teto XXV., št. 69 ^o^mifui pMm t Postgeböfaf bat bes LjisfeTfana, tttfefc 27. marca 1945 J ij-t-v fi'lf _.io.jajia /uccmijeva ul. 5 DasertiULu mueiba tjuDij: :.'•: našim predmostjern ob O; i r. ': Stettina so bili brez» ojačeno uporabo sil in srati kljub ojaee- razbilo naše Napadi prot a obeh st a re .ni. Z močno ■ v?, so n ul d.it-vali Sovjeti s svojim ve!c<:apadon; proi Gdinii. Gdanslou -"n obali r> no od z Mva Frisches Hs ff. Napade smo po prič tni izgubi ozemlja prestregli po reoki' bojih. Težke in labke pomorske sile neprestano obstreljujejo sovražnikova bira i. ča preti Grinjo, Zoppntom in Gdanskim. Ponovni nasproti ikovi napadi vzhedno od Libave so bili brezuspešni. Severno-vzhodno ot 'rauensbur a i:i severno, a-padno od Doblena so izvojev-a"? naš:; hrabre čete popoln obrambni uspeh ter prizadejale So-je um visoke fzgub-. V letalskih l/ojih so sestrelili na?i love« nad vzhodnim bojišče i iS letal. V veliki bitki ob spoönrcr» ^na so naš čete žilavo branile lol ino 1 ovne.za bojišča ter istočasno nadaljevale s svojim5 napad1 proti Angležem Ln Američanom ki so pristali is zraka. Napad: so se v-i-c-rat nadalje ojačtli. Čet" vojske sr> uničile tovornih jadralnih 1 tal. Protiletalsko topništvo v sestavu letalstva je sestrelil') dn-24. marca v borbi s silami» pripeljanimi p» zraku. 148 ang'oamerifkih letal, od teh 75 polno natovorjenih tovornih jadralnih ie- aL Odličen delež na tem uspehu je imel ; 135 odstreli 18. protiletalska brigada, k-: f- poveljuje generalni roa.'or Hr Ibers! ad t Ob spodnji in pfl BS^ate« 90 posrečili sovražniku no ogorčenih bojih globlji vdori do vzhodnega roba Hünx^r- walda Tudi od spodnje Sfege do kolena Rena severno od Koblensa divja bitka z nezmanjšano silovitostjo. S čelnim nap dom so potisnili Američani naše postojanke jugovzhodno od Henncfa nazaj ter so vzhodno od Wieda tri severno od Bendorfa napredoval^ več kilometrov. Pri Braubachu in Boppard« so naše čete zajezile ki ajevm sovražnikova predmostja na vzhodnem obrežju Pena, medtem ko so pri St Goars-hausenu vrgle nasprotnika zopet nazaj preko reke S predmostja Oppenheim so prodrl" ameriške oklopniške s»h1 proti vzhodu ter so dosegle z ostmi Main pri Hanauu in Aschaffe burgu. Vsled tega so se razplamteli ir.ed severnimi obronk: Od-nivalis in sp divjim Mainom silni premikalni spopadi. Sovražnik je prekoračil Ken m d Worm sort in Lndn-igsbat'enom. Nasr iolno pi sn se izjalovili njegovi poizkusi prekoračenja prj Speyerju. Ka bojišču južno od tod so se prebile naše čete nazaj na vzhodno obrežje reke. Lovska "m borbena letala so podnev; in ponoči kljub močni obramb; z bombami in stre jir rami napadala angloamerjfke prehode preko Rena. V srednji I-aliji =o utrpeli Američani in Britanci občutne izgnbe pri številnih brezuspešnih sunkih ob !:gursk: ob 1: v grra'i južno od Bologne ter na jadranskem odseku. Na širšem področju Pihač? v Hrvatski m vzdržale naše čete pritisk močnih tolp ter utrdile svoj? postojanke. Čiščenje v trikotniku med Drivo in Save sc nadaljuje trdimi b?ji. Vsled teroHsVremia« ter po-udara, da je herojski zaključni boj na otoku Ivodžimi napravil zelo močan vtis na vse vzhodnoazijske narode. Totalna mobilizacija japonskega naroda Tokio, 26. marca. Japonski ministrski predsednik KoLso je podal v a:!boto ob pri-E!ki odreoae o totalni micixfliizacijfi japonskega naroda za vojno sLužbo izijav»:', ki pravi, de, hoče doseči japonska vlada z novimi zale:ni glede totailne mobilizacije ja,p:nsikoga prebiva1 stv a petino obrambo dežele. V vsej Japonski se bodo zbrale ogromne sile, ki b:«io stavljene pod enotno poveljstvo. S tem bc ustvarjena siila, ki se ji rje bo tr«ba ničesar balti fe¥|efs!ca odpoved je uA StOckho5mf 26. mai ca^ s Stockholms Tklningen« javlja iz Dccwlcma, da je p->-vzrnočila v Ankar-: splošno nervoznost odpoved nevtraOnostnega pakta g Turčijo, ki ji je prednj.ičiia aovjslsaa kampanja proti turškim političnim vodjem, Turčija je upala, da bo pripomogla vojna napoved Ntančiji dO b:üjäega razimiev^nja med Sovjeti in Turki, Po mnenju ia.-Kioaisklh diplomatski ii krogov je Moskva sicer pripravljene, skleniti s Turčijo nov dogovor, vendar pa bo zahtevala vistosmerjenje turške zunaije politaJke s sovjetsko, v skladu z moskovsko izjavo, da hočejo imeti za sosede prijateljsko usmerjene države, to se pravi države, ki plešejo v svuji zunanji p.aitüq p> moskovski p sčaii, Keikor javlja nadaije »Da.geos Nyheter« je naütai po londonskem mnenju zaradi odpovedi dogovora, 0 kateri ni bil London prej nič poučen, v jugovzhodnoevrqpskem piodožaju nov faiktor nesLguernosti. Vzne-mirjenest vlada predvsem nad načinom pisanjra sovjetskega casqp.sja proti Turčiji. Stockholm, 25. marca. : Stockholms Tid-ningen« domneva v uvodi.iku pod naslovom »Sredozemska politika Sovjetske zveze«, da je bila Anglija* prisiljena popustiti v Jalti sovjetskim zahtevam glede vzhodnega Sredozemlja. Radikalna izprememba mednarodne politike Turčije mora doves*/ do radikalne izpremembe britanske sredozemske pH^litike. Ce bo Turčija nadomestila odpovedano pogodbo z ožjo priključitvijo na sovjetsko politiko, potem bo nadaljnji turški odpor proti sovjetskemu pritisku težaven. Prav tako pa bo težko za Anglijo doprinesti tehtne ugovore za dosego turškega popuščanja napram Sovjetorn. S tem, ko je pričela Sovjetska zveza izvajati svojo sredozemsko politiko, Sredozemlje ni več britanska idila. Ženeva, 25. marca. Poluradni francoski Ust >Le Monde« obravnava željo Sovjetske zveze po revizij! konvencije lz Montreuxa ter željo jx> uporabi Dar d ansl. List piše med ostalim: Sedaj, ko je Turčija vojujoča se dežela, je edino od nje odvisno, ali po rwwj-'"'-^ ■•'• iz Montreuxa dovoli prehod voj- ireip nih ladij skozi Dardanele. Iz teh razlogov je »razumijivcKt, da Sovjetska zveza ae more : biti nadalje sporazumna s takšnim dogo- ! vorom ter da zahteva revizijo v smislu, ki bolje odgovarja vlogi, ki jo namerava odslej igrati Sovjetska zveza v vzhodni Evropi in v Sredozemlju. Sedemnajstleten Jisstsk Berlin, 26. marca. 