uto ldl flcvnKa hi                              v Um)inL v Kfelio Z1. felrnorlo 19Z6.                                 Ceno Din r—
-                                                                                _          _    __^________^^^^^^

Ittaia tsafc tfas m*«!*-*, imvx«a*i a**#li« ta iraiaifc«. * lasera** do 30 petit a 2 U, do loo vrsi U 50 p, večji inscrati petit vrsta 4 O; notice, poslano, iziave, tekla ne. preklici oeseda 2 1). - Popust po dogovoru. — tnscratni davek posebej. — „Slajrooskl Jlarotf'   velja letno v Ju?o*lav1j   240 D, za   nozemsivo 420 D
upravaištvo; &na*lova ollea atav. 9, oritll6|a.   — Taaioa stat   304. L'redat&ua   rfnatiora alica it. 9, i. aatfatropl*.   —  Taietoa itav.   34
|aT       Poiln:na platana * gotovinu
Pet milijonov
Pet milijonov d.narjev ali še več $o potrošili v Ljubljani za predpustne zabave. Znesek razmeroma ni tako o^rcmen, sai šteje Ljubljana i pred-mestji nad 60.000 prebivalcev, tako da priđe na vsakega komaj 80 Din. Ako pa vzameTio vsoto kot tako in jo pri-mer.'amo z našim socijalnim in gospodarskim stanjem, nas sili ta številka k razmišljanju
Kaj vse bi se dalo s pet miliioni narediti, koliko bede omiliti. postaviti 50 do 60 stanovanjskih hišic in še marsi-kai dobrcsa in koristnega. Pa poskusite zbrati v Ljubljani tako vsoto! Da gre za cbstoi Liubljane. da firre za najvaž-nejšo življerrsko akcijo, je ne dobite. Nitj kot posojilo ne. kai sele kot darilo. Ako bi mestna občina lahko s to vsoto resila stanovanisko krizo in jo zbrala s prisilnim Dosojilom. izzvala bi ćelo revolucijo.
V predpustu pa so Ijndje odrivali <lesetake in stotake. Največkrat brez mrairanja in razmišljanja, Morda se je malo upiral kak oče hčerki, mož ženi, a narx>sled je posescel v žep in šel še sam plesat ali vsai gledat in pit.
Ugledni psiholozi in socijolcgi so se fe bavili s studijem na prvi pogled fra-pantnesa pojava, da lahkomsielnost tem boli obvladuje nrebivalstvo, v čim težjih razmerah živi. Zlasti med vojno in po vojni so imeli in še imajo za svoja raziskavanja đavoli prilike in dovolj snovi. Znano je. kakšne orgije luksusa, zapravljania in veseljačenja so ugan.ra-h v Berlinu in na Dunaiu v dobi naj-hujšeza propadanja narodnega gospodarstva. Spominjamo se enakih časov tuđi pri nas. Bilo je, kakor da je svet izgubil pamet in se vrsrel v vrtinec panične brezirmnosti pred vesoljnim potopom.
Danes smo iz tega vrtinca že ven in se vraćamo k normalnim razmeram. A življenje je zato še težje. še bolj res-no. socijalna kriza še boli občutna. Plače stalnih namešcencev. privatnih in državnih, ne zadostujejo niti za skromno življenje, krizo občuiijo tuđi trgovci in obrtniki. delavstvo dusi nezaposlenost ali oremala zaooslenost Nad vsem tem pa kakor mora silni davčni pritisk.
Odkod torej denar, odkod veselje za predpustno raianje v takem obsegu? Narava zahteva svoje: življenja kipi in življenja hoče. Ker se ne more izživ-liai normalno, izbruhne ob ugodni pri« Kki tem močnefe. In tak povod je bil tud: pred pust. Vsai za kratek čas poza-biti na žalostno vsakdanjost dati duška temperamentu in želji po razživetju. Množica ni nfledar asketična. pa nai bo te ali one vere.
Madžari organizirali upor proti naši državi
Odkrita madžarska vohunska družba. — Številne aretacijc.
—  Beograd, 20. februarja. ^Po poro-čilu iz Subotice so v B. Monastirju politične oblasti in obmejni komisarjati prišli na sled dobro organizirani vohunski družbi, ki je vohunila na korist Madžarske. Pri Madžarih, bivajocih na našem ozemlju. so našli skladisća, kjer so bile shranjene velike množine orožja in municije. Vohuni so organizirali gibanje med madžarsko narodno   manjšino,   da prične akcijo za vzpostavitev integritete dežel krone sv. Štefana. Vohuni so bili v zvezi z organizacijo Probujaiočih se Madžarov v   Budimpešti,    izvršene  so mnogoštevilne aretacije.
GLEDALIŠKA ANKETA
—   Beograd, 20. februar ja.   Pomoč-nik    prosvetnega   ministra   dr.    NikoTa Andrić je odpotoval v Zagreb in v Ljub-Ijano. da prouči   stanje   tamošnjih  pro-svetnih   zavodov.   zlasti   narodnih  gle-dališč.   Po njegovem   povratku v Beograd se vrši v prosvetnem ministrstvu anketa, na kateri se bo temeljito pro-nčavalo  finančno   vprašanje.  ki  se  na-naša  na nadaljnji obstoj  narodnih gle-dališč.
DRŽAVNI RUDNIKI
__  Beograd, 20   februarja. V   ministT-
»tvu z* Sume tu radnik« je bila sestavljena posebna komisra i nalo^o. da prouči stanje državnih rudnikov in da vladi predloži konkretne predlože, kako b! se tz-boljSaie gospodarstvo v teti rudnikih. Komisija ie predložila v tem oziru več predlogov, o k*-tenh rma končno* odfočati irintstr^d svet ICer so predlogi ffnan^neira značaja, ie zato potrebes   povratek   finartčceg-a.   cdnistra.
lilnčić o incidentu Radlč-Pelejrlnetti
Zunanji minister postavlja g. Rzdića na lež* — Radić vnovič Tehementno naoada klerikalce« — Earni prizori.
— Beograd, 20. februarja. Predsed* nik Narodne skupščine je današnjo se* jo tvoril ob 9.30. Za sejo je bilo zlasti v diplomatskih krogih izredno zanima« nje, ker se je izvedelo. da poda zunanji minster dr. Ninčić izjavo g'ede spora Stepana Radića z nuncijem Pelegrincts tijem.
Po končanih formalnostih je zbor* nica najpreje prešla k načelni razpravi o proračunu, ki bo trajala še do 24. t. m^ ko se bo vršilo načelno glasovanje.
PosL dr. K r a f t kot zastopnik Nemcev je dobil prvi besedo, zelo ob* širno je govoriJ o davčni preobremea nitvi Vojvodine, ki da stoji pred fi* nančnim in gospodarskim polomom. če se davki ne zmanjšajo. Koncem svoje* ga govora je naglašal udanost in lojaU nost v Jugoslaviji bivajocih Nemcev napram državi in državni misli. Ome« njal je dalje, da se v republikanski Nemčiji jačajo simpatije napram Jur»o» slaviji in da se je tam začelo veliko gibanje v svrho, da se vzdrže, odnosno vzpostavijo dobri in prijateljski odno* šaji napram Jugoslaviji.
Ob splošni pozornosti zbornice in ob navzočnosti vclikega števila poslan* cev, zlasti slovenskih kTerikalcev, je nato skupščinski predsednik sporočil, da podeljuje besedo zunanjemu mini« stru dr. Ninčiću.
Zunanji minister je podal kratko in zelo spretno ^estavljeno izjavo glede spora, ki ga je izzval Stepan Radić s svojim napadom na papeškega nuncija Pelegrinettija. Uvodoma je obžaloval, da ni mogel že včeraj reagirati na go* vor narodneg* poslanca Svetozarja Pribićevića, ki se je izrekel proti kon» kordatu in očital nunciju Pelegrinetti* ju, da s svojim de^ovanjem podpira po» litično stranko SLS. Zato mu odgovar# ja danes, ko odeovarja tuđi na vpraša* nji poslanca Wilderja in dr. Hohnjeca glede incidenta s paškim nuncijem Pe* legrinettijem.
Glede izjave prosvetnega ministra g. Radića, da je šel papeški nuncij mssr. Pelejerinetti v Dalmaciio. da za* sadi tam klerikalno vejico. in da je o svojem potu g. Radić govoril z zuna?
njim ministrom in ministrom ver, gosp. Ninčić od.očn-o demantira, da bi Radi* ćeva pot v Dalmacijo bila dogovorjena ž njim. G. Radić je takrat prišel v z\x* nanje ministrstvo po po vsem drugih pos-ih. Pri tej priliki je mimogrede ome* nil, da potuje v Dalmacijo in da je ob* veščen, da so hoteli cotovi klerikalni krogi izkoristit' prlsotnost papeškega nuncija isa . Pel inetti^a v D^t ov* niku v strankarske s*. .he in da nair.e* rav^» g. Pel^grinetti imeti v Dubrovni* ku govor v stran1;^rskeii. smislu. Do tega pa ni prišlo. Papeški nuncij ni šel ii okvirja sv jih funkcij. Kar se tiče vprašanj »arodnega posl. dr. Hohnje« ca, so ta tendencijozna in očitki neute« meljeni, zato tuđi ne more dati od in» terpelanta zahtevanega zadoščenja. — Neresnično je. da bi se pojavila v Beo* gradu averzija proti Vatikanu in kato* liski cerkvi v Jugoslavij. Zunanji mini* ster mora naglašati, da v Beogradu ni nikakega neprijate'fskega razpoloženja proti   katoliški   cerkvi.
Posl. Hohnjec je nato odgovarjal na izjavo zunanje^a ministra ter zahteval. da se mora dati zadoščenje katoliški cerkvi. Vsvojem govoru je zopet oštro napadel prosvetnega ministra Stepana Radića, ki je nato takoj reagiral.
Njegovi napadi na klerikalno stranko so bili izredno vehementni. Nazval je klerikalne pos!ance «t>olitićne ničle». Klerikalci so postali v parlamentu silno razburjeni in ogorčeni. Stenan Radić je začel nato klerikalce še bolj strastno napadati ter jih je obklaćal z raznimi priimki. Razvil se ie oravi besedni dvoboj med Radićem in tiohnjecem. Stenan Radić je raziarjenim klerikalnim poslan-cem dejal: «Vi trgujete s katoliškimi du-šami!» Nadalje ie Radić napovedal sko-rajšnji krah klerikalne stranke v Sloveniji. To je klerikalce še bolj razdražilo in izzvalo nove viharje. Sele po dolcem trudu se je posrećilo predsedniku, da je napravil mir. nakar je zbornica vzela Ninčićevo izjavo na znanje in prešla zn-pet na dnevni red, k načelni razpravi o proračunu. Govoril je poročeva'ec fi-nančnesra odbora Oton Gavrilović, ki ob 1. uri še ni kemčal.
Zastoj u pogaianjih z Ameriho
PoTratek finančnega ministra.  — Stališče ameriskega senata«
— Noto posop lo t AmerikL
— Beograd, 20. februarja. Po poro-čilih iz Washinjctona obiavljaio vsi ame-rišk listi ura dno poročilo državnesca fi-nančneza tainika Meliona o povoljnem napredovanja posajanj z fu^osiovensko delegacijo zlede ureditve naših vojnih dolgov Americi. FinanČni minister dr. Stojadinović je 18. t. m. prispel v New. york ter se danes ?0. t. m. vkrca na pamik za Evropo. Ostali članj iujcoslo-venske delejcacije ostaneio še nadalje v NVashinjftofiu. da nadaliujejo in za-ključijo  tozadevna   pokajanja,
V mifiistrskem predsedstvn ie bila včeraj med namestnikom finančnejta ministra Uzunovićem in ministrskin predsednikom Nikolo Pašićem daljša konferenca Vlada ie prejela iz V\'as-hingtona poročilo o vsebini uradntga poročila amen'Škere ministrstva. ki nagla sa. da potekajo pogajanja normalno in da ni moKOče takoi potajan) končati. ker Ie amer'ška vlada zaposlena v parlamentu radi davčnih zako-nov in dmeih neodložljivin zadev. Po-gaianja zaključi poslanik dr. Gjurić. Fi-nančni minister dr. Stojadinović se ni povratku iz Amerike ustavi tuđi v Uon-do^nu in v Parizu.
Državni tajnik Mellon otravlja v ainerišfoh listh izjavo glede italjan-skih vojnih dolgov. Mellon smatra, da bo senat sprelef zad?vni itaKj^nsko. ameriški arcnžma takoi po konlcn debati o davčnh zakonih. V slučaja da senat odkloni ita'ljansko-ameririo p3-jrodbo. potein je nemo^oce, da bi ame-riška komisija nadal evala pokajanja z dmtimi dižavami j-lede uredtve piači-la vojnih do!«:ov. StH!sče senata napram Italiji ie ravno slavni vzrok. da so zastala Jugoslovenska pokajanja z Aneriko.
P° Poročilih naših dcle^atov iz VVashinjctona so se vodila po^ajana z ameriško vlado v duhu naivečjesra prijateljstva od obeh strani. Finančni mi-nfster dr. Stojad:noviĆ obvesti na§o vlado zelo obširno o rmm vo;«e«a d"l. za. o ■»oratorij o okre<tfif ireH In o mmimamm. kako se fau Ms plaćaCL V
Londonu ostane finančni m-mister    dva ali tri dni in ravno tako v Parizu.
Kakor javljajo nekateri beogradski iistj iz Newyorka, je rinančnemu ministru skuDno s poslanikom dr Gjurićem uspelo, da so se pričela pokajanja z ameriškimi finančn ki in državniki v svrho najetja večjejsra posoiila. Glavno zasiujfo pri tem ima pos'anik dr. Gjurič. ki pma v Ameriki dobre zveze. Zatr-mie>o. da bo posojilo na je to pod zelo ugodnimi pogoji._____________________
Prijateljska pogodba med Francijo in Turčijo
— Pariz, 20. februarja. Po Reoter-ievem uradu reproduciralo listi poroč]|o iz Angore o sklenitvi zavezniš^e po-sodbe med Francijo in Turčijo. Fran-coski vrhovni komisar za Sirtjo Jouve-nel je včeraj podpisaf skupno s turSkioi zunanjim ministrom Ruždi-begom za-vezniško pogodbo, kateri |e prideljenib Še pet dodatnih protol:olov. Pogodba se nana'a na vzpostavitev prijateljskih odncš2jev med obama državama ter naglaga nevtralnost obeh držav pod vsemi okolnostmi. Pc^cd^a dalje ćo-loča. Ć3 se imao vs" ojstoječi ht bodoči medseboHii spori resiti mirnim rotoni in s'cer potom razsodišča v slučaju, dl M b3o dplomatično poga.anje brezuspeš-no. Pogodba dalje naglaska prljateliske odnešaje med Turčijo in Sirijo. Določa sporazumno izročitev vseh zl činesv m skupno sodelovcnje vamosrnifi ob'asti obeh držav pri zatiranja razboln'škfll tolp.
PREKI SOD V GRCIJI
- B—grad. 20. februarja. Po poročilth iz A ten uradni Irst crbiav!;a dekret, na pod-Iasi ka-erega se ustanavija izredno vojaško sodišče. ki ima sodi ti vse zločine veleizdaje In zločine proti javnemu redu fn hriru. Vlada Paivgalosofva je odredila deportacijo več uglednih opoziciiona!cev Dnevno se Izvrtalo areuciie zarotnikov proti vladi Bangalosa.
NOVE TRGOVINSKE •   v      POGODBE
—  Beograd. 2J.  februarja.  Ministrtsvo zi>nan.;ih dei je preieio iz Aten obvestilo. da se  sporazum   glede  trgovinskega   provizorija   ki h; bil sklenjen na temelju načela najvećih  ugodnosti,  pođaljšuje  do 31.  *. m. V kratkem ^e prično z Gr^ko meritorna poga-janja  za   sklenitev   nove definitvne  trgovinske  pogodbe.
—  Leograd, 20   iebruarja.     V trgovin-skem ministrstvu se prisno nova poga anja med našo delegacijo in delegati Francije jn Angiije   za   sklenitev   nervih   trgovinskih   po-godb. Zbran  je zadevni  materijal in se pri-čtkuje sarno še navodila, ki >ih obe delega-ci'i pričakujete od svoiih vlad v Parizu, ozi-rorra   Londonu.
KATASTROFA PRI BRATISLAVI
—  Bratislava. 2J. lebruaria. Pri Pola ni ie   v  pređoru   za   razstreliva  ekplodiralo  2o kiiogram-ov   dinamita.   Pri   tem   so   biii   tr;>s di lavci   mrtvi.  Eksplozija   Je  bila  tik •  silovita, da je porušila  ves podzernski i>TjSI^t v ualjavo 40 km.
Tragedije in nezgode
Poskušen samomor g:mnazi]ca. — Tež-ka nesreća mlade de'avke. — NszK^đa
v sozdu. Ljubljana,  20. februarja.
Snoči okoli 18 se je v krtu Matica odisrral tras: čen dosrodek. V bifeju kinematografa je ležal na tleh m'ad deček in se zviial v cbupnih bobčinah. Neda-leč od njega ie ležala ma:<ina steklenica, iz katere ie d šalo po \ z,d\u . , . Bilo je takoj jasno, da se je deček zastrupil. zakai duh r>o lizolu ie priha.ial tuđi iz njegovih ust. EUjeter Jakob Kržan. ki »e dečka našel nezavestne^a v naslonjaču, je telefonično obvestil rešilno co-staio Nekai minut nato je bil rešilni voz že pred kinom in dečka so odvedli v bolnico, kier so mu izprali želodec in za tako še pravočasno resili. Kakor nam danes dopoldne iavlajo. je mladi diiaček. ki se piše Viktor Repič. stanu-kk na Zaicški cesti, že okreval in bo že v prihodniih dneh spušč n domov.
Dosedai še n\ znano, zakaj se je mladi, komaj 121etni Rep'č zastrupil. V bolnici ie bil danes zaslišan. vendar ni hatei dati n kake iz:ave. Zdi se. da ni uspeval v soli in da mu je to grenilo življenje, ni pa izkliučeno, da tvori ozadie drusr motiv Kakor javl'ajo. je bi deček že od nekdai zc\o naenjen k sentimentalnosti Viktor Repič je sin zna-nesca kiparia in profesor'a Repica.
Včera? dopoldne je zadela težka nezgoda mlado, jedva I91etno delavko Marijo Klopčič. zaposleno v kartonažni tovarni Bonač na Količevem. Klopčiče-va je dc!ala pri stroju za rezanje pa-Dirja. Z jutra i ie. kot običajno, opravljala svoie delo Nenadoma je v tovarni od-meva] oburen krik. Stroj je za^rabil Klopčičevo za levo roko in ii jo do za-pestja popolnoma odrezal. Nesrečno dekle se ie nezavestno zgrudilo polex stroja na tla; priskočili so ostali tovar-niški ushizbenci in dv/ffnil ponesTeč:n-ko. Klopčičeva ie b;Ia nato za silo obvezana, kasneie pa to je rcši!nj voz pre-peljal v bolnico. Nesreća m!adejja de-kleta. ki je tako trajrčno izsrubilo svo-io roko. ie vzbu-dila splošno sočutje.
Tekom včerajšn;e$:a popoldneva so v bolnico pripeljali še drujjo žrtev ns-nrevidnosti. Posestn.kov sin Janez Ko-§čak iz St Juria je s svojim stricem se-kal drva. Deček se je pri delu nepre-vidno približal str cu. ki je baš zamah-nil s sekiro Pri udarcu ie sekira dosegla dečkovo roko in mu \o preseka'a do kosti. Prš^odba je sicer težka. vendar ne nevarna._________________________
AITOTAKSI1 iMl iltl
Naročita se sprejemajo podne vi in ponoći.
Pavcl Stele - L;ab1|ana
Paljuska ce$U 3      m      TelefM M2
Učiteljska imenovanja v Sloveniji
V tninistr prosvete so podpisani ukazi o Imenovanih in* spremembah učitejstva osnovnih Sol v Sloveniji. Med drugimi so imenovani za stalne šolske upravitelje: Miroslav Praprotnik v Jaršah pri Kamniku; Andrej Rojec v Križah pri Tržxu; Jakob Slapar na Pr!>rrskoven» pri Kranju; Vinko Zahrastnik v škofji Lcki; Pranc Keržič v žmartnetn pri Kran'u; Mati a Brezo var v ši. Rupertu pri Krškem; Ljudevit P i r k o v i č v Zida-nem mosiu; Jožei P1 e n i č a r v Zgomji Š!-ški pri Ljubljani; Franc Mnsar v Šmar-ju pri Ljub'iani; Ivan Stupica v Si. Petru pri Ljubljani; Avgust Canjko v Pire-?ici, glavarstvo Celje; Ivan Urek na Vran-skem; Anton Strigl v Crešnjevcih. gla-varstvo Maribor, desni breg; Štefan Širen v RadvanjHi pri Mariboru; Viktor G r-č a r, na IV. deški ljudski soli v Mariboru; Adolf Rosi na v Ormožu; Ivan Najžer v Središču; Kar! Kobalej v PodČetrrkn, irfavarstvo šmarje pri Jelšah: Franc Po-gačnik v št. Vidu pri Grobelnem; Ljudevit Kokot v Dobovi pri Brežicah; Izidor Smolej v Mengšu pri Kamniku; Anton R i gi e r v Trzinu; Vladimir Požar v Radečah pri Zidanem mostu; Jurij Kis-linger v Laškem; Drago Rostohar v Lifciji; Maks Kavčič v Šmartnem pri Litiji; Robert Se nica v Gotovljah pri Žalcu; Franc Zagar v St. Junu ofo j. ž.; Franc Brglez v Slov. Bistrici; Josh> Rainer v Zgomji Polskavi; Ambrozij Rnsjan v Gederovcih pri Murski Soboti; Janko LeŠnik v Hajdini pri Ptuju; Martin Vrečko v Šoštanju. — Dalje so imenovani: Franja Slapar-Grošljeva za stalno učiteljico v Kranju, Milena B a t i i za stalno učiteljico v Dobra vi pri Kropi, Josip Suršc !n Branko Zeral jič na de&-liški soli v Celju, okolica. — Upokojene so: Ivanka Lampe, strokovna učiteljica na meščanski Soli na Jesenicah; Marira GaJ-šek - Tramšek, učiteljica za ženska ročna dela v Dobovi pri Brežicah; Marija 2el - S t e p fš n i k, učiteljica  v Apačah.
Po večmesečnem mučnem odlaša* nju so bila naposled izvršena ta ime* novanja. Službe so bile razpisane že je* seni in uradni predlog za imenovanja je odšel iz Ljubljane v Beograd še pod prosvetnim šefom g. dr. Pestotnikom. Ko je bil imenovam za prosvetnega in« spektorja g. dr. Lončar, je zahteval —. bržčas ne na lastno inicijativo — vrni* tev akta in je sestavil nove predloge. Ker je trajala ta procedura tako dolgo, sklepajo v učiteljskih krogih, da so pač gotovi činitelji iskali za razna mesta primernih kandidatov, kar o*iseva tuđi iz sedaj objavljenega rezultata. Kjer je bil samo en kandidat, je bil imeno* van seveda tal kjer jih je bilo več, so bila imenovanja izvršena prečeg po* ljubno, pri Čemr pa je gospodom de* lalo seveda preglavic<e dejstvo, da ima« jo med učiteljstvom zelo malo stran* karskih pristašev. Na mnogih kraj ih so dali prednost mlajšim pred starej* šimi; prezrli so ćelo vrsto zaslužnih in odličnih šolnikov, forsirali pred njimi eksponirane  pristaše  SLS.
Imenovanja učiteljstva so vseka<* kor tako značilna, da bo treba o njih še razpravi jati. Voditelje UJU pa opo* zarjamo, da je Še vedno v veljavi svo« ječasni ministrski odlok, da morajo pri sestavljanju predlogov za učiteljska imenovanja sodelovati zastopniki UJU, Sedanja prosvetna uprava tega sklepa ni upoštevala.
