^jsasr Leto IX flev. 1
V Ljubljani, v četrtek 28. julijo 192).
Ceno Din r
SLOVENSKI
Izhaja  vsak clao popoldne, izvzemšl nedelje In praznike. — lnserati do 30 petit a 2.— Din, do 100 vrst 2.50 Din, večji tnserati petit vrsta C— Din; notice, poslano, tej a ve,
Popust po dogovoru. InseratoJ davek posebej. »Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 340.— Din. za inozemstvo 420 — Din
reklame,   preklici   beseda   2.— Dia
Upravništvo: Knaflova ulica št 5. pritličje. — Telefon 2304.
Davidovićevci ostanejo v vladi
Sklepi včerajšnjih posvetovanj strankinega vodstva. — Stranka ostane enotna in obračuna z radikali po volitvah. — Razočaranje med radikali in klerikalci. — Zdaj iščejo novih konfliktov
vladni radikali sami.
Uredništvo: Knaflova ulica št. 5, L nadstropje. — Telefon 2034.
— Beograd, 27. julija. Včeraj se je vršila ves dan seja izvršnega odbora Davidovičeve demokratske stranke. — Posvetovanja so končala s presenečenjem. Iz radikalnih vrst so namreč zadnje dni vedno z nova širili vesti o neizbežnem razcepu demokratske stranke ali pa o odstopu demokratskih ministrov. Zgodilo se ni niti eno niti drugo. Pokazalo se je, da je demokratska stranka trdno strnjena in da so nasprotja med gg. Davidovićem in Ma-rinkovičem odpravljena. Pokazala pa se je tudi volja demokratov, da sedanjo, za nje tako ugodno polit'Čno situacijo čim bolj izkoristijo in tako pripravijo teren, da takoj po volitvah prevzamejo vodstvo državne polit:ke. Demokrati računajo, da bodo po volitvah daleko najmočnejša skupnina v novem parlamentu, dočim bo Vukičevič s svojimi 30 ali kvečjemu 30 poslanci svojo vlogo do'gral. Zato so na včerajšnji seji vnovič sklenili, da ostanejo do volitev v vladi in v njej kontrolirajo radikale ter preprečijo volilna nasilja vsaj proti sebi.
Ti sklepi so radikale obeh frakcij precej razočarali, ker so i pašićevci i vukičevićevci računali na razcep v stranki. Razočarani pa so tudi klerikalci, ki so se že pripravljali, da nadomc-ste demokrate v vladni koaliciji. Včeraj ie imel dr. Korošec daljšo konferenco z g. Vukičevičem. Baje sta se
sporazumela že o razdelitvi ministrskih portfeljev. Ko so se zvečer zvedeli rezultati demokratske seje, je dr. Korošec znova posetil ministrskega predsednika, novinarjem pa je odklonil vsako izjavo.
— Beograd, 27. julija. Za danes po> poldne ob 17. je sklicana seja m ini str* skega sveta, ki bo popolnoma politične* ga značaja. Na seji bodo, kakor se za* trjuje. radikalni ministri zahtevali od demokratov pojasnila in razčiščenje njihovih odnošajev v vladi, odnosno v demokratski stranki. V zvezi s tem se je vršila danes dopoldne v kabinetu zunanjega ministra dr. Marinkoviča dolgotrajna konferenca demokratskih ministrov, na kateri so razpravljali o popoldanski seji ministrskega sveta. — Pri radikalih je opažati precejšnjo re* zerviranost in nezadovoljstvo s pote* kom včerajšnje seje izvršnega odbora demokratske stranke. Iz Vukičevičeve okolice se naglasa, da bodo radikali za* htevali od demokratskih ministrov ga» rancije, da se napadi na vlado ne bodo več ponavljali, kakor tudi, da podajo demokratski ministri javno izjavo, da nosijo enako odgovornost za delo vla* de kakor radikalni ministri. V politič* nih krogih se zato s precejšnjo nape* tostjo pričakuje popoldanska seja mi* nistrskega sveta, ki bo prinesla po vsej priliki nekoliko več razčiščenja kakor pa včerajšnja demokratska seja.
Tendenciozna poročila beograjskih listov o separatnih pogajanjih slovenske SDS. — Po volitvah pride do čim tesnejše zveze obeh demokratskih strank. — Napredna fronta v Sloveniji. —
— Zagreb, 27. julija. Današnje «Nos vosti* objavljajo izjavo dr. Žerjava, ki jo je poslal njihovemu dopisniku z ozirom na vesti nekaterih listov, da se SDS v Sloveniji pogaja z davidovicev* ci, in to brez vednosti osrednjega vod* stva SDS. Dr. Žerjav je izjavil med drugim:
orNaše kandidatne liste so z malimi izjemami že gotove. G. dr. Pivko je postavljen za nosilca liste v maribor* skem okrožju, jaz v ljubljanskem okrožju, dr. Kramer pa je bil od vseh ljubljanskih organizacij proglašen za nosilca liste v Ljubljani. Vse tri kandi* dature bodo v smislu strankinega šta? tuta predložene v odobrenje glavnemu odboru. Sreski kandidati bodo objav* Ijeni, ko bodo liste izročene sodišču. Tudi v tem oziru je že vse dovršeno, izvzemši srez Kranj, kjer so imeli se* daj občinske volitve in se radi tega ni mogla vršiti seja sreske organizacije. Na naših kandidatnih listah kandidira* jo tudi narodni socijalisti in samostoj* ni kmetje, ki se s tem pod svojim sta* rim imenom zopet izločijo iz Radičev'e stranke. Upamo, da bomo skupno z na* širni zavezniki narastli od 27.000 gla= sov, ki smo jih dobili pri oblastnih vo* litvah 23. januaria, na 40.000 glasov. Kar se tiče demokratov, ki niso v naši organizaciji, in ki so sploh neorgani* zirani, se računa s tem, da bodo glas sovali za našo listo, in to ne le radi te* ga, ker ne morejo glasovati niti za kle* rikalce, niti za Radiča, nego tudi za to, ker smo vsi pristaši ideje popolnega ujedinjenja vseh demokratskih skupin v vsej državi, bodisi v enotno stranko, bodisi v enoten blok. Pri tem mislim seveda na dobo po volitvah, odnosno v slučaju, da bi vlada g. Vuk i če vi ča padla.*
Z ozirom ua to izjavo in ker beo* gradski listi ponovno objavljajo vesti o separatnih pogajanjih slovenskih de* mokratpv, smo se obrnili danes na g. dr. Žerjava, ki je dal našemu ured* niku naslednjo izjavo:
« Dopisniki raznih listov me te dni iščejo in bi radi od mene dobili kako izjavo, ki bi se mogla tolrnačrti kot razlika v mišljenju v vodstvu 5DS. Beograjska -'Politika* vzdržuje svojo vest o že demantiranih separatnih podajanjih samostojn;h demokratov. V resnTc! se slovenski demokrati ne pogajajo na lastno pest z nikomur niti tajno n'ti javno, pač pa iskreno izpovedujejo mnenje in željo, da se vsaj po voPtvah vsi demokratski elementi v državi združijo v eno skupino.
Ta želja se je po blejskem paktu Še pojačala. Neki intriganti bi hoteli v tem najti razliko med mojim mišljenjem in
mišljenjem g. Pribičeviča. Istina pa je, da je ravno g. Pri biče vi ć že lani in večkrat pozneje povdarjal isto željo in da je celo pred krono zastopal predlog, da je tr«*ba volitve dati demokratskemu bloku. Meni je znano, da od tedaj svojega mišljenja ni spremenil. Vsako odvajanje poedincev od ene v drugo demokratsko grupo bi bodoče odnose med njima zastrupilo in zbll-žanje samo otežilo. Davidovičevi demokrati nas ne lovijo, mi pa tudi ne želimo storiti ktake nekorektnosti, pač pa ob popolnem umevanju našega vodstva iskreno in javno izražamo svoje mišljenje.»
Turčija in Italija
— Rim, 27. julija. »Giornale d* Italia< poroča iz Angore, da so se odnosa j i med Turčijo in Italijo v zadnjem času znatno izboljšali. List naglasa, da bo v najkrajšem času sklenjena med Italijo in Turčijo prijateljska pogodba, kateri bo 6ledilo še več zelo važnih konvencij. List dostavlja, da uprizarja Francija tudi v Turčiji gonjo proti Italiji, tato da je danes turška javnost o Italiji popolnoma napačno informirala. Zato priporoča italijanski vladi, naj pod vzame primerno protiakcijo, da tako škodljivo propagando onemogoči.
TRGOVINSKA POGODBA Z NEMČIJO
— Beograd, 27. julija. Giasom poročil iz Berlina so bila včeraj zaključena pogajanja med našo in nemško delegacijo za sklenitev jugosloven>ko-nem»ke trgovinske pogodbe, la bo v najkrajšem času podpisana.
AVSTRIJSKO POSOJILO
— Rim, 27. julija. Vsi italiianskl listi beležijo Članek londonskega >Daily Tele-grapha«, ki razpravlja o novem avstrijskem inozemskem posojilu. Avstrija potrebuje to posojilo za gospodarsko obnovo republike. V utemeljevanju te svoie zahteve naglasa Avstrija, da je to edino sredstvo, da se prepreči propaganda za priključitev Avstrije k Nemčiji ter da so tudi zadnji krvavi nemiri na Dunaju posledica težke gospodarske krize, ki vlada v avstritskem gospodarstvu.
VELIKI KNEZ NIKOLAJ NIKOLA JE VIC BOLAN
— Pariz. 24. julija. Zdravstveno stanje ruskega velikega kneza Nikolaja Nikolaje« viča se je zadnje dni tako poslabšalo, da je vsak čas pričakovati katastrofe. V ru* skih monarhističnih krogih vlada precej* šnjo vznemirjenje.
Zanimiva budimpeštanska vest. — Konferenca poslanika Ho-ryja. — Jugoslovensko-italijanska napetost ovira gospodarske
stike med Italijo in Madžarsko.
— Budimpešta, 27. julija. Današnji listi poročajo, da se je na Bledu sestal te dni bivši madžarski poslanik v Beogradu in sedanji poslanik v Rimu de Horv z italijanskim poslanikom Bodrerom. Včeraj se je De Hory vrnil v Budimpešto. Takoj po svojem prihodu je posetil zunanjega ministra in imel žnjim daUšo konferenco; pozneje je posetil še pomočnika zunanjega ministra  grofa  Khuena  Hedervarvja. Listi
pripisujejo tem konferencam veliko politično važnost in domnevajo, da so v zvezi s vprašanjem madžarskega tranzita preko jugoslovenskega ozemlja. Po izjavah neke debro poučene osebnosti bo skušala Madžarska celo prevzeti posredovalno vlogo v sporu med Italijo in Jugoslavijo. Madžarska ima največ interesa na tem. da pride med Italijo in Jugoslavijo do Čimprejšnjega
pomirjenja in do likvidacije vseh spornih vprašanj. Italija si želi ojačenie svoje madžarske zaveznice in baš radi tega je obema državama potreben sporazum z Jugoslavijo, ki lahko vedno ovira razvoj gospodarskih odnošajev med Madžarsko in Italijo.
Te dni sta Mussolinj Ln podtajnik madžarskega ministrstva za trgovino \Yom-mersperg podpisala sporazum o madžarskih ugodnostih v italijanskih lukah, zlasti na Reki. Pogodba ima predvsem namen poglobiti medsebojne gospodarske odnoša-je. S to pogodbo je perfektuiran sporazum, ki sta ga sklenila meseca aprila o priliki svojega rimskega sestanka Mussolini in grof Bethlen. Ker pa ta sporazum, kolikor
se tiče medsebojnega trgovinskega prometa, vse dotlej, dokler se Madžarska ne sporazume z Jugoslavijo glede tranzita, brez stvarne vrednosti, se forsira sedaj tako z italijanske kakor tudi z madžarske strani sporazum z Jugoslavijo. Ker pa se Madžarska zaveda, da tvori slavne tež-koče v tem vprašanju baš napetost, ki vlada radi nerešenih vprašanj med Jugoslavijo in Italijo, se madžarski krogi sedaj trudijo, da s posredovanjem odstranijo ta nesoglasja. V koliko bo iugoslovenska vlada pristala na madžarsko posredovanje, doslej še ni znano.
Ponesrečen poskus SLS, da s pomočjo protiklerikalnih glasov rešijo svojo ljubljansko kandidaturo.
2e dolgo se je šušljalo po Ljubljani, da pripravljajo klerikacj samostojno uradniško Listo za skupščinske volitve v Ljubljani, zavedajoč se, da je njihov ljubljanski mja-
dat izgubljen, ako se jim ne posreči dobiti na svoje limanice nekaj zgagarjev ali na-ivnežev, ki bi v njihovem interesu poskušali cepiti krepke vrste SDS.
