Posamezna številka 10 vinarjev. Šlev. 288. V Ljubljani v soboto, 14. decembra 1912. Leio xl Velja po pošti: ss K 26-- Za oelo leto naprej sa pol leta „ za četrt leta „ ■a en meseo „ za Nemčijo celoletno sa ostalo Inozemstvo 13-6-50 2'20 29--35-- V Ljubljani na dom: Za celo lelo naprej . K 24 — za pol leta za četrt leta za en meseo 12' B — 2- V spravi prejemali mesečno K 1-70 Inseratl: Enostolpna petitTrzta (72 mm): za enkrat . . . . po 15 T za dvakrat . . . . _ 13 _ za trikrat 10 za večkrat primeren popust. Poslano in reki. notice: enostolpna petltvrsta (72 mm) 30 vinarjev. ; Izhaja:; vsak dan, lsvzemil nedelje is praznike, ob 5. url popoldne. (fcj- Orednlitvo Je v Kopitarjevi nllol štev. 6/I1I. Rokopisi se ne vračajo; netrankirana pisma se ne teta sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravništvo Je v Kopitarjevi nllol štev. 8. "Kaj Avstr. poštne bran. račnn št. 24.797. Ogrske poštne bran. račun št. 26.511. — Upravnlškega teleiona št. 1)18. Današnja številka obsega 16 strani. Trpljenje koroških Slovencev. Pri proračunski razpravi v dunajskem državnem zboru jc imel koroški državni poslanec Fr. G r a f e n a u e r zanimiv govor, v katerem je razkril naravnost nečuvenc razmere, pod katerimi trpi slovensko ljudstvo na. Koroškem. Iz govora posnemamo po steno-grafskem zapisniku sledeče: Koroški sodniki. Slovenci prebivajo na Koroškem v 13 sodnih okrajih; v Trbižu, Šmohorju, Podkloštrom, Beljaku, Rožeku, Borovljah, v Celovcu, Svincu, Velikovcu. Do-berlavasi in Železni Kapli. Pri teh okr. sodiščih je nad 30, z deželnim sodiščem vred nad blizo 50 sodnih uradnikov, izmed katerih sta samo 2 Slovenca, namreč sodni predstojnik v Železni Kapli in pa sodnik v Doberlavasi. Vsi drugi so Nemci, od katerih je en del več ali manj slovenščine zmožen, velika večina sodnikov, ki imajo s slovenskim ljudstvom uradovati, pa slovenskega jezika sploh ne razume. Dočim morajo domačini, sinovi slovenskega ljudstva, katerih je lepo število, izven dežele služiti (dr. Kraut v Logatcu, dr. Schau-bach v Črnomlju, dr. Sitar v Brežicah, dr. Kušej v Gradcu, dr. Ilavnik pri Sv. Lenartu v Slov. goricah, dr. Silan v Mariboru itd.), se nastavljajo pri koroških sodiščih v mešanih krajih ljudje iz vseh dežel in z najbolj dvomljivimi jezikovnimi sposobnostmi le, ker so zvesti pristaši nem. nacionalcev. Da, še Poljake imamo, ki pa znajo biti zelo nemšlto-macionalni, Nemce iz Češkega, Tirolskega, Štajerskega, samo nobenih Slovencev! Koroški Slovenci ne smejo pred sodiščem slovensko govoriti. Ti slovenskega jezika nezmožni gospodje se vedno ustavljajo uradovanju v slovenskem jeziku in porabijo vsako priliko v to, da slovenščino odklanjajo. Splošno se sme reči, da ni o kaki enakopravnosti slovenskega jezika, četudi samo teoretični, nobenega govora. Kolikor se slov. jezik sploh uporablja, je samo pripomoček v sili, kadar se obravnava s stranko, ki ni zmožna nem. jezika. Slovenske vloge sicer sodišča sprejemajo, ker to ukazujejo jezikovne naredbe iz leta 1862 in leta 1882, nimamo pa nobenih slovenskih rešitev, niti slovenskih tiskovin, ki so bile še pred par leti jjri vseh tozadevnih sodiščih v rabi in ki se zdaj uporabljajo kot ničvreden papir. Glede ustmenega obravnavanja pa sme stranka samo teclaj slovensko govoriti, kadar ni nemščine vešča. Lah ali pa Kitajec, ki pride slučajno pred naša sodišča, se sme posluževati svoje pravice in materinega jezika, ne sme se pa tega domače, slovensko ljudstvo. Kakor hitro zasluti sodnik, da zna stranka nemški jezik, in če ga tudi . za silo lomi, jej ne pusti slovensko go- | voriti. Če hoče stranka kljub temu s sodnikom slovensko govoriti, jej delajo take sitnosti in težave, da mora končno svojo zahtevo umakniti. Tako je stal n. pr. župnik Sekol iz j Vogrč v sodnem okraju Pliberk, torej v čisto slovenskem okraju, pred sodi- i J ščem. Moral bi biti zaslišan kot obtože- \ j nec zaradi nekega dopisa v »Miru«. Ko začne slovensko govoriti, ga sodnik Fiirstbauer ustavi in zahteva, naj go- i vori nemško. Ker sc pa župnik tej ne- I čuveni zahtevi ni udal, ga pusti slednjič sodnik slovensko govoriti, sam pa govori nemško. Ko župnik zahteva, da se napravi zapisnik v slovenskem jeziku, | je kratkomalo sodnik izjavil, da je za- i slišanje končano. In tako je župnik od- ' šel, ne da bi bil v stvari sami zaslišan in ne da bi se bil kak zapisnik napravil! In taki slučaji so pri preiskovalnem sodniku v Celovcu na dnevnem redu. Pri ravno tem sodišču jo sodnik Tscherny slovenskemu koncipientu dr. Gosaku prepovedal s slovensko stranko slovenski govoriti. Slovenski zastopnik ne sme torej pred sodiščem s slovensko stranko, ki ne zna nemščine, slovensko govoriti! Vprašam vas, ali je na Turškem slabše? Hochenburger mi mora priznati: Resnico ste govorili, slabše ni niti v Makedoniji. Drug slučaj. Advokata dr. Brejc in dr. Miiller sta zastopala pri okrajnem sodišču v Celovcu tri stranke, od katerih dve ne razumeta nemščine. K ob-| ravnavi sta prišla njihova koncipienta dr. Frlan in dr. Oblak. Sodnik dr. Torg-gler in zapisnikar sta znala oba slovensko, pa sta kljub temu prepovedala koncipientoma slovensko tožbo predna-šati in slovensko odgovarjati. Obema je bila beseda vzeta in obravnava preložena. Pri naslednji obravnavi sta se oba koncipienta izkazala s pooblastilom strank, ki njihovo postopanje odobravata in naročata, da morata koncipienta pred sodiščem slovensko razprav-Jjati. Kaj se je zgodilo? Sodnik jc kratkomalo celo postopanje ustavil. Dež. sodišče pa jc zadevo potrdilo, in kar je najlepše, oba zastopnika naznanilo na advokatsko zbornico, ki je zato oba kaznovala. Postopanju sodnika in advokatske zbornice je iskati vzroka lc v narodnem sovraštvu. In to sc imenuje na Koroškem postava! Koroška sodišča nimajo nobenih tolmačev za slovenščino. Ker mnogi izmed sodnikov ne znajo slovensko, se morajo posluževati slovenskih tolmačev. Večina sodišč na Koroškem pa pravih tolmačev sploh ne pozna. Sodniki kličejo za tolmače kar kakega sodnijskega slugo, paznika ali eksekutorja in ka kratkomalo brez vsakih formalnosti za tolmača napravijo. To delajo n, pr. v Beljaku, kjer ni na celem sodišču niti enega za obravnavo s strankami določenega sodnika, ki bi znal slovensko. Nekoč so poklicali za tolmača nekega hrvaškega frizerja, ki sam ni obvladal slovenskega jezika. Ta slučaj se je zgodil v Svincu, če. hoče morda ekscelenca justični minister ime vedeti. S kakšnimi nesramnimi zvijačami delajo nemški nacijonalci, dokazuje sledeči slučaj. L. 1908. jo okrajno sodišče v Celovcu slovensko spisano tožbo kar zavrnilo. Proti temu sc je vložila , pritožba, kateri je deželno sodišče i ustreglo. Nato so pa vzdignili na Koroškem strašen špektakelj. Celovški mestni svet, trgovsko obrtna zbornica in celo deželni zbor so najslovcsnejšc )>ro-testirali proti tem slovenskim »novota-rijam«, po shodih so se govorili krvavi govori in nazadnje so napravili predsedniku deželnega sodišča šc hrupno I demonstracijo. V odgovor nato je pa izšel v uradnem listu »Klageniurter Zeitung« dne 21. januarja 1909. članek Mn. (Ena noč ob gališko - ruski meji.) (Marijana Teodorovič.) To vam je bilo zopet razburjenje v Galiciji, posebno v severnejših in vzhodnejših krajih. Krakovska policija je v par tednih polovila celo vrsto ruskih špijonov in skoro vsak dan so časniki poročali o najnovejših senzacionalnih dogodkih. Na političnem nebu so se tedaj zgostili temni oblaki ter preteče oznanjali vojno nevarnost. Povsod so ljudje govorili le o špionaži, v kavarnah, v salonih, na cesti. Moj soprog je bil tedaj poveljnik in graditelj neke utrdbe, ki so jo stavili tik ob ruski meji. Na svojo pisarno je pazil šc ostrejše kot prej, kajti v njej je hranil veliko tajnih načrtov, aktov in popisov, ki so bili za Rusijo posebno važni. Pisarna je bila v našem stanovanju. Z ograjenega dvorišča se je prišlo v ozko vežo s tremi vrati. Leva so vodila v pisarno, ostale dve pa v naše sobe. Nasproti oknu pisarne jc stala nizka in podolgovata stražnica, kjer so se straže redno menjavale. Tudi or-donance so bivale tam. Naša sobna okna so gledala na vrt. Preko tega se je videlo na. varšavsko cesto in na širne planjave. Na vzhodni strani, nekako deset minut od naše hiše na gričku, je hila utrdba, ki je gospodovala nad celo okolico. Da bi bila varnejša, so jo od vseh strani obdali z jarki in nasipi, ki so jo krili pred sovražnikom. Krog utrdbe so stale vojaške straže, ki so imele najstrožje ukaze ter so morale poveljniku o vsaki stvari točno poročati. Nekoč javi eden stražarjev mojemu soprogu, da vidi že dalj časa vsako noč duha, ki straši okoli trdnjavice. Moj mož se ni smejal tej vojakovi naivnosti, marveč ga vprašal, kakšen da je bil ta duh. »Javljam pokorno, duh je bil bel in je letal preko jarkov semtertje!« »Ali nisi mislil, da utegne biti to kak človek, ki se je nalašč odel v belo rjuho, da bi vas strašil, ali pu. vašo pozornost od nekaj druzega obrnil, ali pa celo, da bi vas prepodil?« »Javljam pokorno,« je jecljal vojak v zadregi, »jaz mislim, jaz mislim, da človek ne more letati, samo . . .« »Jaz mislim, jaz mislim, da si tele — si razumel?« »Da, gospod poveljnik!« »Sedaj poslušaj: če boš zopet zapazil duha, mi moraš takoj poročati — razumel?« »Da., gospod poveljnik!« . . . Kmalu po tem dogodku me je izvabilo jesensko popoldansko solnce v prostrano ravan. Ker sem bila strastna jahalka. zasedeni svojega iskrega arab-ca ter liajd na sprehod. Na pragu sta sedela moj dveletni sinček in poldrugo leto starejša hčerka. V lahkem diru je šlo po Varšavski cesti, potem sem krenila počez v ravan, cla bi videla prvo i vas, ki je še nisem poznala. Kmalu zagledam pred seboj bele hiše. Toda komaj sem dospela do vasi, se srdito lajajoč zakadita v mojega konja dva velika psa. Vsa prizadevanja, da bi se jili ubranila, so bila zaman. Arabec se je razburil in ko sta. ga. razljučeni živali ugriznili v nogo, sc je sjdašil ter z menoj zdirjal naprej. Od vseh koncev so leteli psi skupaj in se spustili za nama, Ta divja gonja je šele koncem vasi ponehala. .Moj arabec pa je dirjal kakor pred tisoč vragi čez jarke in ograje, ne meneč se za smrtno nevarnost, ki mi je pretila. Ne vem, kako dolgo je trajal 1a divji lov. S strahom sem zapazila, da se. je zmračilo. Volja do življenja mi je poslala rešilno misel: z vso silo potegnem za desno uzdo — konj sc visoko vzpne in obstoji, tresoč se po vsem telesu. Udal se je. Oba sva bila izmučena in morala sva se odpočili. Pot. domov je bila težavna. Oviro, ki jih je konj v neukrotljivem razburjenju z lahkoto premagal, so bile sedaj za utrujeno žival naravnost hude. Toda lakota ga je gnala naprej in mu kazala pot, kajti sama nisem vedela kod in kani. Vihar se je dvignil in zatulil preko poljan. Bližala se je nevihta in ko sem srečno dospela do varšavske ceste, je treskalo brez prenehanja. Moj arabec je dirjal proti domu, ne meneč se za peklensko gromenj« in bliskanje. Nakrat začutim, da se je nekdo prav narahlo dotaknil moje desne I rame, in predno sem sc nazaj ozrla, jc »Jezikovna praksa pri okrajnem sodišču v Celovcu«, ki pomenja strašno bla-mažo za nemške nacijonalce. Predsednik deželnega sodišča Schmidt je namreč z njim dokazal, da se ni nikdar nobena slovenska tožba od okrajnega sodišča v Celovcu zaradi slovenščine zavrnila in da se je topol prvič zgodilo. Da torej deželno sodišče ni uvedlo z ugodno rešitvijo pritožbe nobene no-votarije, k večjemu da se sme odklonitev slovenske tožbe od strani okrajnega sodišča imenovati novotarija. Predsednik je tudi dokazal, da so se preje slovenske tožbe slovensko reševale, da se je pa polagoma ta praksa opustila in da sc jc zadnja slovenska rešitev 1. 