Borzna poročila    .
Ljubljanska  borza  danes  ni poslovmt*.
Zagrebška borza danes ni poslovala. V prostetn prometu so notirali: Curih 10.965, Pariz 205. Praga 168.70, London 276.90, New York 56.85, MOan 229.50, Berlin 13.535, Du# naj   80Z50.
INOZEMSKE BORZE.
— Curih, 20. februarja. Predborza: Beo« grad 9.13.  MHan  2070, Praga  15J8,  Berlin 123.60, Dunaj 73.05.
—  Trst, 20. februarja, Pređborza:  Beo« grad  43.65,  Pariz 89.  Newyork  24.85, London 120.90, Curih 479, Praga 73.60.
Današnje vreme,
—  Kranjska gora, ob 7. zjutrij: Tem« peratura — °2 C; barometer se dviga, bre« oblakov, mirno, brez vetra; »ren 10 cm.
—   Bohinjska   Bistrica,   ob   7.   zjutraj: Temperatura   -f  3° C;  jasno,  rimski sport
—  Krvavec za smuko upoden od Je* rerske planine naprej.  Tik  rh  Domu  naj* lepši teren za manj izvežbane. [zborna srnu« ka je od Doma do Vel. Zvona, Vreme ja«« ro. Dom je dobro zakurj^n fn z vsem po» trcbn'm založen. — Ob nedeljah vozi »ad« rji  vlak  i* Kamnika ob 20.45 Droti  Ljub« Uani                                                          —
Str*n *•                                                                                    SLOVENSKI    NAROD. dne21, februarja 1926._______'         ________*___________                              Stev. 42.
"ffi-^t1" „parici eanjor"
Veliki frmcoski fflatslri Jtager\ ki je po vic) Ljubi airi vzboial ttko veliko zanimanje, ta katerega so v« tako tcžko primko.lii. Ko se je ta U* aredvafal pretekle (tai v Gradcu, so bili vsi časopisi polm hvale in se je prcdvijal nepre-nehoma »kon 10 dm pri popolnorna razprodaaih predstavih. &avn ruski unetaUc ■•KOLA KOLIBI je na-svnos? fenom enaten v tej viogi, in kdor n bo videl v rlugl .PAR1SKEGA CUNJARJA-, si bo le želei kaj kmalu v deti lime, kjer sode uje on Filisi „PARIŠKI CL?\JAR- je po sodbi filmskih \eSčakov eden naf botjiih filnov in  se vsled tega  prepetf evtlno  !ahk > trdi, da Je  najbuljli film,
kar se jih je tebruarja predvajalo v Ljab jani. Predstave pop. 3., pol 5, 6, poi 8. ia 9. uri, nedeljo tndi pol 11   ori dopo'dne.
fklub tzrtdfio togi nabavi   se  »rabata  ta  fta  cb ebilafc* čanak I
PomIhm na itsMlirana) bobUjbu                               «>.       * «    «
Kino Ideal
■      i                                                       —
Predpustna bilanca Ljubljane
Letošnji predpust je stal v znamenju  varčevacja,  kljub  temu
pa so Ljubljančani izdali za zabave nad 5 mlijonov dinarjev.
— Država je dobila na veseli čn em davim 100.000 dinarjev.
V  torek o pohroči je hudič Mefisto % pomočniki zapiral  svoje vesele niše. V sredo si je Ljubljana odela   pepelno oblačilo. Glavna  promenada  le v  sredo  nudila  slifco  zaspanosti.  oživela    *e Sele v četrtek. ko si je naša zlata mladina  okrepcala  do  krepkem  odrK>citku od rajania utrujeni onranizem. Povsod Je bil !e sravor o maškari in kostumih. Mladenke so hvalile đrzne kavalirje, a mladeničem  so Se vedno po jtfavi br-tieli  z\*oki   plesnih  melađi%     Mladina   'e Do  ulicah ffostolela  melodijo:  ». . - tja-ra-ra-a ... ah nožice \z mor-morja!«..
Predpust je bil v Ljubljani neobičajno živahen in dek>ma tildi razposaien. Vsc večie prireditve so bile Izborno ob-iskane, toda poznavaJci in opazovalci predpustnefca veselja za^otavljajo, da Je drujeače razsipnost IjubeSi Kurent moral Ietos dati mno^e koncesije načelu varčnesti in štedenja.
In bilanca letošnjejra predpusta! — Točno bilanco je težko sestavljatL Treba bi bilo večje Stevilo strokovnja-kov. Dajemo Ie bilanco v slavnih crtah.
V  predpustnem času — od 1. janu-arja do  18. februarja — je bilo prijavljenih policiji 345 raznih prireditev, t. j. približno isto Stevilo kot preteklo leta. Okoli 30 teh prireditev ie bilo veliktga sloga    (Jadranska    straža,    medicinci, »Jadran«, juristu    Sv.    Sava,  trgovski ples. tehniki, planinski   ples.   Primorje, Slavec. Sokol itd.). V predmestjih je bila nprizorjena ćela vrsta    domaćih za-bav s plesom in godbo, deloma samo z Kodbo.
Pri mestnem davčnem oradu je bilo meseca ianuarja na 20odstotnem držav-nem davku vplacanih nad 195.000 Din, meseca februara do 1S. pa 118 000 Din, sfcupaj je torei državni fiskus prejel na ▼eseličnem davku nad 313.000 Din. Fi-nančni efekt za državno blagajno prav povoljen!
Omenitf je treba, da so všteti ta poles predptistnih zabavnih prireditev tuđi koncerti, kinematografi m Kledali-ški odri, ražen Narodne* *leda!išča. Za izkljnčno zabavne prireditve kot so bile planinski ples. razne redute in ma-škarade. je bilo prodanih po aproksi-mativnem računu okrog 16.000 vstop-mc.
Ako vzamemo za pod 1 ago 20 od-stotkov pn mestnem davčnem uraJu vplačanega veseličnega davka, lahko izračunamo, koliko so Ljubljančani vplačaii za vstopnice. Pridem© do ogromne vsote. namreč da ie bilo ^plaćanih  na  vstopnicab okoli   1365.000  D.
Kakšno je bilo življenje na raznih prireditvah? To marsikoga zanima. Poset velikih priredrltev je bil izred-no zadovoljiv. pri drugih pa razmero-ma majhen. Na plesih in redutah ni bilo opažati posebnesra razsiranja. razT<o§ia, splendidnosti baharije. Povsod je nad-kriljevala rezerviranošt skorai velika skromnost, kavalirji-piesalci so se zadovoljili s Drigrizki in čašo vina, me-stoma samo z limonado ali ma!innvcem. Ponoćno življenje v predpustnem času na  ulicah  ie  bilo Po  policijski  kroniki *
mestoma zelo živahno in razposajeno, vendar Dolicija zadnje pustne dnevc ni imela kdovekaj izrednih intervencij. samo 2 razgrajača, na pustni torek 16. t, m. 8 i-azs:ra4ačev in na pepelnično sredo zjiitraj 5 izredno ljutih razsrraja-Čev. Zanimiva bi bila tuđi statistika, koliko ie Ljubljana v predpustnem času Tako je bilo 14. t m. ponoči javljenih samo 7 razgra:ačev, povečinj radi ne-dostojnes:a vedenjo, dne 15 t. m. ponoči oopi'a raznih alkoholnih piiač. O tem žalibcz nismo dcbJi točnejsih pod at-kov.
Ker je Ljubljana v predpustti ra-jala, je tuđi \DraŠan;e. kje je dobila za to potrebna denarna sredstva. Marsi-kdo si predstavlja, da je v tem pred-| pustnem času morala mestna zastav-ljaJnica iz-edno poslovati. Predpust pa ni v nlkakem cziru vptfval na denarno poslovanje za stavi jlanice. ki je popol-noma normalno deiovala ter ni nje poslovanje prcse^alo drugih mescev. Na-val na zastavljaln-co je opažati le ob kvartalih, ko je treba plaćati stanarino. V za stavi jalnico se je pred pustom zatekel tupatam kak student aH pa mlad kavalir, ki mu ie zmanfkalo denaria za maškarade in redute »Motoče bo ob-čutiti vpliv predpustnej?a ra;anja šele v postu, ko bodo začele romati v zastavi jalnico mnoge črne cbleke. smokinzi in druge drajrocenostu« je dejal dober poznavalec razmer v zastavlial-n-jci.
O maskah šino že park rat sprego-vorili povodom poroci! o raznih prirj-ditvah. Poman kanje denarja je povzrj*. čilo. da se obisokvalci nišo mojcli Pri-lazo-iiti jreslom raznih prireditev. ki ra-tet z edino iziemo primorske redute nišo nudile enotne slike. Iz isteea vzroka so bile zlasti na zadnjih prireditvah v veliki većini maske, ki so iih redni ob-iskovalci predDustnih zabav Doznali že od prej. Seveda pa je ticala v njcj mnosrokrat drujra punčka; srospodične so si pao kostimu med seboj izposoje-vaJe in jih  zamenjavale.
Mnogo so imeli Ietos ob vmsta posla naši frizerfi. Naravnost oblegale «o iih dame ob čmobe!i reduti. Takrat je v Ljubljani zmanikalo belih barok m so iih morali ćelo naroč'ti pri brivcih v Celju, Mariboru in Zajrrcbu. Lepo pa so zaslužili tuđi dru;n obrtniku krojači,   šivilje,  čevl?arji,  izvcS^ki  itd.
Obisk v kinih radi predpusta ni posebno trpel: dobri filmi so vlekli kakor v drueem času, slabe — vsaj po mne-nju publike — so predv?ali pri prazn.h dvoranah. kakor drujrace tu-di. Pač pa se pritožuje jrleda'i^ki blagajnUc. ž njim vred pa tuđi kavamarji, ki so imeli vsaj zvečer bolj prazne lokale kakor običajno.
Koliko je stal Ljubliano predpust? Težko je to izračunati. Ako pa upošte-vamo po1drus:i miliion plaćane vstop-nine. pa potrošek na zabavan, obleke. maske .frizerje in vse drugo, ne preti-ravamo. ako računamo, đa so Ljab-Uančanfe in Ljnb!;anč2n::e izdali ▼ prcdpu^t? za svojo zabavo nad 5 mifi-jonov D?n.
Slovensko znanstveno delo v ruskem prevodu
Sovjetsko državno tehnično založtri^rvo v Moskvi je izdalo L 1924 znanstveno dc!o vseučiliikega profesoria drja Milana V i d . narja »Ekonomski zakoni projektiran«a električnih strojev« v ruskem prevodu. Koliko nam je znano, te to prva slovenska znanstvena knjiga, ki je iz5'a v ruskem pre-vodn. To delo naićsa odlHSnega strokov-fijaka ie izšlo tuds v francoščinL V rušćino it prevede! dr. Vidmarievo tielo ins. L. P. Poljodoljski pod uredništvom prof. J. Spilreina. Uredništvo je opremilo rusko izdajo z  uvodom, ki se glasi:
>V kuji si dok to na tehnike Milana Vid-mara. ld jo priporo^amo ruskhn elektro-tehntkoen, so ra^loženi splošni zakonu po katerih se menjajo ka&ovosti električnih stroiev, Če se sprerreiM njihova dimenzija tu oblika.
Noben inlenjer-začetnik, ld Una prvič opraviti z električnim! stroii, se ne more otresti nekakSnega občutka ladrege kot posledice d^jstva, da teoretifini podatki 5e ne zadoshijejo za točno opredeHtev vseh dlmcnrfj stroja. Treba ie vedno vpo^tevati ćelo vrsto podatkov na temelju rzkušnie. kakor na pr. rMmerte dolilne atro:a do njegoveja premera, gostoto loka, velikost magnetne Indukcije v robcft ftd. V pr«u-joči kniigj nam avtor dokazuje, da se da ta samovolja odstraniti. Med moožico najraz-lićiprfbJi r«BUv naiose ie da »kor ai vedno
----------------------------------                                                                                                          I
najti  eno.  ki  najbolje  odgovarja   ceneoerou
stroju z najmanjšim potratami. Avtorju se je posr&Čilo najti pot. po kateri se lahko priđe do te rešitve s porroč.k) povsem eno-stavnih formuK ki jasno kažejo medsebojrri vp'tv različnih sprememb v obliki stroja.
Čitanje  te  knjige   mora  zanimati   ne   le konsirtfktorje   in  teoretične  inženjerje.  Pre-gr!ed   medsebo rte  odvisnosti   različnih   svoj- j stev  stroja,   sestavl en  iz  enega   splošneta  i vidika,  mora   zanimati   vsakosar,   ki   se  ne omejuje samo na mehanično vporabo for.nui   . in   ki   hoče  čut i ti   njihov   fizični   pomen,           j
Dr. Milan Viđmar ie znan v tehničnem  \ sveta kot izkusen konstrukror. \z njegovega velikega dela o transiormauvrjih, enesa rtai-  j boljih  na  polju, veje iskrenost Človeka, ki   i ie   posvenl   svo.ie   moči   tehnrćnemti   delu.   I Tuđi v prev<Kleni manj&i kniigl raziaga av-   ; tor svo'e misii z velikim zanosom. Redak- ; čija   >e   namenoma   obdržala   nekatere   av-  j torjeve izraze, ki  zvene v ruskem prevodu   i malo čudno tam, kjer govori avtor o veiikfli  i zafconih   geometrije  pri   izdelavi   električnih  j strojev ali o t©n% da železo ali baker boli, če ne ra\"namo z njim tako. kakor bi morali
Vid mari eva  knjiga ima  v  sedanjifa  Čaši h tu-di prakričen pomen, zakaj pri na^lern  j spremlujanju   relativne   vrednostt    raxttčne-  I za   materiJaJa   in   po^ojev   za.   eksploati^i:o  ' *e  važno  vedeti. kako ?e  mora   -Kiff**■•arja-ioče spreminjati najboij praktijia konstrukcija  s troja. €
Prevod dr. Vidmarievejja dcla v f~an-coščino in ruščino je našemu sirokjvnjaka v zadoščenje  in prizna^  ztiiig, kl  si  iih
I je pr^iobfl na znanstvenein polju, ojhđ dm-zim Slovencetn pa v ponos.  Nedvomno ?e ■     prevod mi. PodolsJtega delo, ki zasluži tudJ I     na&e prtznaaje. Ctidimo se pi. dj >e zmgle-I     dal  ta prevod  loč sveta brez  avtorjc^/eea I    dovolieaja ta vednosti. Na druii sirani mo-rarro seveda  pr znati, ua »9 vpra^anje av-I     torskih pravic v hvr.»pi pJ %•• mi topu.-* m zanemar'eao  in da   bi s3Vje:^xe*nj  c-Jiv-I     nema   založilištvu   ne  s-re'i  zan'.trut  »c  lc-I     taictnosti, če tri ^ r-rJv c ki  Mh drugim  ne priznavm, tamo ne ias.'Io. Prevod oj. V»d-mar>eve«a dela >e namreč opremljen s pri-pombo, da je ponatis br« do^oUenia   >ov-jetskega  državne^a   založnistva     ^re^Lve-tlan. Polef tega se nam M  urt*dni5ki komentar  nekoliko  porcanjkljiv.  Ne   oiorda s 1     strokovne,   pač   pa   s   formalne   strani.   Ali bi  ne   moglo   uredništvo  j/^vtJat,   \sai   na kratko, kdo je avtor, kje je bfl ro'en, kakšn«. narodnosti  ie ftd.  Kratek  Življenjepis  avror-:a te pri vsaketi; prevodu stvar takta, tem frolj pa v slučajih, ko ga ražen prevajalca nfhče ne pozna, kakor je to z dr. Vidmar-jem v Rusiji.
Vse te formalne neđo*: itke odtehia seveda vreduost prevod a kot takega in raz-veseHvo deSstvo, da ie lz§k> prvič v ruskem prevodu slovensko znanstveno delo, I kl bo, če se razmere v Rusiji spremene, nedvomno mnogo pripomoclo h kulturnen?u zbližanju  Jusoslcvenov  im  Rusov.
Prosveta
■arijnetn gledaBSe ,^Uena"
V nedeljo 21. t. m. uprizori marijonetno sl«dattšče »Atena* (Narodni dom) dve novosti, ki zasluži ta občo pozornost občin-stva. Prva igra ie štiridejanka »Tro>ički iz Damaska«, ki ima za podlago znani motiv v zamenjavi bratov vsled sličnosti Tukai taiarrro pa kar trt podobneže, torei ni čudo, da se zato ra2?vije pred namj prav zabavna zmesnjava, v kateri se menjavata veđrost in grotesknost. Da je dejanje še bolj barvito, se prizori odijrravajo v Bagdada, kjer mo20ti kalif s svojim sprera-»tvom. Novo bo tuđi to, da se pri tej igri Gašper ne bo pojavil, zato ker se je moral umakmti Harlekinu in Pantalonu, starim fi-ffuram iz  »Commedia deil' arte«.
Pstč pa se bo naš Gasper spet razko-šatii v dvodeanki, ki bo sledila »Troj-čkorr«c, v »Ujetem medvedu« (po Pocciju priredil M. Jare). No, v tej šaliivkl v dveh dejanjih, kwier se GaSperju prikaže ćelo sam pekienšček, rapleše malt vsernalec svoj medvedii ples pred začuđenim — Danbom, naSim starim zametnim znancem iz »Razbojnika Morozac — Začete^ prve predstave ob 3, druge ob 6. pr>p. Predprodaia vstoiMiic v nederjo od 10. do 12. pred mak) dvorano v Narodnem docira.
— Gostovanje Harfcoitteta c Rolierte Prinožiča iz Zacreha bo v ljubljanski operi v nedeljo, dne Zl.tm.cb 15. Priljub-lleni ki odlični pevec na stopi v vi jri grofa Lune, Vlogo Leonore poje prvikrat na na-sem odru ga. Caleta. Ravnotako ob 15. bo-&o israli v dramskem s'edaliSču Shawa duhovito in slikovi-to dramo «Obrt gospe War-renove» z go«f>o Nabfocko v nashvni vic«i. C4)e predstavi sta ljudski in so za nj i cene vstopnic matno znižane. Ob pol 20. zvečer ie v opernem gledalisču druga proslava 50 letnice umetniškesa delavanja g. Antena Danila. — Za nenfe-ljsJco Danilovo !-ubile]no predstavo v opernem gledališču Je še nekaj lož odnosno kžnih sedežev na razpolago. Dobe se v predDrodaii v operi-
Tržne cene v Ljubljani
Kg govejega mesa 15 do 19 Din, jezika, jeter, ledic možiganov 18 do 19. vam/pov 9 do 10, pUuč 6 do 8, loja 7.50 do 12. teletine 17 do 20, 'eter 25 do 30, pljuč 20, svi-njine 20 do 25. jeter 15 do 20. ledic 22.50 do 25, glavt 7.50 do 10. parklev 5 do 7.50. sla-irine 19 do 23, .nasti 26 do 27.50. šunke 35, prekaienega mesa 29 do 32, prekaiene slanine 30, parkljev 10 do 12. glave 12.50, ie-zličevine 18 do 20. kon'skega mesa 6 do 8, kg krakovskih in debrecinsktfi klobas 40, hrenovk, safalad. posebnih 35, tlačenk 30. ? svežfh kranjskih 30 do 40, pol prekajenifa kianiskih 32 do 36, suhih kranjskih 67.
Kokoš 25 do 35, petelin 30 do 4^, do-mači  zajec  10 do 20.
Kg krapa 26 do JJ.50, linja in sčuke 25 do 30, klina 12.50 do 15, mrene 17.50 do 20, pečenke  S do  12.50.
Liter mleka 2 do 3, kg: surovega .nasla 40, čajnega masla 50 do 55, masla 45, bo-hin'skega sira 36, sirčka 9 do 10, jaje 1 do 1.25, kg belega kruha 6, črnega m rženega
5  cinarjev.
Kg jaboHc od 3 do 8, 1 oranža 1^0 ćo 2.50, 1 limona 0.75, kg fig 10 do 16, rožičev 10. dateljnov 25, orehov 12. lu-šenih orehov 35   suh:h   hrušk   16, suhih češpeli  10 do   12.
Kg kave 40 do 76. pražene kaie 56 do 10. kistalne^a sladkorja 13.50, sladkorja v kockah 15.50, kavne primesi 20, riža 10 do 12, narmznesa olja 20, redilnega 18, vinske-ga kiša 4.50, petroleja 7, kg soli 4.50. celega popra 52, nr-etega 54. paprike 20 do 56, te-stenin 9 do  12, pralnega luga 3.75. Čaja 75.
Kg moke št 0 — 5.75. 1 — 5.25, 3 4.50,
6  — 3, kaše 6 do 7, ješprenja 6 do &, ješ-prenjčka 10 do 13, otrobov 2 do 2.50, koruz-ne moke 3.50 do 4, koruznega zdroba 4 do 4.50.   pšeničnoga   zdroba  6.50.   ajdovc  moke 8 do 9. ržene rooke 4.50, 100 kg pšenice 350 do 360, rži 260 do 290, ječmena 240 do 260, ovsa 245 do 260, prosa 275 do 300. koruze 215 do 225, ajde 300 do 325,  fižola 350 do 360, graha 400 do 500, leće 600.
100 kg prerrroga 40 go 46, m* trd£h drv 160  do   !80.   mehkih   100.
Kz emiivije 18 do 20, motovilca 15 do 20, radiča 10 do 20, poznega zelja 2.50 do 3, rdečega 4.50 do 6.v"5O, kislega 2.50 do 3, ohrovta 2.50 do 3, karfiola 8 do 10, kolerab-podze-nljic 0.75 do 1, špinače 15 do 16, pa-radižnikov 16. graha v stroču 15, čebule 2 do 3, Česna 15, kTonrpirja 1.25 do 1-50. repe 0^0 do 1, kisle repe 2 do 2.50, korertja 0.75 do 4, peter srlja 12, zelen jave za luno 8.
Sport
Ilirija - Primorje
Tekma za Krisperfev pokal.
Jutri, v nedeljo, se vrši ob 15.30 na iKrišču S. K. Ilirije pred gorenjskim kolodvorom tekma za Krisperjev pokal med obema najjačjima ljubljanskima kluboma in starima rival oma Iliriio in Primorjem. Z ozirom na konkurenco in reputacijo bosta oba kluba gotovo napela vse moči tako da obeta tekma orvovrsten užitek. zlasti Še tuđi, ker jjre za posest dragocene^a pokala. — Upamo oa. da bo tekma navzlic rivaliteti na potrebnem nivoiu in da se bo tuđi občinstvo vedlo sportno in dostojno. —
Moštvi nastop^ta v sledečih naj-moenejših  r>ostavah:
IMriia: Miklavčič, Posačar, Bel-tram; Herman, Gabe. Lađo; Zupančič I. Podu je. Oir.an. Do-berlet, Kreč.
Primorje: Erman I.: Janči^aj. Birsa: ZemJiak, Bul.ievč, Pišek; Camernik, Uršič. OlaviČ. Erman II. Čebokin.          '
šBeležnica
KOLEDAR.
Danes: Sofcota, 20. februarja 1926: kato* ličani: Elevterif, Drago; pravoslavni: 7. ie* bruarja: Partenije; muslimani: 7. šabana 1344; židje: 6. adara 3656.
Jutri: Nedelja, 21. februarja 1926: kato* ličani: Maks Miloslav; pravoslavni: 8. fe» bruarja:   Sava;   musli-manti   S.   šabana    1344;
zidje 7. fldara 56S6.
DANAŠNJE PRIUED1TVE.
Gledališče: opera ob pol 20. »Deseti brat». Drama zaprta.
Kino Matica; «Maciste, kralj Sardinije«, Ljubljanski dvor: *2enc, ki ne smejo Iju* biti», «Ideut: »Pariški cunjar»>. — Čas pred/ stav  na  plaktih  in  v  inseratih.