171etni grenadir Si-micti, iz Leiipzga iz divizije »FeJdherra-haUe« se je udeležil neikegja naipada r»i bojišču od Odri. Vkljub temu, da je bil t&korj v začetku ranjen, je s svojimi tova- j riši še dedje napadal. Ko so vdrli grena_ , diirji v neko bunkersko postojanko, je skočil v strojniško gnezdo sovražnika, potolkel stražp in uničil strojnico. Nato je z grartajtami uničil še neki mimcimetalec s posadko. Med bojem iz bližine je bii drugič rein jen, vendar se je poda! na obvezo-vališče šele na itsreci » povelje svojega : četnega poveljnika. Za izrecirb> hrabrost ■ je bil istočasno odliicovan z obema želez- ! nima križema. D^nonstradja pr©tk princu Umhertts Bern, 26. mairca. Kot javljajo oz Rima je prišlo prj neki spominski svečanosti, ki je bila v cerkvi sv. Ma^kta v Rimu za 240 «padlimi Italijani, do mučnega incidenta. Kraitko pred pnčetkom maše je prišel tudi princ Umberto ter se vsedel na zlaiti prestol v bližini cCtan-ja. Neka žena mu je zaklicala »zavratni morilec«, nakar je več ljudi zapustilo cerkev. Napetosti v Kanadi St°ckholm, 26. marca. Kalter javija agencija Retuter iz Toroota, je ont arijo iki rni.ni'-»trski predsednik v »obo+o racpu^ii pro-vinciatoi parlament, potem ko m vooteia dvakrat odikionila «aufpainje viadC Ta dogodek je značilen za notranje v Kamadd, kt so nastale zaradä iizgufc kanadskih čet ter zaradi piislne službe na anglegküh Berlin, 26. marca. V bitki ob spodnjem Renu, kjer napadajo močni deli 9. ameriške armade in 2. britanske armade, skuša sovražnik z najmočnejšo uporabo gradiva, ki se da primerjati le z ujwrabo gradiva v in-vazijskih dneh. razbiti nemške obrambne črte med Reesom in Weselom. Vkljub močnemu topniškemu ognju in neprestanim bombardiranjem je dosegel sovražnik le nekatere vdore v nemško glavno bojišče, a še te je plačal z izredno visokimi izgubami. Pri Weselu in Reesu so vrgle nemške čete prvotno prodrlega nasprotnika z odločnimi protisunki nazaj. Za ojačenje čelnega napada je izkrcal sovražnik za hrbtom nemških črt močne sile iz zraka, ki so jih v ta namen pripravljene nemške sile udarno napadle ter potisnile nazaj. Prav tako napadajo Nemci čete, izkrcane iz zraku med spodnjo Lippo in Renom. Ob srednjem Renu so prodrli Severaoameričani s svojega predmostja pri Remagenu dalje proti severu in jugovzhodu ter so dosegli krajevne vdore. Tudi z napadi napadalnih skupin južno od Koblenza skušajo Američani razbremenit: na predmostju pri Remagenu težko se boreče lastne čete. Istočasno se z vsemi silami trudijo, da. bi razširili svoje pred-mostje južno od Main za. Na jugu zapadne-ga bojišča se je prebila posadka Ludvvigs-iiafena po obrambi vseh napadov na vzhodno obrežje Rena in tudi med Speyerjem in Lautersburgom so se obdržale nemške čete na korakoma skrajšanih črtah ter unieüe številne oklopnike. V nasprotju z zapadnim bojiščem, kjer skuša sovražnik združiti svoje številne posamezne akcije v enoten naval, so bili boji na vzhodu, kakor doslej, krajevno omejeni. Na Madžarskem so ojačili boljševiki svoje napade z uporabo močnejših oklopniških sil. V Bakonjskem lesu so sicer napredovali, toda v dolini zapadno od pogorja Vertes in južno od Donave so obtičali v nemškem obrambnem ognju. V šleziji so premestili sovjeti težišče svojih napadov bolj na krila bojnega področja, vendar tudi tukaj vkljub občutnim izgubam r, so mogli napredovati. Tudi pri Küstrinu so se prav tako krvavo zrušili boljševiški prebojni poizkusi. Na severa vzhodnega bojišča so Sovjeti brezuspešno poizkušali po ojačenem topniškem ognju s težkimi oklopn škimi sunki uničiti odpor vzgleclno se bodečih nemških oddelkov r.a obrambnem podričju na obeh straneh Gdanskega zaliva. Tudi v Kurlandiji, kjer je sovražnik napadal razen pri Frauenbur-gu in Dob!°nu tudi vzhodno od Libave. ni dosegel nobenih omembe vrednih uspehov. Boji na zapadu čeprav so se osredotočili sovražnikovi napadi na zapadu na nekatera omejena težišča, so vendar v glavnem deli enotne operacije. Kakšen pomen pripisujejo Ar.gioame-ričani tej drugi fazi svoje pomladanske ofenzive, je razvidno predvsem iz uporabe močnih oddelkov, izkrcanih iz zraka ter iz osredotočenja njihovih sü na ustvarjenih predmestjih. Najmočneje pritiskajo sedaj ob spodnjem Renu. Kljub težkim ognjenim udarcem in neprestanim letalskim napadom je lahko sovražnikova pehota, ki se stalno ojačuje, zavzela le ozek paus obrežja. V obrambnem ognju in zaradi nemških proti-udarcev, predvsem pri Weselu in Reesu, so sovražnikovi napadalni valovi vedno znova obtičali. V ojačenje svojih tamkajšnjih sil je izkrcal sovražnik iz zraka severno in jugovzhodno od Wesela močne oddelke padalcev in letalske pehote. V ta namen pripravljene nemške sile so takoj napadle prihajajoča letala ter področja kjer so pristala. Na nekem mestu so sestrelile 38 bombmkov-vla-čilcev ter 20 tovornih jadralnih letal še v poletu in uničile 40 nadaljnjih letal na zemlji. Zaradi hitrega posega so zajeli Nemci že preko 400 padalcev ter številne majhne oklopnike. ki so jih izkrcala tovorna jadralna letala. Z vseh strani napadeni in stisnjeni oddelki, izkr cani iz zraka, so utrpeli težke izgube pri poizkusu, da bi vzpostavili zvezo s svoj mi silami, ki napadajo ob spodnjem Renu. Da bi prekrižali nemške protiukrepe ter vezali rezerve, so skušali Američani s približno 100 napadalnimi čolni prav tako prekoračiti Ren pri Hombergu. Ta podvig pa se je zrušil v osredotočenem obrambnem ognju in niti en sovražnik nI mogel na tem mestu stopiti na vzhodno obrežje reke. Istočasno z napadom ob spodnjem Renu je narastel sovražnikov pritisk na predmostja pri Remagenu. Tu napadajo Američani od petita zjutraj z močnimi silami na široki bojm črti. Zapadno od Siegburga še vedno napadajoči bataljoni so se zrušili v nemškem ognju ah pa so jih Nemci s protisunki ustavili. Na vzhodni in jugovzhodni strani so se razplamteli za vsako majhno vas in za vsak predel gozda ogorčeni boji. Sovražnik je lahko samo korakoma ter s podporo nizko letečih letalcev poglobil svoj včerajšnji vdor v smeri proti avtomobilsld. cesti. Da bi razbremenil težko se boreče oddelke na predmostju pri Remagenu, je napadel sovražnik