7. številka.
Ljubljana, v soboto 10 januvarja.
XVIII. leto, 1885.
Uhaja vsak dao av«»*er, izimsi uedelje in praznike, ter velja po poŠti prejemali za avstrij iko-ofjerike dežele za vso leto 15 pld., za pol leta 8 gld., z;i (%etrt leta 4 jjld., *a jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljabljan o brez pošiljanja na dom za vhb leto 13 gld., za četrt leta 3 fcld. 30 kr., za juden ineaec 1 *ld. 10 kr. Za pošiljanje na dom raćuna se po
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko ved.  Kolikor poAinm t uvaia. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jtdenkrat tiska, po 6 kr., će se dvakrat i" po 4 ar., fte se trikr tika,
'Vnna Kolinami hiši, „Gle natrativito nwnn.
1U kr. za mesec, po dO kr. za četrt leta. — /<a iuje aezeie umno vec,  aouaor posu oznanila pladnje se od četiriatopne petit-vrste po b kr., če ae oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat ii Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se no vračajo. Uredništvo in upra vništv o je v Ljubljani v Fr* U p r.t v (■ i S t v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, ozuauila, t. j. vse uduiini
•        Trst—Genova.
(Politično premišljevanje.) I.
Od severnega morja do južnih sicilskih bregov se po m veni letu dan '/a dnevom v najmanjših, ka kor v največjih lintih na široko in na drobno razpravlja velikonemflko vprašanje o primerni Inki za parniško zvezo Nemčije z vzhodom. Kakor .Kuni-gunde-Eduard" se preobračati imeni Trst—Genova in Genova—Trst. Rivno te dni prihajajo žalostne novice o strahovitih potresih s Špunjskega, o ne zgodah, katere so poleg velike gmotne Škode prouzročile tudi, da je že na stotine ljudi izgubilo žitf ljenje. Ob drug h prilikah je tuli srednja Evropa kljubu nizko-materijalistični dobi, tudi dandanes še vedno toliko človeška, da žrtve elementarnih nesreč pomiluje in s sočuvstveno dejansko priponiočjo tudi olajšuje. V tem slučaji pa je po glasilih suditi, ista srednja Evropa na hudo zadeto Španijo do cela pozabila; kajti Isti iz Nemčije, Avstrije in Italije imajo sedaj važnejši opravek in Genovo ter Trst prerešetavajo tako, kakor da bil v resnici od primernega odgovora zavisen nadaljni obstoj evropske cel ne. „Slov. Nirod" je sicer prineHtl zaporedoma par člhnkov o istem vprašanji, ki navidezno zdaj svet pretresa; ali izjave, misli in vsa taktika, ki so ob tej priliki razodeva v raznih organih, vzbuja v človeku toliko drugih misli, da je vredno, da si vso stvar z nova ogledumo in toliko bolj zapomnimo v bvoJ pouk, kolikor predmet zadeva neposredno tudi vse Slovence in bolj ali manj vse avstrijske Slovane. Oglejmo pa si najprej razne liste zunaj Avstrije in avstrijske.
0 prusko-uemških novinah ni mnogo omeniti. Samo po sebi se razume, da Velikonemci zagovarjajo za se tudi glede na to vprašanje ono politiko, ki bi jim ne donaSala samo narodno-gospodarskih, oziroma trgovskih dobičkov, ampak ob jednem pospeševala tudi narodno-politične interese. Malo listov bi zasledili, katerim je jedino in na prvem mestu na srci, pretresovati samo gmotni dob ček, in kakor je bilo že prejšnje dni povedano, se je celo Stutt-gartska trgovsko obrtna zbornica s svojo peticijo na nemški državni zbor sama izdalu, ko je brez ovinkov naglašala, da Trstu je treba dati prednost pred Genovo že zaradi preteklosti in politične skupnosti.
Nemara velikonemški listi to odkritosrčnost sedaj celo obžalujejo, kajti ni jim povšeči, da je vender tudi v Avstriji še par organov, ki neso v prusko nemški službi in kateri se odločno postavljajo proti najnovejšemu konkretnemu BiBmarckovemu naklepu. Organi, ki so v najveČi dotiki in v obližji mogočnega kancelarja se na pr. kaj budujejo na Praško .Politik*, ki v zmislu „Slov. Naroda" zavrača vsakatero pospeševanje istega naklepa od avstrijske stran: Iz istih uzrokov zabavljajo Praškemu listu tudi podkupljeni nemško-judovski in povprek nemški časniki, ki v Avstriji izhajajo. Poslednji uvajajo Čehe, češ, da se vedejo hinavsko glede na drugače prijazno vzprejeto nemško-avstrijsko ozko politično zvezo in zahtevajo, da bi morali vsi Avstrijci na vrat na nos že vBled te politične prijaznosti vsako narodno-gospodarsko BiBmarckovo namero podpirati.
Zlasti pa ne morejo „Politiki" avstrijski Pru-saki odpustiti, da se je potegnila za Slovence in zahtevala, da naj bo Primorje izroči temu narodu ali dela na to, da ostane in postane Primorje slovensko. .Politik" je pravo mislila, pa se je okorno
in prekratko izrazila; sicer pa. dotična, Slovanom na -piotim io velikonem^ko politiko pospešujoča svo-jat dobro pozna razmere na Pr'morskem, in dobro ve, da tukaj bi zavladala v prvej vrsti naši državi v potrebo in korist pravica samo tedaj, ko bi se primorskim Slovanom dalo, kar jim gre in gledalo, da Be ohranijo. „Wiener Allg. Ztg." imenuje izjavo „Poiitike.u glede na Slovence kar abotno in bedasto; nepoboljšljiva Tržaška stara tetka pa Slovence zasmehuje, češ, oni bi še jedne ladije ne mogli vzdrževati, nikar pa zmoči, da bi v Trstu kupčijsko vrhovno moč v svoje roke dobli. Istotako je drug TrŽHšk Ii3t, ki hoče sicer tudi Tuaffeju Blužiti, Slovencem z okorno ironijo bodočnost obečal in j h hotel pomiriti, če ta list zdaj Bismarcka podpira. V resnici, če se gleda na mailjivost, mora dobiti ta list oi Bismareka prvo darilo; kajti dan za dnevom nema na čelu druzega kot „Triest-Genua". .Trieater Ziitui"ga in .Triester Tagblatt" pa sta stvar in misel „Politike" presuknila, kakor da bi se bila poslednja ozirala na gmotno, a ne na politično stran glede na položeuje Slovencev, in vender je „Politik" v vsem dotičnem vvodnem člunku povdarjala jedino politično važnost za Avstrijo in Slovence posebe. .Politik" je hotela razkriti nevarnost, ki v novem BiBmarckovein naklepu tiči, in je dala praktične nasvete, kako naj Avstrija na Auriji stopi z Nemčijo v gospodarsko z\ezo, msmreč po poti primemo tarifne politike in z druge strani s pospeševanjem avstrijske, tedaj lastne trgovske mornarice. Po takem je „Politik" po vsem zagovarjala avstrijske interese in varovanje teh interesov za bodočnost.