Danilov jubileji Ob 18.30 podoknica pred stanovanjem v Beethovnori ulici, zve* čer slavnostna predstava v operi; po pred* stavi kornerz v «^vezdi».
Društvo «Soča»: Predavanje univ. prof dr. Ehrlicba aKoroško v-praŠanje na mirov» ni konferenci v Parizu* v salonu pri «Levi» ob 21.
NEDELJSKE PRIREDITVE. Gleda HSče: opera ob 15. ^Trubadur*, drama ob 15. «Obrt gr>spe \V"arrcnove». opera ob po! 20. «Deseti bTat>. — Marijo« r.etno gladaJiščc ▼ Narodncm domu ob 15 in  18.
Kino Matica: «Maciste, kralj Sardinije*; Ljubljanski dver: «Žene, ki ne smejo Iju« biti»; Ideol: <rPariški cunjar». — Čas pred* stav na plakatih in v inseratih.
Sportne tekme: Ob 8.30 Jadran rez. : Hertnes rez., ob 10.15 Jadran : Hermes, ob 13.45 Slovan : Slavi ja. ob 15.30 Primorje : Ilirija. — Vse na igrišču Ilirije.
DEŽURNE LEKARKE Sobota:   Levstek,    Resljeva   cesta,    Bo«
hine. Rimska cesta.
Sedelja:   Levstek,   Resljeva   cesta,   Bo
hioc, Rimska cesta,
Salnce zaide danes ob 1734, vride jutri ob 6.53 in zaide ob 1736.
Mesec zaide ponoči ob 1.37, vzide jutri ob 12.5 in zaide v ponedeljek ob 2.39. nemogoč.
NAJBLIŽJI KONZULATI.
Amerika: V Zagrebu, Zrinjski trg 19, telefon 22—36.
Ancjlija: V Zagrebu, Cesta B. 33, tele* fon 25—02/11.
Avstrija:  V Ljubljani, Turjaški trg 4/II.
Belgija: V Ljubljani, Kralja Petra trg 2.
Češkoslovaška: V Ljubljani, Breg 8/1, telefon 520.
Franci ja: V Ljubljani, Dunajska cesta (Ljubljanska   kreditna   banka).
Grška: V Zagrebu, JelačiČev trg 24, te» lefon   1—91.
Italija: v Ljubiiani, Šelenburgova ulica št, 2.
Nizozemska: V Zagrebu, Gajeva ul. 32. Poljska: V Zagrebu, BoŠkovićeva ulica 2, tel.  16—35.
Portugalska:   I*   Ljubljani,  Ehinajska   cesta št. 33. tel. 273/
Španija: V Zagrebu, Marovska ulica 3. švica: V Zagrebu, Preradovićeva ulica 24, tel. 7—48.
Paul Richter
nepozabni Siegfried iz Nibelungov,
Riiilf K!9iD-Rooae
sijajni kralj Atila iz Nibelungov
igrata glavne  vloge  v  grandijoznem
filmu                   :;
„Korsar Pietro"
Priđe  v kraikem v
Elitni Ksno Maika
V najgioMii ža'os*i naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, đa je nas najcoljši brat, stric, svak, gospod
Bernard Cescufty
trgovec
danes,  dne 20. f bruarja 1926 ob 10. dopoldne  pj kratki in mukapolni bolezni, previđen s tolažili sv. vere mirno v G spodu zasp.^1.
Pog fb nepozabnega pokojnika se vrši v ponedeljek, dne 22. februarja 1926 ob 3. popoldne, iz h še žalosti, St ri trg št 3. na pokopališče k Sv. Križu, kjer se položi v rod-binsko grobnico k večnemu počitku.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v fami cerkvi sv. Jakoba. &|«Mfaaa, dne 20. februarja 1926.
Marila' BaruMUkj roj. Stmbell, Aatoatfa Štrabelf, sestri. — Fran Herzni»ns1iyff svak. — Dasioa, zaročenka.  —  Sdlt Ela, Heiiaav, Iaav Herta« Robert, Heri, Dadyf
ftaiat nečakt in nećakinje, ia vae ostalo sorodstro.
oiev. 11.                                                                                    «SCOVENSK1   NAROD» dne 21. fcbraarja 1936.__________________________________________________Stran 1
50- lefni jubilej Antona Danila
Danilo razlaga sliko takove: «Dne 8. septembra 1898. sem se pri ocetih Frančiškanih med dežjem in nevihto poročil.» Hudobni jeziki so ćelo govo« rili, da »em svojo gospo kar pred oltar* jem pustil. Sicer pa je bilo res. zakaj takoj po cerkvenem obredu sem nesel
svoj tribut gospodu in me^njrju. Moja soproga je pa ta čas faktično sama pred oltarjem ostala. Brada pa, ki jo imam, je takozvana ^ferijalna brada»: šest mesecev nismo igrali m norcev brili, sebe pa tuđi ne.»
Ob jubileju
Naš Danilo, najpopulamejsi živeČi dramski isrralec Ljubljane in Slovenije sploh, Draznuje danes SOletndco svojega umetniškega udejstvovanja. 50 let dala — težko si predstavljamo, kaj to porne-ni. Posebno se 50 let dela za naše gle-da*:šce, to revče neboKljeno do najno-vjše dobe Koliko ljubezni, koliko zve-stobe in koliko življenjskc energije je bilo trba, da je mogel vzdržati. In da Je mogel pri vseh tragičnih pripetljajih svoiesra življenja ohraniti telesno in duševno svojo mladeniško živahnost in prožnost. ohraniti svoi dobrosrčen humor, ki mu odpira vsa srca in povzro-ča, da ima ofcrog sebe same prijatelje.
Kot Čk>vek že zasluži Dairlo. da se sra danes ob jubileju njesrovejra dela SDominia naša javnost A on je tuđi umetnik, pravi umetnik. on je žrtvoval svoje življenje našemu gleda!išču in s tem naši kulturi Kako se ga ne bi spo-mfnjali zato danes z iskreno hvatež-nostx)! Kako ne bi mu iz srca čestitali, ne bi nru želeli. da bi mu bila se rrmoRO, mnogr> let ohranjena njegova večna mladost!
Pogovor z Danilom
Oni dan sem Kovaril z gospodom Danžlom. Menila sva se vse sorte, in ko mi je pravil o svo'em igralskem živ. ljenju, sem ga vprašal:
»Kaj vas je pravzaprav privabilo b gledališču?€
^Sai sam ne vem, kaj bi rekel. V naši hiši je stanovala urralka Jamniko-va. Nekega dne mi je rekla: Tone. ti bos tuđi izralec. Vsa kri mi je zavrela v glavi. Od tistega trenotka sem bil teatru zapisan. Kmalu nato smo že igrali na 2abjeku »Razbojnike«. Oder je bil seveda se iz rjuh. Kmalu sem DTi-šel v stari teater in tam sem začet igrati. Moja stroka so bili ljubimcu ki s>cm jih teral s svojimi brki. Nekoč pa sem moral nastouti v neki rokoko-ko-mediji. Mora! sem si dati brke obritL Pri >Ka;5erbirtu« (sedaj »Soča«) sem jih prodal za pet litrov vina. No. in tako sem Dostal isrralec.«
»In kje ste imeli največK uspeh v svoji začetniški dobi?«'
»To je bila vlosa hlapca v Holteje-vi »BisernicU. Ta hlapec, ki se pozneje vme kot pomorski kapetan, mi je bil vedno Pri srcu in se še danes spomi-rram  nanj  z  veseljem.«
»Pa ste imeli gotovo tuđi kako ne-miietno uro v svojih  mladih  letih?«
»To se težko reče in sem tuđi po-zabil. Spominiam pa se. da me je zelj zagrabilo, ko mi je dr. X. napisal neugodno kritiko o nek; vlogi. Moji prijatelji, ki so me videli potriesa. s-> gu-spoJa d-oktorja v »Gitalnlci« pri jeli zaradi tega. On pa iim je cdgovo-ril: »Danilo je dober igralec. samo zato sem ga malo potipal. da se ne prevzame«. No. vidite, in jaz sem bil z^pet zdrav. — Spominjani se pa še dobro, da nas je dr. Stare nekoč povabil na Dredpuvtne krofe. Ta%-i sva se s pokojnim Boršmi-kom vpričo vseh — pršteno z'asah in prav po kranjskD st^pla. Zakaj? Zaradi vloge »Baron Trenk«. Boršlnik je dobi! drugo viogo. s katero ie bil zadovoljen, in stvar je bila v  redu.«
»Kateri dagodek je bil nalepsi    v vašem gledališkem življenju?«
»Lahko rečem, da sem pri g'cJaK-šču dozive! marsikai lepega, saj ža-Jostne stvan pa rad pozabim. VeaJar sem še danes srečen, če se *pc?n;nim svojega »Ejrmonia« ob dvaj^etletnici in *Osva!da«, ki sem ga :grai. ko sem bil star 32 let ... Ko ie »Stanovs'ro eTedo lisče« garelo, smo igralcj jokaliv ka smo Gledali svoj dom v plamcnih. Stiri»ia:st dni nato va smo Slovenci sami že igali 1 v s-Citalnici<. iz katere se ie razv.lo se-danje naše srledališče. In ta trenotek je bii gotovo najlepši v mojem glcdaJi-Skem življenju.«
»Pa ste imeli tuđi žalostne ure, kaj?«
^Eh. kaj bi pravil! To pa lahko rečem, da so me smrti mojih kolegov ze-la potrle. Smrt Verovška, kolegice Re-zike Klečove. Vele Nigrinove, pred-vsem pa Ivannke Jamnikove. ki sem k) obožaval Naiboli pa me ie potrlo. ko smo morali med vojno gledališče za-preu . . .«
»Kat pravite pa o današnjih Časih?«
»Kaj naj rečem? Vsakega novega človeka. ki priđe k teatru, sem vedno veseL Seveda je bilo v starih časih zelo lepo, tega si ne more od današnjih ljudi nihče predstavl'ati. I v teatru i v pubM-ki je bilo več Ijubezni in aktivnega so-delovania. Vse je bilo naše. nsle. da se se prav razumemo. In v teatru je bilo več teatra. In jaz ljubim teater in vse. kar ie v njem: veselje in žalost, zapra-šene kulise, vence. razočaranje, hvalo in grajo — zakaj. sdejte. — to je življenje . . .«
Danilo se malo zamisli in   se   kar naerurat s-pomni:
* Veste kaj? Slovenci  smo    pa res
1K>vsod zadnji. Nič ne ugovarjajte! To sezono je imel prvo petdesetletnico v Beogradu Pera Dobrinović. drugo v Zagrebu markiza Strozzi in tretjo v Ljubljani Pa recite, ce nismo povsod zadnu.c
Toda iz tega smeha postane počasi zopet zamišljen in resen:
»Ah. da. da. Danes me ie obiskala gospa Vaknta-Brusova. Prišla je ob palici in cvetlic mi je prinesla ... To je bila prva slovenska naivka. Rečetn van-, :o ,iw L«il pravi drugi Verovlek . . . Njervm stavkom si lahko verjel, karkoli je povcdala. vse je bilo naivno. Kar vidim jo Se v igrah »Mesto in vas*. »Oče so rekli da« in đrusod. Ah, kako je bilo včasih lepo. kako lepo . . .! Zatopila sva se v te tepe stare čaše In oba sva jokala .    .*        v4       vis f .,
Fr. U
Kolega Danilo
Današnji •Cedaiišk* lis-i« Je s^ttid-umevno posvećen jubileju z. Danila. Med KirusimI prispevki, ki ocenjujejo 'ubil-antov p-:men za slovenska dramsko umetnost in njen razvoj, je napi-sal g. režiser Fr. L i p a h pod gornjim naslovom serijo anckdot tn esejjkov, ki Dopularnega slavljenca lepše csvetliuieio, kaker bi ga mo.ila najtočnejSa  karakteTistika,    Evo  par
IjubTnh   odstavk-ov:
Hoteti pisati o kolegi Danilu, bi se reklo smejati se. še uredno znpišeš prvo besedo. Kakor se človek nasmeh-ne, ko se srcrrrni na dobro poboden dovtlp, imenitno izilreljeno frazo, na presnetesa tiča, ki ima vedno katero za brekom.
Danilo io ima vedno, Če ga prav po navadi nekai očividno skrbi. \\ aj tako važno zamišljeneua obr: za ie. Komaj Da izpre^ovori. evo dobrodušne besede, božaioče^a humorja alt ćelo iron'čnes:a vzdiha, ki je t pičen za igralca, ko govori o svoji osebi. Danilo ve poveda.i o sebi vec'no samo kai veselega. ćelo ža-iostne slučaj2 in neprijetne do.Todivsči-ne svojega žžvlienji ovi^a s humorje-m, solidnimi in res pnstnirn hurrorjem. Da se ustavimo baš pri Dani'ovem humorjit. Kakor so vss njerove odr ke kreacije resnićne in ne narefene, tako je tuđi njegova sr!a. Spontana, r ; ;riČ3!:ovana, teda resnič^a je, moraš ji verjeti in se ji smejati. To je Danilo.                           j
Danilo je vesten v svojTi službenih dolžnostih. Njer^u ni oder nekaj sanja-vega. prcblcT^tičnesra. on je star prak-rk. ki mu je oder ^užbj* in bistvo živ-l'inia. Pa je ne^cč prišel prepozro na SiCušnjo. Na odru ?o že daleč za njegovim tekstom. Danilo prircniha s cigaro — ki je tuJi bistvo njsgcvega življenja,                                                         i
«Cjccpod  Dani'o. kj^ ste bi1i?>          '
«Srj sem tu! Kako dclrro sem že tu! Vi ste na cđru. iaz pa č kam na ho T-nl!cu. Prosim? Zapi5ali me boste? Ne mcem Dcrr.acraiii. jaz sem b'l tu...»
Vsi navzcči mu verjamejo — in se od srca smejcjo.
Pred premiero. Ima večjo vlo^o. Publika je že v h'^i. Danio zrsepeče sufler!;i skozi luk.njlco:
«Qo pa. dares sem malo bolan. Da me boste držali!«
^Seveda, go^pod Dan:io! Brcz skrbi!*
Po nrvem c^ejanju Dnnilo:
< Dobro je š!o. Le vi, pospa sufhrka, ko sem začel isrrati ste me ramo glodali in mi zadnjega stavka nirte vrgli. Pa sem vam rekel, da me držite!*
Gospa sufbrka:
«Sai sem vrm držala, D" kako rfržn-Ia. z obema ro'iama; v zadnji sceni ste mi pa ušli. Armak je bilo vseeno dobro, zelo dobro, verjemfce m'!>
Danilo: *rRe?. zelo dobro? No, po-tem je pa dobro!»
Na skušnii, mislim za «Revizorja». kjer ie igral Danilo svojega glavnega qykrbnika dobrodeln'h zavodov. Zem-ljaniko. Režiser B. Putjata. Pri prvih vajah seveda še nismo bili trdni v tekstu. Danilo bi moral izgovoriti besedo *kura». pa ie ni. PuUjata: «Danilo, kuro si t>ožrl.»
Nadalje bi moral Danilo reci besedo ssv-'nja», pa ie tuđi ni.
Putjata: «Danilo, sv njo si požrl.»
Končno ni izgovoril brsede «I~s». ki Je bila rudi v njegovem tekstu. Pa tu je Danilo, ki ga ie malce razburila Pu-
tjatova Segavost, ie prehitel Putjato in rekel: *Kuro, svinjo in las sem požrl, pa bom še tebe, tak apetit imam danes dopoldan .otroci, da boste vedeIL>
Vsi smo se smejali do solz, najbolj pa Pntjaita.
ib
Danilo je tišti, ki se najbolj veseli, kadar zagleda novinca ali začetnika, ki ie začel korajžno stopati po deskah. On se veseli uspeha mladih, zakaj on ljubi gledališče nad vse. On ljubi v^e, kar diši po gleaaiiscu. Zato pa nima v vsem gledallšču nobenega neprijatelja. Sam pravi včasih: «Orroci, saj veste, da vas imam rad. Vse od kraja. Jezen sem v vsem gledišču samo na enega. Ampak žalibos: je to glavna oseba, ime-nitnejša od samega gospoda intendanta. To je naš blagajnik, ki mi vedno premalo izplača — vsaj po mojem mne-nju ...»
Za vse to era je življenje nagradilo z mladim zdravjem in svežim humor-jem. Dalo mu je pa še nekaj, kar je prav recko pri teaterskih ljudeh: kolegice Jn kolesri mu pravijo sploli samo -papa». Ko priđe na skušnjo, se sliši od vseh strani: «Pat>a, papa. papa!
In to nam je Danilo. On ima to rad in Je ponosen na to, ker ve, da «papa^ ne meri na starost, ki mu ne more do živeora, temveč da je to izraz Ijubezni in  spostovanja  vseh  njegovih kolegov.
Danilo kot stric Đolef ob svoji 25 letnici.
Anton Cerar Danilo
Anton Cerar - Danilo, najstaTeišl slo starejši si venski igralez in režiser, rojen 11. jultja IS5S v Ljubljrn", se je šclal v Ljubijan". Že kot dijak je n^st:pal po domaćih in diletantskih cdrih, a največ pri Katofi&kcm rokodelskem društvu. Pri slo-venskem g'eđrliSCii ie zcčel nar tepati od leta 1875, v d"bi temni in težki, ko je mar-sikdo dv mi? nad bod"čncstjD slovensfrega naroda. Skoraj vsi prvi, ider.InD požrtvoval-ni igralci diletantie, so izgubi!: vero v svoje deto in ostav li nnše gledališče. TaJcrat je stepi! Danilo med poskdnjo z\esi3 četico, n?jmbjši. a najpogumnejš; med vsemi. fn od 1. 1S76 da danes je ff. Danilo vztrajr.I preko vseh križ, katastrof in izpreircmb v us^di nareda  giedališča.
Barci se često za lastni cb"tanek, Je D^nrfo delai z ne:maj::o Ijibeznijo za napretek in procv't slcvenr!;e dramsJce umet-n-^Fti. Ijrra] je v starem sirnovskem gleda-Vlčn, nrti na novem odru v Citalnlci, pa v novem dcždnsm. drncs državnem gleda-V.i'u c-d  1.   \S92 naprej.
Dckler ni prevzel v.^d-tva nnšega jr'e-dilišča  1.   19!S  G'oJališki  kensorcij, ie  vla-
đa!a neprestana kriza in mizerija, gleđafl-Šče se je borilo ra goli cbstanek In umetnost v njem ]e bila sirotica. Ž njo vned pa so bđi sirote naši tgraki. Marstkdo je ob-upal, se p^svetil varnejšemu pokliču ali je odšel v tujino za boljšim kruhom. DanHo pa je ostal zvest s-lovenski TaJiji. F*ravo za-doščenje za svojo zvestobo in ljubezeti d& naše TaKie je debil še le v d^bi bvtendaTita Fr. Govekarja, ki ga je osvobodil skrbi za življenje ter ga okrog 1. 1900 anzažral z Verovšksm vred kot poklicae^a igraJcf in režiseTja.
Z czirom na njegov talent le Dra madčn3 društvo v zvezi z dcželnhn odborom onvgočilo Danilu Ivsd je r>ri odV.čnem, že pekoinem režiserju Šinahi v Pragi, največ pa se je naučil pri rainem BorStniku in Inemannu.
Kat m'adenič je bH Jako trperaben za Ijubimske ulo^e. Tako Je nad 20 let rsrrnl sk-raj same Ijubamske iJo«e in se odlito-val  zlasti v francuskih  veseloi.^rah.  prcSel
nato palascma k b uvivancm in karakternim vlegam, rlasrl Kmef škim in delavsKim starcem.
Umetniške iispehe je imel v Ibsenovih ^Strahoviho koi Ovvvald. v Hau-ptmanno-vem <rPotop?ienem zvcmi* koi p^vodnjak, v : JurčiČ - Govekarjevem ^Desetem bratu* Kcrt Doief, v Sem Benellije\1 «Ljubezni treh krai]ev» kot Arhbuid, in drugih mn~s;>. Kot režiser je imel največ]i uspeh v Na-rodnem domu z dr. Iv. Tavčarjevim retna-netn *lzza. kongresa*, ki ga je insceniral In Dri katerem ie sodel"»v?h l?5 oceb fr nal-&olj§e ljubljanske družbe v korist CirF-Me" tadove dru'be. Potoval je vc^ let v po5ft-nicah po Sloveniji ter prirejal s tovarišl gleđa^Ške predstave. S svrjiml stfeda'iškl-mi priredrtvami le v cm em časti po dezell vzbujai smfsel za slovensko eledtiJiSko umetnost dajal diletantom naših čUalnic, bralnih društev, Sokola ta drugih dru§tev repertoar, svoje kos-tume, rekvizite t dr. Dvanajst let Je prirejal slovenske gled~'iška predstave v Gorici, grostovaJ je na rTrvat-skem, v Slavoniji In Istri, v Bosni in leta 1912 x>o Srbiji.
Udelstvoval se Ie titdi s peresom Pri-redil Ie na novo več popularnih iger, spisal serijo gledaliskih htHnroreslc ter potnih ia ^edali$kih titisov kot podlistke v «Sloven-skem Narcdu», «Skvencu», *Jtrtni> fn fGe" da!i§kem listu*. Za časa vojne, ko Je pre-nehalo slovetisko gledališče m so klerikalcl nastanili sv^l kino v scJedališkem poslopjti. Je postavll Malo eleiališče v Mesmem domu in na-pisal albtrm cMaleza irledališCa*. Kmalu pa so bili caduj} tovarišl poklioatil v vojno Jn tuđi Malo gledalfšče Je moralo prenehati. L. 1918 je bil angažiran znova pr1 gledališču ter poslej režiral zlasti mladin-sSce p-redstave ter igraj cel-o vrsto večjih In manjših ul-g.__________________
„Ljubljanski Zvon"   '
Ravnokar }e izšla 2. (februarska) §te-vilka te naše odlične literarne revije. Ste-vilka prinaša med drusi-oi naslednje sestav« ke: Anton Lajovic: M'isli o umetnostnl po-litiki; Juš Kozak: Šentpeter (nadaljevanje); Pavel Golia: Tru-badurjeva izpoved; dr. K, Preobraženski; Nova Rusija; Cvetko Go-!ar: V goricah; dr. Ft. Goršič: Dušanov zakonik v sloverrščini; France Bevk: B&z Pre4 senco (nadaljevanle).
Poteg tega prinasa tuđi ta števillva Se niz drugih Ieposlo\Tiih stvari in pesmi, po-ročil in recenzii o kulturnem življenfU pri nas in drogod, v prvi vrsti seveda med Ju-gosloveni Sploh moramo pohvalno omeniti, da ie začel vedno več paižnje posvečari kulturnim do-godkom med Srbi in Hr\-ati, ker ima sicer naš inteljgenca. le ma4o prilike, da iih spozna.
»Zvon« izdaja »Tiskovna zadruga« 1» Ljubljani, Prešernova ul 54, kjer se tuđi naroča. Toplo ga priporočamo, ker ne bi smelo biti inteligentne rodbine, ki ne bi imela tega našega prvega tn najvočjega li-terarnega lista.
Bernard Gescutti umri
Danes dopoldne je umri v Ljubljam trgovec na Starem trgu, gosp. Bernard Cescutti. Pokojni je bil sicer po očetu italijanske narodnosti, njegova mati pa je bila zavedna Slovenka. — Cescutti je bil znan daleč naokrog kot odličen sokolski delavec in velik prija* telj siromašnih slojev. Z njegovo smrt« jo je izgubilo Sokolstvo enega najagil« nejših delavcev. Pogreb bo v ponede* Ijek ob 15. popoldne iz hiše žalosti, Staritrg 3, na pokopališče k Sv. Križu. Odličnega Sokola ohranimo v najlep* šem spominu! Težko prizadetim naše sožalje!
