e, C INlHIlllllllllllllllllllHIIIIIIIIMIHIIIHIIHIMlIHIIIMIIUlUIIIIMIIIIIIIIIIMMIMIIHIIIlItllHIllllllHIHI........llimuillllllHIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIII.....1111111111.......1111»M111M11111M1111M11 i i i 11111M M11MIMI (i 11* 111111J11 f 111 i 11J M1111111»r 11M ^ 111111 It»It I It 1111 * 111M M11II111111111 i lil 111 »i 11111111 ......Illllllllllll.....Nll| . N edit izb( ver nari lo, i no D V do, /e no '°b'r/ji v :;:o::::: ^^jv^^i^^J J V ::: |:::.....gpj: ■ ' 'f ^0 .'V::'::: ijigj GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VRHNIKA LETO X ŠTEVILKA 88 JUNIJ 1982 Pitna voda — naša skupna skrb Večletni napori pri iskanju Vrave pitne vode so se končno Vključili z uspehom. Odkriti Kini vir v Borovniškem vršaju je cenjen po kvaliteti jn količini fjl Me kot zelo primeren. Količina ode pa ne samo, da lahko po-i/e trenutne potrebe, temveč regi adošča tudi za bodoči razvoj da fthniške občine. Odkritje tega vodnega vira je I . Irez dvoma velik uspeh strokov-' ; fe/coi/. Toda to je šele prvi korak voZ a poti reševanja preskrbe z Dližl "do. Zato je skupščina občine alje . L; 'hnika sprejela program zajetja ...' napeljave vode do porabni-" tv- Občinska konferenca SZDL 1 ta program skrbno proučila in ocenila za trenutno edini >žni način reševanja oskrbe z .Jo. Pri ocenjevanju tega pro-"a[ fama so skrbno pretehtana ravi izna vprašanja okrog kvalitete ne r I količine vode, o zaščiti vod-)qol vlra m 0 upravičenosti in * Možnosti 90 milijonske investi-za !/'e. Kritično so ocenjene in pre-odd iedane tudi druge možnosti re-;oli I zvanja preskrbe z vodo, zato je tgotovljeno, da so vsi doslej lan/ in raziskani vodni viri ne-)j, i Mostni za celovito rešitev bkrbe, ali pa kvaliteta vode ne Ugovarja. ' &1 Program je dobil enotno podporo tako po predvideni izvedbi pc ok te Simon Seljak — predsednik občinskega sindikalnega sveta Dejstvo, da nimamo zdrave pitne vodene že dokaj staro, saj se s ter problemom občani in delavci v občini srečujemo že vrsto let. Prizade vanja strokovnjakov pa so pripeljala do novih virov zdrave pitne vode do noVih virov življenja, saj je voda eden bistvenih pogojev napredki — razvoja — življenja nasploh. Kaj pa pomeni nezdrava voda: bolezen, skrb, zastoj v razvoju druž bene skupnosti. Bolezen pa povzroča tudi kopico dodatnih skrbi ii stroškov, hkrati pa vsakemu prizadetemu tanjša denarnico, kar bo š( posebej občutno v teh težjih pogojih gospodarjenja, pridobivanja do hodka in padanja realnega življenjskega standarda. S porastom bolniških izostankov je proizvodnja v naših temeljnih or ganizacijah zelo okrnjena, ne ustvarjamo dohodka s tem pa tudi slab šamo lastno socialno varnost. Nezdrava voda povzroča tudi zastoj razvoju gospodarstva v občini s tem pa tudi razvoj celotne družbeno politične skupnosti. , v Na zborih delovnih ljudi v temeljnih organizacijah ste odločno podprl program sanacije vodooskrbe v občini na osnovi samoprispevka, t( odločnost pa pokažite na dan referenduma z vašo stoodstotno prisot nostjo na voliščih. , Kje se bodo zbirala sredstva? Sredstva samoprispevka se bodo zbirala na posebnem žiro računu Samoupravne komunalne interesne skupnosti, Temeljna enota individualna komunalna raba, ki bo skrbela zanje in jih v skladu s programom tudi usmerjala. O svojem delu in nadzoru nad izvajanjem programa I. etape sanacije bo enota sproti obveščala vse zainteresirane dejavnike v občini. Finančne in zdravstvene posledice Izračun stroškov epidemije hepatitisa, ki je izbruhnil pred 11 leti, znaša 33 milijonov dinarjev, in to le za 767 registriranih bolnikov. V bolnišnici se je zdravilo 308 ljudi s povprečno ležalno dobo 17 dni. To so le gole, čeprav sila zgovorne številke, ki pa ne povedo ničesar o bolečinah, o posledicah bolezni, kasnejših obolenjih. izv Po /ei ot mi nji ne tre ko sr kn n/i pf Jože Stržinar: Ja, kaj na rečem o vrhniški vodi? Vsekakor;da moramo čimprej dobiti boljšo. Vem, da se tega zavedajo vsi tisti »ta pravi, stari Vrhničani« in za te vem, da bodo glasovali za samoprispevek. Saj 1 % niti ni tako velika obremenitev, da je ne bi zmogli. O tem prepričujem tudi svoje sodelavce iz okoliških vasi, ki pravijo, da imajo pri njih urejeno skrbo z vodo. Ja, kaj pa tvoji ot ne hodijo v vrtec ali šolo na Vrhnl Kaj misliš, da tam ne porabijo vode? Svojemu otroku pa me' želiš vse najbolje! Prav sedaj so se v tovarni nek^ spomnili, da je voda tako slaba, o jim za osvežitev morali dati ra^-- sko. Vse v redu in prav. Vendar,! se na slabo vodo spomnijo takrat bodo glasovali proti samoprispff Ne da poznajo samo svoje prav tudi svojih dolžnosti bi se morali vedati! Še to, tudi jaz iz lastnih izkui lahko povem, da obolelost za zv| nico ni navaden kašelj. Dva mes fJJ sem bil takrat na bolniški. Celo zaradi diete nisem smel poski P mesa. Kar jokal sem, ko sem la ^»» samo gledal svojega očeta, ki je prekajenih svinjskih rebercih »i| orglice«. Zato sem največkrat j« sam, pa še to tisto dietno hrano, za močnega dedca. Vsekakor bom prvi glasovalci uvedbo samoprispevka za bc „v n vodo. bito i v ;el re idl ob kc ,d ,".,,* izklopi iz omrežja za pitno vodo predviden voclohran v I. fazi olDstoječ voclohran voclohran-v I. fazi sanacije se izklopi iz omrežja :M""tVn možnost |xfclcplanja bkalnih vodovodov v II. fazi sanacije -zajetje r^ALENCE v Prepovedana je izgradnja industrijskih in stanovanjskih objek- Pfepovedana je izgradnja farm za živino, C|stilne naprave in smetišča niso dovoljena. S'RŠI VARSTVENI PAS — (CONA 3 S SANITARNIM REŽIMOM) 4. člen varstveni pas obsega celotno območje, kjer je podtalnica borov-ga šaja oziroma nanosa Prušnice in Borovniščice. V ta pas je i *'eno tudi ožje območje na obrobju Barja, kjer se pojavljajo kra-afvirj. to je, dokler ne bo odvzem podtalne vode iz vrša ja večji od *k. so zaščitni ukrepi blažji in veljajo v tem pasu naslednje določ- it 3. Transport tekočih naftnih derivatov in nevarnih tekočin je dovoljen le po zaščitenih poteh. 6. Člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja sanitarna in vodnogospodarska inšpekcija Medobčinskega inšpektorata občin Idrija, Logatec in Vrhnika. Številka: 3/8-010-03/79 Datum: 27. 5. 1982 Socialistična republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE VRHNIKA PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE VRHNIKA ANDREJ VIDOVlC "Prepovedana je uporaba biocidov na bazi svinca, živega srebra, \ kloriranih ogljikovodikov, cianvodikove kisline, krezola, fe-"1 drugih podtalnici škodljivih snovi. Predelava, skladiščenje in transport lahkotekočih naftnih deri-N nevarnih tekočin so dovoljeni le, če so storjeni ukrepi, ki pre-Jejo pronicanje teh tekočin v tla, gnojišča morajo biti urejena, dovoljena je čista industrija in obrt, če so storjeni vsi ukrepi, da ^la voda ne pride v stik s podtalnico, °dlaganje odpadkov ni dovoljeno, iT firadnja ponikovalnic za odpadno vodo ni dovoljena. iV V. VPLIVNI VARSTVENI PAS i!) 5. člen *y,varstveni pas zajema celotno vodozbirno zaledje Borovniščice in V)'ce ter kraške izvire od izvira Pako do Goričice. Na tem območju j|'° naslednje določbe: n' dovoljena je usmerjena in druga stanovanjska gradnja, M. c'sta industrija in obrt je dovoljena, če so storjeni vsi ukrepi, ki *čujejo pronicanje odpadne vode v