1908. odpravila. Ta slučaj nam kaže, da bi se pri koroških sodiSčiii lahko red napravil, samo če bi si hoteli trud vzeti in jezikovne razmere kakor v tem slučaju tako tudi pri drugih sodiščih določiti. Toda ko je. lansko jesen dr. Brejc ob neki priliki opozoril predsednika deželnga sodišča, naj se uradno preiščejo jezikovne razmere od nekdaj in seclaj tudi pri drugih sodiščih, mu je ta odgovoril, da bi to povzročilo v deželi velik vihar, z drugimi besedami, | resnica ne sme na dan, resnica, ki bi Nemce prepričala o njihovi lažnjivosti in Slovencem prav dala. Nemški »kurzovci« sovražniki slovenskega ljudstva. Omenil sem že, da našo domačo inteligenco, katere, imamo prav lepo število, pehajo iz domačije. In kdo prihaja na njih mesto? Takozvani nemški »kurzovci«. Ti ljudje, ki najbrže tudi od dunajske vlade precejšnje podpore vlečejo, so, kar njihovo jezikovno sposobnost. in prakso zadeva, popolnoma nesposobni, Tečaji, ki se na Dunaju v ta namen prirejajo, niso nič drugega kakor slepilo, s katerim nas hočejo vlada in nemškonacionalna stranka preslc-]>iti, da jim jo na tem, da dobe k^/oški Slovenci sodnike, ki razumejo tudi slovenski jezik. Nam takih sodnikov ni treba: so popolnoma odveč! Pustite naše sinove, naše izobražence doma v deželi, naj si tukaj služijo svoj kruh, in vse zlo bo odpravljeno! Ti »kurzovci so po navadi naibolj uporabni voditelji in branitelji »Siid-marke« in nemškega »Scliulvereina«. zaklical »Olga«. Začudeno som se ozrla in zagledala pred seboj dva. bradata obraza, na katerih je bilo brati začudenje in nevolja. Zajecljala sta: »Par-don« in zopet obrnila svoja konja. Z veliko napetostjo sem zrla za naprej drvečima skrivnostnima tujcema, ki sta. sc mi zdela vsaj nekoliko znana. Bog ve, kje sem ju že. videla, posebno onega s črno brado in ostrim pogledom. Zamislila sem se. Nekaj mi je padlo v glavo. Tik na ruski meji jc stala maia gostilna ravno na Varšavski cesti. Gostilničar je točil izvrstnega Toka* ca, ki je posebno dišal ruskim častnikom, ki so prihajali čez mejo v civilni obleki pit vino in kadit, dobre cigare. Tu sem ju morala, večkrat srečati. Bog ve. za koga me smatrata. Najbrže za kako Rusinjo, ki jo pričakujeta? Ali ni ta Olga kak špion, s katerim sta v zvezi. Moj konj je začel rezgetati, veselo znamenje, da smo blizu doma. Pred mano na cesti se jc zabliščalo kakih dvanajst luči v daljavi. Ko pridem bližje, opazim, da. so vojaki, ki so me z lučjo v roki šli iskat, ker so se zbali, da se mi je pripetila kaka nesreča. Kmalu zasiišim tudi glas svojega moža: »Marija, ali si ti tukaj?« Doma mi je napravil ostro pridigo in ko sem spravila otroka spat, seni mu povedala čudno zgodbo o srečanju skrivnostnih tujcev na Varšovski cesti. Postal ie resen in zamišljen. Kmalu po večerji je potrkal na vrata mlad kadet, ki je redno prihajal Kaj pomenita ti društvi za nas Slovence, mi ni treba povdarjati. Ako imajo gospodje v nemškonacionalni stranki še kako troho čustva za politično dostojnost, potem naj podpore od strani »Sudmarke« in »Schulvereina« za s v o j .narod porabijo. Nam teb podpor ni 1reba! Ti nemški »kurzovci« niso samo narodni sovražniki koroških Slovencev, ampak so sovražniki Slovencev sploh. V tem pogledu niso tudi štajerski Slovenci nič na boljšem. Tudi na Štajarskem so začeli nemški nacionalci s tem hujskanjem in tudi tu so začeli nastavljati slovenske sodnike s »kurzovci«. Vse te zvijače vidi slovensko ljudstvo na Koroškem, vidi in pozna dobro te ničvredne in grde manipulacije in samovoljnost pri c. kr. oblasteh, ljudstvo dobro vidi, kako se njegovi sinovi iz domače dežele preganjajo in potiskajo. Zato je pa izgubilo vsako vero v pravičnost vlade in smatra justico za nemškega rablja v deželi. Sedaj preidem k politični upravi, da pojasnim razmere, ki vladajo na Koroškem. .Taz sem naravnost srečen človek! Pet let sem na Dunaju, in velikokrat sem že nastopil kot govornik in pojasnjeval koroške razmere. Spremenilo se seveda od tega časa ni veliko, izboljšalo pa še manj. Državni uradniki na Koroškem sami Nemci, ki ne znajo slovensko. Slovenci so naseljeni v štirih okrajnih glavarstvih: Velikovcu, Celovcu, BeljaJiu in Šmohorju. Od vseh politični k konceptnih uradnikov sta samo dva Slovenca, eden v Velikovcu in drugi v Beljaku. Pri okrajnem glavarstvu v Celovcu in Šmohorju in pri deželni vladi v Celovcu ni nobenega Slovenca, ja, pri deželni vladi v Celovcu ni sploh nobenega kemceptnega uradnika, ki bi znal slovenski. Deželna vlada je torej izključna domena nemških uradnikov. Da ni pri taki sestavi političnih uradnikov nobene sledi o uradovanju v slovenskem Jeziku, je samo po sebi umevno. Čisto vse je nemško, še tiskovine za davkarske stvari so vse nemške. Vse pritožbe so bob ob steno. Prav posebno se pa odlikuje sedanji okrajni glavar v Celovcu, ki se je razvil v celega Čuvaja. Ta mož dela obraz c. kr. uradnika, v resnici je pa uslužbenec nemškega »Volksrata«. Preganjanje slovenskih društev. Slovenske občine in krajne šolsko svete preganja in šikanira brez vzroka. Prav poseben trn v njegovem očesu so mu pa slovenska izobraževalna društva in telovadne organizacije, dočim materielno in moralno podpira razne nemškonacionalne ognjegasce in veteranska društva, posebno »Siidmarko« in druge podobne organizacije. Znana je njegova izjava, ki jo je podal letošnje poletje nasproti dr. Rožiču, ki je prišel k njemu kot predsednik Krščanskosocialne zveze posredovat, naj bi preklical odlok, s katerim je zabranil javni nastop telovadnih odsekov »Orel« v uniformi v Št. Janžu v Rožni dolini. Izjavil je, da ne bo »Orel« nastopil nikdar v uniformi, dokler bo on okrajni glavar v Celovcu in Hein dež. predsednik na Koroškem. Ta uniforma da ni v navadi v deželi. Nadalje imam pri sebi sledeči odlok, ki ga je izdalo celovško okrajno glavarstvo na Ivrščanskosocialno zvezo. »Celovec, Iti. avgusta 1912. Št. 20.288. Društvo jo prosilo za dovoljenje za prireditev slavnosti s pomočjo koroških in kranjskih telovadnih odsekov »Orel« v Svečah na dan 25. avgusta 1912. (Sveče so čisto slovenski kraj.) C. kr. okrajno glavarstvo prepoveduje to slavnost z ozirom na javni mir in red. Najboljše jc, da taki veliki shodi v jezikovno mešanih krajih izostanejo.« Tako je, gospodje! Kadar hočejo Slovenci kako nedolžno slavnost na slovenskih tleh prirediti, vam tukoj pridejo s frazo »jezikovno mešani kraji« ali jo pa prepovejo na podlagi »kuge na gobcih in parkljili«. Če pa napravi »Siidmarka«, »Schulverein« ali pa nemško ognjegasno društvo izlet v kak slovenski kraj, sc pa takoj brezpogojno dovoli. V takih slučajih ni nobenih pomislekov in ni nobenih nevarnosti, da bi se utegnil javni mir in red kaliti. Tako je napravila dne 2. julija 1912. »Siidmarka« slavnost v Spodnjem Dravogradu, v trgu, ki je po uradnem štetju tri četrtine slovenski. In tak trg bo pač jezikovno mešan. Ampak Siidmarka je priredila slovesnost brez vsake sitnosti in se je celo vojaške godbe poslužila. Vojaštvo in slovenski telovadci. Država potrebuje vojakov in telovadna društva so v prvi vrsti zato tu, da okrepijo telesno in dušno moč mladine. Vojaški komandant v Celovcu je sam rekel, da so taka društva jako umestna, da se uživanje šnopsa na Koroškem omeji. Ima prav. Če pa telovadna društva ta namen pospešujejo, kako pridejo vendar politične oblasti do tega, da Slovencem taka društva prepovedujejo, ko morajo na drugi strani same priznati, da se da šnopsar-ska kuga, ki na Koroškem tako grozovito razsaja, ravno po teh društvih omejiti? V Borovljah je telovadno društvo »Sokol«, ki je vložilo že pred letom prošnjo za dovoljenje društvenega kroja. Krajevna oblast je prošnjo odbila in društvo je napravilo priziv. Jaz in drugi gospodje poslanci smo vprašali že v notranjem ministrstvu, kako je s to stvarjo, ampak do danes ni priziv niti do deželne vlade prišel, zato ker je društvo — slovensko. Tako izgleda pravičnost tega c. kr. okrajnega glavarja viteza pl. Rainerja v Celovcu! To vam rečem, to je lisjak! Slovensko govori tako slabo, da slabše ne more. S kmeti govori slovensko, ampak tako, da si morajo kmetje sami tolmača poiskati, da vedo, kaj jftn je po slovensko povedal. Tako ali pa šc slabše govore nemški kurzovci. Mnčeništva slovenskih otrok na Koroškem. V pojasnilo nekoliko besed o šolskem štrajku v Selih. Pred nekaj leti jc odprl koroški deželni svet poleg že obstoječega razreda s slovenskim učnim jezikom nov tako-zvani dvojezični (utrakvistični) razred. Pokazalo se je pa že takoj v začetku, da je ta nov razred popolnoma nepotreben. V začetku šolskega leta 1911/12 je štel ta razred 19 otrok, sedaj je to število padlo na 11, dočim ima slovenski razred 100 otrok. Vsak razred ima lastnega učitelja. Na slovenski razred so pa poslali nekega učitelja Milloniga, ki js začel otroka neusmiljeno mučiti. Tolkel jih je po glavi s pestjo, s knjigo, suval v obraz, ušesa trgal, poruval cele šope las z glave, z nogami brcal, tako tla so prihajali otroci domov vsi otekli in ranjeni. Nekatere jo na očeh poškodoval, da sedaj slabo vidijo, pri drugih je zopet sluh opešal. Nekega dečka je tako tepel, da se mu je iz nosa kri udrla, in mu jc učitelj sam komaj kri ustavil. Mnogo otrok je obolelo, ker jih ni pustil učitelj na stran, drugi so prihajali zopet domov s ponesnaženimi hlačami. TJmljivo je, da se jo polastilo drugače tako mirnega prebivalstva silno ogorčenje, ker jc bil vsakdo v strahu za telesno zdravje svojega otroka, žc meseca novembra je prišlo na krajni šolski svet polno pritožb, ki jih jc naznanil šolskemu vodji. Tudi na okrajni šolski svet se je uložila ovadba in se je prosila odpomoč. Ali nihče se ni zganil in trpinčenje otrok je šlo dalje svojo pot. Vložile so sc nove pismene in ust-menc pritožbe na okrajni šolski svet; starši sami so prihajali v občinsko pisarno in tam zahtevali, naj župan red napravi. Občinski odbor se je obrnil na okrajni šolski svet in zahteval odpomoč. Toda vse zastonj! Nazadnje so ljudje obupali in "si sami pomagali. Dne 19. februvarja so ostali otroci slovenskega razreda razven petih vsi doma. In glejte, kaj se je zgodilo? Dne 1. marca je prišel v Sela okrajni glavar Rainer s šolskim nadzornikom in začel iskati — provzročitelje šolskega štrajka. Dva dni je trajala ta preiskava proti štrajkujočim starišem in tretji dan je napravil okrajni glavar že ovadbo na državno pravdništvo, pa ne proti učitelju, ki se je neštetokrat pregrešil zoper § 420. kazenskega zakona, ampak proti staršem zaradi prestopka po 8 305. Učitelju Millonigu se pa ni druzega zgodilo, kot. da so ga prestavili — na boljše mesto. Okrajni glavar se je sam prepričal, cla so pritožbe staršev popolnoma utemeljene, pa ga ni spravil v disciplinarno preiskavo, ampak nameril tožbo proti — staršem. In da je mera polna, je dal okrajni glavar krajni šolski svet, ki je zahteval rešitev pritožb zoper Milloniga, kratkomalo razpustiti zaradi — sovražnosti proti šoli! Ali ni ta glavar — imeniten človek? Tako delajo s slovenskimi otroci! Zaradi lepšega naj še omenim, da sem poleti enkrat govoril z okrajnim glavarjem Rainerjem o šolskem štrajku v Selih in ga vprašal, ali bi on v takem slučaju kot je bil v Selih svoje otroke v šolo pošiljal, nakar mi je brez pomisleka odvrnil, cla bi ne storil tega. Selškim kmetom pa zameri, čc so to storili! Vlada ustanavlja za koroške Slovence — nemške šole. Nemčurji in Nemci v Borovljah se žc dolgo časa trudijo, da bi ustanovili v Ljubeljski dolini nemško, oziroma dvojezično šolo, kar je praktično eno in isto. Prebivalci so sami Slovenci in ker se niso v teh stvareh nazadnje več spoznali, so prosili našo slovensko šol- sko društvo, naj jim v tej zadevi na roko gre s svojim svetom. Jeseni 1. 