Jcck London:                                                         4_
Roman treh src
Komaj sta neznanca končala svoje opravilo, kn se je pojavil odred jezdecev, med katerimi je spoznal skriti peon svojega gospodarja in njegove sosede. Najbrž so porabili to priliko, da prirede na ubežnega delavca brakado, kakor so prirejali An-gleži brakade na lisice.
Ne, ta dva lastnika petrolejskih vrelcev ništa nikogar videla. Toda plemić, ki je jahal na čelu odreda, je opazil sledove konjskih kopit in pognal kon?a v tisto smer. Ostali so mu sledili.
Pcon je počakal, pokadil cigareto in se za-mislil. Ko so vsi izginili, je prilezel iz skrivališča, zavrtel kolo zatvornice, ki je zadrževala nafto, in opazil, kako ie brizjamila gosta tekočina pod pritiskom podzemnih plasti visoko v zrak. Kmalu se je valila nizdol po hribu ćela reka nafte. Peon seveda ni razumel. kaj to pomeni, in strašna nesreča se ni pn'petila samo zato. ker je r>orabil pri zaži-sranju cigarete zadnjo vžigalico. Zaman je brskal po žepih — vžigalic ni bilo več.
Zadovoljno se ie smehlja! videč, ktko se raz-liva nafta. Spomnil se je da je v blizini stezica in ko je skočil po hribu nizdol, je naletel na Francisa, iri k% w w£j«i - «-evolverjem v roki..Peona je
obšla nepopisna groza, ko je zagledal pred seboj moža, ki ga je že dvakrat izda!. Zgrudil se je pred njim na kolena Li dvignil roke proseč usmi'jenja. Francis ga ni poznal, ker je bil siromak po obrazu in glavi ves krvav.
—   Am'go.  amigo!  — jC  zajccljal.  ZasLšal  je ;namreč, kako se je spodaj nekje na stezici sprožil I kamen, najbrž pod človeš* o nego. Tišti hip se je
tuđi spomnil, da sto:e pred njim izmučeni ostanki istega bitja, ki mu je malo poprej pomagal z žga-njem na noge.
—  Hm, amigo, — je dejal Francis, — z-di  se mi, da te preganjajo.
—  Ubijejo me, do smrti me pretepejo, strasno so jezni, — je dejal nesrečnež. — Vi ste moj edini Prijatelj,  vi ste mi oče.  resite me!
—  Ali znaš streljati? — je vprašal Francis.
—  Predno sem se prodal  v  robstvo, sem  bil divji Iovec v Kordillerih, — je odgovoril peon.
Francis mu je dal revolver in pokazal na dre-vo, za katerim naj se skrijc. Velel mu je streljati samo- tedaj, Če bo prepričan, da ne zgreši. Sam pri sebi je pa pomislih
—  Zdaj-le je golf v Tarrytownu v polnem teku. In Mrs. Bellingham sedi na verandi kluba ter obuvano razmšlja, kako bi dohitela v igri svoje na-
sprotnlke, ki so jo prdi teli za tisoč točk   Gotovo > prosi usodo, da bi ii bila sreCa mila. Jaz pa sem
tu... tu nad bogatim petrolejskim vrelcem.
Toda nit njegovih misli je bila kmalu pretrgana. zakaj tišti hip so se pojavili na stezici orožniki s pog'avarjem in Torrcsom. Franc"s je nag'o utsrelil in skočil za drevo ta':o, da gi nirro mcg'i opaziti. Sam ni prav vedel, fe-li zaJ:! kc^a ali ne. Toda poglavar in Torres ništa ime!a niti najmanjšega na-mena napasti skritera sovražnika brez ovinkov. Zato sta se skrivala za drevesa in pomika^a počasi naprej. Prav tako sta se umikala rudi Francis in peon.
Boj je trajal komaj dobro uro in v Francisovi puški je ostal samo še en naboj. Pecnu je Francis pravočasno prepovedal srdjati tako, da sta ostala v niegovem revolverju še dva nabo:a. Toda ta Čas je bila Leoncie s svojimi spremljevalci že daleč in Francis je bil zadovoljen s svojim uspeho n tem bolj, ker se je lahko vsak hip skril. Treba mu je bilo samo prebroditi tekočo nafto. Tako je Šio vse dobro od rok in vse bi bilo v redu, če bi se ne bil pojavi! na hritju dnigi odred, ki se je skrival za drevesa in neprestano streljal. To je bil plemič S svojimi sosedi, ki so mu prihiteli na pomoč, da ujamejo ubežnega delavca. Francis seveda ni ve-del, kdo so ti nepričakovani sovražniki. Mislil je, da preganja tuđi ta odred njega in njegDve prijatelje. O tem so pričale tuđi svinčenke. ki so neprestano švigale mimo njegove glave. Peon se je pri-
! plazil k njemu in pokazal, da sta v revolverju same še dva naboja. Vrnil mu je revolver in ga prosi!, ' naj mu da mesto njega škatljico vžigalic. Nato mu I je peon namignil, naj se požuri na ono stran struge, j po kateri je tekla nafta. Francis je slutil, kaj name-rava peon. Zato je poslal sovražnikom v slovo še zadnjo svinčenko in vrgel prazno puško v jarek. Peon je  poccnil  rn potegnil iz žepa vžigalice. Kakor bi trenil se je spremenila nafta  v ognjeno reko. Še hip in iz bazena se je dvignil dobrih sto čevljev   visoko   steber  gorecega   plina.     In  vsi  ti ognjeni potoki so drveli tja doli, kjer sta se pripravljala Tores in poglavar z orožniki na odločilnj napad.
V strašni vTočini sta se splazila Francis in peon na drugo stran jarka in ko je bilo ognjeno morje srečno prekoraceno, sta se požurila in iz-ginila v goščavo.
X.
Jarek se je kmahi spremenil v ognjeno morjt in Torres je moral z orožniki nazaj na hrfb. od-koder je prišel. Kmalu je prisopihal za njimi tud! poglavar. Tuđi plemič se je moral s svojimi sosedi umakniti in skriti v džunglo.
Peon se je neprestano oziral. Naposle4 je veselo vzklikrrll in pokazal Francisu nov oblak čr* nega dima, ki se je valil iz džungle blizu prvega petrolejskega vrelca,
3*t*p *»                                                              _________________»SLOVENSKI    Nf A R Q D» dne 21. febmarja 1926.      -       "   _________^^________^_____________Stev.  42.
HENNY PORTEN
v   glavni   vlogi   prekra-sncga velefilma:
iiiiiftli
Priđe * kratkem ▼ Elitni Kino Matica
Dnevne vesti.
P Ljubljani, dru 20 februar ja 1<*26.
—    KrM pri po«wrcčc«ci>    fcalenez-dfjufc« eksplozije. Kralj Aicksander je voe-rai popclđne v kaleme^danski bo.nicj pose-tl  teško   ranjene   voiake   ta  oficir je,  ki   so Mi  žrtcv  croza«  eksplozije  topovske   cra-«aie, o krateri  smo včecaj obširneje  poro čaJL Stanje ranjencev ic v sploSnem zzdo-valjrvo,
—  Ođbod tnmtetrov fn pofltikoT H Beograda. Narodni posianec ^vetczar Pribi-ćević   |e »uoči odpotovai v Sarajevo na ▼diki  ri>or SDS.  Mimster  za  aerarno  reformo  Pav'e Radić   ;e  včera«  odpotovil v Prago na kongres zelene interaaci.onale Njega ne zastopa ▼ ministrstvu aihčc. Pro-»vetni nrinster Stepan Radić   ie odpotvaJ t Zagreb.   Minster   za  tzeitačei^e  zakonov dr. Srskić ic odpotoval v Sarajevo.
—     NotI   rako«  o  proraetaem  oaobfrt Prometne^a ministra so včeraj posetili ćla-m   centralnega   odbora  iasosioverjskih   že-lezničariev ter mu poročaii o irepeirih kon-fereace.  aa kateri se  je v prvi vrsti  rai-pravijalo  o  nevera   zakonu  glede  promet-vesa  osobja.  Odbor  je  zunanjeran   điinistra tuđi predloži! <?sirotek zađevnega  zakona  s prošnjo, da  se   novi   zakon   čimpreje   predloži narodni  skopščrni in da prometno mi-nistrsrvo ielezMčarskenui  osobta  zopet po-deU stare pravice, ki so nm bile ukin.er.e.
—  NeoSia  hi AvstrTa m  tateresirata sa aaj Jadran. Po;niski  in prometni  biroi Avstrije   in   Netnčije   zabtevajo     od   naših vradov   informacije   o   jadranski   rivijeri   in »ahtevajo. da se jhn pošijejo prospekti Av-rtrija  fn NemČija   sta  se  začeti   zadnji   čas »do Interesirati za naše Primorje in zlasti ■m DaJmaci o.
—   Sedemdesetietnlca s. Josipa Lenar-Oča. V  poaedeliek  prazneje  70 letnico roj-ttva   f.   Josip  Lenarčič,  veleposestnik    na Verdn pri VrhnAi. Iziei je iz stare notranj-afce  kmečke   rodbine,   absolvira!   realko   v Ljabtjasi ter tehniko oz. pci edeisko visoko Solo  na  Dunahu  nato pa  prevzei  obsržno očetovo    gospodarstvo.    V  domovini  si  je kmaln prfcoril ogledno pozicijo.  Deloval je desetletja t vrhniškem  cbčinskem  odboru-v Kmetski družbi ter v Trsovski in obrtni zbornici, katere ćlan ie nepretrgoma  od i. 1996 in ji je 11  let tuđi predsedovai Leta 1891  ic prišel    kot    zastopnik    mytrar>kih mest v Kranjski deželni zbor. v katerem je z&stopai kasne e Trgcvsko zbornico. Samo-irmevno je  deloval in šc de'uje  tuđi v ce!i vrstf   drugih   sospodarsfcib   in   narodnih   or-ganizacii, ki jtti je zlasti tuđi materijelno izdamo podpiraL Uitanovil ie na Vrniki kmet-sko posojilnico, ki ii načeluie ie danes. bil }e prvi starosta Sokola, večietni  predsed-nlk čitalnice itd. Svoje stališče do perećih gospodarskih  problemov   je  vedno  odločno zastopai tudt v javnosti  In  napisal za  naše lis:e   nebroj   clankov.   Kralj   A'eksander   ga je  v priznanje  njegovega  dela   odlikoval  z redom sv. Save III. stopnje- — Zvesta družica     je   jubilarnu   njegova   soproga   Ana, bcerka tovarnar,a Franca Komika z Verda. Od nlunih treh otrok sta živa dva. Mćerka Zora ie soproga ljubljanske sa od\ etnika g. €tr. Ivana Lovrenčiča, sin Milan pa je vele-posestnik   in   indn^trijalec   v   Josipdolu   na Šta erskem   —     Jubilantn,  ki   ie   kljub   lepi starc^ri še mladostno čil in krepak, iskreno česiiumo z željo, da mu u soda nakloni uži-vazi v krogu rfjdbine še dolso vrsto soln^-■fh let.
—     Slovanska   čitalnlca   na   Rekl.     Na Reki je do prevrata obsto:a!a s!o-vanska či-taloica.   kjer   ie   bilo   toriiče   vsega   siovaa-skega  sibarua   Po  prevratu   vsled   itatijan* skesa  fašistovskega   teror ;a    čitaltiica     ni mogla delovatu V nećeljo 21. t. m. je zopet po sedmih letih  glavni obćai  zbor  ćitalnice na Sušaku.
—     Smrt starega borca.    V NiKšiču v Crni gori ie te dni umri Lazar Pavić. ki je doseg!   nenavadno   visoko   starost   100   let. Pokojni se je v 19- stoletju opetovano borii za svobodo Crne gore v borbi proti Tur-kom. Junaški vodia ie vživai spiošne simpatije.
—   Državna  borza   dela   ▼  LlabUant  V £asa  od   7.  do   13.   febru-ara   1926   je   bilo v Državni borzi deia razpisanih 53 prostih mest, 120 oseb je iskalo dela, v 38 sloCajih je borza posredovala z u^peh-om in 26 oseb je odpotovak>.  Od   1.  januar ja do  13.  febr. 1926  je  bilo   skupaj   razuisanlh   463   prostih roest 807 oseb je iskalo dela. v 384 slučajih je borza  posredovala z uspehom    in    113 oseb je odpotovalo.
—   Industrijskim ta vdetrgovksin pod-letjein. DruStvo Trgovsldh  Potnikov  io  Za-•topnikov za Slovenijo ▼ Ljubljani poziva v •frisiu sklepa  obćnega zbora dne 3. iann-uia   1936.  vse,  da v svojem  lastneoi In-
teresu   kontroli rajo  domače   trz&nke   vot-
nikc z ozirom na njihovo kvalifikacijo, ino-zemske poinike pa, da II imajo predpisane mećnzroćnc legitima.ci e. Na.^e stanovske tova riše pa pozivamo, da nam nemudoma ia\ijo vse tvrdke, ki zaposlujejo nekvalificirane potnke, da botno na podlagi teh prljav sesta^iIi seznam v svrho pri-merne-ga priporočila takih tvrdk, odnosne da sto-pimo z njimi v stik, da dobe priliko pre-skrbeti si kvalificiranih moči.             235-a
—  Inženjerski Izpit gradbene str oke ie napravil   na   beograjski   univerzi   g.   Lojze PoIJanšek   \l Žirov.  Čestitamo!
—  L druženje vojBlk tavalklOT, vdov m sirot  podružnica   v   Ljubljani   »avija   svojim članom in članicam, da se vrSi  letni obeni zbor   28.   t   m.   ob   9.   dopoldne   v   veliki dvorani  Mestn-ega  doma-      Vsi   redni   člana prejmejo  to^acevna  vabila  7>o pošti.  Vstop '.e proti izkazila tega vabila. Dolžnost vsa-kesa  rednesa  Člana  in   članice   je.  da   se
občnega   zbora   sigurno   udelefi.
Oc&OT.
—     Velika poneverba v  Nov em  Sada.
BlagadTiik novosadske agenci e čeSkoslova-Scega brodarskega sindikata Fran Peter Slavik, je pobegnU iz Novega Sada in od-nesel 3D0.MO Din. Slavik si ie preskrbel petni list za Avstri)o in Ceškoslovaško, memla sirari)ot da je pobegnii na Rormnvj-sko.
—   Za   Joroslovensko   Matico.  Prilikom svatbe  g.   Miške ta   Belec  v   Moravčah   je bilo nabraniu za Jugoslovensko Matico 267 Din.  Na   gcs:*ji   g  Rudolfa  Kocreuta  v  Sv. Urhabmi pri Ftu^u »e zbrala vesela družba za Matico Din 52.—- Šolska mladina v Za-mostjn  je  zisrala   za  Matico   Din   15.—,  v Sredn^  Bistrici v  Prekn>oT:ti  pa  Din 63.— Iskrena hvala!
—   Potrjena  obsođba.  Posestnlk   Peter Ačanski iz sela  Kula je  bi i  v  maiu i.  1925 pred novosadskim sodišćean  obsojen na  12 let ječe, ker je ustrelil svojo ženo. Obloženi je vložil priziv, vzklicno sodi^čc pa je po-trdiiO  ofcsodbo.
—  Zla trake so našJi v Zlatorog-te rpen-tinovem   rniiu:      Jelena   Pire,   Kauiinica   89, Franc Koschir, steklar,  Hrastnik,   Ana  Ja-vorovič,  Senj,  Ana  ^cubic,  Ljubljana  Do-lenjska ce^ta, Katica Mućnjak, Zagreb.
—  Oćkrito   se   veselimo,   ako   čujemo, da  se  katera naših  industrij  povoljno razvi a. Čokoladna industrija  se  je pri nas že tako  izDopolnila,  da  krije   vso  do maco  potrebo.   2al,  da  občinstvo   iz   stare   navade §e tuintam seg:a po inozemskem blagu. Reci moramo: iz stare navade, ker izdeiki na-§ih tovam presegajo v \-sakem oziru produkte  Inozcm&kih   tovarn.   Zlasti   pa   mora n?ša   »Mrrin:*-čokolada   zađovoLHti   se   tako razva'-enega  gurmatia.   Častitamo  tvrdki   na njenem   ospe Im.  a  »MIRIM*   izdelke   toplo priporoČamo.
—   Živčoo  bolnim   In  duševno  potrti« preskrbi  izredno    n:I!a    prirodna   grenćica -Franz-Josel«   dobro   prebavo,   čisio  glavo in mirno spanje. Po izkušri ah slovitih živč-n\h   zdravnikov   je   porabo   vade   »Franz-Jasef« prav mijno priporo^ati tuđi pri težkih obolelostih     možsanov     in     brbteničnes% moz^a. Dobiva se v lekarnah in drogerrah. __________________________35.-L
Tst časapisju dve uri samo cmerikavi <*hcfrst» pije vođa. Ko bije pet, se pa razvedri: Pred njim se «EUiddh&» čaj ie iskri.
Iz Ljubljane
—lj   Pomladaaskl  zagrebški   S2jem.  b
Zagreoa nam paročajo: Cim l>olj se pribif-žuje čas oivaritve Zagrebške^a pcmladan-skega sejma, tembalje se opaia večje za-nimanfe za to prireditev. Vinske razstave se b:^io oddežili vsi večji dTnači vinski producenti in trgovci alkoholnih pijac. tako da se bo posetnikom, kakor kupcem nudila ugodna prilika, spoznali najbeljša vina* kai se i ih pri nas prideluje. I sto tako se priča-kuje, da bo avtomobilski scjem nadkrilU ćelo dosedanje. Cei prostor, določen za ar-tomobile. je tako praktično urejen, da bo imei vsak interesent natančen pregled Tseh najrazličnej&ih tipov vozi!. Gospodarske stro je in radioaparate bodo raz&tavile velike ameriske in evropske tvrdke. Obenem s to razstavo pripravlja uprava Zagrebške-za Zbora tuđi razstavo več ttsrč" ragrarlič-nejših plakatov ce^ega sveta. Ta razstava bo za Zagreb posebna atrakcija.
— Ij   Zasetal     detcktlTsk]  x*wođ  |e  aa Rlankl cesti 9.                                   231/a
—H Miša zadašnica za umrHm ff. fo-pmkom rev. Aloizijcni Leon EHacnftoai b
Haverstrawa v Sev. Ameriki se vr^i v I.i ubijani v ćetrt«k. 25. t. m. ob 7. zttrtrai v me^tri župni cerkvi Sv. Jakoba, ne na v ^redo, kakor ie bilo prvotno določeno.
—!j Plesni odsek ASK Primorje na znanja, da se vrši redna plesna vaja v nede-:jo 21. t m. Priče tek ob 3. — Odbor.   ?.30/n
—!i Občn! zbr prostovoljnega g^silne" sa drušnra Vic-Gfince se vrš! v nedeljo 28. „ m. rb 9, dopoIdTie v občinski posvetoval-Tfci na Olircah z ^HiSajnrm <tnevnim redom. ~- Odb^>r.                                                229/n
—  Smrtna    kosa.    VČerai    d^poldne je ianr! v Ljubljani ^osesmilv, hoie!;r  in bivši veletrsovec  2.   Alojzij   Z a i e c,   zn?n   daleč ^ackrog  kf)t  izvT^ten  podjetnDc  fn  sinrpnt:-cen družabnik.  Pogreb bo v nedeljo cb  15. 'i hiše žalosti, Sp. šiška, Bcllevue. na po-kortaliŠČe k Sv. Ktižm. Bb? nru STumin! 2a-^ujočim naše  !skre??o «.--»žalie!
—lj Ceskoslovertska Obec ▼ Lfubffcnl rve v.^echny sve Členv a pfiznivce ku spo-lečnemu večem kcn<^rićmu na počest p. gen. konsuli Dra Bc^ie^e ve stFedu. d:ie 24. uno-ra 19J6 o osme bodinč večer ve velike dvorane *Kazine-. — Učastf dokažme svoji ejcistenci!   — Tajemntk.                         233/n
—li Llcejska knjižnica posluje od 15. februar:a t. L za stranke vsak delavnik \^>-poldne od 9.—13. in pnpoldne od 15.—17. ure.
—lj G. veliki župan dr. Vilka Baltič v torek. dne 31. t m. ne bo sT^ejemal strank.
—  Najnovejše bluze, rtroške in damske oblete priporoca Kristoflc-Bučar, Stari trg.
—   Plesne vaje «OIep$evalnesa društva* ▼ Rcžnl doCai  se vršiio 5e na>dalje    vsako nedelio   ob   3. popoldne   na   Streli§ču pod Rojnikom. — Urodnost  tuđi  za  začetnike.
PMttaa i?c«i|ftlita)ta vlasku kleti &|«kl!auisk#ta ivorm.
Od  danes  naprej  vsak  dan od -S<—8. zvečer ! mprnmml  pr«alw«černl   zakuski  po
imem;h cenah.                    45-t
Iz Celja.
—  Obcnl zbor Sok Iske zape r  Celju
se vtSi v nedeljo 21. februaria ob 8. uri zjutraj v telovadnicd Celjskega Sokoia. Na đnevnem redu je poleg cb čajnih točk tuđi sprememba pravil. Na ta cbčni zbor poslje-, io društva svoje delegate.
—c Mestno gledalište. V torek 23. t «n. sostujejo elani Jjubljanskega narednega Jtledališca. VpTizori se »ff-igenija na Tav-ridi«.
—c Seja ob&nskega sveta cellskega bo v torek ob 5. popoldne.
—c Dražabn! večer soni.ilienlkov SDS se vrši v nedebo večer ob 20. v mali dvorani Gel sfcega doma.
—c  Knjižnica   Naroda*  StatnJce   zopet
redno odiprta vsak čerrtck od 17. do 19. ure.
—c  Noćno   Ickarniško  službo   opravlja
ta teden lekarna  »Pri Mariji Pomagaj«  na
Glavnem trgu.
—c   Tedeaski   sestanki   krajevne  organizacije SDS za Celje-okolico se vrše vsak ; čclrtck ob  2d.  uri.  Prirejajo  se   v  raznih i krajJh okolice. Minuli četrtek se ie sestanek | vršil v gostilm Ceček v Ga-beriu. Bil je od |  somišlien-ikov  cobro   obiskan.   Poročala   sta ! o organizatoričnih in drugih  zadevah pred-| sedmik  organizacije  g.   Vinko   Kuftovec    in srezki tajnik g. 2abkar. Pa tuđi članstvo se ;.e pridno oslasa^o k besedi. Organizaci a v celjski ckolici  *;e  kre-pko  razvia  in  je  od zad-n.'ega  obćne^a  zibora  pridobila  že  lepo število novih članov.
—c Pevsko društvo »Oljka« si je aa zadnem ebent-m zhoru izvodilo nov odbor pod predsedstvom strrvko\-r.esa učitelja g. Gerlanca, ki je tuđi društveni pevovodja. Društvo sicje prečoj aktivito delujcčih ćla.-nav in inu je pod novim odborom zas'gu-ran lep uspeh.
Sokol
V Prago!
Severnim bratom roke in srca I
i                                                                                                                                                                                              Brat je!  — Sestre!
Iz veličastmh bramov tTrpozantne/gs. Tyrsevega doma v zlati slovanski in sokolski matuški Pragi priha:a bratski poziv na
I VIII. vsesokolski zlet, ki sa prireja Ceško-slovenska Obec Sokolska, a ki ?mo sa m-i jugoslovenski Sokoli proglasili tuđi za svoj zlet
•         Bratje in sestre v češkosiovenski zem-
V)i, ki nam je rodila Tyrša in Fugnerja, pri-pravlao svo-j in naš zlet v ogromnih di-n>enzijah, ki so po svojih podrebnostih m v svo i celoti najveličastneiša manifestacija slovanskega Sokolstva, kakršne doslej še ni videl kulturni svet. V znamenju sokolskega bratstva se združi v blizini Bele gore nepregledna množica prtpadnikov sokolske misli iz vseh zemeli. da pokaže zastopni-kom vseh narodov sveta svojo številčno moč in neporvorieno sliko sveje notranie sile in discipline. Ob Hradčanih se v zlet-nih dneh utabori slovanska sokolska narodna vojska, ta. vidni izraz slovarLske rver-nostd, neizčrrme <felo!iabne volje in naj* čistejSega. za vsako žrtev pripravljene«* domoljubja.
