Posamezna številka 10 vinarjev.
Šlev. 288.	V Ljubljani v soboto, 14. decembra 1912.
Leio xl
Velja po pošti: ss
K 26--
Za oelo leto naprej sa pol leta „ za četrt leta „ ■a en meseo „ za Nemčijo celoletno sa ostalo Inozemstvo
13-6-50 2'20 29--35--
V Ljubljani na dom:
Za celo lelo naprej . K 24 —
za pol leta za četrt leta za en meseo
12' B — 2-
V spravi prejemali mesečno K 1-70
Inseratl:
Enostolpna petitTrzta (72 mm): za enkrat . . . . po 15 T za dvakrat . . . . _ 13 _
za trikrat
10
za večkrat primeren popust.
Poslano in reki. notice:
enostolpna petltvrsta (72 mm) 30 vinarjev.
; Izhaja:;
vsak dan, lsvzemil nedelje is praznike, ob 5. url popoldne.
(fcj- Orednlitvo Je v Kopitarjevi nllol štev. 6/I1I. Rokopisi se ne vračajo; netrankirana pisma se ne teta sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo Je v Kopitarjevi nllol štev. 8. "Kaj Avstr. poštne bran. račnn št. 24.797. Ogrske poštne bran. račun št. 26.511. — Upravnlškega teleiona št. 1)18.
Današnja številka obsega 16 strani.
Trpljenje koroških Slovencev.
Pri proračunski razpravi v dunajskem državnem zboru jc imel koroški državni poslanec Fr. G r a f e n a u e r zanimiv govor, v katerem je razkril naravnost nečuvenc razmere, pod katerimi trpi slovensko ljudstvo na. Koroškem. Iz govora posnemamo po steno-grafskem zapisniku sledeče:
Koroški sodniki.
Slovenci prebivajo na Koroškem v 13 sodnih okrajih; v Trbižu, Šmohorju, Podkloštrom, Beljaku, Rožeku, Borovljah, v Celovcu, Svincu, Velikovcu. Do-berlavasi in Železni Kapli. Pri teh okr. sodiščih je nad 30, z deželnim sodiščem vred nad blizo 50 sodnih uradnikov, izmed katerih sta samo 2 Slovenca, namreč sodni predstojnik v Železni Kapli in pa sodnik v Doberlavasi. Vsi drugi so Nemci, od katerih je en del več ali manj slovenščine zmožen, velika večina sodnikov, ki imajo s slovenskim ljudstvom uradovati, pa slovenskega jezika sploh ne razume. Dočim morajo domačini, sinovi slovenskega ljudstva, katerih je lepo število, izven dežele služiti (dr. Kraut v Logatcu, dr. Schau-bach v Črnomlju, dr. Sitar v Brežicah, dr. Kušej v Gradcu, dr. Ilavnik pri Sv. Lenartu v Slov. goricah, dr. Silan v Mariboru itd.), se nastavljajo pri koroških sodiščih v mešanih krajih ljudje iz vseh dežel in z najbolj dvomljivimi jezikovnimi sposobnostmi le, ker so zvesti pristaši nem. nacionalcev. Da, še Poljake imamo, ki pa znajo biti zelo nemšlto-macionalni, Nemce iz Češkega, Tirolskega, Štajerskega, samo nobenih Slovencev!
Koroški Slovenci ne smejo pred sodiščem slovensko govoriti.
Ti slovenskega jezika nezmožni gospodje se vedno ustavljajo uradovanju v slovenskem jeziku in porabijo vsako priliko v to, da slovenščino odklanjajo. Splošno se sme reči, da ni o kaki enakopravnosti slovenskega jezika, četudi samo teoretični, nobenega govora. Kolikor se slov. jezik sploh uporablja, je samo pripomoček v sili, kadar se obravnava s stranko, ki ni zmožna nem.
jezika. Slovenske vloge sicer sodišča sprejemajo, ker to ukazujejo jezikovne naredbe iz leta 1862 in leta 1882, nimamo pa nobenih slovenskih rešitev, niti slovenskih tiskovin, ki so bile še pred par leti jjri vseh tozadevnih sodiščih v rabi in ki se zdaj uporabljajo kot ničvreden papir. Glede ustmenega obravnavanja pa sme stranka samo teclaj slovensko govoriti, kadar ni nemščine vešča.
Lah ali pa Kitajec, ki pride slučajno pred naša sodišča, se sme posluževati svoje pravice in materinega jezika, ne sme se pa tega domače, slovensko ljudstvo. Kakor hitro zasluti sodnik, da zna stranka nemški jezik, in če ga tudi . za silo lomi, jej ne pusti slovensko go- | voriti. Če hoče stranka kljub temu s sodnikom slovensko govoriti, jej delajo take sitnosti in težave, da mora končno svojo zahtevo umakniti.
Tako je stal n. pr. župnik Sekol iz j Vogrč v sodnem okraju Pliberk, torej v čisto slovenskem okraju, pred sodi- i J ščem. Moral bi biti zaslišan kot obtože- \ j nec zaradi nekega dopisa v »Miru«. Ko začne slovensko govoriti, ga sodnik Fiirstbauer ustavi in zahteva, naj go- i vori nemško. Ker sc pa župnik tej ne- I čuveni zahtevi ni udal, ga pusti slednjič sodnik slovensko govoriti, sam pa govori nemško. Ko župnik zahteva, da se napravi zapisnik v slovenskem jeziku, | je kratkomalo sodnik izjavil, da je za- i slišanje končano. In tako je župnik od- ' šel, ne da bi bil v stvari sami zaslišan in ne da bi se bil kak zapisnik napravil! In taki slučaji so pri preiskovalnem sodniku v Celovcu na dnevnem redu.
Pri ravno tem sodišču jo sodnik Tscherny slovenskemu koncipientu dr. Gosaku prepovedal s slovensko stranko slovenski govoriti. Slovenski zastopnik ne sme torej pred sodiščem s slovensko stranko, ki ne zna nemščine, slovensko govoriti! Vprašam vas, ali je na Turškem slabše? Hochenburger mi mora priznati: Resnico ste govorili, slabše ni niti v Makedoniji.
Drug slučaj. Advokata dr. Brejc in dr. Miiller sta zastopala pri okrajnem sodišču v Celovcu tri stranke, od katerih dve ne razumeta nemščine. K ob-| ravnavi sta prišla njihova koncipienta
dr. Frlan in dr. Oblak. Sodnik dr. Torg-gler in zapisnikar sta znala oba slovensko, pa sta kljub temu prepovedala koncipientoma slovensko tožbo predna-šati in slovensko odgovarjati. Obema je bila beseda vzeta in obravnava preložena. Pri naslednji obravnavi sta se oba koncipienta izkazala s pooblastilom strank, ki njihovo postopanje odobravata in naročata, da morata koncipienta pred sodiščem slovensko razprav-Jjati. Kaj se je zgodilo? Sodnik jc kratkomalo celo postopanje ustavil. Dež. sodišče pa jc zadevo potrdilo, in kar je najlepše, oba zastopnika naznanilo na advokatsko zbornico, ki je zato oba kaznovala. Postopanju sodnika in advokatske zbornice je iskati vzroka lc v narodnem sovraštvu. In to sc imenuje na Koroškem postava!
Koroška sodišča nimajo nobenih tolmačev za slovenščino.
Ker mnogi izmed sodnikov ne znajo slovensko, se morajo posluževati slovenskih tolmačev. Večina sodišč na Koroškem pa pravih tolmačev sploh ne pozna. Sodniki kličejo za tolmače kar kakega sodnijskega slugo, paznika ali eksekutorja in ka kratkomalo brez vsakih formalnosti za tolmača napravijo. To delajo n, pr. v Beljaku, kjer ni na celem sodišču niti enega za obravnavo s strankami določenega sodnika, ki bi znal slovensko. Nekoč so poklicali za tolmača nekega hrvaškega frizerja, ki sam ni obvladal slovenskega jezika. Ta slučaj se je zgodil v Svincu, če. hoče morda ekscelenca justični minister ime vedeti.
S kakšnimi nesramnimi zvijačami delajo nemški nacijonalci, dokazuje sledeči slučaj. L. 1908. jo okrajno sodišče v Celovcu slovensko spisano tožbo kar zavrnilo. Proti temu sc je vložila , pritožba, kateri je deželno sodišče i ustreglo. Nato so pa vzdignili na Koroškem strašen špektakelj. Celovški mestni svet, trgovsko obrtna zbornica in celo deželni zbor so najslovcsnejšc )>ro-testirali proti tem slovenskim »novota-rijam«, po shodih so se govorili krvavi govori in nazadnje so napravili predsedniku deželnega sodišča šc hrupno I demonstracijo. V odgovor nato je pa izšel v uradnem listu »Klageniurter Zeitung« dne 21. januarja 1909. članek
Mn.
(Ena noč ob gališko - ruski meji.)
(Marijana Teodorovič.)
To vam je bilo zopet razburjenje v Galiciji, posebno v severnejših in vzhodnejših krajih. Krakovska policija je v par tednih polovila celo vrsto ruskih špijonov in skoro vsak dan so časniki poročali o najnovejših senzacionalnih dogodkih. Na političnem nebu so se tedaj zgostili temni oblaki ter preteče oznanjali vojno nevarnost. Povsod so ljudje govorili le o špionaži, v kavarnah, v salonih, na cesti.
Moj soprog je bil tedaj poveljnik in graditelj neke utrdbe, ki so jo stavili tik ob ruski meji. Na svojo pisarno je pazil šc ostrejše kot prej, kajti v njej je hranil veliko tajnih načrtov, aktov in popisov, ki so bili za Rusijo posebno važni. Pisarna je bila v našem stanovanju. Z ograjenega dvorišča se je prišlo v ozko vežo s tremi vrati. Leva so vodila v pisarno, ostale dve pa v naše sobe. Nasproti oknu pisarne jc stala nizka in podolgovata stražnica, kjer so se straže redno menjavale. Tudi or-donance so bivale tam. Naša sobna okna so gledala na vrt. Preko tega se je videlo na. varšavsko cesto in na širne planjave. Na vzhodni strani, nekako deset minut od naše hiše na gričku, je hila utrdba, ki je gospodovala nad celo
okolico. Da bi bila varnejša, so jo od vseh strani obdali z jarki in nasipi, ki so jo krili pred sovražnikom.
Krog utrdbe so stale vojaške straže, ki so imele najstrožje ukaze ter so morale poveljniku o vsaki stvari točno poročati. Nekoč javi eden stražarjev mojemu soprogu, da vidi že dalj časa vsako noč duha, ki straši okoli trdnjavice. Moj mož se ni smejal tej vojakovi naivnosti, marveč ga vprašal, kakšen da je bil ta duh.
»Javljam pokorno, duh je bil bel in je letal preko jarkov semtertje!«
»Ali nisi mislil, da utegne biti to kak človek, ki se je nalašč odel v belo rjuho, da bi vas strašil, ali pu. vašo pozornost od nekaj druzega obrnil, ali pa celo, da bi vas prepodil?«
»Javljam pokorno,« je jecljal vojak v zadregi, »jaz mislim, jaz mislim, da človek ne more letati, samo . . .«
»Jaz mislim, jaz mislim, da si tele — si razumel?«
»Da, gospod poveljnik!«
»Sedaj poslušaj: če boš zopet zapazil duha, mi moraš takoj poročati — razumel?«
»Da., gospod poveljnik!« . . .
Kmalu po tem dogodku me je izvabilo jesensko popoldansko solnce v prostrano ravan. Ker sem bila strastna jahalka. zasedeni svojega iskrega arab-ca ter liajd na sprehod. Na pragu sta sedela moj dveletni sinček in poldrugo leto starejša hčerka. V lahkem diru je šlo po Varšavski cesti, potem sem krenila počez v ravan, cla bi videla prvo i
vas, ki je še nisem poznala. Kmalu zagledam pred seboj bele hiše. Toda komaj sem dospela do vasi, se srdito lajajoč zakadita v mojega konja dva velika psa. Vsa prizadevanja, da bi se jili ubranila, so bila zaman. Arabec se je razburil in ko sta. ga. razljučeni živali ugriznili v nogo, sc je sjdašil ter z menoj zdirjal naprej. Od vseh koncev so leteli psi skupaj in se spustili za nama, Ta divja gonja je šele koncem vasi ponehala. .Moj arabec pa je dirjal kakor pred tisoč vragi čez jarke in ograje, ne meneč se za smrtno nevarnost, ki mi je pretila. Ne vem, kako dolgo je trajal 1a divji lov. S strahom sem zapazila, da se. je zmračilo. Volja do življenja mi je poslala rešilno misel: z vso silo potegnem za desno uzdo — konj sc visoko vzpne in obstoji, tresoč se po vsem telesu. Udal se je.
Oba sva bila izmučena in morala sva se odpočili.
Pot. domov je bila težavna. Oviro, ki jih je konj v neukrotljivem razburjenju z lahkoto premagal, so bile sedaj za utrujeno žival naravnost hude. Toda lakota ga je gnala naprej in mu kazala pot, kajti sama nisem vedela kod in kani. Vihar se je dvignil in zatulil preko poljan. Bližala se je nevihta in ko sem srečno dospela do varšavske ceste, je treskalo brez prenehanja. Moj arabec je dirjal proti domu, ne meneč se za peklensko gromenj« in bliskanje.
Nakrat začutim, da se je nekdo prav narahlo dotaknil moje desne I rame, in predno sem sc nazaj ozrla, jc
»Jezikovna praksa pri okrajnem sodišču v Celovcu«, ki pomenja strašno bla-mažo za nemške nacijonalce. Predsednik deželnega sodišča Schmidt je namreč z njim dokazal, da se ni nikdar nobena slovenska tožba od okrajnega sodišča v Celovcu zaradi slovenščine zavrnila in da se je topol prvič zgodilo. Da torej deželno sodišče ni uvedlo z ugodno rešitvijo pritožbe nobene no-votarije, k večjemu da se sme odklonitev slovenske tožbe od strani okrajnega sodišča imenovati novotarija. Predsednik je tudi dokazal, da so se preje slovenske tožbe slovensko reševale, da se je pa polagoma ta praksa opustila in da sc jc zadnja slovenska rešitev 1. 1908. odpravila. Ta slučaj nam kaže, da bi se pri koroških sodiSčiii lahko red napravil, samo če bi si hoteli trud vzeti in jezikovne razmere kakor v tem slučaju tako tudi pri drugih sodiščih določiti. Toda ko je. lansko jesen dr. Brejc ob neki priliki opozoril predsednika deželnga sodišča, naj se uradno preiščejo jezikovne razmere od nekdaj in seclaj tudi pri drugih sodiščih, mu je ta odgovoril, da bi to povzročilo v deželi velik vihar, z drugimi besedami, | resnica ne sme na dan, resnica, ki bi Nemce prepričala o njihovi lažnjivosti in Slovencem prav dala.
Nemški »kurzovci« sovražniki slovenskega ljudstva.
Omenil sem že, da našo domačo inteligenco, katere, imamo prav lepo število, pehajo iz domačije. In kdo prihaja na njih mesto? Takozvani nemški »kurzovci«. Ti ljudje, ki najbrže tudi od dunajske vlade precejšnje podpore vlečejo, so, kar njihovo jezikovno sposobnost. in prakso zadeva, popolnoma nesposobni, Tečaji, ki se na Dunaju v ta namen prirejajo, niso nič drugega kakor slepilo, s katerim nas hočejo vlada in nemškonacionalna stranka preslc-]>iti, da jim jo na tem, da dobe k^/oški Slovenci sodnike, ki razumejo tudi slovenski jezik. Nam takih sodnikov ni treba: so popolnoma odveč! Pustite naše sinove, naše izobražence doma v deželi, naj si tukaj služijo svoj kruh, in vse zlo bo odpravljeno!
Ti »kurzovci so po navadi naibolj uporabni voditelji in branitelji »Siid-marke« in nemškega »Scliulvereina«.
zaklical »Olga«. Začudeno som se ozrla in zagledala pred seboj dva. bradata obraza, na katerih je bilo brati začudenje in nevolja. Zajecljala sta: »Par-don« in zopet obrnila svoja konja. Z veliko napetostjo sem zrla za naprej drvečima skrivnostnima tujcema, ki sta. sc mi zdela vsaj nekoliko znana. Bog ve, kje sem ju že. videla, posebno onega s črno brado in ostrim pogledom. Zamislila sem se. Nekaj mi je padlo v glavo. Tik na ruski meji jc stala maia gostilna ravno na Varšavski cesti. Gostilničar je točil izvrstnega Toka* ca, ki je posebno dišal ruskim častnikom, ki so prihajali čez mejo v civilni obleki pit vino in kadit, dobre cigare. Tu sem ju morala, večkrat srečati. Bog ve. za koga me smatrata. Najbrže za kako Rusinjo, ki jo pričakujeta? Ali ni ta Olga kak špion, s katerim sta v zvezi.
Moj konj je začel rezgetati, veselo znamenje, da smo blizu doma. Pred mano na cesti se jc zabliščalo kakih dvanajst luči v daljavi. Ko pridem bližje, opazim, da. so vojaki, ki so me z lučjo v roki šli iskat, ker so se zbali, da se mi je pripetila kaka nesreča. Kmalu zasiišim tudi glas svojega moža: »Marija, ali si ti tukaj?« Doma mi je napravil ostro pridigo in ko sem spravila otroka spat, seni mu povedala čudno zgodbo o srečanju skrivnostnih tujcev na Varšovski cesti. Postal ie resen in zamišljen.
Kmalu po večerji je potrkal na vrata mlad kadet, ki je redno prihajal
Kaj pomenita ti društvi za nas Slovence, mi ni treba povdarjati. Ako imajo gospodje v nemškonacionalni stranki še kako troho čustva za politično dostojnost, potem naj podpore od strani »Sudmarke« in »Schulvereina« za s v o j .narod porabijo. Nam teb podpor ni 1reba!
Ti nemški »kurzovci« niso samo narodni sovražniki koroških Slovencev, ampak so sovražniki Slovencev sploh. V tem pogledu niso tudi štajerski Slovenci nič na boljšem. Tudi na Štajarskem so začeli nemški nacionalci s tem hujskanjem in tudi tu so začeli nastavljati slovenske sodnike s »kurzovci«. Vse te zvijače vidi slovensko ljudstvo na Koroškem, vidi in pozna dobro te ničvredne in grde manipulacije in samovoljnost pri c. kr. oblasteh, ljudstvo dobro vidi, kako se njegovi sinovi iz domače dežele preganjajo in potiskajo. Zato je pa izgubilo vsako vero v pravičnost vlade in smatra justico za nemškega rablja v deželi.
Sedaj preidem k politični upravi, da pojasnim razmere, ki vladajo na Koroškem. .Taz sem naravnost srečen človek! Pet let sem na Dunaju, in velikokrat sem že nastopil kot govornik in pojasnjeval koroške razmere. Spremenilo se seveda od tega časa ni veliko, izboljšalo pa še manj.
Državni uradniki na Koroškem sami
Nemci, ki ne znajo slovensko.