1911. je poklical okrajni glavar Rainer zastopnike krajnega šolskega sveta in nekaj ronegatov iz Borovelj k ti konferenci. Na prošnjo krajnega šolskega sveta je prišel kot njegov zastopnik tudi dr. Brejc. Ampak glejto! Komaj so je dr. Brejc izkazal kot pooblaščenec in zastopnik krajnega šolskega sveta, že vstane okrajni glavar in izjavi, da ga ne pusti k besedi, ker nima krajni šolski svet kot podrejena oblast pravice se posluževati v občevanju ž njim svojega pravnega zastopnika. Ko ga je pa dr. Brejc vprašal, kaj imajo druge od njega, glavarja kot uradne oblasti povabljene tuje osebe pri tej seji iskati, ko sine vendar samo s krajnim šolskim svetom obravnavati, jc moral okrajni glavar dr. Brejcu prav dati in je rekel, cla bo tucli drugo od seje izključil. Mož je namreč mislil, da bo kar na lepem s pomočjo navzočih tujih rene-galov člane krajnega šolskega sveta preslepil. Nekaj mesecev pozneje je bila ob-ravnana v Deči vasi zaradi ustanovitve zasebne šole »Družbe sv. Cirila in Metoda«. K obravnavi je prišel tudi dr. i Mischitz kot zastopnik krajnega šolskega sveta in nemškega »Schulvereina«. Ampak okrajni glavar v Beljaku ni imel ničesar proti temu zastopniku. Tukaj se vidi čisto jasno duh in tendenca naše politične uprave. Kako koroška vlada postave izpolnuje. Ker sem že ravno pri šolskem vprašanju, omenim še nekatere stvari. Občine Strojna, Št. Daniel in Vo-grče so sklenile v svojih šolah uvesti kot učni jezik slovenščino, ki jc obenem materin jezik njih otrok in nemščino samo kot predmet. Take težnje zadenejo seveda pri naših oblastih na največje ovire. Če prosi občina, pravijo, da mora prositi krajni šolski svet, če prosi »krajni šolski svet, pa pravijo, da mora prositi občina. Če pa oba prosita, tedaj pa zopet pravijo, da ima odločevati v takih zadevah deželni šolski svet! Te tri občine so vso stvar tirale do upravnega sodišča, ki je razsodilo, da se mora na vseh teh šolah upeljati slovenščina kot učni jezik. Ta odlok je izšel 6. decembra 1. 1909. in se odposlal deželni vladi v Celovcu. Kaj mislite, gospodje, da se je ,pa teh šolah v jezi-kovnem pogledu le za trohico kaj iz-preinenilo? Razmere na teh šolah so popolnoma iste kakor 1. 1909. Ko sem tozadevno vprašal deželnega šolskega nadzornika Bendo, kaj misli, mi je odgovoril, da se bo takoj po odloku ravnal, ampak treba je, da mu ministrstvo odlok dopošlje. No, od 6. decembra 1909 pa do danes bi gospodje pri koroškem šolskem svetu odlok pač že lahko v roke dobili. Zato sem še enkrat povprašal pri deželnem šolskem nadzorniku, kako je z rešitvijo teh šol, a mi je odvrnil, naj se obrnem na naučnega ministra. Ko sem pa povprašal naučnega ministra, mi je odvrnil, naj se obrnem — do deželnega šolskega nadzornika! Take so šolske razmere na Ko* roškem. iz trdnjave k nam na obisk. Vstopil je v sobo, kapo pod pazduho, prisedel k nam za mizo in začel z nama kramljati. Vsi trije smo bili trdno prepričani, da sta tuja jezdeca in Olga — ruski špioni. V naši misli nas je še posebno potrdil stražnik, ki je zdajci vstopil in naznanil, da je zopet tukaj duh, ki se plazi po nasipih in skače po jarkih okoli trdnjave. Moj mož je utaknil za pas nabasan revolver, pustil doma za varstvo mladega kadeta, sam pa hitel v temno noč za špioni. Viharna nevihta je ponehala, le zdaj pa zdaj so padale težke kaplje skrivnostno na okno našega stanovanja. Na mizi je žalostno brlela petrolejka in meni je postajalo čim clalje tesneje pri srcu. Pred oči so mi stopali strašni prizori, ki jih jc moja razgreta domišljija še strašnejše naslikala. Preganjani špion drvi kot zasledovana zver proti naši hiši in išče zavetja v naši sobi. Zdaj, zdaj bo tukaj in bo butnil ves krvav in penast v sobo . . . Kar poči strel v bližini trdnjave. Kadet jc postal bled in v mojih žilah je . zastala kri. V sobi jc vladala strašna ti-hota. Kar poči drugi strel in precl hišo je nastal vznemirjajoč šum. Kaj je to? Slišalo se je, kakor bi nekdo hodil pod našim oknom in pritiskal na vrata. Ocl vojaške pisarne naju je ločila samo predsoba. Kaj, ali ni morda tu špion, ki je izrabil odsotnost mojega moža in hoče vojaške načrte iz pisarne ukrasti? Kadet je potegnil svojo sabljo in se pripravil na boj. V moj največji strah je zaklical na glas, da ga je bilo daleč ven čuti: »Gospa, prinesite mi revolver, da pokažem vlomilcem . . .« Zadnja beseda mu je zamrla na ustnicah, kajti na hišna vrata je zadonelo zamolklo trkanje. Pri vratih so morali biti izkušeni vlomilci. V hipu sem mu prinesla revolver iz bližnje sobe. Kadet ga vzame v roko, njegova lica so zažarela in njegovo oko se je zasvetilo. Stekel je k oknu, ga odprl in se nagnil globoko venkaj v noč. Pred vratmi sva uzrla kljub temni noči belo postavo. Gotovo je v belega duha preoblečen špion. »Kdo je?« je zavpil kadet. Nobenega odgovora. »Kdo je?« je ponovil in potem ustrelil. Truplo ubitega špiona je padlo na tla in se valilo proti vratom. Na obrazu kadeta je bila brati velika samozavest, a mene se je polastila groza. Ko sva hitela venkaj, jc nama prišel nasproti moj mož z vojaki. Prihiteli so na naš strel. Ko smo odprli hišna vrata in jc žarek luči padel na ustreljeno postavo, smo onemeli. Moj mož je prvi pretrgal molk in rekel kadetu: »Prenaglili ste se: psa, ki so ga imoli vojaki za duha, sem že prei opazil, kako ie stikal po jarkih okoli trdnjave in iskal ostankov, ki so jih vojaki proč metali.« Brcnil je ustreljenega gladnega, okrvavljenega belega psa, ki ga je njegov strel pri trdnjavi precl našo hišo prignal s kostjo v gobcu na stran in dostavil: »Nevarnost, zahteva od vojaka ne samo poguma, ampak tucli previdnost in pamet.« Pr gespude žepane. »Oho, gespucl žepan! Kua pa tu pu-men!« zafržmagal se m jc unkat, ke sm puzdravu punižn kokr punavad gespuda dohtar Taučarja, pa me še pugledat ni ton, ampak se jo nareclu, kokr de b me na vidu, kokr de b biu jest Ift. »Tku štole znam bt tud jest,, čc prou ne tku lep ket sa uni.« »Tih hod, pa mouč; če maš pa kaj iz mana za guvort, pa prid it men na dum, pa tku prid, de te na u nubedn viclu. TI c na cest, me pust pa enkat za useli pr gmah! Tega jest na lajdam ...« »No, no; iz mana guvort na cest, jh vnder ni treba bt sram. Du dons tucl šc nekol se nisa, čez tu gor držal, čc sm jh na cest ustavu iu naguvuru.« »Je že dobr; adija!« in iblansk žepan gespud dohtar Taučar je letu naprej ket huda ura in pustu mene na cest stat, ket---. »No, le putrp, sej se uma še vidi! Tega nazajzapustaulaj-na na um jest kar tku dol pužeru!« Tku sm se jest jeziu in tulk časa gledu za gespudam žepanam, de je zginu za vo-glam. »Tu je pa res čudn,« mislu sm s sam pr seb. »Kuku je tu, de je ratu na-enkat tak? Sej me je še useli prjazn naguvuru, še špancerala sva učas gor pa dol pu cest skp in pulitka ugajnala, zclej me pa tkula obfertiga, kokr kašn-ga pudlna. Tu more bt en uržah in ta uržah morm jest veclet predn u štern-dvejst ur. Preh na grem spat, de du-ženom ta reč čist du frdamenta. Neki more bt tle za d, entveder kašne antri-ge al pa kej druzga; sej lumpari jc pousod zadost. Al jest um že pukazu, kdu sm jest. Iz mana se na hod tku ukul, kokr dc b na pržgan žup u Ibla-na prplavu, pa tucl en žepan ne, nak, nubedn ne. Le čak; zdela je ura deset. En kanclajdinarsk golaš so m u zdela p r logu pa en maslc pera, de iz nim jeza dol puplahnem. Ub dvanajsteh pride gespud žepan lepu dam h kusil in tekat m u udgovar dajau; če me u pa tou tud duma tku udpraut kokr me je na cest, uva pa drgač urala, tu že lohka rečem.« Kokr sm s naprej uzeti, tku sm tud fituru. Ta poru sem se šou h »Krvaumo mašetne« iz golažam in iz peram pu-kroitat, prec pu tem sm ia rnahnu pa h Omeniti hočem še en slučaj, ki se tiče že znanega okrajnega glavarja v Celovcu. Pred nekaj meseci je sklenil občinski odbor v Logavesi, da bo upe-Ijal z ozirom na znane načelne odločbe upravnega sodišča v utrakvistično šolo slovenščino kot učni jezik in je stavil tozadevno tudi predlog na deželni šolski svet. Predlog jo bil sprejet enoglasno. In kaj je napravil okrajni glavar Hainer, ko je dobil peticijo v roke? Za hrbtom ostalega občinskega sveta je poklical dva občinska odbornika k sebi, ne da bi jim bil povedal, za kaj se gre, in jih je tako dolgo na najnesram-nejši način obdelaval, da sta uboga siromaka podpisala zapisnik, v katerem svoje glasovanje za ta predlog prekli-cujeta. Glavar je seveda sedaj imel, kar je hotel. Zdaj se lahko sklicuje, da predlog ni bil enoglasno sprejet in da so že iz tega preklica dveh odbornikov lahko razvidi, da je nastal ta sklep samo pod pritiskom slovenske narodne agitacije, trditev, ki najde pri deželnem šolskem svetu zmerom odprta ušesa. Pri deželnem šolskem^ svetu se itak lahko govoi'i, kar se hoče. Če v šolskih vprašanjih že z državnim poslancem tako postopajo, kakor so z mano, kaj naj doseže šele kmet pri deželnem šolskem svetu, posebno takem, kakor je koroški? Kmetje so sploh veseli, da jim ti brihtni gospodje sploh pred oči ne pridejo. O delovanju tega. okrajnega glavarja pri ljudskem štetju niti ne govorim ! Koroške železnice v rokah nemških na-cionalcev. Preidem k železnicam. Te so na Koroškem v službi nemškonacicralne stranke. Interpelacije, ki sem jih glede tega že neštetokrat stavil, so ostale do danes vse brez odgovora in bodo najbrže. še tudi zanaprej, če ne bomo prijeli za drugo orožje. Razmere na glavnem kolodvoru v Celovcu so nevzdržljive ne samo za nas, ampak tudi za sosednje Kranjce, ki prihajajo v Celovec na trg s svojim blagom. Zgodilo se je, da sem moral sam na kolodvoru posredovati, da sta dobila dva Kranjca vozni listek do Podrožčice, ker nista vedela nemškega imena »Rosenbach« te postaje. Neki kmet iz Borovelj na Koroškem je prišel k nekemu trgovcu z železnino v Celovcu in ga s sklenjenimi rokami prosiL, naj mu napiše nemško ime postaje »Svetna vas«, da bo dobil vozni listek, drugače da ga bodo še zaprli. Kdo je kriv? Po mojem prepričanju je kriva teh neznosnih razmer koroška vlada. Odkar je zapustil deželo nekdanji deželni predsednik pl. Schmied-Zabierovv, nismo imeli več pravega deželnega predsednika. To je bil mož, kakršnega Koroška potrebuje in meni se čudno zdi, zakaj je bil še tako pri moči vpokojen. Vsa čast mu. On je znal na Koroškem vladati in njegovo ime je še danes pri vseh objektivno mislečih Korošcih v častnem spominu. Njegov naslednik je bil visok aristokrat in potem smo pri kraju. Zadnji deželni predsednik pl. Hein je bil pa enostransk. Želje nemškona-cionalne stranke je do besede izpolnil; v tem pogledu je bil direktor firme Le- mlsch, Metnitz in tovarišev. Imel je oblast in moč in bi bil lahko Slovencem pripomogel do njihovih naravnih pravic v sestavi in zastopstvu deželnega zbora. 100.000 Slovencev na Koroškem ima samo enega poslanca in pol v deželnem zboru. To pa zaradi tega, kor je nemško-inacionalna stranka z razdelitvijo volilnih okrajev onemogočila, da bi imeli Slovenci več kakor enega samega zastopnika, in tega v okraju Pliberk-Že-lezna Kapla, kjer jo število Nemcev čisto neznatno. V vseh drugih okrajih je zmaga, slovenskega kandidata izključena. Ker sem preje omenil, tla imajo Slovenci v deželnem zboru na. Koroškem enega in pol poslanca, moram to stvar pojasniti, da ne bo kdo razžaljen ali cla me ne bo kdo napačno razumel. V mislih imam namreč okraj, katerega zastopa moj cenjeni tovariš gosp. Ellersdorfer. Kako lahko bi priklopili okraj Velikovec, kjer po veliki večini Slovenci prebivajo, k Pliberku in bi ta okraj volil dva poslanca, ki bi bila za Slovence sigurna! Tako so pa k Veli-kovcu priklopili Doberlovas, ki nima z Velikovcem nobene zveze in ki ima čisto druge interese. Za časa volilno reforme jc bil Htfin na krmilu in bi čisto lahko to krivico preprečil. Poznal je koroško deželo in njeno prebivalstvo, a svoje dolžnosti ni storil. Nemci in Slovenci na Koroškem prebivajo na obeh bregovih reko Drave. Volilni okraji so pa tako razdeljeni, da greelo povprek čez Dravo po celi deželi in cla so sodni okraji tako skupaj zmetani, da nimajo nobene zveze mecl sabo! Ker pa prebivajo Slovenci na desnem bregu Drave, ne morejo priti nikdar do svojih pravic. Tako moramo hirati in gledati, kako nam naše pravice kradejo ali pa biti večno vojsko proti mogočnemu sovražniku. Mogoče, cla pride čas, ko bomo prišli tudi Slovenci clo svojih pravic. Ali treba je napraviti red tam, kjer se lahko 'napravi. Dokler se tu gori nič ne ganejo, uganjajo tam doli, kar se jim poljubi. Pravično čuteč in misleč človek ne more biti s temi razmerami zadovoljen razven nekaterih matadorjev, ki vlečejo iz tega stanja svojo korist in hočejo živeti ocl političnih časti. Prihajam h koncu. Na jugovzhodu gori. Bog daj, da bi ne začelo v Avstriji! Je pa skrajni čas, da gremo vase in se vprašamo: Ali ni tudi pri nas nekaj gnjilega? Naredimo red, dokler je čas; zganite se, dokler je dan! Prišla bo noč, ko ne bo mogel nihče več delati. Višjim voditeljem naše monarhije pa dam dober svet, da se streznejo, da ne bodo samo močnih podpirali, ampak tudi šibkim pomagali! Državni zbor. Dunaj, 13. dec. Bo] z obstrukcijo. Vsa kompromisna pogajanja s.