In v tem mogoenero vsesokoiskem tt-boru bodo ponosno in zma^oslavno vihrale tuđi nacijonalno-državne barve nairta jugo-sicvenskili sokolskHi praporov, naša slad-ka bese da se bo glasila, pesem naša bo > orila« naša srca bodo plamenela v ogn'u ' sokolskega bratstva, globin« nalvh duš se bodo pogreznfle v bezdaniosL ker Hh borno napotnili z novim navdušenlcm fn trdno vero v zrnagovitost Sokolstva in Sknan-stva. —
V Praao se napravljamo na pot z vsem. kar imamo in zmoremo doma na> bofjšesra in najlepšega: svoj narasčaj po-vcdeiro tja, svoje članstvo fn slavno na5o vosko. — A vsak, k<k>rkoli pejde z nairi in pod našim Imenom r Prago, imei za ka-Mpot visoko ia edlno sapoved. da bo vsak poedinec piedstavnik naše države in naše nacije, da ie ves uspeh naše ekspedici e odviše* od ojeza samega, da bodo oči v*eh
stotčsoćev obrnjene Ie nanj in da bo sod-ba, izrečena o nas vseli, tem-eljila na moralni in flzična kakovosti poedinca. Glei naše, čuvai  ca^t  vseh   in  misli   na  domovino!   —
Plemenko hoteiije \>ch bratov in se-ster, vsesa našega nacašćaja in vse naše vojske, rr.oralnost in pripra\ Ijenost celote naj se osredotočijo v n.i^'j^nju, kretanju in govoru vsakega posameznika, da bodo naši uspe hi, zlivajoči se v slavo domovine, dozcreli sad dela in sposobnosti \-sakesa poecinca.
V zletnem letu vas, bratje in sestre, bratsko pozdravljalo s pozivom na delo, s pozivom na požrivovalnost, s pozivom na zmagevito pot s slovar.skesa ^okolskega ju;a na slovanski sokolski sever. Bilo sreč-no, zdravo in trspešno Vse, kar hooemo, je odvisno od nas samih. — Doircvini — zdravo! —
Starešlnstvo    Jugoslovenskega    sokolskega *.-■.    .                 **veza-           %*■   • .-*w
— Sckol L V nedelio 21. t m. priredi ob 15. pop. Mladinski odsek otrosko zabavo na Taboru za sokolsko deco. Stariš, vartihi mladine in društveni Člani vabljenl — Umri je br. Niko ZavršnSc Zfcrirališče Tabor v nedeljo oto 15. pop. — Sokolski kroj! — Člane vabimo, da poravnalo članarino in poreze na Taboru v urad-nih urah med 16.—19. uro. Pri zamudnikih se oslasi bodoči teden društveni inkasairt. Prosimo, da mn ne dela te večlcratnih po-tov, ker s tem provzročate društvu samo st^oske.
Piknik
Resnična dogodba tz p^lpretekle-sa časa. Ob desetletnici obstcja to-vame testemn «Pekatete» leta 1914 zložil m poklon ii Cerar-Daniio, Član iakratnega deželnega sledališča v Ljubljani
Se z6rak> Je nekaj  slovenskih fgralcev šestero število iz narodov vseh; Srb, Rus, Čeh, Poljak ter Hrvat in Slovenec, Enakopremožni v  posvetnih  stvareh.
Napravih radi bi skupno večerio,
a »ovcev premalo  mošnjički \irže,
Ker sami problema resiti ne znajo,               ;
Pok'čeio v zbornicu svoje žene,                   t
Pa stavijo jim prekočliivo %-prašanje,             j
Da skusijo njih sospodinjski talent:               |
Katera za svoto, ki jje v razpolago,               ? Napravi večerjo za ce!i konvent?
Kot prva oglasi Eteljka se mala,                  !
Ki vloge že tuđi v gledišču igra,                     j
In pravi, da žuvež ni drago jedilo,               !
Ter da ga okusno pripraviti zna.                   i
Kod nas piletina je  najjefunija,                     !
To mati najmlajša po letih trdi,                     i
A če^pljeve cmoke gospa od Vltave,              \ Postavlja kot višek najboljših jedi.
A kenečuo pa se oglasi SIo\*enka, Ki je poslušala razgovor molče, Vse vtihne, ko cna povzame besedb, In vse radovedno v govornico zre.
Obilo predlagale sestre predrage, Oku?Ttih,  redilnih m  tecn'h  jedi, A zdi se mi, da ne poznate še one, Ki vse te po svojstvih zelo prekosi.
V  Ilirski   tam   Bistrici,  v   Notranjski  naši. Mcdema tovarna več let že stoji, A nje testenina pa kot »Pekatete^ Povscd kot najboljši izdelek slovi.
Tn vzeli možje svoje svinčnike v roke. Pa  so kalkulirali na vse strani, Tn V^nćno prišli so do reznitq*a. Da res ni od zadnjih cenejših jedi.
Poldrug   kilogram   teh,   deset  paradižnfc, Za groš parmezana in nekaj  masti; Gospe pa večerjo so skuhale tako,
Da bil!  so  Kar iznenađeni vsL
A še je ostala dTobiža za pivo.
Za pet cigare: in britaniki  dve,
So  p;':". sa jcii   :n  bil?  veseli,
In pa «Pekatete» hvalili nad vse.         234/n
Tovarna testenin «PEKATETE» v LjuM5=nL
|      • Vino ff™"!
prizĐčBo jii viiplisv
kakor bratov    '   *                   I
Colarlč (cviček), 1
Faleschlai (burgundec),         I
Fiscbcrauer (jeruzalemec), |
Bošarjeva razstavna spe-       I
-   cialiteta „tramlnec** i
Ipriporoča za postni čas           I
P. Košak     I 537         prefe Ferlinc             I
Narodnim društvom ^
Odhodnica generalnega konzula g. dr. Otokaria Benesa, ki se vrsi v sredo, 24. februaria t. L v Kazmi, daje vsemu narodnemu občinstvu priliko, da z mnogobrojnim obiskom pokaže svoje simpatije^dr> tesra odličnega zastopnlka bratske Češkosiovaske republike.
Sodeluie srodba Dravske divizijske oblasti, sokolski pevski zbor itd. Vstop prost.
Zlasti svoie člane opozarjajo na ta večer prireditelji:
.luffoslovensko - ceškoslovašiia Liga — Česifo-slovenslia Gbec — JurosIov. sokolski savez — Godba dravske ^vi-_____________y,ijfske oblasti,__________m_mm
Jugosioveni v Amsriki
V   hlšl slovenskih šolskili sester % ChicaKU je izbruhnil    dne   23. januar ja požar, ki sa gra kmalu pogasili. Zatriu-ie  se. da  ie bil c?:eni podta':njen.
V  Rock Sprintru je dne 11. januara preminul  rojak  Valentin  Stalik.  Pokojni ie bil star 49 let. Zapnstil je vdovo ter devet nepreskrbljenih otrok.
V  Joellettu, država Illinois, se je v nedeljo 24.  .ianuarja  smrtno ponesrečil rojak Josip rirvat. Pade! je nesrečno Po stopnicah in se tako cbčutno pobil, da ie kmalu r.ato podlessel pošk^dbarn. Pokojni je bil doma   iz vaši   Voja.   fara Mirna peč na Doleniskem. Star je  bll 44 let
Kakor znano, znasa letna kvota za priselience iz Jugoslavije 671 oseb. To se pravi, da se sine toliko ljudi, rojenih Jujcosloveriov, letna priseliti v Amerike. Mesečno se srne preseliti naiveč 67 oseb, ker smejo ameriski konzulat: vsak mesec izdati kvrečjemu Ie deseti d^l k\*otnih priscleniškili viz. Do 31. dcc. 1925 so ameriski konzuli v Jugoslaviji izdali 324 priscljenišk'h viz na račun ju-Kosiovenske kvote. Od 1. januarja t. 1. do konca amerške^a fiskalnega leta, t. j. do 30. juniia 1926, preostane torej še 347 priseljeniških viz. Jugoslovenska k\Tota bo tako gotovo tuđi letos popol-noma izčrpana.
MAf ICTE        KRALJ
R.;zku^n> v*-l-fiim, ki 'e pri Tčerajšnjt premijeri imel kolosalcn uspeh. — Borb i za pie-s:ol. — Ljubav in intrige. — Mac ste kot artist, kavaFr in knez — Gala predstava v velikomcstnem varijeteju.   — Skok z tretjega  nadstropje v drveč avto.  — Macistc kot
prijatelj zaničevanih. — Tajno zb.irovanje. — V zanjko vjet. — Mrtvi   vs,ta ajo   — Bj na Živl.enje in smrt enega napram osmim   — Pomoć, Macis*el   —    MaŠčevanje usode.
S-avnos no kronanje. — Nežno srce kot nagrada za prestane muke Vratolomne pustolovŠčine!   — Vesalo» — Zabavno! — tapeto!
Predstavo se vrša danu ob: 4, nal 6 . pol 3» fn 9. Jutri ▼ neđe fo ob: 3„ pol 5., 6., pol 3. io 9.
Prvovrstnl umstnlškl orkesler svira pri vseh pr~d3ta?a!i.
Prednaznanlo:  Henvy Portea v velel&na „Mati ia dtte1'.
otEIitni Kino Matica*   vođilni kino v Ljubljani.
Tefekm 124.
Stev.  42.______                                                                     »SLOVENSKI   NAROD« dne 21. fepruarja 1926.                         _____                                  ___________Stran 5.
Gospodarstvo
Tovama impregniranega platna v Žalcu
SUra dunajska tvrdka Elsinger & Comp. ma Dunaju se je že delj časa interesirala na tem, da osnuje ▼ Jugoslaviji sli f U i j alko svojih tovarn za impregnirano platno, ali pa da se pri kaki ustanovitvi udeleži Toza* devna pogajanja t neko ^goslovensko interesno skupino so bila, kakor nam paro* čajo. nedavno ugodno zaključena. Tovama H> osnovana v 2alcu v Savinjski dolini, kjer hodo adaptirali za tovamiške prostore po« ■lopja nekdanje Žalske pivovarne, ki pa zdaj #o mnogo let ni obratovala in je bilo po« slopje deloma prazno, dcfcrma pa je služilo sa  skladisča.
Novt tavama bo izddovala izključno impregnirano platno, ki smo ga morali do s>cdaj vsega uvažati. Z&htc in njegova oko« lica, ki tmata lepc pogoje za razvoj indu« »trije, pa bosta % novim podjetjem lahko mnogo pridobila.
Položaj železne industrije
V   Amer&i   je  bik)  tzđelano v  januarfa 3.31 6.000 surcvega   železa   proti  3J50.000 v decembru  1925. V obrata ie bflo 236 visokih peGL Dovoz železa m jekla na američka tr-đKšča ie znašal lani 943.240 ton, predlansktin pa 556.657 ton rako, da se k zviSaJ v enem letu   za   70  odstotkov.   Tuđi   izvoz   ameri-Skega   železa   >e   znatno   poskoCil.   Zadnje čaše si prizadevaio nemški industrijalca, da l)i dobrli »aročila iz Amerike. Jn res se jim Je  delotna   posrećilo-   Za<krf   teden   ]«   bilo od vsesa prodanega Želza na newyorškem trgu 60 odstotkov iranskih izdelkov. Poleg tega je dobfla Netnčija na ročilo za 500 ton Jek;a, ki ga posije v Washrnston. Ameriški
industrijalci viože baje interpelacijo na kongres, ker nišo zadovoljni z nemško kofikurenco. Trgovina s surovim železom je žfvafrna. Isto velja tuđi za pločevino, kf jo kupujejo zfcasU tovar ne za avtomo* bile. 2e!ez-niška uprava namerava naročiti 200.000 ton pločevfri«. Tadi položaj na trgu vaijanesra Železa re zadcrvoljiv. Ford namerava baje osnovati nov jdcleni trust, v katerem bi bila združena podjetja American Collingmites, Joungstovm Cheet and Tube Cornpanv in TrirnibuH Stell Companv.
V  Nemčiji je poiožaj železnega trga ži-vahen.   Kupci   se   ne   drže   već   rezevirano in   trgovima   bi  se   uspesno   razvijala,  če   bi se   zbofjšale   finanene    raizrmere,   ki   so   še vedno zelo težke. Pomanjkanje gotovine in kredita teži vse gospodarsko Življenje. Zaposlenost  tovaru     se  je  d-eloma  povećala, veirciar  pa ni   mogoče  trditU da  bi  se  Ml njihov   položaj   znatno   zkoljsai.   Nasprotno, mnoga  pod.erja  so sklerrila,  da  za  preteklo Jeto dividend spioh ne bodo izplačala. Med ujimi   je   tndi   svetovnoznani   Krurrp.   Kljub temu   pa   dobiva   Nemčija   velika   naročila Iz inozemstva. Med temi 'e otneniti naročilo na  10.500 ton tračrric za finske državne že-leznice. Mannesmarnove tvornice v Diissel-dorfn   so   dobile   naročilo   iz   Ja-ponsflc«   za dobavo  tarbinskfii  cevi  za  30.CO0    fantov šteriingov.  Hofoostanovljcna  rveza   nem-skih tovaren za železo je začela  poslovati 9 I. jaimarem   1926.  Gene  žeicza  so ostale većinom a neizpreroenjene, sa^no  južno-nem-ška   podjetja   so   znizala   cene   za   1   marko pri  1U0 kg.
Francoska felesia industrija te sijer za reka1 rnesecv zaposlena, vendar pa njeni izgledi za bodočnost nišo poserno povoljni. VpraSane obdarvćcnja železroe industrije re vedrio ni rešeno. Najbolj se boje indiis*ri-ialci taJcczvanega davka na prod. kc u. Po-icz tega ie veliko i>€v-praše^aR;c, ki *e rra-Ža Z3!&nnč čaše na iranco&k^/n tr?o. i;n.et-m> inscenirana akcija, ne p.i đ Unska po-trebroesu Tako tabko priđe kmaiti do velike stagnacije. ProdjiU'ta ^? bila lani rekordna. Znaša'a k nav-^eČ P4~1.u«'K) ton surovesra jekla. Položaj na ie čeznem trsu K ostai malone neirpre-nenien.
V   Befsri  so dobfTa   pod»3*:a  v  r<*virju Char!eroi,    kjer    ie  bila  nedavno končana stavka, mnogo naročtf iz inozerr.«rv-a ii trio tz  Francje. Zaposlenost  želerne hjdwstri>e je zatJovTJlHva. Finske drža\ ne že'eznice so naročite ▼ Beirii 7500 ton tračnic Konijo pa 50  vagonov  rmega  materijala.
V   Luksemburgu  je  dose-gla   produkcija »nrcvega   že;era   I.   1°25   £e   92   odstotkov precvo.m«  produkc»!e in slcer 2344.043 ton <prcti   2121.216   t.  I.   1924).   Produkcija   su- | rmeza ,e«Ia je pa znašala latri ćelo 176 od-
stotkov produkcije L 1913 in sacer 2,064-268 ton (proti 1,886.374 pređLnskim). Od 47 visokih peći je obratovaio začetkom letošnje-ga leta 54. Promet je zelo živahen. Bolgar-ske drža\Tie železnice so naročiie na Lu-ksen>burškem 59.000 ton tračn-ic.
V   Angliji   ie   veliko   povpraiievanje   po surov&m  železu. Za  april  in  maj so skle-n.:ene većje kupčije z a.T.enškimi odjemalci. Tuđi Belgija in Italija se zelo zanimate za ansieško   surovo   železo.   An^lija   je   dobila naročilo za 200 lokmotiv od ZMS Railway, za   300   PuJmanovih   spalnih   vagonov   itd. Republika Ghile je naročila 10.CO0 ton treč-nic, indijske železnice pa 3000 ton konstruk-cL'skc.^d materijala.                 v    s
Na Poljskera ie položaj železne industrije po ustanovirvi sindikata nersvoljen. KuT>čii je malo. Država še veduo ni naročila materijala za svo.e železnice, keT prometno ministrstvo računa, da se bo železo pocenilo. Zelo siabo gre v promet va-lena pfočevlna. Poleg tega pa de!a poljski industriji veliko konkuTeoco uvoz češko-slovaSkih   izdelkov.
V   Italiji  delajo  tovarne  za  kritje  do-cnače potrebe  tako, da  Italija kot  izvozna država za Frakcijo ne priđe već v po^tev. Italijanske   iirdustrijalce      ie   zelo   razburila vest,  da   narrerava  Francija.   znova  oaiejiti Izvoz starega ieleza.
Naša carinska politika
(Iz referata dr. Gregoriča na zboru Centrale industrijskih korporadj.)
O carinski politiki je poročal na zboru Centrale industrijskih korporacij dr. Cvet* ko Grcgorič. Omenil je najprej trgovinska pogodbo z Avstrijo, spremembe v izvoznih carinali in razpravo o novi carinski politiki v sekciji flnančnega odbora Narodne skup* ščine. To so trije najvažnejši dogodki v naši carinski politiki lanskega leta. Avto* nomns carinske postavke so zn'žane tuđi napram Avstriji, tako da je znaten dcl na* s h avt";nomn!h carin znižan, vendar pa v glavnem samo carine na izdclkc, dočlm so ostale carine na sirovine in druga produk* cijska sredstva neizpremenjene. Vendar pa vse panoge naše industrije nišo dovolj za* ščitene. V ncpovcHjncm položaju se naha* jajo prcdUnicc bombaža, tA*ornlce čokolade in bonbonov, mila, olja, para finskih sveč, r?cto\e ki^-lrne, konfekcije, nekatere panoge železne industrije, dalje industrija papiri« in lepenke. rudarska industrija, lesna in razne druge izvozne industrije.
V g!avncm zahtevajo naši industrijalci, da se ukine, odnosno zirža carina na širo* vine, poliabrikate in druga produkcijska sr.dstva, ki jih doma nimamo in ki smo jih uvaiali poprej brez carine. Zahteva se rudi nova stilizacija nekaterih od^tavkov tarife. Porast dinarja je znatno zmanjšal, v mnog h slučajih pa cc\o povsem absorbiral efekt novih carin, ker se produkcijski stro* ški žal šc vedno n«o znižali tako. da bi od« govarjali tečaju dinarja. Pa tuđi pričako* vati ni, da bi se v doglednem času znižali. X, druge strani za porast dmarja ovira ali ćelo oncmDgača naš izvoz. Zato so indu* strijo iem boli zadela nova carinska bremena na razne sirovine in polfabrikate. S carino na sirovine se zvišajo produkcijski strolki ,namesto da bi država industrijalce podjrirala v njihovi horbi za znižan je teh stro^kov. Od znižan'a prod'kcijs':.h stro* škov je odvisna usoda mnog h podjetij, pa rudi n^ša trgovinska bHanca, ki kaže za I'* ro 1925. povsem drugačno sliko kakor pred* lansidm.
Centrala industrijskih korporacij je predlož-la trgo\-inskemu in finančnemu mi« ristru cbsiren elaborat, v katerem prosi, naj se carine na predmete, ki jih izd:lujcmo doma, pred sklcpanjem trgovinske pogodbe ne znižajo, k£.Lor tuđi da se v carinsko ta* rifo sprejmejo odredbe, ki bi omogočile carine pro-t uvoz sirovn in polfabrikatov, — Sekcija finančnega odbora predlaga, naj se ukine carina na p?tro!tj, kolomaz, modro galico, superfb^fat in pluge ter zniža carina na razno poljedelsko orodje. To bi bil hud udarec za domačo industrijo. Tuđi uvedba, odne-^no zA'išanje carine na antracit, pre* mog m kože bi pomcn'l največjo škodo za cne industrije, ki brez inozemskega premo« ga, antracita in koksa sploh ne morejo cbratovatL — Po referatu je bila sprejtrta resf.l'jcija, ki smo jo v glavnih točkah pri* cbčili  žc včeraj.
Oamjfe za se kolski Tabor!
__g Carinski đohodki od 20.031. jsnu*
orla. Carinski donoxfld ▼ treiji desetini la-nuarja so zn*šaii 42.h72J57 Dm (v drugi će* aetini 42,029.933, v tretji desetini decembra 45.559.598 Din). Carinarnica v Beogradu Je dobila 9.690.520. v Zagrebu 9,313-372. v Du-brovniku 2,659.424, v Sovcm Sadu 6.711.922, ▼ Splitu 1,972.875, t Ljubljani 5,617.055. ▼ Mariboru 3,689.555, ▼ Skopiju 2^33.375 in ca Sušaku 934.0t59 Dln-
—g Industrija in program gospodarske politike. Centrala industrijskih korporacij je sprejala na zboru resolucijo, v kateri prosi vlado, naj objavi iičrpen program go* spodarske politike, kakor tuđi vseh stvarnih ekonomskih pogojev, ki jamčijo za stabiU nost dinarja. Tak program bi imel za posle* dico zaupanje domaćih in inozemskih gos spodarskih krogov. Prvim bi služil kot te^ melj za de'.o, dnJtre bi pa privabil, da plasira jo svoj kapital v naši državu Dalje se v resoluciji zahteva, naj vlada posveča več* )O pozornost potrebam in gospodarskim cu
ljem naše industrije, naj ji fzposluje kredit i pri Narodni banki, naj izvrSuje pravilnik o industrijskih obvernicah, izplačuje industri» jalcem   redno dolgov©  za  državne  dobave x  t d.
—«: Ustcnovitev velike frenceske banke v Be gradu. Po porc&lih iz Pariza na-meravajO Tranco^vi kapitalisti ustano\*iti ve» lik denarni zavod za ves Balkan s sedčžem ▼ Beogradu. Podružnice bi bile v Sofiji, Za= grebu. Carigradu, Atenah, Tirani in Solunu. Pozneje bi se ustanovile podružnice tuđi v Ljubljani in Sarajevu.
—g Predlogi za izpremembo železniške tarife. Z ozirom na bližajoče se zasedanje tarifnega odbora, pozivlja Zbornica za trgo* vino, obrt in industrijo v Ljubljani vse in* teresente, da ji v kolikor tega do sedaj še ruso storili, poročajo o vplivu žolezniŠKa* tarifne reforme na njih podjetja in stavijo konkretne predloge, katere želijo, da bi bili na   razpravah  tarifnega  odbora  vpoštevani.
Moda
Pemladne novosti
Pestro variirnni žempsriL —   Vstajenje kepa.
Glavne linije pomla-dne in zgodnje Doletne mede sa že srotave. V parišk'.h modnih salonlh se je l^tos pojavilo nu-oblčajno mncffo amerisluh in evropskih kuc-cev. ki so pokupili skoro vse pri-Dravl'ene modele in s tem odobrili linije, ki so j'h dr>lcčile prvovrstne fran-coske modne h.lz za pomladno sezono. Red^rkdai je pomladna mada nud'.'a toli ele^-ncc. pa tuđi raznovrstnosti. kakor letos Ko nosimo Dri nas še vedno zimske obleke in komai sanjamo o rx>mladn;h toa!etah, je ženski svet na franeoski ažurni obali že vest odet \ Domladne kreacije. Tarr.kaj je rx>n.]ad-na moda že zasjsop cd ovala v vsem svojem caru dočlm čakamo pri nas Še Dravzaprav na modele in ujr'bamo, kakšns  bodo  nove  linije.