SLS je dobila pri zadnjih oblastnih volitvah v Ljubljani 3412 glasov, SDS pa 4159. Ker je dr. Ravnihar dobil le 510 glasov, je očitno, da SLS rudi z dr. Ravni" barjem ničesar ns doseže, ker ima ž njim vred le 3922 glasov, ne glede na to, da sta tako SLS, kakor dr. Ravnihar od zadnjih volitev v Ljubljani še zelo veliko izgubila radi svoje zavožene politike. Baš to pa je SLS podžgalo, da z intrigami skali ljubljansko politično situacijo. Ker se delavstvo od SLS ne pusti več vleči za nos, so si klerikalci to pot izbrali za sredstvo svoje intrige u radiu J t v o .
Snoči se je vršil pri cLevn* uradniški sestanek, za katerega si nihče ni upal na vabilu podpisati kot sklicatelj. Ko so uiad. nikj prišli na sestanek, so pričakovali, da bo kot glavni akter za uradniško listo nastopil klerikalec g. Velikonja. Njega pa ni bilo. kakor so se klerikalni aranžerji previdno skrili v ozadje, navzoči pristaši SLS so pa večinoma mo'čali. Značilno je, da so govorniki povdarjali, da je v Ljubljani 4800 uradnikov-voliloev, a se jih je komaj
nekaj nad en procent izreklo za posebno uradniško kandidaturo in še to le principijelno kar najbolj dokazuje neresnost cele uprizoritve s stališča interesov uradniškega stanu in stališče pozitivnega uspeha.
Za predsednika sestanka je bil izvoljen g. Rostan. ki je znan še iz predvojnih let kot gospod, ki je pri mnogih volitvah poskušal razne «ekstra-ture*. Zlasti živahen je bil takrat, ko je agitiral za klerikalno-nemško dezelnozborsko kandidaturo g. dr. Ravniharia v Ljubljani. Kakor ie njegova navada, da modriiansko v nič deva vse vprek. tako je tudi snoči udrihal po tistih, katerim bj lahko bil bas on dolžan lojalno hvaležnost za nesebično in požrtvovalno podporo. Poleg Rostana so bih glavni zagovorniki samostojne uradniške liste nekateri malkontenti, dočim so zopet drugi morda v najboljšem namenu, a vsekakor v totalnem nepozuanju igre, ki jo igrajo klerikalci, nasedli ideji, ki je na videz mamljiva. A že včerajšnja debata je poglede precej razbistrila. kafH vsi govorniki so ali direktno aH indirektno povedali, da samostojna uradniška lista nima prav nobenega izgleda na uspeta. Ker pa uspeha ne more biti, je jasno, da ie cela akcija samo podporna akciia za kandidaturo SI.S. torej za tisto stranko, ki je pravi grobokop slovenskega uradnika. Kdor torej v današnjih
razmerah postavja samostojno uradniško listo v Ljubljani, dela predvsem proti vitalnim interesom državnega nameščenstva.
Da je bil včerajšnji sestanek pri >Levu< aranžiran od klerikalcev ter sploh cela akcija in-scenirana od njih, sta najboljši dokaz tudi današnji ^Slovenec* ter njegov pomagač iz Merkurjeve tiskarne, ki oba sicer zavito, za politično mislečega človeka pa dovolj jasno s posebnim veseljem jn zadošče-
njem pozdravljata akcijo, kj naj bi klerikalni kandidaturi indirektno pomagala. Že s tem je celo gibanje g. Roštana in tovarišev razkrinkano kot klerikalni Tolilnj manever, ver.
Sestanek je v ostalem pokazal, da so se zanj angažirali le ljudje, ki niso nikdar spuščali kroglic v skrinjico SDS fn ki dose-daj še niso z nobenim delom pokazali, da imajo kake sposobnosti se javno udejstvo-vati. Ako bi za to imeli kaj smisla, bi se lahko v političnih organizacijah katerekoli stranke uveljavili. Da pa se z godrnjanjem, zabavljanjem in razdiranjem ne more v današnjih časih političnih koncentracij osnovati nova stranka, kakor so nekateri govorniki na včerajšnjem sestanku želeli, je pač jasno kot belj dan.
Vsak količkaj objektiven uradnik mora imeti danes toliko politične zrelosti, da spozna, da se s takimi obupnim j eksperimenti ne koristi niti uradništvu, niti uradnikom, prav tako pa mora vsakdo, ki nfma omreženih oči, priznati, da je baš SDS ona stranka, ki je do sedaj za uradništvo edina kaj storila. Da bi ne bilo SDS, bi uradništvo še bolj žalostno životarilo. Ako bi pa uradništvo proti vsem principom zdrave pameti za zahvalo za klero-radjkalski bic še direktno ab* indirektno podpiralo SLS in njeno kandidaturo v Ljubljani, bi s» tem nad seboj zagrešilo pravcati samomor.
Taka je zadeva. Ako hoče uradništvo sebi dobro, je njegova dolžnost, da samo energično odkloni klerikalno Intrigo ter ekstra vagance nekaterih gospodov.
Francoski protest v Moskvi
Komunistična propaganda v francoski vojski
— Pariz, 27. julija. Francoska vlada je naročila svojemu poslaniku v Moskvi, naj vloži prj sovjetski vladi energičen protest radi komunistične propagande v Franciji zlasti tudi pri francoski armadi ter naj sovjetsko vlado ob enem opozori, da je sklenitev pogodbe o ruskih predvojnih dolgovih odvisna od ukinitve te propagande.
Pariz, julija, d. V političnih in vladnih krogih se v zadnjem času mnogo razpravlja o pojavih v vojski, ki dokazujejo, da se tajna komunistična propaganda ne širi samo med delavstvom, marveč tudi med vojaštvom. Slučaji nepokorščine se vedno bolj množe. Pri o. topniškem bataljonu v Bloisu so vojaki na državni praznik izobesili na vojašnici rdečo zastavo s sovjetskim grbom. Kljub povelju oficirjev vojaki zastave niso hoteli odstraniti in je visela vse do 7. ure zvečer. 12 vojakov je bilo aretiranih in izročenih vojnemu sodišču. Drugi tak slučaj se je pripetil v Cherbourgu. Tam je bilo poklicanih 200 mornarjev na orožne vaje. Mesto v vojašnice so mornarji odšli v povorki, pevajoč internacijonalo, pred rotovr, kjer so imeli prolimilitaristictjo zborovanje. Policija se ni upala razgrnili demonstrante. V Coetquidanu so priredili tamošnji rezervisti 302. artilerijskega polka stavko, ko so dobili povelje, da odrinejo na stražo. Korporativno so odšli k službujočemu oficirju, ga napadli in prisilili, da sporoči njihovo stavko polkovniku.
Konferenca Južne železnice v Mariboru
— Beograd, 27. julija. Pancs so se sestali v Mariboru delegatje dunavske, savske in jadranske železnice (bivše lužne železnice) iz Jugoslavije, Avstriie in Madžarske, da se posveuueio o vseh nerešenih vprašanjih, ki so v zvezi z likvidacijo iužne železnice.
KOLONIZACIJA V BOSNI
— Beograd, 27. julija. V s|K>ra/.umu z ministrom agrarue reforme je izdal mini-trr za šume in ruduike uredbo o kolonizaciji v Bosiij in Hercegovini. V smislu te uredbe bo odstopilo ministrstvo za žume in rudnik«* večje komplekse zemljišta agrarnemu ministrstvu za kolonizacijo dobrovoljcov.
SUŠA V MAKEDONIJI
— Skoplje, 21. iulija. V Tužni Srbj;; vlada zadnje tedne velika suša. Razen par neviht ni padlo že več tednov niti kapljice dežja. Poljski pridelki so se skoraj ponn!-noma posušili, tako da je ves letošmj pridelek uničen. V Povardariu so uničena vsa polja. Zemlja kaže široke rasfKjkc. Cene življenskim potrebščinam zlaMi pa poljskim pridelkom stalno narašča o
SPREMEMBE V POLJSKI VLADI
— Varšara, 25. julija. V poljaki vladi bo prišlo v najkrajšem ćasu do resnih sprememb. Danes je podal svojo ostavko muv-ster Moracze\vski. ki ie bil doslei v vladi kot zastopnik socijalistične stranke dasi £a ta stranka davno nj več priznavala za svojega zastopnika. V zvezi z odstopom Mo-raczeuskega se zatrjuje, da bo Dris!r dni do temeljite rekonstrukcije poliske vtedc.
Iz letalskega sveta
Nov višinski rekord. — Smrtna nesreča angleškega letalca.
Moderna aeronavtika je tc dni do» živela nov triurni. Ameriški letalski po* ročnik Champion je s svojim letalom dosegel nov višinski rekord, ki znaša 14.500 metrov. Ko je dospel do orne* njene višine, so se cilindri motorja raz» leteli. Drobci, ki so leteli naokoli, so razbili steklenico s kisikom. Letalec je izgubil vso oblast nad letalom, ki se je v naglih spiralah spuščalo proti zemlji in padlo v rž. Pri padcu sc je aeroplan vnel, vendar je letalec z nadčloveškim naporom rešil barograi. aparat, ki je registriral novi višinski rekord
V Angliji so se vršili te dni zračni manevri angleškega letalstva, ki so pa zahtevali svojo žrtev. Pri Northoltu jc treščilo na tla letalo 17. oddelka /rac« ne flotilje. Poročnik, ki je bil v njeni, je zgorel. Včeraj opoldne je angleško zračno brodovje- «demonstriralo» naJ Londonom. V zraku sc je nahajalo nad 300 letal; bili so to napadalci in obrambni avijoni. Prvi so izvedli «*na pad» na London, dočim so drugi proga * njali napadalce. Manevri, ki so poka = zali silo in moč angleške zračne flote, so obenem dokazali, ela bo letalstvo v bodoči vojni igralo glavno vlogo.
Borzna poročita
LJUBLJANSKA BORZA.
DeTiie: v oklepajih zaključki: Amsterdam 2278.5 bi., Berlin 13.51—18.54 (13 52:.). Bruselj 7.92 blago, Budimpešta 9.93 b., Bukarešta 35 b., Curih 10.935 — 10.965 (10.95). Dunaj 7.9925 — 8.0225 (8.0O775), Kopenhagen 25.25 b., London 275.8 — 276.6 (276.2 h Madrid 9.80 blago. Newyork kabel 50.94 h . Newyork cek 56.7 - 5b.9 (56.8), Oslo 14 90 bL, Pariz 22.325 b., Pra^a 168.2, 169 (168"), Sofija 42.50 b., Stockholm 15.30 b. Milan 307.75 _ 309.75 (308.75), Varšava 6.45 b.
Efekti. Investicijsko posojilo 84 denar, vojna škoda 343 d.. Celjska posojilnica 187 —199, Ljubljanska kreditna 147, 150. Prallo-diona 850 d., Kreditni zavod 160 d., Stavbna družba 55 d., Sešir 104 d.
Lesni trg. Tendenca Čvrsta, zaključeno 5 vagonov bukovih drv franko vagon meja po 32.
Deielnj pridelki: Tendenca čvrsta. 7. »-ključkov  ni bilo.
ZAGREBŠKA BORZA.
Devize: London 275.SO—276.60, Neu-york 56.70—56.90. Milan 307.89- -JOM* Curih 1093.5—1096.5. Dima! 799.5—802.5. Praga 168.2—169.
Efekti: 7% invest. posojilo 1*>21 S4 *. — 85Vi. 2^% drž. rente vojne škode >44 Agrarna 50^—51: Hipotekama banka $6, Ljubljanska kreditna 147—155; Praštediona 850—S60; Trboveljska 430—455; Vevče 135. INOZEMSKE BORZE.
C«rib: Beograd 9.1375 London 25.21625, Neuvork 519, MM MJfcK Pariz 20.32, Prasa 15.39.
Trst: Beograd 32.33. London 25.215, Curih 354.10.
295781
Klerikalci Avl uredništvo
Slaba vest vodstva SLS« — Klero-radikalni režim je uničil mnoge pridobitve uradniškega zakona« — Z reduciranjem plač in okrnjenjem pridobljenih pravic je povečal uradniško bedo. —
Obupne klerikalne intrige« '*
Današnji «Slovenec» je posvetil cel uvodnik ljubljanski kandidaturi g. dr. Kra-merja, ki je klerikalcem očivktao zelo neprijetna. V svojem članku pravi med drugim: «SDS priporoča svojega kandidata tudi kot iskrenega zagovornika pravic javnih nameščencev. Ti pa vedo, da je bas" SDS tista stranka, ki ravno za uradništvo, kadarkoli je bila na vladi, ni ničesar storila, ampak nasprotno, podpirala vsak režim, ki je krhal uradniške pravice, ga ohranjal v provzoričnem položaju in gmotno ter moralno pritiskal k tk>m.»
To si je upalo zapisati glasilo stranke, ki je svoječasno proglasilo- za geslo, da uradniki samo žro in žro, in ki se je menda po tem geslu ravnala tadi v času svojega sodelovanja v vladi pri uveljavljenju novega državnega proračuna in finančnega zakona.