A takoj so oglasi še drugu tetka, znana po imenu .Grazer Tagespost", katera naravnost Bis-mareku ovaja Tuaffeja samega in ne samo Čebe, k,.t rim očita, da hočejo podpirati rajši Irredentu nego Nemčijo, in Irredento samo zato, da bi potem Slovanom pripadel Trst. Veće hudobije in bedarije ob jednem pač ni možno z lahka združiti. Slovani uemajo razlogov potezati se ne za Nemce, katerih interese zagovarja „Tagespost" in ne za Irredento, za katero JBta „TageBpost" od tedna do tedna prinaša s Primorskega vvoduu članke; pač pa mora biti Slovanom mari, da se na dalje ne širi duh, ka-kerštn se razodeva na komersih nemških huršev tudi v Gradci, kjer ima veeučiliški senat ravno te dni veliko zmot in opravil zaradi izdajskega obnašanja nekaterih nemških dijaških društev. Kako je pa to, da Graška tetka pozna jedino Nemce in Italijane na Adriji, a Slovane popolnem prezira, kateri so bližji Trstu. Pa preidimo od Prusakov rajši k italijanskim glasilom.
Govori se, da Italija se močno poteguje za Genovo, in da je vlada poslala v Berolin in na Dunaj posebne pooblaščence, ki bi se potezali v interesu Italije za Genovo. Italijanski vladni listi so tedaj tudi iz narodno-gospodarskih interesov za Genovo ; njim je ta naloga toliko laža, ker s tem bi dosegli, da bi se ne mešala Velikonemčija v Trst, kjer Irredenta doslej tako vspešno deluje za združenje z Italijo. Radikalni ali irredentovski listi, ki v Italiji izhajajo, so pa tudi naravno proti Trstu, in iz narodnopolitičnib interesov nočejo slišati, da bi se Bismarck vtikoval v gospodarstvo Tržaške Irredente.
Hujše stanje imajo v tem slučaji listi avstrijske Irredente. „Indipendente", prvi irredentovski organ na Primorskem, že načelno ponat'skuje samo take izjave, ki so za Genovo in proti Trstu. Na-poBled je moral vender tudi sam spregovoriti, in trdi, da on mora moralno podpirati Genovo, češ,
da drugače bi se stara prijaznost Itn lije z r»i_.. Hkrhala, sicer pa, da Genua ne bi imela veliko škode, ko bi se Nemčija odločila za Trat.   Po dosedanjih statisti mil datih da bi bilo sklepati, da bi se prevoz iz Nemčije skozi Geuovo na vzhod ne pomanjšal veliko. On se torej tolaži sosebno tudi po auu-lofjijak iz preteklosti, češ,  Nemci so ae že naseljevali v Trstu, pa neso ničesar dosegli; ustanovili so si svoje društvo .Sch i 11 e r ve re i ott, a Trst kaže vsled tega še vedno prejšnji obraz, trgovinske ladije drugih narodov so v Tržaško luko dohajale   in še dohajajo,  a Trst je še vedno v italijanskih rokah. Ako se tedaj število dosedanjih zastav v Tržaški luki pomnoži z velikonemško zastavo, ne stori nič, in Nt mri tudi valed tega Trsta ne spremene. Tako modruje v svojo  tolažbo .Indipendente",  in glede na dosedanje asimilovanje Nemcev v Trstu, ima on tudi prav. Ti Nemci, ki štejejo v „Schiller-Vereinuw na stotine udov in družio, nemaju vender toliko ponosa,  da bt svoje zabave po Tržaških zidovih  pri -h'pij ali v nemškem jeziku.   In  kakor v privatnem in društvenem življenji,  uklanjajo se isti nemški naseljenci od n /j h uradnikov do največih kapitalistov povsod italijauskemu življu in italijanskim zahtevam tudi v politiki.   To vidimo na onih zastopnikih deželnega in državnega zbora, ki so izvoljeni v Trstu iz nemškega rodu.
Ob jednem se naslanja .Indipendente" na narod, na italijansko narodnost, katere podlage trgovinske prenaredbe ne izpodm^knejo z lahka. Ker temu listu očitajo, da zagovarja zdaj in v obče proti-avstrijske interese, se opravičuje u. pr. s tem, da on je za železnico čtz Loko in ne čez Predel, zato ker biPrtdelska železnica stala skoro krat toliko, kot čez Loko. Nu, tu se je drugače jako dosledni organ v«.oder vrezal. Njemu ni do tega, da bi naša država s kako železmčuo črto kaj pnvarčila, nego zato, da bi Italija v nobenem pog'elu škode ne Trpela, drugače bi bil moral „Iud.a vender tudi Tržaško razstavo priporočati, a znano je, da o njej ni besedice črhn 1, v tem ko priporoča vsako raz-Btavico italijansko na dolgo iu široko. Pa dovolj o tem, ker vidi se listu, da mu veudar Bismarckov naklep prouzročuje na skrivnem mnogo grenkih ur, in se torej on v tem oziru iz vse drugačnih razlogov in povodov obrača proti velikonemškim nameram, in jo ravno G t. m. kaj dobro zavrnil avstrijske Velikonemce, ki taje politični značaj Bismarcko-vt mu namenu, s tem, da povdarja tudi ou politični naglas peticije Stuttgartske trgovinske zbornice.
.Ind." G. t. m. objavlja iz italijanskega lista .Adige" telegram, po katerem se je Bismarck neki izjavil za Trst zarad eventualnih vojin s Francijo ali Anglijo, v katerem slučaji bi se ne bilo možno Nemčiji tako gibati skoz Genovo, kakor pa skozi Trst, mesto prijateljske Avstrije. Ta telegram je jako šepast, ker po njem bi bilo posnemati, kakor da bi Avstrija imela poroštvo za večno prijateljstvo z Nemčijo, v tem ko avstrijski Nemci nikakor ne razodevajo takega upanja, in bi se morali njih organi drugače vesti in sosebno tudi velikošolsko mladino za drugačno vedeuje vzgojevati. Po tem pa bi bilo sklepati, da bi Nemčija že a priori smela tudi vojno brodovje vzdrževati v Tržaški luki, kar bi utegnilo Avstriji sami preglavico napraviti.
Najbolj malo prida se razodeva pa tudi drugače prikriti Tržaški .Cittadino" ob tej priliki. Oo bi rad na vse strani ustrezal in pravi, da gmotni interes sedaj Blabega Trsta zahteva, da bi Velikonemčija povzdignila  kupčijo  Tržaške luke. Vsled
tega da navstane srečna konkurencija, katera bi utegnila tuli vlado Dunajsko vzbuditi za večo podporo Tržaškemu „l.lovdu", da ue zaostane za nemškim v Trstu nastauovljenim parniškim ustrojem. Tedaj zdaj, ko je ii člaukov, katere je „Parlaraen-tar" objavil, razkrita gnj lav in nezmožnost Liovdova, naj bi Avstrija judovsko-lalioinkemu druUvu poleg že itak prevelike dosedanje podpore še druge veče vsote nakopičila! In v to naj bi bil* avstrijska vlada prisiljena po konkurenciji uem-kih parnikov, katerih j namere nej bi ista vlada naprej sama pospeš valu! Z drugimi besedami se to pravi, naj avstrijska vlada pripelje sovraga z nožem v roci, o katerem je znano, da ga ji iati sovrag zasadi v tilnk ! Po takem po-zdr.vu bi se vlada avstrijska zdramila in vstala k novemu življenju! Če ui jud one bedarije pi.-al, izvira gotovo iz laške prekunjenosti, ki pa ostane vender U to pot okorna.
Tako smo razvideli iz raznovrstnih glasil različna mnenja, katera kažejo kaj malo srci -a avstrijske interese. O zunanjih organih ni se fnetiti, ker oni izpolnju;ejo dolžnosti svojih držav; ni, da v Avstr ji bi*mi je tako Dalo prijateljev nase države, to pa je prežalostno.
Madjari o panslavizmu.