Slovenci so naseljeni v štirih okrajnih glavarstvih: Velikovcu, Celovcu, BeljaJiu in Šmohorju. Od vseh politični k konceptnih uradnikov sta samo dva Slovenca, eden v Velikovcu in drugi v Beljaku. Pri okrajnem glavarstvu v Celovcu in Šmohorju in pri deželni vladi v Celovcu ni nobenega Slovenca, ja, pri deželni vladi v Celovcu ni sploh nobenega kemceptnega uradnika, ki bi znal slovenski. Deželna vlada je torej izključna domena nemških uradnikov. Da ni pri taki sestavi političnih uradnikov nobene sledi o uradovanju v slovenskem Jeziku, je samo po sebi umevno. Čisto vse je nemško, še tiskovine za davkarske stvari so vse nemške. Vse pritožbe so bob ob steno.
Prav posebno se pa odlikuje sedanji okrajni glavar v Celovcu, ki se je razvil v celega Čuvaja. Ta mož dela obraz c. kr. uradnika, v resnici je pa uslužbenec nemškega »Volksrata«.
Preganjanje slovenskih društev.
Slovenske občine in krajne šolsko svete preganja in šikanira brez vzroka. Prav poseben trn v njegovem očesu so mu pa slovenska izobraževalna društva in telovadne organizacije, dočim materielno in moralno podpira razne nemškonacionalne ognjegasce in veteranska društva, posebno »Siidmarko« in druge podobne organizacije.
Znana je njegova izjava, ki jo je podal letošnje poletje nasproti dr. Rožiču, ki je prišel k njemu kot predsednik Krščanskosocialne zveze posredovat, naj bi preklical odlok, s katerim je zabranil javni nastop telovadnih odsekov »Orel« v uniformi v Št. Janžu v Rožni dolini. Izjavil je, da ne bo »Orel« nastopil nikdar v uniformi, dokler bo on okrajni glavar v Celovcu in Hein dež. predsednik na Koroškem. Ta uniforma da ni v navadi v deželi.
Nadalje imam pri sebi sledeči odlok, ki ga je izdalo celovško okrajno glavarstvo na Ivrščanskosocialno zvezo.
»Celovec, Iti. avgusta 1912. Št. 20.288. Društvo jo prosilo za dovoljenje za prireditev slavnosti s pomočjo koroških in kranjskih telovadnih odsekov »Orel« v Svečah na dan 25. avgusta 1912. (Sveče so čisto slovenski kraj.) C. kr. okrajno glavarstvo prepoveduje to slavnost z ozirom na javni mir in red. Najboljše jc, da taki veliki shodi v jezikovno mešanih krajih izostanejo.«
Tako je, gospodje! Kadar hočejo Slovenci kako nedolžno slavnost na slovenskih tleh prirediti, vam tukoj pridejo s frazo »jezikovno mešani kraji« ali jo pa prepovejo na podlagi »kuge na gobcih in parkljili«. Če pa napravi »Siidmarka«, »Schulverein« ali pa nemško ognjegasno društvo izlet v kak slovenski kraj, sc pa takoj brezpogojno dovoli. V takih slučajih ni nobenih pomislekov in ni nobenih nevarnosti, da bi se utegnil javni mir in red kaliti. Tako je napravila dne 2. julija 1912. »Siidmarka« slavnost v Spodnjem Dravogradu, v trgu, ki je po uradnem štetju tri četrtine slovenski. In tak trg bo pač jezikovno mešan. Ampak Siidmarka je priredila slovesnost brez vsake sitnosti in se je celo vojaške godbe poslužila.
Vojaštvo in slovenski telovadci.
Država potrebuje vojakov in telovadna društva so v prvi vrsti zato tu, da okrepijo telesno in dušno moč mladine.
Vojaški komandant v Celovcu je sam rekel, da so taka društva jako umestna, da se uživanje šnopsa na Koroškem omeji. Ima prav. Če pa telovadna društva ta namen pospešujejo, kako pridejo vendar politične oblasti do tega, da Slovencem taka društva prepovedujejo, ko morajo na drugi strani same priznati, da se da šnopsar-ska kuga, ki na Koroškem tako grozovito razsaja, ravno po teh društvih omejiti?
V	Borovljah je telovadno društvo »Sokol«, ki je vložilo že pred letom prošnjo za dovoljenje društvenega kroja. Krajevna oblast je prošnjo odbila in društvo je napravilo priziv. Jaz in drugi gospodje poslanci smo vprašali že v notranjem ministrstvu, kako je s to stvarjo, ampak do danes ni priziv niti do deželne vlade prišel, zato ker je društvo — slovensko. Tako izgleda pravičnost tega c. kr. okrajnega glavarja viteza pl. Rainerja v Celovcu! To vam rečem, to je lisjak! Slovensko govori tako slabo, da slabše ne more. S kmeti govori slovensko, ampak tako, da si morajo kmetje sami tolmača poiskati, da vedo, kaj jftn je po slovensko povedal. Tako ali pa šc slabše govore nemški kurzovci.
Mnčeništva slovenskih otrok na Koroškem.
V	pojasnilo nekoliko besed o šolskem štrajku v Selih.
Pred nekaj leti jc odprl koroški deželni svet poleg že obstoječega razreda s slovenskim učnim jezikom nov tako-zvani dvojezični (utrakvistični) razred. Pokazalo se je pa že takoj v začetku, da je ta nov razred popolnoma nepotreben. V začetku šolskega leta 1911/12 je štel ta razred 19 otrok, sedaj je to število
padlo na 11, dočim ima slovenski razred 100 otrok.
Vsak razred ima lastnega učitelja. Na slovenski razred so pa poslali nekega učitelja Milloniga, ki js začel otroka neusmiljeno mučiti. Tolkel jih je po glavi s pestjo, s knjigo, suval v obraz, ušesa trgal, poruval cele šope las z glave, z nogami brcal, tako tla so prihajali otroci domov vsi otekli in ranjeni. Nekatere jo na očeh poškodoval, da sedaj slabo vidijo, pri drugih je zopet sluh opešal. Nekega dečka je tako tepel, da se mu je iz nosa kri udrla, in mu jc učitelj sam komaj kri ustavil. Mnogo otrok je obolelo, ker jih ni pustil učitelj na stran, drugi so prihajali zopet domov s ponesnaženimi hlačami.
TJmljivo je, da se jo polastilo drugače tako mirnega prebivalstva silno ogorčenje, ker jc bil vsakdo v strahu za telesno zdravje svojega otroka, žc meseca novembra je prišlo na krajni šolski svet polno pritožb, ki jih jc naznanil šolskemu vodji. Tudi na okrajni šolski svet se je uložila ovadba in se je prosila odpomoč. Ali nihče se ni zganil in trpinčenje otrok je šlo dalje svojo pot. Vložile so sc nove pismene in ust-menc pritožbe na okrajni šolski svet; starši sami so prihajali v občinsko pisarno in tam zahtevali, naj župan red napravi. Občinski odbor se je obrnil na okrajni šolski svet in zahteval odpomoč. Toda vse zastonj! Nazadnje so ljudje obupali in "si sami pomagali. Dne 19. februvarja so ostali otroci slovenskega razreda razven petih vsi doma.
In glejte, kaj se je zgodilo? Dne 1. marca je prišel v Sela okrajni glavar Rainer s šolskim nadzornikom in začel iskati — provzročitelje šolskega štrajka. Dva dni je trajala ta preiskava proti štrajkujočim starišem in tretji dan je napravil okrajni glavar že ovadbo na državno pravdništvo, pa ne proti učitelju, ki se je neštetokrat pregrešil zoper § 420. kazenskega zakona, ampak proti staršem zaradi prestopka po 8 305. Učitelju Millonigu se pa ni druzega zgodilo, kot. da so ga prestavili — na boljše mesto. Okrajni glavar se je sam prepričal, cla so pritožbe staršev popolnoma utemeljene, pa ga ni spravil v disciplinarno preiskavo, ampak nameril tožbo proti — staršem. In da je mera polna, je dal okrajni glavar krajni šolski svet, ki je zahteval rešitev pritožb zoper Milloniga, kratkomalo razpustiti zaradi — sovražnosti proti šoli! Ali ni ta glavar — imeniten človek?
Tako delajo s slovenskimi otroci!
Zaradi lepšega naj še omenim, da sem poleti enkrat govoril z okrajnim glavarjem Rainerjem o šolskem štrajku v Selih in ga vprašal, ali bi on v takem slučaju kot je bil v Selih svoje otroke v šolo pošiljal, nakar mi je brez pomisleka odvrnil, cla bi ne storil tega. Selškim kmetom pa zameri, čc so to storili!
Vlada ustanavlja za koroške Slovence — nemške šole.
Nemčurji in Nemci v Borovljah se žc dolgo časa trudijo, da bi ustanovili v Ljubeljski dolini nemško, oziroma dvojezično šolo, kar je praktično eno in isto. Prebivalci so sami Slovenci in ker se niso v teh stvareh nazadnje več spoznali, so prosili našo slovensko šol-
sko društvo, naj jim v tej zadevi na roko gre s svojim svetom. Jeseni 1. 1911. je poklical okrajni glavar Rainer zastopnike krajnega šolskega sveta in nekaj ronegatov iz Borovelj k ti konferenci. Na prošnjo krajnega šolskega sveta je prišel kot njegov zastopnik tudi dr. Brejc. Ampak glejto! Komaj so je dr. Brejc izkazal kot pooblaščenec in zastopnik krajnega šolskega sveta, že vstane okrajni glavar in izjavi, da ga ne pusti k besedi, ker nima krajni šolski svet kot podrejena oblast pravice se posluževati v občevanju ž njim svojega pravnega zastopnika. Ko ga je pa dr. Brejc vprašal, kaj imajo druge od njega, glavarja kot uradne oblasti povabljene tuje osebe pri tej seji iskati, ko sine vendar samo s krajnim šolskim svetom obravnavati, jc moral okrajni glavar dr. Brejcu prav dati in je rekel, cla bo tucli drugo od seje izključil.
Mož je namreč mislil, da bo kar na lepem s pomočjo navzočih tujih rene-galov člane krajnega šolskega sveta preslepil.
Nekaj mesecev pozneje je bila ob-ravnana v Deči vasi zaradi ustanovitve zasebne šole »Družbe sv. Cirila in Metoda«. K obravnavi je prišel tudi dr. i Mischitz kot zastopnik krajnega šolskega sveta in nemškega »Schulvereina«. Ampak okrajni glavar v Beljaku ni imel ničesar proti temu zastopniku.
Tukaj se vidi čisto jasno duh in tendenca naše politične uprave.
Kako koroška vlada postave izpolnuje.
Ker sem že ravno pri šolskem vprašanju, omenim še nekatere stvari.
Občine Strojna, Št. Daniel in Vo-grče so sklenile v svojih šolah uvesti kot učni jezik slovenščino, ki jc obenem materin jezik njih otrok in nemščino samo kot predmet. Take težnje zadenejo seveda pri naših oblastih na največje ovire. Če prosi občina, pravijo, da mora prositi krajni šolski svet, če prosi »krajni šolski svet, pa pravijo, da mora prositi občina. Če pa oba prosita, tedaj pa zopet pravijo, da ima odločevati v takih zadevah deželni šolski svet!
Te tri občine so vso stvar tirale do upravnega sodišča, ki je razsodilo, da se mora na vseh teh šolah upeljati slovenščina kot učni jezik. Ta odlok je izšel 6. decembra 1. 1909. in se odposlal deželni vladi v Celovcu. Kaj mislite, gospodje, da se je ,pa teh šolah v jezi-kovnem pogledu le za trohico kaj iz-preinenilo? Razmere na teh šolah so popolnoma iste kakor 1. 1909. Ko sem tozadevno vprašal deželnega šolskega nadzornika Bendo, kaj misli, mi je odgovoril, da se bo takoj po odloku ravnal, ampak treba je, da mu ministrstvo odlok dopošlje. No, od 6. decembra 1909 pa do danes bi gospodje pri koroškem šolskem svetu odlok pač že lahko v roke dobili.
Zato sem še enkrat povprašal pri deželnem šolskem nadzorniku, kako je z rešitvijo teh šol, a mi je odvrnil, naj se obrnem na naučnega ministra. Ko sem pa povprašal naučnega ministra, mi je odvrnil, naj se obrnem — do deželnega šolskega nadzornika!
Take so šolske razmere na Ko* roškem.
iz trdnjave k nam na obisk. Vstopil je v sobo, kapo pod pazduho, prisedel k nam za mizo in začel z nama kramljati. Vsi trije smo bili trdno prepričani, da sta tuja jezdeca in Olga — ruski špioni. V naši misli nas je še posebno potrdil stražnik, ki je zdajci vstopil in naznanil, da je zopet tukaj duh, ki se plazi po nasipih in skače po jarkih okoli trdnjave.
Moj mož je utaknil za pas nabasan revolver, pustil doma za varstvo mladega kadeta, sam pa hitel v temno noč za špioni. Viharna nevihta je ponehala, le zdaj pa zdaj so padale težke kaplje skrivnostno na okno našega stanovanja. Na mizi je žalostno brlela petrolejka in meni je postajalo čim clalje tesneje pri srcu. Pred oči so mi stopali strašni prizori, ki jih jc moja razgreta domišljija še strašnejše naslikala. Preganjani špion drvi kot zasledovana zver proti naši hiši in išče zavetja v naši sobi. Zdaj, zdaj bo tukaj in bo butnil ves krvav in penast v sobo . . .
Kar poči strel v bližini trdnjave. Kadet jc postal bled in v mojih žilah je . zastala kri. V sobi jc vladala strašna ti-hota. Kar poči drugi strel in precl hišo je nastal vznemirjajoč šum. Kaj je to? Slišalo se je, kakor bi nekdo hodil pod našim oknom in pritiskal na vrata. Ocl vojaške pisarne naju je ločila samo predsoba. Kaj, ali ni morda tu špion, ki je izrabil odsotnost mojega moža in hoče vojaške načrte iz pisarne ukrasti? Kadet je potegnil svojo sabljo in se pripravil na boj. V moj največji strah je
zaklical na glas, da ga je bilo daleč ven čuti: »Gospa, prinesite mi revolver, da pokažem vlomilcem . . .« Zadnja beseda mu je zamrla na ustnicah, kajti na hišna vrata je zadonelo zamolklo trkanje. Pri vratih so morali biti izkušeni vlomilci. V hipu sem mu prinesla revolver iz bližnje sobe. Kadet ga vzame v roko, njegova lica so zažarela in njegovo oko se je zasvetilo. Stekel je k oknu, ga odprl in se nagnil globoko venkaj v noč. Pred vratmi sva uzrla kljub temni noči belo postavo. Gotovo je v belega duha preoblečen špion. »Kdo je?« je zavpil kadet. Nobenega odgovora. »Kdo je?« je ponovil in potem ustrelil. Truplo ubitega špiona je padlo na tla in se valilo proti vratom. Na obrazu kadeta je bila brati velika samozavest, a mene se je polastila groza. Ko sva hitela venkaj, jc nama prišel nasproti moj mož z vojaki. Prihiteli so na naš strel.
Ko smo odprli hišna vrata in jc žarek luči padel na ustreljeno postavo, smo onemeli. Moj mož je prvi pretrgal molk in rekel kadetu: »Prenaglili ste se: psa, ki so ga imoli vojaki za duha, sem že prei opazil, kako ie stikal po jarkih okoli trdnjave in iskal ostankov, ki so jih vojaki proč metali.« Brcnil je ustreljenega gladnega, okrvavljenega belega psa, ki ga je njegov strel pri trdnjavi precl našo hišo prignal s kostjo v gobcu na stran in dostavil: »Nevarnost, zahteva od vojaka ne samo poguma, ampak tucli previdnost in pamet.«
Pr gespude žepane.
»Oho, gespucl žepan! Kua pa tu pu-men!« zafržmagal se m jc unkat, ke sm puzdravu punižn kokr punavad gespuda dohtar Taučarja, pa me še pugledat ni ton, ampak se jo nareclu, kokr de b me na vidu, kokr de b biu jest Ift. »Tku štole znam bt tud jest,, čc prou ne tku lep ket sa uni.«
»Tih hod, pa mouč; če maš pa kaj iz mana za guvort, pa prid it men na dum, pa tku prid, de te na u nubedn viclu. TI c na cest, me pust pa enkat za useli pr gmah! Tega jest na lajdam ...«
»No, no; iz mana guvort na cest, jh vnder ni treba bt sram. Du dons tucl šc nekol se nisa, čez tu gor držal, čc sm jh na cest ustavu iu naguvuru.«
»Je že dobr; adija!« in iblansk žepan gespud dohtar Taučar je letu naprej ket huda ura in pustu mene na
cest stat, ket---. »No, le putrp, sej
se uma še vidi! Tega nazajzapustaulaj-na na um jest kar tku dol pužeru!« Tku sm se jest jeziu in tulk časa gledu za gespudam žepanam, de je zginu za vo-glam.
»Tu je pa res čudn,« mislu sm s sam pr seb. »Kuku je tu, de je ratu na-enkat tak? Sej me je še useli prjazn naguvuru, še špancerala sva učas gor pa dol pu cest skp in pulitka ugajnala, zclej me pa tkula obfertiga, kokr kašn-ga pudlna. Tu more bt en uržah in ta uržah morm jest veclet predn u štern-dvejst ur. Preh na grem spat, de du-ženom ta reč čist du frdamenta. Neki more bt tle za d, entveder kašne antri-ge al pa kej druzga; sej lumpari jc pousod zadost. Al jest um že pukazu, kdu sm jest. Iz mana se na hod tku ukul, kokr dc b na pržgan žup u Ibla-na prplavu, pa tucl en žepan ne, nak, nubedn ne. Le čak; zdela je ura deset. En kanclajdinarsk golaš so m u zdela p r logu pa en maslc pera, de iz nim jeza dol puplahnem. Ub dvanajsteh pride gespud žepan lepu dam h kusil in tekat m u udgovar dajau; če me u pa tou tud duma tku udpraut kokr me je na cest, uva pa drgač urala, tu že lohka rečem.«
Kokr sm s naprej uzeti, tku sm tud fituru. Ta poru sem se šou h »Krvaumo mašetne« iz golažam in iz peram pu-kroitat, prec pu tem sm ia rnahnu pa h
Omeniti hočem še en slučaj, ki se tiče že znanega okrajnega glavarja v Celovcu.
Pred nekaj meseci je sklenil občinski odbor v Logavesi, da bo upe-Ijal z ozirom na znane načelne odločbe upravnega sodišča v utrakvistično šolo slovenščino kot učni jezik in je stavil tozadevno tudi predlog na deželni šolski svet. Predlog jo bil sprejet enoglasno. In kaj je napravil okrajni glavar Hainer, ko je dobil peticijo v roke? Za hrbtom ostalega občinskega sveta je poklical dva občinska odbornika k sebi, ne da bi jim bil povedal, za kaj se gre, in jih je tako dolgo na najnesram-nejši način obdelaval, da sta uboga siromaka podpisala zapisnik, v katerem svoje glasovanje za ta predlog prekli-cujeta. Glavar je seveda sedaj imel, kar je hotel. Zdaj se lahko sklicuje, da predlog ni bil enoglasno sprejet in da so že iz tega preklica dveh odbornikov lahko razvidi, da je nastal ta sklep samo pod pritiskom slovenske narodne agitacije, trditev, ki najde pri deželnem šolskem svetu zmerom odprta ušesa. Pri deželnem šolskem^ svetu se itak lahko govoi'i, kar se hoče.
Če v šolskih vprašanjih že z državnim poslancem tako postopajo, kakor so z mano, kaj naj doseže šele kmet pri deželnem šolskem svetu, posebno takem, kakor je koroški?