češkimi radikalci so bila sinoči brez uspeha. Večina v justičnem odseku se je ojunačila, da vzdrži celo noč. Češki radikalci imajo v odseku enega samega Člana, dr. Liibschmanna, ki sam nc more govoriti brez konca in kraja. Ostali člani manjšine pa uporabljajo le običajna sredstva opozicije. Sinoči je pričel dr. Hubschmann govoriti okoli 10. ure; in je nepretrgoma govoril clo tj. ure zjutraj, in sicer vedno stvarno, cla mu predsednik dr. VValdner in namestnik dr. Nloinhaus nista mogla segati v besedo. Eni člani odseka so polegali na divnnih v odseku, drugi so preganjali spanec v restavraciji. Ministrski predsednik grof S t ii v g k h jc. opolnoči zapustil parlament. Minister za deželno brambo so je odstranil precl 2. uro in naročil, naj ga pokličejo po telefonu, ko konča govornik. Ob 0. uri je dr. Ilubsch-ma.rm končal svoj govor o drugi skupini, misleč, cla so jc večina razšla. Toda bila je na preži in sprejela paragrafe druge skupine. Pri tretji skupini je šo kratko govoril dr. Hubschmann in socialni demokrat dr. Renner. Pri četrti in zadnji skupini jo. dr. Hubschmann obupal, da bi mogel govoriti še do začetka zborčne seje ob 11. uri. Govoril je četrt ure, nato vstal in zapustil odsek. Ob 7. uri je odsek sprejel šc zadnjo sku- j pino. Seja je trajala li ur brez ropota in krika. S tem pa parlamentarna kriza ni končana. Zbornica je danes gladko dovolila vojaške novince in pričela razpravo o zakonu, ki določa nabor konj in vozov za armado v slučaju mobilizacije. Ako jutri zbornica reši ta zakon, pride v torek na dnevni red ocl justič-nega odseka rešeni izjemni zakon. Vprašanje je, ali se bodo češki radikalci s pomočjo opozicijskih strank z vsemi obstrukcijskimi sredstvi uprli temu zakonu. Vlada namigava, da takoj od-godi parlament, ko bi se v zbornici vršili burni prizori. Vnanji svet ne sme napačno soditi o avstrijskih razmerah. Toda sodba bode enaka, ako vlada s § li. uveljavi ta zakon. Češki radikalci skrivajo svoje karte. Vendar pa sodijo mnogi- da tudi v zbornici podleže ob-strukcija z ozirom na balkansko krizo. Vederemo. Proračunski provizorij. Druga skrb »delavne večine« je, ali vlada dobi proračunski provizorij, ki je še v oseku. Člani hrvatsko-sloven-skega kluba, dr. Dubilič, Gostinčar in dr. K o r o š e c pridejo še clo besede. V rezervi pa čakajo šc Rusini, ki še .niso izstreljali svojih nabasanih pušk. Pogajanja z njimi glede univerze še niso končana, zato tucli šc niso odložili obstrukcijskega orožja. Slažbena pragmatika. Zbornica ima na razpolago samo šc prihodni teden. Ako vlada dobi izjemni zakon in proračunski provizorij, sme si čestitati. Odsek za službeno pragmatiko pa bi rad tudi to vprašanje rešil še pred prazniki. Službena pragmatika bi bila poganjač za prvi dve točki. Ravno češki radikalci bi radi svojim volivcem za praznike prinesli službeno pragmatiko. Odsek dela s parom in morda še nocoj dovrši svoje delo. Toda to vprašanje je v tesni zvezi s finančnim načrtom. Ako parlament nc dovoli novih dohodkov, ostane službena pragmatika »lex imperfecta«. Finančni odsek je danes dovršil splošno razpravo in sklenil v prihodnji seji posvetovati se o zvišanju žganjarine. Ako se posreči mali finančeni načrt, dobi vlada pokritje za službeno pragmatiko in višje prispevke deželam. Poslovnik. Zbornica si še vedno pomaga z začasnim poslovnikom, ki poteče z novim lc- gespude dohtar Taučari na dum in sm pršcu ke glih mejčkn pred dvanajstem. —-- »Kar kela se used, pr* mal pučak; sej morja gespud usak čas pridet h ku-sil,« pultazal sa m gnadleva gespa tam en kuhnsk glih frišn puriban štokerl in tku nekam sa nus vihal, de se m je prec zdel, de mojga ubiska nisa nč več tku vesel, kokr sa ga bli učaseh. »To more bt pa en ceu komplot preko men,« sm s mislu sam pr seb, ke sm enkat sedou na štokerle. »Tud gespa sa neki najavoln name in moja vest pu-sebn kar se gespe am tiče, je vncler tku lohka, kokr Šrajuve kajzcržemlce. Tu me. je mogu edn kej pučrnt, drgač s te spremembe na morm mislt. No, de le gespud dohtar dam prideja, pol uma že vidi, kam pes taca muli. In gurje tist-mu, ker ma tle soja roka vmes, tu mu nm use kremple pulomu.« Tku sm s mislu sam pr seb in tnouču sm in gledu gespa, ke sa u rore en šnicl ubračal, de se je ud ush plati lepu glih upeku, zame s pa še am nisa uzel in glih tku se m je zdel, kokr de b jm biu še ta nar lubš, če b lepu ustou in šou ud koder sm pršou. Jest sm pa sojaglaun — že u šul in duma sa m večkat naprej metal, de sm sojaglaun — in sm ustou na štokerle kokr de b biu prpečaten, dokler ni prrumplou gespud dohtar gor pu štengah. »Tlela te čaka Pepe že en ccu fer- klc ure!« sa reki gespa in pukazal iz paučkam čez rama name. »O ti kanalja ti! A s res pršou?« začudu se. je gespud dohtar Taučar, kc je zagleclu mene čepet na štokerle, kokr en kep naglaunga greha, in ke sm se jest zavle tega prjaznga puzdrava neki namrdnu, je hitr dustavu: »No, no; je že prou, de s pršou. Tlela duma se uva saj lohka. puguvorla, de na u mogu nubedn nusa zraven utekvat.« »No, vidja; zatu sm jest prouza-prou pršou, de m uja puvedal, kua sa tle za ene antrige, de sa me zjutri kar tku obfertigal, ket kašnga šušstarske-ga lerfanta, če pride tir jat.« »Prou nubeneh antrig ni tle; tu same ukulšne tku naneseja, same ukolš-ne.« »Kašne ukulšne? Jest sm vnder še zmeri Pepe, kokr sm biu Pepe in um ustou Pepe; uni sa pa tud še zmeri cloh-tar Taučar, a ni tu res?« »Res, res! Al pumisl, Pepe; ti s kle-rekalc in klerekalci se zdej neki kujaja na Duni, jest sm pa žepan, iblansk žepan, kokr veš. Zdej, čc naj ker tkula vid na cest, de se prjatlsk puguvarja-va, pa b biu prec vogn u streh: »dohtar Taučar, iblansk žepan, je tud rcbeljo-nar« in use moje lepe saj ne b šle pu vod.« »No, kua. pa. je poli? Kerga se pa uni bujeja? Uni sa dohtar, uni sa iblansk žepan in — basta. Nubena živa duša jm na more du žiuga!« »Prjatu Pepe, pušluši me! Dohtar in žepan, tu še ni use. Puglej ga gespuda Pugačnka, kuku je kar na lepem ra-tu vitez. A ni tu lepu za slišat?« »Jest nč na rečem. Tok uni tud špe-kuleraja, de b ratal vitez?« »Za kua pa ne? A nism dost velek zatu? Zdej pa pušluši: gespud dohtar Taučar vitez Pulanski!« A na doni tu lcuš ket, zgunovi svetga Petra u Rime, a ne?« »Use prznam! Pa misija uni, de u iz te moko kej kruha?« »I kaj na u kruha! Šc en čas nej se tku lepu zadržim, kokr se zdej zad-nc čase zadržim, pa m na more falet. Edn m je žc tku neki namignil in jest sm s že tud pr dašm dumačmu špe:u-glari ufremu ena taka. plchasti ubleka, kokr sa jh nusil vitezi tiste čase, ke sa še neki nase držal. In če nubedn, um jest ta moda spet nazaj gor prpravu. Zatu pa, lepu te prosm, Pepe; če me srečaš na cest, narod se tku, kokr de b me na puznou; čc b pa use glih rad iz ma.nu učaseh kej pukramlou, pa prid tkula zvečer pu Tajrant lepu tlela h men dam, pa se uva kej pumenila in če ni drgač, ga uva tucl ruklna kašn litr-čck. Res, prou veselil me u, če uš pršou, t um saj lohka. puvedu, kuku sm se mou na Duni« »Um pa pršou, kedr m u čas pr-pušu!« »Brava! Astn na svidejte Boitaiu Pepe iz Kurteiuga.« tom. Odsek jo toliko časa mrcvaril novi načrt, cla ga ni dovršil. Danes je sklenil, naj zbornica podaljša provizorij (Krek-Kramaf) do konca junija. Torej si jo odsek sam določil rok, do katerega hoče izgotovili nov poslovnik. Obrtni odsek. Danes je obrtni odsek pričel razpravo o predlogih in nasvetih, po katerih bi se omejila ali pa popolnoma odpravila v kaznilnicah dela, s katerimi se bavijo razni obrtniki. Namen je dober, pa težko izvršljiv. Vsi člani nagla-šajo, cla je za kaznjence najhujša kazen, ako nimajo nobenega dela. Pozimi in ob slabem vremenu tudi no morejo kaznjenci dobiti dovolj dela izven kaznilnic pri melioracijah in podobnih podjetjih. Dalje se morajo mladi kori-gondi v kaznilnicah naučiti dela, s katerim si morejo pozneje pošteno služiti kruh. Skoraj nemogoče je pravo zadeti, cla bi bili obrtniki zadovoljni in kaznjenci primerno zaposleni. Jutri odsek nadaljuje razpravo o predlogih, ki jih je v dogovoru z vlado sestavil poslanec F resi. Železničarji. Začetkom današnje zbornično seje je železniški minister dr. vitez For-s t e r odgovoril na interpelacijo, kako hoče vlada izvršiti sklop zbornice z dne 16. decembra 1911. Ta sklep določa 21 milijonov za železničarje. S tem kreditom je minister zvišal stanarine, krajevne doklade oficiantinjam, dnevnine manipulantinjam, plačo, delavcem in profesionislom. Vlada se bavi z novimi vprašanji, da. poduradniki postanejo uradniki, da čuvaji dobe doklade za ponočno službo in uravnajo plače po krajevnih razmerah. Iz odrinske okolice. (Izvirno pismo. Piše župnik Nikolaj Dimitrov.) S u d ž a k , 1. dec. Najiskreneje Se Vam zahvaljujem za darove in intencije, ki ste jih po »Slovencu« zbrali in mi jih doposlali. Sudžak je bil pred vojsko tik ob tur-ško-bulgarski meji, a zdaj se je meja pomaknila že daleč doli proti Odrinu. Po Vašem naročilu sem obiskal župnika Bazilija Geševa v Derviški Mogili ter mu izročil del poslane podpore. Der-viško Mogilo so Turki žo ob začetku vojske zapustili brez boja ter je niso porušili. Pač pa bo Derviška Mogila kakor tudi sosedne vasi vsled vojske gospodarsko uničeaa. Prebivalstvo mora na razne načine oskrbovati bulgarsko vojsko; v si za. delo sposobni prebivalci delajo za bulgarsko vojsko. Obširneje Vam o teh stvareh vsled stroge vojaške cenzure ne morem pisati. Župnik Ba-zilij Gešev vsled pomanjkanja delavcev in sredstev še ni mogel dovršiti svoje cerkvice; lastnoročno še nadaljuje razna dela za cerkvico in za svoje stanovanje. Župnik Ivan Bonev v Ak-Bunarju je tucli že svoboden bulgarski podlož-nik; sedaj stanuje doma v Ak-Bunarju. Kolikor sem mogel izvedeti, vas Ak-Bunar in vaška katoliška cerkev ni porušena. Po pošti z Ak-Bunarjem ni mogoče občevati; šel bom osebno tja in Vam sporočil. — Izmed mojih župlja-nov jih je 18 v vojski; drugi pa bu)gar-ski vojski donašajo in dovažajo vojne potrebščine in živež. Doma so le ženske, otroci in starčki. Becla je velika. Obširneje ne morem in ne smem pisati. Iz Plovdiva. (Izviren dopis. Piše profesor H. G.) Eclen izmed mojih učencev je prišel kot zaupnik generalnega štaba izpred Odrina v Plovdiv z važnimi naročili. Povedal mi je, da se mora Odrin osvojiti le z obleganjem. S silo se ne da zavzeti, posebno še zato ne, ker ga brani neki nemški general z 18 častniki generalnega štaba. Mnogi naših učencev so se zelo odlikovali na bojnem polju. Moj učenec major Ilijev (katoličan) je s spretno hitrostjo peljal svojo čete proti Seresu v Makedoniji, premagal turško premoč in prišel v mesto ravno, ko so hoteli Turki zažgati cerkev, v kateri so kristjani iskali zavetja. Ljudstvo ga je navdušeno pozdravljalo kot od Boga poslanega rešitelja. Drugi naš katoliški gojenec polkovnik Červenakov je mnogo pripomogel k zmagi pri Lozengradu. Močna turška vojska je hitela proti Bulgarom pred Lozengradom, da bi jih od strani napadla. Naš polkovnik je dobil povelje, da s svojimi 2000 možmi (1000 jih je že prej zgubil pri neki važni zmagi) zadržuje prodiranje neznane turške vojske. V tesni soteski je srečal desetkrat močnejšega sovražnika. Turška premoč jp> šc bolj razvnela njegov pogum. Vzdrže* val jc svoje stališče proti močni sovražni artiljeriji. Neko gibanje turške vojske, ki je za trenutek prenehala s streljanjem, je naš polkovnik spretno uporabil. S sabljo je tlal znamenje za napad ter zakiicai: »Mi smo komaj eden proti dvajsetim, toda Bog z nami. Naprej v imenu svetega križa!« /, grozovitim bojnim klicem »hura!