Si. Ihrihi. «MMtf f MH Z. UH Ml nm. Mo. ^^^^^^^ _______ _____________^^^ —^—.^^ ^^^ _ _______v g ■ i .Slovenski Narod" velji v LfaMfaal na dom dostavljen: v upravniStvu prejeman: celo leto naprej ■ • • • K 24*— pol leta „ • „ . . . 12-— ćetrt leta m • • • • • 6*— lia ©esec m * • • * • » 2*— celo leto naprej • » • • K 22*— pol leta w • • • • • II*-* četrt leta * • • • • * 5 50 ca mesec m • • • • • 1 *-' Dopis! naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo, CrednUtro: Knaliovs allca H5(v pritličju levoj teltloa *t 34. Isfcafa vsak 4aa s*?*t«r Is-fitirM ■•d*l|« te praznik«. lnserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Uptavništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inseraU Ltd, to je administrativne stvari ■ HM— it«flilui »•M« !• Tlaarl«v. ———— Na plamena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira* »Narrtaa tiskar*«« UUfon it S5. .Slovenski Narod" Teli« pO p«Sti* za Avstro-Ogrsko: celo leto skupaj naprej • K 25*— pol leta m „ . a . 13*— četrt leta „ ■»•-•• 650 na mesec m m • • ■ 2*30 za Nemčijo: celo leto naprej . . . K 30*— za Ameriko in vse druge dežele: ceio leto naprej .... K 35.— Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. UfrsTBičtv« (spodaj, dvorišče levo), Kaaiiova ulica it 5, teltlaa št 35. S¥eteima vojna. Odbit ruski napad na Przemysl. — Boji v Karpatih se nadaljujejo. — Po bojih ob Ko-lubari in Ljigu se Srbi umikajo. — Naša armada je od začetka ofenzive proti Srbiji vjela 19,000 mož in vplenila 46 topov. — Južno od Visle so Nemci še vjeli 9500 Rusov. — Na zapadu in v Prusiji ni večjih bojev. V ZAPADNI GALICIJI IN V RUSKI POLJSKI JE MIR. — ODBIT RUSKI NAPAD PRED PRZEMVSLOM. — BOJI V KARPATIH TRAJAJO DALJE. Dunaj. 1. decembra. (Kor. ur.) Uradno razglašajo dne 1. decembra opoldne: Na naši fronti v zapadni Galiciji in v ruski PoHski ie bil v splošnem tudi včeraj mir. Pred Przemyslom ie posadka s protinapadi odbila sovražnika pri poskusu, da bi se približal severnim predutrdbarn trdnjave. Boji v Karpatih traiaio dalie. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, gm. • * * Prestolonaslednik pri cesarju, Dunaj, 2. decembra. Prestolonaslednik Kari Franc Jožef je prispel iz glavnega stana ter je včeraj dopoldan v več kakor enourni avdijen-ci poročal cesarju o položaju na severnem bojišču. Popoldan je prestolonaslednik zopet odpotoval. Boj pri Homonni. Poslanec grof Andrassv pripoveduje o boju pri Homonni: V okraj je vdrla poldruga brigada donskih ko-zakov, ki so ropali in pustošili, kolikor so mogli. Značilno je, da so se spravili kozaki le na posestva in lastnino pobeglih prebivalcev. Onim, Hi so ostali doma, se ni ničesar zgodilo. Kozaki so pregnani; naše čete so se borile z občudovanja vredno hrabrostjo. • . V VZHODNJI PRUSIJI IN V RUSKI POLJSKI VLADA RAZMEROMA MIR. — ŠTEVILO VJETNIKOV JE NARASLO ZA %00 M02 IN TOPOV ZA 18. Berolin, 1. decembra. (Kor. ur.) Poročilo VVoiffovega urada. Veliki glavni stan dne 1. decembra dopoldne: Tudi v vzhodnji Prusiij in v južni Poljski je vladal v splošnem mir. V severni Poljski južno od reke Visle se je vojni plen še pomnožil, ker smo izrabili včeraj javljene uspehe. Število vjetnikov je naraslo za okrog 9500 mož, vplenjenih topov pa za 18. Razen tega smo dobil? v roke 25 strojnih pušk in mnogo munlcijskih vozov. Vrhovno armadno vodstvo. * . Cesar Viljem na vzhodno - pruskem bojišču. Berolin, 1. decembra. (Kor. ur.) vvoltfov urad poroča: Veliki glavni -tan 1. decembra: Cesar je obiskal včeraj pri Gum-^nnen in Darkehmen naše čete in njihove pozicije. Vrhovno armadno vodstvo. SIJAJNI ČIN NEMŠKIH ČET PRI LCDZU. — NEMCI PREBILI RUSKI OBROČ. Berlin, !. decembra. (Kor. ur.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 1. decembra: K poročilu ruskega generalnega štaba z dne 29. novembra konstatiramo o neki epizod! v za nemško orožje tako uspešnih bojih pri Lodzu sledeče: One dele nemških sil, ki so se borili v pokrajini vzhodno od Lod-ža proti desnemu krilu in v ozadju ruskih čet so same zopet resno ogrožali v hrbtu močni ruski oddelki, ki so prodirali od vzhoda in juga. Pred samim obličjem pred fronto stoječega sovražnika so se nemške čete obrnile ter so se prebile v trodnevnih srditih bojih skozi obroč, ki so ga že tvorile ruske čete. Pri tem so pripeljale seboi še 12.000 vjetih Rusov in 25 volemenih topov ne da bi same izgubile le eden top. Tudi smo vzeil sehoi skoraj vse svoje lastne ranien-ce. Naše izgube v danem položaju seveda niso bile lahke, nikakor pa niso bile velikanske. Od naših čet izvršeni Čin je eden najlepših cele vojne. Vrhovno armadno vodstvo. BOJI PROTI RUSIJI. Težišče vseh sedanjih 1 >jev leži na severnem Poljskem. Nemški energični napadi pri Loviču n Lodzu imajo značaj odločitve, c' travno tudi tu še ni padla zadnjo kocka. Operacije na severnem bregu Visle Še niso v odločilnem stadiju. V srednji in južni Poljski tudi še ni padla zadnja beseda. Glavni boji na severnem Poljskem se vrše sedaj med Lovičem in Varšavo. Iz Nyiregyhaze poročajo z me-rodajne strani dne 29. novembra: V severnem delu komitata Zemplin trajajo boji naprej. Naše čete so vzele več sovražnih pozicij. V komita-tih Ung in Bereg je položaj neizpre-menjen. Glasom zadnjih poročil iz Budimpešte se da konstatirati, da se morajo Rusi. ki so bili vpadli preko Karpatov, umikati. Zasledovanje ruskih čet, ki so bile pregnane iz Ho-mone, traja v dolini Labore naprej. Naši pridobivajo korak za korakom prostora. Ugodno vreme in dobra pota olajšujejo naše operacije. Pri Paphazi so naši vjeli 600 Rusov. Naši pokopavajo v okolici Homone padle Ruse. O Črnovicah piše »Lokalanzei-ger«: Po pettedenskem ljutem boju proti vedno novim sila močnim ruskim četam le bilo treba iz strategič-nih ozirov Črnovice izprazniti. Kljub temu, da so zavezniške čete zapustile Črnovice, so Rusi mesto obstreljevali še en cel dan. »Esti Ujszag« poroča nadalje iz Dorne Vatre: Glasom poročil, ki prihajajo tu in tam iz Črnovic, Rusi to pot ni- so dospeli v Črnovice tako brez boja, kakor prvič. Bili so sedaj previdnejši ter so najprej poslali naprej konjeniške patrule, nakar je dospela v mesto pred mestno hišo ruska vojaška komisija z belo zastavo. Ko so Rusi dospeli v mesto, so zahtevali, da se pred vsem odstranijo vsi med tem nalepljeni letaki. Papirnati denar, ki ga je izdalo mesto, je obdržal svojo veljavo. Vojaški poveljnik je celo ukazal, da se natisne več tega denarja. Rusi so v mestu zopet popravili vodovod. Naši vojaki pričakujejo boj v dobrih pozicijah. * m Švicarska sodba o bojih na Poljskem. Iz Berna javljajo: O vojnem položaju piše »Bund«: Odločitev je še vedno v območju ofenzivnega krila maršala Iiinden-burga, čegar mogočni sunek je prodrl še mnogo dalje proti jugu, kakor se je to moglo spoznati iz nemških poročil samih. Rusi sami omenjajo kraj Tuszyu, ki leži 20 kilometrov od Lodza. Da so se tamkaj nemške predčete umaknile, to je bila, kakor se zdi, podlaga za zadnja poročila o ruskih zmagah. Toda to so samo delni uspehi, ki imajo pomen samo v slučaju, ako se Rusom posreči, da Nemce obkolijo ali vpognejo njihovo krilo. Kakor se zdi, zaupa rusko armadno vodstvo