južno od Koblenza med Brau-bachom in St. Goarshausenom z izvidniški-mi silami nemško obrambo v upanju, da bo našel šibko mesto za ustvaritev novega mostišča. Na višinah neposredno ob Renu. so Nemci napadli ter zajezili sovražnikove napadalne skupine, ki so prekoračile reko Boji so v večernih urah še trajali. Kakor ob spodnjem Renu in na mostišču ob Remagenu je ojačil nasprotnik svoj pritisk tudi na področju Oppenheima. Tukaj je hitro zgradu nekaj vojnih mostov, od katerih so hrabri nemški bojni plavalci enega takoj težko poškodovali. Pod varstvom lovcev in zapornega ognja protiletalskega topništva je prepeljal nasprotnik močne sile preko reke ter pričel napadati z oklopni-skimi oddeini na ravnini med Renom in Odenwaldom. Po izgub polnih boj'h so ga p restregle nemške čete severno od Gross-Geraua in pri Griesheimu. Ker sovražuk ni mogel napredovati proti severu ln vzhodu, je združil močne oklopniške oddelke za napad proti vzhodu in jugovzhodu. Pri Pfungstadt je skušal prebiti nemške črte, ven--dar se je tud" tam ustavil ob nemških zapornih postojankah. Pri tem pa je vendar dosege!" avtomobilsko cesto Frankfurt-Maiirheim po kateri pritiska sedaj proti jugu. Sovražnikova okiopnifika krdela bo m sapletla na področju Q»rrt»h«ima v toike fe* doöcxS trajajo«« oklopnitk« «rofcot». D*lj« ju£no «d tt>3 or. Prisebno priznavajo, da se utrpele čete, ki so bile izkrcane iz zraka za nemškimi črtomi, oi>-čutne izgube. »Ozemlje, kjer srno prsta«, je vse posuto z razbitümi in "iegiorelami tovornimi .jadralnim} letali«, pravi dopisnik agencije Reuter Mayens v svojem poročilu. Poaaja nadalje sliko o nemška obrambi proti britanskim in aaneriškim padalskim lovcem, od katerih so mr*ogi že med od-leWn bili ubiti ai$ pa «o cbviseli na drevesih. Pri tej cbrambi so sodelovale vse nemške čete. Strojničarji so streljali na padalce, ostrostrelci so streljali iz oken hiš in izza- dreves, medtem ko so granato razbijale letala im tovorna jadralna letala. Neki drugi dopisnik agencije Reuter Dccwi Campell piše: »Videli smo jadralne letala, ki so se postavila rta glavo, tovorna jadralna letala, ki so se zaletela v kmečke hiše. gcireča tovorna jadralna letala jn takšna, ki so se zaplesti med električne žice, povsod sam-j jadralna letala, kj so se zaletela v dimnike ali se zrušila v jarke« »Čakajo nas še težki boji!« Ameriški vojaški ko ntator svari pred optimizmom Stockholm, 26. mairca.. Ai ^gilcemjer'ski podvigi ob spodnjem Renu so spet vzbudili v Londonu :n Washingiomu običajni Cfriamizem, ki se pa kakor kaže skušoija, po gotovem času precej poleže. Tudfi. seiaj je Že sliSati glasove angloaimeriških vojaških strokovnajakov, ki svarijo pred prevelikim optiTmzrro: naprej jene ure «toe Z aprla oi» Sedmi fisgöslsvauski Kakor je biio neuavn<> povedano, je pn_ Stel Titov režim k šestim jugoslovanskim »narodom«: Srbom, Macedoncem, Bosancem, Črnogorcem, Hrvatom in Slovencem, še sedmi »jugoslovanski« narod — Jevre-je (Žide). To koncesijo da jih je izenačil z ostalimi avtohtonim; »narodi«, je moral dati Tito žiiom pač zaradi zadevnih naročil iz Kreml ja in zaradi opoie, katero mu nudijo židje v Srbiji in povsod drugod, kjer je sploh mogoča, kaka komunistična akcija. Saj so bih že od prvega začetka boja za »osvobojenje« prav židje tisti, ki so daii Titu ne samo moralno, ampak tudi materialno pcdiago za vso njegovo revolucionarno komunistično akcijo. Prva, ki sta igrala pomembno vlogo v AVNOJu že cKi samega začetka, sta bila dva izrazita zastopnika srbskih ;n hrvatskih Židov, Mojzes Piade in Hebrang, in prvi. ki so stavili Titu in njegovim band:tom na lazpola-go vsa potrebna denarna sredstva, so biii zagrebški, sarajevski in beograjski židje. Hrvatski listi so v zadnjih letih večkrat objavili neizpodbitne lokaze za to, kako je vesoljna čirutarija bivše Jugoslavije ustvarjala in omogočala Titovo peklensko zaroto preti Srbom. Hrvatom in Slovencem in "kako je tisti, ki se prav za prav edini reži nad našimi uničenimi vasmi, šolami. sokolskimi domovi, graščinami, tovarnami itd., spet — Žid. Da se je vse bivše jugoslovansko židovstvo postavilo kot en mož za Titovo komunistično akcijo, pa nam priča tudi že samo dejstvo, da so dobili orav židje takoj, ko se je Tito 9 pomočjo boljševikov polastil Beograda in de. la Srbije, zelo mnogoštevilna ih zelo odločilna mesta v vladi, upravi ln vojski. V eedanji Tit-vi vladi stä Iva Žida, upravnik mesta Beograda je Žid v celi vrsti uprav in komisij so spet na čelu židje, ali oa zavzemajo vsaj druge odločujoče položaje. Tudi v Titovi vojski je zlasti vsa oskrba (h kateri spadajo tudi rekvizicije) pretežno v ži lovskih rokah. Skratka: v Titovem gibanju je na vodilnih mestih pro. centualno toliko Židov, da bi morali tvo-Titi vsaj četrtino prebivalstva z ozemlja bivše Jugoslavije, če bi hoteli to procentu-alnost unravičiti, v resnici pa štejejo samo nekaj nad 80.000 glav, L j. O.OSVo prebivalstva predvojne Jugoslavije. Vse t-y je v popolnem skladu s celotnim značajem "in resničnim bistvom komunizma, ki ie bil, je in bo ostal pretežno židovska akcija za uničenje nežidovskega sveta in uresničenje končne židovske svetovne nadvlale, kakor jo obljublja talmud »izvoljenemu liudstvu«. Sam začetnik komunizma, Karl Marx, je bil Žid. m židje so bili tisti, ki so se prvi zgrnili okoli njega in financirali tudi njegovo politično akcijo. židje so bili dalje tisti, ki so prvi za. nesl marksizem v Rusijo. Ustvamelj marksističnega boljševizma, Vladimir Lenin po očetu potomec Tatarc-v, je ime' /n mater potomko Židov, ki so se bili iz Nem-č ie preselili v Rusijo, in tudi njegova žena je bila Žilinja. V carski Rusiji so bili židje veditelji vseh podzemeljskih revolu-c onarnih gibanj, katerih namen je bil raz-k'oj ruskega naroda m nato nadvlada international izma nad brezvoljnim slovanskimi roboti. V raznih glavnih odborih te-gibanj tudi Leninove najprej sccaalnouo mole atske n nato komunistične stranke, ■ie se le'o v raznih razdobjih 40 do 80 odstotkov Židov. Pa tudi pod Leninovim naslednikom Stalinom se to razmerje m spremenilo Židom v škodo, ampak