tla, KDO JE KRIV, DA VRHNIČANI NIMAMO ZDRAVE VODE? Vročina. Iščem. Iščem hladno in bistro vodo. Hodim po mestu in iščem. Ni je. Sploh obstaja? Ne, na Vrhniki je ni! Dobiš lahko le slabo in zelo klorirano vodo. Zakaj tako? Se mar nismo v šoli učili, da je klor škodljiv človeškemu organizmu? Kaj ni že pračlovek vedel, da brez vode ni življenja, zato je treba nanjo paziti. Kdo je kriv, da Vrhničani nimamo zdrave vode? Odgovorite! Zakaj samo molčite in črno gledate? Kaj res ne čutite nobene krivde? Ste morda brez vesti? In vi, starši! Kaj ni tudi vaša dolžnost omogočiti svojim otrokom zdravo pitno vodo? Kako? Glasujte za samoprispevek! Glasujte za bistro in zdravo vodo! Denar se vam bo vrnil vsakokrat, ko boste odprli pipo in si natočili kozarec zdrave in osvežujoče tekočine, ko vam ne bo treba kupovati sokov. Podarite nam zdravo vodo, nam, vaši mladini. Hvaležni vam bomo! Nataša savić, 7. a O. Š. IVAN CANKAR Tone Mavec: Sedaj nimam vode iz vodovoda in tudi ko bo zgrajen vodovod na vršaju, je ne bom dobil. Imam pač hišo tako visoko na Pakem in tako visoko voda ne priteče. Ne, pa nisem proti tej akciji. Nasprotno. Za dobro vodo sem. Te, ki se zdaj preteka po ceveh, niti hotel ne bi. Za dobro vodo pa sem, zato se bom na referendumu odločil »ZA«. Menim celo, da je vsakdo, ki ima pomisleke ali je celo proti temu, da bi nekaj prispeval iz svojega žepa, zelo nepremišljen Ne pomisli niti malo vnaprej. Prav prizadene me. če nekdo pravi, da se ne bo pozitivno opredelil. Tudi tisti, ki imajo lokalne vodovode, se morajo zavedati, da se kaj kmalu lahko zgodi, da bo »njihova« voda onesnažena. Odkrito poglejmo, kako neodgovorno onesnažujemo okolje. Zavedati se moramo, da bomo s tem, ko bo rešena oskrba v nižjih predelih, tudi mi »višinski« dobili to vodo. Ce ne bomo realizirali I. faze, ne moremo računati, da bi sploh kdaj imeli dobro vodo tudi v višinskih predelih. Končno pa, saj vsi uporabljamo vodo: v šoli, v tovarni, doma, v javnih lokalih. Angelca Istenič: Zadnji čas je že, da smo se resno lotili tega problema, ki se vleče že kar precej časa in upam, da bo referendum uspel. To nam mora uspeti, drugače ne vem, kdaj bomo imeli dobro vodo. Ni dolgo tega, ko sem imela težave, ker sedanja voda ni dobra. Ce že drugega ni, je preveč klorirana, saj včasih kar bela teče iz pipe. In tudi radenska, ki jo sedaj kupujemo, ni vse, kar ne odtehta dobre pitne vode. In najbrž bomo z eno odstotnim samoprispevkom mesečno dali iz denarnice manj, kot damo zdaj za radensko. Upam, da smo res vsi odločni, da hočemo dobro vodo. Menda se še spomnimo zlatenice, zato mora prevladati zdrava pamet. Kakšne so možnosti onesnaženja Na območju, kjer vršaj prekrivajo barski sedimenti, je onesnaženje s površine praktično nemogoče. Pri črpanju 50 litrov na sekundo je bil nivo vode v 4 m od vodnjaka VB-3 oddaljenem piezometru še 1 m nad površino, v večji oddaljenosti pa še več. Dokler bo vzdrževan tolikšen pritisk, da bo nivo nad površino, praktično ni mogoče onesnaževanje podtalnice s površine. Nevarnost, in sicer verjetno le teoretična, nastopi, ko pade nivo vode v vrtinah pod površino. Praktično je torej mogoče onesnaženje le z vodo, ki priteka iz apnenca, in z vodo, ki pronica iz Borovniščice v prodna tla. Ta voda pa ima dolgo pot do vodnjakov. Tako je na primer izračunano, da je hitrost pretakanja vode pri črpanju okoli 60 litrov na sekundo 0,7 m/dan. Glede na to bi ponikajoča voda Borovniščice (1200 m od vodnjaka) pritekla v vodnjak približno po 4,5 letih. Voda iz apnenca pa (400 m najbližja oddaljenost od vodnjaka) po 1,5 leta (po ožji varstveni pas se zahteva, da voda teče do vodnjaka 1 —2 meseca). Pri črpanju večjih količin vode (nad 60 litrov na sekundo) se hitrosti povečajo, s tem pa se zmanjša Čas pretakanja in tako poveča nevarnost onesnaženja. Zato je seveda potrebno zaščititi vodo v vršaju Borovniščice po že izdelanih predlogih Geološkega zavoda in sprejetih sklepih o ureditvi in sanitarnem zavarovanju varstvenih pasov vodovodov v občini. Na območju vodnjakov VD-1 in VB-3, ki bosta v I. fazi oskrbovala občinski vodovod s pitno vodo, je debelina nepropustnih plasti od 15 — 25 m. Vasi na vršaju Iške leže praktično na prodnih plasteh, kjer je podtalna voda 5 — 7 m pod površino. Da je podtalna voda Borovniškega vršaja dobro zaščitena pred onesnaženjem s površine, potrjuje tudi to", da nobena bakteriološka analiza, ki je bila odvzeta na vršaju, ni bila neprimerna (odvzetih je bilo čez 50 analiz). To potrjuje tudi pismena izjava Zavoda za zdravstveno varstvo iz Ljubljane. Voda — vir življenja Vse pogosteje slišimo za bolezen zlatenico. Ta bolezen se pojavlja zaradi okužene vode. Čeprav mnogim otrokom starši prepovedujejo piti vodo, jo pijemo, ker smo pogosto žejni. Ta voda je namreč zelo umazana. Ni dobra, ker ima okus po kloru. Nima prijetnega vonja in sploh ni zdrava. Vsi pa si želimo, da bi bila vrhniška voda zdrava in da bi imela prijeten vonj. Zatorej, dragi starši in občani, glasujte ZA in s tem mislite na našo in svojo bodočnost! DARJA ARSIČ ANTON DEBEVEC — GLAVNI DIREKTOR IUV Če je kak problem, ki bi ga na Vrhniki morali že zdavnaj rešiti, potem je to vprašanje zdrave pitne vode. Če bomo zdravi, bomo lahko tudi vse probleme, ki so pred nami lažje reševali, kot pa bi jih, če bi bili poleg vsega še bolni. Vse, kar je do sedaj že bilo okoli slabe vrhniške vode, je tovarna občutila (problemi v proizvodnji zaradi odsotnosti delavcev). Mislim, da ljudje razumejo ta problem in da se bodo opredelili za to, da se samoprispevek uspešno izvede. PETER PETROVČIĆ: Vsekakor se strinjam, da je dobra voda in da je je dovolj, osnova za vse drugo. Vemo, da je na Vrhniki voda zanič, zato je potrebno to vprašanje urediti. Koliko samo, če povem za primer svojo družino, izdamo denarja za radensko in druge osvežilne pijače, ker ne smemo piti vode! Če so vse raziskave res pokazale, da se investicija v sanacijo splača, potem sem za samoprispevek. Če hočemo nekaj imeti, moramo tudi nekaj dati. ŠTEFKA ISTENIČ: Seveda sem za to, da se čimprej reši problem dobre pitne vode na Vrhniki. Sedaj je niti piti ne smeš. Jaz se vode še posebno izogibam, saj sem prav zaradi nje pred enajstimi leti prebolela zlatenico ali hepatitis Posledice te bolezni pa še danes občutim. Bolezen je prizadela še enega člana naše družine, zato res lahko povem, da je nikomur ne privoščim. Vsi moramo imeti pred očmi, koliko je takrat ob epidemiji družba izgubila, pa tudi še danes imamo izdatke za osvežilne pijače, saj tako klorirane vode ni mogoče, piti. Verjetno bi vsi V slogi je moč V preteKlosti smo se Borovničani lahko ponašali z dobro pitno vodo. Žal se danes ne moremo več. Industrializacija in človekova malomarnost sta storili svoje tudi v našem kraju. Danes teče iz naših pip onesnažena voda, večkrat je tako klorirana, da je skoraj bela in prav nič podobna brezbarvni vodi. Zato neprijetno diši in ni okusna. Pred kratkim mi je prav zaradi nje v akvariju poginila zlata ribica. Ko sem držala njeno mrtvo telo rokah, mi je bilo hudo. Potem pa sem se v jezi spraševala: »Koliko časa bo še trajalo, da bomo v Borovnici dobili vodo, ki ne bo nikogar ogrožala?