Leto XIII - št. 286 (3821)
TRST, nedelja 1. decembra 1957
Cena 30 lir
v zemljiški knjigi
Zakaj se ne izvaja zakon o evidenci zemljiškega davčnega katastra?
Nedopusten
nered
Pred približno štirinajstimi dnevi se je v vašem dnevniku neki Lonjerc pritožil čez nered, ki vlada v naši zemljiški kmjigi, in vi ste pristavili poziv, naj bi se tudi drugi oglasili o tem važnem vprašanju. Oglašam se in bi hotel zaenkrat opozoriti na to, da so bili leta 1929, ko je bil s kr. odlokom od 28. marca 1929 št. 499 v naših krajih u-veljavljen italijanski civilni zakon, izrecno obdržani v veljavi vsi dotlej veljavni zakoni in pravilniki o zemljiški knjigi, torej tudi zakon od 23. maja 1883 o evidenci zemljiškega davčnega katastra.
Povzel bom njegova glavna določila:
1. V paragrafu 1. tega zakona je rečeno, da davčna obveza ustreza faktičnemu stanju in da mora zemljeknjižno stanje ustrezati stanju v naravi.
Paragraf 2 določa, da so predmet te evidence vse spremembe, ki nastanejo v osebi davkoplačevalca a -li pa v zemljišču samem, torej v prvi vrsti njegova kultura in površina.
- - Paragraf 13 določa, da morajo vsi uradi sodelovati pri izvajanju tega zakona.
Paragraf 24 pa določa izrecno, da mora zemljemerec vsaj vsako tretje leto v odkazanem mu rajonu izvesti popoln pregled posestnega stanja in to glede oseb kakor tudi glede davkom podvrženih zemljišč. Oditi mora skupno z občinskim zaupnikom na sam kraj ter nato za vsako spremembo poslati na-znanilno polo pristojnemu sodišču, ki mora poklicati dotične stranke in jih po-
zvati, da uredijo zemljeknjižno stanje ter jih tudi z globo prisiliti v to. Sodišče mora uradno vnesti v zemljiško knjigo tudi izsledke zapuščinske razprave.
če bi se omenjeni zakon res izvajal, bi odpadla večina pomanjkljivosti, ki jih ima danes naša zemljiška knjiga. Zato bi morali naši občinski in pokrajinski zastopniki doseči, da do tega izvajanja pride čimprej.
Kot je že omenjeni Lonjerc pravilno ugotovil, je zemljiška knjiga za mesto Trst v redu, ker gre skoraj izključno za stavbe. Največje pomanjkljivosti in nered' pa je v okoliških katastrskih občinah. V nekaterih izmed njih — Prosek, Kontovel in Sv. Križ — pa je celo mnogo zemljišč, ki sploh niso vknji-žena v zemljiški knjigi, temveč so vnešena samo v kataster, tako da država lahko pobira davke.
Zaradi teh in takih pomanjkljivosti in nereda i-ma največjo škodo naš o-koliški človek, ker mora trošiti težke tisočake, da lahko vpiše parcelo v zepi-ljiško knjigo. Prav tako pa mora odšteti precej denarja — včasih tudi več kot sto tisočakov — če hoče prepisati lastnino na svoje ime. Izredno mnogo je namreč primerov, da so vknjižbe stare več ko sto let; pri nekaterih primerih pa je na eni parceli vpisanih že več kot sto lastnikov! Nekatere vknjižbe datirajo celo iz leta 1830, čeprav se je dejanski lastnik že večkrat menjal.
Dalje je nešteto primerov, ko kmetje plačujejo
■IIIIIIIIIIIIIIIIHUI .
Eisenhower vodi vladne posle iz Gettysburga Tudi Adenauer obolel in morda ne pojde v Pariz
Medtem je bil kanclerjev obisk v Londonu odpovedan - V Beli hiši si na vse načine prizadevajo, da zavrnejo sleherno idejo tudi začasnega prenosa predsedniške oblasti na Nixona - Ugotovitve posebne komisije o znanstvenem zaostanku za SZ
WASHINGTON, 30. — Ameriški podpredsednik Nixon se je danes razgovarjal z državnim tajnikom Dulie-som. Po razgovoru z Dullesom je Nixon izjavil, da sta govorila predvsem o vprašanjih, ki jih bo v torek proučil skupno s skupino parlamentarcev. Med temi je v prvi vrsti priprava za konferenco fJATO.
Kakor je znano, se Ei
senhovver do sedaj še ni dokončno odločil, ali bo šel v Pariz ali ne. Vsekakor se bo konference udeležil Nixon, če bo Eisen-howerju to nemogoče.
Iz Gettysburga, kamor je Eisenhovver prispel včeraj popoldne, pa javljajo, da se predsednikovo zdravstveno stanje stalno boljša. Načelnik tiskovnega urada Bele hiše Hagerty je novinarjem izjavil, da ne ve, ali bo predsednik v torek v Washing-tonu, da se udeleži sestanka voditeljev kongresa, na katerem bodo govorili o zveznem proračunu in o načrtih za zakonodajno dejavnost v prihodnjem letu. V Eisenhowerjevi odsotnosti pa bo sestanku predsedoval Ni-xon. Prav tako bo predsedoval pripravljalni seji vlade, ki bo v ponedeljek.
Kakor je znano, se širi kampanja za prenos predsedniških oblasti na Nixona. Toda v Beli hiši si na vse načine prizadevajo, da zavrnejo idejo tudi začasnega prenosa oblasti. Hagerty je izjavil, da se bo Eisenhower tudi v Gettysburgu posvečal vladnim zadevam in bo v stalnem telefonskem stiku z Washingtonom. Eisenho-vverjevo posestvo v Gettys-burgu se je spremenilo v nekakšno «majhno Belo hišo«. Med prvimi uradnimi akti «majhne Bele hiše« je bila sprememba odbora strokovnjakov, ki svetuje Eisen-howerju na znanstvenem področju. Odslej se bo imenoval «odbor za znanstveno posvetovanje« ter ne bo več odvisen od mobilizacijskega urada za obrambo pač pa neposredno od Bele hiše. Število članov odbora je narastlo na 17, potem ko so bili za člane 'imenovani tu-
di general James Doolittle in štirje znanstveniki: prof. Bacher, ki poučuje fiziko v tehnološkem zavodu Kalifornije; dr. E. M. purcell, profesor fizike v Harvardu; dr. Herbert York, ravnatelj laboratorija Livermore na kalifornijski univerzi in prof. George Kistiakovsky, ki poučuje kemijo v Harvardu.
Danes pa je Eisenhovver v celoti odobril poročilo študijske komisije, ki ima nalogo pripraviti pregled položaja ZDA na znanstvenem področju.
Komisija, ki jo je Eisenhovver ustanovil leta 1956 in ki jo vodi rektor univerze države Ohio Howard Bevis, poudarja v svojem poročilu važnost zaostanka, ki ga ZDA imajo glede formacije tehnikov in znanstvenikov v primeri s Sovjetsko zvezo.
V spremnem pismu, ki je naslovljeno predsedniku Ei-senhowerju, izjavlja Bevis med drugim: «Imamo številne dokaze, da dela Sovjetska zveza vse potrebne napore, da doseže svoj namen, ki je obvladati svet in postaviti se na čelo svetovne znanstvene revolucije.«
V Parizu pa medtem nadaljujejo priprave za konferenco NATO, ki se bo začela 16. decembra. Skupno bi se moralo udeležiti konference 60 ministrov, ker bodo vsako od 15 držav članic zastopali predsednik vlade, zunanji minister, obrambni minister in finančni minister. To število pa bo nekoliko manjše, ker bodo nekatere države imele manjše zastopstvo, ker so nekateri predsedniki vlad istočasno tudi zunanji ministri. Tajništvo NATO predvideva, da bo zasedanju NATO sledilo okoli tisoč novinarjev. Samo
iz Z,DA jih bo prišlo nad 300. Od teh jih bo 60 prišlo skupaj s posebnim predsed-niKovim letalom.
V zvezi s številnimi obiski in pripravami za konferenco NATO je bil napovedan tudi Adenauerjev obisk v Londonu, ki je bil določen za 4. decembra Toda nenadoma je Adenauer dobil influenco in je moral obisk odpovedati. Zdravniki so odredili, da mora ostati v postelji. Predstavnik britanskega poslaništva v Bonnu je izjavil, da ne more povedati, ali je bil že določen nov dan za Adenauerjev obisk. Dodal je, da je malo verjetno, da bo Adenauer prišel v London pred konferenco NATO 16. decembra.
V Bonnu domnevajo tudi, da nastaja vprašanje, ali se bo I
Adenauer sploh lahko udeležil konference na najvišji ravni v Parizu. Uradni predstavnik zvezne vlade je izjavil, da sedaj ne more potrditi kanclerjevega potovanja v Pariz. ((Kancler je bolan, je pripomnil, in zaradi njegove starosti, je potrebno, da se pazi.« Adenauer bo 6. januarja prihodnjega leta imel 83 let. Ce se ne bi pazil, bi utegnila influenca imeti hude posledice. Pričakujejo, da se bo zaradi tega von Brentano posvetoval s kanclerjem o možnosti, da namesto njega odpotuje v London, če se bo seveda britanska vlada s tem strinjala. V zvezi s tem so se že začela posvetovanja med bonnsko in londonsko vlado.
V Londonu je vest o odložitvi Adenauerjevega cbi-
AUEJNAUEll
ska pri Mac Millanu povzročila vznemirjenje. Ker ni bil objavljen noben uradni bilten o Adenauerjevem zdravju, so se pojavili najbolj pesimistični glasovi. Toda v Bonnu izjavljajo, da v tem trenutku sploh ni potreben zdravniški bilten, čeprav mora Adenauer ostati v postelji.
Von Brentano bo ostal tudi v nedeljo v Darmstadtu in se bo vrnil v Bonn v ponedeljek. Sele tedaj se bo videlo, ali bo obiskal London.
Adenauer se je imel raz-govarjati z Mac Millanom med drugim o vseh številnih vprašanjih v zvezi z NATO. Ce se pomisli, da je po bonnski ustavi edini odgovoren za vladno politiko kancler, in sicer samo pred parlamentom, je jasno, da morebitni von Brentanov «hitri» obisk ne more imeti enake važnosti kakor kanclerjev »uradni« obisk. Samo kancler namreč lahko sprejme sklepe, in prav v tem je bila važnost sestanka med Adenauerjem in Mac Millanom. Poleg vprašanj, ki se tičejo neposredno Velike Britanije in Nemčije, so bila na sporedu razgovorov vprašanja v zvezi s sedanjo krizo v NATO. Znano je, da Adenauer zagovarja tezo enotne politike v NATO, ki je bolj važna od enotne vojaške politike, katera je le posledica prve. Prav tako je znano, da se tudi Bonn pro-tivi angleško-ameriškim načrtom o ustanovitvi direkto-rija teh dveh držav v NATO.
Londonski »Times« pa objavlja danes članek, v katerem pravi, da bi se morala Zahodna Nemčija odpovedati jedrskemu orožju in to bi bil prvi korak za pomiritev med Sovjetsko zvezo in Zahodom. »Države NATO, piše list, so vedno bolj prepričane, da jedrska vojna lahko privede samo do samomora in da je zaradi tega
potrebno pripraviti drugo strategijo, ki naj bo drugačna od množičnih represalij. Zaloge jedrskega orožja v Zahodni Nemčiji bi neizbežno zmanjšale možnost omejitve morebitnega spopada v Evropi. In istega vzroka je temeljne važnosti ve-
morebitno uporabo atomskega topništva, ki je že v Nemčiji.«
«Times» poudarja tudi, da je »navzočnost ameriških čet v Evropi potrebna, zato da se zajamči, da Amerika ne bi ostala nevtralna v primeru spopada na našem kontinentu«.
deti, kdo je odgovoren za
lllllllllllllllllllllllltlllllllllltllllllllllllllllllllllllllltlllllllltlllltttlllllttlltllllllllllUftinillHtltttll
Samovoljne domneve v zvezi z vlado FLRJ
Parlamentarne volitve bodo verjetno prihodnjega marca
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 30. — Dan republike 29. november je Jugoslavija proslavila v pravem zimskem ozračju. Po včerajšnjem deževnem dopoldnevu je zajel vse področje Jugoslavije hladen severni val. Hladni veter je v Beogradu najprej posušil ulice, ponoči pa jih je pobelil s tanko plast, jo snega, tako da so se danes zjutraj Beograjčani kar čez noč znašli v pravi zimi. Prve priče novega snega so bili tisti udeleženci sinočnjega sprejema, ki ga je priredil zvezni izvršr« svet na čast dnevu republike, ki so se zadržali na sprejemu do kraja.
Na sprejemu, ki so se ga udeležili predsednik skupščine Petar Stambolič, podpredsednik Colakovič, Koča Popovič, Gošnjak in številni zastopniki armade, jugoslovanskega političnega in kulturnega življenja, diplomatski zbor, zastopniki raznih družbenih organizacij in delovnih kolektivov, je sprejemal povabljene in njihove čestitke podpredsednik zveznega izveš, nega sveta Svetozar Vukma-novič. Tudi novinarji so ta-kaj zapazili, da na sprejem, poleg predsednika republike, čigar udeležbe zaradi bolezni niso niti pričakovali, ni. sta prišla Edvard Kardelj in
Aleksander Rankovič. ({5 tem popravljamo na;e včerajšnja •poročilo, ki' je 'bilo povzeta po ANSI. Op. ur.) Zakaj ni-sta prišla, kje sta in kje ja predsednik republike, ta vprašanja niso dala miru tujim 'novinarjem, ki so med sprejemom skušali dobiti odgovor na ta vprašanja od prisotnih jugoslovanskih državni) jcov, zlasti od Koče Popoviča in Aleša Beblerja. Čeprav ja bilo logično, da Kardelj in Rankovič proslavljata dan republike skupho s predsednikom republike maršalom Titom, ki se verjetno zdravi na Brionih, je bilo nekaterim tujim novinarjem to povod za razna ugibanja. Med drugim se je ponovno pojavilo mnenje da Kardelj in Rankovič verjetno razpravljata a predsednikom republike o domnevnih spremembah v dr. žavnem in partijskem vodstvu. Po teh njihovih domnevah bi predsednik republik« manšal Tito zaradi bolezni ob. držal samo mesto predsednika republike, medtem ko bi Kardelj postal predsednik zveznega izvršnega sveta, Rankovič generalni tajnik ZKJ, Državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič bi postal podpredsednik zveznega izvršnega sveta, Vladimir Popovič,
(Nadaljevanje na S, straniJ
Med	sta
Narisal R. Hlavaty
davke za parcelo, na kateri je bil nekoč vinograd, a je morda že desetletja spremenjena v travnik ali celo v pašnik. Jasno je, da je bilo njegovo davčno breme brez razloga in po nepotrebnem mnogo večje kot bi moralo biti.
Spričo takšnega stanja stvari je zares nerazumljivo, da se odgovorni oblastveni organi ne zavedajo o-gromne škode, ki zadeva davkoplačevalce, in ne u-krenejo vsega, kar je potrebno, da bi se zgoraj o-menjeni zakon spoštoval in izvajal.
Dr. K. FERLUGA
Na desni vidimo predsednika ZDA Eisenho-vverja, levo pa podpredsednika Nixona. Prvi je sedaj že tretjič zbolel in vedno bolj se širi zahteva, naj poda ostavko. Če bi se to zgodilo, bi postal predsednik Nixon, ki je 23 let mlajši od Eisenhovver j a in zato tudi manj izkušen, pa tudi — kot nekalteri trdijo — manj d aren.
"Trs**
v''.jl Z?'	■/	<-
tromboz/s omejena NA MAJHEN ODCEP LEVE MOŽGANSKE ARTERIJE
Lota 1958
KIRURŠKI POSEG ZARADI TROMBO-ZNEGA ZAPRTJA NEKEGA ČREVESNEGA KOLENA
Sedem dni v svetu
ZAKONSKI PREDLOG O PRIJAVI DOHODKOV
Nova obremenitev
delavcev in uradnikov
Leta 1955
NAPAD TROMBOZE ? NA KORONARNO ARTERIJO SRCA
Prlmoršlcl "dnevnik
1. decembra 1957
ALI VES...
— da bocjo v kratkem odprli za javnost «Paradiž», ki sodi po mnenju strokovnjakov med naj lepše in najbolj zanimive dele Skocijanskih. jam. Jamarji so pridno na delu in širijo odprtino ter sekajo pot, ki nas bo popeljala v to novo kraljestvo palčkov. Tudi napeljava elektrike za razsvetljavo bo kmalu končana.	✓
* * *
— da je Urša Sonntag ovadila nacistom svojega predstojnika direktorja banke, čigar tajnica je bila, čei d a je protinacist in da so ga zaradi tega obesili. Sedaj se mora za ta svoj zločin zagovarjati pred sodiščem.
* * *
— da je poslanec preti zastavil pravosodnemu ministru vprašanje, ali so preiskali vzrok zaradi katerega je preteklega 20. novembra od 18. do 19.40 zmanjkal e-lektrični tok v poslopju, kjer se je vršil pismeni izpit natečaja za notarje, kar so nekateri kandidati, ki jih prekinitev toka sploh ni presenetila, le-to izkoristili za nekatere nepravilnosti.
* * *
— da so v Moskvi odprli razstavo slikarskih del zadnjih 15 let carskega režima in da je ob tej priliki umeU nostni kritik Komenski napj' sal, da bi bilo treba revidirati sodbo o tem razdobja v umetnosti, ki se v splošnem prikazuje kot razdobje popolne dekadence. Proti temu pa se je dvignil organ ministrstva za kulturo aSo-vjetskaja kultura)), ki je
lo dejala, da je bila tudi razstava sama «pobuda dvomljive vrednosti«, in to vprav na večer pred 40. obletnico oktobrske revolucije.
#**
  da je Pasquale Rossi.
poročen, z dvema otrokoma, ustrelil ravnatelja podjetja, kjer je delal, samo zato, ker tli hotel preklicati globe 1'1W lir, ki mu ^ je bil naložil zaradi nekega disciplinskega prekrška.
* * *
— da so v Rusiji izdelali napravo, s katero je moč, n-gotoviti rakaste novotvorbe že koj v začetku njihovega nastanka. Nova naprava ,z" kolišča lastnosti nadzvočnih valov, namreč, da jih gostejša tkiva človeškega telesa odbijajo. V kratkem bodo take naprave namestili na vseh sovjetskih klinikah.
# * *
— da se je 24. novembra t.l. angleška ekspedicija devetih mož odpravila na pot, da prehodi Antarktiko od o-porišča v Shackletonu čez južni tečaj proti jugu. Onstran južnega tečaja se bo srečala z ekspedicijo, ki j° vodi Edward Hillary, mož, ki je prvi prispel na Mont Everest. Glavno odpravo vodi dr. Vivian Fuchs. Obe odpravi bi se morali srečati 10. januarja 1958, ko bosta prehodili okrog 3300 km dolgo pot po zaledeneli Antarktiki.
* * *
— da je sarajevska revija za socialna vprašanja ((Pregled)) pred dnevi objavila svojo dvojno številko, ki je posvečena kulturnim, gospodarskim in političnim zadevam Italije. Na sto straneh je objavljenih več člankov, ki so jih napisali jugoslovanski strokovnjaki in še več članjcov izpod peresa is talijanskih političnih, kulturnih in gospodarskih delavcev. V duhu medsebojne kulturne izmenjave med Jugoslavijo in Italijo bo ((Beograd-sko dramsko pozorištcu uprizorilo tudi Bettijev «Potop».
* * *
— da je predsednik Mednarodne federacije za medplanetarne polete, Andrej Haley na neki konferenci na pravni šoli v Harvardu ieja' vil, da po sedanjih mednarodnih zakonih ne bi moglt prcnrečiti, da Sovjetska zveza ne bi postala lastnica kune. Zagovarjal je zato potrebo po mednarodnem sporazumu ki naj bi onemogočil, da bi si katerakoli dižava prilastila ta zemljin satelit.
# * *
— da je neivgorški državni pravdnih Paul Williams izjavil, da je New York »glav-no mesto mamila in da je O tem mestu 40 odstotkov vseh 45.000 z mamili zastrupljenih oseb v ZDA. Tihotapci in razpečevalci mamil zaslužijo letno od 180 do 350 milijonov dola'jev (108.000 do 210 tisoč milijonov lir!).
* * *
— da bodo v umetniškem gledališču v Moskvi v kratkem prikazali Millerjevo dramo »Smrt trgovskega potnika«. Tako je poroča) moskovski radio, ki je tudi povedal, da bodo v Moskvi kmalu prikazali tudi Croninovo drame «Jupiter se smeje«.
* * *
— da so najvišje rimske jezuitske oblasti izročile državnemu tajništvu poročilo, v katerem je rečeno, da j* imenovanje Saragata, Simo-ninija in Tanassija za tajnika oziroma za podtajnike PSDI pozitivno. Po mnenju jezuitov to imenovanje povsem izloči vsako možnost socialistične združitve. Kar se pa tiče povolilnega sodelovanja med KD in PSDI, )e v jezuitskih vrhovih mnt,ije deljeno.
Aktualni
portreti
CHRISTIAN MEGRET Je dobi' letošnjo književno nagrado »Foeminaa. Ta nagrada, ki jo vsako leto v Parizu podelijo, po svoji gmotni plati sicer ni velika, pač pa nagrajencu zagotavlja popoln poznejši materialni in moralni uspeh.
MARŠAL MALINOVSK.1 je na sprejemu ob jugoslovanskem drž. prazniku v Moskvi nekemu ameriškemu novinarju rekel: «ce nočete veaeti resnico o tem, če SZ izdeluje medcelinske balistične izstrelke, jo iščite v naših sputnikih.»
MOHAMED V.
Je pred dnevi odšel na obisk k Eisenhowerju v ZDA. Eisenhotver pa ga Je utegnil le sprejeti na letališču, ker je nato zbolel ,n je zato maroški kralj moral svoj obisk o-mejiti ie na razgovor z Dullesom.
EDA GE1NA so v ZDA nazvali »pošast iz Plainlieldan. Nič čudnega, saj je to tisti kmet iz VVisconsina v ZDA, ki mu prti jo smrt desetih žensk. Njegov dom so nazvali »hišo grozen, ker Je polna smrtnih ostankov njegovin žrtev.
MARIAN ANDERSON Je znana črnska pevka. Pred kratkim je ime>a daljšo turnejo po Indiji. Na sliki Jo vidimo, ko poje 10.000-giavi množici v nekem indijskem mestu. Njen koncert je oil pred spomenikom voditelju Gandhiju.
iz Bele hiše
Glavni dogodek, ki se je v preteklem tednu zanj zanimal in se ie zanima ves svet, je nenadna Eisenhoiver-jeva bolezen. Znano je, da je Eisenhouoer v ZDA zelo popularen, ker si je pridobil slavo že kot vojak v pretekli vojni. Sedaj pa je postal «najbolj popularen bolnik t> zgodovini ZDAu. Zaskrbljenost zaradi njegove bolezni v ZDA in v svetu pa izhaja iz dejstva, da bi utegnil njegov morebitni umik ali smrt i-meti občutne posledice za nadaljnji razvoj ameriške politike in s tem v zvezi tudi mednarodne politike. Znano je, da Eisenhotver ni popularen samo kot vodilna osebnost v ZDA, pač pa pooseblja tudi ravnotežje v družbenem in političnem življenju današnje Amerike. Ce bi njegov odhod postal neizogiben še pred postopno izkristaliza-cijo novih sil pred prihodnjimi volitvami leta 1960, bi po mnenju političnih opazovalcev utegnilo to povzročiti dokaj resno krizo in nestabilnost.
Zdravniki zatrjujejo, da Ei-
senhouterjevo zdravstveno stanje »izvrstno napreduješ in da se sedanja obolelost ne more primerjati s svoječas-n im srčnim napadom predsednika. To pot trpi predsednik samo zaradi »okluzi-jes (zaprtja) majhne arterije v možganih, zaradi česar ima težave pri govorjenju.
Od vsega začetka bolezni so zdravniki in Eisenhotverjevi najbližji sodelavci mirili a-meriško javnost in so dajali poseben poudarek dejstvu, da predsednik še vedno vodi državne posle ter sprejema posamezne člane svoje vlade.
Za deset minut je sprejel celo marokanskega kralja Mohameda, ki je bil na obisku v Washingtonu. Tako ravnanje je povsem razumljivo, če pomislimo, da je predsednik obolel prav v času, ko niti še ni zaključil svoje kampanje za »dvig morale« ameriškega ljudstva, in ko se je med atlantskimi zavezniki v Evropi, zlasti v Franciji, razširilo nezadovoljstvo proti a-meriški politiki in proti an-gleško-ameriikim načrtom, da bi v NATO ustvarili nekak angleško-ameriški direktorij, kateremu naj bi bile pokorne ostale države članice. Spor, ki je nastal med ZDA in Anglijo ter Francijo zaradi dobav orožja Tuniziji, se še ni poravnal, Mac Millan je pretekli teden obiskal Pariz, toda ni uspel 'prepričati SdifcApl larda o svoji tezi in tako sta obe vladi ostali vsaka na ovojem stališču. Mac Millan -Je-v spodnji zbornici potrdil, da se ->i obvezal, da Anglija ne bo pošiljala več orožja Tuniziji. Sporazumeli so se le, da se bodo v bodoče «medsebojno posvetovali, preden se Tuniziji pošlje novo orožje».
Tudi zahodnonemški o-brambni minister von Bren-tano je obiskal Washington, da Dullesu pove stališče svoje vlade, ki nasprotuje načrtom »delitve odgovornosti» v NATO, pri čemer naj bi ZDA in Anglija imeli glavno besedo. Zatrjujejo, da ga Dulles ni uspel prepričati o svojem stališču in da se skuša sedaj ustvariti med Parizom, Bonnom in deloma tudi Rimom skupna fronta proti angleško-amcriškim načrtom. Spričo tega je razumljivo, da je Eisenhovoerjeva bolezen zelo neprijetno prizadela države članice NATO, ker je nenadoma nastalo vprašanje, ali ima napovedani sestanek na najvišji ravni u Parizu, ki je bil določen za 16. decembra, še možnost uspeha. Kajti računali so, da bo prav Eisenhotver s svojo avtoriteto uspel ugladiti notranje razprtije in pripraviti zaveznike na poslušnost. V Parizu so sicer sklenili, da konference ne bodo odpovedali in da bo ameriško delegacijo po potrebi vodil ameriški podpredsednik Nixon, toda ta rešitev ne zadovoljuje vseh, ker je znano, da ima Nixon povsem drugačne poglede kakor Ei-senhower in da predstavlja skrajno desnico v Eisenhotverjevi republikanski stranki. Eisenhqwer se sicer še ni
Sfclwyn Lloyd in Mac Millan sta 25- in 26- tega meseca imela v Parizu daljše razgovore s francoskim premierom Felixom Gaillardom zaradi francoskih severnoafriških zadev. Čeprav je Mac Millan ob svojem odhodu iz Pariza rekel, da je s svojim kolegom v Parizu razčistil zadevo, tega v Londonu ni ponovil, kar pomeni, da v tem vprašanju ni prišlo do sporazuma, ker Anglija noče podpirati Francije v njeni zgrešeni afriški politiki
odločil, ali bo šel v Pariz ali ne. To bodo »odločili)) njegovi zdravniki, ki stalno objavljalo optimistične zdravniške biltene.
Eisenhotver je odšel na svojo farmo v Gegttsburgu v Pennsglvaniji in od tam
Kakor so pred dnevi poročali, so Američani 16- oktobra s pomočjo rakete «Aerobee» pognali v \se-mirje dva umetna meteorja. Raketa Acrobee je meteorja ponesla v višino 80 km in ju nato izstrelila, da sta z brzino 53.000 km na uro ušla zemeljski gravitaciji
mi sli voditi državniške posle. Verjetno bo tu ostal več tei-nov. Pred odhodom v Gettgs-burg se je celo udeležil obreda v perzbiterijski cerkvi v IVashingtonu. Vsa ta propaganda okoli predsednikovega zdravja pa ima za o-zadje borbo med dvema strujama v republikanski stranki oziroma v ZDA sploh. V republikanski stranki je na eni strani struja »eisenho-verjetvcevt), na drugi strani pa struja »nizonijevcevu. Predsednikovi zdravniki, ki so sami generali, načelnik tiskovnega urada Bele hiše Hagertg in drugi sestavljajo jedro struje, ki vztraja na tem, da predsednikova »nesposobnost« ni tolikšna, da bi moral prepustiti predsedniške posle drugim, po-
sebno še, ker se računa, da bo popolnoma okreval. Tud i to pot misli Eisenhotver vladati kakor ob priliki prve in druge bolezni. Načelnik njegovega urada Adams namreč koordinira delo posameznih oddelkov vlade in poroča neposredno predsedniku. Vsekakor pa se to pot opaža večja aktivnost podpredsednika Nizona kakor pri prvi bolezni, ko se je onemogočil, ker se je prehitro zaletel in je skušal doseči prenos predsedniških oblasti nase. Po ponovni izvolitvi za podpredsednika se Nizon skrbno pripravlja na morebitno predsedniško kandidaturo pri prihodnjih volitvah. To pot je navzoč pri vseh sejah vlade in pri vseh sejah državnega sveta za varnost. Poleg tega je dal nekaj «samostojnih pobud« v zunanji politiki in je, kakor znano, potoval tudi v afriške in druge dežele. Zaradi tega je njegova struja prišla sedaj bolj do izraza in je začela močno kampanjo za Eisenhotverjevo ostavko, češ da to terja interes države. Zakaj nikakor ni mogoče, da bi si predsednik zaradi svojih let toliko opomogel, da bi lahko z vso učinkovitostjo vodil državniške posle. Kampiinja za, pstavka je obširno vodi v ameriškem tisku in pridružili so se jim tudi nekateri demokratični voditelji,'' čSprav •'bi* "nekaterim demokratom z volitnega vidika bolj prijalo, da Eisen-hoiver ostane. Pri prihodnjih volitvah ne bo namreč v ič kandidiral in republikanci ne bodo imeli nobenega «popularnega)) kandidata. Ce bi Nizon sedaj prevzel predsedniške posle, bi si utegnil pridobiti potrebno ((popularnost)) za volitve. Lahko torej rečemo, da se je okoli Eisenhotver jeve bolezni že začela nekaka volilna kampanja za prihodnje predsedniške volitve.