Kmetje so sploh veseli, da jim ti brihtni gospodje sploh pred oči ne pridejo.
O delovanju tega. okrajnega glavarja pri ljudskem štetju niti ne govorim !
Koroške železnice v rokah nemških na-cionalcev.
Preidem k železnicam. Te so na Koroškem v službi nemškonacicralne stranke. Interpelacije, ki sem jih glede tega že neštetokrat stavil, so ostale do danes vse brez odgovora in bodo najbrže. še tudi zanaprej, če ne bomo prijeli za drugo orožje.
Razmere na glavnem kolodvoru v Celovcu so nevzdržljive ne samo za nas, ampak tudi za sosednje Kranjce, ki prihajajo v Celovec na trg s svojim blagom. Zgodilo se je, da sem moral sam na kolodvoru posredovati, da sta dobila dva Kranjca vozni listek do Podrožčice, ker nista vedela nemškega imena »Rosenbach« te postaje.
Neki kmet iz Borovelj na Koroškem je prišel k nekemu trgovcu z železnino v Celovcu in ga s sklenjenimi rokami prosiL, naj mu napiše nemško ime postaje »Svetna vas«, da bo dobil vozni listek, drugače da ga bodo še zaprli.
Kdo je kriv?
Po mojem prepričanju je kriva teh neznosnih razmer koroška vlada. Odkar je zapustil deželo nekdanji deželni predsednik pl. Schmied-Zabierovv, nismo imeli več pravega deželnega predsednika. To je bil mož, kakršnega Koroška potrebuje in meni se čudno zdi, zakaj je bil še tako pri moči vpokojen. Vsa čast mu. On je znal na Koroškem vladati in njegovo ime je še danes pri vseh objektivno mislečih Korošcih v častnem spominu. Njegov naslednik je bil visok aristokrat in potem smo pri kraju.
Zadnji deželni predsednik pl. Hein je bil pa enostransk. Želje nemškona-cionalne stranke je do besede izpolnil; v tem pogledu je bil direktor firme Le-
mlsch, Metnitz in tovarišev. Imel je oblast in moč in bi bil lahko Slovencem pripomogel do njihovih naravnih pravic v sestavi in zastopstvu deželnega zbora.
100.000 Slovencev na Koroškem ima samo enega poslanca in pol v deželnem
zboru. To pa zaradi tega, kor je nemško-inacionalna stranka z razdelitvijo volilnih okrajev onemogočila, da bi imeli Slovenci več kakor enega samega zastopnika, in tega v okraju Pliberk-Že-lezna Kapla, kjer jo število Nemcev čisto neznatno. V vseh drugih okrajih je zmaga, slovenskega kandidata izključena. Ker sem preje omenil, tla imajo Slovenci v deželnem zboru na. Koroškem enega in pol poslanca, moram to stvar pojasniti, da ne bo kdo razžaljen ali cla me ne bo kdo napačno razumel.
V mislih imam namreč okraj, katerega zastopa moj cenjeni tovariš gosp. Ellersdorfer. Kako lahko bi priklopili okraj Velikovec, kjer po veliki večini Slovenci prebivajo, k Pliberku in bi ta okraj volil dva poslanca, ki bi bila za Slovence sigurna! Tako so pa k Veli-kovcu priklopili Doberlovas, ki nima z Velikovcem nobene zveze in ki ima čisto druge interese.
Za časa volilno reforme jc bil Htfin na krmilu in bi čisto lahko to krivico preprečil. Poznal je koroško deželo in njeno prebivalstvo, a svoje dolžnosti ni storil. Nemci in Slovenci na Koroškem prebivajo na obeh bregovih reko Drave. Volilni okraji so pa tako razdeljeni, da greelo povprek čez Dravo po celi deželi in cla so sodni okraji tako skupaj zmetani, da nimajo nobene zveze mecl sabo! Ker pa prebivajo Slovenci na desnem bregu Drave, ne morejo priti nikdar do svojih pravic. Tako moramo hirati in gledati, kako nam naše pravice kradejo ali pa biti večno vojsko proti mogočnemu sovražniku.
Mogoče, cla pride čas, ko bomo prišli tudi Slovenci clo svojih pravic. Ali treba je napraviti red tam, kjer se lahko 'napravi. Dokler se tu gori nič ne ganejo, uganjajo tam doli, kar se jim poljubi. Pravično čuteč in misleč človek ne more biti s temi razmerami zadovoljen razven nekaterih matadorjev, ki vlečejo iz tega stanja svojo korist in hočejo živeti ocl političnih časti.
Prihajam h koncu. Na jugovzhodu gori. Bog daj, da bi ne začelo v Avstriji! Je pa skrajni čas, da gremo vase in se vprašamo: Ali ni tudi pri nas nekaj gnjilega? Naredimo red, dokler je čas; zganite se, dokler je dan! Prišla bo noč, ko ne bo mogel nihče več delati. Višjim voditeljem naše monarhije pa dam dober svet, da se streznejo, da ne bodo samo močnih podpirali, ampak tudi šibkim pomagali!
Državni zbor.
Dunaj, 13. dec.
Bo] z obstrukcijo.
Vsa kompromisna pogajanja s.češkimi radikalci so bila sinoči brez uspeha. Večina v justičnem odseku se je ojunačila, da vzdrži celo noč. Češki radikalci imajo v odseku enega samega Člana, dr. Liibschmanna, ki sam nc more govoriti brez konca in kraja. Ostali člani manjšine pa uporabljajo le običajna sredstva opozicije. Sinoči je pričel dr. Hubschmann govoriti okoli 10.
ure; in je nepretrgoma govoril clo tj. ure zjutraj, in sicer vedno stvarno, cla mu predsednik dr. VValdner in namestnik dr. Nloinhaus nista mogla segati v besedo. Eni člani odseka so polegali na divnnih v odseku, drugi so preganjali spanec v restavraciji. Ministrski predsednik grof S t ii v g k h jc. opolnoči zapustil parlament. Minister za deželno brambo so je odstranil precl 2. uro in naročil, naj ga pokličejo po telefonu, ko konča govornik. Ob 0. uri je dr. Ilubsch-ma.rm končal svoj govor o drugi skupini, misleč, cla so jc večina razšla. Toda bila je na preži in sprejela paragrafe druge skupine. Pri tretji skupini je šo kratko govoril dr. Hubschmann in socialni demokrat dr. Renner. Pri četrti in zadnji skupini jo. dr. Hubschmann obupal, da bi mogel govoriti še do začetka zborčne seje ob 11. uri. Govoril je četrt ure, nato vstal in zapustil odsek. Ob 7. uri je odsek sprejel šc zadnjo sku- j pino. Seja je trajala li ur brez ropota in krika.
S tem pa parlamentarna kriza ni končana. Zbornica je danes gladko dovolila vojaške novince in pričela razpravo o zakonu, ki določa nabor konj in vozov za armado v slučaju mobilizacije. Ako jutri zbornica reši ta zakon, pride v torek na dnevni red ocl justič-nega odseka rešeni izjemni zakon. Vprašanje je, ali se bodo češki radikalci s pomočjo opozicijskih strank z vsemi obstrukcijskimi sredstvi uprli temu zakonu. Vlada namigava, da takoj od-godi parlament, ko bi se v zbornici vršili burni prizori. Vnanji svet ne sme napačno soditi o avstrijskih razmerah. Toda sodba bode enaka, ako vlada s § li. uveljavi ta zakon. Češki radikalci skrivajo svoje karte. Vendar pa sodijo mnogi- da tudi v zbornici podleže ob-strukcija z ozirom na balkansko krizo. Vederemo.
Proračunski provizorij.
Druga skrb »delavne večine« je, ali vlada dobi proračunski provizorij, ki je še v oseku. Člani hrvatsko-sloven-skega kluba, dr. Dubilič, Gostinčar in dr. K o r o š e c pridejo še clo besede. V rezervi pa čakajo šc Rusini, ki še .niso izstreljali svojih nabasanih pušk. Pogajanja z njimi glede univerze še niso končana, zato tucli šc niso odložili obstrukcijskega orožja.
Slažbena pragmatika.
Zbornica ima na razpolago samo šc prihodni teden. Ako vlada dobi izjemni zakon in proračunski provizorij, sme si čestitati. Odsek za službeno pragmatiko pa bi rad tudi to vprašanje rešil še pred prazniki. Službena pragmatika bi bila poganjač za prvi dve točki. Ravno češki radikalci bi radi svojim volivcem za praznike prinesli službeno pragmatiko. Odsek dela s parom in morda še nocoj dovrši svoje delo.
Toda to vprašanje je v tesni zvezi s finančnim načrtom. Ako parlament nc dovoli novih dohodkov, ostane službena pragmatika »lex imperfecta«. Finančni odsek je danes dovršil splošno razpravo in sklenil v prihodnji seji posvetovati se o zvišanju žganjarine. Ako se posreči mali finančeni načrt, dobi vlada pokritje za službeno pragmatiko in višje prispevke deželam.
Poslovnik.
Zbornica si še vedno pomaga z začasnim poslovnikom, ki poteče z novim lc-
gespude dohtar Taučari na dum in sm pršcu ke glih mejčkn pred dvanajstem. —--
»Kar kela se used, pr* mal pučak; sej morja gespud usak čas pridet h ku-sil,« pultazal sa m gnadleva gespa tam en kuhnsk glih frišn puriban štokerl in tku nekam sa nus vihal, de se m je prec zdel, de mojga ubiska nisa nč več tku vesel, kokr sa ga bli učaseh.
»To more bt pa en ceu komplot preko men,« sm s mislu sam pr seb, ke sm enkat sedou na štokerle. »Tud gespa sa neki najavoln name in moja vest pu-sebn kar se gespe am tiče, je vncler tku lohka, kokr Šrajuve kajzcržemlce. Tu me. je mogu edn kej pučrnt, drgač s te spremembe na morm mislt. No, de le gespud dohtar dam prideja, pol uma že vidi, kam pes taca muli. In gurje tist-mu, ker ma tle soja roka vmes, tu mu nm use kremple pulomu.«
Tku sm s mislu sam pr seb in tnouču sm in gledu gespa, ke sa u rore en šnicl ubračal, de se je ud ush plati lepu glih upeku, zame s pa še am nisa uzel in glih tku se m je zdel, kokr de b jm biu še ta nar lubš, če b lepu ustou in šou ud koder sm pršou. Jest sm pa sojaglaun — že u šul in duma sa m večkat naprej metal, de sm sojaglaun — in sm ustou na štokerle kokr de b biu prpečaten, dokler ni prrumplou gespud dohtar gor pu štengah.
»Tlela te čaka Pepe že en ccu fer-
klc ure!« sa reki gespa in pukazal iz paučkam čez rama name.
»O ti kanalja ti! A s res pršou?« začudu se. je gespud dohtar Taučar, kc je zagleclu mene čepet na štokerle, kokr en kep naglaunga greha, in ke sm se jest zavle tega prjaznga puzdrava neki namrdnu, je hitr dustavu: »No, no; je že prou, de s pršou. Tlela duma se uva saj lohka. puguvorla, de na u mogu nubedn nusa zraven utekvat.«
»No, vidja; zatu sm jest prouza-prou pršou, de m uja puvedal, kua sa tle za ene antrige, de sa me zjutri kar tku obfertigal, ket kašnga šušstarske-ga lerfanta, če pride tir jat.«
»Prou nubeneh antrig ni tle; tu same ukulšne tku naneseja, same ukolš-ne.«
»Kašne ukulšne? Jest sm vnder še zmeri Pepe, kokr sm biu Pepe in um ustou Pepe; uni sa pa tud še zmeri cloh-tar Taučar, a ni tu res?«
»Res, res! Al pumisl, Pepe; ti s kle-rekalc in klerekalci se zdej neki kujaja na Duni, jest sm pa žepan, iblansk žepan, kokr veš. Zdej, čc naj ker tkula vid na cest, de se prjatlsk puguvarja-va, pa b biu prec vogn u streh: »dohtar Taučar, iblansk žepan, je tud rcbeljo-nar« in use moje lepe saj ne b šle pu vod.«
»No, kua. pa. je poli? Kerga se pa uni bujeja? Uni sa dohtar, uni sa iblansk žepan in — basta. Nubena živa duša jm na more du žiuga!«
»Prjatu Pepe, pušluši me! Dohtar in žepan, tu še ni use. Puglej ga gespuda Pugačnka, kuku je kar na lepem ra-tu vitez. A ni tu lepu za slišat?«
»Jest nč na rečem. Tok uni tud špe-kuleraja, de b ratal vitez?«
»Za kua pa ne? A nism dost velek zatu? Zdej pa pušluši: gespud dohtar Taučar vitez Pulanski!« A na doni tu lcuš ket, zgunovi svetga Petra u Rime, a ne?«
»Use prznam! Pa misija uni, de u iz te moko kej kruha?«
»I kaj na u kruha! Šc en čas nej se tku lepu zadržim, kokr se zdej zad-nc čase zadržim, pa m na more falet. Edn m je žc tku neki namignil in jest sm s že tud pr dašm dumačmu špe:u-glari ufremu ena taka. plchasti ubleka, kokr sa jh nusil vitezi tiste čase, ke sa še neki nase držal. In če nubedn, um jest ta moda spet nazaj gor prpravu. Zatu pa, lepu te prosm, Pepe; če me srečaš na cest, narod se tku, kokr de b me na puznou; čc b pa use glih rad iz ma.nu učaseh kej pukramlou, pa prid tkula zvečer pu Tajrant lepu tlela h men dam, pa se uva kej pumenila in če ni drgač, ga uva tucl ruklna kašn litr-čck. Res, prou veselil me u, če uš pršou, t um saj lohka. puvedu, kuku sm se mou na Duni«
»Um pa pršou, kedr m u čas pr-pušu!«
»Brava! Astn na svidejte
Boitaiu Pepe iz Kurteiuga.«
tom. Odsek jo toliko časa mrcvaril novi načrt, cla ga ni dovršil. Danes je sklenil, naj zbornica podaljša provizorij (Krek-Kramaf) do konca junija. Torej si jo odsek sam določil rok, do katerega hoče izgotovili nov poslovnik.
Obrtni odsek.
Danes je obrtni odsek pričel razpravo o predlogih in nasvetih, po katerih bi se omejila ali pa popolnoma odpravila v kaznilnicah dela, s katerimi se bavijo razni obrtniki. Namen je dober, pa težko izvršljiv. Vsi člani nagla-šajo, cla je za kaznjence najhujša kazen, ako nimajo nobenega dela. Pozimi in ob slabem vremenu tudi no morejo kaznjenci dobiti dovolj dela izven kaznilnic pri melioracijah in podobnih podjetjih. Dalje se morajo mladi kori-gondi v kaznilnicah naučiti dela, s katerim si morejo pozneje pošteno služiti kruh. Skoraj nemogoče je pravo zadeti, cla bi bili obrtniki zadovoljni in kaznjenci primerno zaposleni. Jutri odsek nadaljuje razpravo o predlogih, ki jih je v dogovoru z vlado sestavil poslanec F resi.
Železničarji.
Začetkom današnje zbornično seje je železniški minister dr. vitez For-s t e r odgovoril na interpelacijo, kako hoče vlada izvršiti sklop zbornice z dne 16. decembra 1911. Ta sklep določa 21 milijonov za železničarje. S tem kreditom je minister zvišal stanarine, krajevne doklade oficiantinjam, dnevnine manipulantinjam, plačo, delavcem in profesionislom. Vlada se bavi z novimi vprašanji, da. poduradniki postanejo uradniki, da čuvaji dobe doklade za ponočno službo in uravnajo plače po krajevnih razmerah.
Iz odrinske okolice.
(Izvirno pismo. Piše župnik Nikolaj Dimitrov.)
S u d ž a k , 1. dec.
Najiskreneje Se Vam zahvaljujem za darove in intencije, ki ste jih po »Slovencu« zbrali in mi jih doposlali. Sudžak je bil pred vojsko tik ob tur-ško-bulgarski meji, a zdaj se je meja pomaknila že daleč doli proti Odrinu. Po Vašem naročilu sem obiskal župnika Bazilija Geševa v Derviški Mogili ter mu izročil del poslane podpore. Der-viško Mogilo so Turki žo ob začetku vojske zapustili brez boja ter je niso porušili. Pač pa bo Derviška Mogila kakor tudi sosedne vasi vsled vojske gospodarsko uničeaa. Prebivalstvo mora na razne načine oskrbovati bulgarsko vojsko; v si za. delo sposobni prebivalci delajo za bulgarsko vojsko. Obširneje Vam o teh stvareh vsled stroge vojaške cenzure ne morem pisati. Župnik Ba-zilij Gešev vsled pomanjkanja delavcev in sredstev še ni mogel dovršiti svoje cerkvice; lastnoročno še nadaljuje razna dela za cerkvico in za svoje stanovanje.
Župnik Ivan Bonev v Ak-Bunarju je tucli že svoboden bulgarski podlož-nik; sedaj stanuje doma v Ak-Bunarju. Kolikor sem mogel izvedeti, vas Ak-Bunar in vaška katoliška cerkev ni porušena. Po pošti z Ak-Bunarjem ni mogoče občevati; šel bom osebno tja in Vam sporočil. — Izmed mojih župlja-nov jih je 18 v vojski; drugi pa bu)gar-ski vojski donašajo in dovažajo vojne potrebščine in živež. Doma so le ženske, otroci in starčki. Becla je velika. Obširneje ne morem in ne smem pisati.
Iz Plovdiva.
(Izviren dopis. Piše profesor H. G.)
Eclen izmed mojih učencev je prišel kot zaupnik generalnega štaba izpred Odrina v Plovdiv z važnimi naročili. Povedal mi je, da se mora Odrin osvojiti le z obleganjem. S silo se ne da zavzeti, posebno še zato ne, ker ga brani neki nemški general z 18 častniki generalnega štaba.
Mnogi naših učencev so se zelo odlikovali na bojnem polju. Moj učenec major Ilijev (katoličan) je s spretno hitrostjo peljal svojo čete proti Seresu v Makedoniji, premagal turško premoč in prišel v mesto ravno, ko so hoteli Turki zažgati cerkev, v kateri so kristjani iskali zavetja. Ljudstvo ga je navdušeno pozdravljalo kot od Boga poslanega rešitelja.
Drugi naš katoliški gojenec polkovnik Červenakov je mnogo pripomogel k zmagi pri Lozengradu. Močna turška vojska je hitela proti Bulgarom pred Lozengradom, da bi jih od strani napadla. Naš polkovnik je dobil povelje, da s svojimi 2000 možmi (1000 jih je že prej zgubil pri neki važni zmagi) zadržuje prodiranje neznane turške vojske. V tesni soteski je srečal desetkrat močnejšega sovražnika. Turška premoč jp> šc bolj razvnela njegov pogum. Vzdrže*
val jc svoje stališče proti močni sovražni artiljeriji. Neko gibanje turške vojske, ki je za trenutek prenehala s streljanjem, je naš polkovnik spretno uporabil. S sabljo je tlal znamenje za napad ter zakiicai: »Mi smo komaj eden proti dvajsetim, toda Bog z nami. Naprej v imenu svetega križa!« /, grozovitim bojnim klicem »hura!« so se vrgli z bajoneti proti Turkom. Turki so ležali v divjem begu in bulgarska armada pred Lozengradom je bila rešena; nekoliko ur pozneje je bil Lozcngrad naš. Polkovnik Červenakov leži ranjen v Sofiji, kjer nestrpno pričakuje, da bi mogel iti zopet v boj.