Mudjarski list „Nemzetu so zopet bavi s panslavizmom in skuša dokazati,  da panslavističui agitatorji pridobiti   skušajo ogerske  Rusine za rusko kulturo.  Ta list misli, da je panslavizem sedaj dobil kulturno obliko, ko se je pokazalo, da politični panslavizem nema vspeha, ker Čehi, Poljaki, Srbi in IJolgari ne marajo vtopiti se v rusovstvu. Drugače je pa s kulturnim  panslavizmom,  misli omenjeni list,  kajti Rusija si prizadeva, b.ti središče slovanskej kulturi. Vse znamenja kažejo, da ima Rusija zato največ pogojev.  Velikanski so vspehi, katere je ruski narod dosegel poslednja leta. 0>nika in bogatstvo sta dandanes gaslo ne le ruske države, ampak tudi ruskega naroda. Politične težnje se tam umikajo kulturnemu delu Ruski narod ne politikuje, temveč dela. Tudi panslavistična projiaganda se drži tega,  to je: dela na socijalnih tleh    Tudi država ne more drugače delati.   Ruski narod se navdušuje za veliko slovansko idejo, pa vender le kulturno. S stališča civilizacije In miru moramo to le odobravati, a jednega ne smemo pozabiti, da ruska kultura vleče na se neruske Slovane, in to zato, ker je natodna in   pravoslavna.   Inteligenca   neruskih   Slovanov se w<>m ravno tako učiti ruskega jezika in prisvajati si ru-ko kulturo,  kakor se mi U51010 uemški, mgleški in francoski jezik in prmvojojemo kulturo sapadaih ni-rodOV.   Ravno to lahko  rečemo o romanskih narodih.   Laška inteligenca govori f.aueoski in španjski. Latinska plemena se kaj lahko prince sorodnih jezikov   in  prisvoje sorodne kulture.   Zdaj so Italijani, zdaj Šjmnjci, zdaj Francozi vodje kulture, Pa nek razloček je  nuj vplivom,  ki  ga  ima kulturni razvoj latinskih plemen jednega na druzega in vplivom, katerega ima ruska kultura na manjše slovanske rodove. Poslednje bode vato spojila s seboj, ker je neizmerno višja od kulture diuzih slovanskih plemen.   Kulturni panslavizem je zalega delj i <ko podoben pol tičnemu, misli ta madjarski list. II koucu misli omenjeni list,  da se slabi nasledki ruskega kulturnega vpliva morejo samo s t»jm preprečit', da ogerska država iu družba sama hitro  kulturno napreduje,   ter  tako  iztrga ogerske  narodnosti privlačni sili rusko kulture.   V teh izjavah vender vidimo nekaj pametnega spoznanju.   Priznava se, da 80 Rusi izobražen narod,  kajti  do zdaj so Madjari imeli Ruse za ueonnkance in  dr.jake.   Kak vpliv bode pa bodoča  kultura ogerske  drži ve uuelu ua slovanske narode, je zavisno od lega, ali ;e postavi na narodnostno  al} pa na izključno Diadjsrsko stališče. Dokler bode s-mo madjarska kakor do sedaj, po uašiu mislih nobenega.
Politični razgled. lUolraiije dežele.
V Ljubljani 10. januvaija.
Upravno sodišče je zavrglo pritožbo L-berskega in stuega zbora proti oLoku n«učneg* mi niaterstva, da se ima v L borci osnovati ljudska šola s češkim učnim jezikom.  Pritožba se jd sklicevala ua to, da se [skazi o številu čeških otrok v Ivberc raztezajo samo na in, ne pa na pet let noža;, kakor to zahteva zakon.  Pred tremi leti se ju v L'-berei osnovala privatna čbska ljudska šola, m s ti stega ias.1 so se otroci  obiskujoči  nemško mestno šolo smatrali za nemške, oni,  ki obiskujejo češko
šolo, za češke. Upravno sodišče je bilo teh misli j, da to nikakor ne dokazuje, di poprej ni bil a zadostnega števila za šolo godnih čeških otrok, če ni izkazov o njih, ker izkazov samo zato ni, ker jih ui n kdo sestavljal.
%groriifeav«CriJ«kl deželni /bor se sedaj bavi z vpra-nnjem, kako omejiti vlačugarstvo. Sklenil j*' neki deželnemu zboiu priporočati, da bi se ru In ki uporabljevali mesto sedanjih prisilnih delavno' pa poboljfanje lenuhov in klatežev, ki nečejo ilfUti. V to naj b; s- porabili opuščeni rudniki. S t m bi se pridobila iz zemlje nova bogastva.
llrvatokA vlada, ki n kakor ne more pozabiti, kako je narod proslavljal škof t Strossma yerja pri odkritji galerije slik. ie neki objavila jugoslo-vau8kej akademiji, da jej bode ustavila deželni donesek, ako bode še nadalje podpirala politične agitacije.
Vitanje države.
H u niti car je neki /»ukazal, da zemski gu bernatorji morajo svoje predloga pošiljati njemu samemu, ne pa ministru   netraniih   zadev.   On bode predloge pregleda', potem poslal j'h ministru.
Grke jako v oči bode, da so angleški listi ob-!.-i\ii vee statističnih podtdkov o prebivalstva v [?Iak tkrl«>iii j*, i/ k terib se razvidi, da je večina prebivalstva te provincije slovanska, ne pa grška. Zato so se zbrali v Solunu zastopniki grškega prebivalstva iu izrekli protest proti tem poročilom. Pole« tega je ta shod fte izrekel, da so vsa poročila o turških grozodejstvih neresnična, in se s tem hoče le rušiti mir v Makedoniji.
Predvčeraj je v iiemšUcm državnem zboru bila jako burna debata in sicer to samo zaradi 112.000 mark, da 66 nastavi poseben komisar za izseljevanje. Svobodomiselna stranka je očitala B.s-mareku, da je s svojo gospodarsko politiko zakrivil, da je ljudstvo zaradi poma i kanj a prisiljeno izseljevati se, da SO, dokler Bismarck ni začel svoje gospodarske politike, ljudstvo ni tako izseljevalo. To je jako razdražilo kancelar ja in nič manj kakor osemkrat je v zboru se oglasil za besedo. Rekel je, da je poprejšnja let» bilo ljudstvo celo tako ubožno, da se še izseljevati ni moglo, sedaj, ko se je materi jalOO stiuje zboljsulo, se pa izseljuje. Ki iva bede je pa le napčna politika liberalcev, ki je premalo podpirala kmetski stan, temu pa on hoče opomoČi s povišanjem cirine na žito.
Dopisi.
Z Vellkolaskojfa okraja 9. januvarja. [lav. dopis.] Kakor se sliši, nameravajo rodoljubi tukajšnji ustanoviti v Velikih Laščah čitalnico, gotovo jako hvale vredno podvzetje. Res je, gospodje kateri kts začeli, da Vas je malo o začetku, pa zagotovljeni uod te, da se bode število udov kmalu podvojilo.
Velike Lftšiče same se ve ds so majhna vas, pa kakor je hvala Rogu /daj, da so gospodje pri okraj ii sodniji ia davkariji mo>je, katerim je za napredek in omiko naroda, ko imate domoljubna in iskrena domorodua duhovna gospoda, preverjeni bodite tisti, ki ste sicer težavno, pa častuo delo začeli, da vaš trud ne bode zastonj. Le pogumno naprej za sveto Btvar, tu aaj osebno mrzenje preneha, kajti tako društvo je tukaj tako potrebno, da mora vsaki, komur je že blagor naroda sloveuskega, posebno pa domaČega kraja kaj muri, z veseljem po svoji muči podpiral sveto stvar, temelj naobraženosti; ker le v takih društvih je prava moč, da se že obstoječa ljubezen do domoviue pri zavednih bolj utrdi pri omahljivih in nevednih pa užge. Vsaki rodoljub in rojak bode z veseljem pozdravil to novico! Saj imate tudi prostorov zttto na izbiranje. Torej srčno iu pogumno naprej!