« so se vrgli z bajoneti proti Turkom. Turki so ležali v divjem begu in bulgarska armada pred Lozengradom je bila rešena; nekoliko ur pozneje je bil Lozcngrad naš. Polkovnik Červenakov leži ranjen v Sofiji, kjer nestrpno pričakuje, da bi mogel iti zopet v boj. Profesorji katol. gimnazije smo bili že ob mobilizaciji vsi navdušeni za bulgarsko vojsko in smo prerokovali njene zmage. Naši dopisi v francoskem katoliškem dnevniku »La Croix« zbujajo pri Bulgarili mnogo pozornosti. Oficielni »Mir« je pisal: »Izmed vseh francoskih časopisov piše o nas najbolje in najbolj resnično »La Croix«, glasilo francoskih katoličanov. Ta- časopis je izvrstno informiran o naših stvareh; vanj dopisujejo katoliški profesorji in duhovniki iz Bulgarijo, posebno plov-divski profesorji, ki so vedno pripravljeni naš narod zagovarjati.« Tako sc pridobivajo simpatije junaških Bulgarov. S tem katoliški stvari več koristimo, kakor pa nekateri kratkovidni katoliški krogi, ki so se vnemali za turški »status quo«. Nikar ne pričakujmo od Turkov kaj koristi za katoliško Cerkev. Katoličani se na Turškem smatrajo za tuje naseljence in kot takim jim Turčija dovoljuje svobodo iz strahu pred velesilami. V Bulgariji pa delujemo za ljudstvo, si pridobivamo simpatije in ugled; uživamo popolno versko svobodo in stalen uspeh nam je zagotovljen. Uspehi katoličanov na Turškem pa so le trenutni in nezanesljivi. Pismo s Cellnjo. Srbske častnike vsi očividci navdušeno hvalijo, ker vselej in povsod dele z moštvom vse težave in neprilike, Kamorkoli pridejo, spe ondi, kjer moštvo. Mnogokod se je častnikom ponudilo stanovanje in postelja v boljših hišah — toda redno so odklonili in spali z moštvom pod šotori. Ravno tako je s hrano. Ako dobi častnik kaj boljega — bodisi jod ali pijača — vselej deli s svojimi vojaki. Mnogokrat so se po celo vrsto dni hranili samo s kruhom in slanino — to pa vsi enako, od poveljnika pa do najmlajšega vojaka. Ako si je višji častnik zvečer sredi svojih vojakov pripravljal čaj na samovarju, medtem ko se je poleg kuhala večerja za moštvo, ni hotel preje pokusiti čaja, dokler tudi vojaki niso dobili svoje večerje in začeli jesti. To je tisto, kar srbskega (in črnogorskega vojaka tako tesno veže s častnikom, da mu je brezpogojno udan in pripravljen zanj vse storiti, karkoli more. V dosedanjih bojih je padlo nenavadno mnogo častnikov — zato so pa bile bitke tudi zmagonosne, ker je vojak kakor slep drvil naprej, ko je videl, da se tudi častnik niti najmanj ne briga za svoje življenje. Poleg vse železne discipline, ki vlada v srbski vojski, druži častnike in moštvo prijateljska vez in gotovo ni v srbski vojski niti enega slučaja, da bi moštvo mrzilo svojega predpostavljenega. XXX V celem zavzetem Primorju se nahaja izključno srbska vojska; tisto malo črnogorskih vojakov, ki so bili sprva tamkaj, se je umaknilo nazaj pod Taraboš. Samo v Meduvi je pristaniška in carinska oblast v črnogorskih rokah. Seveda pa. tudi srbske armade ni mnogo v teh mestih. V lukah so pušče-ne samo močnejše posadke, glavna vojska je pa razmeščena po gorah v notranjosti dežele. Na vseh važnejših pozicijah so nameščene straže ali baterije, ki bodo preprečile vsak dohod ali pomoč Skadru in odbile vsak izpad čet iz njega. Vsled teh spretno uporabljenih pri-rodnih utrdb je cela Albanija popolnoma zaprta in blokirana. XXX Včeraj so me zopet poklicali v češko bolnišnico v vojašnici, da vidim operacijsko dvorano, ki so si jo Čehi na lastne stroške uredili. Mnogo dela, mnogo denarja in potrpljenja je bilo treba, predno je dobila dvorana tisto lice, ki ga ima sedaj in vse, kar potrebuje. Sedaj je vse preskrbljeno in moderno urejeno; sobo poleg operacijsko dvorane so preredili v lekarno in shrambo za medicinske potrebščine. Obe ti dve sobi — zlasti pa operacijska — reprezontirata vrednost 150.000 K. Po intencijah čeških rodoljubov, ki so to eksnedicijo odposlali in vso bolniš- nico opremili — ostane vso to last črnegore. Že sedaj so ventilira vprašanje, kam bi država s tem, ko so konča vojna in bo vojašnica zopet služila svojemu namenu. Eni pravijo, naj bi črnagora zgradila vojaško bolnišnico, i jc doslej še ni imela. VeČina je pa za to. da se osnuje še ena državna bolnišnica, saj je sedaj v Črnigori ena edina bolnišnica na Cetinju. Nova bolnišnica naj bi se zgradila v Podgorici. Predsednik mirovne konference v Londonu. Za predsednika balkanske mirovne konference, ki se dne 13. t. m. snide v Londonu, bo najbrže izvoljen srbski delegat S t o j a n N o v a k o v i č, ki je najstarejši med delegati in je bil svoj čas ministrski predsednik. Stojan Novakovič se je rodil 1842. leta v Šabcu. Študiral je v Belgradu, kjer je leta 1865. postal gimnazijski profesor. Štiri leta pozneje je bil imenovan za ravnatelja srbske narodne biblioteke. Od leta'1873. do 1875. je bil naučni minister, nato je pet let predaval na visoki šoli, potem pa bil zopet imenovan za naučnega. ministra ter si je kol tak stekel velikih zaslug za reorganizacijo srbskega šolstva. Od leta 1884. do 1886. jc bil notranji minister, od leta 1886. do 1892. pa poslanik v Carigradu. Leta 1894. je bil poklican v državni svet. Leta 1S95. do 1896. je bil ministrski predsednik, nato pa zopet poslanik v Carigradu, od leta 1900 do 1908 pa poslanik v Petrogradu. Za časa aneksijske krize je Novakovič zopet prevzel vodstvo vlade, a se liitro uma- knil, nato se pa popolnoma posvetil publicističnemu delovanju. Stojan Novakovič slovi kot politik, jezikoslovec in zgodovinar. Tržiške novice. I Proslava stoletnice rojstva Petra Hilzingerja. 29. junija 1812 so je rodil v Tržiču na št. 34 Peter Iliizinger, v prejšnjih desetletjih eclen najbolj znanih slovenskih pisateljev. Kor je torej letos stoletnica njegovega rojstva, je društvo sv. Jožefa na primeren način proslavilo slavnega tržiškega rojaka. V ta namen je podal g. župnik Peter Bohinjec 10. t. ni. v društvu, v glavnih obrisih življenje in delovanje tega znamenitega moža. Naj navedemo vsaj nekaj podatkov. Hitzinger je pol leta 1835. novo mašo. Služboval je na več krajih, slednjič je prišel za dekana v Postojno, kjer ga je dohitela smrt leta 1867. Bil Jo mož dela in trpljenja. Bil je zgodovi-. nar, jezikoslovec, pesnik, apologet, kritik. Proslavil se je posebno kot zgodovinar, kor je prvi začel po arhivih pre-iskavati domačo zgodovino in napisal o njej dolgo vrsto spisov v slovenskem in nemškem jeziku. Kar je napisal, o tem so je prej natančno prepričal in tako pisal vedno čisto zgodovinsko resnico. Kot jezikoslovec se jc zapletel v nesrečne borbe s Francčtom Levstikom, ki je gotovo predaleč šel v svojih nazorih o čisti slovenščini. Levstik je imenoval Hitzingerja »Pater Peter Textverdreher«. Žc to je našega slav-ljenca zelo bolelo, a še bolj ga je peklo krivično očitanje, da je nemškutar. Hotel se je zagovarjati, a noben slovenski list ni sprejel zagovora. Ko se je vsled tega zagovarjal v »Laibacher Zeitung«, je to njegove nasprotnike še bolj utrdilo v gonji zoper njega. Smrt šele je bila zanj rešiteljica in bi mogli po pravici nanj obrniti besede: Pravico sem ljubil, krivico sovražil, zato uinrcm zapuščen od vseh. — K sklepu govora je pevski zbor zapel še par pesmi, ki jih je zložil Hitzinger, s čemur je bila slavnost končana. Jeseniške novice. j Balkanska vojska ima za naš kraj velike posledice. Že naprej smo se bali, da bo delavstvo trdo občutilo te posledice. Tovarna nima naročil, ker se naši Vsa slovenska javnost brez izjeme soglaša v tem, da je Finžgarjev roman „PGD SVOBODNIM SOLNCEM" najboljše slovensko leposlovno delo. Nc moremo si torej misliti in ga ni lepšega božičnega darila kakor Fr. S. Finžgarjeva povest davnih dedov svo solncem Cena: I. knjiga, elegantno vezana K 4* — II. knjiga, elegantno vezana K 4* 80 II. knjiga bo vezana na razpolago v soboto dne 21. t. m., torej pravočasno pred božičem. Kdor si želi privoščiti za praznike poseben užitek, naj si delo takoj naroči, da moremo pravočasno postreči. Katoliška Bukvama v Ljubljani izdelki v največji meri izvažajo na Bal kan. Priznati po moramo, da naša to varna to pot ravna s svojimi delavc zelo kulant.no. Četudi ni naročil, ven dar pusti, da delavstvo vsaj po moč dela dalje in sc vsaj preživi. Delavstvt težko čaka mirnih časov, ko bodo zma goviti Slovani na Balkanu rabili blago ki jim ga bo izdeloval slovenski dela vec, ker je naša tovarna edino večj podjetje, v katerem je zaposleno pove čini slovensko delavstvo. j Nesteča. Tovarniški uradnik gosp Kerstein je šel preteklo nedeljo na Go lico. Ko se je zvečer vračal, jo na poti od Sv. Križa proti Jesenicami prisede! k nekemu sanjkaču. Med sankanjem jc po nesreči zadel z nogo v sneg in si jo zlomil. Za njim so prišli s skiji trije častniki, ki so mu hitro za silo nogo uvezali s svojimi sabljami, eden izmec njih pa je tekel na Jesenice po voznika Še isti večer so ponesrečenca prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Previdnost prj sanjkanju! j Občinski odbor jeseniški je zad njo nedeljo pri seji sklenil, da se pre pove sanjkanje po javnih cestah. J( bilo pa že tako po nekaterih krajih, zla. sti na Savi mimo nemške šole, da člo. vek pri belem dnevu ni bil varen. j Predavanje. Jutri, v nedeljo, ima ob navadni uri v »Delavskem domu« g, Žbontar običajno predavanje. Vabim izobrazbe željno občinstvo! Polkovnik Hasan Riza bej, ki poveljuje turški posadki v Skadra Darovi. „ za balkanski odsek »Apostolstva «v. Cirila Metoda«. IV. izkaz. M. Appe 12 K. — Ob predavanju v Tržiffl zbrala Marijina družba 100 K. — M. Godec 24 K. — F. Šegatin 10 K. — J. Marenk 7 K. — Župnija Velesovo ll;l K. — Župnija Šmartin pri Kranju 92 K. — M. Markovif. 40 h. — A. Janša 2 K. — Glasilo Štajerske mladine »Naš Dorm 110 K. — Zbirka idrijskih žena in deklet 10 K — Župnija Sv. Lenart nad Škofjo Loko 25 K 15 h. — Skupno 505 K 55 h. L — III. izkaz 3431 K 5 h, torej vsega .skupaj 3956 K 60 h, DAROVI za sirote in ranjence na Balkana. VII. izkaz. Zbirka župljanov v Boli. Srednji vasi 35 K.] — Jož. Meško, župnik, Sv. Miklavž pri Ormožu, 5 K 45 h. — Župljani v LuCinah -4 K. — Župnija MirnapeC 60 K 54 h. — Ivan Nagel, župnik, Lipa nad Vrbo, Kor., ti K. — Jakob Marolt, 2i; rovnica, Notranjsko, zbirka 28 K 16 h. — Zupm urad v Dražgošali 11 K 50 b. — Janez Vodo-pivec, ekspozit, Vrhpolje, 5 K. — Gospodarsko in trgovsko društvo Punat 10 K. — Zbirka župnijo Prem 30 K. — Županstvo Prem 20 K. ~| Matej Rihar, dekan, Šmartno, zbirka 3 K. Fran Schuller, žel. vpok., Ljubljana, zbirka.] 7 K 46 h. — Neimenovana 1 K. — Neimenovana Vrhnika, 2 K 10 h. — Rektor Kostcr v Ham-bornu zbirko 27 I< 21 h. Svotn 265 K 42 h; k temu prišteti izkazi I,—VI. 8410 K 71 vin. in| I.