Tudi v Lonaonu in Parizu se javljajo v tisku glasovi, ki zahtevajo odstop E.senho-uterja, in poudarjajo, da sedanji čas terja človeka, polnega energije, ki se lahko naglo odloči za ta ali oni u-krep. Ko je ZDA presenetil sovjetski uspeh z izstrelitvijo umetnih satelitov, sla Dulles in Eisenhotver začela a-meriško javnost miriti z običajnimi frazami in sta skušala zmanjšati pomen sovjetskega uspeha. Nizon pa je izkoristil priložnost in je skušal položaj prikazati bolj realistično, to pa seveda v smislu, da je potrebna še odločnejša akcija proti komunistični nevarnosti». Ameriško ljudstvo, ki jc ves čas živelo v prepričanju, da so Ame.ičani nekakšni nadljudje, preživlja veti,co krizo. E i-senhotverjeva bolezen je pi e-plah še povečala. To pa skušajo izkoristiti Nizonovi pr,-staši in poudarjajo, da sedanji čas terja zdravega, mladega dinamičnega človeka, ter skušajo na vse načine
V Leningradu končujejo dela na prvem atomskem ledolomilcu, ki bo nosil ime »Lenin« Ledolomilec bo imel 16-000 ton
Vtem, ko iu pišemo, ne vemo, kako je z zdravstve-_ nim stanjem mladega trgovca iz Prata Maura Bellandi-ja, čigar primer je vzbudil toliko upravičenega hrupa, kajti zadnje zdravniško poročilo, ki je že nekaj dni staro, je govorilo, da se je njegovo zdravstveno stanje poslabšalo in od tedaj ni bilo javljeno, kako je z njim.
Kdo je Mauro Bellandi in zakaj je njegov primer zbudil toliko hrupa?
Mauro Bellandi je mlad trgovec iz Prata. Njegovo i-me bi verjetno ne prišlo v tri- ali celo štirikolonske naslove skoraj vsega italijanskega časopisja, če bi se ob njegovem primeru ne videlo, do kod vse gre v italijanskem javnem in celo zasebnem življenju ingerenca cerkvenih oblasti. Pred letom ali kaj se je 32-letni Bellandi poročil z Loriano Nunziati. Pri tem pa je napravil ((nedopustno napake«, da se je poroč»l le civilno, ne pa cerkveno. Takih porok je mnogo in včno več in *udi v do skrajnosti skle-rikalizira.ni Italiji na tisoče. Toda Prato je le pred kratkim postala škofija in njen novi in prvi ško^ je verjetno velik gorečnež. Hkrati je to še razmeroma mlad človek, poln življenjske sile, ki jo hoče na vsak način uveljaviti. In ta mladi škof msgr Fiordelli ie mladoporočenca Bellandi javno obtožil — javnega konkubi-nata, s čimer je vsaj posredno dokazal, da zanj i-talijanski državni zakoni — posredno celo sama ustava —- ne veljajo. Toda obdolži-tev javnega konkubinata je žalitev in Bellandi je škofa Fiordellija in « njim kanonika Aiazzija tožil sodišču. Tega škof Fiordelli verjetno ni pričakoval, kajti kdo bi si danes upal sodno postopati proti katoliškemu cerkvenemu dostojanstveniku in povrh tega še v taki zadevi, ko se je — verjetno po mnenju msgr. Fiordellija — že sam obsodil, ker se ni pokoril — »veti materi cerkvi Toda Bellandija niso zlomili niti nacisti, ko je komaj 19-leten moral za leto dni v taborišče smrti v Buchenwald. In Bellandiju je dalo prav tudi sodišče, ki njegove tožbe ni zavrnilo, pač pa je določilo razpravo proti škofu Fiordelliju za 28. januar prihodnjega leta,
Zal kaže, da na tej razpravi Bellandija ne bo, ker je njegovo zdravstveno stanje, kot smo že videli, zelo slabo in tudi v primeru, če bo šlo vse dobro, do tedaj ne bo povsem okreval. Toda razprava bo tudi v primeru najhujšega, kajti škofa Fiordellija so zaradi javne žalitve tožili tudi Bel-landijev« žena in njeni starši. In tako se bosta msgr.
Škof	Fiordelli
bo moral pred sodišče
Kako daleč gre vmešavanje Cerkve v zasebno življenje državljanov in kako daleč smo še, čeprav živimo v dobi velikih znanstvenih uspehov
J i .
«popularizirati# Nizona. Poleg tega namigujejo, da je za sedanje stanje kriva Ei-senhotverjeva uprava. Oglasila se je tudi bivša ameriška poslanica v Rimu Clara Luče, ki je objavila članek, v katerem pravi med drugim,
M. B-
(Nadaljevanje na 8. strani)
Pretekli petek je ministrski svet sprejel zakonski osnutek finančnega ministra Andreottija, ki določa, da osebam, ki so v odvisnem delovnem odnosu in ki ne zaslužijo več kot 1,920.000 lir letno, ne bo treba več prijavljati letnih dohodkov za plačevanje dopolnilnega davka («Vano-ni»).
Clen 1. določa, da se obremenitev dopolnilnega davka na dohodke oseb, ki so v odvisnem odnosu in ki presežejo 540 tisoč lir letno, izvaja na skupni dohodek, ki je obremenjen z dohodninskim davkom (ricchezza mobdle) v sledečih odstotkih: 1.50 odst. na dohodek od 540 tisoč do 960 tisoč lir letno; 2 odstotka na del dohodka, ki presega 960 tisoč lir, in sicer do 1 milijona 920 tisoč lir letno, člen 2. pa pravi, da davkoplačevalci, ki imajo svoj dohodek izključno iz odvisnega delovnega odnosa, in sicer svej dohodek ali pa dohodek svojega zakonskega druga, niso več primorani izpolniti letno prijavo dohodkov, če letni dohodek ne preseže 1,920.000 lir. V tem primeru se upošteva plačevanje dopolnilnega davka z odtegljajem, ki ga izvrši delodajalec. Delojemalec pa mora prijaviti svoje letne dohodke, če njegov letni zaslužek preseže 1,920.000 lir, ali pa če ima dohodke iz drugih virov. V tem primeru pa mu štejejo kot predujem davek, plačan z odtegljajem na plači.
Po predlogu finančnega ministra bi moral zakon stopiti v veljavo 1. julija prihodnjega leta. Iz gornjega opisa prvih dveh členov je razvidno, da si finančni minister prizadeva, da prihrani čas in skrb vsem delavcem in uradnikom za prijavo letnih dohodkov. Obenem pa naj bi s tem novim načinom plačevanja dopolnilnega davka delavcev in uradnikov prihranili mnogo dela davčnim uradom.
Vse to bi bilo zelo pravično in pravilno, če ne bi v tem zakonu tičala nevarnost, da bodo Iti najbolj skromni davkoplačevalci, ki ne morejo prikriti niti' ene lire svojega letnega dohodka, plačali s prihodnjim letom več davka kot do sedaj. Dejstvo je, da zakon ne omenja nobenih odbitkov, ki so veljali pri izpolnitvi o-brazca za prijavo letnih dohodkov. Delodajalec bo odbil samo 50.000 lir letno na družinskega člana v breme delojemalca. Ne bo pa upošteval odbitkov za izdatke, ki jih ima davkoplačevalec za nabavo knjig in drugih vzgojnih potrebščin, za prevoz in razne zavarovalnine. Zato so že do sedaj izračunali, da bo država prihodnje leto dobila 160 milijard lir več kot letos, in sicer 720 milijard namesto dosedanjih 560 milijard.
Res je, da bo Andreottijeva reforma plačevanja in prijave dopolnilnega davka, ki zanima več kot 1 milijon davkoplačevalcev, če jo bosta sprejela poslanska zbornica in senat, rešila skoraj vse delavce in uradnike skrbi za prijavo dohodkov. V zameno pa bodo ti najskrom-nejši davkoplačevalci plačali večji davek kot sedaj, kar pomeni, da hoče vlada zvišati neposredne davke samo na dohodke delavcev in uradnikov. Zato je ta zakon protisocialen in stremi izključno po novi davčni obremenitvi delavcev in uradnikov.
Sicer pa so levičarske stranke že na povedale boj temu zakonskemu predlogu. Komunistični poslanec Turchi je že izjavil, da se bodo v poslanski zbornici odločno borili proti sprejemu tega zakona. Dejal je, da bodo skušali z vsemi sredstvi preprečiti odobritev zakona v sedanjem zasedanju.
S. Š.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiviiiiiHiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiniiiriiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiinimifiiiiiiiiiiitniiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiifiiiiiMiiiiiii
PRIMER NESREČNEGA BELLANDIJA JE ZNAČILEN
Fiordelli in kanonik Aiazzi morala prihodnjega januarja .zagovarjati pred sodiščem, Zanimivost tega procesa bo tudi v tem, ker bo to vse od podpisa konkordata iz leta 1929 prvi proces p.-oti škofu v Italiji, Ker pa je do tedaj še daleč, pustimo to za pozneje in se vrnimo k Bellandiju.
Bellandi je v vsem svojem življenju vedno kazal svojo doslednost. Kot svobodoljuben človek si ni dal vsiljevati tujih idej, zato trdi ni klonil, ko se je njegov spor s škofom zaostril. Ker pa je Prato razmeroma majhno mesto, so Bellandija — posebno ob tem primeru — spoznali male ne vsi. In ko so z lec v cerkvah prebrali škofovo ((obtožbo«, se je obrat v njegovi trgovini močno skrčil, kar pomeni, da škofova beseda pri mnogih še veHko velja. Toda Bellandija to ni pokolebalo in se s Cerkvijo ni hotel ((spraviti«. Temu je sledil še drugi dogodek; Nekega temnega večera je v zakotni Ulici Bellandija u-stavila skupina razboritih moških. Čeprav je bil Bellandi močan — tehta namreč 120 kg — je tolikšni premoči podlegel in prižel domOv močno potolčen. Kdo so ti ljudje bili, zakaj so ga napadli in po čigavem naročilu, ni znano, pa čeprav bi si bil kdo ves ta dogodek lahko tolmačil tudi kot neko represalijo na račun ((nepokorščine*. Toda to so ugibanja, v katera se ne bomo spuščali.
Po vsem tem nizu neprijetnih dogodkov je v Bel-landijevi družini prišlo še do hujšega. Pred dvema tednoma se je Bellandi med kopanjem nenadoma počutil slabo, toda to je minilo in istega dne popoldne je k njemu prišel njegov prijatelj Luciano Galli. Sedla sta v Bellandijev avtomobil in se odpeljala iz mesta. Pri volanu je bil Bellandi. Ko pa sta bila že nekoliko iz mesta, je Galli opazil, da njegov prijatelj nekam čudno vozi. Čutil je, da je Bellandi v vožnji negotov, hkrati pa je opažal, da pospešuje brzino. Ko pa ste. se na neki ravni cesti začela bližati skupini ljudi, ki je stala ob cesti in ko je Galli opazil, da njegov prijatelj iz nerazumljivih vzrokov vozila ne obvlada, je prevzel volan in v zadnjem trenutku vse skupaj rešil hude nesreče, ker bi bil sicer Bellandi zavozil vprav v o-no skupino ljudi ob cesti. Kaj se je z njim dogajalo?
Bellandija so pripeljali domov na pol nezavestnega in zdravnik je ugotovil ((možgansko vnetje s krvavitvijo kot posledico noke infektivne bolezni«. Njegovo
Gornji črtež nam prikazuje tri bolezenske napade, ki jih je ameriški predsednik Eisenhotver prebolel v zadnjih treh letih. Kot nam črtež kaže, so se napadi začeli leta 1955, ko je Eisenhotver prebolel napad tromboze na koronarno arterijo srca. Naslednje leto sc je moral Eisenhotver podvreči kirurškemu posegu zaradi tromboznega zaprtja nekega črevesnega kolena, pred dnevi pa je doživel tretji napad tromboze, ki pa jc bi! omejen na majhen odrep leve možganske arterije. Sedaj je Eisenhotver na okrevanju na svoji farmi
iniiniiitiiHMiiiiiKniiiiiMtiiniitiiMiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiuiiijiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiMiiiii
njegovemu pristanku na skrivaj krstili njegovega prvorojenca Lelia. Bili pa so tudi taki, ki so njegovo bolezen povezovali z že prej omenjenim nočnim napadom. Zdravniki so povsem drugega mnenja in vseučili-ški profesor Antonio Luna-dei iz Florence je rekel, da je to verjetno posledica a-zijske gripe, ki ji Bellandi ni posvečal dovolj pozornosti in je zato l.i zdravil.
Pa naj bo kakorkoli, toda k vsemu moramo dodati še nekaj, kar nam bo povedalo, kako daleč smo še. V zvezi z Bellandijevo boleznijo so namreč v nekaterih listih namigovali, da bi Bel-landijeva bolezen znala biti — kazen božja. V atomski dobi, v dobi medcelinskih -aket in sputnikov, v dobi znanosti torej in v srcu civilizirane Evrope se fe govori o tem? Zares daleč smo še! .
zdravstveno stanje so zdravniki ocenili za zelo resno. Računali so sicer, da je Bellandi fizično močan in da si bo opomogel, toda že prve dni razvoj bolezni ni mnogo obetal. Poleg tega so zdravniki takoj uvideli, da bi Bellandi tudi po prestani bolezni nosil trajne posledice. Kot smo že v samem začetku rekli, se še ne ve, ka-v.o bo Bellandi ta napad prebolel, vsekakor pa je sedaj v bolnišnici, in .ie njegovo življenje je vedno na niti.
O vzrokih tega bolezenskega napada je bilo mnogo domnev; iz vrst strokovnjakov in laikov. Kdor je bral italijanski tisk, je mogel zaslediti domneve, da je ta bolezen posledica Buchen-walda, drugi so menili, da je to posledica vesti, ki -jo je Bellandi zvedel, ko so mu sporočili, da so 10. oktobra v porodnišnici proti
V KASNI	JESENI	PO
JUBILEJ POTREBNE KULTURNE USTANOVE
Na Grac in na Gradišče
nad Saležem - s SPD iz Trsta
Po stopinjah davnih prednikov - Proti svojevoljnemu dajanju krajevnih imen
Kras je čudovit za občudovalce naravnih lepot v dveh dobah: spomladi, ko cvete in dehti rašeljika in glog, ter v jeseni, ko zarumeni gozd in grmičje ter skalnate planote in pobočja porde s čudovito pisanimi lisami ugašajočega reja v vseh odtenkih od krvavo rdečega, o-ranžnega do rumenega in temnorjavega. Jesen človeka globlje zgrabi v tem razrva-nem svetu z daljnimi razgledi, ko se izza vedno bolj opustelih vej in suhe trave vedno bolj košato razliva sivina ostre kraške skale.
Naj omenim le kratko besedo zagovora teh »občudovalcev narave«, ki se zde marsiikakemu današnjemu človeku nekam — romantični. O n-jih je zapisal še dr. Tuma, da je (»planinstvo — moderna oblika povratka k prirodi«. Drugo leto bomo slavili že 100-letnico rojstva dr. Tume. Bil je res zelo razumen in izredno razgledan duh, ki* je to trditev izrekel, še preden se je planinstvo razmahnilo do take višine. Toda ali je to danes v Trstu in na širšem Zapadu še res? Danes, ko v zapadnih Julijcih propadajo planinske koče in Kras sameva, vsaj više gori, to je od tam, kjer ga «vest.e» in avtomobili več ne dosežejo. Koliko moremo še govoriti, vsaj pri mlajših, poleg neke — romantike motorjev, gostiln, plesišč — še o tem povratku k prirodi? Ker po vesti ne bi mogel smatrati navdušence za motoskuierje in avtomobile tudi poznavalce in navdušence za moderno tehniko, niti ne za šport, pa če je tudi med njimi neki odstotek navijalcev za poklicne motorne vozače, za vedno bolj poklicni nogomet itd. Je to neka oblika precej razširjene dekadence, vsaj med manj izobraženimi plastmi in narodi? Naj bo temu kakorkoli, meni in še marsikomu je kljub vsemu še vedno ljubša taka samotna, «romantična» blodnja sredi vesoljnega umiranja v jesenski prirodi po našem prelepem Krasu.
Dol od Pirana so se rahlo trgali težki oblaki, pa smo vseeno odrinili na pot, četudi je skoro rosilo.
Salež je precej oddaljena vasica, porinjena visoko pod obmejno gričevje Gornjega Tržaškega Krasa. Zato je obdržal še mnogo one lepe kraške pristnosti, ki diha iz zaprtih brja^ev izza starih kolon in klesanih vodnjakovih šap, gankov in stopnišč. Pa okoliški grički imajo tudi toliko lepega in zanimivega — četudi po običajnih vodnikih ni to navedeno — da se človek vedno rad vrača in si spet vtisne v spomin sprehode po samotnih peteh, kjer je vredno, da bi spet človek »grmovje posekal in travco požel«.
V Gorenji vasi, šaleški, se začne rahlo dvigati nekaka zasilna kolovozna pot, tik pri prvi gostilni, pot, ki vodi skozi Vrt, mimo malih njiv med brezkončnimi in zapleteno speljanimi ogradnimi zidovi pod Gradišče. Kar po gmajni navzgor, kjer kravice še za pašo ne dobe več dovolj, toda vse žari med grmovjem od reja, že pisanega gabrovja, odpadajočega listja akacije, kroma-sto rdečega jesenovja, kjer le še hrastičje še precej o-hranja letno temno zelen.
Ob ogradnem zidu naravnost navzgor po položnem pobočju smo manj kot v desetih minutah tik pod vrhom samega vrha Gradišča. Prelezemo neizogibni ogradni zid, pa smo na robu širokega pasu na videz običajnega kraškega kamenja in grušča, nametanega na kup, da se počistijo ograde in griže. In vendar je to že ostanek obzidja starega — ilirskega gradišča. Za hip se spomnim na slovito Napoleonovo govorniško frazo, ki jo je bil izrOKel svojim vojakom pii egiptovskih piramidah: «Stiri tisočletja gledajo na vas!« — in spoštovanje me obide pred tem častitljivim kamenjem, ki so ga skladali v obzidje ilirski Veneti, odeti v ovčje, medvedje, volčje kože. v o-brarnbo pred zvermi in napadi sosednih ilirskih in kasneje keltskih plemen. Morda so se tu Kelti, premagani v rimljanskem navalu doli
pri morski obali bliže Tima-vu še enkrat postavili v bran svojih žensk, otrok ih čred na svoji zemlji, in tu za tem obzidjem tudi večidel poginili? Vseh po vseh bližnjih gradiščih Rimljani niso poklali. Ali so v rimski dobi še obnovili za obzidjem požgane koče ter spet zredili črede? So se pozneje tod stavili v bran (»preseljevanju narodov«, germanskih plemen Gotov, Langobardov, ki so se tod valili proti Italiji, da zrušijo rimsko gospostvo? Ali so morda še poskušali tu najti zaščito in obrambo pred navalom hunskih hord kralja Atile?
Tod so se prek opustoše-ne in : apuščene pokrajine, po odhodu Langobardov v Italijo, pomikali naši stari slovenski predniki — takrat sc še govorili več ali manj skupno razumljiv staroslovanski jezik — do morja in dol v Furlansko nižino. Ce pomislimo za hip, da so bila taka gradišča, kot je gotovo na pr. pri Repentabo-ru, še v zaščito našim prednikom pred madžarskimi navali in skoro tisočletje po prvi naselitvi, pred turškimi napadi, tedaj nam bo jasno, da so bila ta gradišča največkrat v početku še zavarovana bivališča tudi starim- Slovencem.
V dolgih stoletjih, morda v tisočletju, odkar obzidje ni bilo več potrebno, je propadalo, se rušilo v sipino na niže ležečo gmajno, kolikor kamenja niso drugje porabili, za ogradne zide itd. In naši predniki so si zgradili bivališča na udobnejših podnožjih Gradišča; stare kočice za obzidjem, morda požgane, zrušene, strohnele so propadle in na njih mestu so svet obdelali, vsaj kjer je bil raven in je bilo zemlje, predvsem na ravnici okrog in okrog grička tik za obzidjem. Sem in tja je še tod travnik, z bolj visokega središča in s pobočij pa se zarašča vsepovsod bujno kraško grmovje ali že precejšnja debla hra-stičev, gabrov.
Po tem travnatem zara-vanku ali po grušču obleze-mo ves vrh Gradišča, da poiščemo tudi najlepše razgledne točke po vsem za-padnem Krasu Na severni strani se odpira razgled na že porjavele gozdne obmejne hribe od Grmade, Sv. Lenarta, Graca do Volnika, proti jugu pa tja do lagun ob izlivu Soče v morje, mimo Devina in Nabrežine ter obalnih grebenov tja prek Opčin do Slavnika na obzorju in še čez proti 2abni-ku, Učki.
Nalahko je začelo rositi in le s hitro hojo smo se rešili pred ploho pod streho zgoniškega župana, ki je bil ravnokar za silo prebil «a-zijsko«. Dež kar ni hotel ponehati in šli smo zatem obiskat še dobrega znanca iz nelepih časov, na katere nas ne vežejo prav nikaki nostalgični spomini.
V pogovoru mi je šele postalo povsem jasno ime Gra-
ca — kamor smo namenjeni — ki je fonetična, obru-šena oblika prvotnega Gradca. Na italijanskih zemljevidih je ta skoro obmejni vrh označen kot Monte Coste, na kakem še tudi M. Costen, kar ima očitno vez tudi z imenom na stari avstrijski specialki in na kakem novejšem slovenskem zemljevidu; Kosten. Takega vrha domačini ne poznajo. Le ob cesti iz Saleža proti Sama-torci, na desni strani in v začetku vzpetine v pobočje proti vrhu Baredov. je ledina — polja, travniki in više gmajna — z imenom Kostanj, 'kar se v naglem izgovoru sliši skoro kosten. Sicer pa se v mestniku tudi v narečju jasno izgovarja: v Kostanju, torej celo z naglasom na a. Ce bo torej tujec vprašal po tem vrhu, mu bodo domačini pokazali na ledino, tja ob cesti v Sa-matorco. Vrh ki je označen s tem imenom, pa poznajo domačini le pod imenom Grac in nič drugače, in leži sikoro uro hoda onstran vrha Baredov proti severovzhodu.
Tak način dosedanjega svojevoljnega dajanja krajevnih imen in pretvarjanja se sam po sebi obsoja in vodi v popolno zmešnjavo. Kdor bo le enkrat tako naokrog muhe lovil, mu bo do vrha glave dovolj.
Tja k poldnevu se je zvedrilo in pri isti gostilni v Gorenji vasi, le na zapadni strani, smo krenili po lepi kolovozni poti skoro po ravnem po lepi široki dolini proti obmejnim vrhom, skozi Zadnje njive . Ogradni zi-di ob cesti, ograde na vseh straneh s sivimi zidi med njivami kot mejniki parcel in med ledinami različne obdelave. med vinogradi, travniki, njivami, pisano gmajno. Zrak je čist, v soncu čudovito žare vinogradi z zadnjim listjem, zlato o-ranžnim, do krvavo rdečih lis, in le slabo prikrivajo rjavo zemljo in zveriženo steblovje in veje.
Svet se polagoma dviga med položno pobočje Štren in više gor. Kraškega hriba, obraslih s hrastičjem in posušeno travo, ki je sedaj nihče več ne žanje kot nekdaj. Za košnjo pa tudi ni dovolj zamaha med drevesi, med grmovjem, v preveč razritem svetu. Na lezi, naravnost proti severu, onstran malega sedelca pa raste košata kopa samega Graca (410 m), enako poraslega s hrastičjem, borovci in kraškim grmovjem z rdeče ugašajočim rejem. Po malih rjavih travnatih jasah sivo blišči kraško skalovje. Na omenjenem sedel-cu, prek katerega vodi naš kolovoz skozi gozdne dolinice in kjer se začenjajo Plave doline proti brestoviški kotlini, se že beli velika napisna deska z opozorilom, da je onstran, v razdalji nekaj stotin metrov (koliko, je nemogoče razbrati iz močno zabrisanega in preperelega pisanja) že državna meja z Jugoslavijo.
2e tudi da bi bila pot na
planote in čez na Trnovsko planoto, daleč prek štanjel-skega Belega brda s cerkvico in gručo hiš, proti Slavniku in Vremščici, ki so jima vrhovi zastrti v megli. Morje pa blišči kot raztopljena kovina med temnimi in pošastno zveriženimi lagunami; in |e dalje gre pogled na zapad v Furlanijo, pod viseče koprene večernega mrča. Nabrežinsko-bazov-ski Kras se razteza pod nogami kot umit po dežju, do obrobnih grebenov, jasno odražajočih se od že zatem-nelega morja.
Dobre tri četrt ure hoje Iz Saleža do vrha pač bogato poplača ta obširen razgled, ki je posebno proti vzhodu obsežnejši kot z vrha Sv Lenarta, ki leži kaka dva kilometra proti severozahodu in je za nekaj metrov nižji (402 m).
Pa še nekaj Na grebensko planotico smo mogli le, ko smo prelezli širok pas sipine kraškega kamenja, ki krog in krog obdaja vrh. Tudi Grac, kot kaže že ime, je bil ilirsko gradišče, in nepretrgana, dobro ohranjena sipina bkrog vrha nam točno kaže njegov obseg. Le da je vsaj v zadnjem stoletju 'zapuščenosti in opuščanja kmetijstva, ako že ne prej. vse bujno preraslo kraško grmovje in že precejšnja drevesa, celo po krožni ravnici tik za obzidjem. Le še majhne travne jase z lepo globoko zemljo kažejo, kod je pred tisočletji in še kasneje plulo življenje, tu na zavetnem vrhu, visoko pod nebesnim svodom z brezmejnim razgledom po vsem slovenskem Krasu in morju
ZORKO JELINČIČ
Notranjski	muzej
slavi desetletnico obstoja
Te dni poteka 10 let, odkar je okrajni ljudski odbor v Postojni sprejel zamisel akademskega slikarja Lea Vilharja, domačina iz Postojne o ustanovitvi Notranjskega muzeja in ga obenem imenoval za prvega častnega ravnatelja. Vilhar se je z vso vnemo lotil dela in je že v prvem letu v Postojni in o-kolici zbral 200 muzejskih predmetov. 2e v decembru istega leta je organiziral v Postojni prvo osebno slikarsko razstavo, s čimer je Notranjski muzej začel svoje kulturno poslanstvo. Izreden uspeh razstave je potrdil pravilnost zamisli muzeja in delo se je nadaljevalo še z večjim elanom, saj je postalo ravnatelju jasno, da bo s tem delom obogatil svoj rojstni kraj in lepo notranjsko pokrajino.
V največji zimi se je zopet odpravil na teren in je s skromnini sredstvi pridobil 341 predmetov. To pa muzeja ni uspavalo, ravnatelj je v letu 1949 ponovno odšel na teren in zbiral gradivo. Posebno važnost je dajal narodno-osvobodilni borbi na Primorskem in že januarja istega leta je v Postojni organiziral razstavo narodno-osvobodilne borbe. Aprila je bila razstava, pomnožena z novimi pridobljenimi dokumenti, prenesena v Solkan in septembra v Sežano. Kljub tem- razstavam, ki so zahtevale mnogo truda in časa, terensko delo ni smelo trpeti in število pridobljenih predmetov, ki se je to leto povzpelo na 2-800, dokazuje, da ni trpelo. To je potrdila tudi nova razstava narodno-osvobodilne borbe v Postojni, ki so jo
organizirali pod pokroviteljstvom Zveze borcev NOV a-prila 1950 in ki je bila že tako izpopolnjena, da je žela največje priznanje.
To pa še ni vse. Z vztrajnim prizadevanjem je uspelo, da je dobil muzej tudi prve stalne prostore, kjer je — po štirikratni selitvi — zbrano gradivo narodno-osvobodilne borbe uredil v stalno zbirko pod naslovom (»Primorska v borbi za svobodo«. To je bil prvi večji uspeh. Ob desetletnici 'ustanovitve Osvobodilne fronte 27. aprila 1951 je bila ta stalna zbirka slovesno odprta in izročena javnosti. Ne bo odveč, če se z nekoliko besedami pomudimo pri njej. Oddelek za zbirko iz dobe okupacije Primorske od leta 1918 do 1945 s fotografsko dokumentacijo važnih dogodkov ob jugoslovansko-itali-janski meji.