Letošnja pomladna moda prinaŠa kot s:la.vno oblačilo obleko v stilu žcrii-Deria. To ni novost Toda žemper se ponavlja v tako razkošn'h barvah in mnogostranosti, da izgleda kot povsem nova modna kreacija. Lanskolerna novost priha'a let~>s y tisoč varijacijah. Posebno priljubljeni bodo baje žem-perji v moški fasoni z visokosklenieni-ma ovratniki in s pestrimi rokavnimi varijaciiami Zlasti se pedajo žemperji k nežno razgibanernu, zvončastemu krilu, enako pa tuđi k plisiranim krilom. Tudj zvečer se bodo nosili žemperji iz krepsatena ali iz lameja. Zelo se upo- '
števajo žemperske obleke \z krcpdcšina in pestrobarvnega tafta. Izbira bo to-rej ogromna, fantazi.a bo lahko sklepala vse mogoče kon?prorn:se in ustvar-jala frapantne kombinacije.
Druga novost pam'adne sezone bodo kepi. Lani je plašč kralisval neonie-ieno, letos stopa v ospredjs kep, ki se bo nosil tuđi r>odnevi, dočin je prejs-nja leta bil oridržan pred vsem za večer in noč. Obi.ka ne bo več takr> strogo Dredpisana m nosila ga boš lahko v vsakem vremenu, lepem in grđem. Pariška moda je stvorila dve vrsti kepov. Dolgi kepi kot spremfieva!ci kratke obleke in kratki kepš v cbliki prsnih ovratnikov. ki se bodo pritrali ckclu vratu v obliki aražiranlh šalov. Ti kepi se bodo lahko pritrjali tuđi k na-vadfnemu plašču. S tem d^b-3 več a!i mani negibne obleke neko pomladno in  mladostno noto.
ZnačiJen je končrio povratek joplča, ravTiega anglcšl;cga jopiča, ki se bo zj-lo prilegal potni oblcki. Sako po modi gospodov se bo nosil zlasti na ladJi in ob obali k lahkemu sv'Icncir.u krilu. PlaŠč ostane preprost in raven. dasi daje samoumevno vidne koncesije zvončasti liniji
Ali fP UPCtP? Kai fa?~Da ie
.MIRIM" razven čokolade izdelovaii tuđi najfi ejše bonbone, napolnjene z izvrstnimi kremami vseh vrst. Kdor jih enkrat poskusi, jth vedno zahteva.     4. *>
Bubi-frizura ostane    -
Proroki, ki so napovedovali ženskim kratkim lasem skoraj^njo smrt v ne# modernosti, so u:ihmii in bubifmura zmaguj? bolj in bolj, si osvaja vse slojc prebiva!~>tva in prodira iz mest na de* želo. V Ameriki je zavladala Ž3 popoU nema. Le še 5 % žensk ima dolge lase. vse druge so ostrižene. V Angliji nosi bubifrizuro 90 % žensk, v Franciji 60 /S» v r»el0iji 50 %. Nato slede Ćeškoslova* skaf Nemčija, Holandska, Avstrija, Svica in skandinavske države. V drugih državah, ki so pretežno poljedelske, je odstotek ostriien^h žensk še razmero* taj. maihon, ker prodira ta praktična, Ju pa že ni več samo moda, sele pola* Coma iz mt-st in industrijskih krajev med podeželsko prebivalstvo.
Najbolj je ta silni preobrat navdušil seveda frizerje ki se jim odpirajo ž njim nove rožnate nerspektive. Mnogo več imajo sedaj opraviti z ženskimi lasmi, kakor so imeli poprej, ko je bi! že velik luksus, ako si je kaka dama poiskali frizerja. Zato pa je tuđi umev« r. ~), da posvečajo frizerji novim dam« skim frizuram ogromno pozornost in si ne^res .no prizadevaio, da bi ustvarili za r ie čim več varijacij. In pokazalo se je, da donuščajo kratki lasje ćelo več raznoličnosti od dolgih in da se dajo netiovati mnogo bolj praktično in estetično.
Slovita praška frizerska tvrdka Va* ček je priredila nedavno veliko razsta* vo modnih frizur. Razstava ni vzbudila pozornosti samo med praškimi dama* mi, ampak še bolj med frizerji strokov* njaki, ki so si jo prišli ogledat tuđi iz inozemstva. Pokazala je neštete mož* nosti angažiranja kratkih las in baje tuđi mnogo novosti, ki so sploŠno uga* jale. Vaček je iznašel tuđi nov način onduliranja, takozvano vodno ondula* cijo, ki pomenja baje popolo revolu« cijo  v frizerski  umetnostu
|      iz pariških žurnatov
! Ćele kupe jih je prišlo zadnje đni preprestih in elegantnih, razkošnih. In koliko nudilo radoveđnim ženskirn ocem! Sai kar ni mogoče izbrati, se ni mtTSjoče cdločiti. Ta bi mi pristojala dobro, ta tuđi. ona tam še bolj. Da bi bila milijo-tiarka!
Pa pestri in raznovrstnti so ti ne-steti modeli, da skoraj ne najdeš enot-nih potez v njih. Kolikcr ie to mo^oče. naj jih poskusimo na kratko ocrtati. Svo. kaj pravijo:
Krila so kratka, še krajŠa od dose-danjih; komaj da še pokrivajo kolena. A Ie, ako mirno stojiš; ako malo boli lemperamentno stopiš ali pa se veseliš. moraš biti že pripravljena, da ti tuđi Iroleno kclvctno pokuka izpod mehkega blasa. Zato pazi na nos:avr!ce in ne irnej predolRih,   starinskih  hlačk.
Smukavci vladajo Še napre}; kombinacije iz bluze in krila so depustne Ie pn sportu. Zvončasta linija, ki se je kot reakcija na preozko- krilo pojavila v skoro malo pretirani obliki, je znatno omiljena in srlavna Vmija je zopet ravna. Osia!e pa so gube in plisirane partije, ki omofeočajo ljubke spremembe in raznoličnosi Dnevne obleke imaju dolg:^ rokave, večerne pa samo naka-zane ah pa nič. Sploh se pemladne večerne toalete le malo razl'iskujejo od zimskih; samo bolj enostavne in prepro-ste  so.
Polejr smukavcev se pojavliajo tuđi obleke. ki se zapirajs na a:umbe in sa podobne plašćem. Pa so še v veliki manjšini. Na drusri strani pa imajo tuđi plašći često obliko ob'ek, se tesno ckle-Daio života in le spodaj malo razširijo.
Jopica pri kostimu je večinema prav kratka, ravna in podebna moške-mu suknjicu. Zapeta je na en jrumb in večinoma brez pasu. Ako ie iopica dol* s:a, mora biti pa prav doljja, da pokrije tuđi krilo. Jopic v tričetrtoiski dolžini ni več opaziti. Pasovi na jopicah in plaščtfi so preče i redkl m cklepajo bo-ke. Cešči so pasovi na oblckah, široki in večinoma iz isteka blaga kakor oble« ka. Le pri Iarrkih, že bolj poletnih oble-kah je pas ttidi iz drugobarvneg-a bla^a^ ki pa je garnirano potem tuđi na drugih delih cbleke (manšete, ovratnik). Obleke iz dveh vrst blaga so redke; zlasti še nj nikjer črnobelili kombinacij. ki so j'h napovedali za pomlad in poletje, ako izvzamemo kombinacijo crna lopice  in  bele cbleke iz  belega    krila.
Anatol Kamenski:
boza
Velka noć je bila pozna, pomlad pa, kakor vedno v Petrogradu. zgodnja. z neko slutnjo sreče v vs#m — v rahlem vetru, v von.u brezovih mačić, v čarobno toplem dežiu...
Marija Nikolajevna, po pokliču zdrav-niclTki so jo nazivali vsi kolegi v bolnici »mimoza« ali »ne dotakni se me«, je stala pred toaletno mizico v beli plesni obleki z globokim izrezkom in si za-t:ka!a v lase rdečo rožo. Dve uri poprej se je zglasil se! s kolektivnim prsmom od treh njenih kolegov — mladih zdrav-nikov Ridzjunskega, Dagajeva in Sokolova, m tremi šopki krasnih rdcč h. be-•Uh in nnren h vrtnfe. Ti trije gospodje so navdušeno dvoriti Mariji Nikolajevni in vse tri so smatrali v šali za n'ene ženine. Njena nedostopnost tn rezervira-nost jih je zedinila v neko malce komično družbo. In tako so se podpisali tuđi v zadnjem pismu: »Nesrečni. od-k'onjeni bodoći samomorilci.« Pisali so, da priđe jo po njo z avtomobilom, da si najprej ogledajo razsvetljavo in baklja-do. da stoDijo morda tuđi v cerkev. po-tem pa obiščejo primarija, da primerno proslave konec Dosta.
Pov&od ie vladala neka skrivnostna
tišina. Se nikjer ni z\onilo in ćelo ko-rakov ni bilo s'Išati. Kakor većino, kadar je oblekla 1 cio obleko in ka^ar je diša?o v sobi po rožah. se je Marija Nikolajevna rudi to pot nehote spomnila, da je dos'ej še nihče ni po'jubiL Čudno: stara je že 2$ let lesa je, telo vitko in Stasito, kakor boginje Diane, in vendar se je ni še nihče dotaknil. če ne štejemo neizogibnih objemov na plesu.
Nekdo je potrkal. Misleč, da je služkinja. je Manja Nikolajevna zakli-cala: »Prosto«. Prišlec ie zakašljal. Ona se je obrnila in zagledala tnega izmed »bodočih samomoriljev« — doktorja Soko'ova,
—  Pozdravljeno, božanstvo,  —    je dejal in stopil k nji. — Nisem se mogel premagati.  O a  tekmeca  sem   prehitel za ćelo uro. Roke mi se, eda ne dovo-lite   D l'ub.ti   .   .   .   Sakrr^jiks.   hakšna pa ste danes ...  kar strah me je pogledati! — šel je smeje okrog nje. potem pa odstopiL — Da. veste, nič ne poma-ga. misli] sem. da se vsaj danes prema-gam, pa ne sre. Zaljubljen sem, že zopet sem zaljubljen!
—  Dolgočasno, kolega, — je dejala Marija Nikolajevna smeje, — dolgočasno in staro.
—  Ta je r>a dobra! — je vzkliknil doktor Sokolov, — staro! je staro, ko
se vleče že toliko let in ko ni skoraj nobene razlike,    ako vam reCem »ljubim« ali pa »dober dan* in »zbogom«. Mila,  ljubim,    ljubim   vas  strastno    in kmalu ne bom mogel več prenaiati teh i muk. Nu, Ie pomislite, prosim, kaj po- ' čenjate z menoj. Vem, da nikogar  ne Iiubite. da vam nisem zopm    in da za najin zakon ni prav nobenih zaprek. Čemu torej odi a sa ti? Odgovorite vendar!
— Prvič. pustite moje roke, drugič. sedite in držite jezik za zobmi. Saj sern vas menda že prosila, da me pustite pri miru s takimi rečmi,
—  Oprostite, prosim, — je dejal v zadregi. — vendar pa hočem govoriti o ' vas. Grom in strela! »Prvič, pustite moje roke!« Ne, to je nemogoče!    —   le vzkliknil in vstal. — To je naposled že protinaravno. Zopet je pomlad, brstenje, vstajenje. Velika noć. narava in Ijndje se vesele, naša mimoza pa trdi svoje: »Pustite moje roke!« Čujte, kot zdrav-nik vam to prepovednjem.
—  Jaz se  pa  kot zdravnik  noCem pokoriti.
—  Za vedno?
—  Za vedno!
—  To je laž! — je vzkliknil Sokolov j ves iz sebe. — Priđe čas, ko se bo za- • čela tuđi vaša trdnjava majati. Boeme. '
da bo tako... vrag vedi. — Ali se vam kđaj sanja?
—  Zelo redko. Pri delu se utrudim in zato spim zelo trdno.
i       — Hm____                            - ■****■'••* •-
—  Hm ...  pri delu ... Čudno..  Za-kaj se pa drugi ne u trudi jo ...
Ni mu odgovorila, le nasmehnila se ie videč, kako si zaman prizadeva najti prave prepričevalne besede.
—  Veste kaj, — je dejal in ogledo-val njena dekoltirana nedrija, — vas bo Bog kaznoval, Obdaroval je vas s to-le samo lepoto, na vse zadnje se pa raz- I jezi in vam posije crne koze. Da. Ali ! pa še hujše: zaljubite se v kakega Pe- ; ćori na, on vas oa niti pogledati ne bo hotel.
Pomirite se vendar, Ivan Mode-st i. je dejala Marija Nikolajevna prijazno, — prav res se mi smilite.
—  Kaj  bi   se  vam  smilil,    sebe  se usmillte... Sicer vara pa nočem ver-jetL
Kar se je globoko zamislil.  povesfl oči, stopil k divanu in sedel. Sedel je kakih pet minnt  Marija Nikolajevna je pomislila: kaj če bi ga vzela? Toda ta- j koj je zagledala v duhu vse, kar more | biti v zakonu, in malo je manjkalo, da ! ni vzkliknila: »Za vse na svetu ne!«
—  Jo že imam. — ie dejal zdravnfle *
flegmatično. — saj bi se dali roljubiti. In tuđi vrnili bi poljub. Evo vam mimoze.
—  Kaj. — je vzkliknila Marija Nikolajevna začuđeno.
—  Zelo enostavno. — je nadali'eval Sokolov, — sklenil sem enkrat za vse!ej teoretično  likvidirati  to  vprašanje    in sem si izmislil past  za vas.  V mis'ih imam  povsem  mogoč žvijenski  slučaj, Takoj  vani  pojasnim.    Kar  poslušajte. Borno videli, kako se to pot izmuznete. Da...
j        Dejanje se godi tako-Ie: vi stojite iii ; čakate. da zapojo velik on očni  zvenovi ali pa da se ustavi rx>d oknom avtomobil (mislite si, da mene ni v sobi) in kar naenkrat nekdo potrka. Na pragu  ''i-gledate hišnika ali kako neznano, prestrašeno žensko, svojo sosedo  iz dru-gega nadstropja, ki vam pravi: »Doktor, za božjo voljo, požurite se. nekdo umira!« Upam, da bi vam predstoieča vožnja za zabavo ne dala povoda, da bi ne šli k bolniku. Taka, kakršna ste zda>-le — lepa, z rožo v Iaseh, v plesni toaleti. Nepričakovano pa izveste, da umi-| ra student,    ki je bil po ponesrecenem | poskusu samomora že okreval. Nu. re-! cimo nenadna   srčna slabost,   ka-li    . Stopite k postelji. Bolniku se blede. Vi* 1 dite mladeniča s krasnima kodri in div-
Stran   6.____________________________________________»SLOVENSKI    MA R O D» dne 21. febraarja 1026.                                                                       _______           Stev. 42.
Drugače pa so barve afino pestre. p*»» iežno seveda svetie.
Pomladni klobuki ne kažejo    đost! ipremembe; za  spoznanje višji  so od zimskih, često v barvi obleke ali pa v kontrastiraioči. Poletni slammki kažejo »opet velike pentlje, iste barve z oble-ko ali pa kontrastirajoče; v tem slučaju je z istim blagom garnirana obleka ali pa ima iz istega bla#a pas ali ovrat-,ni šal, ki je Čisto prišit na obleko. Sicer '0m doba šalov že mineva, "V   Perilo  ni  tako  pođvrženo  modtthn
kauricam, kafcor đrusa toaleta. Pred-vsem ni odvisno od letnega časa, pri zdravih ženskah ne, in zato tuđi ne kaže bistvenih sprememb. Nosijo se sko-raj samo kombineže. prav kratke z&o raj in spodaj. Delitev y srajčko in hlač-ke bo bržčas kmalu izginila, V Parizu zelo prooaipirajo perilo iz barvaste svile ali barvastega batista, Poleg pižam, ki kažejo tuđi stremljenje k en ustavnosti, se še vedno držijo tuđi spalne sraj-ce» a precei krajše od nekdaniih, Veze-nrne so v modi slejkopTej.
To in ono
" Ptrnilad brez popko*
Muhasto vreme se kar ne more Io* feti od nas. Poletje hladno in deževno, jesen zimska, zima pa prezgodaj ro* jena pomiad. Naša de kleta hodijo že zdaj. sredi februarja. v Tivolski park gledat, kdaj se pokažejo prvi popki. Pa fecite, če ni vreme res muhasto 1 Da, to preklicano vreme dela marsikomu preglavice. Kadar govori človek o vre* menu, nima kaj drugega povedati. Zla« sti mladim fantom se kaj rado pripeti, da morajo govoriti o vremenu. Lahko ste pa tuđi prepričani, da vas caka pre*
aenecenje, če vam začne prijatelj go# ▼oriti o vremenu. Navadno ima tak ciovek v mislih nekaj drugega, pa zač* ne uvod % vremenom. Potem se izka* ie, da ima luknjo v žepu. Ljudje pra» vijo, da je običajno modrovanje o "vre* menu v začetku pogovora nekak ata* vizem. ki je nam ostal iz časov, ko je igralo slabo ali dobro vreme pri ljudeh glavno vlogo. Govoriti o vremenu to« rei ni nič slabeca. ražen da se dotično dekle, ki ima nerodnega fanta, dolgo« Čaši.
Nam letošnje vreme ne ugaja. Zi* ma se sicer bliža koncu, toda pomiad je še daleč. Vreme zadnih dni je neka* ko prisiljeno, prehodno, nezanesljivo. Zunaj v naravi vse caka. trava caka, dUuli naj bi začela zeleneti, drevesa ča* kajo, mi ljudje tuđi. Kako lepo bi bilo, če bi si mocel človek delati vreme po svojem okusu! Ta ideal je dosegljiv. Lahko si prikrojimo vreme po svoji volji. Mrzlo zimo, krasno pomiad, vro* če poletje, vse si lahko privošcimo pod pogojem. da imamo dovoli denarja. Kdor ima dovolj denarja, sede na vlak in se odpelje tja, kjer je zima. Odpelje se v Švico, kjer je snega v izobilju, zle* ze po potrebi na Mont Blanc ali na kkao drugo goro ali se lahko sanka, koli kor hoče. Ali pa odpotuje v St. Moritz, kjer je za smučarje, drsalce in sanksče pravi raj. Tam pod  Mont Blancom bi
se pa zahotelo človeku leta. Sedel bi na vlak in odpotoval nekam na jug, kjer se tuđi pozimi pote in peko na solneu. Vse to se da z denarjem doseći.
Nam, ki nimamo denarja, pa mora biti dobrodošla tuđi pomiad brez pop* kov. Morda se letos pomotoma razpu* ste že koncem februarja. No, če se raz* puste, bo morala mestna občina posta* viti pod Tivolijem klopce, ker pridejo s popki tuđi parčki. Ce je nas pa vreme potegnilo, borna morali z Ijubeznijo še malo počakati.
Konec legende o carjevi hčerki
Kakor znano, se je pojavila v Ber* linu v osebi Rusin je Čajkovske dozdev* na hči bivšega ruskega carja Nikola? ja II. Veliki knez Kiril je naročil sod* niku Savviču, naj to berlinsko senzaci* jo preišče. Savvič je preiskavo končal in obvestil o rezultatih javnost. Po nje* govem prepričan ju je Čajkovska na» vadna pustolovka. Vendar ji pa mnogi dostojanstvenik!, kakor n. pr. nemški general HoffTnann in nek visoki urad* nik berlinske policije, še vedno verja* mejo. Čajkovsko je videla kneginja Olga, bivša dvorna dama Buxhovede* nova, prestolonaslednikov vzgojitelj Gillard in bivši komornik Nikolaja II. Volkov. Vsi so izjavili, da ni niti naj* manj podobna carjevi hčerki Anasta* ziji.
Čajkovska trdi, da je vdova po ne* kem gardnem častniku iz Jekaterinbur* ga, ki jo je na^el še živo, ko so boljše* viki člane carske rodbine pomorili. To* da v seznamu garde imena Čajkovski sploh ni. Dozdevni sledovi ran na nje* nem telesu so ostanki škrofuloze. Žo* be, o katerih ie trdila, da so ji bili po* vodom eksekucije izbiti, so ji populili zobni zdravniki v raznih boinicah, kjer je ležala od 1. 1920., ko so jo potegnili iz nekega berlinske^a kanala, kamor je ta 1;rat skočila. Sodnik Savvič je tuđi ugotovil. kako si je Čajkovska izmislila
svojo bajko. Nekega dne je pri nesla oskrbnica v bolnico neko revijo, v ka* teri so bili naslikani umorjeni člani car* ske rodbine. Slikam je bil dodan Čla* nek, v katerem se trdi, da je ena car* jevih hčerk slučajno ušla kruti usodi. Čajkovska je imela v bolnici sosedo, in ta ji je nas veto val a, naj porabi priliko in se izda za carjevo hčer. Dotična žen* ska je kmalu zapustila bolnico in za* Čela širiti po Berlinu vest, da je Ana* stazija Nikolajevna še živa. Tako je torej legenda o carjevi hčerki končana.
Pred reformo koledarja
Učenjaki, znanstveniki in drugi praktiki se že dolgo trudijo, da bi spre* menili koledar in ga prilagodili novim ekonomskim in socijalnim prilikam. — Vprašanje reforme koledarja se obrav* nava tuđi pred Društvom narodov. ka« teremu je bilo predloženih več načrtov za preureditev koledarja. — Glasoviti astronom Svante Arrhenius slika v ne* ki lipski reviji leto bodočnosti takove: Leto bo imelo 52 tednov in 1 dan. vsa* ko četrto leto je prestopno in se mu dostavi še en dan. Vsako četrtletje naj bi obstojalo iz 13 enakih tednov, tako da bi 1. april, 1. julij in 1. oktober pa* del na nedeljo. Prvi mesec vsakega četrtletja naj bi imel 11 dni s petimi nedeljami. ostala dva po 30 dni s šti* rimi nedeljami. Tako bo imel vsak me* sec 26 delavnih dni.
Nekateri zahtevajo še radikalnejše reforme, a vsak v dniaern smislu. Tako n. pr. so nekateri mnenja, naj se kole* darsko leto docela krije s solnčnim. dru^i pa zopet predlaciafo leto, ki bi imelo 13 mescev po 2S dni. Tako leto bi mnogo pripomoc'o v zboljsanju so* cijalnih razmer. Vsekakor je vprašanje reforme koledarja še odprto in ni go* tovo, ali se bo Društvo narodov spioh odiOčilo za kako reformacijo. Za nas je za enkrat najprimernejše, da izena* činio pravoslavni in katoliški cerkveni koledar in tako odpravimo številne dvakratne praznike, ki tolil'o škodu* jejo našemu gospodarstvu, a tuđi dr* žavni upravi.

je,   da se prepričate,   da eden
par r.ogavic z Žicom in znarciko |      (rdečo, modro ali zlato)
„ključ"-
trala kakor štuje pari đrugltij DobiVajo   se   v   proda^nah.
Stare r.cvesfe
Pota Ijubezni so kakor pata usode — včasih strma in trnjeva, vcasin pa velja tuđi za Ijubez^n pregovor, da »finiš coronat opus«. Vse je dobro, če *e dober konec. Pogosto se pripeti, da se srečata dva za;jub!jenca po dolgih letih in najdeta srečo, ki je v m'ado-sti rtista mog'a najti. Tako se je nedavno porocil v malem an^eškem mestecu neki Sommeroilles z ^dč. Brown. Zaljubljena sta bila celih 50 let. L. 1875. se ie Sornmeroilles zaljubil v Ier>o Materijo, pa ie moral k voiaikom v kolonije. Naselil se je v lužni Afriki in sele lani se je vrnil v domovino. Tu je našcl svojo izvo-ljenko. ki ie bi!a že stara vdova Stara ljubezcn se je vnela in po 50 letih sta se vzela.