« Treba bo ukreniti vse, da pridemo do nje! To pa bomo lahko dosegli le s skupnimi močmi, zakaj v slogi je moč. MATEJA ŠKRBEC, 8. a liierarno novinarski krožek OŠ Borovnica lažje pogrešali tisti 1 % od svojega osebnega dohodka na mesec, kot pa tolikšne izdatke za pijače. Vsekakor je potrebno v najkrajšem času urediti, da bomo dobili na Vrhniki dovolj dobre pitne vode. FRIDERIK KOVAČ — GLAVNI DIREKTOR LIKA Če je v naši občini še kaj potrebno čim hitreje urediti, je to, da si priskrbimo zdravo pitno vodo. Do takega sklepa je soglasno prišel koordinacijski odbor vodilnih delavcev v naši DO, ko je bilo načeto vprašanje preskrbe z vodo v občini. Vsekakor jo je treba reševati za potrebe vseh občanov, ne pa pavšalno, kakor smo to delali do sedaj. Zdrava pitna voda je potrebna tudi gospodarstvu, saj delavci preživijo tretjino dneva v tovarnah. Za njih se pripravljajo topli obroki, katerih podlaga je le voda. Tako kakor smo reševali vprašanja šolskih prostorov in vrtcev, moramo rešiti tudi vprašanje preskrbe z vodo. Gospodarstvo zaradi znanih težavnih razmer in stabilizacije samo ne more financirati celotne izgradnje vodovoda, to pa je treba izvesti, je nujno, da se poleg prispevkov Vodne skupnosti in kredita Zavarovalnice Sava razpiše in izglasuje samoprispevek. Delovci LIKA dobro poznamo ta problem, zato bomo glasovali »ZA«. BOJAN KUKEC: Iz lastnih izkušenj lahko povem, kaj vse ti povzroči bolezen hepatitis ali zlatenica — posledica slabe vrhniške vode. Pred enajstimi leti je bil na Infekcijski kliniki v Ljubljani kar »vrhniški oddelek zlatenčar-jev«. Jaz sem imel takrat še to ne--srečo, da sem se veliko ukvarjal s košarko ozitoma sem imel velike fizične napore. V tistih štirinajstih dneh inkubacijske dobe, ko jaz in še mnogi moji športni kolegi še nismo vedeli, da imamo zlatenico, smo precej trenirali in seveda fizični napori so strup za jetra oziroma to bolezen, zato se je pri nas športnikih pojavila še v hujši obliki kot pri ostalih bolnikih. Pet mesecev sem bil praktično onesposobljen za delo in študij; eno leto študija in pravzaprav tudi življenja sem izgubil prav zaradi hepatitisa. Iz tega se da več kot razbrati, da sem prvi za to, da na Vrhniki enkrat že dobimo dobro in zdravo vodo. Pravzaprav smo vsi odgovorni za svoje zdravje in zdravje svojih potomcev. Dolžni smo jim zagotoviti zdravo življenje. In eden od pogojev za zdravo življenje je dobra, zdrava pitna voda. Vse ljudi je potrebno prepričati, da potrebujemo dobro vodo in mislim, da ekonomsko ne bo tak problem, če bomo vsi prispevali 1 % za svoje zdravje. Preskrba z vodo je tudi tisto, kar nas bo Vrhničane lahko zdruijlo, da ne bomo več stali »vsak na svojem bregu«. Pripomogla bo k boljšim medsebojnim odnosom in ustvarila boljše politične razmere. DRAGICA GORNJAK: Naj poleg lastnih težav in problemov, ki sem jih imela zaradi obolelosti za hepatitisom, za kar je dokazano kriva vrhniška voda, omenim težave, ki smo jih pred enajstimi leti imeli v naši tovarni. V naši DO poteka delo v treh izmenah, ena izmena drugi planira delo. Ko smo takrat na primer zjutraj prišli na delo, ljudi zaradi bolezni ni bilo. Delo pa je moralo nemoteno teči, saj smo bili — in smo še — vezani na zahtevne kupce, ki od nas pričakujejo spoštovanje roka dobave in kvaliteto. Če bi se nam v teh izrednih gospodarskih razmerah danes zopet pojavila taka epidemija, si sploh ne znam predstavljati, kaj bi to za nas pomenilo. Take epidemije si zato ne smemo več privoščiti. Pri nas na zahtevnih delovnih mestih zaposlujemo mlade in močne ljudi. Pred 11 leti so nam obolevali prav ti. Kje dobiti nadomestilo zanje? Da ne govorim o strugalcih, ki jih mi sami »izšolamo«! Takega delavca ni mogoče nadoknaditi. Naj za primer navedem še to, da sta sedem mesecev dva »majstra« delala po 12 ur dnevno, da sta opravila delo tretjega »majstra«, ki je zbolel za hepatitisom. Takrat ne smeš imeti svojih potreb, takrat delaš samo za tovarno. Prizadeti, na račun tistih obolelih, so bili tudi zdravi delavci. Delavcem, ki so ostali v tovarni, se je na primer dogajalo, da so delali vsak dan na drugem delovnem mestu. Ko so rekonvalescenti prihajali nazaj na delo, jim je bilo potrebno organizirati posebno dietno prehrano. Spet dodatni problemi in obremenitve za naše kuharice in ekonoma. Ti delavci so po prestani bolezni pri zdravniku dobili tudi priporočilo za razporeditev na lažje delovno mesto. Toda, katero delovno mesto je v Usnjarni lažje? Kar jih je v IUV bilo, so že zapolnjena z lastnimi invalidi in delavci tik pred upokojitvijo. Tako smo imeli takrat zaposlene ljudi, ki praktično niso ničesar ustvarili Ob koncu leta pa ti na kvadratni meter usnja pride toliko in toliko ljudi! Morda še moja lastna doživetja iz tistih časov: bolezen sem prebo-levala doma, ker je bila bolnišnica že prezasedena z vrhniškimi zlate-ničarji. Po končani (kolikor lahko rečem »končani«) bolezni, so bili potrebni še večkratni pregledi v Ljubljani. Takrat sem bila tudi iz dneva v dan izčrpana, brez volje... Ko sem se po kopanju obrisala, se je rumena koža kar v svaljkih luščila z mene. Ob zadnjem pregledu pri zdravniku sem ga vprašala, kako je z mojim zdravjem, pa mi je povedal, da so moja jetra prav taka kot pri alkoholiku, ki že 8 let pije. Upam, da si je lahko predstavljati, kako sem se pri svojih 21 letih ob teh besedah takrat počutila! Danes lahko rečem, da od takrat, ko sem prebolela hepatitis, vode ne poskusim, niti kdo drug v družini. Ko se mi voda zdi »sumljiva«, zlasti ob nalivih, tudi solate ne perem z njo. Pomagamo si z vloženimi solatami. Vse preveč me je strah, da bi zlatenico morala še enkrat prebolevati. Naj omenim še to, da od takrat tudi ne morem več biti krvodajalec, kar sem prej redno bila. Mislim, da je iz vsega povedanega jasno razvidno, kako sem za takojšnjo ureditev vrhniške vodoo-skrbe in da se morajo tega zavedati prav vsi. Ne dopustimo si da ne uspemo Kakšno je vaše stališče do tega, lahko rečemo življenjsko pomembnega vprašanja, obenem pa tudi ene izmed največjih investicij naše občine v zadnjem času? — Krajevna skupnost Vrhnika je po številu prebivalcev največja izmed vseh 13 krajevnih skupnosti v občini. Nanjo pade zato brez dvoma, poleg ostalih družbenih dejavnikov, še posebej odgovornost in dolžnost zagotoviti krajanom osnovne življenjske pogoje. Mednje sodi brez dvoma na prvo mesto preskrba z zdravo pitno vodo. V zvezi z zgraditvijo vodovoda iz vršaja so bile opravljene neštete seje, sestanki, srečanja s krajani. Njihov namen je bilo pojasnjevati tehnično in finančno plat celotnega projekta, ne prepričevati. Vsi tisti, ki uživamo hiper klorirano vodo Primčevega studenca, v katerega imajo dostop po kraških razpokah tekalne odplake okoliškega naselja, se že dolgo zavedamo, kako potrebni smo boljše vode. Da moramo sami z lastno soudeležbo zbrati najmanj polovico vseh potrebnih sredtev, pa je Franc Kovač zlasti v sedanjih zaostrenih gospodarskih razmetah prav tako jasno vsakomur. Posamezniki so na zborih krajanov izržali tudi določen skepticizem. Kaj pravite k temu? — Pomisleki so bili v samo fizično izvedbo projekta. Ni pa bilo izraženega nezaupanja ali dvoma v upravičenost celotne akcije. Nasprotno, vsa stališča in vprašanja so bila odraz izredno resnega pristopa do problema, ki tare občane Vrhnike že desetletja. Po drugi strani pa so bile upravičene pripombe