Znano je, da je imela pri uveljavljenju uradniške pragmatike SDS s svojim tedanjim poslancem Reisnerjem največje zasluge; v kolikor je bil prvotni načrt uradniške pragmatike poslabšan, je to krivda tedanjega samoradikalnega režima in klerikalcev, ki so radikalni večini ob glasovanju omogočili kvorum in tako tudi pre-prečili, da se niso že ob sprejetju službene pragmatike kronski vpokojenci prevedli na dinarske pokojnine.
Z določbami v finančnem zakonu za leto 1927/38 pa je kl ero radikal ni režim dejansko razveljavil uradniško prctgmatiko, ker vlado na splošno pooblašča, da sme iz-premeniti uradniški zakon, kakor se njej poljubi. Finančni zakon ne nudi uradništvu nobenega Jamstva, da bi se popravile krivice, ki se mu gode, temveč samo na splošno pooblašča vlado, da sme izpremeniti določila uradniškega zakona ter nanovo regulirati plače in pokojnine.
Da pri tem kleroradikalni režim ni imel namena zboljšati gmotnega stanja državnih uslužbencev, je bilo razvidno že iz tega, da Je uzakonil in s tem definitivno uveljavil lanski sklep ministrskega sveta o zmanjšanju draginjskih doklad.
Po novem finančnem zakonu so izgubili mnogi reducirani uradniki pravico do pokojnine, na drugi strani pa se je vsem uradnikom podaljšala doba za pridobitev pokojninske pravice od 10 na 15 let, dočim se je službena doba za pridobitev popolne pokojnine določila na 35 let.
Pod kleroradikalnhu režimom so se dogodile neštete redukcije državnih uslužbencev, preko noči so bili mnogi pahnjeni brez vsake plače na ulico, odpuščeni so bili v bolnišnicah mladi zdravniki, reducirani asistenti na univerzah itd., itd.
Z novim finančnim zakonom so se nešteti državni uslužbenci (zvaničniki in slu-žitelji), ki niso v uradniških kategorijah, reducirali na dnevničarje z mesečno nagrado in brez pravice do pokojnine. Sploh so bile po novem finančnem zakonu najbolj
prizadete najnižje kategorie državnih uslužbencev, kar Je dovolj dokazalo nesociJalno čustvovanje kleroradikalnega režima.
Po novem finančnem zakonu sta bi« la razveljavljena čl. 127. in zadnji od* stavek čl. 137. uradniškega zakona. S tem je bila državnim uslužbencem ukinjena pravica, da se jim sme v slu* čaju bolezni, smrti ali druge skrajne potrebe v rodbini na račun njihovih prejemkov iz državne blagajne naka* zati brezobrestno posojilo do višine trimesečne plače in stanarine z vračil* nim rokom 18 mesecev. Istotako je bi« la ukinjena določba, da se prizna, dr* žavnim uslužbencem v pokojnino čas, ki so ga prebili v službi in poleg tega še deset let, če se je državni uslužbe* nec brez svoje krivde tako poškodoval pri državnem poslu ali pa tako obolel, da- je postal nesposoben za nadaljno službo.
Razen tega je finančni zakon pri« nesel državnim uslužbencem še vse pol» no drugih razočaranj. Najobčutnejši udarec predstavlja za državno uradni* štvo pooblastilo za izpremembo urad* niškega zakona, ker ni ničesar določe* no, v kakšnem smislu se ima izpremi* njati uradniški zakon. Klero*radikaIni režim, ki je zmanjšal draginjske dokla* de, je naglašal pri uveljavljenju tega pooblastila samo načelo štedenja, kar je vzbudilo upravičeno domnevo, da vsekakor ni mislil na zboljšanje gmot* nega položaja in razširjenje njihovih pravic.
Kar se pa tiče privatnih nameščen* cev, je znano, da jim je k!ero*radikalni režim, in sicer predvsem onim z manj* šimi plačami, znatno povišal davčna bremena. Privatni nameščenec z letni* mi prejemki 12.000 do 18.000 Din, ki ima dva otroka, je bil n. pr. prej opro* ščen vsake dohodnine in doklad, sedaj pa plačuje od 606 do 1095 Din davka. V istem razmerju so bili prizadeti tudi privatni nameščenci, ki imajo nekoliko višje plače, zmanjšane pa so bile dav* ščine onim zasebnim nameščencem, ki imajo velike plače, kakor so n. pr. bančni in industrijski ravnatelji. Na drugi strani pa se je raztegnil davek na ročno delo tudi za državne delavce.
Noben režim ni prizadel državnim uslužbencem kakor tudi privatnim na* meščencem tako krutih udarcev, kakor lih je klerosradikalni režim. Zadnji fi* nančni zakon je očiten dokaz za to. Za* to je umevno, da se klerikalci boje za uradniške glasove. Ker vedo, da jih za sebe ne morejo dobiti, jih poskušajo zdaj zvabiti na samostojno uradniško kandidaturo, ki pa v bistvu seveda ne predstavlja ničesar drugega kakor gla* sovanje za klerikalce.
Pisane zgodbe iz naših krajev
Kako bo gradila zagrebška občina stanovanja? — Življenje za jabolko, — Dva litra žganja na dušek. — Telefonska idila. —
Kakor poročajo zarebški listi, je za« stopnik neke ameriške finančne sku* pine iz Newyorka predložil zagrebški občini pismeno ponudbo, da zgradi v teku enega leta 1000 manjših družin* skih stanovanj. Ta stanovanja bi te* kom 25 ali 28 let prešla v popolno last zagrebške občine. Listi ne imenujejo te finančne skupine, pač pa pripominjajo, da je ta finančna skupina že zgradila po raznih mestih srednje Evrope slična stanovanja, zlasti v Nemčiji. Skupina zahteva od občine garancijo, da more pobirati najemnino, ki bi znašala 8% za zgradbo stanovanj določenega kapi-tala. Ponudba je bila predložena vlad* nemu komisarju mestne občine, ki sto* ji na stališču, da mora o tem odločati novoizvoljeni občinski svet. Ponudba je bila sedaj predložena le v splošnih osnovah. O ponudbi bo sklepal prihod* nji občinski svet.
Spominjajte se CMD!
Iz Bihača poročajo o nesrečnem slu* čaju, ki spominja na dogodek pred le* tom, ko je neki gimnazijec žrtvoval svoje mlado življenje v valovih Une vbog enega samega jabolka.
Gimnazijec Spaso Škorič se je od* pravil v družbi dveh prijateljev na vrt soseda, vpokojenega orožnika Vodo* pije, da nabere nekaj jabolk. Komaj se je Škorič vzpel na jablano, se je po* javil orožnik Vodopija z revolverjem v roki in ustrelil na mladeniča.
Pogodil ga je v trebuh in izstrelek jc nesrečnemu gimnazijcu razparal čreva. Prijatelja sta od strahu pobeg* nila, težko ranjeni ŠkoriČ se je pa za* vlekel pod bližnji grm.
Bilo mu je vedno slabše in je zato odšel domov, od koder so ga takoj prepeljali v bolnico. Po operaciji je mla* denič izdihnil.
Aretirani orožnik taji vsako krivdo in trdi, da usodne noči sploh ni streljal. Preiskava se nadaljuje.
Hugo Bettauer:
16
Dekle ie opazovalo obuDno Drizade-vanje mačka, ki ie hotel Driti z ene strehe na drugo in miiavkal. Kakor mački v mesečnih nočeh za mačkami, tako so se drenjali moški za njo na cesti. Cesto se je dogajalo, da je kak fin gospod, ki se je pelial v avtomobilu mimo nje, ustavil avto. izstopil in šel peš za njo. In Če jo ie nagovoril, ji je pravil, da je naileDŠe dekle na vsem Dunaju ter da bi lahko dobila od njega vse, če bi hotela postati njegova prijateljica. Se nedavno io ie trgovec z lutkami, za katerega je sedai delala, prijel za roko m deial:
— Ne bodite neumna. Franci, ne trudite se dalje s temi bedastimi lutkami. Bodite z menoi dobra in ljubka, pa boste brez dela lahko živeli kakor bogata dama
Toda ona je samo stresla svojo glavico in ni pristala na take novidbe. Ce pa so jo nagovorili tuii moški, jim sploh ni dala odgovora.
Zakaj pravzaprav? Tisto z moralo in dostojnostjo ie vendar vse sku-pai samo goljufija, iznaidena od onih, ki imajo od tega dobiček, če ostanejo drugi moralni in spodobni! Vse to je dobro vedela in bile so ure. ko jo je napadalo brezmejno hrepenenje po sreči, ljubezni, do nežnosti in sijaju. Toda potem ji je stopila ored oči slika pokojne Alme. v duhu ie zopet videla njeno zabuhlo truplo, strte. steklene oči in v ušesih so ii zvenele zadnje besede njene matere na smrtni postelji:
— Ostani dobra in čednostna. Franci. Ne veruj moškim: ie Dač Že tako, da postanejo nezvesti, kadar se nasitijo. Tudi papa — dostikrati sera bridko jokala, če sem kai zvedela — toda on je bil vendarle dober mož in dober oče. Počakaj, dokler te ne poroči poštenjak. Saj ni treba, da bi morala biti baš ona sanjava velika sreča, toda ne-, koliko sigurnosti pa vendar nudi. Misli na ubogo Almo...
Franci je zopet sedla k šivani mizi in začela s svojimi hitrimi prsti zvijati in formati črne kroe. da so nastale iz njih nogam podobni deli. Tako, sedaj bo treba še preobleči »noge« z laka-stim usnjem in spodnii del bi bil gotov. Sedaj bo treba seveda napraviti šele
V vasi Dobričevo pri Mostarju sta kmeta Juraš in Bašić stavila« da poslednji izpije dva litra žganja v dušku. Kdor pozna življenje na kmetih, ve. da so take in slične stave med seljaki kaj priljubljene. Mož na mestu je n. pr. oni, ki naklesti deset fantov iz sosedne vasi, toi najbolje poka z bičem, ki vzdigne voz kakor igračko ali ukroti zbesneleza konja. Kmetje so ponosni na take junaške čine in zmagovalec postanec • čislana in velespoštovana oseba v vsej župniji.
Čeprav je bil Bašić znan pijanček, vendar ni mogel nihče verovati, da bi stavo dobil. Zato se je vsa vas zbrala v občinski delavnici, kjer naj bi se stava vršila. 2e dolgo se ni zbralo toliko ljudi v vasi. Prihiteli so tudi radovedneži iz sosednih sel, da se na svoje oči prepričajo in da vidijo rekorderja. Matija Bašić je ponosno stal med občudujoče ga množico in gledal pogumno dvolitrsko steklenico z žganjem pred seboj. Na znamenje se je stava pričela. Matija nastavi steklenico na usta in začne požirati. Do polovice je Matija steklenico izpraznil in vse je šlo v redu. Navzoči so mu že hoteli čestitati k uspehu, ko se je Matiju nenadoma vlil pot po obrazu, oči so se mu nekako Čudno pričele vrteti in nato se je zgrudfil pod mizo popolnoma nezavesten. V steklenici je ostalo le še par požirkov žganja. Priskočili so mu na pomoč, močili ga z mrzlo vodo. a bilo je vse zaman. Matija se ni več prebudil, zgubil je stavo in glavo.
V noči med soboto in nedeljo je izbruhnil požar v Srednjem pri Sara* jevu na neki žagi.
Šef kriminala, dr. Priča, je hotel po telefonu zvedeti podrobnosti o požaru. Pol ure je klical centralo. Ker se nihče ni odzval, je odšel na glavno pošto. Prebudil je gospodično, ki sprejema te* legrame in nato iz javne govorilnice klical zonet pol ure centralo. Ker se zopet nihče ni odzval, je odšel v spremstvu uradnika pred vrata centra^ le in nanje tolkel pet minut, dokler se gospodična ni zbudila. — Po treh urah in en četrt je dobil željeno zvezo.
Tridesetletnica smrti Janka Kersnika
Dne 2S. t. m. poteče 30 let, kar je umrl v Ljubljani odlični slovenski pripovednik, grajščak in notar na Brdu dr. Janko Kersnik. Težko bolan se je vrnil iz alpskih zdravilišč v Ljubljano; še preden je mogel priii ha Brdo, ga je pri tastu, takratnem hotelirju Tavčarju., usmiljena smrt tešila težkega trpljenja. Ugonobila ga je sušica v sapniku.
Z Jankom Kersnikom je zapustil Slovence eden najboljših naših pisateljev^ ki je nadaljeval literarno poslanstvo Josipa Jurčiča. Ko je Jurčiču smrt iztrgala pero iz rok. je Kersnik mojstrsko dovršil njegove «Rokovtnjače*. 2e preje se je živahno vadil v peresu, pisal povesti, podlistke in politične članke, zanimal se za vsak literaren pojav v domovini in na tujem. Prijateljske vezi z Jurčičem, zlasti pa s Stritarjem so mu dale mnogo vzpodbud k pisateljevanju in vplivale zlasti v začetku na njegovo smer. V poznejših povestih se je Kersnik oprostil romantiškega g'edanja na našega kmeta in slovensko družbo in je krenil na lastna pota — pota zdravega realizma. Postal je mojster v podajanju slovenskega malomeščanskega miljeja; živo in s polnim umevanjem je opisoval gospo-do in polugospodo po deželi. Med njegove najboljše spise spadajo: «Cyklamen», «Agi tator», «Jara gospoda^, «Na Žerimjah» «Lutrovski  ljudje* in »Testament*.