celo v korist. Stalin sam, v resnici Josif Vlsar.on Džu-gašvili, je Gruzinec, pripadnik naroda, ki sovraži Ruse in vse, kar je ruskega. Razen te^a ie njegova sedanja, žena Židinja, hci od" S talina štiri leta .mlajšega stoodstotnega ž:da Kaganoviča, ki je določen tudi za njegovega naslednika, če bi Stalm umrl ah bi -a kdo ubil. Prav tako je židovska vsa glavna ostala Stalinova okolica, v kateri predstavlja center vprav Kaganovičeva »dinastija« in vsa boijseviskä diplomacija V centralni kontrolni kom siji komunistične stranke je še nekaj manj ko 20 odstotkov Rusov, zato pa 42.8 odstotka Židov! V tajništvu CKK znaša število Zidov 43.8%, v strankinem kolegiju CKK (GPU za komu-ristei pa jih ie celo 65.5%. židje sede v vodstvu vseh boliševiških pridobitnih pod-jetii in podjetij ter komisij za razne nabave. Tudi v komisijah, ki prevzemajo v Ameriki vojni material itd. na podlagi dogovora o najemu in posojilu, so skoraj sami židje. . . židje so bili tisti, ki so dajah pred prvo svetovno voino Leninu in njegovim revolucionarjem na razpolago kapital, da so mogli neskrbno živeti v Švici in drugod v emigraciji ter pripravljati zrušen je narodne Rusije; Ž dje (zlasti newyorski okoli banke Kuh, Loeb & Go) so bih spet tudi tisti, ki so leta 1917. finansirali izvedbo Leninove revolucije v Rusiji, ki je vrgla z oblasti pri-pravljalca terena za to revolucijo, Žida Ke-renskega. Zato smejo imeti edini židje od vseh narodov v Sovjetski zvezi v okviru skupne komunistične stranke še svoje posebne organizacije, smejo imeti posebne židovske pekarne in klavnice, smejo ves čas zvesto opravljati svoje verske dolžnosti in voditi svoje posebne verske Izraelske občine. Brezbožnške akcije, v katerih so prav židje najbolj sodelovali, so bile vedno naperjene samo proti krščanskemu Bogu in muslimanskemu Alahu, nikoli pa ne proti izraelskemu Jehovi. židje so dobili vedno tudi stanovanja v vseh mestih Sovjetske zveze, medtem ko so se morah Rusi :n ostali državljani stiskati po barakah in kleteh po več družin skupaj. Sovjetska zveza je tako že od leta 1917. domena Židov in odskočna deska za njih zavladanje vsemu svetu. Zdaj so razširili svojo oblast čez Bukarešto in Sofijo tudi na Beograd. Josip Broz Tito je le orodje v njihovih rokah, zato so Jevreji tudi poštah — sedmi jugoslovanski narod! _ Obvestila „F^SVöim4' DELITEV MOKE ZA DRUGO POLOVICO MARCA Potrošniki v Ljubljani prejmejo pri svojem stalnem trgovcu za drugo polovico marca na ustrezne odrezke z datumi od 16. do 31. marca: 1. Na osnovno živilsko nakaznico: 992 g moke za testenine, 992 g krušne moke in 15 g kvasa. S. Na dodatno živilsko nakaznico za delavce pri težkih delih (TD): 2645 g krušne moke, 13 g kvasa. 3. Na dodatno živilsko nakaznico za delavce pri najtežjih delih (NTD): 3968 g krušne moke, 20 g kvasa. 4. Na posebno nakaznico za noseče žene (N): 1984 krušn«? moke, 10 g kvasa. 5. Na dodatno nakaznico za kruh za bolnike: 1320 g krušne moke, 7 g kvasa. 6. Na dodatno nakaznico za mladino od 9—18 let (DoMc) na odrezek (c 314« brez pretiskanih črt ali z eno pretiskano rumenkasto vodoravno črto: 660 g krušne moke, 4 g kvasa. 7. Na dodatno živilsko nakaznico za ročne delavce (RD) se deli samo na odrezke z datum li od 1. do 16. marca: 1320 g krušne moke, 7 g kvasa. Na naštete dodatne nakaznice se nabavi lahko samo moka in zato peki na te nakaznice ne smejo prodajati kruha. Moko smejo prodajati trgovci v Ljubljani na osnovno nakaznico brez pretiskanih črt ali z eno pretiskano modro vodoravno črto in na dodatne nakaznice za delavce preti-ekane z modro črko »O« ali z eno modro vodoravno črto. Potrošniki lahko nabavijo moko takoj, ako jo ima trgovec v zalogi, sicer pa od 29. marca dalje. Gozčl grobov nad Gorlčanaml Na en sam dan so našli pet grobov z enajstimi žrtvami komunističnega zločinstva na Gorenjskem že delj časa se je med ljudmi v gorenjskem predelu med 6t. Vidom in škotjo Loko šušijalo, da je v gozdovih med Tehovcem in Goričanaml cela vrsta grobov s trupli nesrečnežev, katere so pobili komunisti. Gre večinoma za žrtve, ki so padle jeseni :n pozimi 1. 1943, ko so komunisti mislili, da so zaradi izdajstva badoljevcev in zaradi svoje zveze z njimi že tako močni, da lahKo tudi na Gorenjskem odvržejo svojo krnko in pokažejo svojo teroristično barvo. Do takrat namreč na Gorenjskem še niso v tako velikem številu pobijali svojih nasprotnikov, kakor so to delali po Dolenjskem in Notranjskem. S tem so skušali med Gorenjci ustvariti mnenje, da so poročila o komunističnih zločinih v Ljubljanski pokrajini neresnična ali vsaj pretirana. Na žalost so jim mnogi Gorenjci nasedali iu jih še dalje podpirali, toda potem so morali tudi oni bridko spregledati, ko je po vaseh začel izganjati poštenjak za poštenjakom in o nobenem ni bilo več sledu. Iz pripovedovanja terencev ln iz lastnih opazovanj so ljudje vedeli marsikaj, česar si pa iz strahu pred gošarskiro maščevanjem niso upali povedati. Tako se je med njimi, kakor že rečeno, že dolgo govorilo tudi o tem, da je pod Tehovcem cela vrsta grobov z umorjenmi domačini. Dne 17. t. m. je odšla skupma orežništva, policije in gorenjskih domobrancev iz Gori-čan v smeri proti Tehovcu, da preišče, kaj je na tel osteh. Res je takoj prvi dan odkrila pei aobro skritih grobov ln v njih enajst umorjencev. V prvi jam: sta bila Janez Duhovnik in Anion Novak, prvi doma iz Gorenje vasi. drugi iz Tacna pod Šmarno goro. Oba sta bila že po 60 let stara in sta nazadnje stanovala v Vašah, odkoder so ju komunisti odvlekli v decembru 1943. V drugem grobu so bili štirje Vižmarčani: Pepe in Jože Krtgar, Mart.n Cvertnik in Minaei Duhovnik. Vse štiri so komunisti odpeljali med 13. in 17. decembrom 1943. V naslednjem grobu so našli truplo Janka Sinka iz Spodnje Sv. Marjete. Skupaj z njim so komunisti lansko spomlad odpeljali tudi njegovo ženo Angelo, ki se prav tako ni več vrnila, vendar njenega trupla še niso našli. Očividno je bila umorjena in pokopana kje drugje. V dveh nadaljnjih najdenih in odkopanih grobovih so bili Karel Erjavec, oče desetih otrok ln doma iz Vižma-rij