—IV. izkaz Balkanskega odseka 3956 K 60 h vsega skupaj doslej 12.632 K 73 h. XXX Iz Belgrada smo prejeli naslednja pismo: Uvaženi gospodine uredniče! Uprava Kola Srpskih Sestara smatra za svoju najprijatniju dužnost da Vam se toplo zahvali na prilogu, kojitti ste izvolili obdariti bolnicu kola i po-stradale n ratu. Nama je neobično draga bila paž-nja uredništva »Slovenca« i grada Ljubljane. Srečni smo što u ovim mo* mentima sreče i briga osečamo, da nismo sami i da plemenito srce bratsko? nam slovenačkog naroda bije istim r4" dosnim udarima kad i naše. Od prilo* ženog novca učiničemo najbolju upo* trebu. Postaračemo se da njime pruži-mo što više dobra i ugodnosti onim* koji su ga toliko zaslužni i kojima s« oni potrebni. Blagodareči Vam toplo gospodine uredniče, na pažnji i daru. mi Vas molimo, da nam i u budne1 ostanete prijatelj i da primite uz na^1 zahvalnost mnogo srpskih pozdrava Ljonbca S. Lukovič, predsednica; Delfa Iv. Ivani sekretar. Sle z bollšča. Zbira prof. A. Bezenšek. Žalostne ln vesele dogodbe lozengrad-ske. Pripoveduje se mnogo o paniki, katera je prevzela premagano in bežo-čo turško armado pri Lozengradu. Človek je neusmiljen, kadar zmaguje, a je grozen, kadar se vidi premagan. Z gričev okoli Lozengrada so se mogli opazovati eni in drugi prizori. Turki so med begom streljali celo na svoje tovariše; to so delali v svoji ponorelosti vsled groze. Nekateri so poskakali v močvirje, kjer so utonili. Na vozu, od katerega so se strgali konji, leži mrtev Turek, ki si je zatisnil usta s krpo, kakor da bi hotel zadržati v sebi — poslednji izdihljaj. Trije Turki so bežali drug za drugim, prvi je padel, za njim clrugi tako, da leži njegova glava med nogama prednika; a tretji leži ravno tako za drugim. Med tem občim begom vojakov in drugih Turkov, so se pa poskrili nekateri turški častniki v Lozengradu, kjerkoli so mislili najti kakšno skrivališče. Nekateri turški častniki so se pre-oblekli v žensko obleko, kakor Turki-njc z zakritim obrazom. Drugi so zbežali v hareme, kjer se je neki debeli major vlegel v posteljo in se pokril čez glavo. Še lepše si jc umislil tisti turški častnik, ki je priletel v pekarno, kjer so ravno gnetli testo v velikem koritu. Kar zažene se v testo, kakor je dolg in širok. Peki so bili žc od strahu zbežali pred bulgarskimi vojaki, a on si je mislil, da bo v testu najbolj na varnem pred njimi. In ako bi ne bil molel iz testa častnikov nos, skoz katerega je moral dihati, bi ga ne bil nikdo zasledil. Tako pa en vojak prime za tisto reč, misleč, da zgrabi »kifelc«, a na svoje veliko začudenje privleče ven celo človeško truplo, namreč «hrabrega« turškega »bimbašija«. (Tako se imenuje v turški armadi tisti častnik, ki poveljuje tisoč vojakom.) Tretji častnik se je hotel s tem rešiti, da se preobleče, a ker ni bilo takoj ženske obleke pri rokah, sleče častniško uniformo in se vsede s prekrižani-mi nogami — kakor Turki navadno sede. Ko se mu bulgarski voiakj približajo, naježi in razšopiri so prav kakor koklja na jajcih, misleč da ga bodo zaklali. A vojaki mu samo vele, naj se za silo obleče, da gre ž njimi. Bil je silno lačen, ker se je žc dalj časa skrival. Dajo mil jesti. In ko se nasiti, reče vesel: »Kaj slabšega sem pričakoval. A ko vidim, da ste tako dobri ljudje, žal mi je, da sem se boril proti vam in da sem se potem iz strahu skrival.« Mnogo drugih častnikov se je pa poskrilo po skladiščih ali shrambah, kjer je bila v kupih turšica in razno žito. Kar v zrnje so zlezli in čakali reči, ki se bodo godile. A najbolj prebrisan je bil tisti turški častnik, ki sc je delal za blaznega tako dolgo, dokler ni vsled dobre hrane, katero je dobival kot vjetnik v bul-garskem taboru, spet k pameti prišel, to je k prepričanju, da mu ne gre za kožo. Takšne žalostne in smešne uloge so igrali turški častniki v Lozengradu. Medtem, ko so se njihovi vojaki bili v trdnjavah okoli mesta, so častniki jedli in pili in na karte igrali. Ko so se pa vojaki začeli umikati bulgarski armadi, so jo deloma tucli častniki udarili v beg, deloma pa so se poskrili in igrali take vojaka in celo častnika nevredne vloge. »Kaj ti jc, fante?« ga popraša carica. »Ranjen sem s krogljo v ramo, sestra daj mi čašico vode,« odgovori vojak. »Da, jaz sem sestra ... - carica. Ali imaš rodbino, imaš otrok?« Obraz ranjenega vojaka se razžari veselja in ganjenosti. »Zdravstvuj, carica! . . . Jaz imam dva sina; oba sta vojaka pri Čorlu. Eden je še zdaj živ, a clrugi ne vem, kje je. — Dovoli, carica, da Ti poljubim roko!« (Tukaj naj omenim, da je tikanje pri Bulgarih sploh navadno. Sin tiče očela in mater, učenec tiče učitelja, vojak svojega bližnjega načelnika itd. To je stara slovanska navada.) »Leži, mili moj, leži, naj To rajše jaz poljubim,« odgovori carica in so skloni nad nosila. Nobene razlike ni pri taki priliki med carico in ranjenim vojakom, pri-prostim kmetom. Ta se je ocl veselja razjokal, a solze mu je brisala — carica! XXX Katoliški nadškof o bulgarskih vojakih. V Plovdivu je sedež katoliškega nadškofa, ki je obenem tudi nadškof bulgarske stolice in cele južno-zapadne Bulgarije. Nadškof je odličen duhovni pastir, ki ga spoštujejo nc le katoličani, temveč tudi vsi drugoverci v Bulgariji. V vojsko je poslal več svojih kaplanov, da oskrbujejo katoliške Bulgare vojake, sam pa hodi ocl bolnišnice do bolnišnice tolažit ranjence. O ranjencih sc je izrazil sledeče: »Vojaki, ki se zdravijo v Plovdivu in v Sofiji po raznih bolnišnicah, želijo, kakor hitro nekoliko okrevajo, da jih pošljejo zopet na bojno polje. Nekateri med njimi so celo mene prosili, da posredujem, da se jim izpolni želja. Nekatere ranjence morajo celo stražiti, da ne uidejo iz bolnišnic na bojno polje.« Isto mi je večkrat pripovedoval tudi moj dvanajstletni sin Ciril, srednješolec, ki je dodeljen kot prostovoljec »Rdečemu križu« v katoliški šoli v Sofiji. Lahko ranjeni vojaki kar koprne, cla pridejo čimpreje v armadne vrste zoper Turke. Mirovno no mm v Londonu. London. Ker se še turški delegati v London niso pripeljali in ker 13. t. m. tudi še niso bili bulgarski delegati zbrani, se še niso niti priprave začele. Navzoči delegati so napravili formalne obiske. Grey je sprejel srbske, grške in črnogorske delegate. Bulgari in Turki obiščejo Greya danes. Neki srbski de- XXX Bulgarska carica in ranjeni vojak. Da je bulgarska carica Eleonora Usmiljena sestra v pravem pomenu besede, to je že znano širom sveta. Ona se je cela posvetila skrbi za ranjence. Menda ni bolnišnice niti v prestolnici, niti v provinciji, kjer bi ne bila posetila nekolikrat bolnikov. A pričakuje tudi na kolodvorih večjih postaj, posebno tulcaj, v Plovdivu in Stari Zagori transporte ranjenih vojakov, katerim je ona p r v a. postrežnica. Vse sama razporeja, kar se ima storiti, vse sama nadzoruje. Za vsakega ranjenca ima toJnžilno besedo, a težko ranjene prevezuje carica sama, ker ona to samari-tansko delo izvrstno razume. Saj je tudi v rusko-japonski vojni izvrševala isto blagorodno delo. Oblečena jc za Časa vojne navadno kot usmiljena sestra z rdečim križem na prsih ali na levi roki. Te dni je prišla z vlakom v navadnem kupe-ju v Svilen grad (Musta-fa paša). (Jm izstopi, izrazi željo, da jo peljejo v vojaško bolnišnico. Ravnokar so ranjenega vojaka na hosilih nesli v bolnišnico. PALAČA ST. JAMES V LONDONU, v kateri se bo vršila mirovna konferenca. Za balkansko mirovno konferenco v Londonu, jc dal angleški kralj prirediti palačo St. James, ki je še danes oficielna prostolica angleških vladarjev, čeprav ne bivajo več v nji, marveč jo uporabljajo le ob slovesnih prilikah. To je kot nalašč kraj za mirovno konferenco, ker stoji palača v sredini mesta, v diplomatskem oddelku, no daleč od palačo premiernega ministra in ministra za zunanje stvari. Palača jc zidana v mogočnem čve-terokotu, južno - vzhodno pročelje jc obrnjeno proti drevoredu in parku St. James. Prvotno zgradbo je sezidal kralj Henrik VIII. v tridesetih letih 16. stoletja. Kasneje so palačo opetovano razširili, zlasti pod Karolom I., ki jo je dal tudi dragoceno opremiti. Vendar sc je dvor preselil v palačo še-le 1. 1697., ko jo do tal pogorela stara kraljeva pa- legat je izjavil, da Če se mir hitro ne sklene, se bo vojska nadaljevala. Pariz. Prvi turški mirovni pooblaščene Rešid paša je izjavil nasproti so-trudniku lista »Temps«: Mir sklenemo le s častnimi pogoji. V Čataldži stoji 170.000 mož, ki so z municijo dobro preskrbljeni. Vojska se torej nadaljuje, če bi kaka stranka stavila pretrde pogoje. Glede Albanije jo Turčija pripravljena priznati samoupravo pod sultanovo su-vereniteto. Z Grki se ne moremo pogajali, dokler sc z njimi nc sklene premirje. London. Dr. Danev so je 12. t. m. pripeljal v London. Dunaj. Turkom prijazna »Siidsla-wische Korrespondenz« poroča iz Carigrada, da. sc pričenjajo mirovna pogajanja v Londonu ob času, ko je Turčija popolnoma izvedla mobilizacijo. Turčija se vojaško tako živahno in odločno pripravlja, kakor da računa z možnostjo, da se bo vojna nadaljevala. Odrin sc preskrbljuje z živežem že štiri tedne. London. Reuter poroča iz Carigra da, da je turškim delegatom naročeno, da naj odklonijo morebitno ponudbo, da se prično pogajanja z Grško o premirju. Berolin. Z vojnim atašejem bulgar-skega poslaništva v Berolinu, podpolkovnikom Tančevcm, se je razgovarjai sotrudnik »Berliner Tagblatta«. Tančev jc izjavil, cla je mir brez Odrina izključen in čc se kmalu ne sporazumejo, sc vojna nadaljuje. Glede na nesporazum-ljenja med balkanskimi državami je pa Tančev odgovoril: »Povejte mi, je li bila evropska diplomacija dobro poučena o naši pogodbi za slučaj vojske? Ni li morebiti tucli danes slabo poučena?« Bogoli v smili. Belgrad. Potovanju Pasiča v Niš in v Skoplje pripisujejo veliko važnost in se različne govorice razširjajo. Pasiča spremlja stavbni minister Jovanovič, ruski poslamiški tajnik Mamulov in dva tajnika srbskega zunanjega ministrstva. Govori se, da so prišli v Niš tudi bulgarski ministrski predsednik in delegati črnogorske in grške vlade in da so v Nišu sklepali o pristopu Rusije k balkanski zvezi. Pasič se jc peljal iz Niša v Skoplje, kjer je konferiral s Putnikom. Belgrad. Kralj je imenoval princa Jurija majorjem pehote. Novi dunajski poslanik Jovanovič je odlikovan z rodom sv. Save I. razreda. Belgrad. Deputacija višjih častnikov je bila pri kralju v avdijenci. Čuje se, da so častniki zahtevali, naj so takoj zahteva, da Avstro-Ogrska odneha in če tega nc stori, naj se z njo diplo-matične zveze prekinejo. Kralj ni ob- lača. VVhitehall. Leta 1809. je izbruhnil požar tudi v st. jameški palači in uničil celo vzhodno krilo in z njim najstarejši del zgradbo. Kralj Jurij III. so jo davno prej proselil v buckinghamsko palačo,, ki jo je leta 1703. sezidal vojvoda Buckingham in katero je kralj kupil in po svojem okusu preuredil. V isti palači je bival tudi Jurij IV. in kraljica Viktorija; palača St. James jo ostala, doslej v ozadju, vendar ni bila popolnoma pozabljena zlasti za časa kraljice Viktorije, ki jo.v njej prirejala svoje velike in slovite sprejeme za gospode, in dame. V kapeli st. jameško palače je bila 25. januarja 1858. tucli poroka kraljičine hčere s poznejšim cesarjem Friderikom. Sedanji kralj stanuje najrajši v palači Sandriugham, palačo St. Jame« pa uporablja lc ob posebnih dvornih in državnih slovesnostih. Z odstopom te palače jo angi: ^ i kralj pokazal, za kako važno smatra balkansko mirovno konferenco. vezno odgovoril, marveč se je skliceval, da v Pasičevi nenavzočnosti ničesar ne more ukreniti. Boji okoli looioe. - Boli med grtti lo Mm\ iodlomi pred OordoDelomi. Atene. Grško zunanje ministrstvo objavlja iz Philipiadesa 13. t. m. ob 7. zjutraj: Naša armada jc napadla sovražnika in zasedla Aetocachon, dasi so Turki ves Čas streljali. Naša artiljerija, ki je z občudovanja, vredno natančnostjo streljala, je prisilila v štiriur-nem boju sovražnikovo artiljerijo, da je umolknila. Častniki in vojaki prodirajo izredno hrabro in navdušeno. General Sapuncakis je osebno vodil boj. Ranjenih je bilo približno 100 Grkov. Boj se jo moral prekiniti, ker je napočila noč. Carigrad. Dve turški torpedovki sta napadli pri Beziki neko grško tor-pedovko, ki je ekskortirala neko turško jadernico. Turki so na grško torpe-dovlco streljali. Grška torpedovka se je udala. Prepeljali so jo v Dardanele. HuvnunSja. Bukarešt. Lastnoročno pismo ruskega cara Nikolaja nimunskomu kralju Karolu slove: Ljubi gospod brat! Prešinjala me je želja, cla počastim visoke vojaške čednosti Vašega Veličanstva in da se spomnim dragocenega orožnega bratstva obeh držav, ko se je rumunska armada pod visokim vodstvom Vašega Veličanstva v nepozabnem letu 1877 proslavila s slavo. Zato sem Vas 17. septembra imenoval za maršala svoje armade in naročil svojemu stricu, velikemu knezu Nikolaju Mihajloviču. da Vam izroči maršalsko palico ob obletnici zavzetja Plevne. Upam, da v tem zopet dokažem, da so ostala naša čuvstva nasproti Vam ne-izpremenjena. Prijateljstvo, ki nas združuje, še utrdi, o tem sem trdno prepričan, bratovsko zvezo obeh narodov. Bukarešt. Veliki knez Nikolaj Niko-lajevic je odpotoval 12. t. m. iz Bukarešta, ko se je prej prisrčno z rumun-skim kraljem, s prestolonaslednikom in s princem Karolom poslovil. Bukarešt. Novoizvoljeni predsednik senata je v svojem nagovoru naglašal: Če hočemo, da se mirna bodočnost zagotovi, je potrebno ohraniti ravnotežje orientskih držav in morajo naši bratje v Macedoniji