Razen pisateljevanja se je Kersnik v zadnjem desetletju svojega življenja živahno udejstvoval v domači politiki, vendar pa ne vedno s srečno roko. Bil je predvsem pisatelj, ustvarjajoč duh. ki je najbližji samemu sebi v kulturnem udej-stvovanju. kjer Jahko v polni meri izzivi svojo individualnost. O Kersniku kot človeku, pisatelju in politiku imamo obsežno in izborno študijo iz peresa dr. I Prijatelja, ki je izšla kot VI zvezek njegovih zbranih spisov.
Omeniti ie še toliko, da je njegov grad Brdo pri Lukovici, na katerem se je rodil dne 4. septembra 1. 1851 kot sin sodnega uradnika Josipa Kersnika in Berte roj, Hčfer pl. SaalfeM, še zdaj v rokah Kers-
Jubilej idealnega duhovnika
Zlata masa župnika Ivana Vrhovnika. — Burne ovacije tisoč-glavih množic* — Čestitke cirilmetodovih delavcev. — Spomin ska darila trnovskih župljanov.
Včeraj ob 11. je posetila slavijenca zlatomašnika g. Ivana Vrhovnika v njegovem idiličnem domu v Trnovem deputacija CMD. Jubilantu je k rednemu slavlju prisrčno čestital predsednik CMD notar Hudovernik, nato pa mu je deputacija izročila diplomo za 50 kamnov CMD, ki so jih zadnje dni nabrale vse ljubljanske podružnice. Dvorna dama ga. Franja Tavčarjeva mu je nato Jpoklonila krasen šopek rdečih tiage-ljev.
Župnik Vrhovnik se je gmjen zahvalil za dokaze ljubezni ln spoštovanja. Naglašal je, da bo do konca svojega življenja deloval za ljubljeno CMD.
Popoldne so obiskale zlatomašnika trnovske župljanke z gospo Tenentovo na čelu. Izročile so mu zlat šopek in srebrn, bogato pozlačen križ, ga. Te-nente pa je imela na slavljenca lep nagovor. Jubilant se je prisrčno zahvalil, v svoji ponižnosti pa je prosil, da naj mu ne prirejajo nikakih «ceremonij».
SnoČi je bila trnovska cerkev lepo razsvetljena in veselo pritrkavanje zvonov je naznanjalo predvečer redkega slavlja v trnovski župniji. Pred cerkvijo in jubilantovim domom so se ves večer zbirale velike množice, ki so k'ljub njegovi prepovedi prirejale priljubljenemu duhovniku vedno znova prisrčne ovacije.
Izredno lepa in prisrčna je bila današnja cerkvena slovesnost. Kljub zgodnji uri. za katero ie bila napovedana jubilejna maša. so množice občinstva že precej Doorei napolnile ves obširni prostor pred trnovsko cerkvijo in naredile gost šoalir od cerkve do jubilantovega stanovanja. Pred cerkvijo so se postavili v vrste dečki in belo oblečene deklice iz Trnovega in sosednih mestnih delov. Zbral se ie tam celotni odbor CMD s nrvomestni-
kom notarjem tludovernikoin in dvorno damo go. Tavčarjevo na čelu. njim ob strani skoro korporativno odbori vseh ljubljanskih podružnic CMD in mnogo drugih narodnih or^ni^ icij. Zastopani so bili cerkveni in civilni uradi ter številni odlični nriiatelji in osebni znanci jubilanta, med mirni univ. prof. dr. Kidrič, dr. Jesenko, dr. Mole, veletržec Viktor Rohrmann itd.
Nestrpno je množica r>njakj\ ala jubilanta. Prišel je par minut rred 6. uro, peš kakor običaino. Med burnimi ovacijami je prispel do je r k ve, Itjet ga je v otroško navdušenem govoru pozdravila mala Zorica in mu lzirviia zlat šopek. Z lepimi, globoko Domemb-nimi besedami se ie zahvalil njej in drugi mladini g. Vrhovnik. Izrtzii je željo, naj njihovi zlati mladosti sle^i zlata doba uspešnega dela za narod in nato zlata starost priietne zavesti izvršene živlienske dolž i osti.
Ponovno živahno aklamiran je slavljenec po lepi stari navadi razdelil med mladino spominske podobice ter odšel v zakristijo, dočitn ie množica do zadnjega kotiča napolnila leno okrašeno in razsvetljeno cerkev. Pevci so ob njegovem vstopu zaoeli mogočno himno »Zlatomašnik. hod* oozdrav-Ijen!« Ob asistenci sedaniega trno\ske-ga župnika pisatelja Frana Finžgarja, je Ivan Vrhovnik nato bral svojo E&to mašo.
Ko je po končani službi božji prispe^ jubilant zopet pred cerkev, ga ;.e vnovič objel vihar ovacii. Starček se je v ginjenili besedah zahvalil župlja-nom in drugim Ljubljančanom za njihovo ljubezen in niihovc oestitKe. !.<: s težavo so mu priiateni oribonli pot skozi gosto strniene množice in ga spremili do njegovega doma.
nikove rodbine. BUzu gradu je bf. tudi pokopan dne 30. julija 1897. Na Brdu je naš veliki pripovednik preživel svoja najlepša leta kot notar in grajščak. Tu so nastali tudi njegovi poglavitni spisi. Ostal je vsem, ki so ga poznali, v najprijaznejšem spominu kot duhovit in zabaven družabnik, koncili anten mož vnet prijatelj prirode in navdušen- narodnjak. Njegova vdova še sedaj živi na Brdu.
«Slovenski Narod« je imel v Kersniku enega svojih naj odličnejših sotmdnikov. Med Jurčičevo boleznijo je bil Kersnik njegov namestnik v redakciji, sodeloval pa je vse do smrti kot feljtonist Takih podlistkov, kot jih je objavljal Kersnik v našem listu, ni pisal nihče ne prej ne slej in veljajo še danes kot klasičen primer slovenskega feljtona.
Ob 30-1 etnici smrti se spominjamo s čustvi resnične pijetete našega odličnega novelista, ki mu bo naš narod ohranil trajen spomin kot enemu največjih svojih sinov.
Lepi uspehi naših športnic na Češkem
Včeraj smo poročali o krasni zmagi, ki jo je hazenska družina ljubljanske Ilirijo v Berounu na Češkoslovaškem dosegla nad tamošnjo sokolsko družino. V nedeljo so nastopile Ilirijanke v Berounu na laihkoatlet-skem mitingu, pri katerem so poleg domačink sodelovale tudi atletinje iz Plzna. Ilirijanke "so odnesle na tem mitingu lepo zmago, kajti dosegle so 43, dočim so dosegle Plzenčanke 25.5 in domačinke celo bamo 12.5 točke. Iz poročil čeških listov posnemamo, da je bil start jugoslovenskega tirna za Beroun prava senzacija. Jugoslovenke je toplo pozdravil tovarnar Šimoaek, v imenu so-kolskega društva v Berounu, v imenu mesta Beroun ing. Pavlišta. Obema se je za pozdrav zahvalil v imenu gostov delegat jugo-slovenskega bazenskega saveza g. Sneler. Navzoči klubj so si izmenjali zastavice, nato pa so odpeli obe državni himni. Atletinje so tekmovale v sledečih disciplinah:
Met krogle: 1. Elina, Plzen 926 cm. 2. Bernikova (Ilirija) 920.5 cm, 3. Kučerova (Beroun) 827 cm.
Skok v vis: 1. Tratnikova 148.5 cm rija) 455 cm, 2. Soukalova (Beroun) 432, 3. Bradova (Plzen) 420 cm.
T e k 80 m po dveh predtekih: 1. Brad,>-va 11.3, 2. Bernikova 1.6, 3. Vankova (Beroun). Bernikova je v predteku tekla 11.1.
Tek 800 m: 1. Kaponova (Plzen) 2:44 0,
2. Jermolova 1 meter zadaj, 3. Rigi (Plzen).
Met diska: 1. Tratnikova 30.60 m, Tratnikova je s tem postavila nov jugoslov. rekord. 2. Elin 24.49 m, 3. Jermolova 23.27.
Skok v vis: 1. Trrnikova 148.5 cm (nov jugoslov. rekord), 2. Soukalova 130 cm,
3. Elina 125 cm.
Tek 200 m: 1. Jermolova M. 30.2, L Tratnikova 3 m zadaj, 3, Lhotakova (Plzen).
Met kopja: 1. Bernikova 22.96, 2. Soukalova 1970, 3. Rigi 19.26.
štafeto 4 X 75: 1. IUrija 42.4, 2. Pl-zen, 3. Beroun.
£Beležnica
KOLEDAR.
Danes: Sreda, 27. julija 1927; katoličani: Pantaleon; pravoslavni: 14. julija, Akila.
Jutri: Četrtek, 28. julija 1927; katoličani: Vjktor;  pravoslavni: 15. julija, Kirik.
DEŽURNE LEKARNE.
Danes: Bahovec, Kongresni trg; Ustar, Sv. Petra c.; Hočevar, Sp. §i§ka. &
Jutri: SuSnik, Marijin trg; Kuralt, G o-aposvetska cesta.
NCI&VICE
z zn amko in iiaoni
"KLJUČ
zoto najcenejše
i
jatelja bi te vedno rada videla v svoji glavno, trup in glavo in minuli bosta še dobri dve uri, predno bo z delom gotova.
Z Čistim, lepim glasom ie zapela Franci narodno pesem, ker ii je pri tem čas hitreje tekel.
Ni še bila povsem gotova z delom, ko se je oglasil zvonec.
— Gotovo Rolf —. je mislila in šla odpirat. Res je bil on. Visok, vitek, mlad in stal je Dred nio in ii vedno zopet poljubljal roke. dokler mu jih ni smeje odtegnila
— Ne tako viharno. Rorlf. :n siromašnim šiviljam se sploh ne noljubuje rok.
— A kaj, še par let in ne Koš več. Potem boš gospa soproga znamenitega slikarja, kateri bodo najimenitnejši gospodje spoštljivo poljubiiali roke.
Dekle se je otožno nasmehnilo.
— Ti si nepoboljšljiv fantast, Rolf. Kdo ve, kai bo z nama v Dar letih!
Rolf ji je nežno pogladil r>n fantovsko ostrižene lase. tfi so se sedaj, ko se je vjel v njih solnčni žar^k. svetili ko čisto zlato. Obiel io ie okoli pasu in si prizadeval, da bi io poljubil na usta.
— Pusti to, ti veš. da tega ne maram!
Užaljen se je Rolf umaknil.
— Ne razumem te, Franci! Ti vendar nisi neumna, nadkriliuieš duševno veČino drugih ljudi, zakai me vedno zopet zavrneš? Ali ne uvidiš. da tega ne morem Drenašati. da do smrti hrepenim za teboi da bom še znorel od ljubezni? Ali res misliš, da bi bila druga, ničvredna, če bi se mi udala? Ti vendar veš, da mislim s teboi dobro in pešteno. da nisem malopridnež, ki bi te pustil na cedilu, ko bi enkrat...
Franci je široko uprla vanj svoje lepe oči.
— Ne. tako neumna nisem in jaz sem zadnja, ki zaničuie dekle, ker ima svojega ljubčka Nasprotno, še celo zavidam jih. Toda Rolf. samo zato, ker imam nekogar rada in ker mi včaiih kri hitrejše zaplapola do žilah, samo zato tega ne storim. Morda bi pristala, če bi ne bilo onega z moio sestro. Da, če bi te strastno liubila, če bi bilo moje srce in moje misli do zadnie niti navezane nate, potem bi premagala vse ovire, bi pozabila celo zadnie besede moje dobre mamice — arrmak tako zelo te ne ljubim. Rolf! Imam te rada, želela bi, da bi mi bil brat in kot pri-
bližim. Ljubezen pa mora biti vse drugačna! *
Rolf je le za trenutek žalosten povesil oči, nato pa ie njegov mladeni-Ški obraz zopet zaigral v razposajenem smehu.
— Neumnost, ti si Dravkar dosegla še le devetnajsto leto in o sebi še sama ne veš ničesar. Le Dočakai. ko bom jaz enkrat mnogo zaslužil in stopil pred tebe kot svečan snubec, boš že povsem drugače govorila! Sicer Da sem prišel sedaj po tebe. VeŠ. na Rohrerhlitte v Neuwaldvegu ie danes velika veselica z lepotno konkurenco in dobil sem dve prosti vstopnici. Sai greš z mano?
