu „Slov. Naroda". (:3100) Učenec (8094—-2) močan, priden, poštenih stari&ev, se vsprejui«* takoj v prodMjealulco s uifSanlui blngoiu. Zahteva se, da pride osebno. — Kje V pove upravnistvo ,Slov. Naroda". Pri c. kr. poštnem in brzojavnem uradu v Velikih Laščah (3083 -3j ^v^spi-ejiue m o ln ko j poštna praktikantinja. Lepo grozdje lc-u.pl vsako kolikost po 3 Icr. Icilo, tukaj ali v Trebnje stavljeno. Jos. Paulln (3101—1) grad Grič pri Mirni T7" IZnežjem dvorcu m« prodaja sNakovratiia opeka, železnina, okna, vrata itd. Več se poizvć na lici meBta ali pa pri laatniku Valentinu Aooetto, Trnovski pristan it. 14. (2773 89) Postranski zaslužek lf)0—200 gld. mesečno za osobe vseh poklicnih vrst, ki se hote pecati b prodajo zakonito dovoljenih srečk. — Ponudbo na „Hauptstadttsohe Weohselstuben-Oesellsohaft Adler le Oomp., Budapest". (806(M) I nlniioiIlMiit 1. lt»?4. Otvoritev gostilne. Naznanjam slavnemu občinstvu, da bodem Otvoril dn6 17. t. m. v svoji lastni hiši vulgo „Pri Tonhu" v Mengšu gostilno ter bodem imel pristna vina, sveže pivo ter mrzla in gorka jedila. Za obilen obisk se priporočam najuljudneje Peter Kuralt («081-1) gostilnlear in posestnik C. in kr. državno (skupno) vojno ministerstvo. (3098) Oddelek 13., št. 1641 iz 1. 1896. Državno vojno (vkupno) ministerstvo namerava osigurati potom splošne konkurence predmete, označene v priloženem seznamu, in za« radi tega poživlja, da se vpošiljajo pismene ponudbe. Ponudniki imajo se po naslednjem ravnati: I. Oziralo se bode le na avstrijske in ogerske državljane (tvrdke), katerih verodostojnost in usposobljenost jo brezdvojbena. Na tvrdke, ki ao že člani vojnih zalagalnih konsorcijev, se pri tej konkurenci ne bode oziralo. Ponujene stvari morajo vsekako biti izdelane v tuzemstvu iz tu ze ruskega materijala. Tri podjetnikih dežel ogerske krone morajo se predmeti, ki eo imajo preskrbeti in materijal zanje — poslednji v toliko, v kolikor se more dobiti v potrebni množini in kakovosti in po jednakih ali po nižjih cenah, kakor zunaj Ogerske — izdelati v onih deželah samih. II Ponudniki, ki niso Se znani državnemu vojnemu ministerstvu, imajo a spričevali dokazati svojo solidnost in zalagalno zmožnost. V to, da napravijo taka spričevala, poklicani so: 1. glede tvrdk, protokolovanih v trgovskem registru: trgovske in obrtne zbornice, v katerih okrajih so firme etablirane. 2. glede onih ponudnikov, kateri niso protokolovani pri trgovskem sodišču: politične oblasti I. instancije, v katerih okolišu je bivališča ponudnikovo. Spričevala, kojih napravijo za to poklicani organi, se ne vroče strankam, temveč pošljejo premo državnemu vojnemu (.skupnemu) ministerstvu. Ponudniki morajo torej za napravo tacega dokumenta pravočasno vložiti prošnjo pri pristojni trgovski in obrtni zbornici (ali političnem obla.stvu prve stopinje) in v prošnji morajo točno navesti: 1. Ime in priimek (besedilo tvrdke); 2. Obrtno stroko in bivališče; 3. Za izvršitev obravnave poklicano vojaško oblastvo (v predležečem slučaju državno vojno [akopno] ministerstvo); 4. Dan obravnave in 5. Količino in kakovest predmetov, katere mislijo oddati. Odlok, ki ga na to prošnjo dobi podjetnik, priložiti se mora ponudbi. III. Tonudba omejuje se le na predmete, navedene v seznamu in se more glasiti na vso množino ali le na