postati svobodni. Zaupljivo in hladnokrvno pričakujemo bodočnosti, ker smo prepričani, da nas v slučaju kake nevarnosti vodi edina misel braniti čast in dostojnost domovine. iz Sinile. Zbiranje vojnih podatkov. Pri srbskem vrhovnem poveljstvu se pridno in strokovnjaško zbirajo in zapisujejo vso podrobnosti o celi vojni in posameznih bitkah, da bo mogoč najnatančnejši opis. Vojaški duhovniki in zdravniki sestavljajo imenike padlih, v katerih bo tudi natančno zaznamovan prostor, kjer je bil posamezen srbski vojak pokopan. Pokopavali so srbske vojake, če jc bilo le ka.ko mogoče, na gričih v bližini cerkva, in sicer vsacega zase; na grob so postavili križ z imenom padlega. Kjer ni bilo gričev in cerkva so jih na enak način pokopali ob cestah na vidnih mestih. Tako je nastalo mnogo novih pokopališč, na katerih so zbira ljudstvo, da moli za pokojne. Turke so pokopavali v velike skupno grobove ob cestah. Sežigalo se pa. mrličev ni, razun v najnujnejših slučajih, kakor na primer pri Kuma-novu, kjer so našli mnogo že razpadajočih turških mrtvecev, katerih niso mogli o pravem času pokopati. Istotako tudi razpadajoča konjska trupla, ki jih je bilo treba iz zdravstvenih ozirov čim hitreje uničiti. Drugače sc ljudje in živali pokopavajo. Krščanske vjatnike iz turške armade, ki se nahajajo v Belgradu, bo Srbija izpustila in jih odpravila v njihove domačo kraje. To volja za vse častnike in moštvo bulgarske in grške narodnosti, ki so se itak le po sili borili proti zavezniški vojski. Radi špionaže obsojeni Gradčan. V Belgradu je bil radi špionaže na 16 let, joče obsojen neki Ivan Reiser, rojen Gradčan. Nemško-avstrijsko časopisje se vsled tega zgraža, a Reiser jo glasom tukajšnjih listov prod sodiščem sam priznal svojo krivdo. Arnavti napadli bolniške strcžnics. V ruski bolnišnici v Belgradu so ranjeni Arnavti z nožmi napadli bolniško strežnice in mnoge izmed njih težko ranili. Prihitela vojaška straža ) Je Se-le napravila reci. Bilo jc troje mrtvih. Avstro-ogrski poslanik pl. Ugron v belgrajskih bolnišnicah. Avstro-ogrski poslanec v Belgradu pl. Ugron je obiskal ranjence v tukajšnjih bolnišnicah in delil med nje de-»'iar in cigarete. idrijsKe novice. i Umrl je Frančišek Groger, c. kr. žgalniški oskrbnik v pokoju, v našem mestu znana in priljubljena oseba. Rojen trd Nemec v šleziji leta 18:10., je nastopil pri naši žgalnici prvo službo kot eleve. Od tu ga je zvabila privatna rudarska družba; prepotoval je ves svet in ostal več let pri družbenem rudniku v južni Afriki. Ko se je družba razšla, je bil zopet nastavljen v Idriji, in prišel v osmi činovni razred. Več ni mogel doseči, ker je službo pretrgal. Pred desetimi leti je stopil v pokoj. Kako rad je imel naše mesto, se vidi iz tega, da je ob cesarski slavnosti obdaroval šolske otroke in sicer vsaccga z 1 K. Za Idrijo to ni malenkost, stalo ga je 950 K. Poleti je vedno potoval, in se vedno vrnil v pozni jeseni k nam. Prišlo jc že pregovor: »Lastovke odletele, Grogr pride«. V nedeljo je še hodil po mestu, v ponedeljek ga je napadla bolezen, na kateri je po malem že prej trpel in v čertek ob 4. uri popoldne je končal svoje življenje. Bil je vedrega duha do konca. Sedaj se bode pri Sv. Križu oddahnil svojega vednega potovanja. N. v m. p.! — Pogreb je bil slovesen, kakor je navada v Idriji za rudarskega uradnika, v soboto ob 3. uri popoldne. i V četrtek si> pokopali 831etnega c. kr. logarja Andreja Šulin. Tudi on je bil Nemec iz Koroškega doma, ter je več let služil pri našem gozdnem oskrbništvu. Bil je blaga mirna duša, med našimi pazniki zelo priljubljena oseba. i Tretji avtomobil si je napravil V. Lapajne. Novi voz je samo za osebe in zelo praktično vrejen. Ker si omenjeni trgovec naročuje tudi blago na postajo Sv. Lucije, vozi parkrat na teden avtomobil tja in sprejema tudi ljudi. Ako g. Lapajne odredi stalne dnevne ure in ure tudi za tja, bomo imeli naglo in varno vožnjo na obe strani. Do Logatca imamo že sedaj štirikrat na dan avto-mobilno zvezo, naj je imamo tudi redno še do Sv. Lucije, potem ne bo več Idrija tako oddaljeno in pozabljeno mesto, kakor do sedaj. Saj v pet četrt urah si na postaji v Logatcu in v lin-pol uri na postaji pri Sv. Luciji iz Idrije. Dnevne novice. "-{■ Slovenčevo« poročilo o aferi Prochaska prinašajo nemški in laški listi kakor so tudi mnogo drugih za časa balkanske vojske. Somišljeniki, naročajte in podpirajte »Slovenca«, ki je tako zelo kos svoji nalogi. + Srbi in katoličani. Hrvat - katolik piše v glasilu dalmatinske stranke prava, zadrski »Hrvatski kruni«, takole: »Katoliška cerkev je v sedanji strašni protiverski, protikrščanski in proti-cerkveni borbi razvila vso delavnost, da se svet oprime verskih, krščanskih načel, ki se naslanjajo in temelje v Kristusovi cerkvi, da Petrovi stolici. In četudi so, žal, naši bratje Srbi odcepljeni od Petrove stolice, jih katoličani v svetovni borbi za verska in krščanska načela vendar moremo najti na svoji strani. In to jc danes že nekaj! Ko se Srbi politično urede, sem uver-jen, da se bodo prepričali o neosnov-nosti svoje narodne cerkve. Nastala bo med njimi prava borba, da se vera osvobodi državnega pokroviteljstva ali bolje tiranstva. Krščanska zavest jih bo k ti borbi prisilila. Osvobojenja vere od državnega pokroviteljstva pri Srbih si pa ne morem misliti drugače, kakor da se Srbi v tej svoji borbi naslone na Petrovo stolico. Nujna potreba in vzbujena zavest bo Srbe, po mojem mnenju, nanovo zedinila s katoliško cerkvijo. Dal Bog, da se to čimprej e zgodi! V interesu nas katoličanov je tedaj, da tudi iz verskih ozirov gojimo simpatije, ljubezen in naklonjenost nasproti našim odcepljenim bratom. Ako nasproti tem svojim bratom kažemo antipatijo, neprijateljstvo in nenaklonjenost, s tem nikakor ne bomo pritegnili bliže onega dne, katerega vsi želimo: dne vrnitve naših odcepljenih bratov k vidnemu poglavarju Jezusove cerkve, svetemu Očetu papežu.« + Na blvlega poslanca Zagorca, ki jc nedavno potom dunajskih in peštan-skih časopisov poslal Čuvaju odprto pismo, na vseh straneh preže orožniki. Preiskali niso le njegovega župnišča v Koprivnici, nego tudi cerkev in stolp, a trud je bil zaman. Ničesar niso dobili. Izdan je nalog, da sc takoj aretira, ko pride domov; obenem ga je pa Čuvaj zatožil pri nadškofu dr. Bauerju, češ, da ne vrši svojih dušnopastirskih dolžnosti, ker ga ni v župniji. Ker je Koprivnica blizu ogrske meje, je Čuvaj ukazal orožnikom, cla pazijo, ako bi se Za-gorac morda z vozom ne pripeljat v svojo župnijo in ga v tem slučaju takoj primejo in zapro. V svoji preveliki gorečnosti so orožniki nedavno aretirali nekega drugega župnika, ker so mislili, da je Zagorac. 1'hogi župnik se je moral v najhujšem mrazu peljati z orožniki. - Kriza v večini zagrebškega občinskega odbora. Iz Zagreba se nam piše: Klub večine zagrebškega mestnega zastopstva je imel predvčerajšnjem jako burno sejo in je malo manjkalo, da ni prišlo do velikega spora. Končno se je našel moder izhod in dasi stvar ni še odpravljena s sveta, je. vendar dovolj upanja, cla se spor mirno poravna; krivci, ki so spor izzvali, bodo najbrže izvajali kon.cl- vcnce. Povod sporu jc dalo to-le: X,nlavno se je pri Čuvaju vršila enketa glede premestitve bolnišnice usmiljenih bratov z Jclačičevega trga. Sodelovala sta med drugimi kot zastopnika mestnega občinskega zastopa večinska odbornika Heincl in An-cel. Po enketi je Čuvaj vse navzoče povabil na banket. Navedena dva občinska zastopnika sta kljub temu, cla je proti Čuvaju še vedno na celi črti v veljavi družabni bojkot in se onadva kot koalicionaša prištevata k opoziciji — vendar sprejela povabilo in se banketa udeležila. Narodni list je to takoj izrabil in napadel opozicijo, češ, cla naj si vzame zgled na Heinclu in Anclu. Večina mestnega sveta je nato sklicala sejo svojega kluba, da spravi zadevo v red. Gospoda sta se skušala oprati in svoj čin opravičiti, a klub je bil neizprosen. Oba je izključil in namesto Heincla izvolil za predsednika dr. Pa-veliča, namesto Ancla pa za tajnika dr. Mazuro. Izključena občinska odbornika bosta najbrž položila mandata. Splo.ši% želja je, da bi bila ta stvar s tem rešena, kajti Čuvaj samo čaka na priložnost, cla hi mestni zastop razpustil. -f O bulgarskem in srbskem zadružništvu je bila v zadnjih dveh številkah »Narodnega Gospodarja«, glasila Zadružne zveze v Ljubljani, objavljena temeljita razprava dr. Kreka, ki bo gotovo zanimala pred vsem naše zadružne kroge, pa tudi druge, ki se hočejo pobližje seznaniti z gospodarskimi razmerami srbskega in bulgarskega kmeta. — Objekti železničnih prog Zidani most — Ljubljana — Št. Peter — Trst ln Crlovec — Jesenice — Gorica so do nadaljnje odredbe ponoči in podnevu z vojaškimi stražami zastraženi. Daje se na občno znanje, da imajo vse vojaške straže povelje, da vsakega, ki si da na železniških progah kaj opraviti, ali ki nanje stopi, pa se m more primerno izkazati, zapro, zoper vsakega pa, ki se izknša zapretbi odtegniti ali ki na prvi klic »Kalt!« v/er tla?« ne obstoji, uporabijo orožje. — Težko pričakovana druga knjiga Finžgarjevega romana »P.)d svobodnim solncem« je dotiskana in bodo vezani izvodi na razpolago v soboto, dne 21. t. m. Četudi je II. knjiga'mnogo obširnejša od I. knjige, bo veljala vezana samo 80 vin. več; torej 4 K 80 vin. Opozarjamo na oglas Katoliške Buk-varne. — Razpisane ustanove za poštar-ske otroke. Iz jubilejnega zaklada vladanja cesarja Franca Jožefa so razpisane ustanove po 250 K. Nepremožni poštarji, ki imajo svoje otroke na kakšni srednji šoli, naj vlože prošnje na predsedništvo pomožnega društva c. kr. avstrijskih poštarjev. — Pri občinskih volitvah v Kanfa-naru v Istri je zmagala proti hrvaški stranki laška kamora. —Balkanske razglednice. »Apostol-stvo sv. Cirila in Metoda« je izdalo pet vrst krasnih balkanskih razglednic: 1. Bulgarski otroci v narodni noši iz odrinske okolice; 2. Bulgarski dečki prejemajo sv. obhajilo po vzhodnem obredu; 3. Šola evharistink v Makedoniji (otroci v makedonski narodni noši); 4. Poljedelska šola evharistink,v Makedoniji; 5. Makedonski četaši. — Razglednice se dobivajo v prodajalni Katol. tisk. društva (Ničman) po 10 h; prodajajo se v korist balkanskim sirotam. V večjih množinah naj se naročajo naravnost pri Apostolstvu (Ljubljana, Semeniška ulica). — Božične počitnice bodo najlepše vspele in tekniie, ako jih zamesite z drožami (kvasom) v prid »Slov. Straže« iz drožarne .Tos. Košmerlj, Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 8. Gospodinje, zahtevajte povsod le naše drože! — Letošnji ?.5rr^ki šport v Bohinju Kljub temu, " v. v znam ali na OTTfc BOW.\ E, O. m. b. II , Dunaj VII , in se sklicuje na ta fasopis, dostavi s; mu ena poilljatev potom lekarne za poskuSnjo. • GOSPODARSTVO. p Srm.nj v Kandiji. V četrtek, dne 19 t. m. bo semenj v Kandiji za prešiče, govejo živino, konje in drugo blago. Kupci in posredovalci se vljudno vabijo. ZA BOŽIČNO DOBO PRIPOROČAMO CERKVENIM ZBOROM SLEDEČE SKLADBE: Hribar p. Angelik: Adventne in božične pesmi za mešani, deloma moški zbor. Part. 2 K 10 vin., glas po 6 vin. Grum Anton: Pet božičnih pesmi za mešani zbor, soli in orgle. Part. 60 v. Chloudovvski dr. Anton: Božične pesmi za mešani zbor. Part. 1 K 30 vin. Sieherl Jos.: Božične pesmi, Rihar-jevi in drugi napevi za mešani in moški zbor. Part. 1 K 20 vin, glas po 30 v. Hladnik Ig.: Četvero božičnih pesmi za mešani zbor. Part. 80 vin. Mihelčič Al.: Božične pesmi za mešani zbor. Part. 1 K 40 vin. Kimovec Fr.: Rihar rjnatus; zbirka cerkvenih pesmi za mešani zbor. Part. 3 K, glasovi po 40 vin. Leban Janko: Zbirka crrltvnih p.sini za mešani zbor. Part. 1 K 40 vin. Hladnik Ig.: Dva božična slavospe-va za mešani zbor, soli in orgle. Pari. 1 K. Katoliška Bukvama v Ljubljani. Po zdravniških poročilih je pri rev-matizmu, protinu, nevralgiji kot izborilo bolečine lajšujoče, za splahnitev oteklin in zopetno pridobitev pregibno-sti členkov zanesljivo učinkujoče sredstvo Contrheumann. Glej oglas. 