ter Karel Skalar m njegova sestra Marija Skalar, oba !z Mednega. Trupla vseh odkopanih so bila že močno razpadla, vendar so jih domačini lahko prepoznali po obleki, po zobovju in po raznih predmetih, ki so jih imeli umorjenei s seboj. Grozotne najdbe so med ljudstvom osvežile boleči spomin na komunistične zločine ter ga znova potrdile v vedno bolj razširjenem prepričanju, da tudi za poštene Gorenjce n: drugje prostora kakor v odločnem protikomunističnem taboru. MP u— »štiri leta kasneje« je naslov predavanju, ld ga bo imel drevi v ljudski oddaji ljubljanskega ra*iija urednik »Slovenskega do nobranstva« g. Ljenko "erbančič ob četrti obietnici Simovičevega puča (27. marca 1941). u—- Novi grobovi. V visoki starosti 78 let je umrl g. Franc K o k o 1 j. Za njim žalujete äitiova S'avko in Franjo, uradnik uprave »Jutra«, hčerka Marija in drugo so-ro..stw. K večnemu po&tku ga bodo spremil; v torek ob 10. iz kajpeMce sv. Andreja i>a Žalah k Sv. Križu. — Preminil je uradnik v pokoju g. Ivan J e š e. Pogreb bo v torek ob pol 18. izpred viške cerkve. — V ve&xßt se je preselila ga. Marija J al en. Pogreb bo v torek iz kapele sv. Petra na Žalah k Sv. Križu. — Umrl je bivSi mesar in posestnik g. Prane F i s t e r. Na zadnji poti ga bodo spremili v sredo cib pol 9. iz kapele sv. Krištofa na Žalah k Sv. Križu. — Kot žile v letaiisfeega napada je preminil Prokurist tvncike Goreč g. Albert Killer. Pogreb bo v sredo ob 9. iz kapele sv. Nikolaja na Žalah k Sv. Kritžu. — Pokoft film naj ibo ohranjen blag spomin, užaloščenim svvnceim itsreikaimo naše isfkreno sožalje! u— Miro Tomažič t- Pred dnevi je pri-spela v Ljubljano žalostna novica, da je dne 21. februarja na službenem potu postal žrtev angloameriških letalcev abiturient gosp. Miro Tomažie. Usoda mu je namenila, da se je moral posloviti od življenja že v 22. letu svoje dobe. Pokojni je bil letos vpisan na abiturientskem tečaju in prav v času, ko bi moral polagati Izpite, je žrtvoval svoje mlado življenje. Zaradi svojega plemenitega značaja je užival med prijatelji in tovariši splošen ugled. Poleg hudo prizadetih staršev, bratov in sestre žaluje za rajnim širen krog njegovih znancev. Njegovo truplo so pokopali 24. februarja pri Mariji Zali. Naj v miru počivat! u— Cvetna nedelja letos sicer nI bila tako živahna kakor druge čase, kar je pač razumljivo zaradi stopnjevane pozornost: Ljubljančanov, ki so jih teroristični letalski napadi vendar že precej izmodrilL Mladina, večji del v spremstvu staršev, je že zgodaj obiskovala ljubljanske farne cerkve. Kljub vojni in malenkostnemu uvozu butaric lz okoliških krajev se je postavljala z lepimi, sicer bolj majhnimi, a zato zelo lično okrašenimi butaricami. V marsikateri butarici so bila namesto pomaranč žolta jabolka. Starejši pa so nosili k blagoslovu oljčne vejice. Tu in tam so fotografi uvrščali mlade junake z butaricami pred svojo kamero, da bo ostal trajen spomin na cvetni praznik v največjem letu sedanje vojne. u— Upokojenci — prizadeti po bombnem napadu, naj se javijo pri Sociain. po. moči, G:sposvetska cesta 2/1. S seboj naj prinesejo osebno izkaznico, knjižico, ki so jo dobili na svojem zbirališču, če pa te nimajo, pa potrdilo mestnega županstva, da so oškodovani po bombnem napadu in za koliko. — Združenje javnih uslužbencev. u— Ambulanca interne klinike zopet posluje počenši od 1. apriia v»3lk delavnik od 7. do 8. ure zjutraj. Obiski za bolnike so dovcijeni trikrat tedensko, in sicer samo od V« 18—18 ob sredah, sobotah in nedeljah. u— Dr. Rožena Merljak, Miklošičeva cesta 18, telef. 29-89, ordinira od 1. aprila etaije od »/«4.—»/»5. ure popoidre. u— Prezasedba nekaterih vlog v »Paga-niniju«. Opera je ponovno uvrstila v repertoar Leharjevo opereto »Paganini« in tako dala nekaterim pevkam in pevcem priliko, da se uveljavijo v posameznih vlogah. Pevsko je najzanimivejši nastop ge. Sonje Ivan-čičeve kot Ane Elize in Antona Korena v naslovni vlogi. Temperamentna igra in posebej še pevske kvalitete ge. Ivančičeve so dale vlogi Napoleonove sestre nekatere mikavne odtenke. Nastop Antona Korena v vlogi »demonskega goslača« je bil sicer brez igralsko močnejših poudarkov v smer demoni zma, omejujoč se v glavnem na Pagani-nijevo erotično prikupnost, v pevskem pogledu pa je Koren izpričal tiste učinke, ki so že ob prvem nastopu v ljubljanski Operi pokazali njegovo uporabnost v lahki odrski glasbi. V vlogah, ki nmajo pevskega značaja, sta nastopila dva priznana dramska igralca: Lipah kot komično dobrodušni lm- SOBARICO, pridno in pošteno, takoi sprejmem. Nasiov v Jutru. 6240-la * KUHARICO, dobro, takoj spre]mem. Naslov v Jutru. 6241-la ■ SLUŽKINJO, lahko tudi stare;ša, sprejmem za pomoč v gospodinjstvu k 3 osebam. Predstaviti se dopoldne pri I. K., Gorupo va 4/III. vrata 10. 6301-la e DELAVKE potrebujem. — Kupujem vsakovrstne ščetine in žimo po najvišji ceni. Šimenc Anton, delavnica ščetk in čopičev. Breg št. 8. 6523-la * POMOČNICO, gospodinj sko, v.-.ieno kuhe, sprei-mem k dvema osebama. — Naslov v Jutru. 6527-la * PRODAJALKO za slaščičarno sprejmem. Naslov v Jutru. 6541-1» * KUHARICO, vajeno vseh gospodinjskih del, sprejmeta dve osebi. Naslov v Jutru. 6528-la * POSTREŽNICO, ki zna tudi likati, sprejmem takoj za popoldanski čas. Naslov v Jutru. 6571-la KLJUČAVNIČAR želi dopoldansko ali popoldansko zaposlitev v tovarni aH dragie. Ponudbe Jutru pod »Kliučavničar«. 6590-3 OSEBO, ki bi obdelala parcelo (kot Parmove-Beži-grad), sprejmem. Plačam ev. v naravi. Dr. Gross-mann, Gosposka 3/II. 6503-3 VAJENCA za ključavničarstvo sprejmem. Naslov v Jutru. 6615-44 to&äft. HARMONIKO, klavirsko, na 80 basov, s 3 registri in punčko iz ceiuloida ugodno prodam. Naslov v Jutru. 6420-6 SODE, transportne, 24 komadov, po 174 1, v dobrem stanju, prodam. Radilovič Ivan, Sv. Petra cest» 25. 6478-6 KREDENCO, nizko, kuhinjsko, in ieseno steno prodam. Ogled ob delavnikih od 17. ure dalje. N?-slov v Jutru. 6497-6 ŠKORNJE št. 42, moške, skorai oove. prodam. Sku-bic, Podmilščakova 25. 6494-6 BLAGO, sivo, športno, za plašč, kostum ali moško športno obleko, prodam. Ogled od 8 do 12. Petrar-kova (Komenskega) 10. 