dokaz napak iz preteklosti, ko piačeva-lec samoprispevka dejansko nikoli ni točno vedel, kaj se gradi za njegov denar, koliko pa ga zaradi zavlačevanja del požre inflacija. Da se to ne bi ponovilo, bo v sedanjem primeru poleg strokovnega nadzora postavljen še družbeni nadzor, v katerem bodo zastopani člani družbenopolitičnih organizacij in krajevnih skupnosti. O zbiranju in trošenju sredstev nas bodo periodično obveščali preko občinskega glasila. Zlasti pomembno je, da bodo nadzirali sam potek razpisa gradbenih del tako, da bo zadoščeno osnovnemu pogoju — izbrati take izvajalce, da bodo prevzeta dela opravili v predpisani kvaliteti in v določenem roku. Precej časa je bilo posvečenega vprašanju oskrbe z vodo višjih predelov. Kakšni so izgledi, da bodo gospodinjstva v više ležečih območjih dobila zdravo tekočo vodo. Kaj menite o tem? — V prvi fazi nobenih. Znano je dejstvo, da živi določen odstotek prebivalcev na Vrhniki, v Borovnici in ostalih krajevnih skupnostih v legah, kamor voda centralnega vodovodnega sistema ne sega, ali pa le občasno. Znano je tudi, da bodo odločitve teh ljudi še kako vplivale na pozitiven izid referenduma. Že objavljena strokovna tolmačenja nam povedo, da se bo voda po zaključeni prvi fazi konec prihodnjega leta pomaknila -zaradi večjega pritiska navzgor kvečjemu za des( trov. Prednost bo le v tem ne bo manjkalo ob konk sušnih obdobjih. Nas| temu pa bo druga faza, ki s nično že načrtuje posveča °DC sevanju tako imenovanih skih točk in zamenjavi d nega vodovodnega omre Razumljivo je, da vsi pri še vedno ne bodo rešeni vali se bodo v etapah, ki sledile tako dolgo, dokler uresničen osnovni cilj cek programa snacije vodoosK vsakemu gospodinjstvu v zagotoviti tekočo zdravo vodo. Nekaj pa nam pri tem m< jasno, vsaka gradnja se pri temelju. Dokler ne dol nižinski centralni vodov« dostno količino kvalitetne toliko časa bo vsako celo' sevanje problema neusl zahteva po tekoči vodi v Istoč območjih pa še dolgo neui J]ia n Ijiva želja. Nekatere obrobne kri skupnosti, konkretno na, Podlipa, Ligojna, v rt ne bodo imele neposredt risti od te vode. Bodisi predaleč ali da že imaj< biem rešen z lastnim Kako se bodo po vašem nju navedeni krajani o za samoprispevek? — Financiranje vsake družbene gradnje temelji ločeni stopnji solidarnosti vesti. Pomislimo samo na izredno dragih šol, zdravS ustanov, tovarn, pa tudi c in električnih omrežij do meznih naselij. Ožje lol pa naj so v centru ali na občine, takih investicij sai bi nikoli zmogle. Brez dol solidarnosti v današnji civi družbi praktično ni mogoči ti, kajti nikoli ne vemo, k kdo izmed nas ali naših otl tero od naštetih dobrin pO val. V danem primeru je treba na ljubo povedati, da 1 -odstt moprispevek znese vsega 10 starih tisočakov mesečno na slehega. Torej ne gre z« omembe vredno finančno obi tev. Bolj gre za izraz dobre vo pripravljenost podpreti tako h akcijo, kot je zagotovitev vode večini prebivalstva. Poznana je mentaliteta in ska zrelost prebivalcev prej | nih krajevnih skupnosti že klosti. Prepričan sem, da tud ne bodo odklonili svojega sd nja in svoje pomoči. Zaupate kvaliteti vrl vode? — Na vodi, ki vre pod pritis globinskih vrelcev med Bistro gom, je bilo opravljenih nešte' liz. Pri tem so sodelovale prizf pooblaščene institucije. Ref inšpektorat je na podlagi an£ načii vodo za kvalitetno in pri za uživanje. Nimam razloga, i verjel zagotovilu. Enako nimam, da bi dvomil v odredi sanitarnih organov, da je vod sedaj uživamo, zdravju škoc da jo kljub Obilici smrdljivog smemo piti le prekuhano. | pa bi bili tu pomisleki odveč. I* predobro vemo, da v vrhniški ni nikjer najti toliko idealne i niče, da bi nam lahko preko leta v celoti izključila oporečni čev vir, poleg tega pa še napal šinske cone. Nujno potrebno pa bo izpel ukrepe za zaščito vršajskeS* nega rezervata. Kljub garan' se podtalnica s površine rtf onesnažiti zaradi nepropustflj in notranjega nadpritiska čimprej sanirati kanalizacijo rovnici. Odplake voditi, skup* padno tehnološko vodo tova' nolit po cevovodu v spodnji j rovniščice. Neonesnažena* naravno bogastvo, ki ga f prav bližnji prihodnosti let' kje našli. In še vprašanje: kaj se boj to, če referendum ne usp* — Nič se ne bo zgodilo bo ostalo pri starem. Že od" sredstva bodo zapadla. L)** so doslej vložili toliko os* prizadevanja v realizacijo P ta, se bodo razočarani ' Starši bomo še naprei od* žejne otroke od vodovodr" Le s to razliko, da s« bom" izmikali njihovim vpra*" pogledom. Pomislimo tudi na to, bomo 20. junija odločali &\x njo novega vodovoda! Ži sre< nah vori Izpc na t »re< gov N ali v za v nja Vs rezer vode vom Ta načir Vc občir IzBe smei daje hajb zvez sost pripr znne bele Lc Prav tian vzdr Z; vide ievn Ji POSi 1 *a : Vrh juliji P razi teg; len 2 Pat tih< vod 30-T (lok OČi! der 3 sle. 19; 19: i Sre os i ob i 39 iz\ do ko let m lic isl is Odgovori na vprašanja v javni razpravi o oskrbi z vodo Že v prejšnjih številkah Našega časopisa smo posredovali nekatere odgovore na vprašanja, ki smo jih $občani imeli na zborih občanov in na zborih v tovar-Sekretariat je poskušal kar najceloviteje odgo-^ voriti na ta vprašanja in kot smo se zavezali obljubo izpolnjujemo. Zato posredujemo tokrat še odgovore na tista, povsem specifična vprašanja v posemaznih sredinah. Na marsikatero vprašanje pa je bil dan odgovor tudi že na samih zborih. Najbrž boste lahko našli odgovor na vašo pobudo ali vaše vprašanje, saj smo poskušali strniti odgovore za vsako sredino v kateri so bila ta mnenja in vprašanja postavljena. »M sk v 10 me e loj vo 16 0' V sklopu vodovodnega omrežja v Bevkah so v letu 1979 zgradili tudi 'ezervoar s prostornino 200 m3. Namen rezervoarja je kritje primanjkljaja vode ob konicah potrošnje, to je v času, ko je potrošnja vode največja. Istočasno pa je namen rezervoarja tudi, da akumulira vodo, ko je potrošil nja nižja kot je izdatnost vodnega vira, oz. nižja od količine črpanja vode v omrežje. Tako nastopa nihanje gladine tudi v rezervoarju Bevke, saj le na tak Način rezervoar lahko opraviči svojo funkcijo. Vodni vir v Bevkah je sestavni del centralnega vodovodnega sistema v občini in napaja poleg Bevk tudi del naselij ob cesti Vrhnika—Ljubljana. Iz Bevk potekata dva cevovoda in sicer v smeri proti Blatni Brezovici in v smeri proti Logu. V preteklem obdobju sta bili obe povezavi stalni, tako da je voda odtekala v obe smeri. Pokazalo pa se je, da takšna rešitev ni Najboljša, saj se je dogajalo, da je zaradi višjih tlakov v Bevkah in s tem v Zvezi višjega potenciala, voda odtekala proti Vrhniki v takih količinah, da so se tlaki v Bevkah samih močno zmanjšali. Tako je bilo potrebno delno Pripreti zasun na cevovodu v smeri proti Blatni Brezovici in tlačne razmere v bevškem vodovodu so se izboljšale, tako da v zadnjem času ne beležimo izpada oskrbe v področjih, ležečih nižje od vodohrama. Lokalna cesta Bevke—Log je v asfaltni izvedbi in jo vzdržuje Samoupravna komunalna interesna skupnost Vrhnika. Na cesti je potreben manjši sanacijski poseg zaradi delnega udora ceste, ki je uvrščen v plah vzdrževanja za leto 1982. in bo izvršen po dinamiki izvrševanja plana v septembru tega leta. Za kulturni dom so po planu zveze kulturnih organizacij Vrhnika predvidena nujna vzdrževalna dela v letu 1984 s tem, da — po dogovoru Kra-\rjl ievna skupnost sama pripravi predračun in potrebno dokumentacijo. Javno razsvetljavo upravljajo in zagotavljajo sredstva za vzdrževanje Posamezne krajevne skupnosti. t za •d »i aj< i i sm o ! iz KM ro ;tet •iz" lep in3 pri od od' 3gi N !., ud sti' ;o cd pa ,elf t* ari ne >tr>i n P ■af M v 4 i Krajevna skupnost Bevke Krajevna skupnost Vrhnika 1. V zvezi z rešitvijo kanalizacije na Dobovičnikovi je Temeljna enota za stavbna zemljišča pri Samoupravni komunalni interesni skupnosti Vrhnika že naročila potrebno tehnično dokumentacijo, ki bo izdelana v Juliju 1982. Po izdelavi tehnične dokumentacije bo omenjena enota organizirala razgovore s krajevno skupnostjo in krajani o nadaljnji akciji za rešitev 'figa problema. Na enak način pa se bo reševala kanalizacija na celotnem območju Trojice. 