v maso in vporablja povsodi nove čete, ne da bi se po stari ruski navadi oziralo na izgube. * Izpod Krakova. »Nowa Reforma« piše: Dne 24. novembra je oddelek enega izmed krakovskih polkov vjel v brzeškem okraju v ruski Poljski 170 ruskih vojakov. Vjetniki so bili deloma pešci, dragonci in Čerkezi. V naše vjetni-štvo je tudi zašel podpolkovnik ruskega 132. pehotnega polka knez Sumbatov. Kakor pripovedujejo naši vojaki, ni imel ta častnik dovolj besedi, da bi pohvalil hrabrost in izredne vojne sposobnosti avstrijske armade. Z velikim priznanjem je tudi govoril o človekoljubnem postopanju z ruskimi ranjenci in vjetniki. Na potu v Krakov je postal ruski knez tudi dovtipen. Pripovedoval je namreč našim preprostim vojakom o ogromni moči. ki jo baje ima Rusija v svoji armadi. Med drugim je pravil knez Sumbatov. da je na potu z vzhoda proti Krakovu 7 milijonska armada, kateri se Krakov ne bo mogel postaviti v bran. Naši vojaki so potrpljivo poslušali kneza, nobeden pa mu ni verjel niti besedice. Vjetnike so vstavili v Krakovu, od tu pa jih prepeljejo v Jožefov na Češko. V Lvovu in vzhodnji Galiciji. Posestnik neke lvovske kavarne Lasocki pripoveduje v »Wieku Nowem«, da je obiskal na poti iz Lvova Jaslo, Lancut, Przeworsk in Rzeszow ter se prepričal, da poteka zaostalim prebivalcem življenje popolnoma, kakor navadno. Tudi mesto Czortkov ni skoraj nič trpelo, — po drugih poročilih so Rusi ta kraj obstreljevali. V Husiatvnu stoji danes ena sama cesta. V Buczaczu Je kakih 100 hiš razdejanih. Gubernator Czartoryskt ie izdal stroge ukaze glede kaznovanja roparjev in požiralcev. Iz Lvova poročajo, da so se čerkaške čete, ko so izvedele za proglasitev svete vojne, uprle. Glasom poročila »Russkega invalida« SO i^TUbiii Rusi do 20. no- vembra 9702 mrtva, 19.511 ranjenih in 3679 pogrešanih častnikov. Poziv ruske črne vojske. Pred par dnevi smo javili, da je poklicala Rusija osem črnovojniških letnikov pod orožje. Nemški major Morath sodi, da bo ruska armada s tem ojačena le za približno 1 milijon vojakov, ker je najbrž del črnovoj-nikov že itak od mobilizacije sem pod orožjem. Ruska črna vojska sestoja iz izvežbanih vojakov, ki prestopijo po 19. službenem letu v črno vojsko ter z vseh onih, ki so za orožje sicer sposobni, pa ne služijo v stalni armadi (liniji ali rezervi). Prvi črnovojniški poziv obsega vse bivše vojake in one, ki so bili svoj čas spoznani za sposobne, pa kot »nadšte-vilnr« odpuščeni domov. Drugi poziv obsega rodbinske očete in ostale, za orožje sposobne. Prvi poziv postavi 20 divizij in nekaj trdnjavske artile-rije; vsaka divizija sestoja iz 8 bataljonov infanterije, 1 konjeniškega polka, 2 baterij artilerije in 1 bataljona pijonirjev. * Ruska zgodnja mobilizacija. Iz Berolina poročajo o pismu nekega Amerikanca, v katerem pravi ta: Spomladi sem potoval s svojo ženo v Rusijo in v Kavkaz. Peljali smo se od Vladikavkaza v Tiflis v odprtem vozu 230 km po sloviti Gru-žinski cesti. Dne 24. maja, torej več kakor 4 tedne pred umorom avstrijskega prestolonaslednika, smo srečali na tej cesti v kavkaskih gorah močne kavalerijske oddelke s trenom, provijantom in municijo iz Ti-flisa v Vladikavkaz. Teden pozneje sva hotela preko Batuma v Sebasto-pol po Črnem morju, kar pa ni bilo mogoče zaradi velikih vojaških transportov proti severu. - Važen most na Finskem razdejan. Iz nekega ruskega depota pri finskem mestu Tammerfors je izginilo 300 kg dinamita. Drugo noč so neznani ljudje razstrelili pol km dolgi most pri Pvha Jarviju. Ta važen finski most je popolnoma razrušen. Turške vesti o revolucionarnem gibanju v Ukrajini. Turški listi vedo povedati, da se že dalj časa vrši med ukrajinskim (romunskim) prebivalstvom ruskih gubernij revolucionarno gibanje. — Ruska vlada je dala baje zapreti celo vrsto odličnih Rusinov, med njimi jekaterinoslavskega poslanca Pe-trovskega. V Luganu in Jekaterino-slavu je prišlo že pri mobilizaciji do nemirov, sedaj pa je morala proti upornim kmetom nastopiti celo arti-lerija. Turški listi pravijo, da bi situacija postala še resnejša, ako bi se socijalna demokracija odkrito postavila proti vladi. Rusko vojno posojilo. Iz Petrograda poročajo preko Kodanja: Z vseh strani podpirajo podpisovanje ruskega vojnega posojila. Privatniki se trudijo za rusko letalstvo. Na Ruskem primanjkuje volne, vsled česar bo odšla uradna komisija v Ameriko, da naroči blago od tam. PRVO RAZDOBJE V NAŠIH OPERACIJAH NA JUGU ZMAGOVITO ZAKLJUČENO. — V TEM ČASU JE NASA ARMADA VJELA 19.000 M02 IN VPLENILA 4f TOPOV. DhmL 1. decembra. (Kor. ur.) 1 !■■■■■■ bojftB« iavIMo vratao dne i« QOcovpca«L i Na južnem bojišču se je zmagovito zaključilo nadaijno razdobje v naših operacijah. Na celi črti smo vrgli sovražnika, ki S3 je končno z vsemi svojimi bojnimi silami več dni trdovratno upiral vzhodno od Ko-lubare in Ljiga in opetovano poskušal sam preiti v ofenzivo; nasprotnik se umika. Imel je znova občutne izgube: samo na bojišču pri Konatičah so našle naše čete okrog 800 nepokopanih mrtvecev. Takisto značilo številni vjetniki in materijalne izgube, da je sovražnik znatno oslabel, zakaj od začetka zadnje ofenzive smo vjeli 19.000 mož ter vpienili 47 strojnih pušk, 46 topov in mnogo drugega materijala. * Višegrad zopet naš. »Grazer Volksblatt« poroča: Višegrad in drugi naši bosanski obmejni kraji so zopet v naših rokah. Naše oblasti so že začele redno poslovati. Mesto je zelo poškodovano. Vlada posveča okraju posebno skrb. BOJI V SRBIJI. Poveljnik naših čet fcm. Potio-rek je poročal s srbskega bojišča o zmagovitem koncu naših operacij v; tretjem oddelku bojišča na Srbskem. Če cenimo srbsko armado sedaj na 250.000 mož, je jasno, da je posegel v boj velik del teh čet, gotovo večji* del, dočim so morali manjši oddelki ostati ob Donavi, zlasti v Belgradu in so morali drugi oddelki stražiti bolgarsko in albansko mejo. Naši so pregnali glasom poročila vrhovnega poveljnika naših čet v Srbiji, Srbe iz njihovih pozicij ob Kolubari. Istočasno so začele naše čete prodirati preko Užic v dolino zahodnje Moravč Pričakovati je, da bodo naše čete po kratkem oddihu Srbe nadalje zasledovali. Naše čete bodo operirale nadalje proti Belgradu. Na spodnjem toku Kolubare so naše čete zavzele Konatice, s čimer je storjen velik korak. Budimpeštanski listi pišejo o bojih v Srbiji: Naše čete stoje na celi južni fronti v neprestanem stiku s sovražnimi četami. Poraz pri Laza-revcu je močno učinkoval na srbski odpor. V Srbiji sneži. Celo majhni griči so na vrhovih v megli. Pota v dolinah so nehodna, vendar našim vojakom ni vpadel pogum. Velik del prebivalstva severozahodnje Srbije beži v novo Srbijo. Tako dobivajo naši vojaki izborna prenočišča. Naše čete morajo le še premagati zadnje ovire v gorovju, da dosežejo ono črto, kjer se srbska vojska odločilni bitki ne bo več mogla umakniti. m m m Z južnega bojišča. V glasilu hrvatske vlade, v zagrebških »Narodnih Novinah«, čitamo: Neki častnik, ki se je pred nekaj dnevi z avtomobilom vrnil z južnega bojišča in se je nato kmalu zopet vrnil, pripovedoval je o borbah v Srbiji med drugim tudi to-le: Pri naskoku na Črni vrh so se posebno odlikovali hrvatski domobranci. Mestoma so naše utrjene pozicije tako blizu srbskim, da je bilo večkrat prav lahko mogoče spoznati osebo v neprijateljskih okopih. Tako so nekateri izmed nas z daljnogledom prav lahko spoznali Milana Pri-bičevića, ki je sedaj že podpolkovnik. Pribičevića poznajo mnogi izmed naših častnikov, ker je bil do leta 1904. avstrijski oficir. Prav tisti trenotek je, držeč v eni roki daljnogled, v drugi pa golo sabljo, vojakom nekaj pripovedoval Najbrže je dajal povelja. Naš častnik, ki ga pozna, ga je nekaj Časa gledal, nato pa je pozval svoje tovariše. Naenkrat je nastalo ob nepritoteJisk* okogih živajmoj gt- Stran 2. .aiUVttM JU NAttuu*, «ue 2. decembra isu«. 