6495-6 KOLO, damsko, skoraj novo, ia moiko kola brec gum ugodao prodam. Naslov v ivtrn. «591-4 SV. STROJ, pogrjsljrv, z» lo dobro ohranjen, prodam ali deloma zamenjam sa protivrednost. Trgovini Stf. Mestni t« 9. M98-6 SEDEŽ za kolo, nov, prodam. Rajčevič, Malejeva ulica 9/1. 6516-6 BLAGO za kauč ugodno proda Korun, Tržaška cesta 69/11. 6498-6 KOLO. moško, »Waffenrad Steyer«, prodam. Pe-trareova (Komenskega) 26. 6587-6 KURIVO, manjšo količ no, prodam aii zameniam. Naslov v Jutru. 6602-6 LIMONO V ČAJU dobro nadomešča limonin ekstrakt »Citrol«. Stekleničko prinesite. s seboj. Drogerija Anton Kane, Židovska ulica 1. 6585-6 RJUHO, kapno, volneno jopico in krilo, svileno ruto in blazino prodam ali zamenjam. Naslov v Jutru. 6581-6 KOLO, moško, v dobrem stanju, prodam. Brejčeva 24 6583-6 VIOI.TNO. mojstrsko, staro, kitaro, citre in cinasto korito za pranje perila ugodno prodam. Naslov v Jutru. 6576-6 Ob i. E K. O. dobro ohranjeno, letno, sivo, za srednjo močno postavo, protiam. Ogled: Krojaštvo Zupančič, Povšetova 33. 6563-6 BLAGO za damski plašč ali kostum ter moški površnik prodam ali zamenjam. Vprašati: Rimska 9, II. nadsü., vrata 16. 6556-6 KOSTUM, nov, športni, predvoino blago in zaboj drobnega premoga prodam. Cesta 800 let Ljubljane 66. 6561-6 HARMONIKO. d:atc-ično. skoraj novo, dobro ohranjen gramofon in 6 n p-cd-voT.ega blaga prodam. Zaloška 51. 6557-6 VOLNO, spredeno, ovčjo. 70 dkg, prodam. Nasiov v Jutru. 6487-6 ČEVLJE, črne, «emiš, z visoko peto, št. 39, prcd.im ali zameni im za rjuhi. Naslov v Jutru. 63:^-6 OBLEKO, rn novo, iz čiste volne, in b!;go za paiaca prodam ev, zim.e-njam. Naslov v Jutru. 6419-6 KOVČEGA, dva. usnjena eden potovj'ri. dva para čevljev št. 43-44 in frak. ->se skorai novo, prodam. Nislov v Jutru. 64f*?-6 SALON ARIE št. ?P nove. črne, semiš. pr. t/ m ali zameniam. Naslov v Jutru. 6481-6 VOZIČEK. ntr">?K globok, predvojni material, v iako dobrem stanju, in predseb-no steno prodam ali namenjam za "portni voziček Barvarska steza 5, pnt'.:č-je. 6554-6 PLA?<* dežni, in dve domski obleki iz finega blaga proda krojač Pirman. Sv. Petra nasip 17. 6549-6 KLAVIR, krjtek. črn, znamke Törstl, prodam. — Ogled od 17 do 19. Naslov v Jutra. 6553-6 KOSTUM, siv, in blago s Podlogo za kostum prodam *t denar ali protivrednost. Saltj, Verdijeva g. pritlič- j«. __6'32-6 VOZTKEK. otroSki, r'^fenk. prodarp. — Sniovic Mara. Mestni «es 8/L 6531-6 OBLEKO, moiko. Športno, predvojno blago, prodam ali zamenjam. Nekadilci imajo prednost. Naslov v Jutra. 6520-6 KOMPRESOR s pogonskim motorjem 9.5 PS, kompleten, za avtoličarja, pleskarja itd., prodam. Ponudbe Jutrn pod »Kompresor«. 6505-6 MIZI, dve, večji, iz mehkega lesa, takoi prodam. Ogled od 17.30 do 18.30. Naslov v Jutru. 6525-6 KOLO. moško, novo. prodam. Rožna dolina, Pred-jamska 14. 6521-6 PIS. STROJ, »Erika«, nov. portabl, prodam. Pred am-ska 14. 6522-6 OBLEKO, moško, športno, za srednjo postavo, v dobrem stanju, prodam. Naslov v Jutru. 6524-6 KOTEL, bakren, s stojalom, 30 litrski v obliki polkro-gle, prodam. Habič, Matejeva 9/1. Kodelievo. 6515-6 RADIO orodam. Križevm-ška 7/1, levo. 6512-6 BLAGO, riavo, za obleko, in temnosrvo za površnik, s podlogo, prodam. Kočar, Šmartinska 22a/I, vhod z dvorišča. 6514-6 VOZIČEK, otroški, globok, pr"dam. Medvedova 7. dvorišče. 6507-6 PLAŠČ iz balonske svile prodam. Pintarič, Wo'fovj ulica 12. 6506-6 __ t/, Jf^rrf*. s * - '-f 'Z '' SIV STROJ, lahko tudi stareiša znamka, kupim Ponudbe s ceno Jutru pod »Denar«. 6253-7 VOZIČEK globok po možnosti novejšega modela ir z dobrimi gumanv. kupim Ponudbe s ceno lutru pod »Nar;?čai«. 6251-7 OTOMANO. čisto. kupim. Plačam do 4000 lir P nudbe lutru pod "O o-mana«. 6255-7 VOZiČEK. i-p. športni po možnosti nov n rv*icr kolo z dobro pnevmatik«, kurim. Ponudbe s cen lutru pod »Sprehod« ^248 " KAVČ dobro ehr?n:en. kupim in dam protivrednost Naslov v Jutru 6<>2C T TORBO, kruüno, kupim Vidergar Anica, Petr ulica 20. 661'.-- PI.A5Č, Jt;r ž-rsk.. čr lahek, za vtčjo post?'-o. kupim. Nas ov v Jutru. 661)7-7 ODEJO za doenčk.- belo. ali modi». t?koj kuoim. Ponudbe Jutru ped »r -treb:t:?m t :ko 6603 7 KGI.O, žctKkO, novo malo rabi eno. kup m. — M'fj, ur.-r. Fr-nč:Pii ' 65 1-" GALICO. modro. 5 k«, in elektromotor 5'/t HP-kup o ali zameo. ini z« protivrednost. Ntslov v Jutru. 6552-" TTTTTNTCO. ntefs« cr KUPIM: Rechensch iber, elektro Hi mašioski, addia-tor, ter AEG-Hilfsbnch. Ponudbe Jutra pod »Rechen s ch iber«. 6547-7 RJUHI, dve, stari tU nori, posteljno odejo (kovter) in moško že zanošeno srajco kupim. Bežigrad, Apihova ulica 24. 6548-7 SPALNICO, novo: 2 postelji, 2 posteljni omarici, 2 omari, kupim. Ponudbe Jutru pod »Spalnica takoj«. 6542-7 TUR. SKRIPTA zi III. državni izpit kupim «li zamenjam za skripta za II. drž. izpit. Skrabčeva 9/1. 6538-7 LINOLEJ. 1 kv. m. kupim. Ponudbe Jutru pod: »Linoiej«. 6537-7 KOLO. novo tli malo rabljeno, kupim. Nislov v Jutra. 6536-7 B-A TROMPETO za sa: Ionski orkester kupim ali zameniam za protivrednost. Ponudbe Jutra pod »Trom-oeta«. 6508-7 JEDILNICO, moderno, kupim. Ponudbe Jutru pod »Jedilnica«. 6502-7 i z, 'jftmeniam 150 k* r.os- takoi. Židovski rosti, kup' »teri 4 6546 KOKOS zamen'am za krompir. Naslov v Jutru. 6 58-8 VOZIČEK, športni, zameniam za manjši radioaparat. Ponudbe Jutru pod »Stare gume«. 6613-8 PETELINA, itjci in premog zameniam za dobro -roško obleko. Naslov v Jutru. 6606-8 DaRILO za damo, zelo dragoceno, zamenja, delno proda kadilec. Ogled dopoldne. Naslov v Jutra. 6599-8 VOZIČEK, športni, elegin-ten. p'eten. zameniam za Gtrošk: bicikel s stranskimi opornimi kolesi Rožna dc-iina cesta IX, št. 25. 6589-8 KOIO. moško, dobro ohranjeno, »Torpedo«, zame-nim za proti, rednost. Naslov v Jutru. 6597-8 PLAŠČ za 9—12 letr.o deklico. svetei, karo,- lepo ohirn-en, z. rr,en;am za protivrednost. Naslov v Jutru. 6592-8 •»'"•3TUM čm. za v:txo j-wStivo, Ziruenjam. N^'.ov v J J tru. 6582-8 KO.-O, moško, v dobrem ?t r:u, uer Jno zamenjam za protivrednost. Šmartinska 96 (šola, pri hišniku). 