kakeršen si bodi del. IV. Vsi predmeti morajo se zalagati po pečatenih vzorcih, ki so na ogled razpoloženi pri monturnib skladiščih v liruu, Budimpešti, Gradcu in Kaiser-Kbersdorfu, katerih kakovost se ima zmatrati za najruanjšmo tega, kar se zahteva. Takt* vrste, od kojih je normiranih več velikostij, in od kojih potrebščina v priloženem seznamu ni navedena po posameznih velikostnih vrstah, morajo se zalagati po predpisanih raamerah velikostno-vrstnega odstotka. Ponudniki hlač iz tkane bombaževine imajo s ponudbo vred predložiti uzorcev lakih hlač v dveh velikostnih vrstah. Prva velikostna vrsta imej dolžino 112(7», a druga dolžino 101 cm. Dotični vzorci morajo na zavitku imeti jasno zapisano ime p o š i 1 j a 1 c a in namen p o š i I j a t v e. Podjetniku jo prosto, obrniti se na imenovane monturno-upravne zavode, da mu proti plačilu prepuste vzorce (izvzemši hlače iz tkane bombaževine), ki so pooblaščeni, zahtevane vzorce proti plačili! podjetnikom izročiti. V plačilu, ki se zahteva od podjetnikov zi te vzorce, obseženo je poleg cen, katere prav za prav stane njih naprava, tudi lo°l0 strauskih troškov, ki jih ima vojaška uprava. V. Oddaja ima se izvršili vsaj do konca septembra 1897. 1. v štirih jednakib obrokih tako, da se izroči po jedna četrtine naročene množine do konca marca, maja, julija in septembra 1897. 1- Vložke \z trsovino ia belečnjake in za nabojne tornistre je pa oddati vselej po tretjini do konca f-bruvarja, aprila in junija 1m>7, one za tornietre za spiee in za orodje pa v celoti do koma februvarja Vojna oprava si izrecno pridržuje pravico, oddamo množino rventuvelno pomanjšati ali pa eventuvelno za polovico naročeno oddajne mrožine povišati. Tako povišanje naroČila ne tudi lahko Bgodi moj letom 1M«7. kakor si bodi in v tem poslednjem slučaju je ponudnik aaveaan večjo potrebščino oddati vsaj v štirib mesecih po naročilu. Za tako naročbo veljajo iste cene in pogodbeni pogoji, kakor za prvotno naročbo. VI. Ponudbe imajo .se napraviti po formul.irju, ki je naveden v tem raaglaatl, v njih se mora točno in jasno navesti monturno skladišče, v katero so buče odd.ijati, množino in nazvanje ponujanili predmetov, i-eii.i povedana v številkah in pismenih za vsak predme! in obrok oddaje. Ko bi se vojna uprava ne mogli ozirati na oddajni kraj. katerega si je izbral ponudnik, zavezan je na lastne t roško iti nevarnost odpošiljatev v drugo ali t mi i več uiontuino-upravnih zavodov preskrbeti Zalagateljein more ie pa sicer dovoliti, da oddajo predmete, katerih zalaganje so dobili, v monlurno sklad.šče, ki je najbližje njih etablisemenu, da so ondu pregledajo in potem na njih t roške in nevarnost, če bi bilo treba, pošljejo v druge montui no-upravno zavode. Za one pošiljat ve voznega blaga po železnici na monturna zalagališča, ki preidejo po viaitaeiji, pri kateri se ni poknaaJo nič pomanjkljivega, v last vojaškega erarja, dovoljeno je zalagateljem olajšilo vojaškega tarifa povračilnim potom, ter se aalagateljem. na dotičnih voznih listih od strani monturnili zalagališč dajo potrdilo, da je pošiljatev prešla v last Vojaškega erarja. Vil. Ce pa več podjetnikov skupno stavi ponudbo, imajo v ponudbi izrecno izjaviti: 1. Da se zavezujejo solidarično jamčiti zi točno izpolnitev zalagalnih pogojev ; 2. Kdo je v njih