Profesorji katol. gimnazije smo bili že ob mobilizaciji vsi navdušeni za bulgarsko vojsko in smo prerokovali njene zmage. Naši dopisi v francoskem katoliškem dnevniku »La Croix« zbujajo pri Bulgarili mnogo pozornosti. Oficielni »Mir« je pisal: »Izmed vseh francoskih časopisov piše o nas najbolje in najbolj resnično »La Croix«, glasilo francoskih katoličanov. Ta- časopis je izvrstno informiran o naših stvareh; vanj dopisujejo katoliški profesorji in duhovniki iz Bulgarijo, posebno plov-divski profesorji, ki so vedno pripravljeni naš narod zagovarjati.« Tako sc pridobivajo simpatije junaških Bulgarov. S tem katoliški stvari več koristimo, kakor pa nekateri kratkovidni katoliški krogi, ki so se vnemali za turški »status quo«. Nikar ne pričakujmo od Turkov kaj koristi za katoliško Cerkev. Katoličani se na Turškem smatrajo za tuje naseljence in kot takim jim Turčija dovoljuje svobodo iz strahu pred velesilami. V Bulgariji pa delujemo za ljudstvo, si pridobivamo simpatije in ugled; uživamo popolno versko svobodo in stalen uspeh nam je zagotovljen. Uspehi katoličanov na Turškem pa so le trenutni in nezanesljivi.
Pismo s Cellnjo.
Srbske častnike
vsi očividci navdušeno hvalijo, ker vselej in povsod dele z moštvom vse težave in neprilike, Kamorkoli pridejo, spe ondi, kjer moštvo. Mnogokod se je častnikom ponudilo stanovanje in postelja v boljših hišah — toda redno so odklonili in spali z moštvom pod šotori. Ravno tako je s hrano. Ako dobi častnik kaj boljega — bodisi jod ali pijača — vselej deli s svojimi vojaki. Mnogokrat so se po celo vrsto dni hranili samo s kruhom in slanino — to pa vsi enako, od poveljnika pa do najmlajšega vojaka. Ako si je višji častnik zvečer sredi svojih vojakov pripravljal čaj na samovarju, medtem ko se je poleg kuhala večerja za moštvo, ni hotel preje pokusiti čaja, dokler tudi vojaki niso dobili svoje večerje in začeli jesti.
To je tisto, kar srbskega (in črnogorskega vojaka tako tesno veže s častnikom, da mu je brezpogojno udan in pripravljen zanj vse storiti, karkoli more. V dosedanjih bojih je padlo nenavadno mnogo častnikov — zato so pa bile bitke tudi zmagonosne, ker je vojak kakor slep drvil naprej, ko je videl, da se tudi častnik niti najmanj ne briga za svoje življenje. Poleg vse železne discipline, ki vlada v srbski vojski, druži častnike in moštvo prijateljska vez in gotovo ni v srbski vojski niti enega slučaja, da bi moštvo mrzilo svojega predpostavljenega.
XXX
V celem zavzetem Primorju se nahaja izključno srbska vojska; tisto malo črnogorskih vojakov, ki so bili sprva tamkaj, se je umaknilo nazaj pod Taraboš. Samo v Meduvi je pristaniška in carinska oblast v črnogorskih rokah.
Seveda pa. tudi srbske armade ni mnogo v teh mestih. V lukah so pušče-ne samo močnejše posadke, glavna vojska je pa razmeščena po gorah v notranjosti dežele. Na vseh važnejših pozicijah so nameščene straže ali baterije, ki bodo preprečile vsak dohod ali pomoč Skadru in odbile vsak izpad čet iz njega. Vsled teh spretno uporabljenih pri-rodnih utrdb je cela Albanija popolnoma zaprta in blokirana.
XXX
Včeraj so me zopet poklicali v češko bolnišnico v vojašnici, da vidim operacijsko dvorano, ki so si jo Čehi na lastne stroške uredili. Mnogo dela, mnogo denarja in potrpljenja je bilo treba, predno je dobila dvorana tisto lice, ki ga ima sedaj in vse, kar potrebuje. Sedaj je vse preskrbljeno in moderno urejeno; sobo poleg operacijsko dvorane so preredili v lekarno in shrambo za medicinske potrebščine. Obe ti dve sobi — zlasti pa operacijska — reprezontirata vrednost 150.000 K. Po intencijah čeških rodoljubov, ki so to eksnedicijo odposlali in vso bolniš-
nico opremili — ostane vso to last črnegore. Že sedaj so ventilira vprašanje, kam bi država s tem, ko so konča vojna in bo vojašnica zopet služila svojemu namenu. Eni pravijo, naj bi črnagora zgradila vojaško bolnišnico, i jc doslej še ni imela. VeČina je pa za to. da se osnuje še ena državna bolnišnica, saj je sedaj v Črnigori ena edina bolnišnica na Cetinju. Nova bolnišnica naj bi se zgradila v Podgorici.
Predsednik mirovne konference v Londonu.
Za predsednika balkanske mirovne konference, ki se dne 13. t. m. snide v Londonu, bo najbrže izvoljen srbski delegat S t o j a n N o v a k o v i č, ki je najstarejši med delegati in je bil svoj čas ministrski predsednik.
Stojan Novakovič se je rodil 1842. leta v Šabcu. Študiral je v Belgradu, kjer je leta 1865. postal gimnazijski profesor. Štiri leta pozneje je bil imenovan za ravnatelja srbske narodne biblioteke. Od leta'1873. do 1875. je bil naučni minister, nato je pet let predaval na visoki šoli, potem pa bil zopet imenovan za naučnega. ministra ter si je kol tak stekel velikih zaslug za reorganizacijo srbskega šolstva. Od leta 1884. do 1886. jc bil notranji minister, od leta 1886. do 1892. pa poslanik v Carigradu. Leta 1894. je bil poklican v državni svet. Leta 1S95. do 1896. je bil ministrski predsednik, nato pa zopet poslanik v Carigradu, od leta 1900 do 1908 pa poslanik v Petrogradu. Za časa aneksijske krize je Novakovič zopet prevzel vodstvo vlade, a se liitro uma-
knil, nato se pa popolnoma posvetil publicističnemu delovanju.
Stojan Novakovič slovi kot politik, jezikoslovec in zgodovinar.
Tržiške novice.
I Proslava stoletnice rojstva Petra Hilzingerja. 29. junija 1812 so je rodil v Tržiču na št. 34 Peter Iliizinger, v prejšnjih desetletjih eclen najbolj znanih slovenskih pisateljev. Kor je torej letos stoletnica njegovega rojstva, je društvo sv. Jožefa na primeren način proslavilo slavnega tržiškega rojaka. V ta namen je podal g. župnik Peter Bohinjec 10. t. ni. v društvu, v glavnih obrisih življenje in delovanje tega znamenitega moža. Naj navedemo vsaj nekaj podatkov. Hitzinger je pol leta 1835. novo mašo. Služboval je na več krajih, slednjič je prišel za dekana v Postojno, kjer ga je dohitela smrt leta 1867. Bil Jo mož dela in trpljenja. Bil je zgodovi-. nar, jezikoslovec, pesnik, apologet, kritik. Proslavil se je posebno kot zgodovinar, kor je prvi začel po arhivih pre-iskavati domačo zgodovino in napisal o njej dolgo vrsto spisov v slovenskem in nemškem jeziku. Kar je napisal, o tem so je prej natančno prepričal in tako pisal vedno čisto zgodovinsko resnico. Kot jezikoslovec se jc zapletel v nesrečne borbe s Francčtom Levstikom, ki je gotovo predaleč šel v svojih nazorih o čisti slovenščini. Levstik je imenoval Hitzingerja »Pater Peter Textverdreher«. Žc to je našega slav-ljenca zelo bolelo, a še bolj ga je peklo krivično očitanje, da je nemškutar. Hotel se je zagovarjati, a noben slovenski list ni sprejel zagovora. Ko se je vsled tega zagovarjal v »Laibacher Zeitung«, je to njegove nasprotnike še bolj utrdilo v gonji zoper njega. Smrt šele je bila zanj rešiteljica in bi mogli po pravici nanj obrniti besede: Pravico sem ljubil, krivico sovražil, zato uinrcm zapuščen od vseh. — K sklepu govora je pevski zbor zapel še par pesmi, ki jih je zložil Hitzinger, s čemur je bila slavnost končana.
Jeseniške novice.
j Balkanska vojska ima za naš kraj velike posledice. Že naprej smo se bali, da bo delavstvo trdo občutilo te posledice. Tovarna nima naročil, ker se naši
Vsa slovenska javnost brez izjeme soglaša v tem, da je Finžgarjev roman „PGD SVOBODNIM SOLNCEM" najboljše slovensko leposlovno delo. Nc moremo si torej misliti in ga ni
lepšega božičnega darila
kakor Fr. S. Finžgarjeva povest davnih dedov
svo
solncem
Cena: I. knjiga, elegantno vezana K 4* — II. knjiga, elegantno vezana K 4* 80
II. knjiga bo vezana na razpolago v soboto dne 21. t. m., torej pravočasno pred božičem. Kdor si želi privoščiti za praznike poseben užitek, naj si delo takoj naroči, da moremo pravočasno postreči.
Katoliška Bukvama v Ljubljani
izdelki v največji meri izvažajo na Bal kan. Priznati po moramo, da naša to varna to pot ravna s svojimi delavc zelo kulant.no. Četudi ni naročil, ven dar pusti, da delavstvo vsaj po moč dela dalje in sc vsaj preživi. Delavstvt težko čaka mirnih časov, ko bodo zma goviti Slovani na Balkanu rabili blago ki jim ga bo izdeloval slovenski dela vec, ker je naša tovarna edino večj podjetje, v katerem je zaposleno pove čini slovensko delavstvo.
j Nesteča. Tovarniški uradnik gosp Kerstein je šel preteklo nedeljo na Go lico. Ko se je zvečer vračal, jo na poti od Sv. Križa proti Jesenicami prisede! k nekemu sanjkaču. Med sankanjem jc po nesreči zadel z nogo v sneg in si jo zlomil. Za njim so prišli s skiji trije častniki, ki so mu hitro za silo nogo uvezali s svojimi sabljami, eden izmec njih pa je tekel na Jesenice po voznika Še isti večer so ponesrečenca prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Previdnost prj sanjkanju!
j Občinski odbor jeseniški je zad njo nedeljo pri seji sklenil, da se pre pove sanjkanje po javnih cestah. J( bilo pa že tako po nekaterih krajih, zla. sti na Savi mimo nemške šole, da člo. vek pri belem dnevu ni bil varen.
j Predavanje. Jutri, v nedeljo, ima ob navadni uri v »Delavskem domu« g, Žbontar običajno predavanje. Vabim izobrazbe željno občinstvo!
Polkovnik Hasan Riza bej,
ki poveljuje turški posadki v Skadra
Darovi.
„
za balkanski odsek »Apostolstva «v. Cirila
Metoda«.
IV. izkaz.
M. Appe 12 K. — Ob predavanju v Tržiffl zbrala Marijina družba 100 K. — M. Godec 24 K.
—	F. Šegatin 10 K. — J. Marenk 7 K. — Župnija Velesovo ll;l K. — Župnija Šmartin pri Kranju 92 K. — M. Markovif. 40 h. — A. Janša 2 K. — Glasilo Štajerske mladine »Naš Dorm 110 K. — Zbirka idrijskih žena in deklet 10 K
—	Župnija Sv. Lenart nad Škofjo Loko 25 K 15 h. — Skupno 505 K 55 h. L — III. izkaz 3431 K 5 h, torej vsega .skupaj 3956 K 60 h,
DAROVI za sirote in ranjence na Balkana.
VII. izkaz.
Zbirka župljanov v Boli. Srednji vasi 35 K.]
—	Jož. Meško, župnik, Sv. Miklavž pri Ormožu, 5 K 45 h. — Župljani v LuCinah -4 K. — Župnija MirnapeC 60 K 54 h. — Ivan Nagel, župnik, Lipa nad Vrbo, Kor., ti K. — Jakob Marolt, 2i; rovnica, Notranjsko, zbirka 28 K 16 h. — Zupm urad v Dražgošali 11 K 50 b. — Janez Vodo-pivec, ekspozit, Vrhpolje, 5 K. — Gospodarsko in trgovsko društvo Punat 10 K. — Zbirka župnijo Prem 30 K. — Županstvo Prem 20 K. ~| Matej Rihar, dekan, Šmartno, zbirka 3 K. Fran Schuller, žel. vpok., Ljubljana, zbirka.] 7 K 46 h. — Neimenovana 1 K. — Neimenovana Vrhnika, 2 K 10 h. — Rektor Kostcr v Ham-bornu zbirko 27 I< 21 h. Svotn 265 K 42 h; k temu prišteti izkazi I,—VI. 8410 K 71 vin. in| I.—IV. izkaz Balkanskega odseka 3956 K 60 h vsega skupaj doslej 12.632 K 73 h.
XXX
Iz Belgrada smo prejeli naslednja pismo:
Uvaženi gospodine uredniče!
Uprava Kola Srpskih Sestara smatra za svoju najprijatniju dužnost da Vam se toplo zahvali na prilogu, kojitti ste izvolili obdariti bolnicu kola i po-stradale n ratu.
Nama je neobično draga bila paž-nja uredništva »Slovenca« i grada Ljubljane. Srečni smo što u ovim mo* mentima sreče i briga osečamo, da nismo sami i da plemenito srce bratsko? nam slovenačkog naroda bije istim r4" dosnim udarima kad i naše. Od prilo* ženog novca učiničemo najbolju upo* trebu. Postaračemo se da njime pruži-mo što više dobra i ugodnosti onim* koji su ga toliko zaslužni i kojima s« oni potrebni. Blagodareči Vam toplo gospodine uredniče, na pažnji i daru. mi Vas molimo, da nam i u budne1 ostanete prijatelj i da primite uz na^1 zahvalnost mnogo srpskih pozdrava
Ljonbca S. Lukovič, predsednica;
Delfa Iv. Ivani
sekretar.
Sle z bollšča.
Zbira prof. A. Bezenšek.
Žalostne ln vesele dogodbe lozengrad-ske.
Pripoveduje se mnogo o paniki, katera je prevzela premagano in bežo-čo turško armado pri Lozengradu. Človek je neusmiljen, kadar zmaguje, a je grozen, kadar se vidi premagan. Z gričev okoli Lozengrada so se mogli opazovati eni in drugi prizori. Turki so med begom streljali celo na svoje tovariše; to so delali v svoji ponorelosti vsled groze. Nekateri so poskakali v močvirje, kjer so utonili. Na vozu, od katerega so se strgali konji, leži mrtev Turek, ki si je zatisnil usta s krpo, kakor da bi hotel zadržati v sebi — poslednji izdihljaj.
Trije Turki so bežali drug za drugim, prvi je padel, za njim clrugi tako, da leži njegova glava med nogama prednika; a tretji leži ravno tako za drugim.
Med tem občim begom vojakov in drugih Turkov, so se pa poskrili nekateri turški častniki v Lozengradu, kjerkoli so mislili najti kakšno skrivališče. Nekateri turški častniki so se pre-oblekli v žensko obleko, kakor Turki-njc z zakritim obrazom. Drugi so zbežali v hareme, kjer se je neki debeli major vlegel v posteljo in se pokril čez glavo.
Še lepše si jc umislil tisti turški častnik, ki je priletel v pekarno, kjer so ravno gnetli testo v velikem koritu. Kar zažene se v testo, kakor je dolg in širok. Peki so bili žc od strahu zbežali pred bulgarskimi vojaki, a on si je mislil, da bo v testu najbolj na varnem pred njimi. In ako bi ne bil molel iz testa častnikov nos, skoz katerega je moral dihati, bi ga ne bil nikdo zasledil. Tako pa en vojak prime za tisto reč, misleč, da zgrabi »kifelc«, a na svoje veliko začudenje privleče ven celo človeško truplo, namreč «hrabrega« turškega »bimbašija«. (Tako se imenuje v turški armadi tisti častnik, ki poveljuje tisoč vojakom.)
Tretji častnik se je hotel s tem rešiti, da se preobleče, a ker ni bilo takoj ženske obleke pri rokah, sleče častniško uniformo in se vsede s prekrižani-mi nogami — kakor Turki navadno sede. Ko se mu bulgarski voiakj približajo, naježi in razšopiri so prav kakor koklja na jajcih, misleč da ga bodo zaklali. A vojaki mu samo vele, naj se za silo obleče, da gre ž njimi. Bil je silno lačen, ker se je žc dalj časa skrival. Dajo mil jesti. In ko se nasiti, reče vesel: »Kaj slabšega sem pričakoval. A ko vidim, da ste tako dobri ljudje, žal mi je, da sem se boril proti vam in da sem se potem iz strahu skrival.«
Mnogo drugih častnikov se je pa poskrilo po skladiščih ali shrambah, kjer je bila v kupih turšica in razno žito. Kar v zrnje so zlezli in čakali reči, ki se bodo godile.
A najbolj prebrisan je bil tisti turški častnik, ki sc je delal za blaznega tako dolgo, dokler ni vsled dobre hrane, katero je dobival kot vjetnik v bul-garskem taboru, spet k pameti prišel, to je k prepričanju, da mu ne gre za kožo.
Takšne žalostne in smešne uloge so igrali turški častniki v Lozengradu. Medtem, ko so se njihovi vojaki bili v trdnjavah okoli mesta, so častniki jedli in pili in na karte igrali. Ko so se pa vojaki začeli umikati bulgarski armadi, so jo deloma tucli častniki udarili v beg, deloma pa so se poskrili in igrali take vojaka in celo častnika nevredne vloge.
»Kaj ti jc, fante?« ga popraša carica.
»Ranjen sem s krogljo v ramo, sestra daj mi čašico vode,« odgovori vojak.
»Da, jaz sem sestra ... - carica. Ali imaš rodbino, imaš otrok?«
Obraz ranjenega vojaka se razžari veselja in ganjenosti.
»Zdravstvuj, carica! . . . Jaz imam dva sina; oba sta vojaka pri Čorlu. Eden je še zdaj živ, a clrugi ne vem, kje je. — Dovoli, carica, da Ti poljubim roko!«
(Tukaj naj omenim, da je tikanje pri Bulgarih sploh navadno. Sin tiče očela in mater, učenec tiče učitelja, vojak svojega bližnjega načelnika itd. To je stara slovanska navada.)
»Leži, mili moj, leži, naj To rajše jaz poljubim,« odgovori carica in so skloni nad nosila.
Nobene razlike ni pri taki priliki med carico in ranjenim vojakom, pri-prostim kmetom.
Ta se je ocl veselja razjokal, a solze mu je brisala — carica!
XXX
Katoliški nadškof o bulgarskih vojakih.
V	Plovdivu je sedež katoliškega nadškofa, ki je obenem tudi nadškof bulgarske stolice in cele južno-zapadne Bulgarije. Nadškof je odličen duhovni pastir, ki ga spoštujejo nc le katoličani, temveč tudi vsi drugoverci v Bulgariji.
V	vojsko je poslal več svojih kaplanov, da oskrbujejo katoliške Bulgare vojake, sam pa hodi ocl bolnišnice do bolnišnice tolažit ranjence.