Lepo je urejena vetrina žrtev fašističnega terorja med leti 1930 in 1943. Tu nam predvsem padejo v oči bazoviške žrtve in žrtve tržaškega procesa 1941. Posebna vetrina prikazuje sicer kratko, pa zato tembolj o-krutno nacistično okupacijo od leta 1943 do leta 1945. Najbogatejša je vsekakor partizanska zbirka, ki nam prikazuje orožje primorskih narodnih herojev in drugih slavnih borcev. Tu so tudi zbrane zastave iz časa borbe, tiste zastave, ki so jih naše žene skrivaj vezle in darovale partizanskim vojaškim formacijam. Tu so zbrane tudi fotografije narodnih herojev, štabov brigad in drugih partizanskih skupin, fotografije še med okupacijo, fotografije zborov žena
itd. Lepo so uredili zbirko majhnih partizanskih predmetov od cigaretnih doz prek ročno izdelanih štampiljk do raznih oblačil itd.
Medtem se je muzejsko o-sebje povečalo in odslej se delo muzeja pozna povsod. Muzej sodeluje pri odkrivanju spomenikov padlim borcem, muzej sodeluje pri vseh kulturnih manifestacijah No-
Leo Vilhar, ravnatelj Notranjskega muzeja v Postojni
tranjske od razstave 400-let-nice slovenske knjige in razstave ob 10-letnici tržaškega procesa, ki sta bili organizirani na začetku leta 1952 do vseh drugih razstav, ki so sledile iz leta v leto. Muzej sodeluje tudi pri drugih kulturnih manifestacijah Notranjske. Delo muzeja se pozna tudi pri raznih kulturnih in drugih množičnih društvih. Ze leta 1952 so v muzeju odprli 2 nova oddel-
vrh krajša in da se ne približamo meji, smo s» odločili da zaznamujemo pot z odcepkom že nekaj sto metrov pred omenjeno tablo na levo, proti vrhu. kar prek gmajne in ograd, ker steze tod ni več. Preskako-vaje ogradne zide, skozi grmovje, prek kraških škrapelj in griž, smo v četrt u-re na vrhu pri triangulacij-skem znamenju.
Razgled je krasen v sko-ro zahajajočem jesenskem soncu, prek vse Komenske
  ................................
KNJIGA, KI MORA V VSAKO SLOVENSKO HIŠO
Jadranski koledar 19S S
lep zbornik o delu in življenju zamejskih Slovencev v sedanjosti in preteklosti
V knjigarnah je že — za skromen denar — na razpolago novi sjadranski koledar» s štirimi knjigami Prešernove družbe. Koledarja, ki si je že po pravici pridobil naziv »»tradicionalen«, saj nas že vrsto let zaporedoma vsako jesen obišče, se vedno razveselimo. Navadno nas preseneti že s svojo zunanjo prikupnostjo kakor tudi z notranjo ureditvijo in opremo. Tudi letos nas z naslovne strani pozdravlja prijeten morski motiv, fotografsko delo Albina Bubniča, medtem ko najdemo v koledarskem delu ob vsakem mesecu lepo celostransko reprodukcijo fotografij, ki so vse posnete v bližnji tržaški okolici. Toda koliko jih bo med čitatelji koledarja, ki bodo ob teh slikah obstali, češ, še nikoli nisem tega videl.
V koledarju bodo čitatelji našli takorekoč vse, kar jih zanima:	od praktično-pouč-nega do* zabavnega. Kmetovalce bodo že ob posameznih mesecih kratka navodila spomnila še na kako stvar, na katero mogoče ob navadnem delu ne mislijo. Tudi tisti, ki ni kmetovalec, pa si bo rad prečital, katera so znamenja, ki napovedujejo lepo ali slabo vreme.
Kratek odlomek iz govora Borisa Ziherla ob 40. obletnici oktobrske revolucije z Leninovo sliko uvaja zborniški del koledarja, kjer je prvi članek posvečen največjemu dogodku tekočega leta: izstrelitvi prvih dveh umetnih satelitov. Članek je na-
pisal dr. Lavo Čermelj, med Slovenci pač eden izmed najbolj poklicanih za tak prispevek. Čeprav se je ob izstrelitvi sputnikov povsod mnogo pisalo, bo vendar vsakdo rad prebral tudi Čermeljev članek, ker je v njem še vedno mnogo takega, na kar človek pri prebiranju časopisnih člankov ni naletel; predvsem pa je vse povedano na kar najbolj razumljiv način.
Jasno je, da mimo tega velikega dogodka ni mogel tudi Rado Cilenšek. V članku «Znaki nove dobe«, ki je komentar k političnim dogodkom v letu 1957, ga imenuje rojstvo vsemirske dobe. Med drugim ugotavlja, da »»dokazuje rojstvo vsemirske dobe nesmiselnost vsake politike, ki računa z lastno premočjo in jo izkorišča kot politično sredstvo, pa tudi nesmiselnost tekmovanja za premoč.«
Dr. Lavo Čermelj pa je prispeval tudi članek (»Med-narodna zaščita manjšin«. Tu vidimo, kako težavno je delo za mednarodno priznanje manjšinskih pravic. Saj se je občutljivost držav, ki so se imele za vzvišene nad vsako mednarodno in sploh vsako obveznostjo glede manjšin na svojem ozemlju, prenesla tudi na 0&N. Potem je seveda razumljivo — kar bi se sicer moralo zdeti čudno — da je vprašanje zaščite manjšin še daleč od svoje rešitve.
Manjšinskemu vprašanju Slovencev pa je koledar posvetil poleg prispevkov, ki
Salež je ohranil še mnogo lepot in izvirnih značilnosti pristne kraške vasi, kamor se je dobro vključil spomenik padlim
partizanom (levo)* Na debili še en po6netek iz Saleža.
se nanašajo na nas same, in ) so torej v bistvu članki o slovenski manjšini pod Italijo, še obširni razpravi dr. Julija Felaherja in Janka Liske. Felaher piše o koroških Slovencih v letu 1957. Zaradi svoje posebne aktualnosti nas bo zlasti zanimal IV. del njegove razprave, kjer govori o manjšinski zaščiti v teoriji in praksi, nato o slovenski gimnaziji in potem o osnutku zakonov za šolstvo in o uporabi slovenščine kot uradnega jezika pri sodiščih. — Prav zato, ker so »»Porabje, Prekmurje, Pomurje na Primorskem slabo znana imena«, kot ugotavlja prof. Liška, ima njegova razprava za nas toliko večjo vrednost. Prav je namreč, da vemo, »Ja žive Slovenci kot manjšina tudi na Madžarskem in da se o tej manjšini kaj več poučimo. Videli bomo, da je tudi življenje te manjšine težko in da se stoletna trnova pot žal ni končala niti pod ljdd-sko-demokratično Madžarsko«.
Koledar nato objavlja nekatere dokumente v zvezi z izvajanjem londonskega memoranduma, nakar slede trije članki iz naše domače »»dnevne« politike: Kriza tržaškega občinskega sveta (dr. Jože Peklevd), Avtonomna dežela s posebnim statutom (Slavko Stoka) in Tržaško gospodarstvo v luči lokalnega in malega prometa (dr. France Škerlj).
Drugo leto bo stoletnica rojstva dr. Henrika Tume, čigar velik pomen v življenju Primorske pred prvo svetovno vojno najbrž še ni dovolj ocenjen. Naj bi k temu pripomogla prav omenjena stoletnica, v katero je kot uvod napisal Zorko Jelinčič zelo dober informativni članek.
V februarju pa bo 200 let, kar se je rodil Valentin Vodnik. Na to nas opozarja v svojem sestavku dr. Andrej Budal.
V našo domačo preteklost posegajo razni članki. Drago Pahor piše v razpravi 70 let prvega slovenskega šolskega zavoda v Trstu o delovanju šolske «Družbe sv. Cirila in Metoda«. Razprava po svoji dokumentarnosti močno povzdiguje celotno vrednost letošnjega koledarja.
Bazovci bodo veseli članka Mira Prešla Pod basovsko lipo se je rodila (»Lipa«, prav tako se bodo Dolinčani radi ogledali v članku Edvina Švaba 80-letnica pevskega društva «Valentin Vodnik« v Dolini. Oba članka sta o-premljena s slikami. Nabre-
žince bo zanimal članek Zorka Jelinčiča Gospodič — na-brežinski ribič. Riko Pertot piše o barkopljanskih pericah, Albin Bubnič pa o ljudskih običajih in pregovorih v Boljuncu. Zlasti Kontovel-ce in Prosečane — pa tudi druge — bo zanimala Oporoka Jelerja s Kontovela, ki jo je našel v tržaškem občinskem arhivu Samo Pahor in jo tu objavlja. Kakšen je bi* Veliki trg v 18. stoletju pa poroča inž. Miran Pavlin. Na Trg se nanaša še prispevek Srečka Vilharja Tomma-sini o Trstu in njegovih prebivalcih.
Del koledarja je posvečen Goriški in Beneški Sloveniji. Na kratko so prikazali problematiko svojih občin trije župani slovenskih občin na Goriškem; Andrej Jarc (Doberdob), Jožef Ceščut (Sovodnie) in He /megild Podveršič (Steverjan).
V zgodovino posegata prispevka Iva Marinčiča Pred 100 leti je cesar obljubil pro-go skvzi Gorico in dr. Rada Bednaržika Travnik — srce Gorice.
Predvsem strokovnjake bo pritegnil prispevek Ettora Specogne (Krizova pot« iz Arbeča, posebej etnografe pa prispevek istega avtorja Kostanj v življenju beneških Slovencev ter Izidorja Predana O treh tetah čarovnicah in o duhovniku Pre' Antonu.
V Istro posegata prispevka Pagona Andreja-Ogareva Življenje se premika in Zbledele listine, živa priča . preteklosti. (Mogoče bi bilo |
za bodoče bolje, da ne piše kdorkoli o vseh stvareh.)
V našo živo problematiko sega članek Jožeta Babiča o Slovenskem narodnem gledališču v Trstu 1957-1958. kot perspektiva, ki prihaja vedno bliže, pa nam je prispevek Borisa Raceta Tak bo Kulturni dom, ki mu sledi sedem načrtov in maket.
Milan Lindič in Boris Grabnar pa sta 'prispevala članka, ki segata izven naših ožjih meja. Prvi je napisal Dvanajst let slovenskega filma, drugi pa Sodobni romani o preteklih dogodkih. Ce omenimo še dr. Fortunata Mikuletiča Križevačke statute ter Ivana Maverja Ju bi lej no leto slovenskega kolesarskega športa, potem nam ostane v koledarju le še praktično gradivo in pa be-letristični ter zabavni del.
Tu srečamo imena Draga Gervaisa, ki je luni tragično preminil. Filipa Bene de-tiča, ki se s svojimi pesniškimi prispevki vedno bolj uveljavlja, Stanka Breščaka, Viktorja Dolenca, Marto Fil-li, Miroslava Košuto in Slavka Juga, ki so pesniki koledarja, ter Maro Samso, Srečka Vilharja, Mikulo Letiča, Franceta Magajno in Pavla Tonona s prispevki v prozi.
Praktični uporabi pa so namenjeni prispevki Draša in Novele Pulgher, medtem ko je Milan Bolčič natresel lešnikov in orehov — to so uganke.
rh o
(O knjigah Prešernove družbe, ki jih prejmejo kupci skupaj s koledarjem, pa bomo poročali posebej.)
ka, in sicer razstavo telesno-vzgojnih društev in skromno etnografsko zbirko, ki se je že v letih 1953 in 1954 povečala in izpopolnila. Najvažnejša je v tej zbirki skupina vaških helebard iz 19. in 20. stol.
Leto 1954 je prineslo nove uspehe. Poleg organizacije in otvoritve skromnega arheološkega oddelka moramo o-meniti razstavo ob deseti obletnici prve konference slovenskih protifašističnih žena na Primorskem. Razstavo *>o organizirali v Štjaku na Vipavskem, žela je izreden u-speh, saj jo je obiskalo v pičlih dveh dneh nad 2000 ljudi.
Istočasno že delajo na novem oddelku z naslovom »»Postojna in njena okolica«, ki ga prvič prikažejo ob «tednu muzejev«. 3. oktobra 1954. Oddelek vsebuje bogato kulturnozgodovmsko zbirko, ki gre od d • polovice 15. stoletja do današnjih dni. Med ostalimi predmeti naj omenimo diplomo o u-stanovitvi mesta Loža iz leta 1477.
Toda pomanjkanje razstavnih prostorov je narekovalo potrebo po začasni ukinitvi nekaterih zbirk, da bi bilo mogoče urediti zbirko slovenskega narodnega buditelja, pesnika in skladatelja Miroslava Vilharja, ki mu je muzejsko vodstvo namenilo posebno sobo. Zbirka vsebuje njegove rokopise, knjige, fotografske posnetke spomenika, fotografske posnetke krajev njegovega bivanja itd. Med rokopisi sta dve zelo važni politični pismi, ki ponazorujeta njegovo pošteno borbo za slovenski narod proti mračnemu klerikalizmu.
Izredno uspela lanskoletna arheološka izkopavanja v Knežaku in Slavini ter še u-spešnejša letošnja izkopavanja pri Sv. Ani pod Križno goro, ki so spravila na dan mnogo lepo ohranjenih predmetov železne dobe, so obogatila arheološko zbirko, ki je bila letos v začetku jeseni obnovljena in razširjena.
Vse to lahko danes vidimo v Notranjskem muzeju v Postojni. Toda koliko bi se še dalo videti, če bi imel muzej primerne prostore, dovolj obsežne za bogastvo, ki se je v teh desetih letih s tako vztrajnostjo nabiralo, saj je od skupnega števila 17.305 muzealij razstavljenih v urejenih zbirkah komaj 1500 predmetov. Vse ostalo leži v depojih, ker razpoložljivih razstavnih prostorov ni več. Da bi vsaj deloma o-mejilo pomanjkanje prostorov, si prizadeva muzejsko vodstvo organizirati občasne razstave na terenu in v Postojni sami. Tako so letos i-meli dve razstavi pod naslovom »Primorska v borbi« v Pivki in Knežaku.
Nedavno je bil sprejet sklep, da bodo v Postojni čimprej rešili vprašanje muzejskih prostorov s tem, da bodo na mestu starih zaporov zgradili moderno stavbo, ki bo namenjena kulturnim potrebam Notranjske. In takrat bo možno v Notranjskem muzeju posvetiti pozornost tudi tistim zbirkam, ki jih danes ne vidimo, ki so pa potrebne, če hočemo prikazati ves razvoj pokrajine. Tako bo mogoče odpreti lovsko in gozdarsko zbirko ter orožarno. Mogoče bo tudi odpreti lep oddelek srednjeveškega in modernega slikarstva, saj poseduje muzej dragocene slike, ki naravnost terjajo, da bi jih ljudje gledali.
Ob zaključku želimo muzejskemu kolektivu ob tem prazniku, da bi še nadalje tako požrtvovalno in pridno bogatil svoj muzej, in mu zt dosežene uspehe izrekamo najiskrenejše čestitke
MIROSLAV PAHOK
Pročelje sedanje muzejske biče v Postojni,
OBRAMBNI GOVOR, KI RAZBURJA FRANCIJO \
J
Peklensko mučenje j
mladega alžirskega dekleta J
i
s s \ s s s s s s s s s s s \ s s \ \ s s s s s \
Pred nekaj dnevi so objavili v Franciji knjigo, ki je vzbudila izredno zanimanje občinstva in privedla do novih hudih obtožb na vlado, sodne, policijske in vojaške oblasti. Gre za obrambni govor odvetnika Jacquesa Vergesa, katerega je hotel iz-pregovoriti pred sodiščem, kar pa so mu sodniki protipostavno preprečili.
Omenjeni odvetnik je bil zagovornik Giamile Buhired — mladega, lepega alžirskega dekleta, katero so obdolžili in obsodili na smrt, ker naj bi po trditvah policije sodelovala pri nekem bombnem a-tentatu, kjer je umrlo večje število ljudi.
Iz dokumentiranega obrambnega govora zagovornika mladega dekleta pa je razvidno, da je resnica precej drugačna, poleg tega pa so prišle na dan stvari, ki potrjujejo vse obtožbe o pretepanjih, mučenjih in drugih grozodejstvih, ki so jih zagrešile francoske oblasti v Alžiru
Giamilo Buhired je nekega temačnega večera u-jela francoska patrulja, ki je po policijski uri videla za nekim vogalom tri sumljive postave. Patrulja je pričela streljati, dva moška sta zbežala, dekle pa je obležalo na tlaku s prestreljeno ramo.
Takoj so jo sicer odpeljali v bolnico, kjer so ji rano prevezali, zatem pa so se pričela czasliševa-nja», ki so trajala več tednov. Policijo, padalske oficirje, ki se zlasti ^odlikujejo* s surovost jo, špijonaž-no službo pri teh zasliševanjih niso toliko zanimali bombni atentati, kolikor organizacija alžirskega narodnoosvobodilnega gibanja, ker so vedeli, do je mlado dekle na izredno pomembnem mestu v tej organizaciji, saj je bilo sorodnica in nekaka tajnica voditelja tega gibanja.
Zasliševanja v bolnici pa niso privedla do zaželenih rezultatov, ker je dekle sicer priznalo svojo pripadnost in sodelovanje •pri tem gibanju, ni hotelo pa povedati niti besedice več.
Drugo noč so jo odpeljali iz bolnice v neko skrivnostno hišo, kjer so ji pričeli najprej zvijati ranjeno roko. Pa tudi to je bilo brez uspeha. Nato so jo slekli do golega, postavili na nekak tram, ji zvezali roke in noge in ji vtaknili v usta ter na prsi električni aparat ter vključili tok. Taka «zasliševa-nja* so se nato vrstila iz dneva v noč, s skromnimi presledki, ko so ji zdravili roko, da ne bi preveč oslabela in ne bi vzdržala novih muk.
Junaško dekle pa je vse to prestalo in ni izdalo svojih tovarišev.
Sodna razprava se je spremenila v svojevrstno tragično burko. Državni tožilec je privedel samo e-no pričo prav tako mlado dvajsetletno dekle Giamilo Buzzo, katero so policisti ujeli nekaj prej in ki je morala preživeti podobne muke, tako da je od vsega hudega znorela. Na razpravi je obtožila Giamilo Buhired, da je sodelovala pri bombnem napadu. Vendar pa je bilo njeno pričevanje le malo prepričljivo, saj je ves čas padala v nezavest, dobivala histerične napade, tulila o elektriki in bila očitno pod vplivom mamil, ker drugače ne bi mogla sedeti v sodni dvorani. Ob koncu svojega pričanja so morali ubogo dekle celo s silo odpeljati iz dvorane, ker je nenadoma pričela tuliti in si je strgala obleko s telesa.
Vsa ta dejstva je velika večina francoskega tiska (molči samo desničarski tisk) zelo ostro komentirala, saj je edina obremenjevalna priča očitno pričala iz bojazni pred novimi mukami in pod vplivom mamil. Bolj jasnega primera juridičnega umora si torej ni mogoče niti zamisliti. Vendar pa ne gre samo za to naravnost grozotno'juridično plat, temveč je ta kričeč primer samo odraz francoske kolonialne politike, ki zlasti nas spominja na metode fašistov ter nacistov, ki so v naših krajih prav tako mučili ljudi z električnim tokom.
KRAS postaja eno samo veliko
Obrat za uničevanje smeti pa je šele na papirju
smetiSče
Vsako sončno nedeljo pohite množice izletnikov na prostrano Kraško planoto, da se naužijejo naravnih lepot te zanimive pokrajine, pa tudi čistega zraka, ki naš organizem mnogo bolj osveži kakor pa nadimljeno mestno ozračje.
Od pomladi do kraja poletja bo staro in mlado nabiralo cvetje, v pozni jeseni se vsakdo okrasi s svežnjem vejic, polnih zlatorumenega in rdečega listja, a v zimskih sončnih dneh bo na Kraški planjavi še vedno prijala igra z žogo.
Vse do bližnje preteklosti ti je vsak kotiček Kraške planote nudil brezskrbno razvedrilo, če si se naveličal pohajanja po tratah, semtertja posejanih s kamnitimi drobci ali pa tudi z velikimi izlizanimi skalami, ti je spust v eno od neštevilnih vrtač in malih dolin naenkrat prikazal kraški svet v povsem drugi sliki. Na dnu teh vdolbin si ugledal pestro zelenje, prekrivajoče rodovitno kraško ilovico, katero strmo pobočje brani pred pustošenjem burje.
Tržaški Kras s svojimi vrtačami, uvalami, dolinami in še mnogimi drugimi zanimivimi tvorbami, katere nazivamo s skupnim imenom «kraški pojaviš., ima častno mesto v učbenikih geografije. Znanstveniki vsega sveta poznajo naš Kras in njegovo zanimivo lice.
V šoli so nas učili, da se zemeljsko površje stalno preoblikuje. A ne po zaslugi človeka. Za to skrbe voda, veter in še mnogi drugi naravni činitelji. Tudi Kras se preobraža. To je pač nujna posledica prirodnih zakonov. Toda lice Krasa se mnogo hitreje spreminja kakor pa to velevajo nepisani zakoni narave.
človek hoče danes prehiteti naravo in nad njo zavladati. Nekateri znanstveniki so ukrotili pošastno energijo atom-
skih jeder. Drugim ni bilo dovolj, da kroži okoli zemlje ena sama luna, pa so poslali v vsemirje še dva satelita.
Žal se od Tržačanov še ni nihče izkazal s takimi mogočnimi stvaritvami. Toda zakaj bi naši pametnjaki zaostali za ljudmi, o katerih govori ves svet z velikim spoštovanjem! Pa so si nekateri domislili: če nam že ni usojeno, da bi iz nevidnih drobcev materije črpali silo ali pa povečali število vsemirskih teles, zakaj naj ne bi vsaj preobrazili lice tega sveta? In spravili so se na delo. Pri barkovljanskem portiču so začeli zasipati morje, z zemeljskega površja žele izbrisati sloviti tržaški kanal, a nedaleč od Opčin pa posebna skupina preoblikuje kraško površje!
Res počasi, a vztrajno spreminja Kras svoje lice. Nenehno vozijo iz mesta na planoto tovorni avtomobili, polni svojevrstnega tovora. In kaj je vendar to skrivnostno blago, katero poklanjamo našemu, tolikokrat opevanemu Krasu? Nič manj kakor smeti. Pristne smeti, katere še nabirajo v gospodinjstvih, trgovinah in delavnicah. Papir, konzervne škatle, stare cunje, ostanki hrane, pepel in še vsemogoči drugi odpadki prihajajo v tovornikih, označenih s siglo N.U. na Kraško planoto in tam nehajo v globini vrtač.
Kras ni več tak, kakršnega smo bili vajeni. Izginevajo bilke rastlin, katere so si nekdaj med kamenijem utirale rast proti soncu, lahni vetrič ne čisti več zaprašenih pljuč nedeljskih izletnikov. Kras postaja eno samo veliko smetišče. V vdorih kamnitega površja gnijejo najrazličnejši odpadki, a od teh legel smradu se neprijeten duh širi prek planjave. Ob skladovih smeti marsikdaj opaziš reveža, ki pod umazanijo išče razno šaro,
da bi jo na kak način vnovčil in si kupil hlebec kruha ...
* * *
Strokovnjaki pravijo, da se v teku vsakega dneva na prebivalca evropskih mest nabere pol kilograma smeti. V Trstu se torej dnevno stvori približno 125 ton oziroma 350 kubičnih metrov smeti. Kam z njimi? Odstraniti jih je treba iz naših bivališč in preprečiti, da ne bi ogražale naše zdravje. Saj vendar v smeteh odlično uspevajo razni povzročitelji bolezni.
Na razne načine se lahko znebimo teh odpadkov.
Najenostavnejši postopek za njihovo odstranjevanje je pač ta, da jih mečemo v razne jame. Tovrstno metodo, katere se s pridom poslužujejo pri nas, pa so opustila vsa velika mesta. Smeti je treba odvažati v kraje, ki so zelo oddaljeni od človeških bivališč. Transportni stroški so precejšnji, a poleg tega ta način odstranjevanja smeti ni priporočljiv iz zdravstvenih vidikov.
Ker so se mnogoteri glasovi dvignili proti načrtnemu spreminjanju Krasa v tržaško mestno smetišče, so odločujoči krogi sklenili, naj bi naše smeti uničevali na kak sodobnejši način. Izbira pa ni lahka. Vsak postopek ima svoje dobre in slabe strani.
Sežiganje smeti je najbolj higienično. V Angliji na ta način že od 1876. leta dalje uničujejo smeti. Kadar gore smeti v kotlu, ne nastaja mnogo te toplote, približno 800 do 1600 kalorij na kilogram. Toda kljub temu v posebnih se" žigalnih pečeh proizvajamo še vedno toliko vodne pare, da se z njeno prodajo lahko ekonomsko okoristimo.
Marsikomu je pri srcu prebiranje smeti. Vendar se to nikakor ne more eko-
nomsko obnesti. Saj se vendar nekam čudno sliši, da bi prodajali razne stvari, katere smo že odvrgli. V ta namen so ponekod tudi zgradili velike obrate. Vsega dela ne opravijo le stroji, potrebna je tudi človeška roka. Toda kdo naj vrši tako umazano opravilo? Saj je vendar ponižujoče za človeka, da bi postal poklicni prebiralec smeti! še pred desetimi leti so smeti švicarskega mesta Bern vozili v kaznilnico Witzwill, kjer so jih jetniki prebirali in potem predelovali v gnojilo. A ta postopek je bil prepovedan, ker ni v skladu s sodobnim pojmovanjem življenja kaznjencev.
In končno naj še omenimo, da obstajajo razne metode pretvarjanja smeti v gnojilo, ki je po svojem učinku enakovredno hlevskemu gnoju. Vendar ti postopki še niso povsem obdelani. Zaenkrat še ni mogoče povsem odstraniti drobnih kovinskih delcev in črepinj, kar je nevarno predvsem za pasočo se živino. Tako gnojilo tudi ni primerno za vsako zemljo, če z gnojilom iz smeti sipljemo zemljišče, kateremu to ne odgovarja, tedaj rastline kaj kmalu obole za raznimi boleznimi.
Predelovanje smeti v gnojilo pa nikakor ni primemo za velika mesta. Kdo nam zagotovi, da bomo lahko oddali vse gnojilo? Pomisliti moramo, da smeti nastajajo vsak dan, gnojilo pa rabijo kmetje predvsem spomladi in jeseni.
* # #
Ni nam znano, kako naj izgleda bodoči tržaški obrat za uničevanje smeti. Menda nameravajo smeti prebirati in jih potem pretvarjati v gnojilo.
Vsa ta zadeva se vleče na dolgo, a zato Kras vedno bolj izgublja na svoji lepoti in privlačnosti...
Mp
V raznih državah so že zgradili najmoder-neje opremljene o-brate za sežiganje smeti. Na sliki vidimo tak obrat, katerega so zgradili 1943-leta v Baslu (Švica).
V tej tovarni sežgejo v 24 urah v dveh pečeh 400 ton smeti-Vse kaže. da je to edini gospodarsko n-temeljen način reševanja tega'vprašanja-Koliko časa bo še minilo, da tak obrat postavijo tudi pri nas?
nmmnmmvmTTmm TmnTmnmTTmTmmmTTTmTmTT tttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttt tttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttt ittttttttttttttttttttttttttttttttttttttttt
Črni so kot oglje, pa niso črnci v pravem pomenu besede Izredno so visoki - od 1,90 do 2 metra - Vsi so zelo dobri plesalci
Giamila Buhired
Ste že slišali ime Ruanda Urundi, ali pa Vatus-si? Seveda ste že — le spomnite se dobro tiste televizijske oddaje «Odne-haš ali nadaljuješ* pred ‘škoraj dvema letoma, ko je za etnološka vprašanja odgovarjal železniški u-radnik Bosi in nam povedal toliko zanimivih stvari o raznih plemenih v Afriki in celo na Severnem tečaju. In med temi je naštel tudi Vatus-se, ki živijo v svoji državi, ki nosi ime Ruanda U-rundi in ki leži v Južni Afriki, če se ne motimo (ker ne bi bilo pri takih imenih nič čudnega) je Bosi tedaj pokazal tudi loke in kopja, ki se jih poslužujejo Vatussi in je tudi povedal, da je to pleme zelo hrabro in bojevito.
Seveda nam samo teh nekaj skopih podatkov ni moglo dati prave slike o Vatussih, o njihovih običajih in o njihovem življenju. Brez dvoma pa je v marsikomu zapustilo željo, da bi se z njimi po-blize spoznal in si ogledal kraje, kjer ti »afriški orjaki* živijo. Eden izmed teh je tudi italijanski novinar Pellegrini, ki je Južno Afriko sam obiskal in od tam poslal italijanskim časopisom zelo
DO
VELJAVEN
DECEMBRA
Oven od 21. 3. do
20. 4.) Nevšečnosti in zapletljaji, s katerimi pa se je treba boriti, tudi če niste najbolje razpoloženi. Prijetne ure v soboto.
Bik (od 21. 4. do
20. 3.) Z vztrajnostjo boste želi uspehe, ki bodo pomembnejši od pričakovanj. Draga oseba čaka vaše sporočilo. Predvideva se potovanje.
Dvotčka (od 21. 5. do 20. S.) Neugodni dnevi za sen'imentalne dogodivščine, kljub prijetnim srečanjem. Zapreike in težave boste z lahkoto premagali.
Rak (od 21. 8-
do 22. 7.) Ugod ne in prijetne priložnosti. Teden je zelo primeren za poslovne zadeve in bodo vaše pobude uspešne.
Lev (od 23. 7. do 22. 8.) Nesoglasja zaradi nel zaupanja in ljubosumja. Odkrita beseda lahko premaga vse težave. Trdo delo bo privedlo do želenih uspehov. Srečen petek.