286 stev. banje. Srbi so opazili, da liti motrimo. Zagledali smo, kako se je oni častnik — Pribičević — obrnil r obrazom naravnost proti nam ter nas nekoliko Časa radovedno motril skozi dalnogled. Nato je spustil daljnogled, ki mu je visel ob pasu, zamahnil brezbrižno s sabljo, ter salutira-joč po vojaški, izginil za okopi. Njegov markanten obraz je nam ostal v živem spominu. To je bilo 19. m. m. popoldne. Drugo jutro so bili oni srbski okopi v naših rokah, toda o Pri-bičeviću ni bilo sledu. Omeniti je, da je razpisana posebna nagrada za onega, ki bi vjel podpolkovnika Pri-bičeviča. Vjetniki prpovedujejo, da je Pribičeveč vodil vso akcijo na Črnem vThu, da se odlikuje z izredno strogostjo in energijo, ali so polni hvale za njegovo vojaško sposobnost. Bil je namreč do leta 1904. av-. strijski častnik. Pribičević je baje naravnost podrejen prestolonasledniku Aleksandru, ki mu zaupa najtežavnejše posle. Kakor vse ka?e, je torej neosnovana vest, da je Pribičević padel v Belgradu. On se še vedno nahaja v armadi, ki se je sedaj umikala izpred Valjeva. Major Vojislav Tankosić ie padel in so ga ob Drini pokopali osješki domobranci. Zato ne odgovarja resnici vest pešran«kera lista »Az Esta«, da leži Tankosić ranjen v eni izmed bolnic v Nišu. NA FRANCOSKO-NFM*KFM BO-JIŠČU NI NIC NOVEGA. BeroHn. 1. decembra. (Kor. u.) Poročilo VVolffovega urada. Veliki glavni stan I. decembra dopoldne: Na zapadnem bojišču ni ničesar novegra. Vrhovno armadno vodstvo. Angleški krali na zapadnem bojišču. London, 1. decembra. (Kor. ur.) Uradno se poroča: Kralj Jurij se je snoči podal v Francijo, da obišče glavni stan ekspedicijske armade. BOJI V BELGIJI IN NA FRANCOSKEM. Iz Amsterdama poročajo: Dva francoska letalca sta priplula nad Gent ter vrgla na mesto 10 bomb, ki so ranile tri osebe. Svojega namena, razdejati neko nemško ladjo, ki je bila zasidrana v kanalu in na kateri so se nahajali visoki nemški častniki, pa niso dosegli. »Berliner Tageblatt« posname po »Daily Mailu« to - le poročilo: Nemci so bili popolnoma prepričani, da bodo najkasneje začetkom decembra v Calaisu. Iz Essna so spravili 80 velikanskih možnarjev na severno ronto in iz Liitticha so poslali v Dixmuiden več piionirskih polkov. S seboj imajo velikanske množine materijala za mostove, najbrže, da si napravilo pot preko poplavljenih pokrajin. Iz vsega tega sklepa »Daily Mail«-, da pripravljajo Nemci odločilen sunek na Calais. »Times« pravijo, da imajo Nemci za majhne razdalje pooolncma nove metalne stroje, podobne rimskim katapultom, ki mečejo sodčke dinamita. Učinek teh strojev je strahovit. Baje urorabljajo tudi Francozi v Argonskem lesu do sedaj še neznana orožja, baje so to možnarji. ki mečeio po dve krogli, zvezani z verigo. Te krogle prdirajo z velikansko silo najmočnejša drevesa. Vsi ugledni vojaški kritiki na Angleškem soglašajo v tem. da se pripravlja silen napad Nemcev v smeri proti Calaisu. »Times- in »Fvening News« pravita, da prihajajo dan na dan velikanski vlaki z vojaštvom do sprednjih vrst v zako-pih; 60 takih vlakov ie ?e zapustilo Gent, 50 Bruseli, 28 Brugge, 30 iMons in 40 Maubeuge, vsi v smeri proti severovzhodnji Belgiji. Poool-noma nove čete so dospele v Dix-muiden, Ypres in Oste^de, med njimi mnogo konjenice iz Brunšviškega. Nemci so začeli obstreljevati Rams-capelle. Neki nemški aviafik je večkrat poskusil razdeiati angleški glavni stan v Ponperinghu. Namen se mu ni posrečil. Nemci so spravili v severno Belgiio tudi 200 novih topov kalibra 32*5 cm in 50 oklonnih avtomobilov. V Zeebrtigge so pripeljali več popolnoma novo konstruiranih podmorskih čolnjv iz Kiela in mnogo zelo hitrih in z brzostrelnimi topovi armiranih motornih Čolnov. »Dailv News* poroča: Dasirav-no padajo že tri mesece posamezne nemške granate v Arras, so prebivalci vendar večinoma ostali na mestu. Dne 30. novembra pa Je zapustila večina prehivalcev mesto. Od četrtka namreč Nemci silno napadajo mesto. Za majhen košček zemlje se vrše brezprimerno ljuti boji. Ves četrtek so se vršili boji z bajoneti. V soboto se je pričel boj za zakope iznova. Na obeh straneh so bile izcube I sitno velike, nobeden ni bolel hati. Medtem so Nemci neprestano obstreljevali Arras, ker Je mesto ie popolnoma razdejana Pariški poročevalec nekega rimskega lista pravi, da pričakujejo v Parizu zopet 40.000 ranjenih. Iz Reimsa poroča neki vojni poročevalec, da padajo v mesto neprestano bombe, kljub temu dela prebivalstvo, kakor da se nič ne godi. Pogled na mesto Je silno Žalosten, cele četrti so razdejane, tudi katedrala je hudo trpela, majhni spomenik Jeanne d* Are pred katedralo pa Je ostal nepoškodovan. Iz Ypresa poročajo, da so granate zadele tudi slovito s-knjarsko tržnico. Mestna hiša iz XVII sto'e ja je ponolnoma razdejana. Tudi cerkev sv. Martina je silno trpela, njena notranjost je popolnoma razdejana. Finančna kriza na Francoskem. Kakor poročajo iz Pariza preko Dunaja, je 1 miliion Hudi podpisalo do sedaj samo 700 milijorov frankov za narodno obrambo: 300 milijonov pred izbruhom vojne izdanih zakladnih menic ni bilo obnovljenih. Finančni minister zahteva izdanje na-dal:nj;h 4f0 milijonov frankov zakladnih menic. Danski parnik se potonil. London, t. decembra. (Kor. ur.) Danski parnik »Marv« je zadel v nedeljo v Severnem morju na mino ter se ie poTODil Posadka — 14 mož — se je rešila na Čolnih. Nobenih japonskih čet za Evropo. Talnik londonskega japonskega veleposlaništva zatriuje. da so vse vesti, da bi Japonska podala na Francosko vo;ake, neresnične. • TURSKA VOJNA. Turški komunike. Carigrad. 1. decembra. (TCor. ur.) Glavni stan priobčuje naslednji komunike: Na meji od Aserbejdžana trajajo boji naprej. V Trapezunt je prispel prvi transport ruskih vjetnikov: 6 častnikov in S3 vojakov. • • Turško poročilo s kavkaškega bojišča. Carigrad, 1. decembra. (Kor. ur.) Glavni stan objavlja ta-le komunike: Včeraj so se vr5i!i ob perzifski meji neznatni spopadi z ruskimi četami, • • ■ Turki korakajo na Teheran? »Reichsoost« javlja iz Carigrada: Predstraze turške armade prodirajo proti Teheranu. • • Batum evankuiran. Carigrad. 