O ranjencih sc je izrazil sledeče:
»Vojaki, ki se zdravijo v Plovdivu in v Sofiji po raznih bolnišnicah, želijo, kakor hitro nekoliko okrevajo, da jih pošljejo zopet na bojno polje. Nekateri med njimi so celo mene prosili, da posredujem, da se jim izpolni želja. Nekatere ranjence morajo celo stražiti, da ne uidejo iz bolnišnic na bojno polje.«
Isto mi je večkrat pripovedoval tudi moj dvanajstletni sin Ciril, srednješolec, ki je dodeljen kot prostovoljec »Rdečemu križu« v katoliški šoli v Sofiji. Lahko ranjeni vojaki kar koprne, cla pridejo čimpreje v armadne vrste zoper Turke.
Mirovno no mm v Londonu.
London. Ker se še turški delegati v London niso pripeljali in ker 13. t. m. tudi še niso bili bulgarski delegati zbrani, se še niso niti priprave začele. Navzoči delegati so napravili formalne obiske. Grey je sprejel srbske, grške in črnogorske delegate. Bulgari in Turki obiščejo Greya danes. Neki srbski de-
XXX
Bulgarska carica in ranjeni vojak.
Da je bulgarska carica Eleonora Usmiljena sestra v pravem pomenu besede, to je že znano širom sveta. Ona se je cela posvetila skrbi za ranjence. Menda ni bolnišnice niti v prestolnici, niti v provinciji, kjer bi ne bila posetila nekolikrat bolnikov. A pričakuje tudi na kolodvorih večjih postaj, posebno tulcaj, v Plovdivu in Stari Zagori transporte ranjenih vojakov, katerim je ona p r v a. postrežnica. Vse sama razporeja, kar se ima storiti, vse sama nadzoruje. Za vsakega ranjenca ima toJnžilno besedo, a težko ranjene prevezuje carica sama, ker ona to samari-tansko delo izvrstno razume. Saj je tudi v rusko-japonski vojni izvrševala isto blagorodno delo.
Oblečena jc za Časa vojne navadno kot usmiljena sestra z rdečim križem na prsih ali na levi roki.
Te dni je prišla z vlakom v navadnem kupe-ju v Svilen grad (Musta-fa paša). (Jm izstopi, izrazi željo, da jo peljejo v vojaško bolnišnico.
Ravnokar so ranjenega vojaka na hosilih nesli v bolnišnico.
PALAČA ST. JAMES V LONDONU,
v kateri se bo vršila mirovna konferenca.
Za balkansko mirovno konferenco v Londonu, jc dal angleški kralj prirediti palačo St. James, ki je še danes oficielna prostolica angleških vladarjev, čeprav ne bivajo več v nji, marveč jo uporabljajo le ob slovesnih prilikah. To je kot nalašč kraj za mirovno konferenco, ker stoji palača v sredini mesta, v diplomatskem oddelku, no daleč od palačo premiernega ministra in ministra za zunanje stvari.
Palača jc zidana v mogočnem čve-terokotu, južno - vzhodno pročelje jc obrnjeno proti drevoredu in parku St. James. Prvotno zgradbo je sezidal kralj Henrik VIII. v tridesetih letih 16. stoletja. Kasneje so palačo opetovano razširili, zlasti pod Karolom I., ki jo je dal tudi dragoceno opremiti. Vendar sc je dvor preselil v palačo še-le 1. 1697., ko jo do tal pogorela stara kraljeva pa-
legat je izjavil, da Če se mir hitro ne
sklene, se bo vojska nadaljevala.
Pariz. Prvi turški mirovni pooblaščene Rešid paša je izjavil nasproti so-trudniku lista »Temps«: Mir sklenemo le s častnimi pogoji. V Čataldži stoji 170.000 mož, ki so z municijo dobro preskrbljeni. Vojska se torej nadaljuje, če bi kaka stranka stavila pretrde pogoje. Glede Albanije jo Turčija pripravljena priznati samoupravo pod sultanovo su-vereniteto. Z Grki se ne moremo pogajali, dokler sc z njimi nc sklene premirje.
London. Dr. Danev so je 12. t. m. pripeljal v London.
Dunaj. Turkom prijazna »Siidsla-wische Korrespondenz« poroča iz Carigrada, da. sc pričenjajo mirovna pogajanja v Londonu ob času, ko je Turčija popolnoma izvedla mobilizacijo. Turčija se vojaško tako živahno in odločno pripravlja, kakor da računa z možnostjo, da se bo vojna nadaljevala. Odrin sc preskrbljuje z živežem že štiri tedne.
London. Reuter poroča iz Carigra da, da je turškim delegatom naročeno, da naj odklonijo morebitno ponudbo, da se prično pogajanja z Grško o premirju.
Berolin. Z vojnim atašejem bulgar-skega poslaništva v Berolinu, podpolkovnikom Tančevcm, se je razgovarjai sotrudnik »Berliner Tagblatta«. Tančev jc izjavil, cla je mir brez Odrina izključen in čc se kmalu ne sporazumejo, sc vojna nadaljuje. Glede na nesporazum-ljenja med balkanskimi državami je pa Tančev odgovoril: »Povejte mi, je li bila evropska diplomacija dobro poučena o naši pogodbi za slučaj vojske? Ni li morebiti tucli danes slabo poučena?«
Bogoli v smili.
Belgrad. Potovanju Pasiča v Niš in v Skoplje pripisujejo veliko važnost in se različne govorice razširjajo. Pasiča spremlja stavbni minister Jovanovič, ruski poslamiški tajnik Mamulov in dva tajnika srbskega zunanjega ministrstva. Govori se, da so prišli v Niš tudi bulgarski ministrski predsednik in delegati črnogorske in grške vlade in da so v Nišu sklepali o pristopu Rusije k balkanski zvezi. Pasič se jc peljal iz Niša v Skoplje, kjer je konferiral s Putnikom.
Belgrad. Kralj je imenoval princa Jurija majorjem pehote. Novi dunajski poslanik Jovanovič je odlikovan z rodom sv. Save I. razreda.
Belgrad. Deputacija višjih častnikov je bila pri kralju v avdijenci. Čuje se, da so častniki zahtevali, naj so takoj zahteva, da Avstro-Ogrska odneha in če tega nc stori, naj se z njo diplo-matične zveze prekinejo. Kralj ni ob-
lača. VVhitehall. Leta 1809. je izbruhnil požar tudi v st. jameški palači in uničil celo vzhodno krilo in z njim najstarejši del zgradbo. Kralj Jurij III. so jo davno prej proselil v buckinghamsko palačo,, ki jo je leta 1703. sezidal vojvoda Buckingham in katero je kralj kupil in po svojem okusu preuredil. V isti palači je bival tudi Jurij IV. in kraljica Viktorija; palača St. James jo ostala, doslej v ozadju, vendar ni bila popolnoma pozabljena zlasti za časa kraljice Viktorije, ki jo.v njej prirejala svoje velike in slovite sprejeme za gospode, in dame. V kapeli st. jameško palače je bila 25. januarja 1858. tucli poroka kraljičine hčere s poznejšim cesarjem Friderikom. Sedanji kralj stanuje najrajši v palači Sandriugham, palačo St. Jame« pa uporablja lc ob posebnih dvornih in državnih slovesnostih. Z odstopom te palače jo angi: ^ i kralj pokazal, za kako važno smatra balkansko mirovno konferenco.
vezno odgovoril, marveč se je skliceval, da v Pasičevi nenavzočnosti ničesar ne more ukreniti.
Boji okoli looioe. - Boli med grtti lo Mm\ iodlomi pred OordoDelomi.
Atene. Grško zunanje ministrstvo objavlja iz Philipiadesa 13. t. m. ob 7. zjutraj: Naša armada jc napadla sovražnika in zasedla Aetocachon, dasi so Turki ves Čas streljali. Naša artiljerija, ki je z občudovanja, vredno natančnostjo streljala, je prisilila v štiriur-nem boju sovražnikovo artiljerijo, da je umolknila. Častniki in vojaki prodirajo izredno hrabro in navdušeno. General Sapuncakis je osebno vodil boj. Ranjenih je bilo približno 100 Grkov. Boj se jo moral prekiniti, ker je napočila noč.
Carigrad. Dve turški torpedovki sta napadli pri Beziki neko grško tor-pedovko, ki je ekskortirala neko turško jadernico. Turki so na grško torpe-dovlco streljali. Grška torpedovka se je udala. Prepeljali so jo v Dardanele.
HuvnunSja.
Bukarešt. Lastnoročno pismo ruskega cara Nikolaja nimunskomu kralju Karolu slove: Ljubi gospod brat! Prešinjala me je želja, cla počastim visoke vojaške čednosti Vašega Veličanstva in da se spomnim dragocenega orožnega bratstva obeh držav, ko se je rumunska armada pod visokim vodstvom Vašega Veličanstva v nepozabnem letu 1877 proslavila s slavo. Zato sem Vas 17. septembra imenoval za maršala svoje armade in naročil svojemu stricu, velikemu knezu Nikolaju Mihajloviču. da Vam izroči maršalsko palico ob obletnici zavzetja Plevne. Upam, da v tem zopet dokažem, da so ostala naša čuvstva nasproti Vam ne-izpremenjena. Prijateljstvo, ki nas združuje, še utrdi, o tem sem trdno prepričan, bratovsko zvezo obeh narodov.
Bukarešt. Veliki knez Nikolaj Niko-lajevic je odpotoval 12. t. m. iz Bukarešta, ko se je prej prisrčno z rumun-skim kraljem, s prestolonaslednikom in s princem Karolom poslovil.
Bukarešt. Novoizvoljeni predsednik senata je v svojem nagovoru naglašal: Če hočemo, da se mirna bodočnost zagotovi, je potrebno ohraniti ravnotežje orientskih držav in morajo naši bratje v Macedoniji postati svobodni. Zaupljivo in hladnokrvno pričakujemo bodočnosti, ker smo prepričani, da nas v slučaju kake nevarnosti vodi edina misel braniti čast in dostojnost domovine.
iz Sinile.
Zbiranje vojnih podatkov.
Pri srbskem vrhovnem poveljstvu se pridno in strokovnjaško zbirajo in zapisujejo vso podrobnosti o celi vojni in posameznih bitkah, da bo mogoč najnatančnejši opis. Vojaški duhovniki in zdravniki sestavljajo imenike padlih, v katerih bo tudi natančno zaznamovan prostor, kjer je bil posamezen srbski vojak pokopan.
Pokopavali
so srbske vojake, če jc bilo le ka.ko mogoče, na gričih v bližini cerkva, in sicer vsacega zase; na grob so postavili križ z imenom padlega. Kjer ni bilo gričev in cerkva so jih na enak način pokopali ob cestah na vidnih mestih. Tako je nastalo mnogo novih pokopališč, na katerih so zbira ljudstvo, da moli za pokojne. Turke so pokopavali v velike skupno grobove ob cestah. Sežigalo se pa. mrličev ni, razun v najnujnejših slučajih, kakor na primer pri Kuma-novu, kjer so našli mnogo že razpadajočih turških mrtvecev, katerih niso mogli o pravem času pokopati. Istotako tudi razpadajoča konjska trupla, ki jih je bilo treba iz zdravstvenih ozirov čim hitreje uničiti. Drugače sc ljudje in živali pokopavajo.
Krščanske vjatnike iz turške armade,
ki se nahajajo v Belgradu, bo Srbija izpustila in jih odpravila v njihove domačo kraje. To volja za vse častnike in moštvo bulgarske in grške narodnosti, ki so se itak le po sili borili proti zavezniški vojski.
Radi špionaže obsojeni Gradčan.
V	Belgradu je bil radi špionaže na 16 let, joče obsojen neki Ivan Reiser, rojen Gradčan. Nemško-avstrijsko časopisje se vsled tega zgraža, a Reiser jo glasom tukajšnjih listov prod sodiščem sam priznal svojo krivdo.
Arnavti napadli bolniške strcžnics.
V	ruski bolnišnici v Belgradu so ranjeni Arnavti z nožmi napadli bolniško strežnice in mnoge izmed njih težko ranili. Prihitela vojaška straža
)
Je Se-le napravila reci. Bilo jc troje mrtvih.
Avstro-ogrski poslanik pl. Ugron v belgrajskih bolnišnicah.
Avstro-ogrski poslanec v Belgradu pl. Ugron je obiskal ranjence v tukajšnjih bolnišnicah in delil med nje de-»'iar in cigarete.
idrijsKe novice.
i Umrl je Frančišek Groger, c. kr. žgalniški oskrbnik v pokoju, v našem mestu znana in priljubljena oseba. Rojen trd Nemec v šleziji leta 18:10., je nastopil pri naši žgalnici prvo službo kot eleve. Od tu ga je zvabila privatna rudarska družba; prepotoval je ves svet in ostal več let pri družbenem rudniku v južni Afriki. Ko se je družba razšla, je bil zopet nastavljen v Idriji, in prišel v osmi činovni razred. Več ni mogel doseči, ker je službo pretrgal. Pred desetimi leti je stopil v pokoj. Kako rad je imel naše mesto, se vidi iz tega, da je ob cesarski slavnosti obdaroval šolske otroke in sicer vsaccga z 1 K. Za Idrijo to ni malenkost, stalo ga je 950 K. Poleti je vedno potoval, in se vedno vrnil v pozni jeseni k nam. Prišlo jc že pregovor: »Lastovke odletele, Grogr pride«. V nedeljo je še hodil po mestu, v ponedeljek ga je napadla bolezen, na kateri je po malem že prej trpel in v čertek ob 4. uri popoldne je končal svoje življenje. Bil je vedrega duha do konca. Sedaj se bode pri Sv. Križu oddahnil svojega vednega potovanja. N. v m. p.! — Pogreb je bil slovesen, kakor je navada v Idriji za rudarskega uradnika, v soboto ob 3. uri popoldne.
i V četrtek si> pokopali 831etnega c. kr. logarja Andreja Šulin. Tudi on je bil Nemec iz Koroškega doma, ter je več let služil pri našem gozdnem oskrbništvu. Bil je blaga mirna duša, med našimi pazniki zelo priljubljena oseba.
i Tretji avtomobil si je napravil V. Lapajne. Novi voz je samo za osebe in zelo praktično vrejen. Ker si omenjeni trgovec naročuje tudi blago na postajo Sv. Lucije, vozi parkrat na teden avtomobil tja in sprejema tudi ljudi. Ako g. Lapajne odredi stalne dnevne ure in ure tudi za tja, bomo imeli naglo in varno vožnjo na obe strani. Do Logatca imamo že sedaj štirikrat na dan avto-mobilno zvezo, naj je imamo tudi redno še do Sv. Lucije, potem ne bo več Idrija tako oddaljeno in pozabljeno mesto, kakor do sedaj. Saj v pet četrt urah si na postaji v Logatcu in v lin-pol uri na postaji pri Sv. Luciji iz Idrije.
Dnevne novice.
"-{■ Slovenčevo« poročilo o aferi Prochaska prinašajo nemški in laški listi kakor so tudi mnogo drugih za časa balkanske vojske. Somišljeniki, naročajte in podpirajte »Slovenca«, ki je tako zelo kos svoji nalogi.
+ Srbi in katoličani. Hrvat - katolik piše v glasilu dalmatinske stranke prava, zadrski »Hrvatski kruni«, takole: »Katoliška cerkev je v sedanji strašni protiverski, protikrščanski in proti-cerkveni borbi razvila vso delavnost, da se svet oprime verskih, krščanskih načel, ki se naslanjajo in temelje v Kristusovi cerkvi, da Petrovi stolici. In četudi so, žal, naši bratje Srbi odcepljeni od Petrove stolice, jih katoličani v svetovni borbi za verska in krščanska načela vendar moremo najti na svoji strani. In to jc danes že nekaj! Ko se Srbi politično urede, sem uver-jen, da se bodo prepričali o neosnov-nosti svoje narodne cerkve. Nastala bo med njimi prava borba, da se vera osvobodi državnega pokroviteljstva ali bolje tiranstva. Krščanska zavest jih bo k ti borbi prisilila. Osvobojenja vere od državnega pokroviteljstva pri Srbih si pa ne morem misliti drugače, kakor da se Srbi v tej svoji borbi naslone na Petrovo stolico. Nujna potreba in vzbujena zavest bo Srbe, po mojem mnenju, nanovo zedinila s katoliško cerkvijo. Dal Bog, da se to čimprej e zgodi! V interesu nas katoličanov je tedaj, da tudi iz verskih ozirov gojimo simpatije, ljubezen in naklonjenost nasproti našim odcepljenim bratom. Ako nasproti tem svojim bratom kažemo antipatijo, neprijateljstvo in nenaklonjenost, s tem nikakor ne bomo pritegnili bliže onega dne, katerega vsi želimo: dne vrnitve naših odcepljenih bratov k vidnemu poglavarju Jezusove cerkve, svetemu Očetu papežu.«
+ Na blvlega poslanca Zagorca, ki jc nedavno potom dunajskih in peštan-skih časopisov poslal Čuvaju odprto pismo, na vseh straneh preže orožniki. Preiskali niso le njegovega župnišča v Koprivnici, nego tudi cerkev in stolp, a trud je bil zaman. Ničesar niso dobili.
Izdan je nalog, da sc takoj aretira, ko pride domov; obenem ga je pa Čuvaj zatožil pri nadškofu dr. Bauerju, češ, da ne vrši svojih dušnopastirskih dolžnosti, ker ga ni v župniji. Ker je Koprivnica blizu ogrske meje, je Čuvaj ukazal orožnikom, cla pazijo, ako bi se Za-gorac morda z vozom ne pripeljat v svojo župnijo in ga v tem slučaju takoj primejo in zapro. V svoji preveliki gorečnosti so orožniki nedavno aretirali nekega drugega župnika, ker so mislili, da je Zagorac. 1'hogi župnik se je moral v najhujšem mrazu peljati z orožniki.
- Kriza v večini zagrebškega občinskega odbora. Iz Zagreba se nam piše: Klub večine zagrebškega mestnega zastopstva je imel predvčerajšnjem jako burno sejo in je malo manjkalo, da ni prišlo do velikega spora. Končno se je našel moder izhod in dasi stvar ni še odpravljena s sveta, je. vendar dovolj upanja, cla se spor mirno poravna; krivci, ki so spor izzvali, bodo najbrže izvajali kon.cl- vcnce. Povod sporu jc dalo to-le: X,nlavno se je pri Čuvaju vršila enketa glede premestitve bolnišnice usmiljenih bratov z Jclačičevega trga. Sodelovala sta med drugimi kot zastopnika mestnega občinskega zastopa večinska odbornika Heincl in An-cel. Po enketi je Čuvaj vse navzoče povabil na banket. Navedena dva občinska zastopnika sta kljub temu, cla je proti Čuvaju še vedno na celi črti v veljavi družabni bojkot in se onadva kot koalicionaša prištevata k opoziciji — vendar sprejela povabilo in se banketa udeležila. Narodni list je to takoj izrabil in napadel opozicijo, češ, cla naj si vzame zgled na Heinclu in Anclu. Večina mestnega sveta je nato sklicala sejo svojega kluba, da spravi zadevo v red. Gospoda sta se skušala oprati in svoj čin opravičiti, a klub je bil neizprosen. Oba je izključil in namesto Heincla izvolil za predsednika dr. Pa-veliča, namesto Ancla pa za tajnika dr. Mazuro. Izključena občinska odbornika bosta najbrž položila mandata. Splo.ši% želja je, da bi bila ta stvar s tem rešena, kajti Čuvaj samo čaka na priložnost, cla hi mestni zastop razpustil.