Devica (od 23.
8. do 22. 9.) Prijetne presenetljive novice ob koncu tedna. V določenih okoliščinah ne smete hiti avoumni. Srečni dnevi torek, petek in sobota.
Tehtnica (od 23.
9. do 22.	10.) Teden bo poln ugodnih dogodkov. Srečali se boste s prijetnimi ljudmi. Ne
ustrašite se težav, ker lahko tako izgubite ugodne priložnosti.
Škorpijon (od 23.	10. do 21.
11.) Vzbudili boste zaupanje vam prijetne o-sebe, ne razočarajte Je. Odločneje morate braniti svoje pravice.
Strelec (od 22.
11. do 21.	12.)
Posrečile se vam
bodo namere Neka oseba vam bo skušala škoditi, vendar pa vztrajajte in uspeh je zagotovljen.
Kozorog (od 22.
12. do 20. 1.) še
kar prijetni in zadovoljivi dne vi. Možne nesporazume boste z lahkoto premostili. Prijetna srečanja.
Vodnar (od 21.
do 19. 2.) Vali napori pri delu so pravilni vztrajajte in u-speh se bo kmalu pokazal. Prejeli boste ugodno ponudbo. Izredno ugoden zaključek tedna.
Ribe (od 20. 2.
do 20. 3.) Sprejeti morate dokončno odločitev v odnosu do ljubljene osebe. Mnogo skrbi in težav, katerih rešitev je odvisna od vašega prizadevanja. Potovanje.
Vi
®!
zanimive članke.
Iz teh lahko izvemo, da živijo najmanjši prebivalci Afrike — pigmejci v džungli, imenovani Ituri. Komaj nekaj -sto kilometrov južneje od te džungle pa živijo Vatussi, ali kot jih vsi inienujejo: «afriški orjaki*. In zemlja, na kateri živijo je tudi podobna tem orjakom. Visoke gore, nato strmo padajoče doline, vmes pa večja in manjša jezera in skoraj na vsaki gori vulkan, iz katerega se podnevi kadi, ponoči pa bruha ognjene zublje. Ves izgled pokrajine je tak, kot bi ga človeška noga še ne bila prestopila. Gozdovi so divji, gosto obraščeni, travnikov in pašnikov skoraj ni.
Kako so prišli semkaj in zakaj so se nastanili prav v tej pokrajini? Tega točno ne ve nihče. Pravijo pa, da so prišli v Ruando Urundo pred dobrimi pet sto leti in da poteka njihov rod iz Etiopije, ali na vsak način iz Severne. A-frike. To naj bi potrjevala že njihova zunanjost. Vatussi so namreč črni kot oglje, niso pa črnci v pravem pomenu besede. Postave so izredno visoke — od 1,90 do 2 metra — glavo imajo dokaj pravilno oblikovano ter so tudi drugače dobro razviti.
Pred njimi so v tej per krajini prebivali črnci BantU, ki so pa po postavi mnogo manjši in so tudi umsko manj razviti. Te so si Vatussi zlahka o-svojili in jih napravili tako rekoč za svoje sužnje. Vatussi so danes v glavnem bojevniki, medtem ko se člani plemena Ban-tti bavijo s poljedelstvom in živinorejo, živina Va-tussov, za katero skrbijo izključno le člani plemena Bantu, je vsa zelo velika in močna, kot nalašč u-stvarjena za svoje ogromne gospodarje. Rogovi volov so tako veliki, kot si jih mi še v najbujnejši fantaziji ne moremo zamišljati. živina je zelo odporna in lahko prenaša hlad in mraz, ki vladata v Ruandi Urundi, kljub veliki bližini ekvatorja.
Ruanda Urundi je bila do druge svetovne vojne nemška kolonija, danes pa je belgijski protektorat. Protektorat pravimo in ne kolonija in že se govori tudi o neodvisni državi Ruanda Urundi. Dežela nima svojega kralja, ima pa dva princa. Eden je princ Ruande, drugi pa Urunde, oba pa nosita naziv »mua-mi» ter se štejeta za naslednike velikega kralja Salomona in dediče njegovih bivših rudnikov.
Glavno besedo ima princ M tara III., ki ima svojo
prestolnico v mestu Nyan-za in ki 'je brez dvoma najvišji princ na svetu. Meri namreč okoli 2 metra in je star 47 let. Mutara III. govori perfektno francoski in angleški ter obvlada še nekatere druge
jezike. Oblači se v evropska oblačila, pri čemer pa ne skuša zatajiti svojega porekla. Njegova palača je zgrajena v evropskem stilu in tudi vsa oprema je modema. Le tu pa tam se pa vendarle čuti, da
Mali slonček se Je izgubil iz črede, ustrašil se je pač zamorskih bobnov.
Nevarnost Je že tu. Lovci so pritekli opremljeni z vrvmi, le malo manjl.a pa bo usoda slončka zapečatena za vedno
gre za palačo predstavnika afriškega plemena, plemena slavnih bojevnikov. Na to nas še najbolj o-pomnijo	vojaki princa
Mutara, oblečeni v .bela, rumena in vijoličasta oblačila in okrašeni z raznobarvnimi perjanicami, ki se vadijo pred palačo v metanju kopja.
Tudi ženske plemena Vatussi so močne in zelo velike teT jih je pravzaprav zelo težko razločiti od moških. Oblečene so prav tako v bela, rumena in vijoličasta oblačila, lase na glavi pa si brijejo ter si pustijo sredi glave le čop, ki ga skrbno češejo v prečko. Tudi one so hrabre bojevnice ter se večkrat u-deležujejo bojev z manjšimi plemeni, ali pa hodijo s svojimi možmi na lov.
Vatussi so vsi zelo dobri plesalci. Zato ne manjka pri njih plesnih ooredov in drugih prireditev, na katerih nastopajo z različnimi plesi. Ples žensk je bolj umirjen ter hočejo z njim izprositi pri bogovih dober lov in letino ter pregnati bolezen in smrt. Pleš moških je mnogo bolj razgiban ter predstavlja v glavnem bitko. Za takšne priložnosti se Vatussi še posebno svečano oblečejo ter si namažejo obraz z raznimi barvami. Ples spremljata petje in pa godba na bobne in primitivna glasbila. Ob takih svečanih prilikah si Vatussi privoščijo tudi dosti mesa in svojevrstne pijače, ki jo pripravljajo iz raznovrstnih zelišč.
Kdor je videl ameriški film »Rudniki kralja Salomona*, je lahko videl tudi Vatusse, ki so tamkaj nastopali kot potomci egiptovskih faraonov. Takšni kot so bili v filmu, so tudi v resnici. In kdor bi jih videl priti iz pragozdov v Ruanda U-rundi, bi morda v prvem trenutku mislil, da vidi samo prikazni.
Črni lovec je vlovil bivola in mu takoj odrezal glavo
Mati slonovka Je prihitela pravočasno in njen resni pogled ne ob I j ubija nic dobre ga. Lovci so zbe žali in slonček je rešen.
It TA TEL JI!
NAROČITE SE NA
PRIMORSKI DNEVNIK
ZA LETO 1998
že sedaj in ne čakajte novega leta.
Vsak nov naročnik do tako prejema! list — od dneva naročila do 31. decembra 1957 — zastonj.
Zraven tega dobi za nagrado še lepo slovensko knjigo.
NE ZAMUDITE UGODNE PRILIKE! Uprava PRIMORSKEGA DNEVNIKA
Ficko
j)
pise
Ben, zdej je vidla tista mula, tista pika pikasta, da meni ne bojo nič frdirbavali moje ime zato, ko so zdej dah orden, da so anka slovenska glih tako velavna. Alora bo meni ostalo mojo lepo ime, ma pej ona bo imela anka še naprej vse tiste br-bunčke in Brufole po sojmu obrazi in po bradi in lasje ko od konja Rjep! Prov ji stoji!
Šantla Marika je hvalila tisti pabožni glas, kako da nečko piše za vero in krščansko lubezen in da gleda Lišče rastrosava komunizem in da se bojo vsi ludje nalezli tega od veselic. Anka da piše, da posuva Falamento od vere. Anka za špotava slovenski Raj, zastran tega, ko neče videt jajc od Ku-kouoe, katere znosava Režija u pričo od njih. «In ki da so tisti tanarvišji, da nečejo stopit na Prste od njih, dabi ambot genjali tako delat!* je rekla Šantla.
*Bejšte, bejšte1» je rekel stric Toni Šapa. «Kaj jim ver jeste! Kaj ne videste, da če jo bit samo oni in sami in da ne pestijo, da bi se luctvo kaj napadlo. Oni bi teli nečko tiste soje duhove in Vile in pravlice na veselicah. Oni nečejo Resnice! In ko puckajo tanartavišje, jim je zagvišno kašen na poti in imajo kašenga be Gunca za spravit! Gleda Lišče ima ben fine veselice, ki se vidi ta pravo Zivlenje! Anka od tiste ruske ruse lune so na Pisali, da ne bo zastran nje konc Sveta in da naj se ludje potro-stajo, da je vre prej Svet tolko tavžent let frlel po Lufti in da še frli in da je sputnik eno figo fresko proti Sveti! Ma kaj bi jim človek rekel? Ma, kaj mislejo, da smo prov zares tako forte Zabiti, da ne znamo vsega tega? A ben oni so pej pozabli, kako so prov taki ko so oni, matrali tistga Galilejata zastran tega, ko je povedal, da se svet obrnača in anka frli, in da je anka kokar kašen Balon. In oni so pej rekli, da ni tisto nič res, da Svet ni okrogel, ma da je raven ko kašen Brjar! In zdaj pej tako pravijo. Ambot tako, ambot pej tako! Ma meni ne bojo zabivali in nanka dajali pit! Jest mislen ses Mojo glavo! Se ne pustim cukat in peštat nazaj!*
Ma je utihenla pole Šantla!
Ma smo se mogli smejat tistmu, kateri je znal tako fino dekla Mirat in ko je pravil tisto od klobuka in od Bolhe in anka druge. In kako so fino pojali Renato in tista, ki je bla za planinsko rožo in Danica, ki tako forte debelo poje. Skoda, ko ni anka ano za žvižgala. In tisti žeža! Res je blo lepo na Veselici Sto Minut’
it
LK.	'm*’*'^
(/'CA'
*pumova Sapa "je mr po prijel za oau&o puščico. .
KPJ JE ? NJO ? PL/ ' u JE KUPO RPNJENp 7
NE, ItVA JE , <DJ'W .' /N K L£ LPiE
V Ranjena
CtLE! TE I PRED KAM/ JE UTRDBA
Tom NAREDNIK &4RNELL
M IN
CiNc/ja *' S/ j£’
kmalu
°pOMOCLf\
kadalju' Je jo
Potovanje
RES, MOJA DOLŽNOSr BI BILA , PA VAS Ni SPUSTIM ? TOPA KDO BL MOGEL KAJ TA- j K L GA ■ ■ ■ M/SLINI , jKk PA MM NE Moyjr, KEM PKEPffEjr ttfc ca rt oo-
a ob a	/7lir.
fcSS&i.-gm Ugg^sK «
mEdnik, bi dt la
KRIŽANKA
M OBISKU PRI NAJMOČNEJŠEM ŽIVINOREJCU IRŽAŠKhGA PODROČJA
Petindvajset glav živine v hlevu nekdanje graščine na Trsteniku
ooooooooooc
Na Opčinah ga menda vsi poznajo, njega in njegovo svetlozeleno balilo. Vsako jutro je v vasi in ljudje so se nanj že tako navadili, kot da je njihov. Visok je in močne postave, pravi grenadir, čeprav je svoj vojaški rok že zdanvnaj odslužil. Ko se mu usta, nad katerimi nosi mladostno in drzno pristrižene brke, razlezejo v smeh, iz njih zadoni, kot da bi glasovi prihaja'i iz globokega vodnjaka Dobrodušnega značaja in vedno dobre volje, to je — Openci so že uganili — naš Viljem Fučka s Trsteniku. najmočnejši živinorejec našega področja.
Vse njegovo premoženje je 25 glav živine, ki jo redi na sestrinem posestvu, nekdanji graščini grofa E-conoma. Ko smo stopili na prostorno dvorišče, po katerem se je mirno sprehajala jata kokoši, nam je pogled obstal na podolgovatem gospodarskem poslopju, kateremu oi tudi vsak nestrokovnjak prisodil častitljivo starost vsaj 150 let. Kc so nam vczneje pokazali publikacijo ‘Ter-stenik — 1783*, ki jo hrani ga. Draga Fučka, smo ickoi opazili, da se obe stavbi --stanovanjska hiša in go spodarsko poslopje — nista v tem času prav nič spremenili, le obziden stolp pred graščino se je v desetletjih porušil in je namesto njega le še kup kame.n-a.
Razgled z dvorišča je prekrasen. Pod nami je ležalo kot na dlani mesto, za njim smo videli globoko v Milj-ski zaliv in še naprei do Pirana in Savudrije, na desni strani Alpe, Gradeč, Tržič in prav blizu t lizu Miramarski grad, ki se je bleščal v toplem, zgodnjem popoldanskem soncu. Najprej smo stopili v kuhinjo, kjer smo se pozdravili z gospodarjevo ženo, hčerko in sinom, ki študira na višji srednji šoli v Trstu, in komaj smo se vsedli, že je bilo na mizi vino.
«Na zdravje!*
*živeli!»
eDomač pridelek?/» «Domač! Vam ugaja?* tDobro je, res dobro! Ali ga mnogo pridelate?*
«Ob normalnih letinah 14 do 15 hi, letos pa samo pet. Nekaj nam je pobrala slana, še več pa toča in burja.* iTorej se ne ukvarjate samo z živinorejo?*
«V glavnem samo s tem. Imam tudi vinograde, vrt, na dvorišču ste videli kokoši. prašiče, toda vse to je le postranskega značaja in nam pomaga, da se laže prebijamo skozi.*
«Posestvo je vaše?*
*Ne, od moje sestre, jaz ga imam le v najemu. Tu živim že 23 let in prav te
Viljem Furka, najmočnejši it vinorejec na našem področju
dni obhajam obletnico svojega prihoda v Trst. Doma sem namreč iz Štomaža pri Ajdovščini, kjer sem živel vse do 27. novembra 1934.* «Kako to, da ste se lotili prav živinoreje?*
«Ko sem vzel posestvo v najem, sem pripeljal s sabo 6 krav. In s lem sem začel. Pašnikov ne manjka, saj se praktično raztezajo po vsem Trsteniku, do Bar-kovelj na eni in Rojana na drugi strani. Potem smo nekaj glav vzredili, nekaj smo kupili in počasi počasi se je hlev napolnil. Pred tremi leti je bilo v njem 32 glav, toda imeli smo neverjetno smolo. Zdaj ena zdaj druga — in v enem letu smo bili ob sedem glav. Prav res, kadar se človeka prime smola, tedaj mora samo čakati, kdaj ga bo kaj doletelo. Toda kaj bi govorili o kravah v hiši! Stopimo v hlev!* živina je komaj prišla s pase. 16 krav, 5 juncev in 4 teličke se je zvedavo oziralo proti gospodarju.
tHlev je star, kot vidite. Toda notranjost je bila preurejena pred sedmimi leti. Kamnite plošče, ki so nekoč pokrivale tla, smo odstranili in namesto njih uredili cementni pod z odtočnim kanalom. Popravili smo jasli in strop, tako da hlev vsaj do neke mere odgovarja.
«Ali se vam ne bi splačalo napraviti nov hlev, posebno še ker bi lahko uživali prispevek Kmetijskega nadzorništva?*	\
«Stane preveč. Vsaj 8 milijonov. In četudi bi dobil prispevek, recimo za 3 milijone, bi moral še vedno najti ostalih pet. Toliko pa ne zmorem.*
«Ali niste še zaprosili za noben prispevek, ki so jih lahko deležni živinorejci?*
r-Pač, za gnojnike, ki sem jih postavil iz cementa pred nekaj leti.*
<tKaj pa živina? Ali je zdrava?*
«25 glav je v hlevu in niti ena ni bolna.*
«Pa mleko?*
<tče mislite na kakovost, tedaj vam lahko povem, da v vseh letih, odkar se u-kvarjam z živinorejo, nisem dobil še niti ene globe zaradi premajhne količine maščobe ali podobnega. Kar se pa količine tiče, sam ne vem, kaf bi rekel. Sedaj je n. pr. 14 krav brejih, kar seveda vpliva na molžo. Toda tako povprečno — mislim vsaj — bi bila dnevna produkcija kakih sto, morda nekaj čez sto litrov.* «Kam, oziroma komu prodajate mleko?*
«Imam stalne kliente, skoraj vse na Opčinah, kamor pripeljem mleko vsako jutro.*
«Kaj pa seno? Ali ga napravite sami, ali ga morate kupovati?*
«To je odvisno od letine. V zadnjih dveh letih smo ga napravili toliko, da je bilo zadosti za čez zimo. Enkrat prej pa smo ga morali kupiti preko 100 stopo.*
Takšna Je bila graščina na listeniku leta 1788. suka Je iz' italijanske publikacije z originalnim naslovom «Terstenik — 1788», ki jo hrani ga. Uraga Fučka, sedanja lastnica posestva
Kot vldiinu, se stanovanjska hiša in gospodarsko poslopje v desetletjih nisia prav nič sp-emenila, le kamnitega «tolpa ni več, ker se Je porušil, tudi vinogradov pod hišo ni več travi, ki Jih Je prerasia, pa se sedaj pase živina
na
Maja v Bazovici razstava govedi
Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo ima namen prirediti prvo razstavo goveje živine sivo-rjave pasme v Bazovici, ki bo prve dni maja 1958. leta.
Razstave se lahko u-del“žijo živinorejci z govedom. ki Je vpisano v rodovniško knjigo, kot tudi govedo brez rodovnika. Obe kategoriji bosta ločeni na naslednie oddelke: telice od 8 do 18 mesecev starosti — Junice od 18 mesecev starosti dalj* in krave pri prvem teletu, krave pri drugem teletu in dalje. Razstavljeni bodo tudi plemenjaki področja ter bikci v reji.
Razstavljena bo goveja živina sledečih vasi: Razovira, Gro*aua. Jezero, Gropada, Padriče in Trebče.
Najbolje ocenjena goveda bedo nagrajena. Rejcem, ki ne stanujejo v Bazovici, a bodo pripeljali živino na razstavo, bo nakazala kilometraza.
Živinorejci, lastniki ne-odbrane goveje živine, ki žeiiio sodelovati na razstavi, morajo predložiti Pokra'inskemu kmetijskemu nadzormštvu — Ulica Ghega st:	6 —
prošnjo do 31. decembra 1957.
rKakšne pasme je vaša živina?*
sSvica-bastarda, črnosiva. Marsikdaj so mi priporočili, da bi kupil plemensko živino, predvsem iz Švice, toda nikoli nisem bil za to navdušen. Izkazalo se je, da sem imel vsaj do neke mere prav, kajti mnogo živali, ki so prišle iz Švice, je jetičnih. Švicarska pasma za naše kraje ni primerna in je mnogo boljša ona, ki jo sedaj dobavljajo iz Verone oziroma Predalp. Toda kar se moje živine tiče, jaz sem z njo kar zadovoljen, ker ne zataji. Imam dolgoletne izkušnje in ravnam po svoji pameti.*
Medtem je gospodar nekaj živali odvezal in jih pognal na dvorišče, da smo lahko napravili obvezen fotografski posnetek.
«Kaj pa načrti za bodočnost?*
«Načrti že, načrti, toda sami veste, da je zaman delati načrte, če ni denarja.*
Med pogovorom se nam je pridružila Viljemova sestra Draga, ki nam je pokazala italijansko publikacijo z originalnim naslovom cTerstenik 1788*. Ni i-mela mnogo časa, ker jo opravki kličejo zdaj sem zdaj tja. Prav pred vhodom v nov sanatorij na Trsteniku je zgradila lep bar, ki bo k letu urejen. Zamisel ni napačna, saj bodo takrat na Trstenik vozili Sergasovi avtobusi in klientov ne bo manjkalo. Mikalo nas je, da bi od nje kaj več zvedeli o^ztjgdovini graščine na Trsteniku, saj hrani verjetno precej zgodovinskega materiala, a žal ji čas tega ni dopuščal. Pa kdaj drugič!
Spet smo se vrnili v hišo in spili še kozarec vina, potem pa smo se poslovili od priiaznega gospodarja in njegove žene, ki je že pripravljala vse potrebno za večerno molžo.
ZLATI PO
Včeraj sta slavila zlato poroko Križana Franc Žerjal in njegova žena Marija roj. Fabris. Franc Žerjal se je rodil 31. decembra 1881 v Križu, njegova žena pa 2. junija 1882. V svojem dolgem zakonu sta imela 8 otrok, od katerih so še štirje živi, in sicer en sin in tri hčere. Starši so vse svoje otroke lepo vzgojili. Oba sta zdrava, posebno slavljenec, ki je še do pred dvema mesecema delal v kamnolomu, s čimer se je ukvarjal vse življenje. Sedaj je doma in rad poprime za vsako delo. Zlatoporočencema želijo vse najboljše vsi domači, čestitkam pa se pridružuje tudi uredništvo našega lista, ki jima kliče še na mnoga leta!
Tudi	v Borštu	so	včeraj praznovali zlato	poroko, in
sicer	v hiši št.	58,	kjer živita Jože Zahar	in njegova
žena Lucija Kosmač. 30. novembra leta 1907, ko se je v Borštu poročilo kar šest parov, sta si obljubila več-Ao zvestobo, in od takrat pa do danes sta obljubo držala.	Zakonca	sta	imela 8 otrok, in sicer	7 hčera in
enega sina, ki	so	vsi živi, poročeni, in	prav pred
dnevi, 26. novembra, je najstarejša hči Francka, ki je poročena v Zabrežcu z Alojzem Kosmačem, praznovala srebrno poroko. Oba zlatoporočenca, ki sta že krepko prešla osemdeseto leto starosti, sta še čila in zdrava, saj mati še vedno mnogo zaleže pri hiši, oče pa pomaga sinu, ki je za njim prevzel kmetijo. — Hčere, sin, vnuki in vsi ostali sorodniki želijo zlatoporočencema, da bi še mnogo let živela zdrava, srečna in zadovoljna, čemur se pridružuje tudi uredništvo «Pri-morskega dnevnika*.
lltlltlltlltllltltl
Ja melje! o strelivu !* prve svetovne vojne
Obvestilo
rejcem
bikcev
Obveščamo zainteresirane živinorejce, da bo v decembru Jesenski pregled za potrditev bikov Zakon ne dovoljuje reje nepotrjenih, nad 19 mesecev starih bikcev, ali za katere ni v teku prošnja za potrditev.
Vsi lastniki, katerih bikci bodo prihodnjega decembra stari to mesecev, morajo torej predložiti preko svoje obcint do 5. decembra p. m. prošnjo na posebnem o-brazcu, ki se dobi na ob čini, naslovljeno pokrajinski komisiji za potrditev bikov. Ulica Ghega 6-1.
Ravno tako morajo predložiti prošnjo lastniki že potrjenih bikov, katerih potrditev poteče meseca decembra.
Vsa potrebna pojasnila se dobijo na sedežu komisije ali telefonsko na stev. 23927.
Pred časom je leteči oddelen goriške kvesture nabral na Krasu velike količine streliva iz prve svetovne vojne, ki je predstavljalo nevarnost za človeško življenje. V našem listu smo to akcijo pohvalili in izrazili tudi obžalovanje, da ni do nje prišlo ve’iko prej. k?i bi se morda lahko preprečila kakšna huda nesreča.
Ko pa smo te dni govorili z Jameljci, smo o tem vprašanju izvedeli še marsikaj zanimivega. kajti skoraj ni odraslega vaščana, ki ne bi kot mladenič ali zrel mož pobiral streh-vo in pri tem nosil življenje naprodaj.
Tako so nam povedali, da so od leta 1925 do leta 19il veljala posebna določila, po katerih so najditelji granai prejeli denaz-no nagrado in se kosce razstreljene granate, če so najdbo sporočili artilerijskemu oddelku v Trstu, ki je prišel na Kraj najd e, spravil granato v kaverno in jo razstrelil. Oblasti so takrat da jale najditeljem po 2 liri za vsako granato kalibra 75 mrn. po 55 lir za granato kal. 14) in po 21 lir za granato kal. 210. Iskalci granat so sicer tudi sami odpirali granat*, vendar v veliko manjši meri kot sedaj, ker se jim ni splačalo, saj so s samim odkritjem granate m obvestilom pristojnim organom ze zaslužili, poleg tega pa so še prejeli o stanke razstreljene gra-ate. Torej so imed dvojni »nslužek.
Po tej vojni pa so s to prakso, ki se je izkazala za dobro, popolnoma preneha1, tako da so vaščanom zaradi ekonomskih interesov ne spia-ča vojaškim oblastem sporoč -ti. kje je granata, ker jo le-ti odnesejo, ne da bi najditelju odšteli nagrado, kaj sele, da ni mu vrnili kose granate, da o. jih lahko prodal, kar je prav zaprav glavni namen tega dela.
Poudarjamo, da štirle mrtvi in en ranjen — to je povojn i bilanca žrtev pri iskanju stre-
I liva — niso zgolj posledica o-pustitve predvojnega sistema nagrajevanja, prav gotovo pa sedanje -trnje ne vpliva ] spodbudno na Vaščane, ki ne bodo nikoli povedaii ob,astem kraj. kjer je kakšna granata.
Zaradi tega smo mnenja, da bi morali pristojni krogi preučiti sedanji položaj in čim-prej ukrepati, kajti po prepri Čanju samih vaščanov iz Ja-melj je v tamkaisnji okolic, še veliko granat, ki so na površju in predstavljajo never nost za življenje. Poleg tega je veliko granat pod zemlio, ki jih bodo 'skalei našli s posebnimi magnetskimi pripravami in jih bodo sloj ali prej izkopali **r skušali razdreti.
PROSEK
FRNETIU
Prostor pri bloku je v zadnjem času močno spremenil svoje lice. Cesto so razširili, tako da imamo sedaj pravi trg, ki služi predvsem za o-bračan.ie in parkiranje vozil. Promet je iz dneva v dan večji. kar se odraža na razn h področjih Ze nekaj časa posluje nova trgovina jestvin, kmalu pa se bo tej pridružila še ena.
Omenimo naj. da bi bilo prav, ko bi oblasti poskrbele za nekoliko boljšo razsvetljavo, ki je sedaj ie precej pomanjkljiva. Prav bi tudi bilo, ko bi na bloku zgradili avtobusno čakalnico ter končno že rešili vprašanje javne telefonske govorilnice.
PREČNIK
Končno je tudi naša testa od spodnje vasi do šempolaj-skega katastra dobro popravljena, tako da manjka le še kakih 300 m do Sempolaja in ko bo tudi ta odsek popravljen, bomo imeli asfaltirano cesto, ki bo ustrezala današnjemu prometu. Upamo, da bo tudi ta odsek ceste kmalu u-rejea.
Spet se moramo vrniti k vprašanju naše poti v brajde. Ko je letos na našo intervencijo prišel nekdo od cestne uprave v vas. da si ogleda položaj, se je takrat ba:e izrazil, da je oot pri Zlatem borštu še dobra. Ne moremo verjet', da bi se bil mogel tako izraziti prav o tej poti, ki je v najslabšem stanju in za vožnjo neuporabna. Zvedeli smo, da je občina določila ra ureditev naše in kontovelske poli v brajde 22 milijonov lir. Prav bi bilo, da bi se z deli iimprej začelo.
Petindvajset zemljiških posestnikov, ki imajo svoja zemljišča neposredno pod vrhom. bi radi napeljali vodo v brajde (največ v razdalji 200 m od vodovoda). Tako bi mo-gli spremeniti vinograde v vrtove. Vodovodna uprava pa pravi, da ima vodovodna cev, ki je na previsu, premajhno j kapaciteto kar pa menda ne drži. Ni potrebno posebej dokazovati. da bi bila napeljava vode v splošnem interesu našega gospodarstva in bi morala občina tako pobudo v največji meri podpreti.
Vaščani si prav v tem delu radi gradijo svoje nove domove, ker je zemljišče primeino za vrtnarstvo. Sest hiš je že leto dni brez električne razsvetljave. Acegat zahteva za napeljavo elektrike mnoge denarja, od 4Q do 90 tisoč i'r, česar seveda vsakdo ne zmore, Luč pn hiši pa seveda mora biti!
Pisali smo že. kako potrebna bi bila avtobusna čakalnica, ker je naša vas center za spodnjekraški avtobusni promet, Slišimo da se občina temu upira, češ da je t0 zadeva avtobusnega podjetja. Ce to drži, potem naj občina zadevo uredi s podjetjem, kajti čakal, nica je vsekakor nujno potrebna.