1. decembra. Listi poročajo: Ruske oblasti so odredile evakuacijo Batuma. V Baki;;u so aretirali Rusi mnogo sumljivi1:! oseb. • • Turško brodovje ogroža baie ')deso. Znani budimpeštanski »A? Est« zatrjuje: Tursko brodovje stoii pred Odeso. Mnogo vojaških pos! pij in zavodov v mestu je uničenih. Prebivalstvo je silno razburjeno. Kavkaske, kurdijske in ruske čete se koncentrirajo pred mestom. * Turki v Egiptu. iz Carigrada poročajo: Turske čete v Egiptu prodirajo nevzdržno. Vsak dan prihaja mnogo prebežni-kov iz vrst angleške armade * • Novi egipčanski kedlve odstopil. Berolin, 1. decembra. Iz Rotter-dama poročajo: Od Angležev imenovani novi egipčanski kedive je odstopil. Tudi kabinet hoče demisijo-nirati. Sijajne zmage plemena Senusi nad Francozi. Carigrad, 1. decembra. (Kor. ur.) Uradno se razglaša: Na jugu Serzza-na pri Sanja - Ain - Galaka je prišlo do boja med Senusiji in francoskimi četami. Voditelj plemena sanja šejh Abdulah je sicer pri tem poginil, toda Francozi so bili pognani v beg. Se-nusijci so sijajno zmagali tudi v okolici pri Kanem in Vadai. Senuška armada. Turški listi računajo, da Hm pošljejo plemena Senusi ogromno armado na pomoč. Ta armada bo štela baje 450.000 mož« SO topov is 19 strojnih pušk« _ • NEVTRALNE MŽAVE. Mtattnki jmiuilBM KHoiImoi t BerilM? Dunajski listi poročalo iz Bukarešte: »Vitorul« ugotavlja, da se Je dne 30. novembra vo»H bolgarski ministrski predsednik Radoslavov skozi Bukarešto v Berolin. Na kolodvoru se je sestal z bukareškim bolgarskim poslanikom, s katerim je dolgo konferiraL Bolgarfa ne koncentrira čet ob srbski ta grški makedonski meji. Sofija, 1. decembra, »Agenca Tel. Pu!g.« javlja: Iz Niša in Aten razširjajo neresnično vest, da koncentrira Bolgarija čete v obmejnih okrajih Kjustendil in Strumnica. Tej zlagani in popolnoma neutemeljeni vesti verjamejo celo listi, ki bi se l?hko pri inozemski podučenih krogih podučili o n:eni ne:stinitosti. Brata Buxton sta odpotovala — praznili rok. Iz So i je se poroča: Brata Buxton sta odpotovala v Niš, odkoder se vrneta v Anglijo. Sodi se, da se je njuna misija popolnoma ponesrečila. Grška in Balkanska zveza. Dunajska »Sudslavische Korre-spondenz« pravi, da se ji je od neke posebne strani sporočilo sledeče: Gr?ka vlada je naročila svojim poslanikom, da izjavijo, da Grška noče ničesar vedeti o prepustitvi grškega ozemlia Bolgariji. Tudi Srbija noče privoliti v večje teritorijalne kompenzacije na prospeh Bolgarije Odstopila bi kvečjemu okraje štip in Kočano. Grški listi napadajo trinel-entento, ker hoče izravnati diference med balkanskimi državami na stroške Srbije in Grške. Napačne vesti o tajni konvencij] med Švico In Avstrijo. Bern. 1 decembra. (Kor. urad.) Predsednik švicarske republike Hof-mann izjavlja korespondentu milanskega »Corriere della sera«: Z nova se pojavljajoča govorica o tajni pogodbi med Švico in Avstrijo je neresnična. Švicarskemu narodu je bila nevtralnost vedno toliko vredna, kakor njegova neodvisnost, v katere varstvo je reorganiziral svojo armado. Švicarski narod je pripravljen, če treba Še k večjim žrtvam za neodvisnost in nevtralnost svoje države. * Portugalska. Iz Lisabone poročajo, da leže v tamošnjem pristanišču angleški par-niki, ki vkrcavajo 90 topov in municijo, ki jo bodo odpeljali na severno francosko. Zunanji minister portugalski je za nevtralnost. Tudi ljudstvo je proti vmešavanju v vojno. Splošna mobilizacija nizozemske mornarice, Berlin, 1. decembra. Tz Amsterdama poročajo: Nizozemska je poklicala sedaj tudi starejše letnike mornarice pod orožje. Celo brodovje ;c mobilizirano. Svrha mobilizacije je zadostno varstvo nizozemske nevtralnosti. Amerika in nevtralnost London. 1. decembra. (Kor. ur.) »Dailv Tel.«- poroča iz VVashingtona: Državni tajnik Brvan je namignil, da se glede protestov Francije in Angli-ie proti kršenju nevtralnosti držav Equadov in Kolumbija ne bo več trudil. Unija se zadovoljuje z izjavo kolumbijske vlade, da se na njenem teritoriju ne nahaja nemška brezžična postaja, kakor to trdilo Angleži. Kaj bodo Severoameriške države storile, če nastopite Anglija in Fran-ci:a samostojno proti Kolumbiji se ne da reci. »Dailv Tel.« smatra, da se ne bodo protivile energičnim korakom tripleentente oziroma, da bodo končno Ie ponudile svoje posredovanje. Kitajska In Japonska. Iz New Yorka poročajo, da je zaprosila kitajska vlada za varstvo Zedinjenih držav proti definitivnemu zasedenju kitajskih pokrajin s strani Japonske. IZMENJAVA INTERNIRANCEV. »Frankfarter Zeitung« poroča iz Berna: Med Francijo, Nemčijo ta Avstrijo ie bil sklenjen dogovor, da tepaste za vojaiko službo nesposobne tnternlrance od 48. leta aaprei do f0. leta. • . • V ocnfe grunt Znani angleški vojni poročevalec Filip Oibbs pile: Ni mogoče popisati strahot gra-natskega ognja. Ni dolgo od tega, ko sem bil sam v takem ognju in se opazoval učinkovanje teh strelov na druge ljudi, analizirajoč istočasno z bolestnim interesom svoja lastna čustva. Dan za dnevom sem kljuboval tej godbi — poleg strahu so se pojavila tudi druga čustva, ki so povzročila to promeno v meni. Čutil sem močno nerazpoloženje, kateremu je podlegel moj mozeg. Silen hrup in šum je vplival name bolj uničujoče, kakor zavest grozeče mi smrti. Nemške baterije so se nahajale v živahnem delovanju okrog Nieuporta, Dixmuidena in Perovsa. Tvorile so polukrog, okrenjen od obrežja. Videli smo lahko blesk sovražnih topov. Oglušljiv šum liki grmenje, prerušen mestoma s strahovitim treskom, ki mi je pretresel mozeg, je deloval na moje telo kot strahovit proces raz-tvaranja in razpadanja. Med tem gr-men'em je bilo slišati visok glas granate — to bučanje besne pošasti, ki je zapuščala razžarjeno topovsko žrelo. Glas njen postaja prodirajoč, pevajoč, dokler se ne razlije v zamolkel prašek vse uničujoče eksplozije. še veliko strašneiši je glas naših tepev. Pri Nieunortu sem stal sam srmo nekoliko sto metrov oddaljen od ene izmed našh vojnih ladij. Vsaka granata je bila, kakor Jupitrov grom. Telo in duša se zvijata v mukah, bučanje je v resnici peklensko. Tresk je tako silen, da me teme boli, kakor da bi bilo zadeto s palico. Še grozneje je v bližini francoskih baterij. Njih treskanje je še ostrejše in silnejše. Zdelo se mi je, da mi bo počila ušesna mrena. Strašno je sredi tega nepopisnega treskanja. So ljudje, ki se privadijo na to treskanje, a večina se ne navadi nikoli. Vojak v mojem spremstvu se je vselej sklonil in vpognil hrbtenico, kadar so jele streljati baterije. Njegovo lice je izražalo največjo bol. Priznal mi je, da so mu živci docela razoreni od tega strašnega treskanja, Trojico njegovih rojakov so poslali domov. Eden izmed njih je dobil tak živčen napad, da je malodane umrL A niso bili to strahopetniki, marveč inteligentni, hrabri ljudje, ki so sodelovali že v marsikaterem Iju-tem boju. Vsi ti so oboleli na živcih vsled neznosnega pritiska tega treskanja na možgane. So pa tudi ljudje, ki za časa gra-natskega ognja zblazne. Ta blaznost je posebne vrste, neka ekstaza, neka duševna vzhičenost, ki jemlje Človeku moč, da obvlada samega sebe. Ti ljudje se prepuščajo, pokoreč se neodoljivi sili, deliriu grmečih topov in eksplodirajočih granat. Ko je v Antwerpnu vozila neka angleška ambulanca ranjence iz ognja, je eden izmed njih skočil z voza, obvladan od neodoljivega nagona, da se zopet vrne v ta pekel. Zakričal je: »Moram nazaj, moram! Granate me kličejo.