-f O bulgarskem in srbskem zadružništvu je bila v zadnjih dveh številkah »Narodnega Gospodarja«, glasila Zadružne zveze v Ljubljani, objavljena temeljita razprava dr. Kreka, ki bo gotovo zanimala pred vsem naše zadružne kroge, pa tudi druge, ki se hočejo pobližje seznaniti z gospodarskimi razmerami srbskega in bulgarskega kmeta.
—	Objekti železničnih prog Zidani most — Ljubljana — Št. Peter — Trst ln Crlovec — Jesenice — Gorica so do
nadaljnje odredbe ponoči in podnevu z vojaškimi stražami zastraženi. Daje se na občno znanje, da imajo vse vojaške straže povelje, da vsakega, ki si da na železniških progah kaj opraviti, ali ki nanje stopi, pa se m more primerno izkazati, zapro, zoper vsakega pa, ki se izknša zapretbi odtegniti ali ki na prvi klic »Kalt!« v/er tla?« ne obstoji, uporabijo orožje.
—	Težko pričakovana druga knjiga Finžgarjevega romana »P.)d svobodnim solncem« je dotiskana in bodo vezani izvodi na razpolago v soboto, dne 21. t. m. Četudi je II. knjiga'mnogo obširnejša od I. knjige, bo veljala vezana samo 80 vin. več; torej 4 K 80 vin. Opozarjamo na oglas Katoliške Buk-varne.
—	Razpisane ustanove za poštar-ske otroke. Iz jubilejnega zaklada vladanja cesarja Franca Jožefa so razpisane ustanove po 250 K. Nepremožni poštarji, ki imajo svoje otroke na kakšni srednji šoli, naj vlože prošnje na predsedništvo pomožnega društva c. kr. avstrijskih poštarjev.
—	Pri občinskih volitvah v Kanfa-naru v Istri je zmagala proti hrvaški stranki laška kamora.
—Balkanske razglednice. »Apostol-stvo sv. Cirila in Metoda« je izdalo pet vrst krasnih balkanskih razglednic: 1. Bulgarski otroci v narodni noši iz odrinske okolice; 2. Bulgarski dečki prejemajo sv. obhajilo po vzhodnem obredu; 3. Šola evharistink v Makedoniji (otroci v makedonski narodni noši); 4. Poljedelska šola evharistink,v Makedoniji; 5. Makedonski četaši. — Razglednice se dobivajo v prodajalni Katol. tisk. društva (Ničman) po 10 h; prodajajo se v korist balkanskim sirotam. V večjih množinah naj se naročajo naravnost pri Apostolstvu (Ljubljana, Semeniška ulica).
—	Božične počitnice bodo najlepše vspele in tekniie, ako jih zamesite z drožami (kvasom) v prid »Slov. Straže« iz drožarne .Tos. Košmerlj, Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 8. Gospodinje, zahtevajte povsod le naše drože!
—	Letošnji ?.5rr^ki šport v Bohinju Kljub temu, <la jč iz neznanih vzroke,
izostal športni vlak, je 7. in 8. decembra prišlo približno 100 oseb s smučmi in sankami iz Trsta. S temi dnevi se je takorekoč dejansko otvorila letošnja zimska sezona. Vesel dan, čulo se je petje zvončkov in rožljanje kraguljč-kov. Izvoščeki so veselih obrazov na ličnih saneh po bliskovo vozili tujce, ki so občudovali lepoto ocl solnca se leske-tajočih vrhov naših gora. Splošno se jc hvalilo izborno sankališče. Sneg je trd, tako da so se sankali tucli po senožetih in gričih. Opaža se, cla so izletniki samo boljši ljudje, ki ne štedijo pri vinarjih. Uvidcva se čimdalje bolj, kako potreben je zimski šport za Bohinj, ker poletna sezona traja le šest tednov, zimska pa štiri mesece. V stavbe in oprave, ki naj bi služile tujskemu prometu, je založenih v Bohinju nad pol milijona kron, katera svota sc bode ren-tirala le, ako se obrne vsa pozornost na zimsko sezono. Želeti hi bilo seveda, cla hi nekateri merodajni faktorji storili svojo dolžnost ne samo z osebno repre-zentacijo pri pozdravljanju tujcev in s plačilom članarine, temveč da tudi dejansko z besedo in peresom z resničnimi in stvarnimi poročili to za Bohinj ve-levažno akcijo podpirajo.
—	Osebne vesti s pošte. Gimnazijski abiturient Bcatus Zappin je imenovan za c. kr. poštnega praktikanta v Poreču.
—	Smrtna kosa. Umrl je v Pragi profesor na obrtni šoli J. Iv a s t n e r. — V Zagorju ob Savi je umrla gospa Mar. Medved, soproga pokojnega Mat. Medveda.
—	Iz Bohinja se nam poroča: Krasni solnčni dnevi. Snežne razmere za vse vrste zimskega športa izborne. Prijatelji in izletniki zimskega športa se na to opozarjajo.
—	Detektivi v Zagrebu. Po vsem Zagrebu je polno detektivov: nastavljeni so v gledališčni kavarni, Narodni kavarni, Mestni pivarni itd. Najlepšo je pa to, da jih morajo plačati lastniki lokalov sami. S početka bili detektivi v civilni obleki, sedaj prihajajo v uniformi. Posledice občinstvo živo čuti: Te. dni je v Mestni pivarni bila družba 12 oseb, ki jc zapela med drugim davorijo »Onamo, 'namo« ter bila zato obsojena na 14, oziroma 8 dni zapora. Radi istega »zločina« so bili trije Dalmatinci izgnani iz Zagreba za 2, oziroma 3 leta.
—	Za črnogorski Bdeči križ so v Bosni in Hercegovini zbrali 510.000 K.
Glasovi iz Rusije in ruske priprave.
Peterburg. »Novo Vreme« poroča, cla so balkanske države akceptirale avstro-ogrski predlog o avtonomni Albaniji, a Avstrija je zahtevala za Albanijo take meje, da bi bile balkanske države najboljše wwclove svojih zmag izgubile. Tucli ruska diplomacija, ki načeloma samoupravo Albanije priznava, smatra, cla so po Avstriji predlagane albanske meje nesprejemljive. O tem se zdaj velevlasti posvetujejo in se upa, da Avstro-Ogrska odneha.
Frankfurt. »Frankfurter Zeitung« poroča iz dobrega dunajskega vira, da jc cesar Franc Jožef dne 12. t. m. nasproti nekemu državniku izjavil, da zavzema Rusija korektno stališče.
Berolin. »Vossische Zeitung« poroča iz Peterburga: Ne samo na jugozahodu, marveč tucli v Peterburgu so zadnje dni izvedli obširne priprave za slučaj mobilizacije.
minile sovice.
lj Božičnžca Krščanske ženske zveze.
Častile dame našega ženskega društva so prav v krščanskem duhu hotele proslaviti ljubki božični dan. Spomnile so se siromašne in zanemarjene mladine, kateri so v svoji darežljivosti naklonile nekaj pravega božičnega veselja. V četrtek, 12. t. m., so obdarovale gojence »Dnevnega zavetišča« z bogatimi darovi, ki so jih nabrale med seboj. Nad 20 otrok je dobilo popolnoma novo zimsko obleko, vseh 60 gojencev pa jc bilo ob-darovanih s perilom, obutvijo, zimskimi kapami in jestivinami. Dečki so pri tej priliki igrali mično božično igro »Pa-stirci«, ki je pokazala, cla so se žc precej privadili odru. Hvala za dobre uspehe zavoda gre pred vsem č. sestri Kristini, ki po materinsko srbi za iročeno ji deco, in mestnemu učitelju g. Jane-žiču, ki je v kratkem času dečke v petju zelo dobro izvcžhul. — Vsem p. n. damam Krščanske ženske zveze najiskre-nejša zahvala za lepo božičnico.
lj Bulgarski kurz. Poduk se vrši vsako sredo od 8. do pol 10. ure. Do-tične gospodične oziroma gospode, ki si še niso naročili slovnico, vodstvo kurza nujno opozarja, naj to store takoj. Čim več slovnic bo, tem bolj uspešno se bo vršilo s k u ihiu č i t a nje, ki zač-
nemo z njim prihodnjo uro. Tiskane črke se naučite vsi že doma, da ne bo prihodnjič preveč obupanih obrazov. Naučite se tudi prefektno pisano cirilice, ker bomo nove besede in oblike pisali na tablo, kot se je že zadnjič zgodilo, tudi v prihodnje — izključno v cirilici.
lj Slovenskemu glasbenemu dru« šivu »Ljubljana« je poslal velespošto-vani gospod dr. V. Krisper 500 K kot volilo blagopokojnega njegovega gospoda očeta. Glasbeno društvo »Ljubljana« se tem potom iskreno zahvaljuje na častnem in velikodušnem daru.
lj Odbor ljubljanske dijaške in ljudske kuhinje se najtoplejše zahvaljuje preblagorodni gospej M. Sterle, vdovi postajenačelnika, za velikodušno darilo 50 K. Bog povrni stotero in obudi še mngo posnemalcev!
lj »šišensko prosvetno društvo« vljudno vabi vse člane, prijatelje društva in sploh vse, ki se zanimajo za dramatiko, k vprizoritvi narodne igre »Krivoprisežnik«, ki bo jutri, dne 15. t. m., ob 5. uri popoldne. Blagajna se odpre oh 4. uri popoldne.
lj Poizkušen samoumor. Hiralec 21 let, stari bivši železniški uradnik M. Z a 1 o k a r je te clni dobil nekaj denarja. Kupil si je revolver in pognal krog-Ijo vase. Ranjenega so prepeljali v deželno bolnišnico.
lj Podružnica »Slomškove zveze« za Ljubljano in okolico zboruje v četrtek, 19. decembra t. 1., ob pol treh popoldne v Katoliški tiskarni.
lj Iz gledališke pisarne. Danes se ponovi za nepar-abonente zabavna opereta »Ptičar. Gosp. Vondra je od svoje bolezni že okreval, zato je pričakovati, cla pride melodijozna opereta do popolne veljave. — V nedeljo popoldne se na splošno željo ponovi »Boccaccio«, zvečer prvič za par-abonente »Ptičar«.
lj Slovenska opera. Nanovo angažirani prvi tenorist p. Anton Harfner-Ka-ras se je pripeljal včeraj v Ljubljano in se že udeležuje izkušenj za svoj prvi nastop v operi »Hoffmannove pripovedke«, ki se uprizori že prihodnji teden in kjer poje g. Ilarfner-Karas v naslovni vlogi. Opera pripravlja Weissovo efektno ljudsko opero »Naskok na mlin«, opereta »Orfeja pod zemljo«.
lj Nezgoda ljubljanskega potnika. Albert Pečovnik, potnik ljubljanske tvrdke Kavčič, se je dne 9. t. m. vozil po državni cesti iz Celja. Na mestu, kjer železnica Spodnji Dravograd — Celje križa cesto, ni nobene pregraje. Vlak je prihajal ravno, ko je Pečovni-kov voz prišel do tira, in dasi je vlak z žvižgom dajal znamenje, je voznik vendar pognal čez progo. Vlak je voz zgrabil in stri, konja si a zdirjala naprej, Pečovni,k in voznik sta se pa še o pravem času rešila s skokom z voza, tako da sta dobila le neznatne praske. Pri zaslišanju je voznik izjavil, da vlaka v megli ni zapazil.
lj Umrli so v Ljubljani. Uršula Po-gačar, poljska dninarica, 35 let. — Marjeta Dovgan, posestnikova žena, 51 let. — Marija Gorup, delavka, 73 let. — Karel Czerny, zasebnik, 84 let.
lj Oslabela je včeraj popoldne na Tržaški cesti 721etna zasebnica iz Gline Marija Mulčeva, katero so prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnišnico.
lj Vojaška godba v Zvezdi. Jutri, V
nedeljo, ho v Zvezdi, če bo lepo vreme, ob pol 12. uri dopoldne vojaški koncert.
lj Zblaznela je v Študentovskih ulicah bivajoča zasebnica Marija Sla-dič. Prepeljali so jo z rešilnim vozom v blaznico.
lj Večja vsota denarja je bila izgubljena v noči ocl 9. nž 10. t. m. Vmes je bil tudi bankovec za 1000 K. Pošteni najditelj se prosi, da izroči denar proti dobri nagradi pri policiji. Denar je bil v večji kvadratni kuverti.
Če se pojavijo boleč ne v o^oHci slepega črevesa, naj se zavžije zjutraj na tešče pol kozarca naravne Franc jožef-ove grenčice, ki očisti želodec irt čreva in celo pri vsakodnevni vporabi odlično vpliva. Kraljevi virtemberški višji medicinski svetnik pl. Landenberger piše: „Sem v položaju, osvedočiti, da tako zanesljivi kakor lagoden učinek Franc jožef-ove grenčice še docela dovoljuje nje vporabo pri vnetju čreves, v katerih slučajih je prepovedano vporabljati mnoga druga odvajalna sredstva." — Na prodaj samo v steklenicah po lekarnah, drožerijah in prodajalnah rudninskih voda. Ravnateljstvo razpošiljalnice Franc Jožef-ovih zdravilnih vrelcev v Budimpešti.	47
lj Slepar, kile osleparil mnogo ljub-ljubljanskih tvrdk, ima svojega protek-torja menda v bližini »Slov. Naroda«. Včeraj tudi »Slov. Narod« poroča o »delovanju« tega sleparja, a na način, ki je zelo škodoželjen in ki poizkuša kompromitirati nekatere obrtnike. »Slovenec« je poročal pač na drug, dostojnej-ši način. »Slov. Narod« je vpletel v afero tudi občinskega svetnika g. A. Ro-jino, češ, da je tudi njega slepar oškodoval. Gosp. Rojina je odgovoril na ta lažnjiv napad s tem, da je podaril 10 K slov. glasbenemu društvu »Ljubljana«. Osliček, o katerem »Narod« piše, je ostal torej dopisnik »Narodov«.
m:mu in brzojavna poročna.
PROCHASKA.
Dunaj, 14. decembra. »N. Fr. Pr.« poroča, da so srbske oblasti nasproti konzulu Edlu korektno postopale, mu
šle na roko in da je Edl zapustil konzula Prochasko popolnoma zdravega.
Dunaj, 14. decembra. Konzul Edl so je 13. t. m. posvetoval z Berchtoldom in mu poročal o poizvedbah glede na afero konzula Prochaske.
Dunaj, 14. dccembra'. »N. W. Tagblatt« poroča, da so srbske vojaške oblasti zakrivile v slučaju Prochaska celo vrsto notoričnih prekršitev mednarodnega prava in da je srbska vlada obljubila primerno zadoščenje.
V ST. JAMESU.
London, 14. decembra. Vlada je dala vse ceremonijske dvorane St. Ja-meške palače mirovnim delegatom na razpolago. Delegati bodo v slučaju, da ne bodo mogli pogajanj predolgo prekiniti, dobivali v palači tudi hrano na račun angleške vlade. Oficieinc otvoritve od strani angleške vlade ne bo. V ponedeljek se bo začela razprava o mirovnih preliminarijah. Največ pozornosti obrača nase Venizclos, ki je poleg Daneva najvažnejša osebnost pri konferenci. Venizelos je tu nasproti žurna-listom izjavil, da balkanski zvezi ne preti razdor. Zavezniki so danes tako kompaktni kakor so bili onega dne, ko so vojsko začeli. Koalicija je ie del svojega programa izvršila. — »Prepričan sem,« je končal, »da ostanemo združeni in edini, da tudi ostalo izvršimo.« Sir Edvard Grey bo ustanovno sejo i.iaugu-riral s kratkim nagovorom. Diskusij se pa bodo udeleževali izključno le delegati in njih referenti. Včeraj je Grey delegate, kolikor jih jc došlo, pogostil. Lordmayor londonski bo priredil 20. t. m. diner delegatom. Turški delegati dospejo danes.
ODLOČNA IZJAVA DANEVA.
Pariz, 14. decembra. Danev je izjavil nasproti dopisniku »Tempsa«, da bodo zastopniki balkanske zveze zahtevali, da se ima k mirovnim pogajanjem pripustiti tudi Grčija. Kar se tiče Odrina, je njegovo zas.dnja »conditij sine qua non« za podpis miru. Bulgarija se ne boji pogajanja prekiniti in zopet za orožje zagrabiti.
BALKANSKA ZVEZA IN TURČIJA STA NEOBJENLJIVI.
London, 14. decembra. »Times« poroča iz Sofije, da bulgarska vlada nemško vest, da je Bulgarija pripravljena Odrinu se odpovedati, kategorično demontira. Mirovni delegati imajo glede odstopa Odrina, Skadra in Janine čisto natančne instrukcije, tako da bo mejo Turčije tvorila črta Rodosto-Midia.
Carigrad, 14. decembra. Tu se oficiozno razglaša, da ne bo samo Odrin, ampak tudi Lozengrad in Dedeagač moral v turških rokah ostati.
ANGLEŠKI LISTI SRBIJO SVARE.
London, 14. decembra. »Standard« pravi, da je izjava srbskega delegata Novakoviča za Avstrijo provokatorična. — »Daily Telegraph« meni, da je vlila Srbija s to izjavo olje v ogenj. Rusija naj bi izrekla definitivno svoje mnenje in napetost bi takoj zelo popustila.
KAJ BO Z RUMUNIJO?
Kolin, 14. decembra. »Kolnische Zeitung« poroča iz Sofije, da je v kratkem pričakovati popolne izpremembe rumunske politike vsled njenega zboljšanja k Rusiji.
London, 14. decembra. »Daily Telegraph« poroča iz Belgrada, da se je glasom vesti iz Sofije sklenila med Bulgarijo, Srbijo, Črnogoro in Rumu-nija vojaška pogodba defenzivnega značaja.
ALI SE RUMUNIJA UDELEŽI POSVETA POSLANIKOV?
Pariz, 14. decembra. Želja Rumunije, da bi se udeležila posveta, poslanikov, kar podpira trozveza, se zdaj študira in pogajanja Se niso končana. Franc ija in Anglija nista s tem nič posebno zadovoljni, ker je Rumunija
preveč interesirana in bi lahko še kdo drugi izrekel tako željo.
SRBIJA NOČE DOVOLITI GOSPODAR-SKIH PRIVILEGIJEV.
Belgrad, 14. decembra. Srbija smatra tudi zahtevo Avstrije, da bi sklenila z njo posebno trgovsko in carinsko zvezo, za neizpeljivo, ker se mora Srbija ozirati na trgovske obveznosti z drugimi državami in ker se bo po sklenjenem miru osnovala carinska unija med balkanskimi državami, v kateri bo tudi Turčija.
ITALIJA SF, GLEDE JADRANSKEGA VPRAŠANJA Z AVSTRIJO POPOLNOMA NE STRINJA.
Rim, 14. decembra. »Tribuni« se iz Londona poreča: Avstro-Ogrska se drži nečela, da se mora njen spor s Srbijo izključiti iz posvetovanj poslanvke konference. Naziranje Italije glede ta I točke je pa drugačno. Falija želi, da tucli vprašanje srbskega pristanišča pride pred konferenco. Zdi se, da bo Italija tudi zmagala. Italija noče na noben način užaliti Rusije, kaieri je največ na tem, da se albansko vprašanje v celem svojem obsegu obravnava pred zastopniki cele Evrope, tembolj, ker ima avstrijska diplomacija čisto posebne pojme o obsegu Albanije.