Besede pomenijo:
VODORAVNO: 1. škodljivec v vrtovih in sadovnjakih, 8. mesto v vzhodni Srbiji, 15. dolžinska merska enota, 17. truplo, mrhovina, 19. majhen ikot. 20. ime srbskega knjižav-mka Karadžiča, 22. tečajen, 24. izmivan, izpiran, 25. drugo ime za fajgelj, 27. lenobne, 28. zdravilen, čaroven, 29. predmet, ki je v sorodnosti z drugim predmetom, 31. živinorejec. kmetovalec, ki ni stalno naseljen, 32. deželica v Arabiji, 33. medmet, 34. karakter, 36. moško ime, 37. ne- i umen, 38. muka, teža, ^O. stare vrste glasbilo. 42. kratica za narodnoosvobodilno borbo, 43. znak za iridij, 44. plemenit kostanj, 46. slogoven, 47. grška črka, 48. del ženskega oblačila pri muslimankah, 50. brez veselja, brez volje. 52. tako. že, 53. tuje moško ime, 54. snovni delec, 56. ujeti, dohiteti s tekom, 58. nota, 59. domače živali, 60. zver, 62. negovanje, pridelovanje, 64. dodatno nalivanje, 65 denun-ciant, 67, propagandna tiskovina, 68. kazen za slabo dejanje, 69. fotografski delavec, 71. o-krajšava za nečitljiv, 72. prebivalec mesteca na otoku Visu, 73. nepogoden, 75. velik, izreden, 77. obmejni uslužbenec, 78. zgrešen, pomoten.
NAVPIČNO; 1. vrsta mor-
skega raka, 2. oljčnat, 3. prebivalec Loke, 4. pameten, 5. okrajšava za Hektor, 6, znak za prvino astacij, 7. pismena obveza, 9. dve zaporedni črki v besedi pod 41. navp., 10. o-krajšava za gozdno avtopod-jetje, 11. znana znamka kozmetičnih sredstev, 12. zemeljski, 13. priimek bolgarskega književnika, ki je znan pod psevdonimom Elin Pelin, 14. brez rim, 15. spominsko slavnosten, 16. slaven flamski slikar, 18. ki mu je vrednost dvignjena na prvotno vrednost, 19. naseljevalec, 21. nenadna srčna slabost, 23. ne do konca odločen, ne izbojevan, 25. tako se bere ime Shaw 26. krepiti, 29. žival z rogovi, 30. tanjšanje, 33. zmeda, neurejenost, 35. polje pri Slavonskem Brodu, 38. grški bog pastirjev, 39. tuje moško ime, 41, naglo premikanja, 45. miselni. 49. kraj pri Rogaški Slatini, 51. ugovor, graja, 53. rahlo se vzpenjajoč, 55. grško mitološko bitje, iz katerega krvi se je porodil Pegaz, 57. prebivalec Odisejevega otoka, 59. prizmatični železni kalupi za vlivanje kovnega železa, 61. kdor reže ruše. 63. glej 9 navpično, 64. znan, doma napravljen, 66. tuje žensko ime, 68. ceste, steze, 70, evropska reka, 72. umetnina, 74. znak za titan, 76. veznik.
REŠITEV KRIŽANKE IZ ZADNJE ŠTEVILKE
VODORAVNO:	1. strupen,
7. Peloponez, 16. trakar, 17. regularen, 18. Po, 19. rudar,
20. lesonite, 21. kot, 22. Adam 23. cof, 24. ničen, 25. toča, 26. ter, 27. liker, 29. nit, 30. Žalec, 31. in, 32 bi resen, 34. mir, 36. Beti, 375. voz, 38. va tel 40. Kolose j, 42. iperit, 45. tapir, 47. boraks, 48. carinik, 59. rakev, 52. pir, 53. idol, 54. rum, 56. lopatam, 58. pi, 59. raven, 60. bis, 62. filer, 63 dis, 64. Alan, 65. Pelid, 67. nak, 68. Trst, 69. Nen, 70. polemičen, 72. mesar, 73. jc, 74. malinovec, 75. koleno, 76. Do-dekanez, 77. polonij.
N AVPICNO:	1.	st ratificira-
nje, 2. truden, 3. radar, 4. u-kam, 5. par, 6. Er, 7. pes, 8. Egon, 9. lunin, 10. oličin, 11. patetik, 12. oren, 13. Nen, 14. en, 15. rotacijski stroj, 17. referat, 18. početek, 20. lokev,
21. koldsar, 23. cis, 25. taborim, 27. Lizin, 28. retar, 32. borilen, 33. Nepal, 35. rob, 37. verovan, 39. likof, 41. lopar, 43. padalec, 44. tir, 46. repinec, 49. Kubalik, 51. volan, 55. Milena, 5'.'. tek, 58. pisni, 61. Simon, 63. drsen, 65. pold, 66. dive, 68. telo, 70. Pad, 71. čez, 72. mol, 74. Mo, 75. ko.
(Nadaljtvanjt prihodnjič)
IHHBHSKDEHSKKSDHBi
Pnrn^sKi onevnlk
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 4,5, najniižja 2,7, ob 17. uri 2,7, zračni tiak 1023,9 raste, veter vzhodnik severovzhodnik 22 km, vlaga 11 odst,, nebo eno desetino pooblačeno, morje razgibano, temperatura morja 11,9.
Tržaški dnevnik
Danes, NEDELJA, 1. decembra
Eliigij, Božena Sonce vzide ob 7.24 in zatone ob 16.23 Dolžina dneva 8.59. Luna vzide ob 13.15 in zatone ob 1.19. Jutri, PONEDELJEK, 2. dec. Bijana, Nataša
Tretji dan stavke kovinarjev
Žene delavcev protestirale proti krivičnemu ravnanju CRDA
Zahtevale so, naj se delavcem jutri izplačajo mezde ■ Skupščini obeh sindikutov kovinarjev
Včeraj je bil že tretji dan Končno so sklenili, da bodo
nadaljevali svojo borbo.
stavke delavcev CRDA in Tržaškega arzenala. Stavka se bo končala v ponedeljek zjutraj. Medtem pa je delavstvo še vedno močno ogorčeno zaradi krivičnega in izzivalnega ravnanja ravnateljstev, ki niso izplačala mezd. To nesramno ravnanje je obsodilo tudi vse javno mnenje, saj so delavci zaradi dolgotrajnih borb v zelo hudem gmotnem položaju in jim nočejo dati niti tistega revnega zaslužka, ki jim pritiče.
Zaradi tega so včeraj odšle žene delavcev k dr. Palamari in ktunkcionarju glavnega ravnateljstva CRDA Morettiju. Dr. Palamara jih ni sprejel, Moretti pa je dovolil priti na razgovor samo dvema ženskama. Pri tem se je opravičeval, češ da niso mogli pripraviti plačilnih spiskov zaradi stavke. Obljubil je le, da bodo delavcem izplačali mezde, če se vrnejo v ponedeljek na delo.
Odhod delegacij partizanov v Rim
Danes so odpotovale iz Trsta delegacije Zveze partizanov za tržaško ozemlje, FIAP in ANP1 v Rim, kjer se bodo udeležile protestnega zborovanja zaradi prepovedi odporniškega shoda ki bi moral biti 24. novembra letos.
Nov most čez Sočo izročen včeraj prometu
ob 11.22. S tem je bil napravljen prvi korak za obnovitev dvojnega tira na progi Trst - Benetke in je normaliziran promet med Trstom in Cervinjanom. Novi most bo nadomestil avstrijskega, ki pa je bil porušen v zadnji vojni. Most je dolg 367 metrov, ima 7 obokov ter je veljal okoli pol milijarde lir.
 »»------
*. DECEMBRA V DELAVSKEM KROŽKU
Pokrajinsko zborovanje socialistične mladine
Pokrajinska mladinska komisija PSI je sklenila, da bo prvo pokrajinsko zborovanje socialistične mladine dne 8. decembra 1957 v prostorih Iz Cervinjana je včeraj ob | Delavskega krožka v Ul. Maz-10.30 odpeljal posebni vlak, j zini 32-1. Vsedržavno zboro-ki je tako otvoril novi most, vanje italijanske socialistične čez Sočo pri Pierisu. Vlak je, mladine bo v Salernu od 12. pripeljal v Tržič po urniku I do 15. decembra.
Delavske zadruge odprle trgovino	s sam
Gospodinje bodo same izbirale blago, ki ga bodo plačale pri blagajni
Ustanovni član Delavskih, govorom je predsednik Pe zadrug Vittorio Lene je vče- trini posebej poudaril, da se
raj ob 11. uri dopoldne prerezal trak in s tem simbolično odprl novo povsem «ame-rikansko« urejeno poslovalnico te ustanove. Gre za prodajalno, v kateri bodo lahko kupci sami izbirali blago, ki je že dokončno pripravljeno in nameščeno po raznih policah. Pri vhodu si bo tako gospodinja lahko izbrala priročen voziček, na katerem je vrsta košaric in nato naložila vanj najrazličnejše prehrambeno blago z že označenimi cenami. Vrnila se bo mimo blagajničarke, ki bo izračunala, koliko mora plačati. Prodajalci bodo samo v dveh oddelkih; tam kjer prodajajo salamo, sir in podobne stvari, kjer kupci zahtevajo, da jim blago narežejo in pripravijo po želji; in v oddelku, kjer prodajajo meso ter perutnino. V vsej dokaj veliki trgovini bo torej le šest zaposlenih oseb, kar je o-mogočilo Delavskim zadrugam, da bodo dale za vse prodano blago poseben 3-od-stoten popust, ki ga bodo izračunali na skupno ceno.
Med svečanim otvoritvenim
Včeraj sta se sestali tudi tajništvi obeh sindikatov ko-1 vinarjev in se domenili glede stavkovne akcije za prihodnji teden. O tem pa nista izdali nobenega poročila, ker bosta obveščala o akcijah vsak dan sproti
predstavnika PSDI
Madonnina skupščina FIOM, iz pokrajinskega odbora
ki so se je udeležili številni
stavkajoči delavci, v prostorih stare Delavske zbornice CISL pa je bil sestanek kovinarskih aktivistov te sindikalne organizacije, Na obeh sedežih so delavci razpravljali o položaju in dajali svoje predloge glede borbe.
Nadaljujejo se tudi izrazi solidarnosti drugih strok. Delavci tiskarskega podjetja STT so izročili sindikatoma kovinarjev vsakemu po 60.000 lir. Delavci in uradniki podjetja Orion so sklenili, da bodo prispevali vsak po eno uro mezde in plače, kakor so bili že sklenili dan prej v podjetju Modiano.
Tržaška federacija KPI je izdala včeraj izjavo, v kateri ponovno izraža solidarnost s stavkajočimi delavci CRDA ter obsoja nepopustljivost delodajalcev in brezbrižnost oblasti. Hkrati pozdravlja tudi pobudo PRI za sklicanje sestanka vseh strank, ki so zastopane v parlamentu, da bi odločno zahtevale od vlade, naj intervenira za rešitev spora.
Tudi pokrajinsko tajništvo PSDl pozdravlja pobudo PRI in se ji pridružuje. V svoji izjavi omenja obupni gmotni položaj družin kovinarjev ter še posebno ostro obsoja vodstva obratov CRDA, ki so odrekla delavcem v petek izplačilo mezd.
Stavkali so tudi delavci v podjetju ATLAS v industrijskem pristanišču. Ob 13. u-ri so se zbrali na skupščini, na kateri so jim sindikalni predstavniki poročali o razpravljanju z delodajalcem, ki vztraja na odpustu 12 delavcev. Na skupščini so tudi o-stro obsodili pritisk, ki ga izvaja delodajalec na posamezne delavce, da ne bi stavkali.
Pokrajinsko tajništvo PSDI sporoča, da je vodilni odbor stranke 22. novembra sklenil, da bo naročil svojemu predstavniku v odboru pokrajinskega sveta, naj poda ostavko. To je storil na podlagi sklepa pokrajinskega kongresa, da bi bila akcija socialdemokratov v odnosu do demokristjanov popolnoma jasna in dosledna. Da piti ne bi spravili v nevarnost delovanje občinskega sveta, ki je edini izvoljeni organ v Trstu, ne bodo socialdemokrati izvajali načrtne in namerne o-pozicije, marveč se bodo ravnali po posameznih primerih. Vsekakor bodo skušali preprečiti, da bi v raznih primerih postali odločilni glasovi desnice, seveda s pogojem, da bosta tudi pokrajinski odbor in KD pokazala dobro voljo.
Svečana otvoritev akademskega leta
Danes dopoldne bo ob 10.30 v veliki dvorani tržaške univerze svečana otvoritev akademskega leta. Najprej bo rektor prof. Rodolfo Ambrosi-no izročil v imenu ministra za javno šolstvo zlato odlikovanje, katerega je Trstu obljubil predsednik republike za zasluge kulturnega in u-metniškega značaja. Nato bo Alfonso Violi prečital diplomo o odlikovanju Trsta, v imenu tržaške občine pa bo odgovoril dr. Mattucci. Otvoritveni govor bo imel profesor Vezio Crisafulli.
Danes skupščina uslužbencev bivše ZVU
Sindikalisti bodo poročali o rezultatih rimskih razgovorov
Zveza uslužbencev vladnega komisariata ni zadovoljna s predlagano ureditvijo
							
Dogodki tedna
Krivično ravnanje s slovenskimi šolniki
Pretekli teden so bili ” Rimu razgovori med sind-i-kalnimi predstavniki bivših uslužbencev ZVU in pred-stavniki vlade za ureditev položaja vseh omenjenih u-službencev. Z njimi pa so bili v Rimu tudi predstavniki slovenskih šolnikov, ki so bili v službi ZVU in ki jih je vladni komisariat takoj po prevzemu oblasti odpustil iz službe brez vsake odpravnine. Zdi se, da vlada noče ničesar razpravljati o teh slovenskih učiteljih, čeprav imajo vse pravice, da ravnajo z njimi kot z bivšimi uslužbenci ZVU. Slovenski šolniki so zaradi tega že protestirali pri dr. Palamari in pri ministrstvu za javno šolstvo teh zahtevali zase pravično rešitev.
NSZ za razpis novih volitev
Neodvisna socialistična zveza je sklenila, da bo v najkrajšem času predložita pristojnim oblastem svoj protest proti sedanjemu protizakonitemu stanju na občini, kjer gospodari prefektur-ni komisar. NSZ bo zahtevala, da se čimprej razpišejo nove volitve in da se vrne občinska uprava v roke izvoljenih predstavnikov prebivalstva. Tudi tržaški republikanci so sklenili, da bodo sodelovali z ostalimi strankami »demokratične levice« v akciji za razpis novih občinskih volitev.
Sindikalna dejavnost
Tudi pretekli teden je bila borba kovinarjev v ladjedelnicah glavni dogodek. Delavci so vse dni napovedali kratke stavke, od četrtka opoldne naprej pa so bili ves Čas v stavki. Medtem pa so v petek delodajalci odrekli delavcem izplačilo plače, kar je močno razburilo vse delavstvo. Zato
so delavci pred ravnateljstvi posameznih obratov CRDA odločno protestirali, kasneje pa so šli po mestnih ulicah, kjer so demonstrirali proti delodajalcem.
Incident na	seji
pokrajinskega sveta
Na zadnji	seji tržaškega
pokrajinskega sveta je prišlo do neljubega incidenta. Skupina komunističnih svetovalcev je	upravičeno o-
gorčena zapustila sejno dvorano, potem	ko predsednik
prof. Gregoret ti ni hotel sprejeti na dnevni red protestne resolucije p roti vladni prepovedi vsedržavnega zbora odporniškega gi banja, ki bi moral biti v Rimu.
Kot je znano, vsedržavni zbor italijanskega odporniškega gibanja ni enostrankarska manifestacija, temveč so ga organizirali pripadniki vseh strank CDN razen Krščanske demokracije. Italijanski partizani so se hoteli zbrati v Rimu, da proslavijo deseto obletnico ustave. Vlada jim je z raznimi omejitvami to preprečila in so proti temu vladnemu krivičnemu ravnanj u protestirale vse levičarske in demokratične stranke.
Obisk Jugoslovanov
Ob koncu tedna in zlasti v petek je obiskalo Trst na tisoče Jugoslovanov, ki so izkoristili praznične dni za ta prijeten izlet. Uradni podatki niso znani, vendar se računa, da je samo iz Ljubljane in okolice prišlo * rednimi in posebnim vlakom, avtobusi in avtomobili okrog 4.000 ljudi. Se večje pa je bilo nedvomno število tistih obmejnih prebivalcev, ki i-majo propustnice in ki so prav tako izkoristili te dni. Tržaški trgovci so to izredno priliko dobro izkoristili in nekateri naredili zelo u-godne kupčije tako, da je določenih vrst blaga v nekaterih trgovinah za nekaj časa celo zmanjkalo.
Danes ob 10.30 bo skupščina uslužbencev bivše 2.VU, na kateri bodo sindikalisti poročali o razgovorih, ki so jih imeli tri dni v Rimu z ministrom za reformo birokracije Zotto. Sindikalni predstavniki so izjavili, da so rezultati razgovorov zadovoljivi, da pa mora seveda še zakladno ministrstvo pristati na izdatke, ki bodo nastali po sprejetju popravljalnega zakonskega osnutka. Seveda bo morala novo besedilo osnutka odobriti tudi zadevna parlamentarna komisija.
Glavni rezultati razgovorov v Rimu so naslednji: Uslužbencem bivše ŽVU, ki so še vedno v službi, bodo priznali vsa službena leta. Ce dobe uslužbenci z novo ureditvijo v staležu nižjo plačo, jim bodo krili razliko s posebno doklado. Vlada zagotavlja vsem uslužbencem trajnost službe, kar je posebno važno za mezdne delavce in nestalne uslužbence.
Vlada sicer ne pristaja na ustanovitev posebnega stale-ža za Trst, obvezuje pa se, da se bo kolikor mogoče izogibala premestitvam uslužbencev iz Trsta. Državne upokojence bodo obdržali v službi, toda ta čas jim bodo ustavili pokojnino. Prav tako ostanejo v službi upokojenci drugih ustanov, katerim pa bodo odtegnili toliko plače, kolikor znaša pokojnina. Uslužbence z nad 65 let starosti bodo pridržali v službi največ še pet let, da lahko dobe minimalno pokojnino. Policisti bodo lahko doplačali pokojninske prispevke vzvratno za vsa leta službe. Vsem bo zagotovljena ohranitev službe. Podoficirji ohranijo svoje čine, oficirji pa ohranijo svoj položaj do čina kapetana. Izboljšali bodo tudi pogoje glede odpravnine tistim, ki se bodo prostovoljno odpovedali službi.
Današnja skupščina bo pokazala, ali bodo uslužbenci s tem zadovoljni. Druga sindikalna organizacija, to je Zveza uslužbencev komisariata, se je že izrekla tudi proti tem novim pogojem in vztraja na zahtevi po ustanovitvi posebnega staleža za u-službence bivše ZVU.
 «» -------
Med razkladanjem zaboj delavcu na nogo
Med razkladanjem tovornika, last podjetja «Gondrand» na Korzu Cavour, * se je 45-letnemu Umbertu Trussin-gheriju izmuznil iz rok precej velik zaboj, ki mu je v njegovo smolo padel prav na nogo.
Trussingher je moral prekiniti delo in se odpraviti v bolnišnico, kjer je ostal na ortopedskem oddelku. Okreval bo v 20 dneh.
—«»----
Štiri žrtve burje
Razmeroma močna Durja, ki je včeraj pihala ves dan, je spravila v bolnišnico več oseb. Prva je morala po zdravniško pomoč 60-letna Virginia Valente por. Castro iz Ul. C. Colom-bo, ki je nasproti stanovanja zdrsnila na cesti in hkrati zaradi močnega sunka burje nerodno padla na tla. Pri padcu si je zlomila nogo, zaradi česar bo morala ostati 40 do 60 dni na ortopedskem oddelku.
Burja je podrla na tla v prvih popoldanskih urah tudi 84 let starega upokojenca Etman-na Bortololtija iz Milj, in sicer v trenutku, ko je hotel domov.
Moža so z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so ga zaradi zioma stegnenice leve noge sprejeli na ortopedskem oddelku. Zdravniki so si pridržali prognozo.
V jutranjih urah pa se je v
otvarja ta lokal prav na dan 54. obletnice ustanovitve »Delavskih zadrug«. Ob otvoritvi so bili prisotni številni predstavniki oblasti in gospodarskega življenja.
Včeraj otvoritev nove Ljudske knjižnice
Ob 17. uri so včeraj ob prisotnosti jjredstavnikov oblasti in italijanskih ter slovenskih kulturnikov svečano o-tvorili drugi sedež Ljudske knjižnice, ki bo nameščena v šolskem poslopju v Ul. Paolo Veronese št. 2.
V otvoritvenem govoru je nadzornik knjižnic prof. Pa-po izjavil, da bodo do 30. junija 1958 ustanovili 46 izposojevalnic v šolskih poslopjih v Trstu, kamor bodo pošiljali knjige s posebnim avtomobilom. Nato je izjavil, da je Ljudska knjižnica na enem samem sedežu v prvem letu svojega dela razpolagala s 27.476 knjigami, izposodila 35.325 knjig in bila skupno odprta 504 ure v 252 dneh.
Ti rezultati so nedvomno pomembni, pri čemer je treba upoštevati, da se zaradi delovanja te laže dostopne knjižnice ni prav nič zmanjšalo poslovanje mestne in u-niverzitetne knjižnice. V zaključku svojega govora je prof. Papo poudaril, da knjižnica ne more izražati določenih tendenc, temveč samo omogoča laže proučevanje raznih vprašanj.
Nova knjižnica bo pričela poslovati čez kakih petnajst dni, ko bodo dokončana vsa dela. Knjižnica razpolaga s tremi velikimi lepimi prostori, med katerimi bo eden u-porabPen za čitalnico. Vsa oprema je moderna in zelo racionalna. Kot v prvi Ljudski knjižnici bodo tudi tu na razpolago slovenske knjige. Odprta bo dnevno od 18. ure do 20.30.
Brata v bolnišnico po padcu z vespo
Med vožnjo z vespo po Ul. Baiamonti proti sprehajališču Sv. Andreja sta se brata Al-do in Friderik Cok od Sv. M.M. Sp. zaletela v neznanega pešca in ga podrla na tla. Pešec ki je verjetno ostal nepoškodovan, se je po nezgodi nemudoma oddaljil, medtem ko so morali brata odpeljati v bolnišnico, kjer so prvega po nudeni prvi pomoči odslovili, drugega pa so pridržali na opazovalnem oddelku.
ja zaradi burje porušil zid. ki se je zvrnil na delavca Naza-rija Deponta, ravno tako iz Skednja, ki je v bližini pobirai ostanke lesa, ki b, mu sluzin za ogrevanje stanovanja.
Deponte se je hotel umakniti padajočim kamnom, kar pa se mu ni popolnoma posrečilo.
Z rešilnim avtom so delavca odpeljali v bolnišnico, kjer so mu ugotovili poleg ugriza v jezik tudi ziom leve noge. Ce ne bo komplikacij, bo moral Deponte ostati 60 ali celo 80 dni na ortopedskem oddelku.
62-letni grobar Nikola Rein-kaiser s Stare Istrske ceste je včeraj zgodaj popoldne ravno končal kopanje groba m je sta! že r.a robu, ko ga je silovit sunek burje ponovno vrgel v jarek. Uprava pokopališča pri Sv. Ani je poklicala na kraj nezgode osebje Rdečega križa, ki so ponesrečenca odpeljali v bolnišnico.
IliliilllilliimiiiilllllllillllimiiiiiiiiiiiiiimuiiiiMiililiiiimiimiiiiilimillilliiiillMIllllliiilililll
PREMIERA V »VERDI«
G. Donizetti:
«Lucia di Lammermoor»
Skrbno pripravljena predstava z dobrimi pevci
Po šestih letih se je v gledališče «Verdi» vrnila Donizettijeva »Lucia di Lammer-moorn. Letos je predstavo glasbeno zelo dovršeno Pripravil Oliviero de Fabritiis. Naslovno vlogo je pela Leyla Gencer. Pevka nima posebno obsežnega glasu, pač pa je njen glas zelo lep in do podrobnosti kultiviran. Seveda je dosegla višek uspeha in o-gromno navdušenje pri občinstvu z «arijo blaznosti» v tretjem dejanju. Toda že v prvem dejanju sta skupaj z Giacin-tom Prandellijem, ki je pel Edgarda, nudila poslušalcem velik užitek s pravo ekshibicijo lepega petja. Prandelli je sploh podal tudi igralsko i zelo dobro kreacijo. Asthona \ je pel Nino Carta, ki se je še- | le po prvem dejanju bolj razživel in uživel v vlogo. Na zunaj dostojanstveno osebnost je predstavil Antonio Massa-ria kot Raimondo; je pa tudi pevsko popolnoma zadovoljil. Ta domači pevec kaže sploh lep napredek od opere do o-pere. V ostalih vlogah so nastopili Lorenza Sabutucci (Ar. turo), Raimondo Botteohelli (Normanno) in Liliana Hussu (Alisa).
Režija ni nudila nič posebnega in je tudi medla koreografija ni podprla. Dobro so bili pripravljeni zbori pod vodstvom izkušenega Fanfani. ja in tudi scene so bile lepe. V celoti gre torej za dobro in lepo predstavo.
* * •*
Pred začetkom predstave je dirigent de Fabritiis spregovoril nekaj besed v spemin Benjaminu Gigliju, občinstvo pa je stoje počastilo njegov spomin z enominutnim molkom.
Izšel je «GaIeb»
Izšla je prva letošnja številka mladinske revije »Ga-leb», ki je letos tako stopila že v četrto leto. »Galeb« se je letos predstavil v novi posrečeni zunanji obleki ter prinaša vrsto zanimivih prispevkov, tako da bodo šolarji brez dvoma tudi let os z veseljem segli po njem. Lepe in za otroke zelo primerne so ilustracije tržaških slikarjev M. Bambiča in R. Hla-vatyja, drugi tržaški likovni umetniki pa k notranji o-premi žal niso prispevali.
ZAPRTI CESTI Zaradi popravljalnih del bo Ulica S. Slataper na odsekih Ul. Toro - Trg Ospedale in UL Timeus - Ul. Brunner zaprta za cestni promet do konca del. Ulica Cisternone pa bo zaprta od hiše št. 89 do konca.
SNG
v TRSTU
DANES 1. decembra 1957 ob 16.30 v prosvetni dvorani na Opčinah
NICOLA MANZARI
Naši ljubi otroci
komedija v treh dejanjih
V torek, 3. decembra ob 20.30 v Avditoriju v Trstu
EUGENE 0’NEILL
Strast pod bresti
igra v treh dejanjih
Prodaja vstopnic v Tržaški knjigami, Trst, Ul.
S. Francesco 20 ter eno uro pred pričetkom predstave v Ul. Roma 15-11. Veljajo gledališki kuponi in izkaznice Z
V četrtek, 5. decembri ob 18. uri v dvorani na stadionu « P r v i maj«, V rdelska cesta 7
HANS FITZ
Srebrna lilija
Pravljična igra v sestih slikah za otroae in vse one, ki so še lahko otroci
Po predstavi bo Miklavž s pomočjo dobre vile, kraljične, Bonija m Lipeta obdaroval prisotne. Darila sprejema Miklavžev pooblaščenec vsak dan od 16.30 do 18.30 v prostorih SPZ. Ui. Roma 15-11. in 5. decembra od 13. ure dalje pri blagajni pri Sv. Ivanu.
Izpred kazenskega sodišča
Pogojna obsodba vojaka na 4 mesece zaporne kazni
Nasilen berač bo moral odsedeti osem mesecev
Bivši vojak 82. pešpolka »Torino«, ki je bil 1955. leta v vojašnici pri Banih, je moral priti pred sodnike kazenskega sodišča zaradi obtožbe, da je z neprevidno in prehitro vožnjo vojaškega vozila zakrivil oktobra 1955. leta nesrečo, ki je terjala življenje 41-letnega delavca Graziosa Blaseottija iz Latisane.
Vojak, 24-letni Enzo Ciuti iz Campofilone pri Ascoli Pičeno, je 28. oktobra zjutraj peljal podporočnika svoje čete po trbiški cesti proti Se-sljanu. V bližini km 23,200 ju prišlo do nesreče, zaradi katere so morali Blaseottija od-
katerim so ga odpeljali na pregled v bolnišnico. Tu pa si je mož nakopal še eno obtožbo, ker ni hotel povedati zdravniku, ki ga je pregledal, imena in priimka, tako da je bil prisiljen napisati na zdravniško spričevalo »neznana oseba«.
Zvečer pa so imeli karabinjerji ponovno precej opravka z Goruppijem, ker je začel noreti, zaradi česar so morali poklicati na pomoč bolničarje Rdečega križa, ki so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga morali privezati k postelji.
Naslednjega dne pa, ko se
peljati najprej v zdravilišče | je mož streznil, je končno
povedal, kdo je, a to ga ni rešilo prijave sodišču.
Posledica pijanosti, zaradi katere je, ne da bi se dobro zavedel, večkrat kršil zakon, pa je bila, da ga je sodišče obsodilo na 6 mesecev zapora in na 2 meseca pripora.
* * *
v Nabrežini in nato z rešilnim avtom v tržaško bolnišnico, kjer je delavec nekaj ur kasneje umrl zaradi prebitja lobanje, možganskega pretresa in notranjih poškodb.
Preiskava je ugotovila, da je Ciuti vozil prehitro, pa čeprav so bila na cesti dela za razširitev. Nepričakovano pa je šofer opazil pred seboj Blaseottija, ki je prekinil delo, da bi šel na nasprotno stran ceste po malico. Vojak je zavrl in tudi zavil v stran, pri čemer je trčil ob skalnato steno. Pri odboju pa je avto podrl delavca na tla.
Sodišče je bivšega vojaka spoznalo za krivega Blaseot-tijeve smrti in ga zato obsodilo pogojno in brez vpisa kazni v kazenski list na štiri mesece zaporne kazni.
Preds.; Fabrio, tož.; Malte-se, zapisn.: Urbani, obramba: odv. Astorri iz Ferma.