Franci so se zasvetile oči. Ob tem krasnem, toplem zgodnieDoletnem večeru na gozdni veselici, to mora biti čudovito. Toda že v nasledniem trenutku je skremžila obraz, tako da je postal še nosek ves grbast.
— Saj nimam kai obleči. Rolf, nič druzega ko belo obleko, ki sem si jo sama skrojila in to ie preveč priprosto. In poštenega klobuka tudi nimam.
Rolf je napeto premišljeval.
— 2e imam. Hitro stopim k Hart-meierju. On ima v svoiem ateljeju celo kopico lepih rut in drugih stvari, ki se vselej lahko rabiio.
0966
Dnevne vesti.
Ljubljani, dne 27. julija 1927.
Bolgarski kralj na potu skozi JMnuijo
Kralj Boris je odpotoval s svojo sestro Evdoksijo v inozemstvo
kot conte Rilski.
— Iz policijske službe. Prevedena sta policijska nadzornika Jakob Podreber-sek in Jože Gruden v II. kategorijo 4.
skupine.
— Iz železniške službe. Za šefa prometne službe v Ptuju je imenovan uradnik prometnega oddelka pri ljubljanski direkciji drž. železnic Franjo Smerdu, za postaje-načelnika v Misiinjah Ciril F a b j a n iz Sko-feljce, za šefa kurilnice v Zidanem mostu Štefan Z i g o n , dosedanji uradnik kurilnice v Ljubljani I, premeščena sta iz Zidanega mosta v kurilnico Velenje uradnika Fran L e s j a k in Fran Kovic.
— Iz poštne službe Vpokojen je uradnik pošte in brzojava v Zagrebu 2 Rudolf Jereb. Za upravnika pošte v Biogradu ob morju je imenovan Anton K a c j a n.
— Sprejem v naše državljanstvo. Operni pevec Robert Primožič v Zagrebu, rodom iz Trsta, je sprejet s svojo družino *v državljanstvo kraljevine SHS.
— Plačilo davčnih zaostankov. Finančn« ministrstvo je v strožji obliki ponovilo naredbo o plačilu davčnib zaostankov. Vsem davčnim in finančnim oblastem je ukazano, da začno z iztirjavanjem davčnih zaostankov. Ako se dolžniki pozivu davčnih oblasti na plačilo zaostankov ne odzovejo, se mora izvrši t [ eksekucija brez vsakega odloga in obzira.
— Potres, po poročilu z observatorija pod Triglavom so vsi potresomerji dne 25. julija zvečer zabeležili precej močan bližnji potres.
— Prepovedani listi. Notranje ministrstvo je prepovedalo razširjanje berlinskega lista >Acht Uhr AbendblatU v naši državi. Prav tako je pri nas prepovedan v Trstu izhajajoči komunistični list >Unita<. Oba lista sta pisala proti interesom naše države.
— Ukinjenjo izvoznih in uvoznih prepovedi. Naša država je pozvana na mednarodno konferenco v Ženevi o ukinjenju izvoznih in uvoznih prepovedi, ki ovirajo mednarodni trgovski promet.
— Za zagrebško univerzo. Prosvetno ministrstvo je dovolilo večje kredite za reorganizacijo zagrebške univerze, tako za dovrši tev zgradbe fizijoloskega paviljona 400.000 Din, za dermatološko kliniko 300.000 Din, za ureditev selekcijske postaje v Maksimiru 100 tisoč Din in za dovršitev zgradbe strojnega laboratorija 1,200.000 Din.
_ Nove lokomotive za zagrebško direkcijo. Prometno ministrstvo je dodelilo oblastni železniški direkciji v Zagrebu 8 novib lokomotiv, ki so prispele iz Nemčije na račun reparacij.
— Tlakovanje ceste do carinarnice v Čakovcu. Na zahtevo generalne direkcije v Beogradu je ministrstvo javnih del odredilo, da se ima tlakovati in popraviti cesta, ki vodi iz postaje Čakovec do tamošnje carinarnice. V to svrho je dovoljen kredit 780 tisoč Din.
— Vsi jugoslorensk] dobrovoljci, ki re-
flektirajo na brezplačno zdravljenje v kopališčih in zdraviliščih, naj vložijo nekole-kovane prošnje v ministrstvu za narodno zdravje ali v ministrstvu socijalne politike z ozirom na to, v čigar pristojnost spada dotično zdravilišče. Prošnji je priložiti: uradno zdravniško spričevalo, ki ee dobi pri pristojni okrožni vojaški komandi, ubožno spričevalo od občine. — Borci iz Dobrudže naj pošljejo odboru svoje točne naslove, da se iim bo dostavila >dobrudžanska spomenica c. Upoštevale se bodo samo one vloge, katerih prosilci so poravnali Članarino za leto 1927, oziroma so jo pripravljeni takoj poravnati. — Iz pisarne >Okrožnega Kluba jugoslovenskih dobrovoljcev v Mariboruc.
— Fotoamater? k a konkurenca pri ljubeljski dirki. V povzdigo fotografskega sporta razpisuje Avtomobilski klub sedem nagrad za najboljše amaterske posnetke ob priliki druge d|rke in gorske ocenjevalne vožnje na Ljubelj, ki se bo vršila v nedeljo 14. avg. t. 1. Sujet je poljuben, vendar se pa bo pri dodelitvi nagrad oziralo v prvi vrsti na posnetke, ki predstavljajo interesantne športne momente. Prvo darilo za najmanj tri posnetke znaša 300 Din, drugo za najmanj dva posnetka 200 Din, in ostali pet po 100 Din za najmanj en posnetek Posnetke je vposlati športni komisiji Avtomobilskega kluba kraljevine SHS., sekcije Ljubljana, Kongresni trg 1, I. najkasneje tekom enega tedna po izvršeni tekmi v dveh izvodih, s točnim naslovom pošiljatelja. Nagrajeni posnetki ostanejo klubova last. Vsi gospodje amaterji, ki imajo namen udeležiti se gornje konkurence, s; naj nekaj dni pred dirko preskrbijo v tajništvu Avtokluba v Ljubljani legitimacije, na podlagi katerih jim bo mogoče ob progi neovirano fotografirati.
— Sprejem gojenk v kmetijsko - gospo, djnisko solo Kmetijske družbe za Slovenijo v Ljubljani. S 1. oktobrom 1927 se otvori Šestindvajseti tečaj gospodinjske šole, ki bo trajal 11 mesecev. Gojenke morajo stanovati v zavodu. Pouk, ki je slovenski in brezplačen, zavzema poleg verouka, vzgojeslovja, ravnanja z bolniki, spisja in računstva vse one predmete, ki jih mora umeti vsaka dobra gospodinja, zlasti se pa poučuje teoretič no in praktično kuhanje, šivanje (ročno in strojno), pranje, likanje, živinoreja, mlekarstvo vrtnarstvo itd. Gojenke se vežbajo v gospodinjskem knjigovodstvu ter v ravnanju z bolniki in bolno živino. Deklice, ki hočejo vstopiti v gospodinjsko šolo, morajo dovršiti 16. leto; znati čitati, pisati in računati (zadnje šolsko izpričevalo); predložiti zdravniško spričevalo, da so zdrave; navesti, kakšnega stanu so starši in kakšen je njih dosedanji glavni poklic; predložiti obvezno pismo staršev ah* varuha, da zanje plačajo vse stroške šolanja; zavezati se, da bodo natančno in vestno izvrševale vsa dela, ki se jim nalože, ter da se bodo strogo ravnale po hišnem redu. S temi podatki m potrebnimi prilogami opremljene, lastnoročno pisane, nekolkovane nrošnje za sprejem naj se vpošljejo vsaj do 15. avgusta 1927 Kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani.
— Težka nesreča. V ljubljansko bolnico eo včeraj pripeljali težko ranjenega delavca Frana Kolenca iz šmartna ob Paki. Delal je v tamošnjem kamnolomu Dragotina Korošca in je vrtal v kamenje. V vdolbino je nato nasul dinamita. Ker dinamit nj hotel eksplodirati, je stopil bližje. V tem hipu je na-, stala silna eksplozija, ki je vrgla Kolenca po tleh £n ga težko poškodovala ter pohabila. Odtrgalo mu je levo roko do komolca, desno roko v zapestju, dobil je težke poškodbe tudi na glavi in na očeh. V slučaju nastopa komplikacij je vid nesrečneža resno ogrožen.
— S kolom po glavi. V Bevkah pri Vrhniki so tamošnji fantje napadli brezposelnega čevljarskega pomočnika Ivana Pajserja in ga obdelovali s kolom po glavi in životu. Pajser, ki je dobil občutne poškodbe, je moral v ljubljansko bolnico.
_ pazite na deco!   V Cerknici se je
včeraj primerila težka nesreča. Na domu kleparja KorČeta se je igralo več otrok; pri tem so zažgali voziček, v katerem je ležal dveletni kleparjev sinček Ivko. Deček je dobil opekline po vsem životu in po glavi. Prvo pomoč mu je nudil domači zdravnik dr. Pušenjak, danes dopoldne pa so nesrečno dete prepeljali v ljubljansko bolnico, kjer se bori 8 smrtjo. Roditelji, pazite na deco!
_ Dva samomorilna kandidata. Poskusi
samomorov se v Ljubljani v zadnjem času žalostno množe. Sinoči sta bila prijavljena zopet dva. Ključavničarski vajenec, 171etni Adolf B. se je, kakor sam pravi, naveličal življenja ter je zato snoči ob 16.30 na Starem trgu izpil manjšo količino joda. Ko mu je postalo slabo, pa jo je kar sam mahnil v bolnico, kjer so mu izprali želodec ter se je nato povrnil na svoje stanovanje. — Drugi samomorilni kandidat je bil zidar Viljko S. Ta je šel mimo čuvaja Josipa Turšiča pri železniški čuvajnici na Glincah ter se hotel vreči pod osebni vlak, ki je vozil proti Rakeku. Čuvaj in prisotni pasantje so mu to zabranili. Ko ga je stražnik vprašal, zakaj ee Je hotel vreči pod vlak, je malodušno izjavil: >Naredil sem to v šali. Bil sem malo fc-fc. Mislil sem, da bom tako razburil občinstvo.<
— Pri motenju prebave, želodčnih bolečinah, gorečjci, slabostih, glavobolu, miglja-nju pred očmi, slabih živcih, pomanjkanju spanja, oslabelosti, nevolji do dela vam priskrbi prirodna grenčica >Franz Josef< odprto telo in olajša obtok krvi. Poizkusi na vseučiliščnih klinikah so dognali, da so alkoholi s-t i, ki so trpeli na želodčnem kataru, s staro preizkušeno vodo Franz Josefc v kratkem dobili zopet 6last do jedi.        89-L
— Turške srečke kupuje in plača najbolje Efektna banka, Ljubljana, Kongresni trg štev. 9. 578-n
— Dunajske bluze in otroške oblekec. Kristofič - Bučar, Stari trg. Cene nizke.
68-L
ITO — zobna pasta najboljša!
Iz Ljubljane
—lj Deložacija ljubljanske realke. > Slovenec c molči k našemu poročilu, da je oblastni odbor naroČil Kranjski hranilnici, naj zahteva od državne realke izpraznitev dveh traktov njenega poslopja, za ostale prostore pa letno najemnino 800.000 Din, kar pome-nja dejansko dežolacijo in uničenje realčne-ga zavoda, ker sploh ne more utrpeti nobene redukcije učnih prostorov in ker tudi ni misliti, da bi država pristala na zahtevo po povišani najemnini, kajti zato ni v državnem proračunu ničesar poskrbljenega. »SI oven -čev< molk v polnem obsegu potrjuje naše ugotovitve, kar s tem ugotavljamo.
—lj Velika tatvina na glavnem kolodvo ru. V noči od sobote na nedeljo so neznani tatovi odnesli iz krajevnega materijalnega skladišča na glavnem kolodvoru 160 kg cinkove pločevine. V torek ponoči so ponovili poskus, ki se jim je tudi posrečil. Iz skladišča so tatovi odnesli 200 kg pločevine, cenjene na 2000 Din. Kakor je ugotovljeno, so tatovi pretrgali ograjo na dovoznj cesti zadaj za kolodvorom, nato spravili pločevino iz skladišča čez pretrgano ograjo ter to zopet popravili. Tatove zasledujejo.
—lj Mestni magistrat sporoča: Kert je g. vladni komisar v četrtek 28. t. m. službeno zadržan, odpade ta dan običajno sprejemanje strank.