Iz DobrepoIJ 9. januvarja. [liv. dop.j Ako človek razmere po našej deželi natanko preiskuje, zapazi kmalo koliko nedosledkov je v tem iu drugem oziru, posebno pa kar zadeva ljudske šole. Tako imajo po nekaterih krajih tri še celo štirirazredue šole, dasi imajo komaj toliko /a šolo sposobnih otrok, kakor tam, kjer ji! dvorairedua šola.
Pri nas v I) ibropoljsb je skoraj 500 za šolo zmožnih otrok >u imamo lc dvorazredno šolo; Ako-ravno je že leto dnij, k>-r smo še za tretji razred prosili, odloka pa še zdaj nemamo, Bog vedi, kdaj dob mo še tretjega učitelja. To pa dobro vemo, da moramo v davkarijo v tej zadevi veliko svoto plačevati, prav hvaležni boderoo slav. obltistrrjain ako 8H naša prošnja ušliši iu skoraj tako reši, da dobimo tretjega učitelja; šolska soba, nove klopi in v s-t druja priprava je gotova, in lehko ae takoj tretji razred i)rične.
Toliko za šolo sposobn:h otrok dva učitelj s, oziroma učitelj ia u it-djica ne moreta poučevati, ko bi vsi v šolo prišli, pri tem pa, da tukajšnje ljudstvo, hujskKiio po krivih prorokih, ne daje kaj rudo otrok v šolo, zaradi t-ga ima krajni šolski svet
dovolj sitnosti. Postava vpH, da oaj vsi v šolo hodijo, krajni Šolski svet pa je prepričan, da vsi za šolo z možni otroci v dve šolski sobi ne morejo niti vseh dva učitelja poučevati ne moreta. Nujno potrebno je, da se naša II razredna šola v triraz-redua prenaredi, ksjti v tt h razmerah pri vsej mt-llivosti našega učitelja pouk ne more tako napredovati, kakor bi bilo želeti. Torej še jedenkrat prosimo slavna šolska oblastva v tej zadevi za pomoč.
S Čateža 9. jaeuvorja. [Izv. dop.] Dasiravno smo že bolj na hrvatskej meji, vender smo še čvrsti Slovenci. D» ne bi bili naši prvaki večinoma nem-škutarski, bi se že bolje zavedali ljudje svoje na-roduofti. Učit-jstvo in gg. duhovni morali bi šd bolj narodni iu požrtovalni biti, pot-.-m bi se dalo marsikaj izboljšati. Ljudstvo je tukaj zelo revno in toplice, katere so pred nekaj leti napravil', nam malo ali prav nič ne koristijo. —
Glavui pridelek, kojega tukaj šui kmetje spravijo v deuar, je vino. Iz tega potem plačajo davke ue-kolko morajo odriniti za svoj dolg, in ne ojtaiie jim skoro prav nič.
Letos pa ne moremo niti vina prodati. Po letu je bila toča v okolici, in tovoru ki (vinski kupci) mislijo, da je tudi pri nas toča pobila, ter se boje našega vina. Toda to ni istina. — Vino je izvrstno, da že šest let ni bilo tacega. — Kdor se tedaj hoče preskrbeti z izvrstnim D ilenjcem, naj se le pri nas oglas*. Tudi lepa prilika je za vožnjo. Pot je dober in železnica ni dalječ. Na noge torej tovorniki Gorenjci, kateri si želite kup ti izvrstuega Dolenjca!
Toda ui vam treba poslušati tako znanih pre-kupcev ali inešetarjev; ti gledajo le ua svoj žep ter grajajo nuše vino. Ako kdo pride k nam po vina, ga bitro dobe mešetarji v svoje roke, ter inu silijo svoje staro in slabo vino in ga hvalijo, da je njihovo narbolje. —
Žilibože, da je takih nevošljivih ljudi pri nas t Gotovo ne mislijo, koliko škodujejo drugim kmetom s svojo sebičnostjo iu lažjo. — Če pa hoće kak tovornik še kaj več vina kupiti, odpelje ga mešetar na Hrvatsko k svojim dolžnikom, da ti prodajo svoje slabo vino, samo da polovi mešetar svoj denar.
Kdor si tedaj hoče nakupiti našega izvrstnega vina, kojega ni toča bila, niti v jeseni dež pral, naj pride le po železnici do Brež c k nam ter se oglasi pri Čatežkem btodarji, g Zevniku, ta mu bo že povedal, kje se dobi dobrega in močnega Dolenjca.
R V.
Domače stvari.
— (Odlikovanje.) Čitaln ca v Šnarji imenovala je g. Do zidar a Raiča iu g. dra. Lav. Gregor ca častnima članoma.
— (Red železne krone) druge vrste dobil je g. Benjamin Possaner pl. E aren tnal, sekcijski načelnik pri finančnem ministerstvu. Gosp. Possaner bil je od 1869 do 1878. leta finančni ravnatelj v Ljubljani.
— („Jurčičovi zbrani spisi".) Zujn('a dni bo si Jurčičevih zbran h spisov naročili: S v ito-sl a v 11 a up t m a n n , učiteljski pripravnik v Mariboru 10 knjig; Ign. Le ban, gimnaz jalec v Gorici 10 knjig; šestošolci v Ljubljaui 12 knjig; t. r e t j e A o 1 c i  v Ljubljani  8  knjig; učiteljski
I pripravniki IV. tečaja v Ljubljani i) knjig; Albert Strancar, osroošolec v Novem mestu 30 knjig, Bkupaj tedaj 7 9 knjig. Slava slovenskemu dijaštvu!
— („Sokolov" odbor) imel je sinoči letos svojo prvo sejo, pri katerej si je vo:il novega tajnika. Izvoljen je bil sogUsno g. Jak. Medeneli za ta posel. Ker se je odbornik g. Knific odpovedal odborništvu, se je sklenil poklicati ua njegovo mesto .Sokolov" predtelovadec g. M a goli č. Mej raz.nimi nasveti in predlogi bil je na dutvuera redu razgovor o pripravah za letošnjo „Sokolovou rnaSkerado, k' bo posebno sijajna.
— (Kje bo slovenske menjiceV) Pisalo se je v svojem času po v sch slovenskih časopisih, da z novim letom dobimo slovenske menice. Povpraševali smo v raznih prodajalnicab po teh, a povsod se nam je odgovorilo, da jih „gospo iu še neso dali. Zakaj da ne, ue vemo; vprašamo samo, uli se tudi slavno niinisterstvo drži izreka „obljubiti in dati je preveč", ali so dotičtii „gospodu ua svojo pest nagajivi?!
— (Šišenska Čitalnica.) V slavljenje V. Vodnikovega spomina priredi Š;fien-*ka čitalnica
dne 2. februvariju v Koslerjevi zimski pivarni be sedo a plesom.
— (Veteranski pleB) bode 8- februv. t. I. v steklenem salonu kazinske> restavracije. Cisti donesek plesa namenjen je bolniŠni blagajnici veteranske kolone rudečega križa.
— (Slovensko pevsko društvo.) Pri prvem zborovanji odbora se je ta, kakor sledi, konstituiral: gg Stanko P i rn a t, predsednik; dr. Franc G ros, podpredsednik; Janez Strgar, denarnifcar; Tomuž Romih, arhivar; Tone Porekar, tajnik. Zunanji odborniki so že naznanjeni. Poverjenikov se je za razne okraje imenovalo 54, katerm se bo to posebej naznando. Za kapelnika se je začasuo imenoval g. Steinberger, učitelj glasbe in Čitalnični pevovodja v Ptuji. Prihodnji pevski zbor bode letos meseca avgusta v Celji. Pesni se bodejo v kratkem določile in razposlale. Udov je že precej na novo pristopilo in še je upati mnoge udeležbe.