2. Gradnja III. faze CČN (predčiščenje v IUV) je v teku, njen zaključek Pa pričakujemo v nekaj dnevih. Po tehnoloških predvidevanjih in projektih se bo s pogonom III. faze CČN na Vrhniki zmanjšalo onesnaževanje Jjoda za približno 50%. Tekoče blato iz usnjarne se bo zgoščevalo na 30-—40 % suhe snovi in odlagalo na primerno deponijo oz. kompostiralo. Tako delno očiščene odplake bomo vodili na biološko stopnjo CČN (lokacija, kjer je izvedena predobremenitev). Zaradi že predhodno delno očiščenih odplak pa bo seveda potrebna manjša ČN kot je bila predvidena v prVi zasnovi. 3. Raziskave so potekale že od leta 1976—1978 in smo vložili naslednja sredstva: 1976 — raziskave in vrtine vSinji gorici 200.000 din 1977 — raziskave in vrtine na območju Prušnice 130.590 din 1978 — stroški analiz Prušnice 31.223 din SKUPAJ 361.813 din Za raziskave v naši občini pa so zunanji dejavniki prispevali naslednja sredstva: & DONIT — TOZD Fenolit Borovnica 1.112.000 din p Republiška raziskovalna skupnost SRS 2.240.532 din P Območna vodna skupnost Ljubljanica — Sava 3.371.446 din SKUPAJ 6.723.978 din 4. Vsi obstoječi vodni viri, ki napajajo centralni vodovodni sistem, bodo °stali še nadalje vključeni, razen izvirov Prime in Pako. 5. Samoprispevka ne bodo plačevali občani, ki niso stalno prijavljeni v °bčini Vrhnika. 6. V teku je stalna akcija zmanjševanja pavšalnih odjemov in se je Npr. od 31. 5. — 1981 do 31. 5. — 1982 število pavšalistov zmanjšalo iz 391 na 335. . 7. Reševanje visokih con je predvideno v II. etapi. V okviru možnosti ln pripravljenosti JLA bomo pritegnili k sodelovanju tudi enote JLA. . 8. Kvaliteta vode je pogojena z vodozbirnim zaledjem, ki je kraškega |zvora. Cena vode ni najvišja, je pa med najdražjimi v Sloveniji, zaradi dosedanje razdrobljenosti vodnih virov, zaradi zahtevane poostrene kontrole kvalitete vode ter visokih stroškov anuitet za objekte, zgrajene v ■li 1976—1980. t Krajevna skupnost Stara Vrhnika 1 Povezava naselja Stara Vrhnika s centralnim vodovodom je izvedena z litoželezno cevjo 0 60 mm od gasilskega doma do naselja samega ter z litoželezno cevjo 0 100 mm od gasilskega doma do Vrhnike. Optimalni pretoki pri hitrosti vode 1 rrvs znašajo okoli 2,5 l/s za 0 60 mm "t 7,5l/s za cev 0 100mm. Tako bo gotovo potrebno v naslednjih fazah ^sevanja vodooskrbe, ko se bodo reševale višeležeče cone, nadomesti cev 0 60mm s primernejšim vodom, ki bo poleg normalne preskrbe n|Jdil tudi požarno varnost. 2. V I. etapi sanacije vrhniške občine se predvideva zamenjava opojnih vodnih virov z neoporečnimi. To pomeni, da se iz omrežja, ki Oskrbuje Vrhniko s pitno vodo, izključi Primčev studenec in zajetje Pako. ~ tem, ko se ta dva vira odstranita iz omrežja, pridobimo nova vira tehno-'oške vode. To je pomembno predvsem zaradi tega, ker sta v neposredni oližini teh virov dva glavna porabnika tehnološke vode na Vrhniki, to sta P°nit in Vojna pošta. Z manjšimi prevezavami bo mogoče direkten pri-*|op tehnološke vode k tem porabnikom, kar bi moralo preprečiti velika Nihanja v porabi v omrežju, istočasno pa to predstavlja tudi nihanja v "aku ter motnje v oskrbi drugih porabnikov, npr. Stare Vrhnike, ki so ve-*ani na isti cevovod. Krajevna skupnost Verd Teče raziskava vplivov črpanja in bogatenja podtalnice Borovniškega vršaja, katero financira Območna vodna skupnost. Rezultati bodo znani po zaključku naloge (4—5 let). Odgovor priključitve Bistre na centralni vodovod je podan pri odgovorih krajevne skupnosti Borovnica. Krajevna skupnost Drenov grič Imenovana je komisija, ki bo stanje obstoječega vodovoda pregledala in podala pismeno mnenje Samoupravni komunalni interesni skupnosti. Krajevna skupnost Log Tehnični pogoji centralnega vodovodnega sistema omogočajo dovajanje vode v rezervoar na Logu. V programu I. etape izgradnje vodovoda pa ta povezava ni predvidena, ker razpoložljiva sredstva ne dopuščajo širitve programa. Po sklepu skupščine Samoupravne komunalne interesne skupnosti je ta priključitev vključena v II. etapo gradnje vodovoda v občini Vrhnika. Krajevna skupnost Borovnica 1. Zajetje Malence zajema kraške in površinske vode, ki preko čistilnih naprav ter naknadne dezinfekcije napaja omrežje vodovoda Borovnica za cca 30 stanovanjskih hiš. Zajetje je bilo fizično zaščiteno (ograjeno) leta 1980 v skladu s sanitarnimi pogoji, širše območje zajetja pa je zavarovano s prepovedjo dostopa. Zgradba s filtrirnimi bazeni je bila obnovljena leta 1980. Plinska klo-rinacijska naprava pa leta 1979 (belgijska — Advance). Filterni materiali (kremenčev pesek) se štirikrat menjajo letno v skladu s sanitarnimi pogoji, akumulacijski bazen pa se čisti enkrat mesečno, po potrebi pa tudi večkrat mesečno. Kontrola zajetja je vsakodnevna, kakor tudi doza rezidualnoga klora v omrežju. Bakteriološke analize vode se opravljajo 1 krat mesečno, kemične analize pa 2 krat letno. Vsi gravitacijski viri, ki ostajajo priključeni na omrežje, se bodo vzdrževali v skladu s sanitarnimi zahtevami. 2. V skladu s rednjeročnim planom je.izdelana generalna rešitev kanalizacije za Borovnico. V letu 1982 bo Samoupravna komunalna interesna skupnost — Temeljna enota individualne komunalne rabe priskrbela izdelavo PGD in PZI za primarni zbiralni kanal, katerega izgradnja bo odvisna od razpoložljivih finančnih sredstev. Vzporedno s primarno bo potrebno dograditi tudi sekundarno mrežo do porabnikov. Financiranje primarnega omrežja bo potekalo skladno s principi, ki veljajo za financiranje tovrstnega kanalizacijskega omrežja, iz zbranih združenih sredstev v občini Vrhnika, in sicer: sredstva razširjene reprodukcije iz cene kanalščine, priklopnina na javno kanalizacijsko omrežje (prispevek porabnikov za primarno omrežje), prispevek OZD. 3. Odkup zemljišč za vodnjake, ki bodo uporabljeni v tej fazi, zaščito ostalih vodnjakov bo v mesecu juniju naročila Samoupravna komunalna interesna skupnost. 4. Med prioritetne naloge tega srednjeročnega obdobja občine Vrhnika sodi tudi razvoj živinoreje na pokojiški planoti, ki je odvisna tudi od oskrbe z vodo. Investitor Samouprvna komunalna interesna skupnost Vrhnika ima že izdelane idejne projekte, v teku je izdelava lokacijske dokumentacije. Predvidena je fazna izgradnja, v kateri bo z delovno silo sodelovala JLA ter gozdno gospodarstvo. Za leto 1982 je v planu predvidena izdelava PGD in PZI za omenjeni vodovod. 