Nekai mesecev poorei so imeli v Leedsu poroko. ki ie vse prebivalce tes:a mesta presenetila. L. 1S70. je John Howson zasnubil Bessie Fosterovo. Dan porcke je bil že določen in vse je bilo pripravljeno za svatbo. V zadnjem hipu sta se pa zaročenca sprla in zaro-ka se je razdrla. Jnhn je odšel v Ame-riko. kjer se je 55 let boril v kanadskih dzunjdah za obstanek. Nedavno se je vrnil domov. kjer s:a ie nevesta še vedno čačkala. Po ročila sta se in živita zelo srečno. V Temersee se je poročil nedavno mr. Bundren z »dč. Guirejevo. On je star 101 leto. ona pa 100 let. Pred 80 leti sta bila zaročena. toda roditelji nišo dovolili. da bi se poročila. Odpo-tovali so s hčerko v Anglijo. nesrečni ženin pa v KalifoTnijo, kjer je kopal zla-
to in obofcatel. V visoki starosti je za-hrepenel po prvi ljnbezni in začel inse-rirati v raznih Kstih. Guirejeva je čitala niesrov inserat v nekem angleškem listu in mu pisala, da ie stara že 99 let pa se kljub temu še ni poročila. Starček se ie takoi odpeljal v An^lijo in stopil z bivšo nevesto pred oltar. V normalnih razmerah bi lahko slavila že biserno poroko, tako sta se pa sele vzela. Tuđi v Lancashiru se je pripetil stečen slučaj. L. 1873. je zasnubil 201etni mladenič 17-letno deklico, ki je morala podpirati svojo mater Zaročenca sta se domeni-la. da se v zameta sele tak rat. ko ne-vestina mati ne bo več potrebovala podpore. Tako sta morala čakati 50 let, da ie njena mati umrla.
Vihar uničil otok gobavih
Pretekle dnti so divjali jugozapadno od Filipinov veliki morski viharji. Ko se je vihar pole^el, se je brzojavno razširila oo vsem svetu vest, da je ne-urie uničilo otok Culion, ki je bil dom in zdravilišče jfobavih. Na otoku je bilo nad 5000 Kobavih, ki so jih oskrbovalc franeoske usmiljenke ter požrtvovalni zdravniki. V ostalem je bil samotni otočić popolnoma odrezan od sveta. Samo enkrat na mesec je pristala državna ladja iz Maniie ter odložila pošto, liste in zdravila, tupatam si je upal na otok še kak misijonar ali smel učenjak. Nedavno ie bila na otoku zgra-iena raditska postaja, da so bili nesrečni prebivala' vsai potom ozračja v zve-zi z ostalim svetom. Na otoku se fe ustalil hrdi neki glasoviti newyorški zdravnik. ki se je posvetil izkliučno zdravljeniu gobavih, hoteč jim lajšati njih srorje. Mož je imel v New Yorku krasno palačo, vendar je zapustil rodbino in vse svoje imetje ter odšel na otok  Ćuli on.
Ce je res. da ie neurje uničilo otok ter njega prebivalstvo, potem je nara-va sama dala velik primer svoje usmi-Ijenosta, in odgrovor na vprašanje, s katerim se že desetletja bavi ves kulturni svet: vprašanie, da-li ni boljše, da se neozdravljivo bolne z naglo smrtjo resi trpljenja, kakor da počasi firinevajo in hi rajo.
Avanture mladih zaljubljencev
Veleposestnikova hčerka beži z nepremožnim fantom pred bogatim ženinom. — Sin odlične heograjske rodbine dezertira od doma, ker se ne srne poročiti s kabaretno plesaiko.
Policijsko ravnateljst\ro v Osiiekii je prejelo včeraj obvestilo orožniške posta ie v Apataiu. da je bila pred dne-vi cdpeliana lSletna Anica, hčerka apa-tinskega veleposestnika Josipa Mu!-leria. Obvestilo navaja. da je mlado deklico odoelial Hinko Florschutz. mlad ekanam iz Osijeka. Orožništvo je zaprosilo policijo, da mlado Anico s silo privede nazai na oče tov dom.
Ekonom Horschiitz se je nedavno spoznal z Ano MuKerjevo ter se smrtno zaliubil v njo Ta ljubezen pa očetu ni bila do volji. Z vsemi močmi se je protivil. da bi dal svojo mlado in bo-arato hčerko za žena preprostemu pri-vatnemu uradniku, Ana ie imela namreč kot doto posestvo v izmeri 130 oralov. Stari Miiller se je na vse načine trudil, da bi preprečil hcerino poroko z eko-nomol ter je končno prisilil Anico, da se ie morala zaročiti s sinom nekega apatinskega veleposestnika.
Začetkom tes:a meseca je prejel ekonom Florschiitz od svojega prijatelja obvestilo, da se v Apatinu pri Miillerjevih pripravliajo na poroko. V spremstvu svo'esra prijatelja Ie pohiti Florschiitz v Apatin. Na dan njegove-ara prihoda je Anica s svoiim novim za-ročencem odšla v kino. Pri prvem odmoru je tožila, da ji ni dobro. Odšla je iz kina- Pred kinom pa je čakal avto-mobil in Anica je urno skočila vanj, avtomobil pa je z največjo hitrostjo odbrzel iz mesta. Bil ie to avtomobiL ki g:a je najel zaljubljeni Florschutz. Stari Muller je bil seveda tak oj obve-ščen o begu in je pričel z drugim av-tomrfoilom zasledovanje. Muller je končno našel hčerko v Osijeku pri rodbini  Florschiitza, ki je očeta spns-
jela prav ljubeznivo. Oče je zahtevaL da se hčerka vrne nazaj v Apat'n, toda Ana ni hotela o tem nipesar slišatL Začela so se nato dolgo trajna pogađanja, a tuđi brez uspeha. K'-nčno je bogati Muller naprosil orožništvo, da uradno posreduje in pripelje hčerko na očetov dom.
Milivoj M., medicinec na beogradski univerzi. je sin bivšega đirektorja v ministrstvu javnih del soliden in pri-den mladenič. Nedavno pa se je do smrti zaljubil v lepo kabaretno plesal-ko, ki pa ni imela smisla za njegovo idealno ljubezen. ampak ga je brezob-zimo tinančno izrabljala. Oče je za to nespametno ljubezen seveda zvedel in je prigovarjal sinu, naj se iztrezni. Ta pa ni hotel o ločitvi ničesar slisati, ampak je izjavljal, da hoče kabaretko poročiti. Oče je proti temu nastopil še ostreje, kar je sina nagnalo, da je vzel iz očetove blagajne večjo vsoto denarja in soboto pobegnil z doma. Očetu je pustil pismo, v katerem ga prosi, naj mu oprosti, in ga zagotavlla, da se bo preživljal s poštenim delom ter izposo-jeni  denar   čim   prej  vrnil.
Hudo udarjeni oče je uvidel. da je odpor nemogoč. Javil je sicer zadevo policiji s prošnjo, da mu poišče sina. ob enem pa že kar naprej privolil v njegov zakon z malo kabaretko. Kljub temu se sin do-siej  Še ni vrnil
BDa najboljši je to znaj, mjM Colombo Ceylon ^aj^fj
Tragedija klovna
Ma odru hipodroma v angle^kem mestu Ashford je pred dnevi zblaznel klovn Charles Grantlev. Njegova usoda je klasična, od mnogih pesnikov in komponistov predočena usoda klovna: za masko grimase in komike se mnogo-krat skriva globoka tragika. Grantlev je vedno hrepenel, da zaslovi kot velik traged. Toda vodje gledaliških pod-jetij zanj nišo imeli razumevanja. Sme-jali so se mu in ga zaposlovali najraje v manjših komičnih vlogah. Kot klovn je dosegel velike uspehe in tuđi njegovi dohodki so bili sorazmerno veliki. Lastnik hipodroma pa je imel namen, da hipodrom pretvori v malo gledali-šče. To se je zdelo našemu klovnu kot nalašč za dosego njegovega življenj-skega cilja. Kot zadnje delo v hipodromu so hoteli igrati še revijo »V sedmih nebesih«. v čije glavni in najresnejši vlosri nastapi sam Gospod Bog.
Grantley je prosi! vodjo podjetja, da podeli to vlogo njemu. Direktor pa je temu nasprotoval ter izročil vlo^o drugemu. doČkn je Grantley moral igrati vlogo razuzdanega peklenščka. Ker se je branil. so mu zagrozili z cdpu-stom, in ves obupan se je končno vdal dasi je silno trpel.
Ko se je Grantley kot groteskni Metisto prvič pojavil pred zastorom, ga je občinstvo vihamo aklamiralo. Prišel ie zadnji nastop, trenotek, ko Gospod Bog ravno naznanja zmago dobrega nad slabim. Ta hip je pridrvel Grantlev napol gol na oder. Občinstvo ie bilo mnenja, da gre za šalo, ki spada k igri. in ie bilo vzhičeno od navdušenja. Grantley ie s palico v roki navalil na igralca, ki je predstavi jal Boga. in za-kričal: »Poberi se z odra. jaz sem pravi Bog!« Igralec je presenećen pobeg-nš. Sele sedaj je publika opaz-ila, da se na odru odigrava resnična tragedija. Klovn ie zbesnel ter je v etiomer ponavljah »Jaz sem vsemcgočen! Hvala Ijubemu Bogu, da mi danes zvecer ni treba več  peti.«
Blaznež je planil med publiko in začel še bolj besneti, da se ie ljudi po-lotila pravra panika. Sele po hudem naporu se je posrećilo uslužbencem pod-ietja. da so vtaknili nesrečneža v prisilni jopič in ga odpeljali v blaznico.
Hnnyadi J&nos
I  naravna fiorka voda svetov-  I
I              noga g*ssa.               I
I   Običajna doza: ta$a za vođo, zjutraj   1
I                        pred jedjo.              2&-T   1
nim čelom, majhnimi brčićami In než-n'un podbradkom. Z rakami bije okrog sebe tako. da mu komai otipljete žilo.. Ta Čas pa odpre oči in vas začuđeno gleda. Oči ima Crne, v njih gori ne-skončna Ijubezen in vas te oči nehote pretresejo.
—  Zagalopirall ste se, doktor.  — je dejala  Marija  Nikolajevna, — ne  ver-janem. da b* vam prišla vt takem slučaju na mise! ogledovati ta obraz. Jaz bi se na.'prei zanimala za splošno bo!-nikovo stanje, za njegovo temperaturo in rano.
—  Saj  to Je  samo trenotek. In *vv leg tega je bil obraz čudovito lep. oči pa tako zapeljive, da so vas za hin r*re-senetile.   Dobro .,.   Naenkrat   mladenič tiho in radostno vzklikne. češ: »Ah, ko-Hka sreča! ....    Helena — ali Valentina.  Nada — sai    ?e    vce    eno:    vse ženske so si v dekoltiranih oblekah podobne. — Helena,  kako  me  veseli  — pravi fant. da si prišlac... In vi čutite, da mu srce močneje utriptje. Mar po-rečete:   »Narpre^   vt«s  nrosim,  da  izpu-»tite mojo roko?« Da?
—  Nu. kaj za to. — ie dejala Marija Nikolajevna in stopila od okna, — nu, recimo, da ne porečem  tako.    Saj me smatra o&vidoo   za svojo   ljubico
ali nevesto. In naposled, čemu naj bo ta storija, Ivan Modestovič? —Sicer pa, poslušamo.   stvar  je  zelo zabavila,
—  Hva'a. — se ie n-klonil zdravnik,
—  torej. mladenič hoče dvigniti glavo in drži vaše  roke v svojih. Stegne se k vam in pravi:  »Valentina, kako pozno, kar verjeti ne morem, da si ti... nagni se  k  meni...  urniram ...  Ijubil  sem in ljubim  samo   tebe...  O. moja  Valentina!«... in kolikor hoćete drugih dvo-umn'h in sladkih besed. Njegova lica in ustnice  gore  morda  v  zadnjem,   pred-smrtnem znoju, a oči, umirajoče velike oči vas Ijubijo — seveda ta hip vas, ne pa one morebitne neveste — kakor vas ni še nihče Ijubil... Kakor vas ljubim jaz. In že ne morete več uma^niti roke. pozabili  ste  na  njegovo žilo.  Njegova nežna glava in proseče ustnice vas ma-mijo kakor magnet.   Se hip in v sladki opojnosti omahnete k njemu na posteljo.
—  »Kaj storiri? Kaj storiti?c — se vpra-šujete. Zavedate se  seveda dobro, da lahko vaš poljub,   po katerem on tako hrepeni. ubije ali pa ozdravi mladeniča. Ne. \i niti ne razmišljate, temveč vidite vedno bližie niegovo vroče ustnice, in naenkrat, nehote___
—  Dovoli je tega. doktor!    —    te vafclikniU Marija Nikotejevna, —   kaj
pa mislite, saj nimam namena postati junakinja nekakšnih fantastičnih impro-vizacij.
Začela je begati po sobi. kakor bi se hotela resiti njegovih besed, zatiskala je ušesa, on pa ji je bil ves čas za petami.
—  Ne. \\e. kar poslušajte do konca. To  ni   nobena   improvizacija   ali  šala, temveč gola resnica. Seveda ne zuna-nja, pač pa dragocenejša notrania resnica. od katere se ne  smete  obraćati. Da. da.  nehote,   zato.   ker   je   čuvstvo močnejše kot vi, se strnete z njegovimi ustnicam: in pijete skrpai z niim, s tem umirajočim fn vztrajajočim mladenicem živo vodo neskončnega, opojnega oo-ljuba. In njegove vroče roke leže kakor obroč okrog vašega vratu in na vaših golih ramah... Da, da, da...
—  Neumnost neumnost, — je kričala Marija Nikolajevna ter begala po sobi — ne poslušam, neumnost, to ni blagorodno, kni bi radi od mene? — in naenkrat se je v kotu pri peči ustavila. Vrtelo se ii je v glavi, omahnila je. za-čut'la, kako so io objele n^eeove roke in kako jo je strastno polju bil. Zdelo se ; H je. da pada vznak, da jo nosi nekak blažen val.
Nekdo je mrtrkal. Zdravnik ie izpo-štit Marijo Nikolaievno počasi iz objema in se obrnil k vratom.
—  Kaj pa je... prosto, — je zaklical srdito.
Vstopila sta zdravnika Rindziunskij in Dagajev, v smokingih, z belimi na-geljni v srumbnicah.
—  Tako, tako! — sta mrmrala gre-doč mimo Sokolova k Mariji Nikolajev-ni. — Klanjamo se Mimozočka. vesele praznike.
—  Hvala,  — je  dejala smeje  in  si popravila rdečo rožo v laseh, — zakaj tako  pozno?...   Torej  gremo? ...  Da ne pozabim, gospoda, čestitajta mi: po-ročim se z Ivanom Modestovičem.
Oomisleki
Ob moji zibeli je sijala zadnia mc-sečina osemnajstega in prva zarja de-vetnajstega stoletja. —
Mati pravi, da je vklela za svoje nosečnosti viseti jabolko na tujem vrtu, da ara pa ni hotela utrgati. da bj ne b^o njeno dete tat. Vse svoje življenje sem obdržal skrivno poželjenje po le-pih jabolkih .toda združeno z respek-tom do tuje lastnine in studom do tatvine.
Bon: mi bo odpustfl bedastome, ki sem Mh napravil o njem, kakor jaz o4-
pusthn svojim nasprotnikom bedastoće, ki so jih napisali proti meni. čeprav so duševno tako globoko pod menoj, kakor sem jaz pod teboj, o Bog! —
Misel je nevidna narava, narava nevidna misel.  —
Jasno vidim čuda pretektosti. Koprena leži na bodočnosti, toda rožnata ie in skozi njo se blestijo zlati stebri in nakitie in sladko zveni. —
Kipar, ki kleše obenem Napoleona in Wellingtona, se mi zdi kakor sveče-nik, ki hoče ob desetih maševati in ob dvanajstih peti v sinagogi. — Zakaj ne? Lahko; toda kjer se to zgodi, kmalu ne bo nihče posečal niti maše niti sinagoge. — Pesnikom bi bilo še teže. govoriti dva jezika —, eh, večinoma ko-. maj en iezik govore. —
Modreci izmišljajo nove misli in norci jih razširjajo. —
Cital sem pusto knjigo, zaspal ob njej, med spanjem sem sanjal, da čitam dalje, zbudil sem se od puščobe, in to trikrat —
So Ijudie, ki mislijo. da poznalo PtiČa popolnoma natančno, ker so vi-deli jajce, iz katerega je izlezel. —
Razvalin ne pojmimo, preden nismo sami razvaline.
Heiorlch Hetot,
StCV.   42         ________________________                                        .SLOVENSKI    NA ROD» dne 21. februarja t926.______________________________________________  Stran  7.
Film
Zakoni filmskih igrafcn
Nedavno smo poročali © zakoni« ame-riSk'lh filmskih nebe^nikov. Dane« pa borno oa kratko ilustrirali zakone nekaterih na)« ▼ečjih in naj popularne jših evropskih film« *kih igralcev. Med te aptda v prvi vrsti Emil Jaaoings, ki je aicer sedaj z eno nogo tuđi že tam « preko*, kajti podpisal je pogodbo a Paramountum. Janningsova ženi« ca je Gussy HaiL Drugi većji uro etnik Pa* veJ R i c h t e r, ki je Ljubljaočanom še do> bro v spomnu iz nepezabnega f.lma «N;be# lungim, je poročen a krasotico A ud Egede Nissen. — Ljubljenee Širokih mas Harry Liedke si je izbral za žrvljenjsko partne* rico glasovito gledaliako igralko Kathe Dorsch. Ellen Ricbtcr j« ženica dr. Wol* fa. Mia >l a y živi že dolga leta v več ali manj srećneir. zakenu z režiserjem Joe Ma« yem. Njuna, nekoliko ekscentrična hčerka, Eva May, je kakor znano, Unsko leto iz« vršila samomor.
Hennv Porte n je ;-oročena z drjem. Jtftufznannom. Liana H »i d je postala ba* ronica. Poročila se je z *>aronom Haver« merlem, Lil Dagover m Lee Parry sta menda ie dvakrat loćeni in tedaj čakata na tretjega moža. Huguette D u f 1 o s, o kateri krožijo sedaj fantastične vesti, da je po begnila. je fena glaso- te<?a igralca Come* dlz Francaise, Rafaela Duflosa. Raguelle M e 11 e r. DoLJv Daviš, Katarina H e s* 1 i n g, ena najmlajših franeoskih filmskih div, Italijanka Soava Gallone in druge no veČ ali manj srsčne ženice, nekatere že tuđi s koro otrok.
Seveda pa je poleg teh omoženih ali oženjenih fihnsKih nebe.c.i«ik*>v še vedno le* po števik> onih, ki bo še, ali pa že zopet prosti.         ;             •            .,.
Falslrntrt^rska   af-ra    ▼     f!tara?    Sek:
tržaški list pricbčuje iz Budimpešte vest, na p^dlagi Icatere je b?je Impresario nekega ameri&ega ii\mskcga podjetja obiskal ikota
Zađravcs v Budimpešti in mu stavi] ponuđ* bo* da  gre ▼ Ameriko,     seveda pod  selo
ugodnimi pogoji. Skof Z^đravec bo imel Sflavno vToso v filmu, ki bo ofcravnaval fal-sifikatorsko afero v Madžarski. V flhnn bodo predočene vse kompromitirane o«ebe. Amerikanci računajo. da bo film 2el velikan" sići uspeh.
Liana Naid obiskuje rada te
Znano je, da se oblaćijo ravno krojači preče) ne rodno, da nosijo čevljarji rartrga* ne dcvljc, da novinarji ne ČTtajo listov hi da ifraici ne hodijo v dramo, ako niao ravno zaposleni. Lepo izjemo dela talentirana film« ska igralka, divna Liana Hafd. ki često z veseljem zahaja v kino. V pismu na izda« jatelja dunajske kinorevijet piše zala Liana:
<rN"ajraje hodim v kino. ako igrajo ko* mad, v katerem nastopam sama. Ne hodim na premijere v razkošne kinopalače. pmč pa rada obiskujem reprize v predmestnih kinih med priprostim ljudstvom. Za nas kino* umetnike ni merodajno, kar sodijo visoko naobraženi strokovnjaki ali inteligentje, ne« go to. kar misli priprosti narod, Široka in Btevilna masa. Kinoumetnik naj točno ve, kaj dcluje na maso. Ne more ae tajiti, da je kino umetnost ali bolje rečeno, zah^va za široke sloje naroda, li razgovorov priprostih ljudi v predmestn h krnih spoznavam učinke svojega umetniškega delovanja. Često sem ee čudila, kako točno razumevajo priprosti Ijudje mnjo^umetno-st. 2^a marsikatero umet« riško pobudo se moram zahvaliti priproste* mu ljudstvu in obiskom v predmestn ih kmih.»
Srćkana Liana je torej prečej socijalno usmerjena dama, ki ljubi priprosti narod in njegove umetniške občutke. Brcz dvoma ima prav. da najde v najslabš'h sedežih pred* mestnih kinov mnogo ljudi, ki znafo filmsko umetnost mnogo točnejše ceniti. kakor kon* vcnciionalni gospodje ali gosp<>dične tako« zvanih boljših krogov.
,   . ~   Podoirajte
potporno Jroštvo sleplh
VaUt
V LjubUuti se je ustanovila «Vodniio-v* družba*. Namen te vsenarodne or* ranizacije Je: Izda jati vsako leto dolo-čeno Število kniiz leposlovne in poučne vsebine za najširše narodne kn>-^e. ki naj s« v družbi ustvari>o krepko narodno zafožniStvo, iz katerejfa bodo čroari še nožni potomci zdrave dušne hrane. Ime Vodnika, našega prve^a na-rodnejra buditelja, učitelja in prosveti-telja. pesnika in poljudnesra pisatelja. nam daie program. Kakor ie on vse-straosko skrbel za duševne potrebe naroda in rrai v priprosti. lepi narodni be-sedi nudii pouka in zabave, tako hoče Vodnikova družba času primemo širiti med naš!m narodom zabavne in poučne knjige; to svojo nalojto bo mofcla vršiti tem bolj uspešno in ob&rno. čim več Slovencev se zbere v njenem okrilju. V organizaciji je moč ob času. ko preživ-fja naša knfijca težke ure in radi visokih cen ne more med široke plasti naroda: danes je to edina pot da vsaka slovenska h.sa dobf primernih zabavnih in poučnih knjig. Zato bodi cilj nas vseh, da se organizacija krepko razvije, od česar boda imeli vsi člani največ kori« sti. Na delo torei za prospeh naše ljudske prosvete! Nai se izpolniio beseile j^esnLka, da
en narod posran ja prerojen, ves nov.
Za tekoče leto izda Vođnfkova družba štirj kojjge. in sicer veliko pratiko za leto 1927, dve nnpovedni in eno poučno knilgo.
Usta no vn ina znaša za osebe 500 Din. za društva, občine in denaine ter indu-striiske zavode 1000 Din. Letnina znaša 20 Din Ustanovniki dobivajo vse bodoče redne družbine publikacije za-stonj, letni člani pa knjige za eno leto. Ustanovnino in letnino sprejema »Vodnikova družba* v Ljubljani in poverje-ništva, katerih naslove objavimo v naj-krajšem času.
Sportaa debata v angleškem parlamentu
Anstelka vlada je zahtevala od parlamenta, da odobri podporo 200.000 funtov za srx>rtna isrf^ča driavnega nameščeti-5tva. Proti temu predloeu vlade ie del konservatrvcev protestiraj, češ da treba v sedanjih ćasih štediti in da potroši ang!e-ski narod že itak za sport ogromne svote. T! poslanci trde, da dosegajo Izdatki za sport v Angiiji celih 11 mrliionov funtov Jetro, pri čemer je treba še to upoštevati, da Je investiranih v atigleSkem sportu aič maci kot  15  milijonov fufitov.