—lj Filmska šola v Ljubljani. Poročajo nam: V področju novo ustanovljenega podjetja Sava Film v Ljubljani bo otvorjena s L septembrom v Ljubljani redna filmska šola, ki bo zbirala in izobraževala nas filmski naraščaj za izvirne domače filme, posebno nadarjene pa pripravljala za velika inozemska podjetja. Pouk bo razdeljen v teoretični in praktični del ter se bo vršil ob takem času, da bo obiskovanje možno tudi onim, ki so ev. v uradih. Gojenci te prve slovenske filmske šole bodo vsi brez izjeme po sposobnosti delovali v domačih filmih. Interesenti naj javijo na spodnji naslov svoje na slove, nakA* dobe natančen učni načrt, sprejemne pogoje itd. — Sava Film, Ljubljana, Selenburgova ul 7-IL
— Enakopravnost najemnikov. K anketi o stanovanjskem zakonu smo prejeli naslednje: Iz dosedanjih razmotrivanj o ukinitvi stanovanjskega zakona posnemamo: 1. Nikdo ne računa s tem, da se bo moral prej ali slej ukiniti stanovanjski zakon, še manj pa 6i dovoljuje kdo dokazovati, da bo poznejša ukinitev boljša. Gotovo se pa vsakdo zaveda, da bi bilo danes že vse preslano, ako bi se izvršil prehod v normalne razmere že pred nekaj leti. Čimbolj odlašamo, tem težja bo operacija! Cim bolj zavlačujemo ukinitev stan. zakona, tem bolj se bodo učvrstile sedanje visoke najemnine v novih zgradbah ter zahtevale temu sorazmerno višje najemnine v starih hišah. 2. Nikdo ne dokazuje vee", da primanjkuje stanovanj, temveč se javljajo le oni, ki se branijo plačati nekoliko višje najemnine ne glede na to, da zaradi njih propadajo enako, ali pa še bolj potrebni najemniki v novih zgradbah. 3. Popolnoma se bagatelizira dejstvo, da mora plačevati veliko število zaštitenih najemnikov visoke najem-
nine v novih zgradbah edino zaradi obstoja stanovanjskega zakona. Da se že enkrat nezaslišano izkoriščanje enega dela najemnikov ter omogoči nekatastrofalni prehod tudi res zaStitenih najemnikov, ee ustanovi društvo >Enakopravnost najemnikov<. To društvo ima namen, doseči z ukinitvijo stan. zakona primerne najemnine za vse najemnike, kakor jim to dovoljuje njihova fmnnrrijelna zmožnost. Društvo bo vzpodbujalo najemnike, da se že sedaj pogodijo s hišnimi gospodarji, in tako prepreči pretirane zahteve ter deložacije. Po ustrežljivosti hišnih gospodarjev pa bo društvo tudi podpiralo zahtevo hišnih gospodarjev, da se jim ne zvišajo davki kljub res zmernemu povišanju najemnin- Delati hočemo na to, da prehod v normalne razmere ne bo pogufbonosen in da dosežemo enakopravnost vseh najemnikov.
—lj Zanimivosti b trga. Na ljubljanskem trgu je sedaj precej grozdja, pripeljanega iz Dalmacije. Prvo cene so bile po 30 Din kg, sedaj se že prodaja po 16 do 18 Din kg. Zelo mnogo je lepih kumar iz škofjeloške okolice, kg po 2 do 3 Din. Borovnice, ki jih je sedaj prav malo na trgu, so v cenah poskočile in jih prodajajo po 3 Din kg. Na trgu je sedaj prav obilo hrušk iz Hrvatske in Bosne. Cene nespremenjene.
—lj Policijski drobiž. Aretiran je bil neki Leo, ki je pretepal svojo mater, neka druga oseba pa radi grožnje zažiga. Prijavljene so tri tatvine in ena poneverba. Dalje so prijavljeni 3 slučaji lahke telesne poškodbe, 5 slučajev kaljenja nočnega miru in 6 slučajev prestopka cestno policijskega reda.
—lj Tatvine. Na Grudnovem nabrežju stanujoči gospej Albini Stojkovičevi je neznan tat ukradel z vrta manjšo množino sadja. — Alojziju Gazvodi je bila ukradena (300 Din vredna obleka. — Železniškemu uradniku Benediktu Pavlicu je bilo ukradenega do 100 kg ugašenoga apna. Posestnike -va žena Marija Hrastar, stanujoča na Cesti dveh cesarjev, je policiji naznanila, da ji je bil odpeljan star čoln, vreden 400 Din, ki je bil privezan v Trnovskem pristanu.
—lj Pozor pred nevarnim trgovcem-sle-parjem! Po Ljubljani se je zadnji čas klatil starejši moški, elegantno oblečen, ki se ie izdajal za trgovca iz Sarajeva, češ da kupuje razno manufakturno in drugo blago za svojo trgovino. Pod zelo rafinirano zasnovano pretvezo je izvabil od trgovca Le-narda na Dunajski cesti bankovec za 1000 Din ter izginil. Trgovcu Lenardu se je predstavil kot trgovec Stepanović iz Sarajeva.
—lj Sv. Ciril in Metod pred papežem H* drijanom. V izložbenem oknu Narodne knjigarne v Stritarjevi ulici je razstavljeia 6lika sv. Cirila in Metoda pred papežem Hadri-janom. Založila jo je trgovina umetnih in obrtnih izdelkov Petar NikoliČ v Zagrebu, Ilica 36,-ki ima v svoji zalogi poleg raznih drugih slik nacijonalnega značaja tudi najnovejšo sliko kraljeviča Petra, nadalje Kosovsko devojko, kronanje carja Dušana, Zrinjskega in Frankopana itd. V Ljubljani, oziroma v Sloveniji ima omenjena znana zagrebška tvrdka svojega politika g. Dušana Jovanoviča. Razstavljena slika slovanskih dveh apostolov more biti lep okras vsaki hiši.
—lj Opozarjamo na veliko ljudsko veselico, ki jo priredj Udruženje vojnih invalidov v Ljubljani v nedeljo, dne 31. t. m. na Strelišču pod Rožnikom. Pri prireditvi sodelujeta dve godbi. Raznovrstna zabava, kakor srecolov s krasnimi dobitki, streljanje na dobitke, ples, Montecarlo, Šaljiva pošta, muzej itd. Za dobro pijačo in kuhinjo je vsestransko preskrbljeno. Začetek ob 4. uri popoldne. V nedeljo torej vsi na Strelišče pod Rožnik. 577-n
Iz Maribora
—m Krčevina za priključitev k Mariboru.
Preteklo nedeljo se je vršilo v Krčevini glasovanje o predlogu občinskega sveta glede priključitve krčevinske občine k mestni občini mariborski. Za priključitev se je izreklo 410 volilcev, proti pa 143, za kar je delalo propagando dvoje velikih podjetij, ki so se umaknila na periferijo mesta baš radj tega, da se izognejo večjim davščinam. Krčevina pa bo s priključitvijo k mestni občini mnogo pridobila.
—m Nadzorstvo praznih stanovanj. Ker se v zadnjem času množe v Mariboru vlomi
v stanovanja, ki so brez nadzorstva, ker so stanovalci odšli 113 počitnice, je mariborska policija ustanovila poseben oddelek za nadzorovanje takih stanovanj. Vsakdo, ki se za dalje časa izseli, naj prijavi to policijskemu komisarijatu, ki bo skrbel za to, da bo stanovanje pod primerno policijsko kontrolo. Prijave sprejema kriminalni oddelek L, v drugem nadstropju, soba št. 16.
—m Potrebna ustanova. Socijalni urad
mestnega magistrata je sedaj osnoval posebno posvetovalnico za izbiro poklicev. Posvetovalnica ima predvsem namen, da gre sta-rišem pri določevanju bodočnosti svojih otrok na roko in jim na podlagi zdravniške preiskave in položaja na delovnem trgu nasvetuje, kateri poklic bi bil ca otroka primeren. Ta ustanova pa ne bo v korist samo otrokom in starišem, marveč tudi industriji in obrti, ker bodo tako prišli v poklic res le mladeniči, ki bodo za stroko najsposobnejši.
—m Polaganje kanala v Korošcev! ulici.
KoToščeva ulica, kjer je naflčpSe ,n najstarejše predmestje vil, je bila doslej brez kanala. Sedaj se je občina odločila, da ta nedostatek odpravi. Te dni ie bilo oddano delo tvrdki Acetto za 1-5 mililjnov Din. Kanal bo vodil preko Ljudskega vrta po Vrtni ulici in se bo pri sedanjem mestnem kopališču zlival v Dravo. Kopališče tećo prmodnje leto zaprli.
Iz Celja
—c Anjn sejem na Tebarjih. V torek 26. t. m. se je na Teharjih pri Celju vršil običajni Anin sejem. Ta sejem js eden največjih v bližini Celja. Bilo je na sejem prignane mnogo živine, konj, pa tudi trgovcev z raznim blagom je prišlo precej. Kupčija
V ponedeljek je bolgarski kralj Bo-'ris potoval skozi Jugoslavijo v inozemstvo. Kakor poroča beograjska «Politika», ni niti sofijska policija vedela točno za pravi čas njegovega odhoda. Kralja je na potu do naše meje spremljal šef policije v Sofiji, ki je edini vedJel za to potovanje. Bolgarska obmejna policija v Dragomanu je bila presenečena, ko je videla, da potuje kralj v inozemstvo.
Ko so naše obmejne oblasti v Cari-brodu prejele v vidiranje potni list kralja Borisa, njegove sestre In ostalega spremstva, so se najprej potrudile, da mu preskrbe poseben vagon, ker Je potoval z navadno potniško kurto kakor ostali potniki istega vlaka. Na potu skozi Jugoslavijo se ni pripetilo ničesar posebnega, Ie kakih 10 km pred Nišom je opazil strojevodja lokomotive večjo čredo ovac, ki je šla preko proge. Da bi ne napravil škode, je hitro zavrl lokomotivo, kar je povzročilo v vlaku precejšen sunek, ki je vznemiril potnika. Vsi so prihiteli k oknom, pa tudi kralj Boris s svojo sestro. Na posameznih postajal je kralj Boris izstopil iz vagona ter se sprehajal po peronu. Orijent-ekspres. s katerim je kralj Boris potoval, je dospel v Beograd ob 3.48 popoldne. Na kolodvoru ni bilo nobene oficijelne osebe, kajti tudi v Beogradu niso vedeli za prihod bolgarskega kralja. Čim je bila policija obveščena o njegovem prihodu, je takoj zavarovala ves peron. Od bolgarskega poslaništva je bil na kolodvoru samo tajnik Šopov.
Poročevalec beograjske « Politike«, ki je bil slučajno prisoten, je pristopil k nekemu kondukterju ter vprašal: «Ali je pri vas bolgarski kralj?» Sprevodnik je odgovoril da bi obvaroval dliskretnost. brez vsakega obotavljanja: «Mislim, da je! Toda ne potuje kot kralj Boris, ampak kot conte Rilski». — «Želel bi. da vidim gospoda conte-ja,» mu je dejal. ^Pojdite za menoj.»
pa je bila na živinskem kakor tudi na kra-marskem sejmu le srednja.
—c Tedenski izkaz mestne klavnice. V tednu od 18. do 24. julija se je zaklalo: 5 konj, 23 volov, 23 krav, 6 telic, 33 telet, 38 svinj in 1 ovco. — Uvozilo se je: 756 kg govedine 1495 kg teletine in 114 kg svinjine.
—c Nov absolvent konzervatorija. Pred komisijo državnega konservalorija v Trstu je letos absolviral z odličnim uspehom naš rojak, vijolinist g. Dušan Sancin, brat gosp. Karla Sancina, ravnatelja Glasbene Matice v Celju. Čestitamo! — Čujemo, da bo gosp. prof. Dušan Sancin angažiran v ljubljanski operi.
—c Deca na morje. Kolo pugoslove-nskih sester je v soboto 23. tm. odposlalo drugo partijo otrok na morje. Otroci s spremstvom so odpotovali z večernim vlakom.
—c Huda nevihta z bliskom in grmenjem je divjala v soboto zvečer nad Celjem in okolico. Vmes je lilo in padala ponekod tudi toča. Škode nevihta nI napravila. Dež je zopet namočil izsušeno zemljo.
—c Klub slovenskih naprednih akademikov v Celju je sklenil, da se razpusti in preneha s svojim delovanjem. Klub je imel v prešnjih nemških časih pomen in je bil za celjske razmere potreben, danes pa njega obstoj ni več potreben in ie deloval Itak samo v počitnicah.
—c Slovensko obrtno društvo oriredi z mariborskimi in drugimi tovariši dne 15. avgusta društveni zlet v Rogaško Slatino.
Stopila sta v vagon in kondukter je potrkal na kraljev kupe ter ga odprl, ne da bi počakal odgovora. Na sedežih sta sedela kralj Boris in njegova se.st-ra princezinja Evdoksija. Bila sta videti precej utrujena, vendar pa je bila \i-deti princezinja Evdoksija, ki je bedela ob oknu. Čilejša in zdraveJŠa kakor njen brat. Kondukter je izročil vizitko novinarja, ki jo je kralj sprejel iznenađen, pazljivo prečital ime. pogledal sestro ter s kretnjo uprošćenja dodal; «Žal mi je. ne morem se razgovarjatl. Utrujen sem in tudi ni^cm sam. Tukaj imam sestro.> Iz kraljevih besed se je čul nekak melanholizem, nekaj bolnega.