« Odhitel je in nihče ga ni več videl. Izredna slavnostna seja občinskega sveta. Ljubljana, 2. decembra. Povodom 661etnice cesarjevega vladanja je otvoril župan, gospod dr. Ivan Tavčar, za danes dopoldne ob 11. sklicano izredno slavnostno sejo občinskega sveta ljubljanskega. Opravičili so svojo odsotnost občinski svetniki gg.: dr. Novak, Kavčič, E I b e r t, Pammerin Ružička. — Za overovatelja zapisnika te seje je imenoval župan podžupana gosp. dr. Karla Trii-1 e r j a in občinskega svetnika K r e-g a r j a. Stoje so nato občinski svetniki poslušali ta-le nagovor župana gosp. dr. Ivana Tavčarja: Slavni občinski svet! Odkar stoji bela Ljubljana, nikdar še niso bili zbrani njeni poklicani zastopniki v tako velikem trenotku, kakor danes. Neskončno gorje je prišlo po božji previdnosti nad evropske narode in sredi tega gorja stoji brez lastne krivde naša starodavna domovina; od desne in leve pluskajo ob železni krov avstrijske državne ladje peneči valovi sovražnih sil. Toda posadka in potniki so mirni in polni zaupanja, zakaj na krmilu stoji še vedno On, ki vodi to ladjo že skrzi legendarno dobo šestinšestdeset let krepko in sigurno in ki jo je obvaroval skoro pol stoletja vsake resnejše pogibelji. Mir in sreča zaupanih mu narodov — to je bil Franu Josipu 1. vedno in vsikdar tisti visoki svetilnik, katerega kot krmar državne ladje ni izgubil nikdar izpred oči. Za-tegadel Mu je zgodovina že zduvna nadela po pravici nad vse častno ime prvega zaščitnika miru. Narodi avstrijski pa so ponosni na to, da jih za tega vladarja zavida vesolin« sveti In če je sedaj naposled tudi On, ta najsvetlejša prikazen v sodobni zgodovini, moral pozvati svoje narode pod morilno orožje, tedaj je morala biti v najpogubnejši nevarnosti resnica in pravica. Sicer bi bil šel po njegovi zaslugi mimo avstrijskih narodov ta bridki kelih Ta tolažilna vest navdaja danes vse narodnosti naše mogočne monarhije, ter jih združuje tesneje nego kdaj ob častitljivi osebi našega ljubljenega Očeta in Vladarja. Se posebna čutila pa navdajajo ob današnjem jubileju, ki ga morajo proslavljati avstrijski narodi ob tako usodnem času, naš slovenski narod, čigar poklicani tolmač je njegova prestolica. Ob zibelji našega političnega in samostalnega kulturnega življenja je stal naš presvitli jubilar in skrbno nas je spremljal od nežne mladosti našega narodnega življenja do današnje zrele dobe. Če smo svoj čolnič oteli, imamo to v preobilni meri zahvaliti Njemu. Zategadel bo ostal svet in svetel njegov spomin v zgodovini slovenskega naroda, dokler bo dihal sveži zrak naših planin zadnji Slovenec. Tudi najkruteiša sila ne bi zamogla umoriti v naših srcih čuta naše brezkončne hvaležnosti in vdanosti, s katero se Mu danes klanjamo, kot zvesti njegovi podaniki in zavedni Slovenci. Vsemu ljubljanskemu prebivalstvu, brez vsake razlike narodnosti, pa vzkipeva v tem slovesnem trenutku iz dna hvaležnih src vroča želja in trdno zaupanje: Fran Josip I. bodi z božjo pomočjo rešitelj naše domovine iz vseh dosedanjih in bodočih nevarnosti! Slava Mu! Občinski svetniki so zaklicali cesarju trikratni »Zivio!« in »Slava!« V formalnem in praktičnem pogledu predlagam: 1. Slavni občinski svet izvoli iz svoje srede deputacijo, ki naj neposredno po seji sporoči prezidiju c. kr. deželne vlade udanostna čutila kranjskega stolnega mesta s prošnjo, da se predlože pred Najvišji prestol. 2. Za najnujnejše patriotične namene se dovoli v proslavo tega dne vnovič izvanredni kredit v znesku 3500 K iz tekočih blagajniških sredstev, ter se naproša župan, da iz tega kredita nemudoma nakaže na pristojna mesta: a) za božično darilo kranjskim vojakom na severnem in južnem bojišču .....2000 K b) vojno oskrbovalnemu uradu za topla vojaška oblačila istim vojakom še .... 1000 » c) za božićnico ranjencem v ljubliankih vojaških bolnišnicah . 500 » Zupanovi predlogi so bili soglasno spreieti, nakar je župan g. dr. Ivan Tavčar s povabilom na klubove načelnike, da se udeleže deputacije k deželnemu predsedniku, zaključil seio par minut pred pol 12. Deputacija, ki je odšla k deželnemu predsedniku ekscelnei baronu Schwarzu, je bila sestavljena tako-le: župan g. dr. Ivan Tavčar, podžupan in načelnik kluba naprednih občinskih svetnikov g. dr. Karel Triller, načelnik kluba občinskih svetnikov S. L. S. g. Ivan K r e g a r in načelnikov namestnik nemške stranke g. dr. Er. A m b r o s c h i t z. Dnevne vesti. — Proslava cesarjevega 661etne-ga vladanja. V proslavo tega praznika vihrajo danes z mnogih hiš zastave in je bila dopoldne maša, katere so se udeležili civilni in vojaški ter avtonomni dostojanstveniki. Snoči je bil mirozov. Godba je igrala pred deželnim predsedništvom cesarsko himno, ki jo je občinstvo spremljalo z navdušenimi »Zivio!« - klici. Dalje je godba svirala cesarsko pesem tudi pred deželnim dvorcem in pred mestno hišo. Danes zjutraj je godba napravila no mestu budnico. — Cesarsko slavje na mestnem dekliškem liceju. Sicer priprosto toda povsem prisrčno je slavil mestni dekliški licej 661etnico obletnico vladala našega sivolasega in častitljivega vladarja. Že na pred dan tega jubileja so bili tako v posameznih razredih liceja, kakor tudi v razredih ljudske šole »Mladika« vzneseni govori, ki so slavili osebo našega vladarja in slikali njega neprecenljiv pomen za Avstrija Na dan jubileja samega se je zbral učiteljski zbor liceja in »Mladike« in vse gojenke v slavnostnem razpoloženju in okinča-ne z raznimi patriotičnimi znaki k slovesni službi v trnovski cerkvi, da na vreden način proslave ta slavnostni dan Avstrije. Gospod profesor verouka J. Mlakar je imel ob tej priliki globoko zamišljen in ganljiv cerkveni govor, s katerimi je spodbujal gojenke, da si vzamejo strmlje- o]e in delovanje svojega prcsvitlega 286. •ULOVeHSKi NAKUU*. mm 1. ItO—bil 1914. Stran 8. vladarja za najboljši vzor svojega t življenja. Temu govoru je sledila sv. maša, po kateri se je zapela cesarska pesem, ki je zaključila to pomembno slavje. — Avstrijsko voino posolilo. Tvrdka Fr. Ks. Souvaiu Ljubljana, je subskribirala pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani, 20.000 K 5Va% d. p. avstr. vojnega posojila iz leta 1914. Od 25. do 30. novembra t L se je pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani subskribiralo še nadaljnih 202300 K od 33 strank, tako, da koncem novembra t. L znaša skupna subskribirana vsota 2,354.200 K 5V2% d. p. avstrijskega vojnega posojila iz leta 1914. — Za 2. t. m. določeni cvetlični dan »Rdečega križa« v Ljubljani se preloži na 5. decembra t. L, ker naročene cvetlice zaradi obratnih zaprek pravočasno niso došle. Cvetlični dan v nedeljo 6. t. m. ostane neiz-premenjen. — Hubertov vojni križec. Z raz-pečavanjem Hubertovega vojncsa križca, o katerem smo svojčas poročali, se je že započelo. Dosedaj se je priglasilo toliko odjemalcev, ila je prva zaloga tega križca, katerega zkupilo se porabi za vojno pomoč in za Rdeči križ, že pošla in ga izdelujejo nanovo v večji množini. Dotični naročniki, ki so denar za križec že poslali, naj še par dni potrpijo in počakajo. Hubertov vojni križec se dobiva v dvojnem izdelku, — enostavnejši po 1 K, finejši po 3 K. Oboji vrsti sta izdelani v raznih opremah in sicer z gumbom, varnostno zapo-no. dolgo iglo in kot obesek. Naroča 5e Hubertov križec pri uradu za vojno odpomoč na Dunaju in pri Kranj-sfco - primorskem gozdarskem društvu, poslopje dež. vlade, II. nadstropje, soba štev. 22 ter pri slovenskem lovskem društvu v Ljubljani. — Pogreša se že od 25. avgusta inf. Ivan K r e n , 1. stotnije peŠpolka št. 17. Kdor bi kaj vedel o njem. naj to sporoči Mariji Krenovi v Novem rrestu Dilančeva ulica št. 51. Časo-rise prosimo, da to notico ponatisnejo. — V ruskem jetništvu. Dr. Janko K o t n i k , profesor na realni gimnaziji v Banjaluki, rez. poročnik v bos.