6 ^-R ŠIVAL. STROJ »Nccchi«. nov, p-od.im ali delno zamen ar.1 za protivrednost. N.-sVv v Jutru. 6574-8 ČEVLJE. dekl:ške, št. 36. skoraj nove. zameniam za št. 37 z nizko peto. Blei we sova 17a/II. desno. 6573-? ŠUNKO zameniam za protivrednost. Naslov v lutru. 6572-8 OBLEKO, moško, dobro ohran-eno, z-rneniam za protivrednost. Nasiov v Tu tru. 6570-B OBLEKO, moško, črno, in deško žametno obleko, primerno m prvo obhajilo, oboi* skvrii novo, atm«-njam xt protivrednost. — Vrt??! 5 'ITI, d «se o. ««4-8 JOPIČ, vetrni, prvovrfrse. 4-mski. T4!"nen:»m zi pro-ti-.-fdnost. Ulict sti" m-»v. de 6/1. 6560-8 Uradni razglas obveznikom delavne službe Na podlagi poziva. Iti ga je izdal Höherer SS- und Polizeiführer im Wehrkres XVIII, SS-Obergruppenführer und General der Polizei Rösener, so se morali vsi moški v starosti od 16 do 60 let javiti na zglaševallščih Pöll-Aktion. Mnogim pa iz poklicnih ali drugih razlogov ni bilo mogoče zglasiti se ob določenih dneh. Z oziram na to se bodo Se v sredo, dne 28. t. m., in v četrtek, dne 29. t. m., na vseh ie objavljenih zglaševalifčih vršila vpisovanja Zato naj se v teh dveh dneh javijo na zglaševališčih svoj;h okrajev vs tisti moški v starosti od 16 do 60 let, ki te svoje obveznosti ie niso izpolnili. Hkratu se ponovno opozarja, da bodo proti vsem tistim, ki se iz kakršnih koli sebičnih nagibov zglasilni dolžn «t od"e-gujejo. izdani najstrožji policijski ukrepi. Vsakdo, ki se ne javi, škoduje lastni narodni skupnosti Obratovat?» čas v obratih trgovinah lo pisarnah Sef pokrajinske uprave je pod VIII. št. 1172/1 od d?r*es odredil naslednje: Obratovanje v irgovn kih obratih ter v zasebnih zavodih in pisarnah, izvzemši v transportnih podjetjih, se Ho nadaljnjega določa na čas med 7. in 10 30 uro dopoldne ter med 16. in 18.30 uro popoldne Obratovalni čas za gostinska podjetja se določi s posebno odredbo. Ta odredba stopi takoj v veljavo. presarij Bartuccl in Lojze Drenovec kot elegantni knez Felice. S to prezasedbo je bilo pač ustreženo načelu »variatio dileetat«, v ostalem pa Leharjeva opereta, ki jo je spretno zrežiral Drago Zupan in muzikalno naštudiral Samo Hubad, ni pokazala večjega učinka, kakor ga je mogla doseči z lansko uprizoritvijo. u— Darovali so: Podpornemu skladu za slepo mladino neimenovana gospa 200 lir v počastitev spomina Fr. Lozarja, rodbina Franca Stepišnika 200 lir v počastivev spomina Zofije Drolc, neimenovana gospa v dober namen za ozdravljenje 500 lir, neimenovana 200 lir v spomin pok. Hede Dobedc, Fran Bonač 500 lir v počastitev spomina Valentina čopa, Vera Magušar 500 lir v počastitev spomina Eda Praprotnika; za občinske ubožce v Borovnici v počastitev spomina Ivana Turšiča Joško Majaron 500 lir. Franc Grmek 1000 lir in neimenovan 1000 lir; za Socialno pomoč tvrdka Belihar in Velepič 500 lir. Dr. Volavšefe JOsip zopet «rdintra. V letin Z Gorenjskega Radovljici je nmrl po kratki bolezni 63-Krešimr Črnko, lekarnar in posestnik. Pred 19 leti je prišel iz Petrovaradina v Radovljico, kjer je prevzel lekarno in hišo na Glavnem trgu od dedičev pokojnega Roble-ka. Lekarno je prenovil ln nanovo opremil. Kmalu je zaslovela širom Gorenjske. Na zadnji poti so pokojnika spremili številni R adovliičani in okoličani, domači mgd Radovljičani in okoličani, domači pevci pa 9o se v cerkvi ln na pokopališču poslovili od njega z dvema žalostinkama. Smrt med gorenjskimi rojaki. V Šenčurju pri Kranju je umrla v 18. letu svoje dobe gdč. Milenka Babičeva. — Na Visokem je 23. februarja umrl posestnik Ivan Debe-ljak. Na vzhodnem bojlSčn je padel gorenjski rojak, edlnec svojih staršev grenadir Aleš Pernuš iz Kranja. Zaradi pomanjkanja prostora bomo danes Izostale male oglase priobčili v prihodnji številki »Jutra«. ZRCALO, veliko, starinsko, z omamatim podstavkom in marmornato ploščo, zamenjam za kurivo oz. električni kuhalnik. Naslov v Jutra. 6499-8 GOJZERJE štev. 40. nove polčevlje št. 42«/«. stare rjave it. 44 ic lepo ping-pong mizo zameniam ali prodam. Praiakova 17/11, levo. 6370-8 KROMPIR, semenski, dam za hlevski gnoj. Pooudbe Jutra pod »Gnoj«. 6543-8 KAVO, pravo, 1 kg. zt-menjtm za kurjo pičo. Naslov v Jutru. 6518-8 KROMPIR, semenski, zamenjam zi minufakturno blago. Naslov v Jutru. 6509-8 BLAGO, prvovrstno, predvoino, za moško obleko ali damski kostum, zamenjam za damsko kodo. Gradišče 2/II, levo. 6501-8 PLAČAM s semenskim krompirjem enoletno najemnino majhne njiv*. Ponudbe Jutru pod »Njiva«. 6496-8 SOBO, kjer koli, prazno ali opremljeno, iščem. Ponudbe Jutru pod »čista«. 6567-23a SOBICO, opremljeno, za d vi gospoda, iščem. Plačam točno ali dam protivrednost. Pooudbe »Jutra« pod »Dva«. 6525-23a I STANOVANJE, enosobno, | zamenjam z eno- ali dvo-! sobnim, takoj tli pozneie. i Ogled od 16 do 19. Naslov v Jutru. 6517-21 NJIVO vzamem ▼ nijem. Naslov v Jutru. 6609-17 NJIVO v Sp. Šiški, znotraj bloka, dam v najem. Naslov v Jutra. 6565-17 SOBICO iščem s 1. aprilom. V prostih urah bi lahko pomagala v gospodinjstvu. Naslov v Jutru. 6619-23a SOBICO, milo, preprosto, iščem od stolnice do Pod tranče. Ponudbe Jutru pod »Plačam v naturalijah«. 6617-23a SOBO. opre/nlieno aii prazno, iščem Plačam v m-tur«li;ah. Ponudbe »'utru« pod »P.«. 6569-23a POSOJILO na hipoteko dam do 100.000 Ur na vknjižbo na pivo mesto zemljišči aU hiše proti zelo nizki obrestni meri. Ponudbe Jutru pod »Posojilo«. 6608-37 DENARNICO Z oblačilno nakaznico nt ime Resnik Ireni sem izgubili v soboto zvečer od prehodi nebotičnika po Celovški cesti do Medvedove ulice. Najditelja lepo prosim, da jo odda proti nagradi v trgovini Koretič, Ulica, 3. maja. 6596-37 ROKAVICO, desoo, rjavo, usnjato. podloženo z beio kožuhovino, je izgubil vojni invalid od Bežigrada do Aleševčeve ulke. Najditelja naproša, aci jo proti nagradi 150 lir odda v upravi Jutra. 6584-37 ROČNI VOZ je bil ukraden nt glavnem kolodvoru. Oseba je znana in jo prosim, da ga vme nazaj na isto mesto. 6562-37 ETUI, usnjen, s plaketo Marije z Jezusom, sem izgubila.. Ker mi je zelo. drag spomin, prosim najditelj«, naj ga vme proti nagradi v opravi Jutra. 