ALBANSKO VPRAŠANJE PRIDE PRED VSE VELEVLASTI.
Berolin, 14. decembra. Tukajšnji politični krogi se različnim vestem z Dunaja in Belgrada ne čudijo. Avstrijska diplomacija je namreč albansko vprašanje spravila proti svoji prvotni nameri, da namreč to zadevo poravna sama samo s Srbijo, pred forum velesil, ker je te dni skupno z Italijo predlagala, naj se Albanija nevtralizira in postavi pod varstvo evropskih velevlasti. Ker je to nemogoče, ne da bi se določile natančno meje nevtralne Albanije, je samoposebi umevno da pride tako tudi vprašanje srbskega pristanišča na konferenco poslanikov. Ker to v Belgradu vedo sc ni čuditi, da nastopajo nekoliko bolj resolutno in šc ne mislijo na to, da bi Drač zapustili. To bo Srbija tem manj storila, ker se čuje. da si avstrijska diplomacija meje Albanije res jako široko predstavlja, tako da bi Sr-bija še polovico Stare Srbije izgubila. To je tudi vzrok, da stoji Rusija še vedno »Gewehr bei Fuss«. Ker se še ne ve, kdaj se posvet poslanikov zbere, bo ta napeti položaj še precej časa trajal in ni čudno, da so vojaški krogi, predvsem pa finančni ministri, zelo nervozni, ker bo ta reč zelo veliko stala. Poizkušalo se bo, vprašanje albanskih meja kolikor mogoče hitro še pred posvetom po medsebojnem »izmenjavanju misli« v glavnem rešiti. Srbija bo Severno Albanijo zapustila že zaradi tega, ker se utegne vojska s Turčijo nadaljevati in bi bil zato konflikt z Avstrijo več kot neprijeten, Avstrija pa bo morala soglašati s tem, da Stara Srbija ni interesna domena Albancev. Kar imata Avstrija in Srbija še drugih vprašanj med seboj, naj same med sabo rešita.
NOVE INSTRUKCIJE ZA TURŠKE DELEGATE.
Carigrad, 14. decembra Vsled zmag nad Grki, o katerih je poročal poveljnik iz Janine, je Kiamil paša izdal nove instrukcije za turške mirovne delegate.
BULGARIJA PRISTOPI TROZVFZI?
Pariz, 14. decembra. »Figaro« je izvedel, da hoče Bulgarija pristopiti tro-zvezi. Ta vest se zelo skeptično sprejema.
BRODOVNA AKCAJA TROZVEZE ZOPET DEMENTIRANA.
Berolin, 14. decembra. Tu se zatrjuje, da križarka »Goeben« ne bo od-plula v Pulj in se ne bo izvršila v Jadranskem morju nobena skupna akcija trozveze brodovja, kakor so to trdila dunajska poročila.
IZMIŠLJOTINE NEMŠKEGA ČASO-PISJA.
Belgrad, 14. decembra. (»Slovencu«.) Vesti avstrijskih in nemških listov o konfliktu med vlado in vojaško stranko, o pretnjah slednje nasproti kralju in Pašiču, o manifestih oficirjev itd., so popolnoma izmišljene.
XXX
BOJI PRED SKADROM.
Kotor, 14. decembra. Pri Skadru se boji nadaljujejo. Položaj črnogorske armade ni ugoden. O padcu Skadra ne more biti govora. Mraz, pomanjkanje ubikacij in težavno proviantiranje so energijo oblegovalne armade zelo zmanjšale.
POMORSKA BITKA MED TURKI IN GRKI.
Carigrad. 14. dccembra. Radiotole-grami, objavljeni od vojne mornarice, naznanjajo, du je turško brodovje iz-
padlo iz Dardanel in začelo boj z grškim. Ker je grško brodovje razdeljeno in ne razpolaga z nobeno ladjo modernega tipa, upa turško brodovje, da bo grško kmalu premagalo. — Poznejši radiotelegram poroča, da se je bitka vnela v zalivu Xeros. (Ali je s tem spopadom v zvezi dejstvo, da sta dve turški torpedovki eno grško zajeli, ali pa se gre za drugo neodvisno akcijo, se ne da še razbrati.)
TURKI IN GRKI ZMAGUJEJO.
Carigrad, 14. decembra. Vlada jc dobila oficielno obvestilo, da je Janina osvobojena. Grške oblegovalne čete so vzhodno in jugozapadno od Janine bilo dvakrat hudo poražene in z velikimi izgubami nazaj vržene. Janina je obleganja rešena. Grki so se hoteli umakniti proti Valoni, a so jih Turki prisilili, da so se morali vrniti v Metzovo.
At-na, 14. decembra. Potem, ko so grške čete z junaškim bajonetnim na-nadom zavzele griče Aetorachon in so Turki pustili na bojišču 8 topov, so napadle Pestijo in jo zavzele. Grki so na celi črti prodrli naprej in so se Turki morali •me1-niti v Janino. Grki so zasedli vf" c rl Turkov zapuščene pozicije.
Rim, 1 '<■. decembra. »Giornalu d' Italia« se iz Valone iz turškega vira poroča, da je Ali Riza naša na črti De-skroviski — Argyrokastro — Garibarti Grke. ki so se v snremstvu neke križar-ke izkrcali porazil in vrgel v Santi Ounvanta. ki da gori. ker so ga zapalili, ne ve sc, ali bežeči Grki aH Turki, ki so iih zasledovali. Stare hiše so vso pogorel'1.
V BUPJMPESTI ZAPLENJENI VAGONI RUSKEGA STRELIVA.
Budimpeš-a, 14. decembra. Na tu-Lajšnjem kolodvoru so zaplenili pet, ruskih vagonov, ki so imeli svinčene plombe in katerih vsebina je bila označena za sladkor. Uradnikom se je stvar zdola sumljiva. Odprli so vagone in našli v niih strelivo, ki jc bilo namenjeno v Srbijo.
PRASKE NA OTOKU FJJOSU.
Carigrad, 14. decembra. Grške čete se vsle denergičnega odpora turške posadke na Kijosu nc morejo naprej pomikati.
Atene. 14. decembra. Grki so pri Ka-rysu na Kijosu vrgle sovražnika nazaj in odbile tudi napad na S. Gcorgios.
BOLNI SRBSKI GENERAL.
Belgrad, 14. decembra. Stanje generala Živkoviča se je tako poslabšalo, da se je bati najhujšega.
ODLIKOVANJA V SRBIJI.
Belgrad- 14. decembra. Kraljevski ukaz imenuje princa Jurija za majorja v pehoti. Novoizvoljeni poslanik na Dunaju Jovanovič je clobil red Sv. Save 1. razreda.
PRI SPODNJEM DRAVOGRAPU
VJFLI SRBSEF.GA SPIONA?
Oe.je, 14. decembra. Policija je pri Spodnjem Dravogradu aretirala srbskega špiona, pri katerem so našli eksaktne beležke in načrte proge Maribor—Franzensfeste in veliko denarja. Izročili so ga sodišču v Slovenjem-gradcu.
POIZKUŠEN ATENTAT NA MOST?
Lvov, 14. decembra. »Slovvo Pol-skic« poroča iz Stanislava, da jc straža na mostu pri Jezupolu opazila 4 sumljive osebe, ki so se mostu bližale. Eno osebo je straža ustrelila, tri so v temi zbežale.
OGI.EDUŠKA AFERA NA REKI.
Reka, 14. decembra. Nedavno jc bil tu izgnan neki Napoleon Tuis, baje posestnik v Pulju, ki je bil na sumu, da je v Pulju ukradel neke načrte trdnjave. V^praj pa so aretirali dr. Marija De Rocca, urednika laškega lista »II Gior-nale«, pri katerem je Tuis stanoval. Pri hišni preiskavi so našli stvari, ki De Rocca komprimitirajo kot ogleduha Italije.
BORZA SLABA.
Dunaj, 14. dccembra. Borza je danes neugodno poslovala.
DEMENTI O BOMBARDIRANJU DRAČA.
Dunaj, 14. decembra. Korespondenčni urad dementira vest, da je »Av-stro-Americana« dobila radiotelegram, da avstrijske, laške in nemške bojne ladje bombardirajo neke višine pri Draču. To je popolnoma izmišljeno.
VELIKI KREDITI ZA RUMUNSKO MORNARICO.
Bnkarešt, 14. dccembra. Ministrski svet je sklenil od zbornice zahtevati 25 milijonov lejev za povečanje mornarico.
AT.BANSKE ZVERI.
Belgrad, 14. decembra. Te dni se jo zgodil vcleLragičen slučaj. Albanci so nekemu srbskemu čnslniku bili odre-zflii ušesa in nos ter mu izlaknili oči
in vrni ga obleko s p. trol jjm namazali, da bi ga živega sežgali, a so bili ravno pri tem preprečeni. Ko so ga
zdravniki kolikor toliko spravili pokonci, ga je prišla dne 12. t. m. mati obiskat prvič v bolnico in ko ga je videla tako pokaženega, se je mali mrtva na zemljo zgrudila.
ZBORNICA.
Dunaj, 14. decembra. V zbornici se je danes postava o konjih in pripregah, ki se imajo v slučaju mobilizacije, oziroma vojske dati na razpolago, sprejela. Češki radikalec E x n e r je začel z obstrukcijskim govorom, da bi preprečil, da bi bila postava o vojnih služnostih vsega prebivalstva v slučaju mobilizacije že danes prišla v plenum. Sklenil se je pa kompromis, da pride postava v zbornico šele v torek, nakar je Exner svoja izvajanja kmalu končal. Na koncu sc je le nadaljevala debata o nujnem predlogu glede kuge na gobcu in parki jih.
V budgetnem odseku je dr. Korošec včeraj zahteval, da vlada poda izjave o zunanji situaciji, D u 1 i b i č je zahteval, da se preje razpravlja f) laški fakultetni predlogi, Gostinčar je izražal želje glede protokola. Danes odsek nadaljuje z debato in upa, da bud-getni provizorij reši danes. S člani Hrvatsko-slovenskega kluba se vrše pogajanja.
ITALIJANI SO OGORČEN RADI CON-RADA.
Rim, 14. decembra. Italijanskega tiska se loteva radi imenovanja Conrada šefom generalnega štaba čedalje večje razburjenje. Rosni krogi povdarjajo, da je Conrad vedno bil za protiitalijansko politiko. Tako je baje hotel pred izbruhom balkanske vojne, da bi Avstrija zasedla Drač in Valono in si tako zagotovila Albanijo. Tudi konservativni listi napadajo Avstrijo.
GBSLGVLJENJE IN ODLIKOVANJE AUFFENBERGA.
Dunaj, 14. decembra .Lastnoročne pismo, s katerim cesar generala Auf-fenberga oprosti službe vojnega ministra in si pridržuje njegovo zopetno vpoklicanjo k višji vojaški službi, je primeroma hladno. Auffenbergu se obenem podeljuje red železne krone 1, razreda.
Dunaj, 14. decembra. Zelo se opaža, da v cesarjevem lastnoročnem pismu na generala Auffenbsrga manjkali tako besedi »v milosti« kakor tudi običajna zahvala, vsled česar se sklepa, da jc bil general odpuščen v nemilosti.
SLUŽBENA PRAGMATIKA.
Dunaj, 14. dccembra. Odsek za državne uslužbence jc službeno pragma-tiko z 20 glasov proti 15 sprejel neiz-premenjeno tako, kakor jo je vrnila gosposka zbornica. Zato sc upa, da postane službena pragmatika še pred Božičem zakon.
LJUBAVNA AFERA V CESARSKI
HIŠI.
Dunaj, 14. decembra. Hči nadvojvode Karola Štefana, nadvojvodinja Leo-nora, se je, kakor se oficielno poroča, zaročila z linijskim ladjinim poročnikom pl. Klossom in je pripravljena se. odpovedati vsem pravicam in častem nadvojvodslva. Poroka se izvrši koncem januarja.
Bazne sivori.
— Dvorno žalovanje za rajnim bavarskim prineregentom Luitpoldom bo trajalo 20 dni.
Vohunstvo. Pri Uebu so aretirali dva, v Plznu pa tri Ruse, ki so osumljeni da so vohunili.
šest ladij zrjor-lo. V neapeljskem pristanišču se jc na šestih ladjah vneJ parafin. Vseh šest ladij je zgorelo.
T
Okrevajoči
si bodo svoje zdravje uspešno utrdili, ako bodo zavživali Scottovo emulzijo, ker jo celo najbolj slab želodec lahko prenese in prebavi. Ako se pomisli, da ima, vedno enakomerna in izvrstna kakovost posameznih delov Scottove emulzije posebno redilno moč, potem je lahko umljivo zakaj je pri okrevanju za mlado in staro tako koristna. Poleg tega je pa Scottova emulzija tako okusna, da jo odraščeni in otroci radi jemljejo.
Cena originalni steklenici jc i K SO v. Dobi sc v vseh le-k.irn.ih. I dur poSlje f>" v. v znam ali na OTTfc BOW.\ E, O. m. b. II , Dunaj VII , in se sklicuje na ta fasopis, dostavi s; mu ena poilljatev potom lekarne za poskuSnjo. •
GOSPODARSTVO.
p Srm.nj v Kandiji. V četrtek, dne 19 t. m. bo semenj v Kandiji za prešiče, govejo živino, konje in drugo blago. Kupci in posredovalci se vljudno vabijo.
ZA BOŽIČNO DOBO PRIPOROČAMO
CERKVENIM ZBOROM SLEDEČE SKLADBE:
Hribar p. Angelik: Adventne in božične pesmi za mešani, deloma moški zbor. Part. 2 K 10 vin., glas po 6 vin. Grum Anton: Pet božičnih pesmi
za mešani zbor, soli in orgle. Part. 60 v.
Chloudovvski dr. Anton: Božične pesmi za mešani zbor. Part. 1 K 30 vin.
Sieherl Jos.: Božične pesmi, Rihar-jevi in drugi napevi za mešani in moški zbor. Part. 1 K 20 vin, glas po 30 v.
Hladnik Ig.: Četvero božičnih pesmi za mešani zbor. Part. 80 vin.
Mihelčič Al.: Božične pesmi za mešani zbor. Part. 1 K 40 vin.
Kimovec Fr.: Rihar rjnatus; zbirka cerkvenih pesmi za mešani zbor. Part. 3 K, glasovi po 40 vin.
Leban Janko: Zbirka crrltvnih p.sini za mešani zbor. Part. 1 K 40 vin.
Hladnik Ig.: Dva božična slavospe-va za mešani zbor, soli in orgle. Pari. 1 K.
Katoliška Bukvama v Ljubljani.
Po zdravniških poročilih je pri rev-matizmu, protinu, nevralgiji kot izborilo bolečine lajšujoče, za splahnitev oteklin in zopetno pridobitev pregibno-sti členkov zanesljivo učinkujoče sredstvo Contrheumann. Glej oglas.
1309
Glnpec! Ali si Se sedaj nisi zapomnil, da kadim samo
JACGBIJE¥E ANTINIE0TINSKE
cgaretne stročnice!
Avtomcbilna zveza
Idrija, Lcg^fac, fcJslailESPr.
Odhod iz Idrije:
ob 6-— zjutraj „ 12-— opoldan 3-30 popoldan
Odhod iz Logatca:
ob 8-30 zjutraj „ 2-30 popoldan „ 6-30 zvečer
Prihod v Logatec:
ob 7-50 zjutraj ., t-40 popoldan „ 5-10 popoldan
Prihod v Idrijo:
ob 10-20 zjutraj „ 4— popoldan „ 8-15 zvečer
Cene z avtomobllnim omnibnsom:
I. razr. II. razr.
7.a osebo za osebo
K 3-—	K 2--
„ 1-50	„ 1-
„ 1-50	„ 1--
„ 1-50	„ !•.—
Idrija-I.opatec ali naspr. Idrija-Godovič. „ „ Godovič-Hotedršica„ Hotedršica-Logatec „ „
Cene s kombiniranim avtomobilom:
I. razr. II. razr.
za osebo za osebo
Idrija-Logatec ali naspr.	K 3-—	K 2-—
klrija-Godovič „ „	„ 1-50	„ 1'-
Glpdovič-HotedrSica,, „	„ 1-50	„ 1-—
Hotedršica-Logatec „ „	„ l-50	„ V—
Označena vožnja so vrši v<:ak delavnik, omni-bus vozi vsak dan opoldan, ob nedeljah ia praznikih vozi Ie opoldan omnibus.
Točnost se po možnosti vzdržuje, vendar pa ne prevzamem nobene odgovornosti za more-3885	bitno zamudo.
Valentin Lap /ne v Id i i.
manufakturne in specerijske stroko z dobrimi spričevali išče službe v trgovini iste vrste. Nastop takoj ali ob novem letu. — Naslov pove uprava lista pod: 3S87 znamka za odgovor).
3887
i Eip. se
0'
•ji
M Din* M
3884

P31JI81 nave^to im n: PHOŽIČ. HAMHIH. nostro Mite.
kakor tndi kože plemeni- »701*^*0 tih in belili kunic ter AdjCJC 8VUAC kupuje po najvišjih dnevnih cenah Leopold iachauer, Dunaj 2/3 Obere Do-naustrasse 63.	3890
naravna
alkalična kislina
najboljša difetična m osuežuloča pijača
preizkušena pri želodčnih in črevesnih katerih. obUlnlh >n mehurn h boleznih, katero priporočajo najveljavnejši zdravniki kot bistveno
podplralno sredstvo
pri karlovovarijskem in drugih kopeliškh zdrsV-jenjih in kot poznejše zdravilo po kopeljih 24 38	in trajno poiabo.	(VII.)
Zahvala.
3876
Globoko užaloščeni ob nenndni in prtbritki izgubi predragega sina, oziroma brata, nečaka in bratranca, gospoda
Ivana Zupančiča
c. kr. mašinista
smo dobili toliko tolažilnih znakov sočutja, da se nam ni moči vsem ustmeno zahvaliti. Zatorej se zahvaljujemo tem potom prečastiti duhovščini, slav. godbenemu društvu za darovani venec in prekrasne ža-lostinke, vsem tovarišem predragega pokojnika za venec in vsem ki so nas tolažili in izkazali nepozabnemu zadnjo čast.
Idrija, 12. grudna 1912.
Rodbine Zupančič, Slažič, Štajer.
za krasne cvetlične darove, za odlično in izvanrodno častno spremstvo dragega nam pokojnika k zadnjemu počitku, čast nam je izrekati našo vdano in prisrčno zahvalo.
Dalje izrekamo slavnemu glasbenemu in pevskemu društvu ,,Ljubljana" zaginljivo petje in slavnemu telovadnemu društvu „Sokol" za častno spremstvo do groba svojo posebno zahvalo.
Ljubljana, dne 12. dec. 1912.
Žalujoča rodbina Valentin Krisper.
m
Tužnim srcem naznanjamo žalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni oče in brat, gospod
Jože Vertnik
posestnik ln gostilničar
dne 14. decembra 1912 ob 5. uri zjutraj po prejemu svetih zakramentov v (36. letu starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb predragega rajnika bode v ponedeljek, dne 16. decembra ob 9. uri dopoldne na pokopališče svetega Simona in Juda na Spodnjem Brniku.