5. V programu I. etape sanacije je tudi predvidena izklopitev zajetja Pako za potrebe Fenolita. Del vasi Breg —Pako, ki je sedaj priključen na glavni vod bo po prevezavi posebej oskrbovan z novim vodom, kateri bo potekal iz naselja Pako pod železniškim podvozom do posameznih potrošnikov. Preklop na novo omrežje bo izveden sočasno z zagonom novega črpališča na vršaju. 6. Na glavnem cevovodu od črpališč do Verda bo v Bistri napravljen odcep za priključitev lokalnega omrežja za naselje Bistra. Izvedba priključka in morebitna dograditev lokalnega omrežja, ki ima značaj sekundarne mreže, ni vključena v program samoprispevka. Izvedba priključka bremeni torej porabnike vode, kot sicer velja načelo, da porabniki plačajo investicijske stroške celotnega omrežja komunalnih naprav sekundarnega pomena. Za razumevanje naj dodamo, da primarno omrežje povezuje naselja, sekundarno omrežje komunalnih naprav pa je tisto, ki služi le posameznemu naselju. V ta sklop pa ne spadajo priključki, ki jih zgradijo neposredni uprabniki komunalne naprave. 7. Vsi varstveni ukrepi v zvezi z varovanjem vodnega zajetja so določeni. S TOZD Fenolitom je dogovorjen program sanacije, ki je deloma že v fazi sanacije, dokončno pa bo urejen s pričetkom obratovanja vodovoda, v, Krajevna skupnost Blatna Brezovica Za izgradnjo vodovodnega omrežja v krajevni skupnosti Blatna Brezovica je bilo vloženih skupaj 4.554.223,00 dinarjev. Iz teh sredstev je bila zgrajena primarna in sekundarna mreža v skupni dolžini 3.543 m. Glede na to, da so bila sredstva za investicijo zagotovljena v okviru programa Samoupravne komunalne interesne skupnosti, mora ta po veljavnih predpisih o financiranju komunalnega gospodarstva zaračunati občanom, ki bodo ali so že dobili vodovodne priključke, sorazmerni del stroškov sekundarne mreže. Po analizi stroškov primarne in sekundarne mreže v krajevni skupnosti Blatna Brezovica je bil izvršen izračun stroškov, ki odpadejo na sekundarni del vodovodnega omrežja. Na ta način so se zmanjšali stroški za omrežje za 1.757.735,00 dinarjev (vrednost, ki odpade na primarni pomen cevovoda) in s tem tudi strošek po stanovanjski hiši. Tako ugotovljena vrednost sekundarne mreže v višini 2.234.631,00 din je bila razdeljena na 100 objektov, ker se je upoštevala še bodoča možna pozidava v krajevni skupnosti. Do sedaj je sklenjenih le 63 pogodb za priključek na vodovod. S takšnim načinom izračuna in delitve dejanskih stroškov ter z dodatno možnostjo obročnega odplačevanja v 6 obrokih, je bilo omogočeno ugodno plačilo prispevka za sekundarno mrežo krajanom krajevne skupnosti Blatna Brezovica. Krajevna skupnost Ligojna Krajani l.igojne za svoj program modernizacije (asfaltiranje) cestnega omrežja že plačujejo 3% samoprispevek. Od programa je nerealiziran ostal odsek ceste Ligojna—Sinja gorica v dolžini cca 1,0 km. Na tem predelu je predvidena tudi industrijska cona SAP—Sinja gorica tako, da bo ta odsek prestavljen in ga bo potrebno v sklopu industrijske cone araditi na novo. Z ozirom na to, da bo treba z modernizacijo tega odseka zaradi omenjenih težav počakati, predlagamo, da se del (1 %) samoprispevka nameni za razreševanje preskrbe z vodo, asfaltiranje odsekovJSv. Lenart, Spomenik, Kucler-in Razpotje pa bo fazno mogoče realizirati iz tekočega priliva samoprispevka. Peter Petkovšek: Na upravičenost, da za dolgoročno obdobje dobimo vodo, so jasno odgovorili že zdravstveni delavci v Našem časopisu, saj so dokazali, da nas je stala samo ena epidemija hepatitisa na Vrhniki skoraj toliko, kot bomo občani prispevali s samoprispevkom. In če po drugi strani poleg zdravstvenega vidika pogledamo še ekonomsko upravičenost, vidimo, da je ta investicija resnično stabilizacijska. Zato so tudi na republiški komisiji za oceno investicij, kjer imajo izredno ostri kriterij in temeljito »prerešetajo« vsako novo naložbo, dali zeleno luč, da si napeljemo dobro vodo in dovolj vode. Nedvomno je res, da moramo zbrati del denarja s samoprispevkom, saj nam mora biti vsem jasno, daje recimo iz vodarine — to je iz sredstev, ko plačujemo vodo — nemogoče združiti dovolj denarja. Če pa bi to bilo možno, bi bila voda zelo draga. Pa še zelo različni bi bili ti prispevki. Pri samoprispevku pa gre za enakomernejšo porazdelitev prispevkov občanov glede na njihovo ekonomsko moč. Mislim tudi, da ne bi smelo biti več dilem, ali so raziskave točne ali niso. Zaupati moramo strokovnjakom, saj so to institucije, ki s podpisi in pečati jamčijo objektivnost in strokovnost. Zato te optimistične napovedi, da bomo le dobili dobro vodo, ne smejo biti in niso stvari trenutnega zanosa, ampak res stvari strokovnosti. Tudi tisti občani, ki imajo sedaj lastne vodovode, mogoče Domišljajo, kako naj se odločijo. Kratkoročno gledano gre v bistvu " mogoče res za solidarnost. Vendar, če le pogledamo malce v prihodnost, vemo, kaj prinašata hitra urbanizacija in industrializacija — vedno večje onesnaženje. In slej ko prej se bomo v slučaju kakšne onesnažitve tudi veliko lažje, hitreje Tudi tisti občani, ki imajo sedaj lastne vodovode, mogoče po-mišljajo, kako naj se odločijo Kratkoročno gledano gre v bistvu mogoče res za solidarnost. Vendar, če te pogledamo mafce v prihodnost, vemo, kaj prinašata hitra urbanizacija in industrializacija — vedno večje onesnaženje. In slej ko prej se bomo morali vsi priključiti na osrednji vodovodni sistem, kjer se bo nenehno preverjala kvaliteta vode in v slučaju kakšne onesnažitve tudi veliko lažje, hitreje in ceneje čistila kot v mnogih manjših zajetjih. Jožefa Oblak: Sedaj imamo svojo vodo — »štirno« — in hidrofor. Z novim vodovodom pa mislim, da bomo tudi mi v Podgori v Verdu dobili vodo iz Borovniškega vršaja. Pa ni zame ravno toliko pomembno, da jaz dobim vodo. Predvsem sem za to, da se uredi oskrba z vodo za naše potomce. Mislim, da moramo biti toliko pošteni do mlade generacije. Prvi samoprispevek smo dali za šole in vrtce, da naša mladina sedaj uživa sadove, saj so v lepih modernih stavbah. Tudi ta samoprispevek moramo izglasovati. Dobra voda pomeni tudi zdravje in naši mladini, će nočemo da bo ustvarjalna, moramo zagotoviti zdravje. Zato upam, da se bodo sledovi naših odločitev hitro pokazali. Strokovnjaki o vodi ANDREJ KNAUS, republiški sanitarni inšpektor: »Na Vrhniki so registrirali tri večje hidrične epidemije, in sicer v letih 1971 — 72, 75, 76, sum na epidemijo pa obstaja tudi v letu 1978. Tudi pojavi črevesnih nalezljivih bolezni na tem območju so pogostejši. Vrhnika ima več vodnih virov, ki so kraškega izvora, brez čistilnih naprav, in v perspektivi ne nudijo zadostnih količin vode. Ukrepi sanitar- o higienski neoporečnosti vode. Dobra kakovost in primerne količine za več let vnaprej narekujejo izkoriščanje vodnega vira. Izvidi vodo z vršaja uvrščajo med boljše vodne vire v Sloveniji. Čeprav bo zaradi vodnega omrežja potrebno minimalno kloriranje, tega pri okusu ne bo čutiti.« Kar se tiče samega tehnološkega postopka v Fenolitu in dvoma o tem, Andrej Knaus nih inšpektorjev na obstoječem vodnem sistemu le »gasijo« požare. Nujno je, da v čim krajšem času zagotovimo prebivalcem zadostne količine zdrave pitne vode. Ne smemo zanemariti zdravstvenih posledic, saj bi bili stroški morebitnih novih hi-dričnih epidemij večji kot sanacija vodovodnega sistema.