— (Društvo  zdravnikov na Kranjskem) imelo je 17. decembra 1884 glavno sejo. Pivosednik prof. dr. Scblffor naznanja, da je račun v redu, in razdeli nekaj društvu poslanih   knjig na ogled. Potem sledi dnevni red: Perovodja dr. Valenta prečita letno poročilo.   Društvu  pristopilo je letos 8 novih članov, 3 so umrli,  tedaj   broji 7 častnih, 14 unanjih in 64 rednih članov.   Predavanj je bilo 17 in druStveniki so imeli na razpolaganje 17 časopisov. Z veseljem omenja, da so skoro vsi civilni in vojaški zdravniki na Kranjskem  društvu pristopili, da ju bila SOletnica prvosednika živ dokaz vsestranske vzajemnosti. Društvo je vložilo na državni zbor prošnjo, naj se ustanove zdravniške zbornice, ter bo ne strinja z  dotičnim vladnim  predlogom, temveč predlaga v konečno rešitev tega vprašanja,  naj se skh< o enketa ad hoc vseh  zdravniških avstrijskih društev, katerih zastopniki bi potem o  tej reči bo posvetovali in sklepali. Omenja tudi plodovitega delovanje VI. shoda avstrijskih zdravnikov,  pri katerem je društvo zastopal   poročevalec.   2. Poroča dr. Valenta o ustanovi Lbschuer-ja.   Kapital znaš* tedaj že 4500 gld. v državnem papirji,  tako da se 1885 razdeli 185 gld. obrestij.   Sklene se, ravnateljstvo hranilnice tudi letos prositi podpore in mej društveniki nabirati, da se kapital na 5000 gld. pomnoži.  3. Blagajnik, zobozdravnik Paichel, predloži računsko poročilo;  izvolijo se 3 člani,  d*  ga pregledajo in  odobre in sicer:  p. n. Bleiweis vitez Trsteniski, Kovač in Tomic.   4. Dr. Doruig poroča, da knjižnica  broji  nad 2000 zvezkov.   5. Letošnji odbor se zopet per acclamationem izvoli. 6. Sklene se tiste časopise tudi letos  naročiti,  i/, nni „Medicinsko bibliografijo",  v  novo pa „Mesečno poročilo zdravniške politehuikeu iu nlU letuo poročilo zobo-zdravništvau. Nadštabni zdravnik dr. Stavva iu prof. dr. Valenta se  izjavita  tudi   letos, prvi „Dunajsko medicinsko prešo", iu nDunajske  medicinske liste** ad circulandum prepuščati, slednji „Prijatelja blaznih*1 in „PoroČilo kolegija Dunajskih medicine doktorjev" društvu darovati, uit kar se obema izreče zahvala. 7. Cesarski sovetnik dr. Eisl se izvoli jednoglasno članom mestnega zdravstvenega sveta,  mesto izstopi vsega primarija dr. Dornig-a. 8. Poroča dr. Valenta v imenu komiteja za popravo drutšvenih pravil. Pa-tologičuo-anotomični muzej   JruŠtva naj se opusti, ker ohranitev, oziroma vzdrževanje pripada deželni bolnici. Skrbelo se je tudi za to, da se društveuikom oziroma njih sirotam in vdovam pomaga ne samo z ustanovo Lbschner ja, temveč tudi s tem,  da društvo korporativno pristopi „zavodu udov in sirot avstrijskih zdravnikov".   Odbor se pomnoži, ker se izvoli namestnik prvoseduika in definitivni knjižničar. Razloček mej dr. medicine in ranocelnikom se popolnoma opusti,  ter paragiaf 21 spremeni s tem, da društvu pristopi vsaki 0zdravnik". K -r bo nihče ne oglasi, prečita poročevalec potem nova pravila, katera se odobre.  Odboru se naroča prositi visoko "vlado, da jih dovoli. Dr. —i—
— (Pouka o prenašanji ranjencev; in bolnih za slučaj vojne udeleževalo se je 48 udov veteranskega društva Ljubljanskega v popolno zadovoljno^ vojaških zdravnikov, njih učiteljev. Pouk bil je v vojaški bolnici.
— (Slovstvo.) Kmalu pride v tisk nova latinska slovnica, ki jo je priredil namestu Hro-Vbtove g. prof Val. Kermavner; g. prof. Fr. Wies-tbaler pa bode Žepiceve latinsko slovenske vaje nadomestil s svojimi za prvi in drugi razred. G. prof. J. Jesenko je spisal avstrijsko zgodovino in statistiko za četrti gimnuzjalni razred; obe se tipkata v _N rodni tiskarni" iti | rdet« v kratkem »i svetio.
— (Slovensko    politično društvo „Sloga" v Gorici)  ima v 15. dan t. ni prepo lulne ob 11. uri svoj redn» letni občni zbor.
— (Tatu) Jarneja Kosa, ki je po delavnicah kral železno orodje, je policija prejela in izročila sodniji.
-- (Pošta okradeua.) V 7. dan t. m. ukral je neznan tat s poštnega voza, ki vozi mej Trstom Koprom poštno vrečo, v katerej je bilo pismo s 1000 gld. denarja.
— (Iz Krškega) se nam piše: Na posebno prizadevanie g. poverjenika rNarodne šole" iu s pomočjo pevskega zbora pr.reui Krško bralno društvo dne 18. t. m. veselico na korist „Narodni šoli-4 s sledečim progrnmom: 1 „Svoji k svojim", zbor; 2. »govor g. poverjenika Narodne šole"; 3. „Moja rožica", eveterospev; 4. „Popotnik", zbor; 5. „Gra-ščak in kmeta", šaljiva opereta; 6. Ples. Z ičetek ob 7. uri. Vstopnina za samce 40 kr., za rodbino 70 kr. Prostovoljni darovi se glede dobrodelnega namena hvaležno sprejemajo. Vabljeni se vsi prijatelji „Narodne šole". Pričakujemo obilne udeležitve tudi iz okolice. Oibor.
— (Bralno društvo „Edinost** v Središči) vabi p. n. ude k občnemu zboru, ki bode v nedeljo dne 11. januarja 1885 ob 6. uri zvečer v društvenih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo društvenega vodstva o stanji in razmerah društva. — 2. Polaganje društvenih računov in njih odobreuje. — 3. Volitev predsednika in « odbornikov. — 4. Predlogi. O Ibor.
— (Z južne železnice.) Razprave mej vlado in ravnateljstvom juine železnice glede sklepa pčage-pogodbe mej Divačo in Liubliano še sedaj neso dognane. A v 31. dan decembra 1884 pretekel je rok, za to stvar zelo važen. V zakonu s 1. dne junija 1883, kateri ustanovlja gradnjo železnice iz Herpelja v Trst, nahaja se tudi naslednje določilo, član 7: „Da se zvežejo železnice zahodnjega državnega železnocestja, katere so pretrgane po železnic: Divača-L ubijana, v ta namen, naj se z južno železnico ukrene dogovor, da bode državna uprava imela pravico, po svojih taritih prevajati ali prevažati dati cele vlake ali posamične vozove po rečeni progi južne železnice, za to pa da bode plačevala za trdno postavljeno nadomestilo. Ce pa bo tak dogovor ne ukrene do konca leta 1884, potem si ono pravico lahko pridobi po razsvojitvi." Torej ima država izza novega leta na izvoljo, pridobiti si pčage pravico tudi brez dogovora, ki pa menda ima upanje, da se konečno dožeue.