6555-37 KINEMATOGRAFI KINO SLOGA. »Filbannooiki.c Predstave ob 17. in 19. uri. KINO UNION. Zaradi koncerti dane* obe predstavi odpadeta. KINO MATICA. Tel. 22-41. »Gemanm.« Predstave ob 17. in 19. ari. f Lftruieni od trpljenji je odšla uživat večni pokoj v Gospodu naša mami .TALEN MÄRIJA «tan 66 let. Pogreb bo v torek 27. mara. ob 9. »ri z 2al. kapde sv. Petra. V Sv. KriJu. Ljubljana, 25. marca 194;. SUvk, in Anica, hčerki; Julija KbaAr. »estra. f Sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem m znancem pretežko vest, da du j« r <0, letu rtarosti zapustil kot žrtev letalskega napada nal najbolj«, preskrb ni moi. očka, brat itd. gospod KILLER ALBERT PofMb pfMhama pekoinjk» Ho » «ate. M. < 9. nri t Žal. We. «v. — -- Entgegen der m-sprttngHchen Ve rang lin d et der Konzertabend de* Senders Laibach am Dienstag, 2 7. März, nicht um 19 Uhr 80 sondern schon u n. 18.00 Uhr im grossen UnionsaaJ statt. Mitwirkend sind: der Gast der Laibacher Staatsoper Kamersänger Dr. Julius Fölzer, der Geiger Miran Viher und der Planist Marijan Lipovšek. Da« Programm bietet eine erlesene Auswahl aas dem Li"š. sowie eine V loiiiLsona-te von Johane* Braiims. Restliche Karten sind in der Buchhandlung Glasbena Matica ab 7 Lhr früh und an der Abendkasse zu haben. Ra- ve- w Opozarjamo naSe «tat-lje, da priredi dio Ljubljana koncertni večerv . ^ lik i Lnionski dvorani v torek 2 7. marca ob 18 00 in ne ob 19.30 kot 5? bilo objavljeno. Nastopili IkkIo: gost Ijub-anske državne opere komorni pevec dr Julius Pölzer, violinist Miran Viher in p^Milst Marjan Lipovšek. Sportd bo obsegal izbrane pesmi I ranzc Sehuberta, Roberta Schu-manna, Huga WoLfa; Hansa Pfitznerja, IU-charda Straussa in violinsko sonato, ki jo je zložil Johannes Brahms, še preostale vstopnice se prodajajo v knjigami Glasbene Matice od 7. ure zjutraj in f torek zvečer pri blagajni L nionskc dvorane. Večer s venske Krike ki bo jutri, v sredo, ob 17 v dramskem gledališču, bo imel naslednji spored: Jože Peterlin: Beseda za uvod; Oton Župančič: V brezglasje; Joža Lavrenčič: Ob vrnitvi (recitira Slavko Jan); Anton Vod nik: Sveti Dorcteji; Jože I>ular: Zvestoba Mlin; Fran Gerbrč: Kam? (poje Franc Langus, pr-' klavirju Jože Osana); Vinko žitnik: Naši zemlji, Na Orlevem vrhu. Stanko Bračko: Kopalke, Iskrena pesem, Ljubezenska pesem v večeru Velikega petka. Severin šah: Prošnja za mrtvega pesnika, Iz »speva rodni zemlji« (recitira Ma. rija Vera). Po odmoru: Alojzij Gradnik: Pojoča kri. ObL^k v taborišču na Rabu (ree tira Marija Vera); Pavle Karlin: Izpoved (recit. Marija Vera); Cvetko Golar: Molitev. Vinko Beličič: Zo. ra pomladi. Oktober, Ante Debeljak: P -mladna vihra (recitira Slavko Jan), Dušan Ludvik: Dekle z vrčem. Padlemu bratrancu (recitira Slavko Jan); Anton Lajovic: Iskal sem tvojih mladih in (poje Frane Langus, pri klavirju Jože Osana); Mitja šarabon: Prvo srečanje, Dež. Senčni dan; Leopold Stanek: Večer pred pemladjo. Pesem kmečkega doma; Severin Sali: Pozdravljam te, zemlja . .. (recitira Marija Vera). Začetek večera je oto 17 ln ne <*> 18 kot smo prvotno javili, v primeru alarma pa pol ure kasneje. Lz sporeda tega večera vidimo, da bo te izrelen kultu:ni dogodek za Ljubljano. Petnajst sodobnih pesnikov bo sodelovalo na večeru. Večinoma bodo brali svoja dela umetniki sami. kar ima tudi svo i o ceno. ker bomo mogli tako dobiti direktni stik z ustvarjalci naše besede. Dramskega gledališča ne bo napolnila samo mladina, ld že zlaj sega po vstrpnicah, ampak vsa Ljubljana, ki ji je mar slovenska kultura in ji je pri srcu naša beseda. DRŽAVNO GLEDALIŠČE Torek, 27. marca ot> 17.: Bernard Shaw Pygmalion. Red C. Sreda, 28. marca, ofc 17: Bernard Shaw: Prgrnaßoo. Red Sreda. BELEŽNICA KOLEDAR Torek. 27. marca : R upert, DE2URNE LEKARNE Mr. Suinik, Marijin trg 5 ; Mr. Deu-Klaojičei: Dri, Gosposvetska 4; Mr. Bobinec ded.. Rimska cesta 33. RADIO LJUBLJANA TOREK, 27. MARCA 7.00—7.10 Poročila v nemščini 7.10—9-00 Jutranji koncert; vmes od 7.30 do 7.40 poročila v slovenščini 9.00—9.10 Poročila v nemščini 12.00—12.30 Napoved sporeda, nato opoldanski koncert 12.30—12.45 Poročila v nemščini, poročilo o položaju in poročila v slovenščini 12.45—14.00 Koncert za razvedrilo, radijski orkester, vodi D. M. Siianec 14.00—14.10 Poročila v nemščini 14.10—15.00 Od dveh do treh — šare meh (prenos) 15.00—16.00 Osrednji nemški spored 16.00—17.00 Vaška godba in sopranistka Branka Strgar; spremljata Avgust Stanko na harmoniki m Franc Stanič na kitar-17.00—17.15 Poročila v nemščini ic slovenščini 17.15 do 18.00 Popoldansko glasbeno kratkočasie 18.00 do 19-30: Prenos koncerta iz ve'.Tce u-nionske dvoraoe. Izvajajo: komorni pevec dr Juli' Pö'zer, tenor; Miran Viher, violina, in Marjar, Lipovšek, klavir. 19 J® do 20.00: Slovenska ljudska oddaja. 20.00—20.1^: Poročila v nemščini. 20.15—20.^0: Poročil« v slovenščini. 20.30—21.00: 5r-----1 »Stire fantje«; , pevskimi točkami sodeluie H<. ich Friedl. 21.00—22.00: Iz opernega sveta. Rrdiiski orkester vodi D. M. Šijanec. 22.00—22.15: Poročila v nemščini ju napoved sporeda. 2.H—24.00: Glasba pred poinočio (prenos). f Tvrdka J. GOREČ sporoča tužno vest, da w pri u-ačnem ne rwdu pri Postojni trafrčno precrtnoi ->ten Prokurist, gospod FCTLLER ALBERT Rajnega, ki je posvetil rse svoje sposobnosti pro-evitu naSega podietia. bomo ohranili v trajnem spomina. LJUBLJANA, do- 24. marca 1945. Prerideo s tolažili sv. vere aas je zapostS v 77. letu nal dobri mož, oče in stric, gospod f FISTER FRANC bivfi mesar in posestnik Pogreb dragega pomnika bo 28. marca nb '''s9. vri z Zal, kapele sv. Krištofa, k Sv. KriJu. Ljubljana, 25. marca 1945. Žalujoči: Etna, žena; Franci, Zofka. Emica ia TfTka. otroci. ki ostalo sorodstvo. Prosimo üb«* »ofclja. liubljrn*. da« tt. Ztlujoča lena s bčerkuna in oatalo sorodstvo. t Umri j« v 83. letu starosti gospod JEŠE IVAN uradnik v pok. Pogreb bo v torek ob pol 6. on iz viške cerkve ( tamkajšnje pokopališče. Ljubljani 25. marca 1945. Stalni oči ostali. f Na cvetno nedeljo je v starosti 78 let zatisnil svoje blage oči naš dobri očka, tast in dedek, gospod KOKOLJ FRANC Spremili ga bomo k večnemu počitku v torek.