* * *
«Pustite me, jaz sem cigan,« je kričal 41-letni Ferruccio Goruppi iz Vicolo delle Rose brigadirju in drugim karabinjerjem, ki so ga oktobra letos aretirali zaradi beračenja in pijanosti. #Ce me ne izpustite, vas bom ubil,« je še dodal, ko je videl, da bo moral v zapor. S tem si je nakopal obtožbo žalitve javnih funkcionarjev in ker jih je tudi obrcal, še uporabe sile.
Goruppija so aretirali v Ul. Kolonja, ker se je sprl z nekim pešcem, ki mu je podaril le 10 lir. Spor se je zaključil s krepko klofuto, ki jo je berač prisolil presenečenemu pešcu, ki je poklical karabinjerje.
Karabinjerji so se precej
29, novembra t. I. je bil promoviran za strojnega inženirja
SERGIJ RACE
Iskrenim čestitkam so. rodnikov, prijateljev in znancev se pridružuje tudi uredništvo «Primorskega dnevnika».
( OLEDALlSČA )
VERDI
Danes ob 16. uri za dnevni a-bonma vseh redov zadnja predstava «Razgovorov kar meiičank«.
V sredo ob 20.30: Donizetti: »Lucia di Lamermoor«. Abonma B za parter in lože, A za galerije. Jutri se prične prodaja vstopnic za sredo.
TEATRO NUOVO
Danes ob 17. uri: Shakespeare: «Mnogo hrupa za nič«.
GLASBENA MATICA V TRSTU
OBVESTILO
V sredo 4. decembra ob 20. uri bo v Ul. Roma 15-11.
ustanovni občni zbor SLOVENSKEGA FOTOKLUBA Dnevni red:
Poročilo pripravljalnega odbora; odobritev pravil ter izvolitev društvenega odbora.
Vijudno so vabljeni vsi ljubitelji fotografije.
RADIO
Gostovanje pevskega zbora in solistov Srednje glasbene šole iz Ljubljane bo 10. decembra.
DAKOVI IN PRINI>KVKI
V počastitev spomina pok. Tee Peterke daruje družina Pavlovič 1000 liir za Dijaško Matico.
HllllllfllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIHIIHIIHIIIIIIItlllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIini
l KAZNA OBVESTILA j
Podporno društvo »Dijaška Matica« v Trabu bo imelo svoj redni občni zbor 8. decembra t. 1. ob 9. uri v Ul. Roma 15-11.
• * *
Prosvetno društvo »S. Škamperle« pni Sv. Ivanu priredi 5. t. m. ob 20.30 za svoje člane v društvenih prostorih miklavževa-bje. Darila se sprejemajo od 19. do 20.30.
 «»-------
OBVESTILO
Kmečka zveza in Zveza malih pcrnstn.kov obveščata, da bo v torek 3. decembra t. i. ob 20. uri sectrnek v Bazovici v gostilni »Pri pošti«. Razpravljalo se bo o kmečkih pokojninah, o bolniškem zavarovanju in drugih kmečkih vprašanjih.
OD VČERAJ DO DANES
NEDELJA, 1. decembra 1957 1'HSI POSTAJA A
8.00 Jutranja gilasba; 8.30 Izbor iz siovenske tclklore; 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Glasbena matineja; 11.15 priljubljene melodije; 11.45 Čajkovski:	Italijanski
calpriccio op. 45; 12.15 Za vsakogar nekaj; 13.00 Kronika sedmih dni v Trstu; 13.30 Glasba po željah; 15.00 Znane ciganske melodije; 15.20 Bach: Suita št. 4 v D-duru; 15.40 Falke Johanna Straussa; 16.00 Slovenski zbori; 16.20 Glasba Fritza Kreisierja; 16.45 Folklorna zasedba Leonilda Mar-cheselM; 17.00 Slavko Rupel: «Usoda»’, dramatizirana, zgodba, igrajo člani rad. odra; 17.50 Boc-cheiini: Kvartet za godala v A-duru, op. 39; 18.15 Plesna čajanka; 19.00 Haydn: Koncert v Es-duru za trobento in orkester;
19.15 Beneška fantazija; 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Glasbeni mozaik; 21.00 Plesni orkester Bojana Adamiča; 21.20 Verdi: Arije iz opere «Gthello», poje tenorist Mario Del Monaco; 21.40 Orkester Mantovani; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 V svetu jazza; 22.35 Melodije iz revij;
23.00 ’ Nočne melodije.
I H S T I.
9.30 Prokofjev:	«Petrček	in
volk«, glasbena pravljica; 14.3U Operna glasba; 15.30 Midi Mati-noci:	«Vzvišena duša«, slušna
igra; 17.30 Simfonični koncert;
21.00 Mozaik.
KOPER 217 m, 1169 kHz
Poročila v slov: 6.00 , 7.00 , 8.00 10.00,	13.30,	15.00,	17.00,	19.30,
22.UO.
Poročila v ital.; 7.30,	12.30,
19.15, 22.30.
6.00-7.15 Spored iz Ljubljane;
7.15 Jutranja giasba; 8.00 Kmetijska oddaja: cbisk pri mlekarni v Cerknem — Novo kmetijsko posestvo v Izoli; 8.30 Igrajo »Veseli dečki«; 8.45-10.30 Spored iz Ljubljane; 10.30 Sosedni kraji in ljudje; 11.00 Mali operni koncert; 11.30 Delež istrskih in re-ških Italijanov v NOB; 11.45 Igra Percy Faith; 13.30-14.00 Spored iz Ljubljane; 14.00 Pogovor s poslušalci; 14.05 Glasba po željah; 15.10 Lahek glasbeni spored; 15.30 Nedeljska reportaža: Ob istrskem ognjišču; 15.50 G. Bizet: Suita iz opere «Cacmen»; 16.00-19.00 Spored iz Ljubljane; 19.00 Športni pregled; 19.30 - 22.15 Spored iz Ljubljane.
SLOVENIJA 327.1 m. 2*2.1 m. 212.4 m
Poročila: o.uo, 6.00, 7.U0, 8.U0 tu.00,	.3.00,	15.UU,	17.00.	19.30
22.00
6.00 Jutranji pozdrav v domačem tonu; 7.35 Vesela godala; 8.00 Športna reportaža — Usodna bemba; 8.15 Zabavni pele me-le; 8.45 Mladinska radijska igra;
9.15 Pisan spored priljubljenih skladb; 10.00 Se pomnite, tovariši... — Miloš Poljanšek: Mladina je spregovorila; 10.30 Pokaži, kaj znaš (prenos javne oddaje iz dvorane ljubljanskega Mestnega gledališča); 12.00 Pogovor s poslušalci; 12.10 Zabavna revija;
13.30 Za našo vas; 14.00 Naši po-shišalci čestitajo in pozdravljajo;
16.30 Glasbeni mozaik; 17.30 Radijska igra — Arthur Miller: Lov na čarovnice; 18.33 Slovenska pesem od romantike do da nes — Skladbe Benjamina Ipavca; 20.00 «Niz biserov« (venček priljubljenih popevk); 20.30 Rossini, kakor ga je opisal Stendhal (literarno-glasbena oddaja).
^EL.EVIZIJ A
15.10 Športni popoldan; 17.30 »Roman o revnem mladeniču«, dramatiziran roman; 18.30 Športna poročila; 21.00 Telematch; 22.05 Film «Zgodba «Emily Cameron« Ida Lupino, Scott Forbes.
Astra Rojan. 14.30: «Otok v soncu«, J. Masen, J. Fontaine.
Capitol. 15.00: «Ggenj v podpalubju«, Rita Hayworth, R. MIL chum.
Cristallo. 14.00: «Velika ljubezen Elizabete Barrett«, 'Jennifer Jones, John Gielgud.
Alabarda. 14.30, 18.00 , 21.30: »Gigant«, James Dean, Elisabeth Taylor, Rock Hudson. Techni-color. Normalne cene.
Aidebaran. 14.00:	»Kralj za 4
kraljice«, Clark Gable, Eleonor
Ariston. '10., 11.30: »Bila je nekoč maila ladja«, S. Laure!, O. Har-dy. Ob i4.00: »Magični ogenj«, Y. De Carlo, A. Boele.
Armonia. 14.00; »Velika karavana«, V. Ralston.
Aurora 14.00: »Gospodov zakon« (Mož brez puške), G. Cooper.
Garibaldi. 15.00: «Zgodba generala Houstona«. Cinemascope, technicolor. Joel MoCrea, Fe-liicia Farr.
Ideale. 15.00: «Pištola za podleža«, Fred Mac Murray.
Im pero. 14.30: «Babica Sabella«, S. Koščina, R. Salvatori, T. Pica, R. Rascel.
Italia. 14.30: »Zadnji raj«, Mario Quilioi.
Moderno. 14.00: «Visoka družba«, B. Crosby, G. Kelly.
S. Marco. 11.00; »Dogodivščine Petra Pana«, W. Disney. Ob 15.00: »Aleksander Veliki«, Richard Burton, Fredrich March. Claire Bloom.
Savona. 14.00: «Labod», G. Kelly, Alec Guinness.
Viale. 10.-11.30: »Tarzan in lovci na slonovo kos*«. 14.00: »Prvi aplavz«, Claudih Viila.
Vitt. Veneto. 13.45: »Nekdo me ljubi tam gori«, P. Newman, P. Angeli.
Belvedere. 14.00; «Lassijev pogum«, E. Taylor.
Marconi 15.00: »Raztrgana obleka«, Jeff Chandler, J. Crain, G. Russell.
Massimo. 14.00: «7 morilcev«, R. Scott.
Novo cine. 14.00: «Ozemlje Apa-šdv«, Audie Murphy.
Odeon. 14.00: »Beli šejk«, A. Sor-di in G. Mašina.
Skedenj. 18.00: «Kongo».
Radio. 14.00:	«Jesensko listje«,
Joan Cravvford.
nmcTvi cukti in pnnnKr I študent Silvio Cagnus in gospo-ROJSTVA, SMRTI IN POROKE |	MarlM	Camelat0
Dne 30. novembra 1957 se je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo je 11	**"
Skednju, in sicer pri mizarski spotili, preden so spravili pi-delavnici Giovannija Magnoni-1 janega Goruppija v avto, s
Isto sodišče je obsodilo 48-letnega Ernesta Maticchija iz Ul. Pondares pogojno na 2 meseca zapora zaradi groženj, ki jih je izrekel proti Mariji Lizzul por. Dimini ter ga o-prostilo zaradi pomanjkanja dokazov obtožbe tatvine. Ker je Lizzullova preklicala tožbo zaradi povzročitve telesnih poškodb, je sodišče končno prekinilo postopek za tretjo obtožbo.
Jutri proces zaradi vohunstva
Jutri se bo pred porotnim sodiščem začel proces zaradi vohunstva, tatvine in nezakonite rabe žiga proti trem o-sebam, in sicer Ferrucciu Do-minisu, Marijanu Cetinu in odsotnemu Ivanu Cotiču. Razprava bo za zaprtimi vrati.
V torek pa se bo sestalo porotno prizivno sodišče, na katerega je 31-letni Matteo Tizianel iz Polceniga pri Vidmu vložil priziv proti obsodbi porotnega sodišča iz Vidma. 2. maja lani so ga namreč porotniki obsodili zaradi u-mora Angele Donadel in vdora v tuje stanovanje na 10 let in osem mesecev zapora, na dosmrtno prepoved izvrševanja javnih služb in na najmanj tri leta zdravljenja v kakem zdravstvenem zavodu za slaboumne.
oseb, poroke pa so bile 4.
POROČILI SO SE: pomorščak Elfglo Romanelli in uradnica Giarina	Piccoli,	učitelj	Mario
Brianj in študentka Daniela Ud. sipari, delavec Renato Celant in gospodinja Romana Campagnolo, igralec	Umberto	Raho	in štu-
dentka Giuflioina Bonifacio.
UMRLI SO: 87-letni Giuseppe Ballaben, 75.1etnii Angelo Mede-liin. 68-letna Ivonme Marcovitz por. Ljubici eh, 62-letni Aldo But-tignopi, 59-letni Primo Gerardi, 82-letna Elide Martin por. Mar-tinolli, Igor Gregori, star 2 dni, 76-letm Giovaoini Rodella, 72-let-na Carolina Gerin vd. Bandelli, 86-letni	Giovannii	Rovis,	78-letru
Riccardo Spolverint.
OKLICI: električar Beniamino Tomsich	Caruso	in gospodinja
Liliana Tedeschi, uradnik Lucianu Cavallini In uradnica Giulia-na Bizzarri, pleskar Luig: Lizzi in gospioctinja Luisa Tonchella, mehanik Arduino Savi in šivilja Erminia Coballi, upokojenec Lui-gi Mo sc a in učiteljica Dionisia Anfossi, delavec Lino Jacaz in gospodinja Florianda Babic, postrešček Albino Furlan in uradnica Maria Gerin, knjigovodja Nerio Coliizza in uradnica Rosa Apollonio, mehanik Giovanni Campagnolo in gospodinja Luciana Davanzo, uradnik Gene-roso De Sanetiis in uradnica Paola de Tomasi, mehanik Giovanni Su-ban In gospodinja Miranda Maria Maraspiin, šofer Rodolfo Briz-zi in gospodinja Gnjatim a Guiin, prodajaiec Alessandro Bravin m gospodinja Anma Zecca, težak Renato Braradolin in frizerka Ell-sabetta Torzulli, doktor fizike Luciano Fonda in profesorica klavirja Tea Arcangeli, trgovec Mario Maracchi in frizerka Vanda Brainii, cevar Bruno Michelattl im krznarka Sonia Lorenzi, agent javne varnosti Giuseppe Colucci in gospodinja Maria Luigia Moro, karabinjer Giuseppe Llbero in pletilja Isvea Anma Mariano, karabinjerski poveljnik Angelino Grazzini in gospodinja Ilda Na-tueci, uradnik Vittorio Filippi in študentka Marija Vlasta Berce, novinar Licio Buriimi in uradnica Livia Michell, mizar Lino Ba-lastier in gospodinja Marta Va-scotto, mehanik Llvlj Jankovič in gospodinja Marija Rener, pomorščak Claudio Czerny in uradnica Adriana Zorzi Giustiniani,
NEDELJSKA SLUŽBA LEKARN
1NAM Al Cedro, Oberdankov trg 2; Cipolla, Ul. Belpoggio 4; De Colile, Ul. P. Revoltella 42; Depamgder, Ul. S. Giusto 1; Man-zoni, Ul. Setiefontane 2; Marchio, Ul. Gihinostica 44; Rovis, Goldonijev trg 8.
NOČNA SLUŽBA LEKARN v decembru
AH’Ailatoa>rda, Istrska cesita 7; De Leitenburg, Trg S. Giovanni 5- Dr Praxmarer, Trg Uniti 4; Frendini, Ul. Tiziano Vecellio 24.
BENETKE
BARI
CAGLIARI
FLORENCA
GENOVA
MILAN
NEAPELJ
PALERMO
RIM
TURIN
SOŽALJE
Ob izgubi matere izreka prosvetno društvo «Andrej Čok« iskreno sožalje svojemu predsedniku dr. Antonu Danevu.
Izrazom sožalja se pridružuje tudi uredništvo »Primorske ga dnevnika«
KINO
[ MALI OGLASI )
KOLESA, znižana cena V.U00 tir. Motorna kolesa 44.000 Ur, pošilja kolesa - darilne pakete brez taktorja MARCON, UL. PIETA* 3, Trst.
BENELLINO, čudoviti ciklomotor
49cc, kralj strmin, 78.000 lir. Ciklomotorji, LAHKI MOTORJI, priložnostni SKUTERJI. Preizkusi, informacije, Ul. Tesa 25, Trst.
PRILOŽNOSTNA PRODAJA avtov 1400, 1100 E in B, 1100 družinski, topciinov C in A ter belvedere. Motorji: BSA, MV in Ducati. Zglasite se pri Galati, UL Fon de n a 6.
ISCEM VAJENCA; trgovina jestvin Ul. Odirne St. 3.
Beležni koledar
DIJAŠKE MATICE je izšel.
V vsako slovensko hišo slovenski beležni koledar.
<UNI0N»
Svetovno znana zavarovalnica od leta 1828 ie v TRSTU UL GHEGA 8 • I tel 27512 - 35939 Fankijrator RAVNIH
Razprodajamo
drva in premog
Tel. 29-658
-«»—				
ERIJA				
38	26	90	9	42
67	30	89	36	58
2	51	83	71	48
62	4	70	11	28
65	31	39	45	81
15	30	32	24	71
35	70	74	90	10
31	3	8«	45	44
52	67	36	56	15
35	1	90	12	28
ZAHVALA
Vsem, ki so spremili na zad nji poti našo predrago mami'
Frančiško Zemič
se iskreno zahvaljujemo. Po sebno zahvalo še darovalcem vencev in cvetja in vsem onim ki so na kakršenkoli način počastili njen spomin.
ŽALUJOČA DRUŽINA Trst, 1.12.1957
Excelsior. 14.00:	»Na svidenje,
Rim«, Mario Lanza, R. Rascel in Marisa Allasio.
Fenlce. 14.00: »Vatobran na Ti-
8* n tv'-. •«« S "" a M-ng no, A. Perkins, Alida Valil, Jo
v-u , iv-., ...	.u	v
Šanson.
Nazionaie. 15.30: »Mala Italija«, Macario ib Enzo Tortora. Ob 10. in 11.30 izredni predstav! — 100 lir odrasli, 50 lir otroci. Supercinema. 14.30: »Angel se je spustil na Brooklyn», P. Ustinov in Pabiito Calvo. Ftlodrammattco. 14.30:	»Zidovi«,
Stan Laurel in Oliver Hardy. Grattacieio. 15.00: «Edlna velika ljubezen«, Kirn Novak in J. Chandler. Izkaznice niso veljavne.
Arcobaleno. 13.30; «Nekaj. kar velja«, Rock Hudson, Dana VVinter.
Za MIKLAVŽA
mladini lepo knjigo
Tržaška knjigarna
je pripravna
II
DBSlriti zbirk
to motno mi
OBIŠČITE NAS m razveselili boste vaše malčke.
TRST, Ul. sv. Frančiška št. 20 — Tel. st. 37338.
C0SL0V1CH & DINELLI
UL. CARDUCCI štev. 24 galerija (notranjost)
Vsi izdelki in potrebščine za frizerje in brivce — specialitete v vseh barvilih Dišave in kozmetika — prodaja občinstvu po najbolj nizkih cenah v Trstu — Na debelo in na drobno
Obiščite galerijo (v bližini Trga Goldoni) Podružnica tudi v Vidmu — Ul. Paolo Sarpl 9.
Včeraj nas je v starosti 91 let za vedno zapustila naša ljubljena mati in stara mati
URŠULA SOSIČ vd. DANEU
Pogreb nepozabne pokojnice bo v	ponedeljek ob
16. uri	iz hise žalosti na Opčinah na	domače poko-
pališče.
Žalujoč) sin dr. Anton,	hčeri Marija
por. Sosič in Zinka por.	Jankoie, vnu-
ki ln vnukinje ter ostalo sorodstvo.
Opčine, 1. decembra 1957
Primorski "dnevnik
7 —
1. decembra 1957,
Gorišbo-beneški dnevnik
Dogodki tedna
Mladinski kriminal še vedno raste
Prosta
cona
Morda najvažnejši dogodek, Jci zanima predvsem javnost mesta Gorice, je odobritev zakonskega osnutka «Rizzattin pred senatno finančno komisijo, Senatna komisija je v celoti sprejela popravke, ki jih je vnesla finančna komisija poslanske zbornice. Zakon bo postal pravno veljaven z objavo v Uradnem listu republike. Ze sedaj pa lahko povemo„ do je zakonski osnutek srečno priplul v pristan, čeprav je moral na svoji poti premagati številne ovire, ki sicer niso bile resnega značaja, ki pa vendarle dokazujejo, da v drugih delih države na našo prosto cono gledajo z drugimi očmi kot pri nas.
Ob tej priliki omenimo, da je trgovinska zbornica sklenila izdelati pravilnik, ki bo urejal delovanje te ustanove. Ne vemo, kakšen bo ta pravilnik in kakšno bo delovanje ustanove, ko bo ta pravilnik že sprejet; eno je gotovo: demokratična javnost je večkrat zahtevala, naj odgovorni krogi sestavijo pravilnik, ki naj določa delovanje upravnega odbora in izvajanje zakona.
Stavka v CRDA
Prejšnji teden sta na predlog strokovne organizacije kovinarjev FlOM tudi organizaciji CISL in VIL pristali na tridnevno stavko v trži-iki ladjedelnici, ki je trajala samo po eno uro. Stavka je bila proglašena z namenom, da se doseže pričetek pogajanj o zahtevah delavcev za zboljšanje mezd. Vse stavke so popolnoma uspele, kajti delavci se zavedajo, da je uspeh zajamčen samo z enotnostjo.
Pokrajinski svet
V sredo se je sestal pokrajinski svet v Gorici in razpravljal o poročilu pokrajinskega predsednika k proračunu za leto 1958. Ker bo podrobna diskusija o posameznih postavkah proračuna prihodnje dni, so se govorniki v svojih izjavah omejili predvsem na splošne ugotovitve, obenem so pred samimi volitvami podali glasovalne izjave, Proračun je bil sprejet z 1? glasovi (KD, PSDI), proti pa so glasovali trije svetovalci KPl in tov. Miladin Černe,
Proračun izkazuje 171 milijonov lir primanjkljaja. Od leta 1949 do konca prihodnjega leta bo imela pokrajina skupno na eno milijardo in 100 milijonov lir dolga, ker so se
vsi dosedanji obračuni zaključili z velikim primanjkljajem. Svetovalci so sprejeli predlog socialdemokratskega svetovalca Sdrigottija, naj vsi svetovalci zahtevajo od svojih poslancev, posredovanje v Rimu, da se primanjkljaj odpravi. C e bi se ta predlog uresničil, pokrajini s prihodnjim letom ne bi bilo treba plačati 62 milijonov lir za obresti in odplačilo dolga ter bi si lahko dovolila s pričetkom javnih del, ki jih sedaj ne more dati v proračun, ker zakon ta dela prepoveduje za vse pasivne pokrajine.
Sovodenjski občinski svet
Sestal se je sovodenjski občinski svet, fci je razpravljal o proračunu za leto 1958. U-gotovili so, da bo imel proračun 7 milijonov lir primanjkljaja. Dohodki bodo znašali 13 milijonov, izdatki pa 20 milijonov lir. Sovodenjski občinski svetovalci so sprejeli na tej seji še dva važna sklepa, in sicer ureditev urada ONM1 (materinske posvetovalnice) in poštnega urada. Za prvega so namenili 300.000 lir, za drugega pa 100.000 lir.
Brezposelnost v pokrajini
Po podatkih mesečnika trgovinske zbornice je bilo v septembru v goriški pokrajini 7.436 brezposelnih, in sicer 3.911 moških in 3.525 žensk. V primerjavi z avgustom je število poraslo za 310 enot. Med nameščenci so imeli 598 brezposelnih.
Blagovna izmenjava
Na podlagi videmskega sporazuma o blagovni izmenjavi med obmejnimi kraji smo v mesecu septembru uvozili iz Jugoslavije za 112 milijonov lir najrazličnejšega blaga, predvsem živila, izvozili pa smo za 57 milijonov lir raznih strojev, avtomobilskih nadomestnih delov, blago široke potrošnje, vodovodne naprave itd.
Z nožem se je urezala
Ko je včeraj nekaj pred poldne 63-leitna Berta Brando-lin s Trga sv. Antona 6, pripravljala kosilo se je po nerodnosti nenadoma urezala z nožem v prst leve roke, Z rešilnim avtom'so jo odpeljali v bolnišnico Brigata Pavia,  «»------------------
Opozorilo trgovcem
Zvaza trgovcev sporoča, da bode danes ob priliki Andrejevega semnja trgovine v Gorici lahko ves dan odprte.
Policija izsledila novo skupino mladih vlomilcev
Gre za 21-letnega Angela Tessarija, 26-letnega Giordana Jurycha, Bruna Periona in nekega mladoletnika . Med drugim so okradli tudi bar «Principe»
V kratkem času je goriška policija izsledila že drugo sku. pino mladih Goričanov, ki so povzročili v mestu precej ško-<1®. V glavnem so to še nekaznovani mladeniči in zato je celotna zadeva toliko bolj resna, saj nas navaja k razmišljanju o kriminaliteti, ki sc širi ne samo onkraj morja in v velikih mestih, temveč tudi pri nas, v našem drugače tako mirnem in tihem mestu.
Včeraj je policija aretirala 21-letnega Angela Tessarija iz Ul. Don Bosco, 26-letnega Giordana Jurycha iz Ul. Se-minario fi, 20-letnega oblastem že dobro znanega Bruna Periona iz Ul. Brasso 22 ter mladoletnega B.L. iz Gorice. Na njih leže dokaj težke obtožbe, zaradi katerih jih bodo nedvomno poklicali na sodni zagovor, Perion pa je že itak v zaporu, kjer sedi zaradi podobnih dejanj. Angelo Tes-sari in mladoletni B. L. sta obtožena, da sta v noči med 2. in 3. novembrom tega leta vdrla v bar «Principe» na Korzu Verdi 1, kjer sta iz blagajne in mize za «toto-calcio# odnesla skupno 73.000 lir. Nadalje se bosta morala oba omenjena mladeniča in pa še tretji Giordano Jurych zagovarjati za vdor v mlekarno »Alto Isonzoo v Ul. Morelli. Ta svoj podvig so potepuhi izvedli v noči med 14. in 15. novembrom 1957. leta, vendar pa zaman, kajti v mlekarni niso našli niti vinarja.
Policija je prav tako ugotovila, da so bili Tessari, Ju-rych in Perion vlomilci v bencinsko črpalko AGIP-GAS pri Zagraju, ki je last Narcisa Delchina iz Gorice, Od tu so trije zlikovci odnesli 11.000 lir in 7o posod z gorilnim oljem, v	skupni	vrednosti
42.000 lir. Oktobra meseca pa so Perion,	Tessari	in Jurych
vdrli na	Zelenjadni trg s
prodajo na debelo v Ul. Bo-caecio, kjer so nameščena tudi številna skladišča trgovcev s sadjem in zelenjavo. Skozi okno so se splazili najprej k trgovcu Renatu Bignoliniju, pri katerem so našli samo 1.500 lir, še manj sreče pa so imeli pri	trgovcu	Virgiliju
Zorzutu, pri katerem so se morali zadovoljiti samo s nekoliko bananami.
Za vsa ta kazniva dejanja bodo morali štirje goriški de-
Icmrzneži odgovarjati pred
sodnikom; med njimi je tudi mladoletnik, toda tudi za tega bo morala poskrbeti sodna oblast, da bo prišel na pravo mesto.
Gasilci na delu
Včeraj ob UŠ45 so klicali goriške gasilce na Tržaško cesto 45, kjer so se v neočiščenem dimniku vnele saje. Lastnik hiše je Anton Rusjan. Škode ni bilo, ker so gasilci plamen takoj pogasili.
Nenadna slabost starčka
Včeraj ob 10.30 so klicali avtomobil ZK v Ul. Ascoli,
kjer je na cesti začutil nenadno slabost 60-letni Guido Pelizon iz Ul. Formlca 16. Starčka so odpeljali v bolnišnico Brigata Pavia.
Včeraj sta se v cerkvi na Travniku poročila
IVANKA VELUŠČEK
iz St. Mavra in goriški pianist
GABRIJEL DEVETAK
Ob tej priliki jima prijatelji in znanci želijo vse najbolje v zakonskem življenju.
iiniiiiiiniiiiiiimiiiininiiiiiiiiiinniiniiiiniinnuiiHiniiiiiiiiiiiii,,,,
Svečana otvoritev Andrejevega semnja
Za danes in jutri
predviden največji obisk
Na pokritem trgu so včeraj popoldne odprli razstavo vin in še tradicionalni srečolov • Jutri bodo semenj obiskali predvsem podeželjani
Včeraj popoldne se je s sve. čano otvoritvijo vsakoletnega srečolova in vinske razstave tudi uradno pričel tradicionalni Andrejev semenj. Ob 16.15 »o prišli na Pokriti trg predstavniki oblasti, med njimi župan dr. Bernardis ter številni pokrajinski in občinski svetovalci. Na prostoru, ki so ga dodelili zavodu «0. Lenassi«, pod pokroviteljstvom katerega se vrši vsakoletni srečolov, je bilo ie vse pripravljeno.
Organizatorji so na stojnicah in po stenah razobesili raznovrstna darila, ki so jih poklonili goriški trgovci, posebno mamljivi pa so bili divji zajci in druga divjačina, ki jo je za gojence zavoda, odnosno za srečne dobitnike nagrad nalovila lovska .zveza v Gorici; Potem, ko so tudi predstavniki oblasti poskusili svojo srečo pri igri, so se odpravili v drugi del Pokritega trga, kjer so številna kmečka posestva iz naše pokrajine pripravila izredno okusne vinske kioske.
ifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiuiiiiHUiiHiiiuuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiuiniimiiiiiniiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiimmiiiiiiiiiimiimii,,,,
Popisi iz na »Ih krajev
OSLA V JE
Po dolgem čakanju smo vendarle dočakali:	občinska
podjetja so se odločila popraviti pot na Brjaču, ki je bila od dneva, ko so napeljali vodo v naš zaselek, vse prej kot uporabna. Pripeljali ao 25 kubičnih metrov peska. Pre^ den pa smo ga posuli, smo se zbrali možje z Brjača in pot primerno popravili ter izkopali tudi jarke za odtok vode. Napravili smo kakšnih 25 delovnih dni. Ko smo pesek posuli, smo ugotovili ,da ga je premalo, kajti zmanjkalo nam ga je za zadnji del poti, ki jo sicer malo uporabljamo, vendar bi jo vseeno popravili, zaradi turistov,- ki marsikdaj obiskujejo te kraje, ki jih poznajo iz prve svetovne Vojne. Zaradi tega bi želeli, da bi pristojni urad naročil še kakšna dva tovornika, kolikor bi zadostovalo za popravilo ie preostalega dela poti.. Sedaj bi bil potreben še dež, da bi se pesek čimbolj *pri» jel s podlago.