— (V članku „Davčna novela") v 5. št. z dne 8. t m. se. ima glasiti začetek druzega odstavka : „Po §. 3 ces. ukaza z dne 19. marca 1 8 5 3", ne pa 1813.
Telegram „Slovenskomu Narodu14:
Berolin 10. januarja. Ladiji Bismarck in Olga udušili sti v 20., 21. in 22. dan decembra ustanek zamorcev v Kamerunu. Več vodij in bojnikov ubitih, prepodenih, vjetih. Se-lišča razdejana. Na strani Nemcev jeden mornar mrtev, osem ranjenih. Zopet red. — Državnega zbora komisija za predlogo o subvenciji parobrodstvu je nasproti Botticherju vspre-jela predlog, da se sestavi pododsek v posvetovanje o linansiranji in o pogojih, ki se imajo vsprejeti v zakon.
Razne vesti.
(Nečuveno nasilstvo.) Redek in žalosten dogodek v 6 dan t. m. v Levovu zbuja občno nejevoljo v meščanskih in vojaških krogih. „Gazeta Narodova" piše o dogodku to-le. Nek častnik drznil se je 6. t. m. opoludne javno ua cesti uadlegovati z ljubezenskimi ponudbami soprogo tukajšnjega t'govca, prav pošteno in obče čislano gospo. Ker so bile n;egove silne prošnje brezvspešne, sledi jej v njeno stanovanje, kjer ga soprog najprvo z lepo, pozneje pa z grdo in jako odločno zavrue ter mu duri pokaže. Vsled ttga pozove častnik trgovca na dvoboj, a ker ga ta ne vsprejmo, pride častnik zvečer zopet v trgovčevo stanovanje v spremstvu 8 palicami oboroženih vojakov. Jednega postavi pred duri za straže, drugih šest pa vzame s Beboj v trgovčevo sobo ter zaklene duri za saboj. Potem na njegovo povelje pretepavajo vojaki gospo, gospoda in hišino. Sosedje zaslišovši ropot in grozno počttje, prihite na pomoč ter urno pokličejo policijo, katera mora s silo duri vlomiti, da oprosti nesrečno druž no. Redarji prijeli .-o ntstnua in vojake ter iih izročili vojaškemu oblastvu. D.iželni pov« liink F, Z. M. vojvoda Viljem virteniber. i.i iziavu j" tnojonejbfeoljo nad tem zločinom .n t.-.ko; brzojavi! o tem Ralosrnem d igodku vojnemu
m nist-rstvu na Dunaj. Razburjenost in nejevolja in j meščani in v vojaških krogih sta veliki. Častnik Čaka sedal v ječi pravične sodbe.
* ■ l 1 * 11 i e t n 11 .t papirnatega denarja.) Lui-ko lpto minulo je 40O l*-t, kar se |h poro lila misel papirnatega denarja. V nekem starem, v Hn-delberškej kn,i>nci hranjenem rokopisu o osvojitvi Grmade 1487. leta poroča A.nion Agtp;da, da grof TendiU pr. oble«ai»|i trdnjave v Aibtrni 1484. leta n i imel nkakega denarja več, da bi bil izplačeval svo|im vojakom BlAcd*. Ker so vojaki rurmrali, zapiše grof ra/ne zie.sk** in vsote na mule koščeka papirja, podpiše lastnoročno svoje ime nanje ter jih dajo namesto plačila svojim vojanom. Ob jednem izda prebivalstvo halog, da morejo ljudje te pipirne ko;čeke, katere hoče pozneje zamenjati s pravim denarjem, brea obotavljanja za plardo vsprejeraati; kdor bi se temu ustavljal, kaznoval s»* bo le s težko telesno kaznijo. Ta pnpirni denar pride kmalu v promet in A-:ap; rla ie mrot" »pošteno in
krščansko" lapo'nil svod besedo in polagoma za-menjal papir h pravio denarjem Ker e veliki mno-žina tega papirnega denarja zašla v promet, uporabljali se to ideio tudi trgova mej seboj, dokn-r je neso tudi države vsprejeie. Naj nov ^ i i pa države po vesoljnem svetu toliko papirnega denarja, da hh še vrlemu grofu TVndili t.'daj, ko je svoje vojake s prvimi papirnatimi demrnimi nakaznicam plačeval, o njem gotovo še sanjalo ni. Kakor vidimo, porodila se je ideja bankovcem pred 40O leti in sicer nn lici po zadnjem silnem potresu razdejanega mestu Alhame ni Šjianj^kem.
Loterija „Narodnoga doma'.
Pr
dele so 49454 G5891 94692 50364 82384 2471 27027 97839 22408 67890 3510 14987 90509 6831 74952 98039 50894 99 109 44017 30398 70839 34904 39312 2079« 5564« «0039 77875 17651 44054 48905 24571 72934 45308 «3136
i žre ha u ji nadalje do 2G547 8385« 78486 17411 91987 33494 52314 25840 25562 61 718
6782 81853 75267 64916 98760 97056 82291 68883 95472 14022
1556
7653 88165 10648 17125 13385
3720 94355 71967 9092 1 20204 41387
2560 5601 5
dobitkov btke nas
36885
28141
54446
61407
88336
73223
20379
52829
82747
93208
56990
31162
29380
58948
46657
46O05
709GO
29534
34887
98789
57785
84247
16066 82878 54467 3689 7 2602 7 9 787 3 32833 89288
1594 65218
4588 84278 (Oulje
„Narodnega doma" lednje številke;
za-
31)700 8|3260 87448
8345 11440 1150O 93087 17228 52875 11752 714G8 15284 0525O 86117
2328 95272 42673 99760 62577 17019
9391 46792
2853 25430 9331 1 8302 0 49330 5 3662 76154 61539 13355 82595 48196 8941 1 pri h.)
53427 79078 86072 30999 22490 88447 85 74 79511 2D7 78 29227 4237 20703 92642 9527 42 320 56480 18929 66519 69624 82219 26650 59324 32807 31219 81302 17542 16805 78730 5422« 18363 87618 95991 74416 68478
67996 72736 96177 86510 26332 49804 41395 90« 10 689 12 50415 28037
3435 5 11 25 85655 21662 96840 56212 88362
«039 18372 89849
1838
4221 55233 87890 17407 71615
1471:;
74624 3541)1
29824 71!) 19 86527 82348
Zahvala.
Naša šolska občimi prejela jo proteze ni mesec od c. kr. okr. šolskcira avota v Poatojiiii st<i goldinarjev av. v. To lopo svoto darovala nam Je slavna kranjska hranilnic* v Ljubljani. V imenu občine zahvali ho podpisani za velikodušni dar naj topleje prav i k srca.
Krajni šolski »vet -v Trnji, dno 8. januvar j a 1885.
Fra n A uei n, prvomeatnik.
Meteorologično poročilo.
n   Čas opa-^ j Kovanja 1	Stanje barometra v mm.	Temperatura	/e" Nebo tro vi	Mokri na v u1i11.
a   7. zjutraj — i 2. pop. o> |9. zvečer 1	789*60 m. 738-10 mm. 738 '53 mm.	— 10-4° 0 — 51° C — 4fjuC	si. svz. d. jas. si. svz., jas. si. svz. obl. 1	o-oo ia.
Srednja temperaturu — tt-7n, za 41u pod norinalom.
Dunajslsa "borza,
dno 10. januvarja t. I. (Izvirno telegraiično poročilo.)
Papirna renta..........62 gld.