1309 Glnpec! Ali si Se sedaj nisi zapomnil, da kadim samo JACGBIJE¥E ANTINIE0TINSKE cgaretne stročnice! Avtomcbilna zveza Idrija, Lcg^fac, fcJslailESPr. Odhod iz Idrije: ob 6-— zjutraj „ 12-— opoldan 3-30 popoldan Odhod iz Logatca: ob 8-30 zjutraj „ 2-30 popoldan „ 6-30 zvečer Prihod v Logatec: ob 7-50 zjutraj ., t-40 popoldan „ 5-10 popoldan Prihod v Idrijo: ob 10-20 zjutraj „ 4— popoldan „ 8-15 zvečer Cene z avtomobllnim omnibnsom: I. razr. II. razr. 7.a osebo za osebo K 3-— K 2-- „ 1-50 „ 1- „ 1-50 „ 1-- „ 1-50 „ !•.— Idrija-I.opatec ali naspr. Idrija-Godovič. „ „ Godovič-Hotedršica„ Hotedršica-Logatec „ „ Cene s kombiniranim avtomobilom: I. razr. II. razr. za osebo za osebo Idrija-Logatec ali naspr. K 3-— K 2-— klrija-Godovič „ „ „ 1-50 „ 1'- Glpdovič-HotedrSica,, „ „ 1-50 „ 1-— Hotedršica-Logatec „ „ „ l-50 „ V— Označena vožnja so vrši v<:ak delavnik, omni-bus vozi vsak dan opoldan, ob nedeljah ia praznikih vozi Ie opoldan omnibus. Točnost se po možnosti vzdržuje, vendar pa ne prevzamem nobene odgovornosti za more-3885 bitno zamudo. Valentin Lap /ne v Id i i. manufakturne in specerijske stroko z dobrimi spričevali išče službe v trgovini iste vrste. Nastop takoj ali ob novem letu. — Naslov pove uprava lista pod: 3S87 znamka za odgovor). 3887 i Eip. se 0' •ji M Din* M 3884 P31JI81 nave^to im n: PHOŽIČ. HAMHIH. nostro Mite. kakor tndi kože plemeni- »701*^*0 tih in belili kunic ter AdjCJC 8VUAC kupuje po najvišjih dnevnih cenah Leopold iachauer, Dunaj 2/3 Obere Do-naustrasse 63. 3890 naravna alkalična kislina najboljša difetična m osuežuloča pijača preizkušena pri želodčnih in črevesnih katerih. obUlnlh >n mehurn h boleznih, katero priporočajo najveljavnejši zdravniki kot bistveno podplralno sredstvo pri karlovovarijskem in drugih kopeliškh zdrsV-jenjih in kot poznejše zdravilo po kopeljih 24 38 in trajno poiabo. (VII.) Zahvala. 3876 Globoko užaloščeni ob nenndni in prtbritki izgubi predragega sina, oziroma brata, nečaka in bratranca, gospoda Ivana Zupančiča c. kr. mašinista smo dobili toliko tolažilnih znakov sočutja, da se nam ni moči vsem ustmeno zahvaliti. Zatorej se zahvaljujemo tem potom prečastiti duhovščini, slav. godbenemu društvu za darovani venec in prekrasne ža-lostinke, vsem tovarišem predragega pokojnika za venec in vsem ki so nas tolažili in izkazali nepozabnemu zadnjo čast. Idrija, 12. grudna 1912. Rodbine Zupančič, Slažič, Štajer. za krasne cvetlične darove, za odlično in izvanrodno častno spremstvo dragega nam pokojnika k zadnjemu počitku, čast nam je izrekati našo vdano in prisrčno zahvalo. Dalje izrekamo slavnemu glasbenemu in pevskemu društvu ,,Ljubljana" zaginljivo petje in slavnemu telovadnemu društvu „Sokol" za častno spremstvo do groba svojo posebno zahvalo. Ljubljana, dne 12. dec. 1912. Žalujoča rodbina Valentin Krisper. m Tužnim srcem naznanjamo žalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni oče in brat, gospod Jože Vertnik posestnik ln gostilničar dne 14. decembra 1912 ob 5. uri zjutraj po prejemu svetih zakramentov v (36. letu starosti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb predragega rajnika bode v ponedeljek, dne 16. decembra ob 9. uri dopoldne na pokopališče svetega Simona in Juda na Spodnjem Brniku. Svote maše zadušnico se bodo bralo v več cerkvah. Prosi se tihega sož.alja. Spodnji Brnik, dne 14. dec. 1912. Jera Vertnik, roj. Umek, soproga. — Marija, omož. Pušavec, hči. — Jože, Franc, Janez, sinovi. — Jurij Vertnik, Anton Vertnik, brata. 3886 izvirek: Siessfttšbi! SaHEržsrisnsi, železniška postaja, zdravilno kopališče uri Karlovih variii prcspekU zasloni ln fra Ko. V Ljub lian i se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnicali in trgovinah z jeslvinami in vinom. Z'lo3e mi Mihsei Kastner-u, Peler Lsss-niku in Andre> 5a:abonu. Ltubilana. 3997 ----MMKSg Zalivala. Za šievilne dokaze prisrčnega sožalja, ki so nam došli o priliki bolezni in smrti našega blagopo-kojnega soproga in očeta, gospoda 3888 Berta Schiffrcr naznanja globoko užaljena v svojem in v imenu svojih nedoletnih otrok Adalberta in Antona, kakor tudi v imenu ostalih sorodnikov britko vest, da je naS iskreno ljubljeni soprog, ozir. oče, brat, svak in stric, gospod Adalbert Schiffrcr c. kr. višji poštni olicijal dne 13. decembra 1.1. ob 9. uri zvečer v 55. letu starosti po prejemu sv. zakramentov po kratki in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika se vrši v ponedeljek ob 3. popoldne iz Lconišča na pokopališče k sv.Križu. Sv. maše zadušnico se bodo darovale v župni cerkvi sv. Petra v torek ob 8. uri in v drugih cerkvah. Ljubljana, 14. decembra 1912. Zelo Dne 21. decembra t. L ob pol 10 uri dopoldne se vrši pri Ijabljan. ki sodniji, soba št. 16, prodaja hiše št. 242 Pod Rožnikom občina Gliticc ttih pod sta im streliščem). Hiša jc enonadstropna, s tremi stano vanji, pred dverni. leti sezidana in je davka prosta. Poleg nje se nahaja cvetličnjak in lepo urejen vrt. Ima krasno lego in omari-tično okolico. Tudi plačilni pogoji bi bili zelo ugodni ter se natančneje o tem lahko izve pri stavbni tvrdki IVAN OCjRIN, LJUBLJANA, Grubar-jevo nabrežje 8. 3874 z aslifclzn CTtom in x guspa3ars!ki«i pBSiOjjlaitai u gtadosripzi se bo na ob pol 10. uri dopoldne prodalo. Cenilna vrednost K 43.1236, najmanjši ponudek K 33.000. — Pojasnila daje gospod R. CMaiek u KasSaaajicS. 3889 plelMm stroj. se priporoča kot izdelovateljica na ^ Izvršuje površno in spodnje jopice, moderčko in telovnike, čepico, nogavice, novo in staro so ceno podpletujejo. — Radovljica fit. 10. 3814 in motlno blnno m (p.športe in flonij« pripone« izv-UISu Prokop Skoikmkj In sin v Humpolcu nn Cc5 icra. V/nrr.i n. inhlovo fr.inkn Zelo ,murnu nune. Na io |o dam tu-truj l/golovltl gospod, obleke. ter Gostilna "3S4J poleg Bohinjskega jezera pri dež. cesti se takoj proda aii v najem odda z več sobami in opravo na ugodnem kr.5* kajti tudi vi lahko rabite z preizkušeno in zdrav- i nitko priporočeno sredstvo pri nastopu revtna- I tizma, protina ali nevralgije, ki jo vedno zanesljivo sredstvo 7 I za Hitro pomiritov in ozdravljenje, za j splahnitev oteklin in zopetno pridobitev pregibnosti členkov in odstranitev utri- | panja učinkuje presenetljivo, zanesljivo za vribavanje, masažo ali obkladko. 1 pušica 1 krono. Izdelovainica in glavna zaloga v lekarni B. FRR GNER-ja j c. kr. dvornega dobavitelja, PRAGA III., št. 203. Pri naprej plačilu K r.M) so p0šl|0 I pušica trankn . n rt » u* * * u v » „ O-J- „ „ 10 „ Po or na itne izdelka in lzticiovutellal ZALOGA V LEKARNAH. V Ljubijani: Rib.. Sušnih, Jos. Čižmaf, dr. G. Ficcoli. 31i< Hitra pomoč odločuje! Konrad Rosenbauer & Kneitschel v Lincu na Donavi prva tovarna bencirimotornih brizgatnic v Avstriji, katera lahko dokaže z nad štirinajst izvrstno vspelimi slučaji, da je gašenje s temi modernimi zboljšanimi stroji najvspešneje. Bogato ilustrovani ceniki glede vseh modernih, praktično sestavljenih dvo- in štirikolesnih ročnih brizgatnic, voznih in nosilnih mehaničnih pomikalnih lestev najnovejše konstrukcije, vozov za moštvo, vseh potrebnih gasilskih oprem, ter cevi izvrstne kvalitete tvrdke Konrad Rosenbauer v Lincu na Donavi dobi vsak na zahtevo brezplačno in franko. Društva obiskuje brezplačno zastopnik tvrdke Fran Samsa I Pezor! Ma obroke od 10 in $5 Ii naprej! Berite! Najboljši klavir, pianiuo ali harmonij prvovrstnih svetovnih tvrdk: Bosendorfer, H. S elzhamraer (najboljši klavirji sedanjosti), IIolzl & Heitzmann (neprekosijivi patent, pianini), Laub & Gloss (koncertni pianini) in HSriigel (amerik. harmoniji od 90 K naprej) z desetletno postavnoobvezno garancijo kupiš ali si izposodiš najcenejše izključno le pri general, zastopiku zgoraj omenjenih naj- Sa A, Brezniku, sodnozaprisež. strokovnjaku in učitelju »Glasb. Mat.«, Ljublj na, Kongresni trg 15, Zvezda, nasproti nunske cerkve. Najraznovrst. izbera, vedno 30 do 40 klavirjev v zalogi. Najemnik postane lastn k klavirja, dočim je dosegla iz-posojevainina višino kupnine. Najugodne)Sa zamenjava. Preigrani klavirji vedno v zalogi Ugiaševanje in popravila točno in ceno. Velikanska zaloga najboljših violin, harmonik, oltar, tamSar o. svežih strun, vseh ostalih slasM in potreben tor miizikalij. Sujver.ia, m>lpopo:ne]ša lil najsposobasjšt tvrdka aa avstr, Jugu. 2STAVA v prostorih zavoda za pospeševanje obrti ? Ljubljani, Dunajska cesta st. 22, Tam se sprejemajo tudi naročila od 11. do 21. decembra 1912. Izdelki državnega ple-tarskega tečaja: moderna oprava iz pletenin, vrtne senčnice, košare za potovanja, stojala za cvetlice in ročna dela, senčnice za morska obrežna kopališča, skladni stoli, pletene Kina-odeje, kopalni čevlji in vse pletenine za domačo rabo in luksus. 3786 Ilustrovani ceniki zastonj. Breniska iedustrija za MAGDEBURG-BOCK.AU Podružnica na Dunaju: III. Hm Heumarkt štev. 21. Brmel) In Bneno« nlres l!»lui 3 velike . »grade. Patentni vrofcpami lokomobili z brezventilnlm preciznim upravljanjem. 3438 Originalno strojedelstvo Wolf 10- 800 HP. obratni stroji z najvišjo popolnostjo in do-bičkom, za industrijo in poljedelstvo. Dosedaj Izdelanih nad 720.000 K. 3861 H H5EG! P 15/12 "45 C. kr. okrajno sodišče v Kranjski gori prodaja na predlog Janeza Kava- larja v gozdnih parcelah št. 650/16, 1384/66, 1384/67, 1920, 1953, 1954 in 1955 k. o. Dovje nahajajoč se smrekov in mecesnov les za skupno ceno po 8.480 K. Dražba se bo vršila dne 20«, decembra dop. ®b 10 % uri pri tem sodišču v sobi štev. 4. Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejemajo. Kupnino vplačati je sodišču. Vadij, ki jc vpoložiti pred dražbo, znaša 848 K. Dražbeni pogoji morejo se vpogledati pri sodišču ob uradnih urah. c. kr. okrajna sodnija v Kranjski gori odd. I., dne 10. decembi*a 1912. Vaša vozila se vzdržujejo po ceni in so vedno pripravljena za vožnjo, ako se ob času kot Je sedaj, da]o pregledati, vse pomanjkljivosti nadomestiti in v uporabnem stanju v zato primernem prostoru shraniti. Kakor vsako leto tako tudi letos izgotovi to strokovnja-ško natančno in po zelo nizki ceni, zato primeren prostor pa da brezplačno tvrdka Kar! Camernik S Ko. Specijalna trgovina s kolesi, motorji, automobill in posameznimi deli. Mehanična delavnica in garaža Ljubljana g izboljšajte promet Okusite JC v svoji gostilni z izvrstnim cenenim X X nl7Pn<^kim nivom - X tist0 pivo v 8lovanskem -g - plZenSKim P»VOm x Grandhote|u„Balkan"Trst, X K^ iz Češke delniške pivovarne v Čeških « . _ . , v ma Budeievicah. Največja čisto slovanska S v,a della Caserma m v slo- « Sj pivovarna. Zaloga v Ljubljani: V. H. O vanskem hotelu Lacroma jj ES ROHRMANN. Zaloge v Zagrebu, & na Gradu. X B Trstu, Pulju, Zadru i. t. d. JJ 3453 MARIJA SATTNER Ljubljana, Itanajska cesta 19, II. stop., II. nadstr. (Hledljatova blša). se priporoča prečastiti duhovščini za Izdeluje cele ornate, kazule v vseh liturgičnih barvah pluvijale, obhajilne burze, štole in vse za službo božjo potrebne stvari, pri-prosto in najfineje, kakor se glasi naročilo, v svilnatem in zlatem vezenju. — Izdeluje tudi bandera in baldahine ter izvršuje vsakovrstno cerkveno perilo iz pristnega platna. — Vporablja samo dobro blago, cene po mogočnosti nizke, zagotavlja trpežno, vestno delo in hitro postrežbo. Prenovljenje starih paramentov tudi radovoljno prevzame. 13 nmnf.1 IMPI J B9BH Wi m lmmsmmmmmmMBmmummKummmi *3&fr*tixammotam ir«IMJ«M Obrestuje hranilne vloge po 47.7» brez vsakega odbitka Obresti so pripisujejo gluvnici poluletuo. Vloge v tekočem, giro-računu ln na blagajniške liste po najugodnejših pogojih. Daje komunalna posojila občinam, okrajnim in šolskim odborom ter zdravstvenim zastopom v 47,7- komunalnih zadolžnlcab. Hipotekama posojila v zastavnih listih po Ji 4%% Eskomptuje menice denarnih zavodov in daje loinbartina posojila. Prodaja lastne pu-pilarno-varnc komunalne za-dolžnice in zastavne liste. 19 deželnem disorcu sfa&sd b (SaspasiiS ulici 2. Banka je pupilarno varen zavod, ier jamči zanjo dežela Kranjska. Hrasta ure za stranke osah delannlk od pol 9. ure dopoldne sfa I. ure popoldne. ntmi