imenu pooblaščen v tej zalagtlni zadevi občevati z vojno opravo. Ponudbe imajo podpisati vsi podjetniki in povedati njih značaj in bivališče, ime in priimek. VIII. Za zagotovljonje ponudbe je vlož.ti varščino v znesku petih (5) odstotkov vndnost', ki odpade na ponujane predmeta pO zahtevanih cenah, pri kaki vojaški blagajnici (plačevalnici). Varščina ima se vložiti v gotovini, hipotekah ali vreduostnih papirjih, pripravnih za vlaganje kavcije. IX V ponudbi je navesti vložitev varščine in povedati, koliko da znaša in kakšna da je (gotovina, vrednostni papirji, listine). Depozitni list, ki ga izda vojaška blagajnica (plačevalnica), o vloženi varščini je tudi hkratu z zapečateno ponudbo, vender v posebnem zapečatenem kuvertu (po obrazcu navedenem ua koncu razglasa) doposlati državnemu (skupnemu) vojnemu ministerstvu. Opomni se, da se kuvertovane ponudbe in depozitni listi ne smejo dati vkupuj v jeden kuvert, temveč se morajo posebej, pa vendar istočasno doposlati. Zastran vlaganja varščine imajo se ponudniki pravočasno — ne pa šele poslednje dni, predno preteče obrok za vlaganje ponudeb — obrniti na dotično vojaško blagajnico (plačevalnico). X. Ponudbe, ki morajo pri podjetnikih, ki niso znani državnemu vojnemu ministerstvu, biti opremljene a v točki II. omenjenimi odloki trgovinsko in obrtne zbornice, oziroma politične oblasti, o prošnji za izpostavljenje spričevala o solidnosti in zalagalni zmožnosti, in depozitni listi, o polaganji vadija, ki se morajo hkratu pa vendar posebej vposlati, morajo neposredno in vsaj do 10. novembra 1896. leta ob 12. uri dopoludno doiti pri vložnera zapisniku državnega vojnega (vkupuega) ministerstva. XI. V obliki pogodbenega načrta spisani podrobni pogoji ogledajo ae lahko pri kornih intendancijah, pri monturno-upravnih zavodih, navedenih v točki IX., pri trgovskih in obrtnih zbornicah avstro-ogerske države, pri trgovskem muzeju v Budimpešti in pri ogerskem deželnem industrijalnem društvu v Budimpešti. XII. Podjetniki imajo izjaviti v ponudbah: 1. Da so zalagnlne in pogodbeno pogoja pregledali in tudi razumeli in da se jim popolnoma podvržejo; 2, da so vzorce razpisanih predmetov natančno ogledali in tudi glede materijala, iz kojega eo narejeni in o načinu, kako ao narejeni, se natančno poučili. XIII. Ako ima ponudba v številkah in v pismenkah različne cene navedene, veljajo v pismenkah navedene c< ne Ponudba pravno veže podjetnika od tistega časa, ko jo je vložil, vo-JHŠko upravo pa šele od onega časa, ko je onemu, ki dobi zalaganje naznanilo vojno (skupno) ministerstvo, da je njegovo ponudbo vsprejelo. Ponudnik odreka se pravici, odstopiti od ponudbe, in v $ 852. obč. drž. z*k. in v členh 318 in 311) avstrijskega In ^ 314. in 815. ogerskega trgovskega zakona nahajajoči m se obrokom za vsprejetje obljube njegove. XIV. Vojna uprava bi pridržuje neomejeni izbor mej posameznimi ponudniki. Ce bi se kaka ponudba ne vsprej'da v vsem obsegu, temvo" le z restrin-govanjem ponujene množine in cene, ima dotični ponudnik v petih < G dneh, ko dobi dotično obveščenje, pri državnem vojnem (skupnem) ministerstvu vložiti pismeno izjavo, če vaprejme spremembo njegove ponudbe ali ne. Ce se nasprotnik v petih dnevih ali nič ali pa le nedoločno izjavi, se bode smatralo, da vsprejme modiflkovano odobrenje