Srebrna renta..........83 „
Zlata rent*...........Wri ,
5°/„ marčna renta.........98 „
Akcije narodno banke.......8t>H „
Kreditne akcije.........291 „
London............123 w
Napol............. » i
O kr cekini    ..........     J' »
Nemške marke......... CO „
4°/u državno »ročke iz 1 18r»4 '250 },'ld. 126 „ Državne srečke ia 1  1864 10O gltt. ' 171yl „
4°/0 avstr zlata renta, davku pfOjfg« /.OcJSPLT" Odrska zlata renta 6°/0    .   . ." .   .   . T23 „
„    papirna renta 5°^   . .....M n
50 3)
25 8'» 50
5», 0 Štajerske zemljišč odvez oblijr 104 gld. — kr.
Dunava reg srečke f>°/0             10O gld II«
Zemlj obč avstr 4V,0/o zlati zast  listi I8S
Prior  oblig Elizabetine zapad  zeleznee 111
Prior  oblig Ferdinandove aev  železnice tOf
Kreditne srećke.....10X) gld 17«
Rudolfove srečke.....10   „ 18
Akcije an«lo-Mv»tr banke          120   „ 97
Trammway druSt  vel j  17(1 gld a v. .   . 2i>V*
Prodaja posestva.
Iz proste roke se proda
hiša št. 14 na Kongresnem trgu, dalje hiši št. 18 in št. 20 na Rimskej cesti v Ljubljani,
slednji dve z lepim, velikim vrtom. — Natančneje se izve pri
Anton Jeločnik-u,
tovarna za peči in glinaste izdelke, (5—3) Trnovski pristan št. 4.
miti pi prihodnje leto v večji <ibliki II. tečaj. Pri- F
naaal bode poleg druzega   huumriatUfaMg i berila Iz- p
brane podobe. Velja col«, lata 3 gld., pol leta 1 gld.- W
50 kr., za četrt leta 80 kr. -   I N nar in pisma naj f
se pošiljajo: 834 — 3) p
Uredništvu MJnrja s pušo", Trst. ►
Štajersko vino
iz vinogradov pri Slovenski Bistrici
prodaja se čez ulice (828—4)
novo -viri-o liter po 2S Icr. starina n    „ -4© „
v Ljubljani, na Poljanski cesti h. št. 31.
Prave,     ux-u»at ir«ii«-
voščene sveče u voščene zavitke
priporoča visokoeastiti duho\Bcini in gospodom trgovcem po najnizjej ceni
OROSLAV DOLENEC,
(12—4)     svečar v ljubi faul.
tfi rY--r*i .rt-r^>=c=itr>i-aar-^rr ~ ■—r*r .ra—-
»i
8pra«i|!(*r»| evc
kapljice mm leiMMt
Tajni medicinski in dvorni sovetnik dr. Biicking, medicinski sovernik dr. 1'ohn, dr. Miinning in mnoge druge zdraviliške avtoritete ho je preskusile in je za izvrstno domače (ne tsjno sredstvo priporočajo proti vsem želodčnim in trebušnim boleznim. Pomagajo takoj proti migreni, krču v želodci, omedlevici, glavobolju, trebuhobolju, /aslitenju, želodčnej kislini, vzdihovanju, omotici, koliku, škrofel jnom itd., proti zlatej žili, zapreti u. Hitro in brez bolečin meč« in povrnejo slast dojedij. Poskusite samo z malim in prepričajte se sami. Jedna stekl. 50 in 30 kr.
Pri gospodi lekarji Nvobodl, pri Zlatem orla, na PreMirnovcum trgu. (716—10)
Boct, cesarsko in eksportno diyo -
v steklenicah
(6—2) priporoča
A. MAYER-jeva |
trgovina s pivom v steklenicah v Ljubljani. )
Mejnarofa linija.
Pate des Gnomes
du dr. Thomson.
Sredstvo, da brada hitro in uspešno raste; gotovo jedino sredstvo, katero so je res za dobro skazalo. Zadostu i e že štiri tedno rabiti Pate,  da se dobi
lepo in polno brado. Cena lončku 2 gici.
Pate des Creoles
du dr. Thomson.
Sredstvo da se odpravijo lasje v malo minutah na mestih, k jer j ih ne maramo, n. pr. pri ženskih na zgornjih ustnih, rokah in ».ra-ščenih obrvih. Pate nema slabega upliva na kožo. Cena lončku 2 y;l«1. Zaloga v l.juhljuni pri Kdvardu Vlalir-u. parfumerji.
Mih. Kastner, Karol Karinger v Izubijani:
Karol Scbaunig v Kranj i; Alojzij VValland, J. KupterschmiU, F. Zamrger, Trann & Stiger v Cel j i; Uatbeyer & Felvernigg, Alojzij Fuclis, Anton Robin, Valentin Trost,
0. B, Rossbacher, F. Terdina," Jos. Lipovitz v Celovci priporočajo svojim p. n. kupovalcein Zacb erl-ovo najnovejšo specijaliteta praškov, katera v iiilenzivnei moči in sigurnosti presegal vsa dosedanja sredstva :
za popolno vničenje in iztrebljenje vseh škodljivih in sitnih
kukor: stenic, bolh, šurkov, molov, muh, uši, mravelj itd. Posebno so pred tem   svari:  „£aeherlinu ne z navadnim mrčesnim praškom „Zacherlin" prodaja se le v originalnih steklenicah, nikdar pa se v samena papirji ne prodaja ali pa odort ne vaga. Originalne steklenice morajo imeti, da je pristen, podpis (8—1) imena in varstveno znamko.
mrcesov,
zamenjati!
Vsak dan sveži
pustni krofi
pri
Vebki prvorazredni parniki te linije vozijo redno v Novi-Jork in vsprejemajo blago in potnike po najnižjih cenah in z najboljšo postrežbo.
V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA.
Parnik nGermania", 4300 ton, okolu 15. jan. 1885. Kajuta za potnike *©o golu. — Vmesni krov OO golu. Potniki naj se obrnejo na (20—3)
Tm TEBKITILE,
generalnega pasažnega agenta, Via deli' Arsenale Nr. 13, Teatro Comunale, v Trstu. Zaradi  vožnje blaga obrne  naj se na Eiulliniio d' Ant. PoRlaveu, generalnega agenta v Trstu.
"v"ažno
za vsacega trpečega na živcih.
Samo z elektriko se dado temeljito odstraniti slabosti živcev. Moj novi indukcijski aparat električni strojček) se da lahko rokovoditi in bi ne smel manjkati pri nobenej rodbini. Trganje, rev-matizem, omed levico, zobobol in revmatični glavobol in sploh vse bolezni živcev ozdravijo se z indukcijskim aparatom. Cena aparatu z obširnim nakazilom, kako rabiti, 8 gld. — Naročiti se morejo samo direktno pri meni. (,741—15)
Dr. F. Beeck, Trst, 2 Via Pondares 2.
L.inj>r«> v«» ulice. (16—2)
1'ni. pristni, t slinah se raztopijajoči lian IlofT-;' bonboni ii »Imlnfira iobrka u prsi »n t m >Arrm papirji.
Ivan Holl-a zdravil* uo pito iz Hladnega izvlečka 1 steklenica 60 kr.	Ivan Moll-i. končen« trovani -.tmini izvle* ček 1 st. gl. 1.12, ml. st. 70 kr.
Zdravilo za prsne in phične "bolezni, katarne afekcijone, slabo prebavlj6nje in slabe živce, hujša-njo, pomanjkanje krvi in onemoglost.	
Ivan lloll-ii bonboni iz nladuega izvlečka za pral po 60, 30, 16 in 10 kr., pristni le v modrih zavitkih.	Ivan lloll-it. zdravilna Hladna čokolada V, kilo I. gl. 2.40, II. gl. 1.60,   «/«   kilo gl. 1.30, II. 90 kr.