Vlada vztraja kljub teroo pri svojem predlogu Kot glavni s\oj argument navala, da bodo podpore deležni predvsem de-lavoi, nameščend v džavnih podjetjih, kojih pioduktivna moč postane mnogo večja, ako
se goje sporti, kar ie dokazano tuđi v privatni rmžustnji, krer vzdržuiejo pod;etniki za svoie delavsivo obseina sportna isrišča. Fodpora 200.000 funtov znaša v našem denarju nad 50 milijonov dinarjev. Udatki angleškega naroda za sport, namreč 11 mi-Hjomn- funtov, pomenja v našem denarju okroglo s\oio 3 miliiard d;naTJev. Investicije angleškesa sporta pa dosesajo 4 irili-jarde.
Ossia Pri Kareu *
Kolodvorska ulica 27
Dne 20. t m. rrične Dalmat:nee toč:ti pristno dalmatinsko vino iz svojih vinogradov. Kapljica bo if-vr>tna, cena so idna. Preskrbijeno bo tuđi 2jl d ber pr gnzek: morske ribe, bakala itd.
Naznanilo preselilce!
Cenjenim  odjemalcem  naznan/am, da sem presettl 990J0 podružnico iz Prekernove ui. 26 v svojo iastno hišo
. Prešernova ulica št. 14?
poleg   mesar ja   Marčana.
Priporočam se še v nadalje
S-
535                                        Parna   %,ek*irna
Jean Schrey nasL Jakob Kfivčič
\ C J. HANANN, Ljubljana
Vam   nudi   najsolidnejii   vii*   nakupa   perilaf   opreme   neves?, :    novorojenčkovi   perja in modnih   potrebščin.             ,
Pred-ftiskarija  modernih  ročnih  del.
ZLATOROG
Kmttrm  gospodi uja  n«  pozna   v   mo4t»-ntmene žkatl« paketiraaetfa
Zlatorog - terpentinovega   mila,
katero je rslcđ (ndorite^a vspcba pri pr*-&I« in tci ke izdainostU pio ino prila.l^eno 1
Zlatorog - terpentutoro naulo m Izdehi}« ix aafbol iih saroria s dodatkom terpentina« f« torei    tndi     za   naffiaejSe   pen'lo                   ^
popolnoma neškodljivo f — Zla* torog*ter :cntinoTo milo ffc aaf-boIiSe, safdra^ocenei^e, zlata ▼redno! Da to t mboliziramo in rzbndimo ▼ najiiri.n kro;ih zanimanje za to neprekosljiro milo, se Tpreia od 1. ar^nsU 1925, t vsak tfs9Čeri komad 10-frank-slatntk, katcii se pojavi pri vpo-rabi mila. Co^edal se {e nailo ie maogo zlafaukoT.
Poskasite   Udi   Ti
srećo, kupite en
komad
Zla to rog-terpentinovega  mila,
perite    z     njim    ia preoričajt« s% o nfe-tfori    tzranredi   kakov ostL       •
Morda    boste    tuđi ,     Vi  aaiU  zlatnik i a.
Gšncvite
naročnifo
Za vsako sprejemno ceno
rrodajam   klobuke,   slamnike   te
v'$e retrtbšćine za  modistke.
Mini:a Horvat,  mod stkr. Lub'j'nr Dalmatinova ulica 1C
"              Zahvala.           :
Za mnogoVone izraze tskr**ncga sočritjn ob smrti wo':ega nepo^abnega sopfoga,   b/a^a, svana in sirica,
gospodi                                                             > •«!
Joška Kregar
Izrekam vsein sorodnikom, stanovskim tovarilera, pri-jateJ em In znane m na i iskrene j5o zahva o
Posebno   se   zahvaljujem   šc gg   zdravnikom za
tikoj5no* pormč, pevsketru zb:ra .Svobodi'*, daro-v^Icem prekr^sfi h vencev in Sopkov Iz Ljubljane, iz St V.da pn Ljubljani ter iz Maribora, kakor vsem on m. ki so blagega pokojnika spremili na njegovi zadnji peti.
LJUBLJANA, dne 20. februarja 1926.
Žalujoča soproga Katlakti Er^gar.
t                           ^A
ČA31UAROĆKM
rujcv&cL         I
ritjultjena in pri/etno,    I Čajna meSctnic&        I
jzu obitelj,         I nobena oknsnautngmast. I
Mali oglast, ki siužtfo v posredova ine   tn    socifatne   namene obćinstva vsaka bese da 50 par, hajmanjši znesek Din 5'—.
Stlali oglasi
2Lemtve.  đopisovan/e ter  ogtast strogo trgovskega značaja, vsaka teseda Din t—.
Najmanjši znesek Din 10"—.
& uihe
Kljtzčavničarski
pomoćnik
priden in moćan« vešč ncm5'<ega in slovenskega jezika — išče službo v mestu aii na deželi. — lonudbe p>od «Vesten 503+ na upravo *Sloven* skega Naroda*.
Iščs se
nekaj sodarskih pomo6« nikov. dva kurjaka s po« Iožcn:rn izpitom, elektrik in mlajši trtjovski po* močnik železninske stro* ke. — Poirdbe na: Oglasni zavod Publicitas a. d., Beograd, Pozorišna ulica br. 2.                  519
Zastopnika
iščemo v vsakem krtju. Pripravno za v a':ogar, Potreben kapital Din 100. Lep zaslužek. — Ponvd* Ho pod «Postranski zaslu* žek* na: Propaganda, re* klamna d. z o. z.y Lh:b* Ijana, Selnburgova ul'ca 7, IL nadstr.               301
Gospodična
vcšča slovenskega, srbo« hrvats.ce^a in nemškega jrzika, strojepisja, steno* grafije ter vseh pisarni* šk:h del — išče službo v p;sarni; gre tuđi v trgo* vino (pomoč v trgovini \ ali pisarni; ev. kot bla* gajničarka). — Ponudbe pod «Zmožna'506» na upravo «S!ov. Naroda*.
G. Flux,
Ljubi ;ana,  Go.cposka ul!*( ca 4T.— Oblast, konces. ćez 35 let ob stojeći stro« kovni     posredovalni     za* vod — priporača  in   po= sređuje osobje vsake vr= ste za tu  in  izven Ljub*' Ijane  (tuđi  pridtie  začet«* niče). — Za rtrnanja spo*! ročila    prosim    priložite maraka                    546
Na a^ e^e i i n<ijvečje skladišče dvokoles, motor-jcv, otroiklh vozićkov, šivalnih strojev, vsako-\rstmh nadomestnih dtlov, pneumatike. Posebn udJelek ia popolno popravo, emajliranje n pon:-klan e dvokoles, otr^ šk h vo^ičkov, Š.valnih strojev "d — Mrod j.i m o'-roke. — Ce> i! i franko „TRIBUNA*4 FB.L. lovama dvokoles in otruških voz ćkov,   L ubi ana,   Karl vska cesta 4.
______________________                                                  49
Tovarila papira
išče stručne sile. — Cenj. ponuda z označenjem do* sadanjih nameš ten ja pripc^>lanja prepisov spri* ćeva! pod «Zas7659» na: Publicitas d. d., Zagreb, Gundulićeva 11.          477
Tclmičara-
asistenta
prvoklasnog — traži  dr. Jugović,   zubar,   Split. ____________________531
Gospodična
vajena v;akršncga dc!a, kakor tuđi šivanja, išče službo v trgovini kot po* magalka: gre tuđi k &-\-U Iji ali drugam. — Naslov pove uprava cSlovenske« gt Naroda*.             • 552
Stanovanja Stanovanje
sobe s kuhinjo v lepcm kraju — zamenjam za stanovanje   dveh   sob   s
k'.hinjo. — Ponudbe pod
«Zamenjava 505» na upr
«Slov. Naroda».
Iščem hrano in stanova* nje za svojega sina k te lo strogi rodbini. Cenj. rjotmdbe: Lukež (Peko), Ljub^Ana, Aleksandrova cesta 1.                      542
Drž. uradnik
išče stanovanje sobe in kuhinje s 1. marcem. — Pom:dbe pod »Stanova* nje/504» na upravo «Slov. Naroda».
Dopisovcma
Mlad gosnod
želi resnega znania s po* polnoma samo: toj no '*o<* spodieno: ne jjleda na premoženie. — Dopisi na upravo «Slov. Naroda« pod  »Sreća/545».
ih odam
Prodam dobro idočo
trgovino
na prometnem kraju v Ljubljani; cvent. sprei* mem družabnika, ki bi trgov:no pezneje prevzel. — Cenj. ponudhe pod «Dobra prilika'555» na upra\*t>  «Slov.   Naroda».
Pasojilo Poscjflo
Din 30.000 iščem proti vknj:žbi. — Obresti pla* čam naprci. — Ponudbe pod «Posojilo/544» na upravo <Slov.  Naroda*.
Kdo bi posodil
uradniku proti mesečnes mu odplačilu in dobri garanciji Din 6000. — Ponudbe pod  Nujno/543.
tLupim
Antikvitete
kot tabemaklje, garnitu* re, kx>mode. ure, sekre* tarje, kozaret, porcelan itd. — kupim po ljubiš ttljskih cenah. — Ponud= be nasloviti na: Julij pL Huchmershofen * Silbcrs nagi,  Zagreb,  Ilica  131 a.
553
Kupujem    .
raHjeni namještaj za pi* lanu (Vollgatter, cirku* lar, lo-komobil). — J. Abramović, Sušak, Ptc; laz 149.                       529
Traže se
blagajnice
kafanske (dvije). — Po* ni'de uz prilr>g uverenja i fotografije slati na: Ho* tel  «CentraI»,   Sarajevo.
549
iiazuo
Modroce
vsakovrstne žične vložke, otomane, divane, klubskc oarniture — dobite in iz vršuje po naročilu pri* zn?no sol:dno in naices neje — Ru«*olf Sevei, Li ubijana, Gosposvetska cesta  6.                    234/1
Č2S
za   moderniziranje  slanu
nikov je tu!
Sprejemam moške in damske — tuđi v bele* nje in barvanje. — Do* speli so naimođernejši vztrrci- — J. Stemberger* Reš, Ljubljana, Dunaj* ska cesta 9.                551
Abbazia-Opatija !I
Pension LunaČek, krasne sobe, razgled na more, sa celom prehranom 28 lira dnevno po osobi. «— Ma« liji Lunaček.              469
Modna šivilja
Marija Krmelj
Ljubljana, Beethovno* va ulica 9, II. nadstr.
RADIO
aparate in sestavne dele ima v zalugi
FRfiNC BAR, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje $tev. 5
Izjava«
Pođpisani Franc Kre* jačič, pekovski pomoćnik v Brežicah, prekličem in obžalujem s tem vse be* sede, s ka^Timi sem dno 17. februarja t. I. na glav* m cer': v Brežicah žalil 2^- Ivana in Pavlo Zago» de, posestnika in usnjar# ja v Brežicah. Izjavljam« da so bile žaljive besedd izgovorjene Ie v razbur# jenosti, neprenvšljcnosti in v vinskem stanju ter se s tem zakonskima Za# gode zahvaljujem, da sta mi vse odpustila ter ni« sta vložila proti meni za* sebne obtožbe radi pre« stopka zoper - arnost ča* sti.                               554
Brezice, 18. TI. 1926. Franc KrejaČič\ L r.
\*/S*y{£r\X)xP%X}x0K* I
Lekarna   dr.   G.   Piccoli,
Ljubljana,   Dunajska    ^e*
sta 6 —  priporoča
želodčno tinkturo
katera krepča želodec in učinku je od va jalno. — Naročila se točno izvr« šujcjo.                      205/L
> 15 lefno Jamstvo
najpopolneji   STOEVER   Si* valni     »troji     a    po^rezlilvim
transporta ;em    (prabelje);   z enostavnim  premikom   je pripravljen  za štopanje,   vezenje ali šivanje
LBD.BAMOA
UUBUANA
Selenburgova uL 6, 1.       219-L
One 6. mares 1926 rfoooldne ob 9. ari se
vrši  pri okr. sodJšču v Radovljic   PiOSTOVOUNA JAVNA DRAŽBA
enonadstropne hiše
zelo pripravne za većega obrtnika. V hiši se nahaja 1 stanovanje 2 sob, knhinje in pritiklln, 2 kleti, 2 velika In 1 manjši poslovni prostor, vodovod in elektrika. Hi$a je od-daljena 2 min. od kolodvora Radovljica ter je sodno ocenjena na 140.000 Din, Izklicna cena 50.000 Din. Dražbeni pogoji so na vpogled pri okr. sodiščn v Radovljid. Pojasnila daje last-nica allfika Horvait, modlstinja, Ljubljana, Dal-g msrtJnova ulica 10./II. desno.
9tr>a g._______________*________________________________cSCOVENSKI   NAROD» dne 21. febrmrja 1926._____________                                 Stev. 42.
UNDERWOOD pisalni stroj, nad 2,000.000 strofev v rabi.  —   Zastopnik Lud, Baraga, Ljubljana, Šelenbnrgova ulica 6 Tml$?n
Teod. Kom, Ljubljana
Polfaaska cetti it. 3.
fcrvnt, sttfbau galanteriju m »krtsa:
ktepar   instalacije vtdoffođov. tarifi strtntlai. Siptfiki uklnitntuamf lzdelovame posod iz pločevine z* firnež, barvo, lak   in   med  vsake veli kosti ka kor tuđi posod (škatle 105L         za konserve.
—-----------■----------------                         »
Perzijske *) xx preprose
Velika izbira perzijskih in smimskih preprog za inozemstvo,   neocarinjeno,   po
najnižjih   dobavnih   cenah.
Tcppichhaus „Znm Tflr-
km", Oru, Kalchberg-
*-            gftsse L           534
A A A A A *  a jik a. ^h. a a. a. a a a. a a.a,aa,*..a..^a. .a. ^ ^i ^ j >
M«iaovt|4i •pofcalal ftsaa p«trt)l#*ska »Umu mtUtka.
,AIDA' i toni žanin /gs     200-500
^ŽSJ           sveč moči.
>^^^S*jH^|    Kra*M Ma tat
vjn Vjj^S   Neznatna po-
H^J            «b« petroleja
Mpt*          Šved kakor
»9e*     „AiDaV
se rabi za razsvetljavo prodajalnic, uradov, posti 1 nic, sol. cerkev, dvo-rišč, vrtov itd. „JUDA" je prikladna za najmanjSe in največje nrostore. — Zahtevajte prospekte! G!avno skladišče za SHS ima elektrotehnična firma
SVARC i drug   T
ZAGREB,   Preradovltm ulici 1
—  Iščemo zaupne zastopnike —
—  Zahtevajte tako] prospekte! —
- Maknlaturnl papir
'                kg Din 5a—
prodala oprana Jlov. naroda"
*..-,.:,,    Zahvala. --*«^-
Vsem, ki ste spremili na§o miljenko
Bojanco
na njem zadnji poti, vsem darovalcem prekrasne ga cvetja najtoplejša hvala!
Posebcj pa se še zahvaljujemo čast. bolniški sestri za Ijubeznjivo postreSbo, p. n. osob u elektr. železnice za obilno udeležbo in genljivi žalostinki ter za v srce segajoće slovo ob odprtem grot*u, Bojančinim součen-kam z učiteljico gdć. Likozarjevo, upraviteljico go. Polakovo  in g. katehetom dr. Žrjavom.
Vsem najlepša hvala!
LJUBLJANA, 20. februarja 1926.
■as          Žalujoča rodbina Barlič • Peiitr.
KAHAPA i UZARIJE
nnđl
Fabrika KAMPA i UZARIJE 11
ODŽACI (Bačka)
Mah. koaopee po                           Dia SS*—.
tetvarcmulasta koaapc* iz auBlla Din 31'—.
Tratite cenovalkal   Trailfa ceaovafk«!
AC T
Najstarcjsa  slovenska pleskarska in ličarska delavnica
Ivan Bricelj,   Ljubljana
BVBBssfea casva 15 h oassasvsisfea €■ 2 (jtniita UtnMm JtoapO
Se priporoča.  — Izvršitev točna, cene zmerne.           27-l
J. Stlcpaf Id
ju    —Sisak —
^■■^K^I^aa^BkH               am^JBa^aA^aa     ^^^^m,^^m^t^       *■*___
^^^^J^^t^        istala aatrefc-ff^SasS^        *&** <a swa
23 -T    rtstoj tafa&L - CfmŠD trmko
WW   Ako potrebu je te sveže ali suh« vanet, ••slie mrmmiammim, podičite telefonsko številko
== 341 ===
cvetličarna KORSIKA    .
=====     Aleksiainds*ova cesta     ===== ■»rećll« •• p«4lljajo na 4om              is7-l
Edino najboljfti
» šivalni stroji
JOSIP PETEUHC-A
Za rcikin. rtrt ni itintriji zaanti UtTZHO, «311.1 PROHIRl Ppsamćir.i dl i u »se nstne. tflfl Lane', najtnljii Stanki PLETILJI stroji Nam. Ngidni plitiln nogiii, saik i veitaja brnitaCn, reC kina gannoji.
VT      Ljubljana
V  globoki žalosti  javljamo vsem sorođnikom, prijateljem in znancem tožno vest,  da je naš predobri, srčno-ljubljeni stric, brat, svak itd., gospod
ALOJZU ZAJEC.
posestnittfl hotelir !■• blvfti vele trgovce
dne 19. februarja ob   11. dopoldne   po  dolgi in mučni bo-lezni, previđen s sv. zakramenti, nenadoma umri.
Pogreb predrage^a pokojnika se bo vršil v nedeljo, dne 21. februarja ob 15. iz hiše žalosti, Sp. Šiška, Bellevue, na pokopališče k Sv. Križu, kjer bo truplo položeno v rod-binsko rakev.
V  LJUBLJANI, dne 19. februarja 1926.
550    .,.,  .-.   ,. ■:-,-,      -      iy/            Žahij^c? ostalL
Somostolen poslouodjo
z večletno prakso za izdelo^an e kl učavn-čarsk h in ploče*inastih izdelkov se išče za takoj, kateri mora biti posebno vešč v izde-lovanju štediln kov ter pečnikov, kakor tuđi stavbnih  oko ov.   križnih in stežnatih spon.
PR¥A HAVATSEA T¥O: NICA LIMENIH, BRAVAB-Satm PBOUVODA I POCINCAONA D. D.. ZAGREB
lanilte ;a ..SokBlski laftnr"! 1!
Mehanično umetno vezenje
iastorcw, perilaf oblek   bluzv monogramov, fino belo in barvasto •ntlanje. ažuriranje-
MATEK A MIKF3. Ljubljana« ^t
---------------     DALMATiliOVA 13     ---------------
Vsled   strokovnega  znanja   najtinejša   izvršitev   in   brczkonkurcnčne
cene.   Najcenejši in čisti predtisk ženskih ročnih del v naiodnih in
modernih vzorcih ter lastmh orig nalih.
.dBBaaaaaHaaaaaaaaaaavaaaaaaaaaaaaaaaaBBaaaB^aBBHBBaBBBBaa^HBBBaB^^
SADNO DREVJEI
visoko, piramide, Spallr In kordoni, ribez tn kosmulje, visoko cep teno in grmičl mal ne, vrtnice, visoko in nizko cepljene, vzpenjalke, Cleonatis cepljeno, lepotično grmičje v na len^ih vrstan itd. Ima v zalogl — s-tnu prvo vrsto sadike
MIHAEL  PODLOGAR
drevesnidar in vnnar, DOBRNA pri Celju. Cenovniki na zahtevo t      54S      Genovnikl na zahtevo 11
ffovmsflTem aKntni tn ironični, bolečine v ko-l\«;VUiaiU^Ul steh, zbadanje, otrdelost tlnika. želodčne krče, glavobol, protin, ishias in nevralgijo vsake vrste ozdravi nazanesljiveje
niski oblii         ^
dovoljen od ministrstva zdravja v Beogradu. Pre-mnoga zahvalna pisma potrjujejo njegovo zdra-vllnost Originalna škatlja stane D n 25 in se dobiva po skoro vseh tekarnah in drogeriah. V no-tranjosti države po povzetju.
Đisnfca apoteka Bogojev'l Skoplje.
NARODNA  KNJIGARNA
■          Praiarnova uHca It. 7                    -
Vsled odpovedi lokala globoko znifane Ctntt za vse pisarniške in šolske potrebščine, papir, trgovske knjige, stare letnike Ljubljanskega Zvona ter leposlovne in druge knjige.
Ugodna prilika za Iole "tn knjižnice.
Dober pekovski mojster
se išče za šefa delavnlce za izdelavo navad-nega kruha In luksuznoga peciva. Zshtevaio se dokazi o kvalifikaciii in priporočila. Kalcije je treba položiti najrnanj Din 6000—. Mesto stalno, plača dobra. Napravi se pismena pogodba. Javiti se je pismeno ali predstaviti osebno.
Hlebarnlca „ORAO", Beograd
5»                    Romski rffca broj 41.                   Telefon broj 32-46.
Ivan Jax in sin
Ljubljana ; r
6osposvetska cesta št. 2.
I Najboljši šivalni stroji in pletilni stroji. j zborna konstrukcija in elegantna !z-P          vršitev iz tovarne v Linču.
) Jstaaovljciia 1867.           Ustanovljena 1867
Vezenje poučuje brezplačno. Posamezni deli koles in šival. strojev,
10-letna garancija.
Pisalne stroje ADLER in URANI JA.
Kolesa  iz  prvih   tovarn   .DOrkopp*
.Stvria", .VVaffenrad" tJKaysef*.
PODRUŽNICE:
Maribor, Kamnik, Novo mesto, Ptuj, Rakek, Slovenske Konjice, Slovenj-gradec, Prevalje
TRGOVSKA BANKA, D. D., LJUBLJANA
DUNAJSKA  CESTA št 4  (v lastni  stavbi)
iggjC           WW KAPITAL in REZERVE preko Din 19,500.000 -*m     K |g\
sm          Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje.      _   V^=!
Brzojavke: TRGOVSKA Telefoni: 139, 146, 45S
HbHL^bIb^LV  -'- {   ""   ^L^LV
L^b^bV       .      "■'    ^1
B^B^B^B^B^B^B^Lf        ''        *'         '         * a^B^B^B^Ll
^^^^^^^_^^^^v           .      ...      ^^^^^^_^S
B^B^B^B^B^B^Ib^V                     '       '   "'                 a^B^B^B^B^Bfl
B^B^B^B^B^B^B^B^B^L^bT                           9                                                   -              aJ(^B^B^B^B^B^B^B^B^Lm
B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^bT                                       *                                                           '                     B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^BH
LATNIKI  V  MILU   „GAZELA"
Da se cenjenim  odjemalcem  našega  priznanega mila „GAZELA" oddolžimo. smo se odločili, da jih za njihovo dolgoletno naklonjenost tuđi priraemo nagradimo. Z oziiora na to smo skleniU, da borno od seđaj naprej na vsaklh 1000 kosov našega mila i vseh vrst, ki ga izdelujemo)
vtisnili v en kos mila pol zlatnik                       >
Milo „GAZELA"  zavzema vsled   svoje  izborne  kakov osti vsekakor  prvo mesto rred sorodnimi  tzdelki. Izdelano je iz najboljiih surovin, ki tkaninam ne ikodujejo.  Daje ttkoj relo obilno     I peno,  U  nesnago razkroji  in temeljito odloči od tkanine,  Uko da je moćno mencanje popolnoma odveć. Ako se z našim milom namUano perilo nato prekuha v vroči vodi ter temeljito spere  v čisti  vodi,   zadobi  naravno* anežno  belino  in  jako   prijeten vonj   po svetosti.  Jasno je   tocej,   da   z  našim  mUom  zelo  mnogo   fNrlittMHttt   pri   perilti   In Bdravju. Poleg tega Vam je pa mogoče ireCa tuđi toliko naklonjena, da dobite v kupljen em kosu Se 1 zlatnik povrhu. Zahtevajte torej pri Vašem trgovcu
i    samo  prvovrstno  in   pravo  milo   „GAZELA"