ponudb-'. Če bi se p-i od v kaki ponudbi skupno obseženih ponudkov vsprejel le jeden ali drugi, to tak"j veže ponudnika. XV Ponudniki so zavezani, ko so se njih ponudbe povsem ali deloma veprejele ali tudi po njih potrjenju apremenile, nanje odpadajočo varščino dopolniti do zneska desetodstotne kadj- in skbuuti pogodbo, katom jednomu izvodu se na stroške ponudnikove pritisne kolek po lestvici. Ko bi ee kak podjetnik, ko je dobil z-ilaganje branil podpisati pogodbo — ali pa ne prišel k podpisu te pogodbe, četudi se je pozval, tedaj nado-mestuje pogodbo za vsem, deloma vsprejeta ali z njegovim pritrjen jem spremenjena ponudoa v zvezi z načrtom pogojev, sp.idajočuu k temu razglasu. Na ponudbe predstoječim pogojem na kak način ne ustrezajoče ali prepozno vložene ali brzojavno st ivij-w p um lf>e -o ne bod » oziralo. no kr. t. lok Formular za ponudbo. Na c. in kr. državno skupnoi vojno ministerstvo. 1 *0111l*ll» w f \ 1 , J l septoinhraJ Jaz potrjujem 1. d« sem ogledal zalagalno in p>vo i!>euc po.role, ki jih je izdalo državno (skupno' vojno ministerstvo pod oddelkom 18., II, 1 ««41 iz l. 1806. in jdi tudi razumel ter se jim popolnoma pod vrlem \ nedaćo '2. da sem vzorce razpisanih predm-Mov natančno Ogledal in se natančno poučil, iz katerem) materijale i'1 kako so narejeni. Za natančno izpolnitev s/oje obljube j umSm s petodatotno varščino.....^1«! j obstoječo ii........(gotovina, vrednostnih papirjev, listin), ki odgovarja Mdagalao, vrednosti.....phl. . . kr., katera se j->, kakor potrjuj.' v posebnem kuverta hkr.it u dopoenai depozitni lis*, vplačala pri vojtttitl blagajnioi vplaiVvahiich v...... . Priložen je uradni odlok o prošnji za pridobitev spričevala o solidnosti in zalagalni zmožnosti. N........, dne........t8W, (Lastnoročni podpis j ime in pri i . ek ponudnika.) Formular za kuvert ponudbe. Na c. in kr. državno (skupno) vojno ministerstvo Ponudba 1 I. za zabijanje oblačilnih iu upravnih pottobMtn vnled razglasa oddelek l.i . št Kili iz I. IH96, Illllltljll. Formular za kuvert za varščino. c. in kr. državno (skupno) vojno ministerstvo Depozitni list o.....gld. . • kr. (gotovino, vro.biostnili papirjev, listno k ponudbi I 1 ^lede zalaganja oblačilnih in opravilnih potrebščin po razglasu oddelka 1.1. fit, 1*111 m 1. 1898, liiimtjii. •) Olodo Imovino jo v točki IV. navedeno dobavno obroke navesti, Seznam predmetov, kateri se imajo zagotoviti, Množina Nazvanje Cene so ponuditi za Množina Naivanje Cene so ponuditi za KiO 1790 780 200: 1860 556 28350 3380 7500 50 1 95 250 400 20 100 780 800 210 230 850 500 210 1780 1200 910 1800 1450 1420 220 00 uOO i9d<«' 1100 ♦ m 2970 26700 3280 7500 4750 1620 1200 114200 230 850 3100 25O0 70000 500 5100 IbO 0500 120 it; 10 60 B850 22800 1858600 580800 IO476O0 463000 212 180 7 1880 80 loo 2t(i0 74 KM) 10 200 84800 221600 BO 851O0 75200 58O0 0GO0 100 105O0 14100 10700 100 B4O0 7600 68O0 68O0 S100 889O0 55000 4GO0 1 100 19900 64O0 garnitur komadov p;'rov t) komadov parov komadov parov n etrov garnitur ki madV iV metrov komadov kožušnili podklad ze dragonske kožuhe kožušnili ovratnikov in rokavnih obšivov za dragonske kožuhe..... kožušnili ovratnikov in rokavnih obšivov za kožušne ulanke...... kožušnih podklad za kožušne ulanke kožušnih okrajkov za atile ) v kožah „ podklad „ n j sestavljene adjustovanifa <"ak za pešce, brez traku, orla in rože....... adjastovanih klobukov za lovce, brez traku, glavno vrvice, emblema in brez peresnega čopa..... fesov s kiticu mi........ belih ctfarvko rumenih temno zelenili hroščevo rudečuh češnjevo radečih svetlo modrih hroSčevo radečih belih temno modrih svetlo mod rdi pepelnato sivih garnituro tj -a a a a TI za dragonske čelade za ulauske čapke ntanakih čak z luskinastimi trakovi brez orla, brez čopa iz konjske žime adjaet. hus. čak, brez orla, brez rože, brez čopa iz konjske žime in brez ver?, okrasa čelad z loskinast mi trakovi \ dragonco . in orli za /podčastnik* obrohkov obodčevili grebensKih pokrovov grel »enakih Sin orlov stranskih vilic adjustovanifa luskin, trakov orlov brez številke adjusl >vauili Iuskin»stih trakov obodčevih obrobkov orlov zx iafauterijske čake..... „ brez Številke za dakepoljske artilerij-„ brez črk za tehnično artilerijo . „ s Številko za hnaarake čake . rož sa intuderijske čake..... „ „ hatarska čake...... Številk ali pismenk iz pakfonga . oklepuili verižic z leVOVimi glavami . emblemov za lovske klobuke s številko n ■ n »z orlom . držalcev /i naboje....... znamenj za telegrafiste...... topniških marnih počastil..... konjiških strelskih počastil..... kov i um lo h delavskih odličil..... zaponk za pasove ........ meaingaatih kapselnov z legitimacijskimi listi........... črnih udečih in h udečih 0 mili radečih z rožami za topništvo za hus?rje \ , z rožami fta ulance peresnih čopov za lovake klobuke naakodnih trakov i aaponkami k čakam za pešce velikih malih velikih malih velikih malih velikih malih e.adkib ramenih gladkih belih ruuieii h 111:1 m .1, gumb iz kovino gumb iz kovine s Številkami I n.nb iz kovine za nlanoa \ t likih belih gramb ia kovine za ulance ramenih \ oliv ia kovine za bnaaraka belih I atile ramenih J omtv . . . . . naredoiSkih diatinkcijakih portic iz svil«« z napoioem........ naredaiikih diatinkcijakih portic iz svile brea na pušča........ avilnatih pramo« ia prostovoljce . pot tir za Saetniika al aga..... pori k sabijanim paaovnikom aa pod lastnike voj. g< ografskega aavoda vrvic Z:i obešanju k atilaiu..... vrvic aa\h kužu'. iaknjam\tamno ramena obešanje) u kožuš. ulankami:svetlo modre naramnin petelj na koioina suknje . vrvic za Sako rasvodnikov .... vrvic za ogoisko sukneno hlače itirioglatih vrvih ia atile .... vrvic za obešanje mgnaliiili rogov „ „ nadtopničirje..... Ikarlatno radedih atrelakih počastil . travnoaalenih atrelakih počastil komad par komad par komad ducat komad r. pat meter garnituro komad meter komad komadov garnitur komadov parov kornadov 2350 39000 3700 7730 3750 44G0O 2500 28400 8800 050 700 300 G10 540 2000 5230 470 9100 21*00 11550 610 8300 920 5400 86000 21G0 100 46 330 500 2MK> parov 6350 komadov 80 isu 2910 110 520 50 oo(|0 80 280 5500 11600 38800 metrov 1G30' komadov 3 300 j f>080 „ l-'''l> L689001 17200 2700 390 340 330 380 330 70 70 ir>o 150 140 jj 110 120 120 38001 kg 28600000 komadov 62800 parov 7800 komadov 5400 2700 1300 1000 270O 800 1900 4700 80500 11 00 parov 5 160 5001 komadov 80 300 G10 400 57300 10200 3;iG70 garnitur 30600 1130 gatnitur komadov temnozelenih krmilarskih počastil rožic za atilo........ pramov za koanšne alanke . vrvičnih okraskov za hnaarake čake . vrvic za klobuke lovcev..... niodrosivih petelj za plašče . rujavih petelj za plašče...... portepee-jev za pešfcvo...... „ za konjico z usnjatimi obrobki Btremenov žval brez podbradc in kaveljev nepoko- podbradic brez kaveljev desno- ^ atraoskib podbra-siterjenih lovo / dičmh kaveljev kležtio hlovnih podvodcev breapodpon lopat taboriščnih brez toporišča . lopat za pešce s toporiščem . . . . sekundi motik s „ . česal brez ročnih jermenov . vodnih rnajolk ')........ k obalnega poaodja a 2 moža brez po-krovne čaše za peštvo1) . . . . kuhalnega poaodja a 2 moža aa konjico1) čaš s pokrovi h knhaloi posodi infant.1) jedilnih nkledic s pokrovom1) . četnih svetilk z nosilno zagvozdo „ n » nosilnim obvodom . častniških vojnih kuhinj za 6 osob . kup za kavne porcijo....... adj ustov en i h aluiuinjastih bobnov z vijaki brez kičkov........ obkovanili bobenskih kičkov . . . . kož obročev iz mesinga Obvltnih obročev za mesingaste bobne st run napenjalnih palčio z vijaki za me* singeste bobne dvojnih tulov i/, mesing i za kičke obeŠalnih kaveljškov (podp. kaveljč.) kompanijskih signalnih rogov z ustnikoui batalijonekih „ „ „ ustnikov za signalno rogove . pičnih vrvij.......... ločnih okril /a repetirke..... motvozu)h pasov za tornister z naboji nosilnih p»aov za kuhinjsko posodje po 5 mož.......... binceljev........... veder za napajanj«....... okovanih konjiških količev..... šotorskih količev že nosilno šotorsko opravo .......... konjskih krtač hrez ročnih jerni« nov sedlinega seda I ne.!;-* nanja v suiovih govejih kožah izrisanega..... 1 sedel z jeklenimi kobalji s trdnimi etranicami velike vrste (nclakiranih) o Cm aadniih I -£ \ k sedlu s premičnimi nt ranicami Bprednjih jeklenih kobaljav za sedla s žebljički (nelabiranih)..... sadnjih jeklenih kobaljev za sedla s /»hljički h trdnimi etranicami leanih \ , ... evih f eprednjil leanih | levih j prednjih mdojifa / kobaljev lest-mh ovekov aa usnjene čevlje . iebljev za podplate....... novovrstoih podkovic /. žeblji . 6rnolakov. vrtilnih) manjih i aa teleoak zaponk s trnjem I večjih I Vz. 1888 firnolakovanih Stirioglatih obročkov za infanterijske patronjake . < i nolakovanih obročkov i za torniater. Srnolak. podo'gast aaponk noiih) črni lakov, dvojnih mimb | Vz. 1888 zaponk za jermene 7.a puške . črnoUk. nateanln h škrbenv \ za tornistre nadomeat. ametnih kaveljev S za naboje pokoeiterjenih igel k telečakom dragooakih ostrog z vijaki..... husurakih oatrog /. vijaki..... kap kapaonih aakenj £ j jopičev z rokavi h J zimskih hlač brezželezja žt pn h robcev iz modro tiskane bomba Ževine za jetnike ...... jopičev ] iz tkane bombaževine (polovica po l.| drug« polovica gat. po 2. velikostni vrsti i torniatra vz. 1888 . . . vstavki i.: | nabojnomu tornistru trsovine3) k i tom stru za pisavo j k tornistru za orodje . iz sivo me Urana ha« line za jetnike komad ducat komad garnituro n komad par komad par komad meter komad g i m i t uro komad ki 1000 komad, par komad paril komad garnituro Na Dunaju, dno 22. septembra 1800. ') 1'redno ho pokouiti ijo, pregledajo ho v otahliuniuoutu izdolovalca od organov dotičnih montunnh zalagalifio. J) DoBodanji privilogij za ta predmet je edaj prenehid. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip No U i. Lastnina in tisk „Narodno Tiskarno".