STEVERJAN
Včeraj nas je presenetila precej močna burja, ki nam ne povzroča več strahu, ker je pridelek Že zdavnaj pod streho. Vendar pa si belimo glave zaradi pomanjkanja dežja. Vodnjaki so prazni in z avtomobilskimi cisternami ne morejo pripeljati toliko vode, da bi zadostili potrebam vseh kmetij.
Ker smo imeli še precej sodov napolnjenih z lanskim vinom, smo ob trgatvi upravičeno s skrbjo gledali na prihodnost. Vina nihče ni hotel kupfti po ceni, ki smo Jo mi postavljali. Sedaj pa so se tudi te skrbi razkadile. Vino gr* v promet, in glej kakšna smola, da ga nimamo še več! Njegova cena je dobra. Plačujejo ga po 105 lir, pa tudi po 130 lir ni pretirana cena. Letos ima res ceno, ki je primerna trudu, ki ga vložimo v delo. Največ vina je pokupil Scolaris, precej pa tudi Milani. Kupujejo ga tudi gostilničarji iz Trsta in Gorice.
S0V0DNJE
Poslanec Italijanske komunistične partije Beltrame je včeraj obiskal sovodenjsko občino, kjer se je z županom tov. Jožefom Ceščutom razgovarja1 o vprašanjih, ki se tičejo njegove občine.
Pogovor se je sukal predvsem okoli vodovoda, ki ga županstvo namerava speljati pc občini ob pomoči konzorcija CAFO, dalje okoli asfaltiranja glavne poti- ki pelje iz Stan-dreža v Gabrje in po drugi strani v Zagraj, kakor tudi okoli gradnje otroškega vrte.* v Rupi, katerega gradnja se bo pričela, brž ko bodo urejene še nekatere stvari birokratskega zhačaja
Dalj Sasa so se predstavniki
občine razgovarjali s poslancem o prosti coni,' ki je bila s sprejemom zakona pred finančno komisijo senata podalj. šana za nadaljnjih devet let. Sovodenjska občina bo imela
z novim zakonom nedvomne koristi, ki so ji jih doslej odrekali, češ da ima pravico do pobiranja pristojbin samo go-riška občina.
P EV M A
V noči od petka na soboto so neznanci obiskali kurnik naše vaščanke Albine Ročinja in ji odnesli 4 kokoši in enega purana. Tatvina je povzročila med vaščani veliko razburjenje, ker je to prvi primer po toliko letih, odkar je nekdo v vasi postal žrtev kraje. Pričakujemo, da bo roka pravice čimprej izsledila tatove in jih primerno kaznovala.
POROKA
V pevmski cerkvi sta si včeraj obljubila večno zvestobo Ida Doljak in Lauko Bitežnik iz Gorice. Ob tem važnem dogodku jima prijatelji in znanci želijo vse najboljše v skupnem življenju.
Opazili smo tudi kiosk gra-deških ribičev in pa več kioskov mesarja Skarela iz Gorice. Razstavljeno vino so najprej pokusili člani žirije, ki bo določila nagrade, potem pa so bili počaščeni tudi ostali gostje.
Kmalu se je na Pokritem trgu zbralo mnogo ljudi, ki so si prišli radovedno ogledovat zanimivo razstavo in poskusit srečo pri srečolovu. Na Travniku je kmalu zatem prvič zažarelo Pratersko kolo, ki je zvabilo mnogo o-trok pa tudi odraslih; isto se je ponavljalo pri ostalih vrtiljakih na Telovadnem trgu in Trgu Sv. Antona. Nič manj živahno pa ni bilo okoli raznih zabavišč za streljanje in druge zanimive igre z dobitki.
Včeraj je sicer bilo v mestu že precej obiskovalcev z dežele in predvsem z onstran meje, toda največji naval se pričakuje danes, ko bodo v Gorico prišli predvsem Furlani in pa prebivalci iz Tržiča in Ronk, medtem ko bodo jutri obiskali semenj in sklepali kupčije ljudje s podeželja. Takšnih velikih kupčij, kot so bile pred vojno, ko so prišli v Gorico ljudje iz raznih dolin, da zamenjajo v Gorici svoje pridelke za druge potrebščine, seveda ne bo, toda prav z videmskim sporazumom je tudi An. drejev semenj, kakor tudi samo mesto dokaj oživelo in delno znova prevzelo svojo funkcijo trgovskega posredovalca
Rojstva, smrti in poroke
Od 24. do 30. novembra se je v Gorici rodilo 11 otrok, umrlo je 11 oseb, oklicev je bilo 8, porok pa 7.
Rojstva:	Renata Marizza,
Sergio Federici, Luciana Sta-bon, Simoretta Bevilacqua, Franco Moise, Enrica Cristia-ni, Laura Carnelut, Franca Micolus, Gloria Buiarti, Pietro Bigiardini ;n Luisa Pacor.
Smrti: 76-letni odv. dr. Gia-como Diblas, 66-letni upokojenec Luigi Cumar, 80-le‘na upokojenka Pasiani Adele vdova Patuna, 79-letna Maria Conso-lata Ciasuilo vdova Mastan-drea, 64-letni delavec Angelo Matiussi, 71-letni upokojenec Ettore Cumar, 62-leini kmet Luigi Pezzuti, 28-letna Iole Gueli, 70-letni upokojenec Gio-vanni Kodermaz, 81-letna Vilma Brešan vdova Klavčič in 38-letni upokojenec Rinaldo Meden.
Oklici: trgovec Gerardo Ca sella in učiteljica Marija Ter-pin, zdravnik kirurg Ermanno Grusovi-n in Livia Bregant, zasebni uradnik Sergio Doratti in Laura Macedonio, agent policije Vincenzo Surace in Gio-vanna Di Bari, učitelj Pietro Pietrini in učiteljica Caterina Perco, mehanik Renato Marega in Nerina Bregant, Pietro Cillo in Ernestina Bocchino, fi-nancar Raffaele Bruno in Bian-ca Manzo.
Poroke: podoficir zrakoplov-stva Adalberto Magnarin In Ornella Dorigo, pleskar Ermanno Hackl in Elizabeta Na-toli, občinski uradnik Claudio Gon in bolničarka Graziella Bainat, uradnik Giovanni Tuni in otroška vrtnarica Anna Val-lig, agent policije Lie'o Agneii in učiteljica Claudia Birsa, u-pokojenec Giuseppe Turel in upokojenka Luigia Piciulin, a radnik Luciano Tausani in uradnica Fides Bressan.
KINO -
CORSO. 14.00:	»Rascel-Fifi«,
Renato Rascel in Franca Rame.
VERDI. 14.00: #Vohunsivo v Tokiu«, Robert Wag--.er, Joan Collins.
VITTORIA. 14.30:	((Kapetan
Koepenicka«, H. Ruhmam. CENTRALE. 15.30: «Passior:e gitana«, C. Sevilla, v techni-colorju in v barvali. MODERNO. 15.00:	»Marcelli-
no, pane e vino«.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj je bilo ves dan izredno vreme z vetrom m bur-jo; na goriškem letališču so zabeležili najvišjo ‘e.mperatu-ro ob 15. uri in sicer komai 4,8 stopinj C, najnižjo 1,4 pa okoli polnoči.
OE2URNA LEKARNA
Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Cristofoletti na Travniku 14, tel. 29-72; do 12. ure pa je odprta lekarna Ur-bani-Albanese Ul. Rossini J tel. 24-43.
Športni dnevnik
Nastop češkoslovaške reprezentance na Montebellu
Svetovni prvaki v odbojki navdnšili z odlično igro
Kljub porpzu s 15:3 in 15:7 so Tržačani nudili reno-miranim gostom močan odpor
V športni palači na Montebellu je bilo sinoči napovedano mednaiodno odbojkarsko srečanje med češkoslovaško reprezentanco, ki nosi naslov svetovnega prvaka in odbojkarsko reprezentanco Trsta. Tej tekmi je sledilo ekshibicijsko srečanje med dvema češkoslovaškima moštvoma, ki je kakim 1000 gledalcem nudilo res izreden športni užiten. Obe moštv. sta prikazali odbojko na najvišjem nivoju, ki ni bila samo polna tehničnih fines temveč je bila tudi požrtvovalna in borbena, pa čeprav je šlo le za ekshibicijsko srečanje. Odveč bi bilo zato naštevati posamezne igralce, čeprav so nekateri med njimi še posebej izstopali kot na pr mali Musil, -dolgi Tesar, Kemel in še kakšen. Vsak o-d njih je namreč atlet izrednih kvalitet in vsakemu je mesto v reprezentančni vrsti.
V prvem oficialnem srečanju
med reprezentancama CSR m Trsta, so seveda zmagali reprezentanti CSR v dveh nizih z rezultatom 15:3 in 15:7. Po Oidigranju himen, pozdravu lp izmenjavi daril sta moštvi nastopili v naslednjih postavah:
CSR: Mali 7, Kemel 12. Musil 5. Pumoch 2, Handlir 13, Humbal 4, (Kučera).
Trst: Ziani S. 12, Dorich 10, Citti 2, Giar.eselli 6, Gelleni 1, Arba-nas 9, (Gregori 5, Millocho 4, Dragan 3).
Tržačani so nudili renomi-ranim gostom močan odpor, vsekakor večji kot bi bilo mogoče sklepati iz rezultata. Prva točka je pripadla domačim, potem pa so svetovni prvaki v plavih majicah prevzeli pobudo v svoje roke in nabirali točke do 9, ko so si Tržačani s požrtvovalno igro zopet priborili dve točki. Do konca so potem gostje dominirali skoraj brez izmenjavanja servisov in zmagali s 15:3. Med Tržačani
IIII lil IIIIIII11 ■■ ■•■ 11 m lili m I m m m 11’ IM IIIIIIIII IIM llllll IIIIIII im III MII IIIIIM MI IIII >11 lili III
Včeraj zadnji trening v Bologni
Italijanska	rep
odpotuje danes v Belfast
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO!
ASK «Simon Gregorčič* iz Gorice vabi na
MIKLAVŽEVANJE
S PLESOM,
ki bo 7. decembra ob 21. uri v PROSVETNI dvorani na Korzu Verdi 1.
Darila se sprejemajo vsak dan do 7. dec. na sedežu kluba v Ul. Ascoli 1, zadnja darila pa še 7. decembra popoldne v dvorani.
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE IZ TRSTA bo nastopilo v nedeljo 8. decembra ob 16.15 in ob 78. uri v Prosvetni dvorani v GORICI z dramo v treh delanjih
PRIHODNJO NEDELJO
ki Jo je spisal Tržačan JOSIP TAVČAR.
Prodaja vstopnic od 3. decembra dalje na sedežu ZSPD v Ul. Ascoli 1 in v kavarni Bratuš. Cene sedežev 250 in 150 lir, stojišča 100 lir.
BOLOGNA, 30. — Člani italijanske nogometne reprezentance so imeli danes popoldne na stadionu v Bologni svoj zadnji trening. Jutranje ure so, kot običajno, izkoristili za sprehod v okolico Caselecchia, ob 11.30 pa so bili sprejeti m županstvu v Caselecchiu. Sprejemu je prisostvoval tudi župan Bologne Dozza. Oba sta nogometašem želela, da bi njihov nastop v Belfastu oid uspešen.
Po kosila so se igralci s prtljago vred odpravili v Bologno, ker so imeli od 15. do 16.30 trening. Začeli so z običajnim tekom okrog igrišča, s telovadnimi vajami m zaleti, nato pa se je dr. Foni posvetil treniranju branilcev in vratarja Bugattija.
Končno so igrali z žogo po vsej dolžim igrišča, pri čemer je dr. Foni pazil predvsem ni preciznost pasov. Tega dela treninga se ni udeležil samo Orzan zaradi lahnega vnetja v grlu.
Po treningu so se vsi člani kolektiva podali naravnost na postajo, od'"Rc-d'čb so Ob 18122 odpotovali z «Alpen egpres-som« v Rim;‘kafnor so pri-spfeli ob 23.35. Jutri ob 12.30 bodo z letalom nadaljevali pot v Belfast, kamor bodo prispeli brez vmesnih pristankov ob 17. uri.
• # •
RIM, 30. — Nogometno tekmo za svetovno prvenstvo med Italijo in Severno Irsko bo sodil madžaiski sodnik Beia Zsolt. Zsolt je sodil tudi tekmo me.d Italijo in Zah. Nemčijo v Stuatgardu 30. marca 1955, ko je zmagala Italija z 2:1,
ski« iz Sofije, ki se bo jutri pomerilo v prijateljski tekmi s Fiorentino, so včeraj in danes trenirali na občinskem stadionu pod vodstvom trenerja Pacegieva. Vsi so v odlični kondiciji. Fiorentina bo mora. la proti njim nastopiti z znatno spremenjeno postavo, ker je 7 njenih članov odpotovalo v Belfast,
Postavi obeh moštev bosta naslednji:
Levski; Dwrvenski; Vassilev Apostolov: Arsov, Angelovski, Georgijev; Peev, Abagiev, Jordanov, Uiev, Kostov.
Fiorentina: Toros; Magnlni. Fiaschi (Martinelli); Scara-muc-ci, Biagi, Confiantini; Ju-linho, Taccola, Virgili, Loja-cono, Bizzarri.
Ker je vodstvo Levskega odklonilo ponudbo za gostovanji v Rimu in Bologni, bodo Bolgari odpotovali v domovino že v ponedeljek ali najkasneje v torek.
JADRANJE
HAVANA, 30. — Na svetovnem jadralnem prvenstvu jadrnic,'	je	zma-
gal Američan Lovel North z jadrnico »North Star III.«. Dosegel je 160 točk. Drugi je bil Francoz Albert de Barge z jadrnico «Candide» (150 t.), tretji Američan Joseph Duplin itd.. Italijan Agostino Straulino je prišel v zadnji regati na cilj peti, v končni klasifikaciji pa je z jadrnico »Merope 111.» zasedel 9. mesto.
TENIS
Italija - Švedska danes v Helsingborgu
MILANO, 30. — Italija se bo v dneh 2., 3. in 4, t. m. pomerila s Švedsko v polfinalu teniškega tekmovanja za pokal švedskega kralja. Srečanje bo v Helsingborgu. Skoraj v istih dneh se bosta v drugem polfinalu pomerili Danska in Norveška.
Za sedež finalnega srečanja je Danska predlagala Ko-penhagen, mednarodna teniška zveza pa Rim. Organizacijski odbor pokala pa je sporočil, da bo Italija imela pravico izbire sedeža finalnega tekmovanja če se bo uvrstila v finale V tem primeru bi bilo finalno srečanje seveda v Rimu, vendar pa datumi še niso bili določeni
se je v tem delu igre najbolj
odlikoval Gelleni, katerega pa je trener iz nerazumljivih vzrokov sredi niza zamenjal z Gregorijem. Do konca igre sta izstopila še Ziani S. in Dorich, namesio njiju pa sta vstopila Millocho in Dragan.
V drugem nizu so Tržačani nudili še močnejši odpor. Kot v prvem nizu so si tudi sedaj osvojili prvo točko, nato pa so gostje povedli s 5:1. Sledilo ie obdobje odlične igre domačih, ki so znižaii razliko na 5:4, nikar , so gostje zopet povečali vodstvo do 8:5. Sledilo je dolgotrajno izmenjavanje servisov in prvo točko so si priborili Tržačani. Poslej so Cehcn slovaki prevzeli pobudo in nabirali točke do stanja 14:6. Z zadnjim naporom so Tržačani osvojili sedmo točko, takoj nato pa je Kemel z ostrim udarcem nostavil končni rezultat.
Gledalci so prizadevno igro domačega moštva toplo pozdravili, goste , pa nagradili s burnim odobravanjem.
Naslednjo igro med češkoslovaškim A in B moštvom ja sodil Jugoslovan Trinajstič, ki že drugo leto trenira italijansko r-orezentanco. Pomaga! mu je Facchini.
Moštvi sta nastopih v naslednjih sestavah:
CSR - plavi:	Maly, Kemel,
Musil, Pumoch, Handlir, Hum-bul.
CSR - rdeči: Laznicka, Tesar. Paldus, Synovec, Faulus, Križ.
V nrvem nizu so zmagali «rdeči» s 15:11, v drugem »plavi« s 15:12 in v tretjem zopet «plavi» s 15:13. Kot smo že o-menili, je bila igra izredno lepa in borba za posamezno točko je pogosto trajala po nekaj minut neprekinjene igre z iz-menjavaiočimi se udarci, o* hrambami, zvijačami itd. Gledalci so igro Dogosto prekinjali z burnim odobravanjem, kot da bi slo za nravo prvenstveno srečanje. Od1 Igre češkoslovaških gostev so se domači odbojkarji lahko marsikaj naučili, v tem pa je končno tudi največji pomen tega gostovanja.
Češkoslovaški odbojkarji bodo ze d-icps popoldne odpotovali v Milano.
Odgovorni orefler* STANISLAV HENKO Tiska TuKarsI- zavod ZTT ■
Trst
KINOPROSEK-KONTOVEl
predvaja danes 1. dec. ob 16. uri Warner Bros barvni film:
<PMD zločin*
Igrajo: GRACE KELLY, R. MILLAND.
R. CUMMINGS
/TTfJ Ai
predvaja danes 1. dec. z začetkom ob 14. uri liim:
NOGOMET
Fiorentina - Levski danes v Florenci
FLORENCA, 30. — Nogometaši bolgarskega moštva «Lev-
Nta»
TICHNICOLO*
TAM IVI Y;
tltvf!
| LESLIE N1ELSEN • \WLTETMilf
♦ MALA POW[RS-SIDNU BLACKMER-MILORED NATMCK • Fay Wu,
**-««« «•«••*«	rlbssmPzvnrcr,»«,,,»»
V ponedeljek 2. decembra ob 18. uri film:
JKAPUTT"
(3. del 08/15)
G. B. CANEPA
MIROVA
Ko sem ga zagledal pred eboj, takrat ko je prišel urganizirat VI. področje, lisem vedel, kako naj bi ga ■nenoval. Poznal sem ga od partizanskim imenom, i pa se je menjavalo po ržavah, v katerih se je ojeval. V Španiji si je na
irimer nadel ime «Oghen» n rekli so ml, da to poleni po slovensko ogenj. > njegovih dejanjih v A-riki, v Nemčiji, povsod, :jer se je bilo treba boriti iroti fašizmu, sem že bil lišal praviti in vedno so hu dajali druga imena.
Ko je prišel takrat k iam, je rekel, da se imenu-e Miro*, in tako je ostal a nas vse na VI. opera-
Partizanska črtica
tivnem področju poveljnik Miro. Pri tem ni bilo važno, ali je Italijan, Slovenec ali Španec: bil je borec za svobodo, in to Je bilo dovolj. Lasje, so mu že osiveli, čelo je imel nizko, bil je čokat in s svojim kratkim in naglim korakom, po katerem smo ga spoznavali že od daleč, se je zdelo, da ima vraga v telesu. Vedno je tekal okoli s kompasom, ki mu Je visel iz gumbnice njegove bluze, ter s torbo s specialkami, ki je ni zaradi planimetrije področja nikoli odložil.
'Glede specialk in kompasa bi res ne mogel reči, čemu so mu služili, zdi se mi. da so .bili le znaki njegovega čina in nič druge-
ga. Kajti vsakikrat, ko so nastali dvomi, katero smer in pot naj uberemo, se ni niti zganil, da bi si jih o-gledal. Napotil se je brez omahovanja in priznati Je treba, da je bila smer vedno prava. Kot na primer takrat, ko smo bili skoraj popolnoma obkoljeni, in je krenil v neko grapo, in prav ta smer nas je rešila. In ko je b'lo treba sprejeti borbo ali pa se ji izogniti, ali pa ko je nastal kak spor (in ne morem reči, da jih ni bilo), se je vedno ravnal po nagonu in vselej se je pokazalo, da je imel prav.
Toda sedaj hočem pripo vedovatl o tisti grozni haj-
ki v avgustu 1944, ko smo se morali mi s poveljstva zateči v leščevje v Brugne-tu ter tam tičati dobro skriti ves teden, kajti al-pinci divizije «Monterosa» na eni strani in Nemci s svojimi «maimorti» na drugi so čistili vas za vasjo vsepovsod v hribih, ki so nas obkrožali in povsod so gorele šupe, bajte in seniki.
Tisti dnevi so bili res grozni za nas, kajti s poveljstvom so bili tudi ranjenci in kak begunec, ki smo jih morali vlačiti s seboj. Bil je z nami tudi tisti napol prismoda, ki se je i menoval Bartolino ali nekaj podobnega in s katerim nismo vedeli, kaj storiti. Osumili smo ga zaradi načina, kako se je klatil po okolici ter poizvedoval, kje smo; zato smo ga prijeli. Ker smo sumili, da ni li morda vohun, si nismo upali izpustiti ga. Ko je o-pazil, kako se razvijajo stvari, se je zbal, da ga ne bi morda ustrelili, ter je ves čas jokal, da bi se ga usmilili, in se je pritoževal
nad hudim zobobolom: »O-Joj, oj oj, kako hudo je u-mreti z zobobolom... oj oj, o j o j!» Mnogo bolje bi bilo, da bi se ga res tako iznebili; ko smo ga namreč izpustili, da ne bi ves čas poslušali tistega tarnanja, so fašisti prišli že naslednji
dan obkolit gozd in na srečo smo komaj malo prej odnesli pete.
Najbolj nas je skrbelo vprašanje prehrane, ki je postajalo zelo resno. Zaloge sira in kostanjeve pogače, ki smo jih nosili s seboj, so bile ze izčrpane in niti
NAS	NOVI	P
Za naš prihodnji podlistek, ki bo začel izhajati
v nedeljo 8. decembra t. I.
smo izbrali spomine angleškega diplomata m gene rala FITZROVA MACLEANA
VOJNA NA BALKANU
Fitzroy Maclean Je sredi leta 1943 po ukazu takratnega vladnega predsednika Churchilla pristal s padalom skupno z nekaterimi vojaki na osvobojenern ozemlju v Jugoslaviji kot načelnik zavezniške voja ške misije pri vrhovnem štabu narodnoosvoDo<|ilne vojske. Odobraval Je narodnoosvobodilno gibanje ‘n o svojem delovanju v Jugoslaviji napisal spomine, ki jih bomo v prevodu objavili in ki so prevedeni v številne tuje jezike v celoti ali v odlomkih.
misliti nismo mogli na to, da bi si kaj nabavili pri kmetih, ki so bili kakor mrtvi od strahu; razen tega pa jih nismo hoteli spraviti v nevarnost. In glej, ko smo razpravljali o tem, kaj naj bi storili, smo zaslišali z bližnjih hribov krepko mukanje goveda, ki so ga sami kmetje izpustili iz hlevov in ga odgnali tja gor, da bi ga oteli pred ropom Nemcev. In te krave so morda tako otožno in zateglo mukale prav zato, ker jih ni nihče molzel.
Miro si je zadovoljno mel roke in vzkliknil: »Veselite se, fantje, naša stiska gre h koncu!« Takoj smo šli na pot, aa bi krave polovili. Toda kdo naj bi bil tem muhastim repom kos, saj je bilo vrh vsega še temno kot v rogu. Trudni in razočarani smo se vrnili v taborišče. Nekdo izmed nas, ki Je bil boli vztrajen in trmast, je rinil naprej na nasprotno pobočje hriba, ko se je vrnil in je gnal pred seboj neko žival, smo bili že zelo v skrbeh. Na mah smo bili vsi
veseli, saj nas je tistega dne čakalo okrepčilo.
»Hitite, hitite, poskrbite mi golide,« je vzklikal Miro, ki ni hotel izgubljati časa. Grabil je za vse, kar so mu podajali, škatle, me-nažke, vedra ter jih je po stavljal v vrsto, kot da mu jih ne bi bilo nikoli dovolj. »Zganite se, prinesite mi še posode!« Končno se je obrnil na nas in vprašal: »Kdo zna molsti?« Ker se ni nihče zganil, je rekel da bo poskusil sam, ter da je to malenkost.
Pokleknil je na tla in v temi božal žival ter jo nežno tipal; medtem pa smo mi s pridržanim dihom čakali na značilni šum, ki ga povzroča mleko, ko curlja v posodo. Nato pa smo videli, kako je nenadoma skočil na noge in razdraženo kriknil: »Kaj krava, bik je, če se ne motim!« In res je bil bik; ko se je zdanilo, smo opazili, da je bil bikec, in še kako lepo rejen! Miro pa se je ob našem bučnem smehu zaradi te svoje pustolovščine opravičeval: »Kdo bi mo-
gel kaj razumeti v tej temi?«
Hude težkoče so nastale potem, ker smo morali vlačiti bikca še dolgo časa s seboj. Bikec je tako vzljubil Mira kot slavni Tartarinov dromedar. Kakor hitro .ie zaslišal njegov glas, je takoj pritekel k njemu in tedaj se ga ni mogel več rešiti. To je trajalo vse dotlej, dokler se n’ končala hajka in smo prišli v kraj, kjer smo lahko zopet začeli kuhati. No, in takrat smo morali bikca zaklati tudi zato, da smo se ga rešili.
Ubogo živinče!
* Miro je bilo partizansk
ime našega popularnega i priljubljenega tovariša Trži čana Antona Ukmarja, znan« ga poveljnika VI. operativni ga področja (Ligurija). Nj« gove enote so konec april 1945 osvobodile Genovo i Ukmar je bil kot njihov pc veljnik pozneje imenovan z častnega genovskega mešča na ter se je pred kratkin udeležil zborovanja ligurskil partizanov. Črtica je bila ob javljena v preteklih dneh t milanski »Unita«.
TRST, nedelja 1. decembra 1957
Leto XIII. . Ši. 286 (3821)
Cena 30 lir
Tel. 94-638. 934108, 37-338 Poštnina plačana v gotovini
UREDNIŠTVO: UL. MONTECCH1 it. S, II. nad. — TELEFON S3-8M IN 94-63« — Foitni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 20 — Tel. *L 37-338 — Podrui. GORICA: U|. s. Pellico 1 -11.. Ttl. 33-82 - OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-^38 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 80. finančno-uo-avn! 120 osmrtnice 90 lir . Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 80 din.
MALI OGLASI: 20 lir Deseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir. - FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega Inozemskega tlaka, Drtavna založba Slovenije, Ljubljana. Stritarjeva 3-1., tel. 21.928. tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 . KB . 1 - Z - 378 - izdata’ Založništvo tržaškega tiska U. ZOZ-Trst
Poziv Sirije skupščini OZN
naj deluje za neodvisnost Alžira
Predložila je zadevni načrt in opozorila Francijo, da bi utegnile nekatere države enostransko priznati alžirsko neodvisnost ■ Narodnoosvobodilna fronta izjavlja, da okvirni zakon zapira vrata za mirno rešitev
Ugovarja! je nato tezi. da bi odhod Francozov iz Alzira J-stvaril «prazr,ino», ki bi lahko pritegnila komunizem, in ie nato obsodil »politiko Eurafri-ke», ki so jo znova poživili po odkritju petrolejskih ležišč v Sahari. Poudaril je, da bi se morala ta bogastva izkoriščati na podlagi enakosti med deželami proizvajalkami m potrošniki.
Oglasil se je nato angleški delegat Noble. ki je v celoti podprl francosko tezo in francoski okvirni zakon ter je trdil, da »alžirsko vprašanje napreduje in francoska vlada prispeva k temu napredovanju«.
Noble je se posebno podprl francosko zahtevo o takojšnjem brezpogojnem prenehanju sovražnosti, kar dejansko pomeni zahtevo po kapitulaciji. Govorii je na kratko še francoski zunanji minister Pi-neau, ki je odgovoril sirskemu delegatu, in seja je bila nato odložena na ponedeljek zjutraj.
NEW YORK, 30. — Delegacija alžirske narodnoosvobodilne fronte, ki je sedaj v New Yorku pod vodstvom Mohameda Jaaida, je objavila izjavo, v kateri poudarja, da bo francoski okvirni zakon za Alžir, ki ga je včeraj izglasovala francoska skupščina, onemogočil sleherno mirno rešitev spora v Severni Afriki, ker «zapira vrata vsaki perspektivi za neodvisnost». Izjava dodaja, da okvirni zakon ne upošteva priporočila OZN za sodelovanje z Alžirci.