-herc. polku št. 4., je bil 4. septembra na severnem bojišču ranjen n prepeljan v Holm, potem v Mo-rivo. Zdaj se nahaja v Rvbinsku na -everni Volgi, kjer se bo popolnoma popravil. — Vodne sile na Savi. Včeral je :"avno sodišče razpravljalo o pri-ržbi firme Levkam - Josefstal in aža Pavšlarja v zadevi vodo-r ravne koncesije na Završnicu Okrajno glavarstvo v Radovljici, deželna vlada in poljedelsko ministrovo so dovolili krarfskemu dežeine-rr.u odboru izdelati razne naprave v svrho izkoriščanja Završnice. Firma Levkam - Josefsta se je pritožila, češ, da so s tem njene vodne naprave edvodah in na Verju v nevarnosti. Vlada se je sklicevala na izvedence. C-S da take nevarnosti ni. Upravno sodišče je ugodilo pritožbi firme Levkam - Josefstal in izpodbijano odločbo razveljavilo, češ, da je bilo postopanje pomanjkljivo, ker ni določnega izvedeniškega mnenja £.ede vpliva projekta na podjetja firme Levkam - Josefstal. Pavšlarje-va pritožba je bila kot neutemeljena zavrnjena. — Vse ima svoje meje. Od vseh mogočih strani se nam pošiljajo najrazličnejši izkazi o raznovrstnih danilih za vojne namene. Izjaviti moramo, da nam je popolnoma nemogoče, pi avijati vse te izkaze, ker n;mamo "štora. Nam jemljejo že izkazi iega križa in kar je z njim v zvezi toliko prostora, da komaj izhajamo. — Draginja Je začela vsled izrednih razmer povsod pritiskati. Tu več, tam manj in družinski očetje in matere imajo resne skrbi, kako bodo preživljali svojce. Nič manj samski siromaki zase. A tudi državne oblasti in občine se resno posvetujejo in ukrepajo, kako bi odpomogli prebivalstvu. Kako je tu, vemo vsi, še slabše je v Zagrebu. Tam so nekatera živila mnogo dražja, kakor tu. Kakor pri nas, tako tudi v Zagrebu občinska aprovizacija dobro uspeva. Za siromašnejše družine vpoklican-cev so uvedli v Zagrebu poleg tega tudi javne kuhinje, kjer dobe vsak dan kosilo. — Miklavžev večer se vrši v soboto 5. decembra ob pol 8. zvečer v veliki dvorani Narodnega doma. Vstopnina za odrasle 40 vin., otroci so vstopnine prosti. Cisti dohodek je namenjen podpornemu fondu za rodbine v vojake vpoklicanih mož. — Na mednarodni razstav! za tiskarsko obrt v Lipskem je dobila 2iato kolajno tvrdka Kleinmayr & Bamberg v Ljubljani. — Iz šolske službe. Bivša sup-lentinja Marija S ve 111 Č je imenovana za supientinjo v Kopanju* bivša provizorična učiteljica Mariia M a* t e n § e k za supientinjo v Blagovici. Poskusna kandidatinja Frančiška Sušnik je pripuščena k brezplačni šolski praksi na deški petrazrednici v Skofji Loki. — O tlabem podkovmjm tal na Kranjskem. Iz strokovnih krogov se nam piše: Vojaštvo se pritožuje, da so konji na Kranjskem v obče zelo slabo in pomankljivo podkovani, da so takorekoč za armado nerabni Radi tega je ministrstvo ukazalo, da imajo okrajna glavarstva strogo paziti na podkovne kovače, češ, da so le ti vzrok, da so konji tako zanikrno podkovani. To obrt imajo izvrševati le zato upravičeni kovači, to so taki, ki imajo spričevalo o podkovstvu. Res je, da so v vsakem obrtu ljudje, ki svoj posel malomarno izvršujejo, res je pa tudi, da so večinoma posestniki konj sami vzrok, da imajo tako slabo kovane konje. To pa, ker konj ne puste o pravem času prekovati, konji klep-Ijejo s starimi podkvami, dokler se le količkaj drže kopita. Naborne komisije lahko potrde, da je večina k naboru pripeljanih konj, ki imajo staro kovanje; podkev je slabo pritrjena, zrabljena, kopito je — ker konj ni bil doigo prekovan — razpokano, rog predolg, okrušen itd. Tu kovač ne more pomagati, ako je posestnik tako malomaren, da ne pusti o pravem času prekovati konja. Pri kovanju štediti gotovo ni na pravem mestu, ker vsled zastarelega podkovanja se kopito močno pokvari in konj je za vožnjo neraben. Da se pa v splošnem zboljša podkovstvo, bi bilo želeti, da vsak pod kovni kovač obišče podkovsko šolo v Ljubljani in le tisti naj dobe pravico to obrt izvrševati, ki se izkažejo, da so obiskali 6meseč-ni tečaj o podkovstvu. Skušnje kovačev, ki niso obiskali tega tecaja.naj se odpravijo, ker taki kovači navadno nič ne znajo in le »fušajo«! Da se pa omogoči obiskati podkovsko šolo tudi revnejšim kovačem, naj bi dežela ali vlada preskrbela več štipendij ali podpor. Le tako bo mogoče, da se pritožbam o slabem kovanju konj pride v okem. — Kolera. Novi slučaji azijatske kolere so se zgodili dne 1. decembra: na Dunaju 9, na Češkem 2, na Mo-ravskem 4 in v Galiciji 1. Tatinski dekli. Na Glincah so zaprli 19Ietno deklo, ki je svoji gospodi nji v zadnjem času pokradla perila in obleke v vrednosti 30 kron. Aretirali so tudi njeno 141etno tovarišico, ki je sakriva tatvine. Obe so izročili sodišču. Znak časa. Neznani tatovi so vlomili v žitnico posestnika Josipa Oberwalderja v Mengšu ;n ukradli 200 kilogramov pšenice. V Med vodan so dne 26. novembra našli pred neko hišo neznano dete. Orožniki so sedaj dognali, da je otroka odložila 321etna Marija Ostanek iz Doba pri Višnji gori. Izročili so jo deželnemu sodišču. Vlom v postaino poslopje, V noči na 25. novembra so razbili vlomilci več šip čakalnice III. razreda na postaji Trebnje ter so skušali vlomiti v miznico pri blagajni, kar se jim pa ni posrečilo. V snegu, ki ie čez noč zapadel, so izsledili stopin ie vlomilcev ter so aretirali pozneje 4 sumljive emgrante iz Galicije. Umrl je v Mokronogu pr daljši bolezni ondotni c. kr. notar, : ispod Gustav O m a h e n. Bil je blaz naroden mož. ki mu ostane ohrani i prijazen spomin. Lov kralevne občine Trata se bode dne 31. decembra 1914 ob 11. dopoldne na uradnem dnevu v občinski pisarni v Škofji Loki potom javne dražbe v zakup oddal za dobo 5 let, t. j. od 1. ianuarja 1915 do 31. decembra 1910. 