Ohranitev zdravja
je glavno prizadevanje vsacega trpečega in gotovo bode zanimalo vsacega zvedeti vsak dan dohajajoča poročila o ozdravljenji po Ivana Hoff-a izdelkih iz sladnega izvlečka.
Gospodu IVANU HOFF-u,
izumitelju in izdelovalen preparatov iz sladnega izvlečka, c. kr. dvornemu založniku skoro vseh
suverenov evropskih itd. Dunaj, mesto, Graben«, Brauneratrnsse S.
V. bi.! Prosim takoj poslati gospodu baronu Leopoldu Bornemiszi v Kološi 28 Bteklenic Vašega izvrstnega Ivan lloff-a zdravilnega piva iz sladnega izvlečka po železnici. Dunaj, 5. maja 1884.
Orof Karol Telekl. Ljubljana, 28. oktobra 1882. V. bi.! Prosim, pošljite ini takoj štiri steklenico Vašega izvrstnega Ivan lloff-a koncentrova-n ga sladnega izvlečka po poštnem povzetji, Z vclcspoštovanjem M. llraud, restavrater na južnej železnici v Ljubljani. Jaz sem se na Vaš.» okusuo čokolado iz sladnega  izvlečka za prsi I. tako privadil, da brez te živeti ne morem, tedaj prosim, pošljite mi jo 4 kilo po poštnem povzetji.
Brezjo na Gorenjskem, 18. septembra 1881.
Z velespoštovanjem A. 1'aulinl.
%«traviilsli«> zdravil«* poročilo.
Rudolfovo, Kranjsko, 27. novembra 1882. Naročeno Ivan llotV-a zdravilno pivo iz sladnega izvlečka dobro učinkuje, tedaj prosim, pošljite mi jo Z'>pet 13 steklenic in 4 zavitke Ivan Hofl**a bonbonov iz sladnega izvlečka po povzetji. Z velespoštovanjem dr. Cauntav Fisclier, c. kr. polkovni zdravnik, sedaj v Ru-(586—5) dolfovein na Kranjskem.
Gluvno zalogo t Ljubljana: Peter Lassmk; Kranj i Fran Dolenc; dalje: Postojina: Doxat & Dbtrich; Kočevje: Edvard Ilofinann; Idrija: Fran Kos; Rudolfovo: Dom. Iii/.zoli, lekarna; Ribnica: Janez Pauser; Zagreb: C. Arazim Salvatorjova lekarna, nadbiskupska lekarna, lekarna usmiljenih bratov; Celje: Kupferschmidt, Marek, lekarni; Reka: G. Catti, lekarna, Fr. Jechel, N. Pavačie, dro^ueriji; (Jerica: G. Cr stofoletti, dvorna lekarna: Celovec: W. Tburmwald, lekarns ; Marihor; "VV. KUnig, lekarna, F. P. Holasek; Tržič: J. Kaiiharek ; Pulj: G. B. Wassermaun; Ptuj J. Kasiinir; Trst: F. S. Prinz Seravallo, Zanetti, lekarni; Beljak: F. Scholz, dr. Kumpf-ovi dediči, lekarni; Zader: Chr. Mozocco, N. Androvice, lekarni.
60 vlaoolh odlikovanj. Tj
istinimljrini Ida 1M7, na Dunaj i in Itmlaptšti oj kl a 180. |l
Služtao advokatucfa koncipijenta*
išče drd. jur. z odličnimi spričevali od vseh državnih izpitov in jndicielnega rigoroza. — Natančneje pri uredništvu „Slovenskoga Naroda". (21—1)
VIZ1TN1CE
priporoča
„Narodna Tiskarna"
po nizkej ceni.
Direktno dobiva prek morja in razpošilja po sledečih jako nizkili cenah!
Kolonijalno blago, delikatese, ribe
po pošti poštnine prosto za 5 kilo v av. velj., pri znanej reelnej postrežbi
isa
■ kosovi /,«'m I i«* v jako živahnem trgu na Spod njom jernkera, kjer je železniška postaja in sedež okrajnega sodišča,
4( proda «e
J; iz proste roke. Hiša je v sredi trga na solnčnej strani, jednonad-4S stropna, solidno zidana, ter ima veliko prodajalnico in jedno nad-^| stropje visoko gospodarsko poslopje, kleti in hlev, v njej sedaj dobro <|i obstoji prodajalnica z mešanim blagom in usnjeni; pripravna je po-sebno za kako potuiško gostilno, kakor tudi za vsako drugo podjetje. —
Kaj ve6 pove ncposreduini kupcem (28—1)
TJrbačzek, Burggasse Nr. 7, v Mariboru.
It
Moccn jako lin, žlahten, goreč . Menudo jako lin. debol, rujav €eybm i'erl najfinejii. močen
KarlM, ml j JŠhP : :
Plantaž. ('eylun l>rilantno lep Plantaž. €eylon jako fin, močen 4'uba modro zelen, močen in lep
Dunajski ml. \ aW:
Zlati juva debel, jako fin Java rumen mil in močen Culia Perl močen in lep   . . Perl Miirca mil in močen . . Java zelen debel, lep in močen Santos 11'. zelen, fin ln močen Campinos IV. mil in močen Rio reelno močen, čist .   . . Airiški Mocca droben, rujav . Namizna riža  gld. 1.15, 1.30 in Perl-Sugo pravi indijski Sultan llo/.iue brez jedra Marcipan-mandelui sladki
gld.
5.00 5.00 5 00 4 60 4 30 4.7B 4.25 4.25 4.30 4.00 4.60 4.00 ■l.:iii 4 00 3.75 3.00 345 3.25 3.15 1.50 1.60 2 30 4.36
IToTTion ) u> Flbski dob. zrnat K. kdVldl )novi Uralski deb^l K. Polni sluniki novi holand. 26 ca. Tolsti slani k i novi veliki 30 ca. Tolsti slaniki novi mali 90 ca. . Del. pos. slaniki ff. m. 200 ca. .
KllsUjn.ilaiiMls:iMv»i
Losos slaniki bo d. obd. v. 30 v z.
K. sardele pot. isSBSSSSt
Sardele prave Brabautske po K. Sardine a Phuile cr 9/, ali «Va Skt. Fr. lososi in mor. raki K.šk. T?p lnnani)DorS Oabliau   (5. Ko. 1
J 1 • lllpdll) kamb. (mr. jezik) ( zaboj J . I 0
Rodbinski čuj črn jako lin Ko.   gld. 4.00
Rodbinski čaj črn jako tečen Ko.    „ 3.50
Jamajka-Huni pristni star 4 litre    „ 5.00
Arac de Goe najh. in najf. 4 litre    „ 4.00
Cognac de ('hainpagne na f. 4 lit.    „ 7.00
Vanillev3k.30kr., 6k.54kr., 12k.   „ 1.00
Stearin sveče iT. 4, 5 ali 6 v zav.    „ 0.30
av. velj.
gld. 200
„ 3.00
h I-««
„ 1.50
„ 1.30
„ 1.30
h 1-75
„ 1.50
„ 1.90
„ 1.15
„ 8.50
„ 1.50
„ 4 30
.. 3 60
Klobase, okaj. mosenina, svinjske gnjati, suho ovočje, zelenjava in kons. ovočje, bisquits itd.
K. II. Scliulz v Altoni pri Hamburgn. Obstoji že 1864.
Prosim ne zamenjati naše tvrdke s posnemale! moje trgovine. (698—3)
Izdatelj in odgovorni urednin: Ivan Železnikar
Liutnina in tiBk -Narodne Tiskarne1
5