«Okvimi zakon, nadaljuje izjava, predvideva, naj bodo volitve po ustavitvi sovražnosti. Vsekakor je ustavitev sovražnosti nemogoča brez zadostnih političnih jamstev, ki bi upravičila pristanek alžirskega ljudstva, katerega velika želja je narodna Osvoboditev. Qkvirni zakon ponavlja teorijo, po kateri naj bi Alžir bil sestavni del francoske republike.«
Medtem pa je sirski delegat Zeineddin v političnem odboru OZN danes zahteval, naj Skupščina priporoča neposredna pogajanja med Francijo in Alžirci, da se zagotovi alžirska neodvisnost. Alžirski delegat je priporočal, naj OZN predlaga kot prvo stvar neposredna pogajanja med fiancosko vlado in alžirsko narodnoosvobodilno fronto. Namen teh pogajanj naj bi bil uresničenje alžirske neodvisnosti. Govornik je dejal, da se bo morala Francija končno prepričati, da je narodnoosvobodilna fronta »veljaven sogovornik« in da so »Alžirci pripravljeni ter želijo pogajati se s Francijo«. Kot drugi korak za rešitev pa priporoča Zemeddin, naj se pozneje vprašanje evropske manjšine v Alziru reši na enak način, kakor se je rešilo v Tuniziji in Maroku. Med drugim bi mednarodni sporazum jamčil Evropejcem v Alžiru možnost, da optirajo za alžirsko državljanstvo (in v tem pumeru bi uživali popolno politično enakopravnost) ali pa za francosko državljanstvo (v tem primeru seveda ne bi mogli obdržati, čeprav bi živeli še dalje v Severni Afriki, svojih sedanjih privilegijev in tudi ne izvajati političnih pravic). Poleg tega bi alžirska skupščina, ko bi bila izvoljena, ouoorila vse konvencije, ki bi bile sklenjene ob zaključku francosko-alžirskih pogajanj.
Po sirskem načrtu bi se sovražnosti ustavile istočasno z začetkom pogajanj in ob izpustitvi ujetnikov bodisi vojnih ali pa političnih.
Zeineddin je poudaril, da se skupščina OZN ne more zadovoljiti samo s tem, da sprejme na znanje razpravo o Alžiru. pač pa mora tudi izreči priporočilo za začetek pogajanj, zakaj poleg vsega bi v nasprotnem primeru nekatere države članice lahko enostransko priznale alžirsko neodvisnost.
Sirski delegat je zatem oči-t,al francoski vladi, da hoče vsiliti rešitev s silo in nasiljem, obsodil je francosko tezo o nepristojnosti OZN ter je poudaril, da Alžirci lahko vodijo dolgo borbo in sedaj že dejai-sko upravljajo del dežele. Govornik je nato ugotovil, da se alžirsko vprašanje vedno bolj širi na Tunizijo in Maroko in da tri severnoafriške države težijo za tem, da zavzemajo e-notno stališče do Francije, Velike Britanije in ZDA.
Beniamino Gigli umrl včeraj v Rimu
RIM, 30. — Bliskovito se je danes raznesla vest, da je ob 12,30 umrl slavni tenorist Beniamino Gigli. Čeprav je 67-letni pevec že dlje časa bolehal, ni nihče pričakoval tako nenadnih posledic, ko je Giglija v četrtek zvečer popadla temperatura. Toda kljub zdravniški negi specialistov temperatura ni popustila in preteklo noč je bolnik izgubil tudi zavest. Poleg žene je bila ob njegovi smrtni postelji hči Rina, ki je tudi pevka, ter sin Renzo. Kmalu po smrti Giglija je prišel kipar Asen Pejkov, ki je posnel posmrtno masko. Pogreb bo v ponedeljek ob 10,30, ni pa še določeno, kje bo pokojnik pokopan.
Vest o Gigli jevi smrti je močno prizadela zlasti kroge opernih pevcev, ki so z njim vred peli na opernih deskah po vsem svetu. Pevka Maria Caniglia, ki je bila toliko let idealna partneric a Giglija ter je z njim in baritonistom Ginom Bechijem sestavljala operno trojico, slavno po vsem svetu, je bila med prvimi, ki se je prišla poklonit spominu prijatelja. V svoji izjavi je med drugim rekla: »Peti mu je bi-
lo v veselje in nikoli se ni utrudil peti. Spominjam se tolikih koncertov, ki smo jih potem skoraj v celoti ponovili v kakem hotelu ali v gostilni.*i
Pa ne samo v Italiji, tudi povsod po svetu so pevci počastili Giglija z izrazi pohvale in občudovanja. «Z Giglijem je umrl, je dejal slovenski tenorist dunajske Opere Anton Dermota, zadnji predstavnik starega klasičnega italijanskega mbelcanta». Ne da bi niti vedel, je bil Gigli dve generaciji učitelj petja in to bo ostal še za mnogo generacij.))
Med radijskimi postajami vsega sveta je s prisrčnimi besedami počastil Giglija tudi radio Moskva.
Zmaga laburistov v Novi Zelandiji
WELLINGTON, 30. — Laburistična stranka je zmagala pri volitvah v Novi Zelandiji. Zadnjih osem let je bila na vladi nacionalistična stranka. Ta je imela v parlamentu 45 poslancev, laburistična pa 35. Po še nepopolnih podatkih so laburisti dobili sedaj 41 poslancev, nacionalisti pa 38. Laburistična stranka je dobila 48,5 odstotkov glasov, nacionalistična pa 44,3 odstotkov.
Še vedno srditi boji na vsem ozemlju Ifni
Španska letala in bojne ladje bombardirajo obalna področja Številni kraji v rokah osvobodilne vojske
RABAT, 30. — Glasilo maroške stranke Istiklal »Al Alam« piše, da španske bojne ladje bombardirajo obalna področja Ifni in da se pripravljajo na izkrcanje novih ojačenj. List dodaja, da na osvobojenih področjih vihra maroška zastava in da se na ozemlju Ifni nadaljujejo hudi boji. Dopisnik tega lista poroča, da se boji nadaljujejo z vso srditostjo na vsem področju. Španske bojne ladje usmerjajo svoje topove na Taberkikt in bližnja področja. Vojaštvo in vojaški material so pripeljali s Kanarskih otokov. Včeraj pa so španska vojaška letala ves dan letala nad položaji, ki so jih maroški borci obkolili. Ti so zajeli tudi večje število španskih vojakov.
Špansko ministrstvo za* vojsko pa je objavilo tudi danes uradno poročilo, v katerem trdi, da španske čete še vedno zadajajo »hude izgube« »uporniškim tolpam«. Včeraj se je skupina padalcev spustila v Tiliuin in pognala v beg precejšnje število «upornikov». Poročilo dodaja, da letalstvo in mornarica podpirata kopenske sile.
Radio Ifni pa je nocoj sporočil, da oodo izpraznili s tega področja žene in otroke vseh vojakov. Radio je objavil tudi seznam častnikov in vojakov, ki so padli v bojih.
V Madridu pa se je maroški poslanik danes razgovarjal s španskim zunanjim ministrom Castiellom. Pozneje je špansko
  ..............................................
Nesoglasja med samimi demokristjani
v kočljivem	vprašanju senata
Napad Rapellija na Merzagoro m na Fanfanija • Pastore se je zameril pri demokristjanskih sindikalistih • Malagodi o nujnosti, da se priznajo zahteve Trsta
(Od naseg? dopisnika)
RIM, 3Q.Vprašanje reforme senata za KD ni kočljivo samo navzven, ker demokristjani ne morejo v svojih namerah tako uspeti, kot bi radi, tfB nasprotovanju vseh ostalih strank, temveč postaja vse bolj kočljivo tudi znotraj same stranke. Nasprotstva nastajajo tudi v sami stranki in niti niso skrita pred očmi drugih. Tako so n. pr. na včerajšnji vladni seji močno kritizirali sporazum, ki je bil sklenjen v palači Madama, ministri Andreotti, Taviani in Gonella, danes pa je za agencijo, ki jo vodi Gonella, napisal
oster članek podpredsednik
Soslanske zbornice Rapelli. apadel je predsednika senata, da hodi k Fanfaniju moledovat, naj bi poslanci KD glasovali za Molčjevo reformo. Nato trdi, da je proti tej reformi.
Ponekod med demokristjani trdijo, da je Molčjeva reforma za demokristjane past, ker daje v roke levici možnost odločanja o datumu volitev; toda te trditve ni izrekla nobena uglednejša osebnost stranke.
Medtem se omenja, da bo potreben ustavni zakon za dodelitev senatnih mest predstavnikom Trsta, vendar pa nastaja pri tem drugo vprašanje: ali bo namreč ta zakon lahko pravočasno odobren, ko
postaja s časom že zelo tesno.
Od časa do časa se ponavljajo vesti o krizi v večinski stranki; ta kriza naj bi baje prehajala celo na vlado. Seveda igra tu precejšnjo vlogo bližina volitev, ko zavlada v večinski stranki precejšnja zmeda; posamezni veljaki se hočejo tedaj uveljaviti in pri tem pride na dan marsikateri antagonizem.
Danes se je precej govorilo o možnem odstopu Pastoreja z mesta tajnika CISL. Pastore v poslanski zbornici ni glasoval za stalni upravičeni razlog pri agrarnih pogodbah, čeprav je svoj čas močno kritiziral vladni predlog. To so mu seveda sindikalisti zamerili. Da bi se stvar nekoliko prekrila, se govori, da bo Pastore prevzel neko funkcijo v SET.
Glavni odbor liberalne stran ke je danes na svojem zasedanju poslusal poročilo tajniki Malagodija, ki je odklonil vsak pristop h kakemu volilnemu sporazumu z ostalimi skupina-
mi desnice. V svojem govoru pa je tudi poudaril nujnost, da se priznajo zahteve Trsta, čeprav liberalna stranka .nasprotuje tako prosti coni not ustanovitvi avtonomne dežele.
Carmello Marzano, ki je že bil tudi v Trstu kvestor, je sedaj postal rimski kvestor in jc s svojimi 46 leti med najmlaj-šimi kvestorji v Italiji. Marzano je bil takoj po vojni pomočnik kvestorja v Rimu, nato kvestor v Modeni, Palermu, Livornu in Trstu, odkoder je šel na Aspromonte pobijat banditizem. Po nekaj mesecih je postal neapeljski Kvestor. Nekatera od omenjenih mest niso o njem ohranila dobrega spomina.
A. P.
Hammarskjoeld v Beirutu
BEIRUT, 30. — Glavni tajnik OZN Hammarskjoeld je nocoj prišel z letalom v Bei-
rut. Jutri bo odpotoval v jor- P£a_m™e„nio„;I \ V - ' dansko prestolnico Aman. Med
podtajnik v zunanjem ministr. stvu Folchi. ki se je z njim razgovarjal o položaju na Srednjem vzhodu.
Sirski obrambni minister Azem je dopisniku lista »Al Jumhour« izjavil med drugim: «Ce hoče glavni tajnik OZN Hammarskjoeld razpravljati o položaju na turški meji, naj istočasno prouči tudi vprašanje Aleksandrcte. Palestinsko vprašanje ni edini vzrok napetosti med Sirijo in ZDA.«
Sneg in mraz
BARI, 30. — Po več spomladanskih dnevih je danes zjutraj številna področja južr ne Italije zajelo slabo vreme.
V Apuliji in Lukamji je temperatura, ki je včeraj znašala 15 stopinj, danes nenadoma padla skoraj na ničlo.
V vrhovih je zapadel prvi sneg, nocoj pa je bil tudi v Bariju dež pomešan s snegom.
V vsej pokrajini Foggia je temperatura padla na ničlo in
poslaništvo objavilo izjavo za tisk, v kalen zanikuje trditve, da je orožje, ki so ga zaplenili maroškim upornikom na področju Ifni, del orožja, ki ga je Španija svoj čas dobavila Maroku. V poročilu polemizira poslaništvo z vsem, kar se v Madridu trdi, in pravi, da so španska letala izvršila številne napade na maroško ozemlje.
Iz Dallasa v ameriški državi Tekaš, kjer je sedaj marošk, kralj na obisku, izjavljajo, da kralj skrbno sledi položaju na področju Ifni. Danes se je po telefonu razgovarjal s prestolonaslednikom Mulajem Hasanom. V krogih blizu maroškega kralja odklanjajo vsak komentar, pripominjajo pa, da je položaj resen. Kljub temu pa upajo, da bo prišlo do sporazumne rešitve na podlagi pogajanj s Španijo.
Pozno zvečer pa je maroški poslanik v Kairu izjavil, da so v teku pogajanja med špansko in maroško vlado za mirno rešitev spora zaradi področja Ifni. Poslanik je dodal:	«Moja država je odlo-
čena. da ne prepusti nobenega dela narodnega ozemlja. Maroko zahteva področje Ifni kot sestavni del svojega ozemlja.«
Samovoljne
domneve
(Nadaljevanje s 1. strani)
potjo iz New Yorka v Libanon se je Hammarskjoeldo-vo Jetalo ustavilo v Rimu, kjer je tajnika pozdravil
nih se je pojavil sneg. Slabo vreme je zajelo tudi notranje področje Abrucov in Mo-lise. prav tako se je temperatura znižala tudi v Neaplju.
ki je sedaj veleposlanik na Kitajskem, bi postal državni tajnik za zunanje zadeve, državni tajnik za posle narodne obrambe general Ivan Goš-njak bi nadomestil bolnega dr. Bakariča kot predsednika sabora Hrvaške, podpredsednik Vukmanovič bi prevzel položaj državnega tajnika za posle narodne obrambe, Milen-tije Popovič pa bi postal pred. sednik odbora za gospodarstvo v zveznem izvršnem svetu. Bile pa so še druge kombinacije, po katerih bi Kardelj postal generalni tajnik ZKJ in podobno.
Pri i seh teh domnevah in kombinacijah pa so mnogi po. zabili, da se glavna sprememba sploh ne more izvršiti brez spremembe jugoslovanske ustave, po kateri je predsednik republike istočasno tudi predsednik zveznega izvršnega sveta in vrhovni koman. dant JLA.
Med sprejemom je eden od tujih novinarjev zvedel «za tajnost«, da se plenum CK ZKJ, ki bi se baje moral sestati 5 decembra v Beogradu, ne bo' sestal v Beogradu in to je dalo povod za nova ugibanja: če se ne bo sestal v Beogradu, kje se bo sestal, in če se sploh ne bo sestal, zakaj se ne bo sestal. Pomirili so se šele, ko jih je nekdo opozoril, da če je res določeno, da se bo plenum sestal 5. decembra, tedaj se bo sestal samo v Beogradu-, kjer je za 3. december sklicana zvezna skupščina. Na dnevnem redu skupščine pa so ite. vilni važni zakonski predlogi, med njimi perspektivni načrt gospodarskega razvoja Jugoslavije do leta 1961, proračun za prihodnje leto, zakon o pokojninah, o javnih nameščencih, predlog zakona o izgradnji kanala Donava-Ti. sa-Donava in številni drugi
mt..T— ...........................   ■■umnim........  I......................................................  im...mirnim.....i.................mn.......................mm........i........................................mm
članice ne želijo. V obrambo enotnosti v vrstah atlant-
(Nadaljevanje z 2. strani)
da sta dva sovjetska sputnv ka razbila ameriško «materialno dostojanstvo», medtem ko so dogodkt v Little Rocku uničili ameriško *dv-hovno dostojanstvo)). Na mah je uničen mit, ki so ga ameriškemu ljudstvu prikazovali in v katerega je verjelo, da je Amerika materialno iu duhovno nad vsem ostalim svetom in da je «ameriški način življenja» boijši od oseh ostalih.
Damoklejev mee 1957
Britanska javnost se te dni zelo razburja zaradi sporočila Mac Millana, da ameriški bombniki prevažajo vodikove bombe	nad Velijo Britanijo
pn svojih izvithiških poletih. Mac Millan in ameriški vojaški	krogi hitijo zatrjeva-
ti, da to prevažanje vodikovih bomb ni nevarno, ker so bombe	brez vžigalnika. Angleški	tisfc in javnost ne
verjameta preveč tem pojasnilom. Tisk se sprašuje, čemu je torej prevažanje bomb esploh potrebno». Pri tem pa opozarja na možnost, da bi kateri od ne preveč preudarnih vojaških voditeljev storil kak nepremišljen korak, če bi se na	primer ponovilo, kaj
takega, kakor so bili dogodki na Madžarskem. Pariški »Le Monde» objavlja članek pod naslovom «Damoklejev meč 1957», v katerem poudarja, da zadostuje en blazen pilot za povzročitev nove vojne.
Francoska trma Alžira
v Alžiru. Ze preteklo nedeljo smo pisali, da je kongres radikalne stranke pozval Gail-lardovo vlado, naj sprejme ponudbo Burgibe in Mohameda za pogajanja z Alžirci. Toda Uaillard se na to ni o-ziral, ker je lahko računal
7 dni v svetu
vzven. Nekatere razpoke v stavbi atlantske zveze in bližnje zasedanje držav NATO v Parizu, po drugi strani pa Ei-senhovoerjeva bolezen ter s tem onemogočena njegova navzočnost na tem zasedanju — to je glavna tema razpravljanja na področju zunanje
n norlnnirniu m večino no-	-	tjanja na poaroeju zunanje
slancev ki se iim je zdelo )e tunizijski delegat v OZN ižirskim »upornikom». Franci- poutike. y ta okvir spada Siancev, KI se JI m je zaeio,	.	c-i™.	nhrn*ln*i1	rimrllnn	an	tlidi	n	lpfip.	Mnmk.(l	«4
glede
Gaillardova vlada je v petek zvečer dobila zaupnico v skupščini v zvezi z novim so-
da je notii »okuirnt zakon* dovolj kolonialističen, da ga lahko podprejo. In tako se je zgodilo. Mendes France, ki je na kongresu radikalne stranke dobil podporo za svojo resolucijo, je v skupščini ponovno ostro obsodil vlado in jo opozoril, da vodi njena politika v pogubo, t. j. da bo Francija zgubila v Afriki še tisto, kar ima. Toda Uaillard je izrecno izjavil, da sploh ne more biti govora o priznanju alžirske neodvisnosti. Odklonil je tudi pogajanja z alžirsko narodnoosvobodilno fronto. Dejal je, da je vlada pripravljena pogajati se s to organizacijo samo za prenehanje sovražnosti in še to brezpogojno. To torej pomeni brezpogojno kapitulacijo. Zavrnil je tudi predlog Tunizije m Maroka za posredovanje, češ to je francoska zadeva, ki jo mora Francija sama rešiti. Pripomnil je še, da Tunizija m Maroko nista »nevtralna*, in ju je obtožil, da podpirata Aižirce v njihovi borbi.
Enako tezo je ponovil zunanji minister Pineau v političnem odboru OZN. Vendar je pristal na razgovore s tunizijskim predstavnikom Mangi Slimom in z maroškim zunanjim ministrom Balafrejem izven OZN na »privatnem kosilu:», ki ga je organiziral predsednik političnega odbora, perzijski delegat. Tu pa gre le za to, da bi spletli tako resolucijo, ki bi zadevo pravzaprav zopet odložila z vrsto dokaj nejasnih besed. Obe
katerih so Alžirci. sporazum no z vsemi ostalimi arabskimi državami, pripravljeni na razgovore. Prvi pogoj je seveda priznanje pravice Alžir-cev do neodvisnosti. Obtožil je Francijo, da se sploh izogiba pogajanjem. Danes- pa je delegacija alžirske narodnoosvobodilne fronte v Neto Yor-ku objavila izjavo, ki poudarja, da izglasovani »okttirni zakon» zapira vrata za vsako mirno rešitev, ker Francija trmasto vztraja na svoji nevzdržni tezi da je Alžir sestavni del francoskega o-zemlja. Prihodnost bo prej a-li slej razbila te francoske iluzije. In takrat bo za Francijo prepozno. . .
kvirnim zakonom» in dodat-1 strani pa ostajata na svojem n itn načrtom za volilni sistem | stališču. V imenu Alžircev
Mongi Slim	obrazložil predlog \ ja se je tudi glede Maroka
za posredovanje	in pogoje, v I obvezala, da mu bo dobav-
. ■	--	»m—:	---------- [jala orožje za njegovo voj-
sko, toda zgodilo se je prav tako kakor pri Tuniziji, da obveznosti ni izpolnila. Ni izključeno, da so morda že v teku zakulisna pogajanja in pritisk na Francijo, naj »dovoli« ameriške dobave orožja.
Te dni je Maroko sploh bolj v ospredju kakor običajno. Na majhnem ozemlju Ifni, ki je pod špansko oblastjo, se je prebivalstvo uprlo španskim oblastem in oddelki maroške osvobodilne vojske so zavzeli več španskih postojank. Španija je poslala v Ifni ojačenja, njena letala pa so bombardirala tudi več maroških vasi. Zaradi tega je maroški prestolonaslednik Mulaj Hasan, ki nadomešča odsotnega kralja Mohameda, odločno protestiral. V govoru po radiu pa je poudaril, da mora Maroko dobiti suverenost nad vSem maroškim o-zemljem, To je poudaril tudi maroški zunanji minister Bala/rej, ki se je v VVashing-tonu sestal s španskim poslanikom. V Severni Afriki torej nenehno vre in kolonialnim silam bo prej ali slej odklenkalo.
Bo Pella več opravil pri Dullesu kot von Brentano?
Tudi pretekli teden je bilo kljub nekaterim pomemh nim domačim dogodkom glav-no zanimanje političnih opa-
Maroko in Ifni
Z nezaupanjem so Francozi gledali tudi na obisk maro-t) iv.ga kralja Mohameda v z.DA, kjer se je razgovarjal o ameriških oporiščih v Maroku, ki jih je bila dovolila Francija, ko je bil Maroko še njen protektorat. Poleg tega se je Mohamed pogajal za večjo ameriško gospodarsko pomoč, kar ni prav po volji Franciji. Največjo zaskrbljenost so v Franciji povzročili Mohamedovi razgovori za dobave ameriškega orožja Maroku. Nič ni znano, kaj so se dogovorili. Vsekakor pa je A-merika tu nekoliko bolj previdna, iz bojazni, da se ne bi ponovil primer Tunizije, ker Francija postavlja tudi tu enake ugovore, češ da bi o-rožje lahko prišlo v roke al-
tudi Pellov obisk Dullesa v Washingtonu. Pella je sicer odšel po že naprej določenem načrtu v Južno Ameriko, kjer bo imel konferenco z vsemi i-talijanskimi južnoameriškimi veleposlaniki. Italija se skuša zlasti gospodarsko afirmirati v deželah Latinske Amerike.
Toda medtem ko spada Pellov obisk v Južni Ameriki bolj v okvir rednega poslovanja, pa vlada trenutno večje zanimanje za njegov obisk pri Dullesu. Kot je že pred kratkim prišel k Dullesu von Brentano — in to tik potem, ko se je posvetoval prav s Pello — tako je tudi Pellov obisk v zvezi z zasedanjem NATO. Gre za to, da bi se nekatera navzkrižja uredila še pred tem zasedanjem, toda Američani ne kažejo posebne volje, da bi hoteli delati s posebnim upoštevanjem tujih želja. Tako se ne more govoriti o kakem uspehu von Brentanovega obiska pri Dullesu; nemški zunanji minister se je moral namreč vrniti, ne da bi vodjo državnega tajništva posebno prepričal o potrebi politike, ki bi bolj potrjevala, da hočejo vse države NATO, tudi ZDA in Velika Britanija, voditi skupno politiko, to se pravi politiko, ki ne bi bila proti interesom drugih včlanjenih držav. Podobne želje bo prihodnji petek gotovo izrekel Dullesu tudi Pella. Kaj mu bo Dulles odgovoril? Preveč vztrajno poudarjanje nasprotnega stališča mora nujno voditi do hujših razpok v NA zovalcev vendar obrnjeno na- j TO, toda tega seveda države
skega zavezništva je pa nastopil tudi Vatikan z vsem svojim aparatom. Pričakovati je torej, da bodo mogoče prav razgovori med zunanjimi ministri še pred zasedanjem zgladili nasprotstva.
Demokristjani se pripravljajo na volitve na razne načine. Eden je tudi v želji doseči predčasen razpust senata in nato volitve v senat istočasno z volitvami v poslansko zbornico. Ko jim pri tem načrti ne uspevajo prav dobro, se hočejo poslužiti vsakovrstnih sredstev, za katera v zadregi vodstvo stranke tudi zanika očetovstvo. Pri vsem tem se pa KD kljub bližini volitev ne boji vezati se z desnico, kot se je zgodilo pretekli teden v poslanski zbornici ob glasovanju, katerega rezultat naj bi bil uveljavljenje ali odklonitev stalnega upravičenega razloga za odpoved agrarnih pogodb. Demokristjani, ki so se protivili stalnemu razlogu, so našli zaveznike v desnici, in tako je stalni upravičeni razlog propadel.
Vlada je imela o petek sejo, na kateri je sprejela nekatera določila o spremembah v zvezi s prijavljanjem dopolnilnega davka. Odobrila pa je tudi zakonski načrt o jedrski energiji. Na to vprašanje ne gledajo vsi ministri enako, pa čeprav gre za e-nobarvno vlado. Da se minister Gava poteguje za večjo oblast monopolov, ne preseneča. Drugi pa se zavzemajo za večjo državno kontrolo, in med ministri vodi v tej smeri Bo, minister za državne udeležbe
December bo hitro potekel; parlament ne bo prav dolgo delal, ko se bo že zopet znašel pred počitnicami. V januarju se bo pa verjetno že kaj točnega vedelo tudi datumu volitev.
zakonski predlogi, tako da bo skupščina morala intenzivno delati, da bi pravočasno, t. j. do 23. decembra, ko ji poteče mandat, proučila in sprejela vse te zakonske predloge. Pred potekom mandata pa bo predsednik skupščine Petar Stambolič podal še pregled in oceno dela skupščine, nakar bo skupščina razpuščena in bodo razpisane nove parlamentarne volitve, ki bodo verjetno marca.
B. B.
Trajno goreče peci
v«
Ogrejte Vaše mrzle prostore s takojšnjo nabavo trajno goreče peči na drva in premog, ali tekoči in mestni plin ali na elektriko, ki jih ima v največji izbiri in ekskluzivi tvrdka KER2E. Porabili boste zelo malo goriva in ogreli Vaše stanovanje tako, da bo iz njega dihala topla pomlad.
Vaša miza naj bo ob vsaki priliki posebno ob pomembnih praznikih pripravljena tako, da bodo gostje prijetno iznenadeni. Vse to boste dosegli v polni meri. če nabavite namizni pribor iz nerjavečega (inox) jekla, servise iz porcelana, stekla in kristala ter dekorativne predmete kakor tudi električne luči — lestence za celotno stanovanjsko razsvetljavo edinole pri tvrdki
Trst, Piazza S. Giovanni št. 1, tel. 35-01»,
ki vodi vse novosti na tem področju in Vas spominja tudi na novodošle pralne stroje, električne likalnike s segrevanim termostatom, na vse vrste štedilnikov na elektriko in plin, kuhinjske predmete iz nerjavečega jekla, sesalne stroje za prah in odlične hladilnike, ki bodo v veliki meri razbremenili Vaše dnevno delo, Vašo skrb in Vam prihranili mnogo denarja in truda. Vse po najnižjih cenah z izrednim popustom!
Poslužite se lahko plačevanja na obroke.
Calzatura elegante
TRST, Ul. S. Spiridione 6 (vogal Ul. S. Nicolo — blizu Trga Ponterosso) Bogata izbira ženskih in moških čevljev »PEDULE* od 1750 naprej Izbira zimskih copat
■Mala trgovina, malo stroškov — nizke cenes 5% popusta kupcem, ki predložijo ta oglas ali se sklicujejo nanj.
MOTO
PARILLA
ME LILLO ALFREDO
TRIESTE-TRST, VIA A. CACCIA 3-10, TEL 96032
Motorji sPARILLAs, «NSUa. »MOTOB1*
Bogata izbira koles in nadomestnih delov
SPECIALNE CENE ZA IZVOZ
PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZN1ŠKO PODJETJE
LA GORIZIANA
GORICA • UL Duca U Aosta tl • t>! 21-48 GUHICA
PHEVZf MAMO PREVOZ VSAKOVHSTNLGA HI.AGA
Posebni pogoji za prevoz blaga * Jugoslavijo
[
U V A 7 A :
Vsakovrstni les. drva za kurjavo, gradbeni material
SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE
TRST. UL. CICFHONF » Tel. .'8-136 37-728; lelegr.. lMPEXPOHT 1’HIKS’IE
I t, V A 7. A :
tekstil, kolnnijlno blaga in raznovrstne stroje
TRST-Ul. Moren 7 Telefon št. 28373
POŽAR ARTEMIO
TOVORNI PREVOZI
v vse kraje, tudi v inozemstvo
Ribarič Ivan
1MPORT ♦ EXPORT VSEH VRST LESA IM TRDIH GORIV
TRST — ULICA r. CRISPI 14 - TEL. »3-5«? ULICA DELI* MILIZ1E II - TEU »6-518
TVRDKA
JOŽEF SILA
uvoz
IZVOZ
VSAKOVRSTNEGA LESA ZA PREDELAVO IN KURJAVO TER JAMSKEGA LESA
TRST - Hivu Grumulu it* B-l • Telefon 37-004
»f
KOPER
Ljubljani,
Podgorju,
ii MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT
S svojimi poslovalnicami in skladišči v Beogradu, Zagrebu, na Reki, v Mariboru Sežani, na Jesenicah, v Prevaljah, Novi Gorici Prestranku, Sarajevu, Kotoribi in Zemunu
na Kozini, v se vam priporoča.
llntič
irrr
lil
&
$
s**
DELAVNICA
T K S T
Ul. F. Crispi 15 Telefon 052U
I I I
Gostilna „Ex llssaro"
• v
IC
TRST -r- UL. CARDUCCi ST. 41 (NASPROTI POKRITEGA TRGA)
VAM POSTRE2E Z NAJBOLJŠIM DOMAČIM IN ISTRSKIM VINOM IN DO
MACIM PRŠUTOM. ’ "IfTr~n   I