« MATJAŽ MEDVED, Zavod SRS za zdravstveno varstvo: »Kadar voda ustreza že laičnim zaznavam, namreč da je bistra, brez vonja in okusa, slede kemične, mikrobiološke in včasih tudi radiološke raziskave, kar vse natančno določa pravilnik Matjaž Medved ali Fenolit sam vpliva na kvaliteto podtalnice oziroma delno tudi na Bo-rovniščico, vemo nekaj. Pred nekaj meseci je bila pri nas neka tovariši-ca, ki se ukvarja z odstranjevanjem posebnih odpadkov, to so odpadki, ki so v Fenolitu in imajo v sebi določene količine fenolnih substanc. Ta tovarišica išče način, kako bi se ti odpadki pri njih deponirali in je zagotovila, da oni delajo tako, da je nemogoče, da bi njihovi odpadki škodovali oz. škodljivo vplivali na tla, s tem tudi na podtalnico oz. da bi škodovali samemu okolju. Sedaj pa iščejo način deponije odpadkov. Inženir geologije Zvone Men-cej ZVONE MENCEJ, Geološki zavod Slovenije: »Bilo je precej pomislekov o kakovosti in količini vode v vršaju Borovniščice, vendar že to, da se iz zajetij in vrtin, izdelanih v okviru raziskave, od leta 1978 dalje prosto preliva 25I na sek. zdrave pitne v/ode (od takrat do danes je iz vršaja čez izdelane vodnjake in vrtine odteklo že 3 milijone kubikov zdrave pitne vode), dokazuje, da so v vršaju pomembne količine tudi za perspektivno oskrbo. To je dokaz, da se voda v vršaju obnavlja, vanj stalno doteka. S črpanjem 50 I na sek. v I. fazi bi se na vršaju še vedno vzdrževali arteški pritiski tako, da praktično ne bi bilo mogoče onesnaževanje vode s površine. Poleg tega je vršaj pokrit z nepropustnimi, od 10 do 25 metrov debelimi plastmi gline Voda, brez okusa, brez barve, brez vonja, ne moremo te določiti, okušamo te, pa te ne poznamo. Življenju nisi potrebna: Ti si življenje. (G. Sauvage de Sant Marc) Bom jutri lahko pita vodo? Bila sem še majhna, ko sta me . mama in oče prinesla v novozgrajeno hišo. Kako smo se veselili prostorov — velikih, svetlih! Plazlasem se po tleh in raziskovala novo, zanimivo okolico. Pa ni bilo dolgo tako! »Le kaj jima je,« sem tuhtala zvečer, ko sem ležala v svoji postelji. Mama je razburjena hodila sem in tja, ropotala z vrati in glasno godrnjala: »Kako naj operem solato — saj ni vode! Kako naj operem plenice — saj ni vode!« Naslednji dan smo v avto naložili dve vreči umazanih plenic in se odpeljali k stari mami v Ljdbljano. S problemom pomanjkanja vode smo se ukvarjali nekaj tednov po vselitvi. Težave z vodo so se uredile, mama in oče pa sta bila spet tako zadovoljna, kot takrat, ko smo se preselili. Voda je vsak dan pritekla iz pipe. Včasih je bila zelo bela (klorirana, je rekla mama), včasih pa zelo rjava (mislila sem, da iz pipe teče kava). Nekega dne pa se je spet vse ponovilo. Nisem ju razumela, zakaj sta tako razburjena, saj je voda vedno pritekla, ko je mama odprla pipo. Oče je posedal po stolih, se držal za trebuh in stokal. Ponujala sem mu svojo najljubšo igračo, da bi ga razveselila, pa se ni zmenil ne za igračo, ne za mene. Potem je odšel k zdravniku. Ko se je vrnil, je povedal mami, da je zbolel zato, ker voda ni dobra. Nisem ga popolnoma razumela, saj nisem vedela, kaj pomeni ta beseda. pod vodo, odprla usta in jo malo spila. Kako je dobra! Nič ne zapeče po grlu, tako kot Radenska ali Deit. Potem sem zbolela. Bilo je strašno. Slabo mi je bilo, nekaj me je tiščalo v želodcu, ga stiskalo in vrtelo. Mama, mama! Tekla sem v kuhinjo pod mizo, tam je bilo vedno najbolj varno. Bolečine pa niso prenehale. Zjutraj so me odpeljali k zdravniku. Zdravnica je ugotovila, da imam izsušeno kožo in da moram piti veliko tekočine. Prepričana sem bila, da bom lahko pila vodo, saj je rekla, da moram veliko piti. Mama pa je skuhala kamilični čaj in mi ga po žličkah vlivala v usta. Brrr- kakšen okus! Pila sem kamilice in si mislila, kako bi se odžejala, če bi spila kozarec hladne vode. Mama in oče sta skrbno pazila, da ne bi pila vode. Ne vem, zakaj mi stara mama v Ljubljani nikoli ni odklonila prošnje za kozarec vode. Kadar sem ji rekla, da sem žejna, sem vedno dobila vodo. Pravijo, da je voda tekočina brez okusa. Kako se motijo? Voda — hladna — tako je dobra, odžeja te, ohladi. Potem sem začela hoditi v vrtec. Pred zajtrkom ali kosilom smo se postavili v vrsto in si šli umit roke. Tova-rišica je vedno stala poleg nas in nam govorila: »Ne pijte vode1« Mi pa smo bili vedno žejni. Umivam si obraz in mimogrede naredim nekaj požirkov. Tovarišica ne more opaziti, saj to naredim zelo spretno. Tudi doma, ko si umivam zobe popijem malo vode, čeprav me mama skrbno nadzoruje. Ne vem, zakaj toliko hrupa zaradi nekaj požirkov vode ? Spet zbolim! Moje zatočišče pod mizo v kuhinji nič ne pomaga. V želodcu me stiska, tišči, zelo boli. Kamilice in skrben nadzor, kadar se kopam, umivam roke, obraz, zobe. Tudi v šoli so nam tovarišice pre- Prispevek ni velik Prispevek posameznika ne bo pomenil velikega izdatka, saj pri povprečni plači 12.000,00 din na mesec pomeni le 12 starih »jurjev«, toda v skupni vsoti bo pomenilo veliko, saj bomo le s skupnimi močmi lahko zbrali potrebna sredstva za izgradnjo. jrVKin, >,v *>.Vy liij ..''ser. tez. .\o^s*s>. r.\.r^^> ~sJc '..'j " r:di. lili-.. *^-yJLj i\i rV -L ? Cj-O^.l"^..-Uu-iJ-_ —!\v Ko se bova čez dobro leto kopali, bova lahko tudi popili malo vode. JU-.J. JlL Mama me je vsak večer kopala. V kopalno kad je natočila vodo, jaz pa sem prinesla žogo, s katero sem se zelo rada igrala v vodi. Čofotati po vodi, si jo pljuskati po obrazu — to je nekaj najbolj čudovitega — kakšno veselje! Ko sem najbolj uživala, je mama vpila: »Ne pij vode, roke iz ust!« Zakaj tega ne smem delati? Dobro sem slišala mamo, ko je pripovedovala očetu, kako je pila vodo, ko je bila še majhna. Z dvorišča je pritekla v kuhinjo, nastavila žejne ustnice na pipo, jo odprla in pila. Zakaj pa jaz nisem smela nikoli piti vode? Niti enega požirka nisem smela narediti. Potopila sem glavo Mišljenje učencev s Cankarjeve šole Vodovod Včasih je bile na Vrhniki zelo dobra pitna voda. Ker pa se je Vrhnika po vojni razširila, je začelo primanjkovati pitne vode. Zato so v vodovod priključili še Primčev studenec. Ta voda pa ni čista, ker v okolici tega studenca ni urejena kanalizacija. Vodo so začeli klorirati, zato ima neprijeten vonj in okus. Pred leti je bila na Vrhniki huda epidemija zlatenice. Od takrat si Naš časopis — Glasilo Občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Vrhnika — ureja uredniški odbor: Marina Jereb, (predsednik), Vida Curk, Milorad Borčič, Jakob Su-sman, Milan Selan, Cvetka Glumac, Franc Petelin (glavni in odgovorni urednik), Ivan Žitko tehnični urednik) — Naslov uredništva: OK SZDL, Cankarjev trg 8, Vrhnika — Številka žiro računa; 50110-67B-54000 - Telefonska številka uredništva: 751-325 — Tisk: Tiskarna Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2 —Po mnenju Sekretariata za informacije v IS SRS na podlagi 7. točke prvega odstavka 26. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33-316-72) je Naš časopis oproščen prometnega davka. skoraj nihče ne upa piti vode iz vodovoda. Vsi želimo, da bi iz naših pip spet pritekla zdrava in čista voda. GREGOR OBLAK Voda — vir življenja Voda je vir življenja. Brez nje se ne da živeti. Na Vrhniki na žalost nimamo dobre. Večkrat so se zaradi onesnažene vode pojavila obolenja. Zato si moramo priskrbeti zdravo, pitno vodo, in to v zadostni količini. Seveda pa je odvisno od vseh občanov, da si ustvarimo lepšo bodočnost. S skupnimi prispevki bi to lahko dosegli. BERNARD KOGOVŠEK Naša voda Največje zajetje za vrhniško vodo je Primčev studenec. Ta voda je zelo onesnažena. Za to je kriv predvsem kraški svet, po katerem teče ta voda. Veliko je tudi novih naselij, ki nimajo urejene kanalizacije. Te odplake pronicajo skozi zemljo in1 onesnažujejo našo pitno vodo. V občini se trudijo, da bi našli novo zajetje, kjer bi bila voda pitna. Med Bregom in Dolom so že našli novo zajetje, kjer bi bilo dovolj pitne vode za vso vrhniško občino. Pomembno je tudi to, da voda ni kraškega izvora in da bi je bilo dovolj skozi vse leto. Da bi to lahko uresničili, bi potrebovali veliko denarnih sredstev. Zato bomo morali vsi občani pri tem sodelovati. IGOR NOVAK Naša voda Voda je zelo pomembna za življenje. Vrhničani imamo zelo slabo vodo. Vodovod je tudi že zelo star. Zelo radi bi ga obnovili. Zato se bodo mame in očetje zbrali na referendumu in bodo glasovali za samoprispevek. S tem denarjem bi obnovili vodovod in dobili dobro pitno vodo iz črpališča v Borovnici. Mi imamo hišo na Turnovšu, zato nimamo vodovoda. Zgraditi smo morali vodnjak, kapnico. Z obnovitvijo vodovoda bi tudi nam pritekla dobra pitna voda. ALENKA RUS povedale piti vodo. Vsak dan dobimo čaj, da si potešimo žejo. Vendar čaj ne odžeja tako, pa še čakati moramo v vrsti, da ga dobimo. Jaz pa bi rada naredila tako, kot sem slišala pripovedovati mamo. Bom jutri lahko tudi jaz pritekla v kuhinjo, nastavila žejne ustnice na pipo in v dolgih požirkih pila dobro vodo? MR. Naša voda Že velikokrat sem slišala, da imamo na Vrhniki slabo in umazano vodo. Starši so mi to vodo prepovedali piti. Včasih pa jih le ne ubogam. Če me slučajno zalotijo pri tem dejanju, vedno sli- KRAJANI BOROVNICE! V ponedeljek, 14. junija ob 19. uri pridite na zbor občanov v večnamenski prostor v novi osnovni šoli. Govor bo o reševanju oskrbe z vodo. šim oster opomin, ki je poln skrbi. Zakaj imamo tako vodo, ki je ne-pitna in okužena, da je ne moremo uporabljati izpod pipe? Vemo tudi, da je zaradi vode zbolelo že veliko ljudi. Zdaj je pravi trenutek, da dobimo tudi odgovor. Ta odgovor pa je napeljava novega vodovoda. Upam, da si bomo res tudi mi lahko nekoč, natočili zdravo vodo in jo brezskrbno uporabljali za pitje. To pa je sedaj odvisno le od samih občanov, ki bodo glasovali na prihodnjem referendumu. S svojim »da«, ki ga bodo izglasovali, bodo veliko storili za prihodnost in razvoj občine. Kajti brez zdrave in pitne vode se ne more razvijati nadaljnje življenje v občini. SAŠA UMEK Socialistično samoupravljanje, se prat* pravica do samoupravljanja, je nedvomno ve lika pravica, toda hkrati tudi velika odgovor nost, ker mora v sistemu samoupravne demo kracije vsak človek imeti vso odgovornost tuc za usodo drugega človeka. Edvard Karde Kje bomo glasovali? Za glasovanje na referendumu za uvedbo samoprispevki za finansiranje programa sanacije vodooskrbe v občini Vrhni ka, ki bo dne 20. 6. 1982. Krajevna skupnost je v tem seznamu glasovalna enota I. GLASOVALNA ENOTA VRHNIKA 1. Glasovalno mesto: (Elektron) TOZD Tovarna antenski naprav Vrhnika, Idrijska 42 , 2. Glasovalno mesto: Dom upokojencev Vrhnika, Idrijsk i C. 72 3. 4. 11 5. 11 , Nin, Glasovalno mesto: Gostilna Turšič, Voljčeva cesta g sa Glasovalno mesto: Dom krajevnih skupnosti, Tržašk njštv mere Glasovalno mesto: Dom Krajevnih skupnosti, Tržašk °J!0'' 6. Glasovalno mesto: Dom JLA, Cesta 6. maja 7 7. Glasovalno mesto: Dom JLA, Cesta 6. maja 7 8. Glasovalno mesto: Sejna soba OK SZDL Vrhnika, Can karjev trg 8 9. Glasovalno mesto: Menza IUV, Tržaška cesta 32 10. Glasovalno mesto: Vrtec Hrib, Hrib št. 1 11. Glasovalno mesto: Cankarjev dom, Tržaška o 25 idi nt ">o ji, veza a tiht ireje to t L 6 akt olitvt naši Ku, tatic, 12. Glasovalno mesto: Gozdno gospodarstvo TOZD Gozfraw/, isoki 5 Na Vadr ra/et Pevt •a je t J*' 17. Glasovalno mesto: Osnovna šola Borovnica (vsa šti j^JJ darstvo Vrhnika, Kolodvorska 2 13. Glasovalno mesto: PAP — (Gumica), Opekarska c. II. GLASOVALNA ENOTA BOROVNICA 14. Glasovalno mesto: Osnovna šola Borovnica 15. Glasovalno mesto: Osnovna šola Borovnica 16. Glasovalno mesto: Osnovna šola Borovnica volišča so v osnovni šoli) 18. Glasovalno mesto: Gasilski dom na Bregu 18 19. Glasovalno mesto: Strgar Miha, Dol 52 20. Glasovalno mesto: Žito TOZD Mlin Bistra 21. Glasovalno mesto: Gasilski dom Brezovica št. 42 22. Glasovalno mesto: V stavbi trgovine na Pokojišču 'an/a miži Ve v oda tov, Drogi hbljt Kdt Pristavec Jože?0c'< III. GLASOVALNA ENOTA VERD 23. Glasovalno mesto: Janezova vas Jagrova 4 24. Glasovalno mesto: Zadružni dom, Verd 26 25. Glasovalno mesto: Zadružni dom Verd, Verd 26 IV. GLASOVALNA ENOTA DRAGOMER-LUKOVICA 26. Glasovalno mesto: Gasilski dom Dragomer V. GLASOVALNA ENOJA LOG 27. Glasovalno mesto: Šola Log, št. 2 VI. GLASOVALNA ENOTA DRENOV GRIČ 28. Glasovalno mesto: Gasilski dom Drenov grič VII. GLASOVALNA ENOTA STARA VRHNIKA 29. Glasovalno mesto: Zadružni dom na Stari Vrhniki VIII. GLASOVALNA ENOTA BEVKE 30. Glasovalno mesto: Kulturni dom Bevke IX. GLASOVALNA ENOTA PODLIPA 31. Glasovalno mesto: V bivši šoli X. GLASOVALNA ENOTA LIGOJNA 32. Glasovalno mesto: V bivši šoli v Ligojni št. 35 XI. GLASOVALNA ENOTA SINJA GORICA 33. Glasovalno mesto: V Opekarni v Sinji gorici XII. GLASOVALNA ENOTA BLATNA BREZOVICA 34. Glasovalno mesto: V bivši šoli Blatna Brezovica št. XIII. GLASOVALNA ENOTA ZAPLANA 35. Glasovalno mesto: V bivši šoli Zaplana št. 1 v °rga P0S/i Irov, 9ovc P/e, i &oCi M, iani "lan "Pra lere Zć "lor, Sv0£ bo// razr, In Poz, srec tian svoj KOLIKO BODO PLAČEVALI — obrtniki Občani, ki opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti ter se jim1 tavlja dohodek, plačujejo samoprispevek od osebnega dohodka, zmad nega za prispevke in davke ter od nadomestila osebnega dohodka. UgotoV na podlagi zakona o davkih občanov v višini, ki ustreza osebnemu dohodi enake ali podobne poklice v združenem delu. Natančnejša merila in naci' ugotavljanje osebnih dohodkov pa so določena z družbenim dogovore" osebnih dohodkih obrtnikov. — kmetje Kmetje plačujejo samoprispevek od katastrskega dohodka obdelov^j površin. Samoprispevka ne bi plačevali tisti kmetje, katerih I katastrski d* dek ne presega 11.500 din ter so zdravstveno zavarovani ali so zdi kmetje, ki so pokojninsko zavarovani na podlagi dohodka iz kmetijstva, kmetov, ki so zdravstveno in pokojninsko zavarovani, je v občini Vrhnika Olajšavo pa bi imelo 72 kmetov. Poleg tega ne plačujejo samoprispevka kmetje, ki imajo pravico do oprostitve in olajšav po zakonu o davkih obC* oz odloku. Ostali kmetje pa plačujejo samoprispevek tudi od osnove kat* skega dohodka, ki je nižja od 11.500 din. Letni prispevek samoprispevka pa je razviden iz naslednjega prikaz* Znesek samoprispevka na leto oh »k st S Ki vc Ti »t P< Pt Cl Katastrski dohodek 4.000 din od 4.000 do 10.000 din od 10.000 do 15.000 din od 15.000 do 20.000 din od 20.000 do 25.000 din od 25.000 do 35.000 din nad 35.000 din do 200 din od 200 do 500 din od 500 do 750 din od 750 do 1.000 din od 1.000 do 1.250 din od 1.250 do 1.750 din nad 1.750 din t t ■