200 galfšklh beguncev je dospelo včeraj v Trbovlje. Hrastnik Dne 20. t. m. priredita vrtca v Hrastniku božićnico v večjem obsegu. Vstopnina 30 v. Začetek ob 3. popoldne. Ker je čisti dobiček namenjen Rdečemu križu, upati je na vsestransko udeležbo. Božićnica bo v dvorani konsumnega društva. Svetinje pri Ormožu. Učiteljica gospa Antoniia Šijanec je že v počitnicah pobirala prispevke za volno, iz katere pletejo učenke različne tople reči za vojake. Vsem darovalcem srčna hvala! Nravna propalost. V Gorici sta bila obsojena 481etni delavec Anton Vovk in njegova 171etna hči, ker sta imela nedovoljene zveze. Vovk je dobil 8 mesecev Ječe, njegova hči pa 14 dni zapora. Okrajna skupina poštnih In brzojavnih uslužbencev ▼ Opatffl priredi, kakor vsako leto, tudi letos, dne 5. decembra, svoj Miklavžev večer v prostorih »Hofbrau« v Opatiji ob 8. zvečer. Nesreča v Vremskem Britohi pred sodiščem. Dne 28. m. m. se je vršila razprava glede nesreče v pre-mogokopu v Vremskem Britofu. Dna & decembra 1911 le največ i ▼drla voda v rove ter se ja ponesrečilo 10 delavcev. Obtoženi so bili posestnik preroogokopa profesor Avgust Prister, poslovodja Avgust Schmid in pašnik Josip Obreza« čel, da niso dovolj skrbeli za varnost Izkazalo se je, da se le delalo % vso paznostjo, da pa so se slučajno odprli stari, z vodo napolnjeni rovi, ki so jih pred 100 leti uporabljali Francozi in za katere ni nobeden vedet Voda je predrla premog in se vlila s tako hitrostjo, da sta se mogla rešiti samo dva delavca na nekoliko višje mesto, od koder so ju čez 8 dni rešili. Obtoženci so bili oproščeni. Nezgode. V prisilni delavnici se nahajajoči 211etni Matija Jedinger je delal v domači delavnici slamnate ovitke. Ko je enega odsekaval, je s sekiro zadel po levi roki ter si pri tem odsekal mezinec, prstanec in sredinec, kazalec in palec pa močno nasekal. — 441etni lampist Ivan Bezlaj je snažil na Južnem kolodvoru svetilke. Pri tem se mu je stri cilinder, desnica mu je spodletela na steklo, s katerim se je na zgornji strani znatno obrezal. — Delavka v tobačni tovarni Uršula Smoletova je odpirala posodo za lepilo, iz katere je štrlela koničasta žličica. Smoletova je po nesreči udarila po nji in se na desni roki znatno zabodla. Zadnja dva poškodovanca sta zadobib takoj domaČo zdravniško pomoč, i rvega so oddali pa v deželno bolnišnico. — Meteorologični mesečni pregled. Minoli mesec november bil po svoji navadi hladen, bolj suh nego moker.— Opazovanja na toplomeru dado povprek v Celsijevih stopnjah: Ob sedmih zjutraj 2*3°, ob dveh popoldne 6*3°, ob devetih zvečer 3*5°, tako da znaša srednja zračna toplina tega meseca 40°. za 0*4° nad norma-lom; največ, namreč 17*0°, je kazal toplomer dne 3. novembra; najmanj, namreč —6*7°, dne 27. novembra. — Opazovanja na tlakomeru dado 734*8 mm kot srednji zračni pritisk tega meseca, za 12 mm pod norma-lom; najvišje, namreč 746*3 mm je stalo živo srebro dne 30. novembra zvečer; najnižje, namreč 722*1 mm, dne 14. novembra opoldne. Mokrih dni je bilo 10, med temi 5 snežnih; padavina znaša vsega vkup 79*5 mm; največ, namreč 37°6 mm dežja je padlo dne 1. novembra. — Vreme je bilo sprva prav toplo, pa kakor dan, tako je tudi gorkota pojemala, postalo je hladno, zapadel je sneg, ki se je pa samo streh trdovratno držal, na poljih in travnikih je kmalu izginil. Nazadnje je pritisnila zima z vso močjo in toplino spravila pod ničlo; začelo je zmrzovati. slana in ivje sta gospodarila brez strahu. Meglo zjutraj, sem pa tje tudi Čez poldne, smo meli rb U dnevih. Življenjske krize. Senzacijonalna drama igralca s predigro in 4 dejanji, je dosegla včeraj pri prvotnih predstavah v kinematografu »IdeaU najlepši uspeh. Danes in jutri se ponavlja. — V petek »Ljubezen bdi«, ljubezenska drama v 3 delih, v glavni vl^gi krasna italijanska umetnica »fiesperia«. Razne stvari. * Močan potres se je primeril 30. m. m. zvečer v Inomostu. Škode sicer ni nič povzročil, a prebivalstvo se j p tako prestrašilo, da je na tisoče ljudi mnogo ur begalo po ulicah. * Ruske izgube. Italijanski listi računa:o, da je ruska armada izgubila v zadnjih bojih okrog 120.000 mož, ki so mrtvi, ranjeni ali pa vjeti. „Corr. della Sera" smatra, da se nahaja 65.000 Rusov v nemškem vjetništvu. * Vodielj srbske soc talne de-mok-'ici e D. Tucovic je padel, kakor poroča „Arb. Zeitung", v boju z našimi četami pri Mijovici. Tucovic* je bil znan v mednarodnih socialističnih krogih kot teoretik srbskega delavskega vprašanja. Politično je deloval zlasti tudi za mirni sporazum med Srbijo in Avstrijo. * Izplačana zavarovalnina — zavarovanec pa i\*. Med mnogoštevilnimi tragedijami, ki se dogajajo v sedanji svetovni vojni, se primeri zdaj in zdaj tudi kak komičen slučaj. Tako se je neki angleški rezervni častnik pred več meseci zavaroval na znatno svoto za slučaj smrti. Pred nekaj tedni je dobila njegova žena od vojnega ministrstva obvestilo, da je zavarovanec padel. Sam minister Ki-tsehener je vdovi pisal sožalno pismo, zavarovalnica pa ji je izplačala znatno zavarovalnino. Zdaj je pa „vdova* dobila odvestilo od svojega moža, da ni mrtev, ampak le ranjen in v nemškem ujetništvu. Zavarovalnica zahteva aeveda svoj denar nazaj. * Nedograjeno brodovje. Mornariški listi priobčujejo seznam onih vojnih ladij vojskujočih se držav, H ob izbruha vojne še niso bile dograjene ozir. še niso bile armirane. Građenje teh ladij so seveda vse države pospešile in marsikateri dread-nought, ki se sedaj ie neoborofen ziblje v ladjedelnici, bo morda it zar jul svojo divjo melodijo po morskih gladinah. Anglija je gradila ob izbruhu vojne 16 oklopnih ladij naddreadnoughtskega tipa; dva izmed teh »Benbow€ in »Emperor of India« menda že opravljata službo, ostali bodo dogotovljeni tekom leta 1915. Poleg tega gradi Anglija še 8 dreadnaughtov, ki bodo sposobni za službo 1916., 19 križark, od katerih jih bo 7 že najbrž v službi, 32 torpednih rušilcev (1914/15) jih bo 30 od teh v službi) in celo flotiljo torpedovk ter podmorskih čolnov. Anglija ima 32 državnih in 24 privatnih ladjedelnic Francija gradi 12 bojnih ladij dreadnoughtskega in naddreadnoughtskega tipa. 3 (Bre-tagne, Provence, Lorraine) bodo spomladi 1915 že v službi, ostale bodo dograjene 1916 in 1917. V ladjedelnicah se nadalje nahajajo 3 križar-ke, ki bodo 1916. postavljene v službo, 5 torpednih rušilcev in 22 podmorskih čolnov. Francija ima 16 državnih in 8 privatnih ladjedelnic. Rusija gradi 12 dreadnoughtov in naddreadnoughtov. »Gangut«, »Pe-tropavlovsk«, »Poltava« in »Seba-stopol«, ki imajo po 23.400 ton bodo že prihodnjo spomlad armirani, su-perdreadnoughti »Borodino«, »Is-majii«, »Kimburu« in »Navarin«, ki imajo po 32.500 ton, bodo še le leta 1916. gotovi. V ladjedelnicah se nahaja tudi 8 križark, od katerih ste 2 menda že armirani, 49 torpednih rušilcev, in 25 podmorskih čolnov, od katerih jih je 15 do konca leta dogotoviti. Rusija razpolaga z 32 ladjedelnicami, polovica jih je državnih, polovica JV^^tnih. drlo v razdalju 3 km. Vode jonskega morja so vdrle v dolino Kalamici ter preplavile ozemlje. Na raznih točkah otoka so nastali novi griči. 23 oseb je ubitih. 50 ranjenih, V mestu Leukas znaša škoda preko 1 milijon. Gospodarstvo. — Češka Industrijama banka. Stanje denarnih vlog je znašalo koncem meseca novembra 1914 68 milijonov 263.176 kron 72 vin. — Žrebanje državnih srečk Iz leta 1864. Glavni dobitek v znesku 300.000 kron je zadela srečka serija 2954 št. 15; 40.000 kron serija 723 št. 12; 20.000 kron serija 2515 številka 54; po 10.000 kron pa serija 1517 št. 84 in serija 1983 št. 66. Darila. Brzojavna poročila. Proslava 661etnice cesarjevega vladanja. Dunaj, 2. decembra. (Kor. urad.) Mesto je v zastavah. V vseh okrajih je večina hiš razobesila zastave, da slavi v tako pomemben čas padlo 66. obletnico nastopa vlade Nj. veličanstva. V vseh cerkvah in hramih pre-stolice so se vršile svečanostne božje službe, katere so se udeležili uradniki, zastopniki dežele in mesta, odposlanstva društev in šolska mladina z učitelji. Car odpotoval na bojišče. Petrograd, 1. decembra. (Kor. urad.) Car je ob 10. dopoldne odpotoval na bojišče. Rusi v Kavkaziji. Carigrad, 1. decembra. (Kor. ur.) »Terdjumani Hakikat* izve, da so Rusi zadnje dni podvojili zatiranje Kavkazcev. Tam so začeli tudi zaradi preobrata na Poljskem izbirati muzlimane, ki so bili doslej prosti vojne službe. Neki muzlimanski dezerter pripoveduje, da je moralo dati pleme Kabarata iz Kubanskega okrožja 3000 vojakov. Tudi druga plemena so morala poslati vojake. Franciji manjka pehote. Bordeau*. 