V sosednjem kupe ju je sedela spremljevalka princezinja ga. Evanhija Krasteva. S kraljem so potovali še njegov osebni tajnik Nedeijlro Stamatov. kraljev adjutant podpolkovnik Gavra Draganov, neki policijski agent in osebni sluga.
Cesar ni mogel zvedeti novinar od kralja samega, je skušal dognati od njegovega adjutanta.
G. Draganov mu ie dejal: «Mi potujemo sedai v Trst. Vse vesti v zvezi s potovanjem kralja Borisa so netočne. Potuje na oddih in sicer popolnoma privatno. Njegovo potovanje nima nobenega političnega značaja.*
Kaj pa ženitev?» je vprašal novinar.
"Tudi teza ni. Še najmanj. Resen tisk o tem sploh ne more pisati.i Z gotovo nesigurnostjo v glasu je podpolkovnik Draganov dejal, da potujejo sedaj v Švico.
Medtem, ko se je vlak že pomikal iz k'olodvora, je Draganov s stopnjic vagona še dodal: "Zelo smo zadovoljni s potovanjem skozi Jugoslavijo. Pri vas vozijo vlaki hitreje kakor v Bolgarski.*
V tem času je kralj Boris stal s sestro pri oknu vagona. Vlak se je odpeljal iz Beograda točno ob 17.30.
^osnodnrstuc
—g Znižanje železniške tarife v Grški. Generalni konzulat SHS. v Solunu poroča, da je Generalna direkcija grških železnic znižala tarifo za prevoz krompirja, zelenjave, čebule, bombažnega semenja, 6ena in detelje na progi Solun - Atene za 15 odpl. To znižanje velja od 20. maja t. 1. pa do nadaljnega. Na isti progi se je za dobo od 15. maja do 15. oktobra znižala tudi cena potniškim kartam ki veljajo mesec dni za odhod in povratek za 25 odstotkov in sher za vse vrste vlakov in za vse razrede.
— Solunski sejem. II. mednarodni sejem v Solunu se vrši letos od 18. septembra do 3. oktobra. Ministrstvo za promet je dovolilo posetnikom sejma na vseh državnih progah 50c; popust. Za razstavljeno blago veljajo olajšave, določene v tarifi del II. odsek B X III. Karte za znižano vožnjo veljajo o-l 10. do 25. septembra za odhod v Solun, in od 20 septembra do 10. oktobra za i>ovratek. Pravico do znižane vožnje imajo samo poset-niki eejmskih legitimacij, ki se morajo od sejmske uprave ob posetu sejma žigosati. Točnejše informacije daje brezplačno tvrdka A. Harissiadis, Beograd, ugao Dobra činu i Strahinića ulica.
—g Posojilo za gradnjo železnic. Prometno ministrstvo se je začelo pogajati z neko ameriško finančno skupino v svrho najetja posojila v znesku 20 milijonov dolarjev. To posojilo bi se porabilo za nove železnice.
Preselitev zagrebške tvornice cigar
v Ljubljano
Uprava državnih monopolov namerava preseliti zagrebško tovarno cigar v Senj in Ljubljano. — Koliko cigar se proizvaja v Jugoslaviji. — Padanje konzuma cigar.
Poslopje tvornice cigar v Zagrebu je last zagrebške mestne občine ter jo je imela uprava državnih monopolov samo v najemu. Najemninska pogodba poteče koncem meseca in so se te dni vršila med upravo monopolov in zagrebško mestno občino pogajanja za podaljšanje pogodbe. Najemnina za omenjeno poslopje bo znašala na leto 650.000 Din, plačljivih v dveh obrokih. Ob priliki pogajanj se je ugotovilo, da dolguje uprava monopolov zagrebški občini se en obrok 216.6C6 Din, za prejšnja leta pa 243.381 Din.
Pri pogajanjih je član uprave monopolov, bivši minister Andrija Radovič izjavil, da namerava uprava monopolov radi majhne prodaje cigar opustiti tvornico cigar v Zagrebu in namesto nje zgraditi veliko skladišče soli. Do definitivne odločitve v vprašanju je uprava državnih monopolov pripravljena skleniti z zagrebško občino najemninsko pogodbo za 6 mesecev, oziroma najdalje za 1 leto pod dosedanjimi pogoji. Zastopnik zagrebške občine je opozarjal, da bi uprava monopolov, ako opušča tvornico cigar v Zagrebu, morala zgraditi veliko in moderno tvornico cigaret, ki jih Hrvatska in Slavonija izmed vseh pokrajin največ konzumirala in nimata kljub temu nobene tvornice cigaret. Andrija Radovič je odgovoril, da bi ne bilo za več kot 20 ljudi zaslužka, ako bj se zgradila v Zagrebu tvornica z najmodernejšimi stroji. S tem je hotel opozoriti, da bi onih 250 delavcev in delavk, ki so danes zaposlenj v tvornici cigar, ne mogli več računati na nadaljno zaposlenje. Končno je mestna občina zahtevala podaljšanje najemninske pogodbe za eno leto ob povišanju najemnine za 100.000 Din.
Do sporazuma med zagrebško občino in
upravo monopolov še ni došlo ter je zaradi ureditve te zadeve prišel te dni jz Beograda v Zagreb upravnik monopolov Todorovič. Po njegovem mnenju je vprašanje preselitve tvornice cigar iz Zagreba v Senj in Ljubljano odvisno samo od zagrebške občine. V Jugoslaviji imamo tri tvornice cigar in sicer v Zagrebu, Senju in v Ljubljani. Zagrebška tvornica producira 11 milijonov, senjska 3f> milijonov, ljubljanska pa 60 milijonov cigar na leto. Pri nas pada z vsakim letom porab« cigar. Lansko leto se jih je pokadilo 44 milijonov, letos pa se jih ne bo več kakor 41 milijonov. Zaradi tega se uprava državnih monopolov bavi z mislijo opustitve zagrebške tvornice ter njene razdelitve na senjsko in ljubljansko. Po mnenju upravnika Todo-roviča bi bilo sicer treba obdržati tvornici cigar v Zagrebu, ker je poleg senjske edjuo monopolsko podjetje v Hrvatski in Slavoniji in proizvaja vse vrste cigar razen vržink, braziljk in viržfnos, ki se producirajo v Ljubljani. Razen tega ?e nameravajo .^edai producirati v zagrebški tvornici dve Vrsti finih cigar »Flor de Havana? in »Perla «le Cnbac, ki bi veljali po 5 in 7 Din koma-1. Po mnenju upravnika Todoroviča je mogoče, da ostane zaenkrat tvornica cigar v Zagrebu samo pod pogojem, ako zagrebška občina ne poviša najemnine.
V nadomestilo za tvornico cigar bi uprava državnih monopolov v Zagrebu zgradila • oiiko skladišče, v katerem bi bilo prostora za kakjh 5 milijonov kg soli. Razen tega bi zgradila posebno zgradbo ;*a oblastni monopolski inspektorat, v kateri bi dobili stanovanje tudi monopolski uradniki. Vprašanje zagrebške tvornice cigar se bo rešilo te dni.
To in ono
Preprečen povratek princa Karla v Rumunijo
Dunajska »Die Stunde« prinaša senzacionalno vest o velfki politični aferi, ki je bila odkrita te dni v Ženevi. Rumunskega princa Karla, ki ie moral resignirati na prestol in zapustiti domovino, so baje hoteli ^vtihotapiti v Rumunijo. O dogodku poročajo med drugim sledeče:
V Bellevueju. krasnem oredmestju mesta 2eneve, ki leži ob iezefu, se je nedavno nastanil bogat in odličen angleški športnik mr. T., ki si ie tam zgradil ličneo vilo. Mož je imel dve letali in često je delal z njima razne polete po romantičnem Švici. Zadnie čase pa se je razširila verzija, da se oripravlja mr. T. za drzen nastop. Baje ie nameraval vtihotapiti princa Karola. ki bi se imel z avtomobilom prenehati iz Pariza v Belleuve, na Rumunsko.
Ženevska policija je takoi uvedla obširno preiskavo, a čuva niene uspehe popolnoma v tajnosti. Podietni Anglež je energično zanikal, da bi imel v mislih tako nevarno akciio
Normalni ljudje
Kdo je normalen in kdo ni, je težko odločiti. Ljudje govore o normalnosti, a pravzaprav ne vedo, kaj je to. Še učenjaki si belijo glave zaradi tega vprašanja.
Splošno se smatra tisti človek za normalnega, ki odgovarja idealni sliki človeka po zakonih anatomije in psi* hologije. Če bi sodili natančno po teh predpisih, bi našli morda med milijon ljudmi samo dva normalna.
Pred leti so Američani pregledovali
šolsko deco in po tej statistiki, ki bi veljala za vse kontinente, nahajamo med 1.700,000.000 prebivalci naše zem* lje le 40.000 normalnih.
Psiholog Harry Hollingworth je hotel dognati izrazite lastnosti nor* malnega človeka, to je človeka, ki bi v duševnem in telesnem pogledu za* vzemal neko sredo med genijem in idi* jotom. Preiskoval je 93.000 ljudi, ki so bili pripadniki vseh narodov in plemen ter je dognal tosle:
Normalen človek doseže starost 53 let, tehta 75 kg in je 167 cm visok. Njegovi možgani tehtajo kvečjemu 1300 g in uporablja v svojem govoru 7000—8000 besed. Tak človek še loči pojme vladarja monarhije in predsed* nika republike, niso mu pa jasni pojmi evolucije in revolucije. Srednji Človek obvlada navadno en je* zik in njegova inteligenca je enaka in* teligenci Hletnega dečka. Oženi se mlad in ima troje ali četvore dece. Na leto zasluži povprečno 900—1000 do* larjev.
Tragedija v Monte Carlu
Monte Carlo... Koliko liudi je že upropastilo, koliko eksistenc uničilo in koliko gorja povzročilo pogubno mesto? Kronika o tem molči, le tupatam prodre v javnost kaka tragediia, ki sc odigrava za zidovi igralnic. In baš te dni je bil Monte Carlo zopet pozori-Šče tragičnega slučaia.
V igralnici Casine je bil mlad človek, ki je igral in hazardiral za velike zneske. Sreča mu ni bila mila in izgubljal je nenrestano. To ie razpalilo njegovo strast, stavil ie vedno višie zneske, a brez vsakega uspeha. Kolo sreče se ni hotelo zasukati niemu v prid. Končno ie riskiral zadnii   znesek,   bila je
ho r en dna vsota. Napeto ie zrl v kolo sreče, debele potne srajre so mu polzele raz obraz. Kolo se ie vstavilo. >Izgubljeno!« je kriknil nesrečnež, oči so se mn izbuljile v obupu. V naslednjem hipu je bliskoma potegnil iz žepa steklenico bencina, na naglo zlil po igralni mizi in skušal zažgati. V zadnjem trenutku so mu sluare preprečili blazno dejanje. Mladenič, ki ie oči vidno zblaznel, ie nato potegnil iz žepa samokres in pričel streljati na vse stranu V dvorani je zavladala panika, gostje so se. bliskoma razkropili na vse stranL Blaznež se ie nato krohotaie pognal k oknu in skočil na cesto. Obležal je nezavesten. V bolnici ie podlegel težkim poškodbam, ne da bi se nrej zavedel.
Grd zločin v Bukarešti
Med pogrebom kralja Ferdinanda je bil v Bukarešti izvršen brutalen zločin, ki je bil odkrit šele včerai v torek in je silno razburil prebivalstvo ru-munske prestolnice. Umorienega so našli znanega rumunskeea multimili-jonarja Zolahula- Neznani napadalci so med časom pogreba, ko ie bila vsa pozornost policije osredotočena na žalne svečanosti, vdrli v pisarno milijonarja. Zolahula. ki je bil slučajno sam, se je postavil napadalcem po robu. toda ti so ga brez pardona ustrelili. Vlomilci so nato odprli veliko železno blagajno in jo popolnoma izpraznili. Premoženje Zolahule se ceni na tristo milijonov lejev. Za drznimi morilci ni nobenega sledu.
Najbogatejši Japonec
Po polomu največjega japonskega koncerna Suzuki, ki je povzročil tudi padec vlade, se je javnost začela zani* mati za japonske industrijske in de« narne magnate. Med temi je najzani*
mivejši 901etni Kihaširo Okura, ki ga danes smatrajo za najbogatejšega Ja* ponca.
Kihaširo Okura je pričel svojo kari* jero kot 171etni mladenič z ribolovom. Prihranil si je nekaj denarja in začel trgovati. Trgovina je uspevala, iz m a* lega trgovca je postal velepodjetnik. Dobavljal je vladi municijo in v letu 1872. je prepotoval vso Evropo in Ameriko. Dve leti nato je otvoril v Londonu že prvo podružnico. Japonska tkspedicija na otok Formozo, upor le* ta 1877., kitajskosjaponska vojna leta 1894. in rusko*japonska vojna so bili glavni viri njegovega bogastva. Kiha* širo je udeležen pri vseh večjih podjet* jih na Japonskem in v inozemstvu. — Podprl je kolonizacijo Japoncev v Mongoliji, kjer je zasadil ogromne plantaže riža. Okura je las+nik 34 pod* jetij na Japonskem in 10 podružnic ima drugod.