1. decembra. (Kor. urad.) Vojni minister naznanja, da bo skoro ves starostni letnik 1915. pritegnjen infanteriji; konjenici so bili dodeljeni samo frekventanti živino-zdravniških šol. Kitajska. Frankobrod. 1. decembra. (Kor. urad.) Iz Pekinga poročajo z dne 5. oktobra: Posvetovalna zbornica je po burni debati, katere so se udeležili najbolj znani Člani te korporacije, predložila vladi spomenico, v kateri se razjasnjuje odgovornost Anglije za kršitev kitajske nevtralnosti s strani Japonske. Strahoviti potres na otoku Leukas. Atene, 1. decembra. (Kor. urad.) Na otoku Leukas je divjal strahovit potres. Gorovje Gevkulija se je po- Upravništvu naših listov so poslali! za „Rdeči križ" gojenke in gojenci Christofovega zavoda 6 K za ranjence. Iskrena hvala! ------- Umrli so v Ljubljani: Dne 30. novembra: Draga Tre-bežnik, čevljarjeva hči, l leto, Rožna ulica 19. Dne 1. decembra: Marjeta Falle, krojačeva žena, 44 let, Hrenova ul. 17. Marija Slavič, hči delavca v tobačni tovarni, 16 mesecev, Velika Čolnarska ulica 4. V deželni bolnici. Dne 27. novembra: Bojana Kosi-kovič, narednikova hči, 2 leti. Dne 28. novembra: Fran Jenko, drvar 64 let. Josipina Gradišar, kaj-žarjeva žena, 38 let. Marija Swiental-ska, polska begunka-dninarica, 23 let. Dne 29. novembra: Fran Urbane, bajtarjev sin, 3 leta in pol. Fran Bro-lih* bivši mizarski pomočnik, 32 let. Današnji lis* nhseaa 4 stran*. Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. • 5 - »- *ick »Narodne tiskarne«. m linijah m m infekcijskih bsH G Mati ATI! fa preiskiišeno od-iesshubler slatina. MeteoroloSKno porofflo. TlilM flid morjeo 3«6»2 Srednji zračil tlak 7« mm Cm ;su«jei isT Š <*"•- mit« |- Vettorl Nebo ^ f mm *» — 1. 2.pop.!745 2 27 sl.jvzh. jasno „ 9.zt. j 745-9 1*3 sr.svzh. dcloblaC 2. 7. zj. i 7463 0*5 , Oblačno r I I I i Srednja včerajSna temperatura —0-7«t norm. 0*4° Padavina v 24 urah mm 00« Potrtim srcem naznanjava v najinem ?n v imenu sorodnikov tužno Test, da je najin iskreno ljubljeni oče, gospod Gustav Omahen danes ob 8. uri zjutraj po daljši bolezni, previden s sv. zakramenti, izdihnil svojo preblago dušo. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vrSil v četrtek dne 3. t m. ob 1 pop. iz bise žalosti v Mokronogu na ondotno pokopališče. Bodi blagemu molu obranjen ljub spomin! V MOKRONOGU, dne 1. decembra 1914. flasitv ta Jaato Oiafc—, statva* Vend se hvaležno odklanjajo. mm Stran 4. .■/JVEHMJ HAKOD«, dat 2. decembra 1914, - 286. Štev. B. Gotil Ktum MMfil jesenskih ki zimskih oblek, površnikov etoneasSSn lastika. Za naroČila po meri največja izbera m tu- in iuozeunkega blaga. = ■m neaaai sesal lolkhin psrtrsiaal Najnižje cono I LJUBLJANA, Mestni trg št. 19. Priporočamo našim z gospodinjam s KOLINSKO CIKORIJO u edine slovenske -tovarne v Ljubljani iftpoiiia sprejme takoj 3889 Ivan devičnik, urar v Krsnjn. Trgov, pomočnik V špecerijski, manufakturni in že!ezninski stroki izvežban, isee sJuibe za takoi ah pozneje. aS2 Cenjene ponudbe pod „Msrljlv 3902,( na upravništvo »Slov. Naroda«. Gospodična I £ večletno prakso v trgovini mešane stroke, zmožna samostojnega vodstva, zeli službe. ss:4 Naslov, pove upravn. »Slov. Naroda«. Vsak petek 6106 sveže mile n Feliks zaloga moćno asortiranib klobas za narezke, praške in graške . jopice, HI II krila, koetume, n III /1 "•*v.H..h.a,i-' II li U b li K«2uhevina. Zelo solidna tvrdka: M. Krištof ič - Bučar Ljubljana, Stari trg 9. Lastna biaa. Neprekosljiva v otroških oblekcah u in krstni opravi, n II lil BDUIDROOERUA i parfumerija, fotografična manufaktura itd. GHashen koDcniioniraia pnAna strun. Ustanovljena lata 1997. Snton r\ane Ljubljana, ZidoTska uUea 1. Ceniki na razpolago. Ceniki na razpolago. Kavarna Jtftf. Danes in Tink dan koncert lsbsrnefs danskega tambura-iksfs la vekalaega zbora „T *%r cl rx *jl »'% Njegov zadnji nastop je bil v Prze-mislu za časa vojne. Začetek ob delavnikih ob pol 7. uri zvečer, ob nedeljah in praznikih ob 4. uri popoldne. 3877 \ Mina „Pri ovstrilsKem cesnin" IsF zopet otvorjenan ~WL\ l Siav. občinstvu v mestu in z dežele uljuddo naznanjam, SS mm pr.VMla [ gostilno „Pri avstrijskem cesarju" g na Sv. Petra cesti. Točila bom vedno izvrstna pristna viaa, islea|e*1 eetpak, saaiiBS [! rebulo, štajerski rliUng. — Okeisna «•■*• **» sarmlm Jeelsta bos* I* vedno na razpolago. Za obilen obisk se najvljudneje priporočan z velespoštovanjem Fnni Hafair, "9I1H0S NVAI u»qzf |i|i{9A a o( ntnost} v|f|s*0B|sn k Mnt »aaaj««—ta «■«feiMopanafen. »Sessa ensjsa MB Sprejmem takoj 'iimtaii iihUi s:«?** 3903 skladiščnika. And. Elsbacher v Laskam trga, Štajersko. Odda se mesnica v najem in sicer 3722 s 15. decembrom t. 1. Vprašanja naj se pošiljajo na uprav. »Slov. Naroda« pod „mesnica 3722". Tovarna čevljev Peter Kozina & Ko. v Tržiču sprejme vež pirezovalcev. Oni, kateri so v tovarniškem delu že izvežbani, imajo prednost 3605 Svele HJtiiAt se dobijo vsak dan 3347 v stani gesli ji loteftf na Sv. Petra cesti 15. Prodaja se tod! čez u.ico. M ilRVatffeH asm«aeV BBJ&1 nf A af^ mm mM PlSB mri I 1 1 IV W %y H^p W %&tmmm^&f kdor jo ima na prodaj, naj jo ponudi takoj JGROBFLNIEC U Mestni trg 22 ■ Wnewnfcevn&swmanT% w naspr. lekarne Trnkoczv. Kupim vsako vrsto, tudi Črno in neočiščeno po bretvbonkn- reoinl COnL Posebno pa se plača lepo belo oprana po najvlijl ceni, ki se zanjo labko nudi. 3355 ^^^= Jtfodm salon ^^^^ Stuchly'- M,aschJ^s Sidovsfa ulica št. 3 Dvorski trg t. priporoča svojo vsii^o zalogo okusnih najnovejših damskih m otroških k^bukov, športnih čepic in vse v modistovsko obrt sPadajoče stvari po najnižji ceni. Popravila se sprejemajo. Žalni klobuki vedno v zalogi. I Jltainijje cene / /3U3D dtilUfDAf !Uo]no zavarovanje! C kr. priv. zavarovalna dražba na življenje Avstrijski Feniks Pelne vplačana stavnica m^mSSSS^ ¥8Dl K •,000.000'— K 240,000.000-— Nudi vsem, ki so poklicani v vojake, tudi osebam, ki se ie naha JaJO na bojnom poljn posebno vojno zavarovanje na dobo 1 leta. To vojno zavarovanje brez zdravniške preiskave sklepajo lahko sorodniki istih ali drugi interesenti. Zavarovana glavnica plača se tedaj, ako je zavarovanec v vojni padel, ako Jo nmri vsled za-dobljenih ran ali vslod kaka bolezni In končno ako ao ga pogrešan Ako tmovofl akvaianolp ki pridejo seda) k naborni iklsanji taka aavaravanlo prod naborons, ao račona lsfomno anUni |WOeantleV 3866 Pojasnila daje in ponudbe sprejema: GENERALNI ZAST0P v Ljubljani, Sodna ulica štev. 1 in GLAVNI ZAST0P v Ljubljani, Gradišče štev. 8. ________—_______------------------------------