Kakor Okura, so tudi drugi Japonci skušali nakopičiti bogastvo, vendar se ni nobenemu tako posrečilo kakor nje* mu.
„Črna vdova"
Tako se namreč imenuje pajek, ki je zadnje čase v južni Kaliforniji in Arizoni povzročil silno paniko med prebivalstvom. Paiek je namreč strupen in ie do sedaj zahteval že dvajset člo* veških žrtev, zanimivo pa je, da so bili to samo moški. Pik pajka učinkuje že po 24 urah.
Znanstveniki so mnenja, da je pa* jek zahteval že mnogo več žrtev, kajti v bolnicah se je mnogo smrtnih sluča* jev utemeljevalo z zastrupljenjem. do* čim je smrt povzročil ominozni pajek. »■Črna vdova« se namreč do sedaj v Severni Ameriki še ni noiavila. zanesli pa so jo z raznimi pošiljkami sadja in zelenjave iz iužnih krajev.
Proti pajku se je uvedla prava voj* na. v kateri pa padaio tudi nedolžne
žrtve. Prebivalstvo je namreč skrajno razburjeno, uničuje vse pajke, pa naj-sibo potem «črna vdova» ali pa nt» dolžni pajek, ki mirno zdi v svojim kotu in preganja muhe.
Ženska v hlačah
Moški modni svet rešuje problem kratkih moških hlač. ženske pa med* tem premišljujejo, kako bi oblekle hla« če namesto krila.
To pomeni pravo revolucijo v lan« ski modi. — Kratke moške hlače res niso takp pomembne kakor kratka ženska krila. Nobenemu pariškemu salonu ne pride več na misel, da bi vpeljal zopet dolga krila in preobrazil ženske v nune.
Na Angleškem, v klasični deželi sufražetk. pa ženske pripravljajo novo modo — modo ženskih hlač.
Res, srčkane bodo s črnimi, plavim i. belimi ali rdečimi hlačami.
Sicer pa, če so ženske posnele moške v frizuri, zakaj bi jih ne posnemale še v hlačah. Na Angleškem se javnost sedaj še bori proti novi modi. vendar je znano, da sufražetke vedno zrna; gajo.
Originalna želja
Pred nekai dnevi ic nenadoma umrla v malem selu na Mnravskem seljakinja, ki ie bila popolnoma zdrava. Zato ie nenadna smrt te žene vzbudila precejšnjo senzaciio. »Truplo^ so prepeljali v mrtvašnico. Ko Da je prispel mrliški ogleda, ie ugotovil, da kmetica sploh ni bila mrtva, marveč, da ie smrt samo fineriraia.
Pri zaslišanju ie seliakinia izpovedala, da ie bila silno radovedna, kdo se bo njene smrti veselil in kdo jo bo objokoval. Podlistek.
Originalne potrebščine za Opalograph.
reservai to t*ixai in druge potreosčinc. jnginain barve in matrice za Gestetne' Cyklostil
Lud. Baraga
lJUBUANA Telet 2980
Selenbnrgova 6
Adolf o Albertazzi:
Ukana za ukano
»Reši me!« je rotila Selia Dolmi svojo prijateljico. »Samo ti me moreš rešiti!«
»Bom,« je ponavljala Campomori. »Vse, kar želiš! Ali za božjo voljo, pomiri se! Pojasni mi vendar: v kočiji? Ti in on? Ponesrečila? In tvoj mož te je videl?«
Selia se je zgrudila na stol, odgrni-la je gosti pajčolan s preplašenih oči in vsa razburjena je začela pripovedovati podrobnosti strašnega dogodka.
Slučajno sta se srečala z Araldijem.
»(Slučajno?« — je pomislila prijateljica. »S tako gostim pajčolanom?«)
On jo je pregovoril, da je Šla pogledat njegovo novo vilo, zunaj mesta...
(»Konečno!« je pomislila prijateljica.)
»Dolgo je silil vame! In, ali je bilo kaj slabega na tem? Zdelo se je. kakor da mu ne zaupam... Ali ko sem bila v fijaker ju, v zaprti kočiji, mi je bilo žal. Će bi me kdo spoznal? In spustila sem zavese.«
(»Pajčolan ni zadostoval?« je pomislila prijateljica.)
»Ali previdnost se je spremenila v nepremišljeno neprevidnost po krivdi izvoščekovi! Namesto, da bi vozil po Mazzinijevi ulici, je zavil čez trg in na vogalu Cavourjeve ulice sem začula nenadoma zakričala. Videla sem, da je odprl Araldi vratca, se sklonil ven in da ga je vrglo z vso silo nazaj... Konj je treščil ob tla podrl ga je tramvaj... Izstopila sem. ne vem kako, ko se kočija ni bila še ustavila, skušala sem pobegniti med množico, ki je pritekla od vseh strani in ko sem bila že zavila v ozko ulico na desni, sem opazila, da je hitel na kraj nesreče tudi on, prihajajoč iz lovskega kluba. Prisegla bi, da sta se najina pogleda srečala! Strašno je!«
In Selia Dolmi je bruhnila v jok.
»Gotovo te ni spoznal,« jo je potolažila Ana Campomori, »s tako temnim pajčolanom!«
»Ti ne veš,« je šepetala ona druga. »Vsega je zmožen. Ce me je spoznal... Iz ponosa in ljubosumnosti se ne bo obotavljal...«
»O!« je pripomnila Ana. »Prav zato, ker je tvoj mož takšen kakor praviš, se ni bati. da bi v negotovosti in dvomu hotel izzvati škandal!«
»V dvomu! Vidiš, to je edini up: da bi dvornflT Mora dvomiti!« je vzkliknila stokajoč Selia. »Zato mi moraš pomagati! Rešiti me!«
»Kako pa?«
»Ti si svobodna, storiš lahko, kar hočeš.«
»Kaj misliš s tem?« je vprašala Campomori, skoro vesela, da more njeno vdovstvo v tem tragikomičnem slučaju tudi nekaj veljati.
Selia se je opogumila. Dasiravno različni po laseh in po obrazu, sta si bili podobni po postavi in obnašanju. Ali nista pomerjali včasi obleke, druga od dTUge, čudeč se. da so jima vendar pristojale?
»Ti oblečeš mojo obleko ...«
Njena toaleta je bila iz rjavega kaš-mirja s tankimi zelenimi črtami, nova, tisti dan jo je imela prvikrat na sebi.
(»Nalašč za to priložnost,« je pomislila prijateljica.)
... »deneš moj klobuk .moj pajčolan,« je nadaljevala Selia, »mi posodiš svojo jutranjo toaleto in kakršenkoli klobuk in potem brzo k meni domu. Ko se Cesare vrne in te bo videl, se mu bo čisto naravno zdelo, da si prišla takoj k meni. svoji najboljši prijateljici, po tako strašni nezgodi.«
»Cesare se bo prepričal, da se je zmotil,« je povzela Ana. Ali dostavila je z nekoliko trpkim nasmehom:
»Okana, torej!«
Beseda je užalila ono drugo, zardela je in zaječala:
»Se ti upira?« Vstala ie. Zmešana boli nego prej je zašepetala: »Prav imaš. Treba je končati brez vsake okane to škandalozno komedijo in na meni je. da se to zgodi. Naj bo, kar hoče!«
»Ne. ne! Pomiri se! Molči, Selia!« Ana jo je zadrževala, objemala, poljubljala. »Pripravljena sem!« Nn je pozvonila.
»Avto!«
Potem sta se naglo preobleki!. »Imaš prav. Jaz lahko delam, kar hočem. Prosta sem.«
-Lep slučaj!« je pomislil Cesar Dolmi, ko se je vračal domov. »Zaprta kočija, z zagrnjenimi zavesami, povožena od tramvaja se prekucne; z druge strani, nepoškodovana, se pojavi ^o«pa in v pomoč onemu drugemu, ki je hotel izstopiti na drugi strani in si skoro razbil črep;njo, si izvinil spodnjo čeljust in zmečkal roko. pa hiti. med prvimi, ničesar sluteč, gospod soprog! In spravi domov nesrečneža, ga položi v posteljo, pozove zdravnika in mu pomaga obvezovati... O. lep prijatelj! Zares, lep soprog!«
Tako je govoril sam s seboj Cesare Dolmi. Ali ves se je tresel od razburjenja- Sklenil je. da se reši na kakršnikoli način, s silo ali z zvijačo iz tega smešnega položaja, v katerem se ie nahajal. Kaj naj še upa? Da se je zmotil, ker ji ni mogel videti obraza? Ali naj računa s tem, da je ni nihče spoznal in da nihče ne ve za njeno krivdo? Ne. vsako obotavljanje bi bilo šibkost in naivnost. Da se reši dvoma in muke c bilo potrebno postopati brzo: napasti ženo.
(Dalje prihodnjič.)
Gozdnih delavcev
za izdelovanje železniških pragov potrebuje firma Rade G. Petrovič, Bos. Graoiška. 1847
Kemična pralnica in barvanje oblek
v najrazličnejših barvah izvr. inje dela v najkrajšem času pri najnižjih cenah
Anton Boc, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6'I. - Tovarna: Vič-Glince.
Strojepisni pouk
med počitnicami se vrši vsak dan od 6. do 9. ure zvečer. Začetek 2. avgusta. Vpisova« nje 1. avgusta. Christofov za* -vod. Domobranska cesta 7/L _1690
TeocL Kom, Ljubljana,
Poljanska cesta It. 3. Krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar; instalicije
vodo dov. Naprava strelovodov. Kopali*
ške in klosetne naprave. Izdelovanje posod iz pločevine za firnež, barvo, lak in med vsake velikosti kakor tudi r sod (škatlic) za konzerve ter z litografijo.       123/L
• etiketo^ [SITAR & SVETEK A, LJubljana <&» Str«
N etaove|il epahahrt petrolejska plinska svetUf k*,
,AIDA* i *mn žaraica
200-500
svec močv
Neznatna po* rab« petroleja
Sveti kakor elektrika1
«c rabi za razsvetljavo prodajalni^ andov, gostilnfe, šol, cerkev, dve* «č, vrtov itd. „AIDA" je pri-dadna za najmanjše to največje prostore. — Zahtevajte prospekte I Glavno skladišče za SHS trna »lektrotermlčns firm?
SVARC i drug
ZAGREB.   Preradovitevč ulica I
— I Vemo zaupne zastopnike —
— Zahteva i te takoi prospekte' —
r
Šivalni stroji!
Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz lastne tovarne
15 letna garancija.
Vezenje se poučuj« pri nakupu brezplačno
Pisalni stroji «Adler».
Kolesa Iz prvih tovarn «DQrkopp» cKayser» «Styria».  cvVaffenrad.  (Orožno  kolo). —
Pledlni stroj! vedno v založi. Posamezni deli koles in šivalnih strojev. — Daje se tudi na obroke. — Ceniki zastonj
liifin Iiv in fin *° rran^<x 32/L
IlUll JuA 111 1111 Ljubljana, Gosposvetska cesta 2
= Kliseje =
vseh vrst« črtne in avtotipiie izdeluie po predloženih risbah, peropisih ali slikati za navaden tisk ali za flnejšo Izvedbo v eni aH več barvah točno po naročilu In v najkrajšem času
JugOgrafikcl, tiskovna in zatožna družba z. o z. v Ljubljani, Sv. Petra nasip 23
1
V.
J
nepoznam
nikake utrujenosti
ker vedno nosim
"Palma
pete!
LOKOMOBILI
MOTORI SAUOOaU
G ATE RI kom"&iuu
povoljni   PLAefcVft     u s i. o v k
Brata FISCHER S
ZAGREB, Pantovta* 1b.
Velika predtisbarifa ženskih ročnih del
ea trgovino, solo in dom. Tisoče novih, krasnih vzorcev. Cisti tisk, hitra izvršitev, nizke cene. Predtiskujemo samo na prinesenem blagu. - Entlanje, ažuriranje, tamburiranje, mehanično umetno vezenje ».
Matek & Mi kes, Ljubljana, Dalmatinova 13 1 ■ i......■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ mi ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ iT-
Francoska linija (French Lina)
fransatlantirjut HAVRE-NEU/Y0RK —
- Dobra brana in pijača brezplačno ——
Cie. Chargeurs Reunis, Sud-Atlantique, Trans-ports Maritimes za severno in južno Ameriko z ekspres parniki, kateri vozijo vsak teden iz Havre, Bordeaux in Marsilije v Argentinijo, Uruguay,  Chile, Avstralijo in Kanado.
Tozadevna pojasniladaje brezplačno zastopnik
Ivan Kraker, Ljubljana
Kolodvorska ulica 35
Urejuje: Josip Ztrpangč. — Za »Narodno
Fran
— Za taaaratnl dal bata: Oton Christof. — Vsi v Ljubljani.
32