Svote maše zadušnico se bodo bralo v več cerkvah.
Prosi se tihega sož.alja.
Spodnji Brnik, dne 14. dec. 1912.
Jera Vertnik, roj. Umek, soproga. — Marija, omož. Pušavec, hči. — Jože, Franc, Janez, sinovi. — Jurij Vertnik, Anton Vertnik, brata.
3886
izvirek: Siessfttšbi! SaHEržsrisnsi,
železniška postaja, zdravilno kopališče uri Karlovih variii
prcspekU zasloni ln fra Ko.
V Ljub lian i se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnicali in trgovinah z jeslvinami in vinom.
Z'lo3e mi Mihsei Kastner-u, Peler Lsss-niku in Andre> 5a:abonu. Ltubilana. 3997
----MMKSg
Zalivala.
Za šievilne dokaze prisrčnega sožalja, ki so nam došli o priliki bolezni in smrti našega blagopo-kojnega soproga in očeta, gospoda
3888
Berta Schiffrcr naznanja globoko užaljena v svojem in v imenu svojih nedoletnih otrok Adalberta in Antona, kakor tudi v imenu ostalih sorodnikov britko vest, da je naS iskreno ljubljeni soprog, ozir. oče, brat, svak in stric, gospod
Adalbert Schiffrcr
c. kr. višji poštni olicijal
dne 13. decembra 1.1. ob 9. uri zvečer v 55. letu starosti po prejemu sv. zakramentov po kratki in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega pokojnika se vrši v ponedeljek ob 3. popoldne iz Lconišča na pokopališče k sv.Križu.
Sv. maše zadušnico se bodo darovale v župni cerkvi sv. Petra v torek ob 8. uri in v drugih cerkvah.
Ljubljana, 14. decembra 1912.
Zelo
Dne 21. decembra t. L ob pol 10 uri dopoldne se vrši pri Ijabljan. ki sodniji, soba št. 16, prodaja hiše št. 242 Pod Rožnikom občina Gliticc ttih pod sta im streliščem).
Hiša jc enonadstropna, s tremi stano vanji, pred dverni. leti sezidana in je davka prosta. Poleg nje se nahaja cvetličnjak in lepo urejen vrt. Ima krasno lego in omari-tično okolico.
Tudi plačilni pogoji bi bili zelo ugodni ter se natančneje o tem lahko izve pri stavbni tvrdki IVAN OCjRIN, LJUBLJANA, Grubar-jevo nabrežje 8.	3874
z aslifclzn CTtom in x guspa3ars!ki«i
pBSiOjjlaitai u gtadosripzi se bo na
ob pol 10. uri dopoldne prodalo. Cenilna vrednost K 43.1236, najmanjši ponudek K 33.000. — Pojasnila daje gospod R. CMaiek u KasSaaajicS.	3889
plelMm stroj.
se priporoča kot izdelovateljica na ^ Izvršuje površno in spodnje jopice, moderčko in telovnike, čepico, nogavice, novo in staro so ceno podpletujejo. — Radovljica fit. 10.	3814
in motlno blnno m (p.športe in flonij« pripone« izv-UISu
Prokop Skoikmkj In sin
v Humpolcu nn Cc5 icra.
V/nrr.i n. inhlovo fr.inkn Zelo ,murnu nune. Na io |o dam tu-truj l/golovltl gospod, obleke.
ter
Gostilna
"3S4J
poleg Bohinjskega jezera pri dež. cesti se takoj
proda aii v najem odda z več sobami in opravo na ugodnem kr.<ju za tulce. Po as-n la daje lastnik I. Louar, Gorje pri Bledu.
Južno - italijanska vinarna in vinska veletrgovina
Tomaž Todiseo
Glavna klet in pisarna: Dunaj XV, Fiinfhousg. 10. Prosta zaloga na Dunaju ekspozitura glavnega carinskega urada, X./2, Favoritenplatz, v Berolinu kralj, carinski urad, I. Packhof. 3563
Konj
za vsako vožnjo, 16 pesti visok se ceno proda. Hlev pri »Avstrijskem cesarju."
3860
Priporočamo hitre
drože(presgerm)
iz drožarne Josipa Košmerl, Ljubljana, Frančiškanska ulica 8. Izborno blago! Točna postrežba. Zahtevajte drože v prid »Slovenske Siraže«.	159
• •1
na zemljišče vknjižen — JA'®^?^^ B31H WE2 na prvem mestu. — Pojasnila daje uprava »Slovenca" pod štev. 3812.
se razpisuje z letno plačo 700 kron. — Postranski zaslužki po dogovoru.
Izurjen
išče službe. Obenem je tudi dober brusač. Naslov pove uprava Slovenca pod št. 3753. Znamka za odgovor.
Kranjska deželna vinarska zadruga v Ljubljani
priporoča cenjenemu občinštvu svoja priznano dobra pristna 3881
ki se točijo pod stalnim nadzorstvom iste v k eti hote a „Uniona".
Išče se
Pozor!
proti 6"'0 obrestovanju ter vknjižbi na lepo posestvo. Ponudbe pod »Fosojilo« na upravništvo tega lista do 20. decembra t, I. 3883
z lepim okvirjem: Kristus na križ«, Kristus na Oljski gori in Kristus pred Pilatom, so po nizki ceni na prodaj. Več se izve v hiši JResljeva cesta štev. 5, pritličje levo.	3877
Proda se:
..Ljubljanski Zvon", 31 letnikov 1881 do 1911, krasno vezan v izvirne platnice. — »Slovan« (Ivan Hribar—Dr. Tavčar) in novejši Drag. Hribarjev. »Dunajski Zvon". — „Kres". — „Zora". - »Slovenka«. — ..Planinski Vestnik". — „Weitimannsheil". — Vse krasno vezano in izborno ohranjeno, skupaj ali posamezno. Poizve se v trafiki »Union" v Ljubljani.	3876
Stavbeno in umetno ključavničarstvo z motorno močjo in vodovodni instalater
na Bledu, Gorenjsko,
v vseh mestih olikovan se priporoča slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini za vsa v to stroko spadajoča dela, kakor štedilnike vseh vrst od priprostih do najfinejših, železne in žične ograje, obhajllne mize. laterne i. t. d. lastnega izdelka, po najnižjih cenah.
Popravila točno. — Proračuni brezplačno in poštnine prosto.
3858
Ugodna priložnost!	3868
Pristne perzijske preproge
vseh velikosti sc prodajo po jako nizkih cenah kot božično ali
novoletno darilo.
Na razpolago so pri: „BRLKRN", špedicijska in komisijonarska del. dr.
Dunajska cesta 33. (Telefon 100).
u
Srdi V Bratu.
»Corriore della Sera« piše iz DraČa 3. decembra: Valona, glavno mesto Albanije, ki se je proglasila avtonomna, je sedaj nedostopna. Potem, ko je Grška naznanila, da je tudi ta luka blokirana, se ne usidra tam noben parnik, in lastniki jadrnic v Brindisi in Bari zahtevajo velikanske vsote za vožnjo čez Jadransko morje. Od neke skupine Albancev, ki čaka že 20 dni v Brindisi na odhod, niso zahtevali nič manj nego 6000 lir. Albanci pa raje še nadalje čakajo.
Sedaj je vsa Albanija zaprta za tistega, ki prihaja iz Italije. Če že kdo hoče, na vsak način priti v Albanijo, mora iti najprej na Krf. Edina prosta luka je Drač.
Srbi so prišli v Drač že v četrtek popoldne. Prodirali so v treh kolonah: prva pod poveljstvom polkovnika Pav-noviča, divizija drugega poziva Drina, močna 10.000 mož, je prodirala čez Dja-kovo, Špas, Mjel, Aleš; druga, enako močna, pod poveljstvom polkovnika Buliča, čez Šumadjo, Ljumo, Vezir, po okraju Mirditov, ob reki Mat, Krojo, Tirano, Drač. O tretji koloni je znano le, da je zavzela Elbasan in da prodira proti morju.
Prvih Srbov, ki so stopili v Drač, je bilo iO srbskih konjikov. Avstrijski konzul dr. de Rudnay, je pooblastil Andreja Sepriča, Lloydovega agenta, naj jih pozdravi v njegovem imenu. Sestanek med Sepičcm in poveljnikom tega oddelka bil je jako prisrčen, ob zelo mirni navzočnosti radovednega prebivalstva. Ko je drugi dan, to je v petek imela dospeti glavna kolona, je dobil Sepič zopet nalog, naj pozdravi polkovnika Buliča. V soboto se je pa podal avstrijski konzul, spremljan od tajnika, dragomanov in Sepiča osebno k polkovniku Buliču, s katerim sta potem skupno posetila metropolita. V nedeljo je bila v pravoslavni cerkvi zahvalna služba božja, katere so se udeležili metropolit, polkovnik Rulič in avstrijski konzul v uniformi.
Ljudstvo v Draču je mirno; k temu je mnogo pripomoglo obnašanje srbskih vojakov, ki se vedejo resno, disciplinirano. Pravoslavni javno izražajo zadovoljnost, Mohamedanci molče in dozdeva se, da so se udali usodi; katoličani pa se vedejo hladno.
Buličeva kolona je dospela v Drač ■ petimi mitralježami, 800 konjeniki in tremi velikimi bataljoni infanterije. Prebivalstvu se je dovolilo dva dni za predajo orožja.
Srbi so že imenovali zastopnike oblasti v Draču: za župana so izbrali krojača Gjuraskoviča, governator je Slanovič. Člani mestnega sveta so Grk Ristu Spiro, Albanec Filip Sereggi, blagajnik Steran Gjurak, tajnik Etein Agi Lupenovič. »Iman« je Albanec Hussein effendi. Za sodnijo niso še preskrbeli in uradniki začudeni vprašujejo, kje dobijo sedaj plačo.
Glede odhoda Lloydovega. parnika »Grof Wurmbrand«, na katerem je bila radiotelegrafična postaja, je pripomniti, da je imel kapitan ukaz, naj zapusti luko, kakor hitro se prikažejo Srbi v Drač, kar je tudi storil. Sedaj ni Drač v nobeni brzojavni zvezi, niti polkovnik Bulič ne.
Valona je v brzojavni zvezi edino z Italijo s kabelnom Otranto—Valona, od kjer edino prihajajo novice v svet iz Albanije. V Skadru, Sv. Ivan di Medua, Draču, Valoni in Janini so avstrijski poštni uradi. Z Valono in Janino se še vrši poštni obrat, s Skadrom pa ne več. Poslanikom v Skadru ni mogoče poročati njih vladam. Pravijo, da so Črnogorci zaprli v Sv. Ivanu Medua avstrijsko pošto in ustanovili črnogorsko.
BRITVIJO*
Hlgionično tovtjeaje brez noža, brez aparatu. — Treba samo namazati z milom, oprati iu v 5 minut je brijenje brezhibno nriravljcno. Ranjenje izključeno. — NTikake bolezni. Xu pevo vas. kot po britvi. — Xaš izdelek „Mes?or w«R" je zajam-i.ono neškodljiv, in ga stalno nadzoruje sodni kemik dr. G. Bisoholt v Berolinu. Edini oblastveno pre-itkušon brivski izdelek. Velika ekatlja za ca. 50 kratuo tabo proti vposlatvi K 3'60 ali po povzetju i30 vin. več). Kompletna garnitura potrobščin X 1'—. 3('ss
..MESSER WEG"-VERTR1JEB, DUNAJ IL SCHOI.LERHOFGA.SSE 9 ODD. S
Številna zdrave, priznanja, tnoo priznajnih pisem. V iuo-BemstTO z velikim uspehom že S lota, uvedeno. Zavitek za poskušnjo za skratno brijanje X v znamkah.
!lllll|llllljlll![jljj]lir
Zakonito zavarovano.
Avtomatična
TŠ31
Za podgane kron 4--, za raiSI kron 2 i'i, ujame brez nadzorstva do 5J Komadov v eni n«CI. Ne znpuste nobenega smiatiu In so zopet same nastavijo. Pasi za Ščurke edina te vrst,? na katero se ujatne na tisoče šCurhov v cul noCi a kio.i 21U. Povsod nalDnljSI uspeh. PoS.ljn po povzetju Tvano Humaun, Dunaj, 3. Bazlrk, AloiBg.-.ar.n 3 24. Mnogo pohvalnih pisem Pred manj vrednimi ponarejali i ro svari. V <-• ln kr. vojaških skinduciH. v vsorab!. Telefon 2WJ. i.ai 6
Ste že p okusili kavo s Franckovo perl-ržjo. znamka :Perlro:? Ona •jgaja tudi brez zrnate kave.
Tovarna v Zagrebu,
Km !■ 11—nI
C. kr. ministrstvo za deželno bramfto
odd. XII., štev. 2916 iz 1912.
dobave posteljnin, oblačil in perila za bolnišnice, črevljev za dom za c. kr. deželno brambo.
Ministrstvo za deželno brambo si namerava zagotoviti za leto 1913 potom splošnega natečaja dobavo raznih posteljnin, dalje oblačil in perila za bolnišnice ter črevljev za dom in vabi s tem k vlaganju pismenih ponudb, katere morajo dospeti najkasneje do
28. decembra 1912
pri vložnem zapisniku imenovanega ministrstva.
Na to dobavo se nanašajoči ponudbeni razpis, iz katerega je razvidna vrsta in število dobavnih predmetov, določila glede vlaganja ponudb in splošni dobavni pogoji, je bil v celoti objavljen v dnevniku »Slovenec« št, 286 z dne 12. decembra 1912.
Dunaj, v novembru 1912.
3853
M l kr.
a m deželno brantip
Josip Stopica
3800
jermenar in sedlar v Ljubljani, Slomškova ulica št. 6.
Priporoča svojo bogato zalogo najrazličnejših
krasno opremljenih; v zalogi jo dalje I • v © d	o
lahkih, po zelo nizki ceni.
Podpisani oskrbnik konkurzne mase Karla LenCefa na laueTfii naznanja s tem, da se bode
dne 16. decembra
vršila na licu mesta na Laoerci prodaja nekaterih v konkurzno maso spada-jočili, do sedaj še ne prodanih premičnin iz proste roke in sicer se proda:
30 velikih sodov (Lagerge teh sodih, i aparat za filtriranje, ke
(les in materija!).
Začetek prodaje ob 8. uri zjutraj.
V Ljubljani, dne B. decembra 1912.
Dr. luan Taučar
kot oskrbnik konkurzne mase IKarel Issneefa na laoerci!.
" v v
Ha najvišje povelje Mjeoovep c.
In Rr. Hpstoskega ¥eiicanstva.

k a d« a 81 ^feSSfi^SiEiSa M^jsssr&s za skupne vojaške dobrodelne namene.
Ta denarna loterija edina v Avstriji zakonito dovoljena, vsebuje 21.146 dobitkov v gotovini v šepnem znesku 625.000 km.
Glavni dobitek
masa
Javno sreikanjje sa vrše 19. decembre 1912. Ena srečka stane 4 K.
Srečke se dobe pri oddelku za državne loterije na Dunaju 11!. Vordere ZollamLstraiie 7, v loterijskih kolekturah, lobakarnali, davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških urad:li, v menjalnicah itd. Igralni načrt za kupce brezplačno. Srečke se dobivajo poštnine pros!o.	3337 10
Oddelek r,. Kr. lolerUskeus ravnatelžslva. (GMiMiiMimiiiiriiii
nMSMnsiM
Razpis službe
in cerknil
v Radovljici. Plača 1100 kron v denarju in stanovanje. Mogoč bo tudi postranski prislužek pri hranilnici. Nastop službe lahko takoj.	3825
Župni urad Radovljica 9. dec. 1912.
Najcenejše In najbolj učinkujoče odvajalno sredstvo!
Filipa NEUSTEINA
poslajene odvajalne
krogljice
zaprtje
(Neustetnove Ellzabetne itrogljlce)
Pred vsemi drugimi podobnimi izdelki imajo prednost te krogljice, prost« vsakih škodljivih prlmosl, vporaliljajo se z največjim uspehom pri boleznih v spodnjem delu telesa, lahno ouvajajoče, kri čisteče; nobeno zdravilno sredstvo ni ugodneje in obenem povsem neškodljivo, da bi preprečilo izvor premnogih bolezni. Radi poslajene oblike jih radi uživajo otroci. Skatljca s 15 krogljicaml stane 30 vin. ovoj z 8 škatljic, torej 120 krogljic, slane le 2 K. Ce se pošlje naprej X 2-45, se pošlje franko 1 ovoj.
OTil Svarilo! ^a^
— —i Neustelna ..odvajalne krogljloe" Pristne le, če
! uo i vsaka škatlja in navodilo našo zakonito II varstveno znamko v rilefc-črnem tisku „Sv. I.copold'1 in podpis „Filip Neustein, Apotheke".
Naše trgovsko sodnijsko zavarovane embalaže morajo Imeti našo ivrdko
Filipa fcleina lekarna
„pri sv. Leopoldu" Dunaj, Plankengasse 6. —
Zaloge v Ljubljani: Rihard Sošnik, lekarnar,
3459 in v več drugih lekarnah.
Med bravce časopisov 3280
razde»mo 3000 parov
izbornih, zelo elegantnih čevljev iz najbolj., trpežnega usnja na zadrgo, kot kaže slika, da se seznani naša tvrdka.
Plača sesamo delo K13-75 za 3 para čevljev. - Čevlji bi sicer veljali K 42-—.
Pošljemo popolnoma na iz-bero vsakomu v največjo zadovoljnost 3 pare čevljev za gospode ali dame, poljubne številke. Zamena dovoljena, tedaj nikal; riziko. Pošilja po povzetju ali predjDlaeilu.
Pošilja prva krščanska razpošiljalna za čevlje:
Franc Humana, Dunaj H., Aloisgasse 3 10 R,
Šele Vaše priporočilo bo nam donašalo korist.
v
Oblastveno izkušen ricl. niojsler srednje starosti, neomadeževane preteklosti, s J000 prihranka se želi priženili na žc obstoječo
obrt, trgovino, gostilno ali posestvo. ;Mladenke, fatere imajo veselje do obrli ali posestva, se prosi, da pošljejo ponudbe s polnim naslovom na upravo tega lista pod g »Značajen 3728".
S


iz žita, najboljša kakovost ■za žganje priporoča v množinah od 60 litrov naprej po prav nizki tovarniški ceni M. R o s n e r & Co., Ljubljana, poleg pivovarne Union.
960 (52)
i((
>5*
kajti tudi vi lahko rabite z preizkušeno in zdrav- i nitko priporočeno sredstvo pri nastopu revtna- I tizma, protina ali nevralgije, ki jo vedno zanesljivo sredstvo 7 I za Hitro pomiritov in ozdravljenje, za j splahnitev oteklin in zopetno pridobitev pregibnosti členkov in odstranitev utri- | panja učinkuje presenetljivo, zanesljivo za vribavanje, masažo ali obkladko. 1 pušica 1 krono. Izdelovainica in glavna zaloga v
lekarni B. FRR GNER-ja
j c. kr. dvornega dobavitelja, PRAGA III., št. 203.
Pri naprej plačilu K r.M) so p0šl|0 I pušica trankn
. n	rt » u* * * u v	»
„ O-J- „ „ 10 „ Po or na itne izdelka in lzticiovutellal
ZALOGA V LEKARNAH. V Ljubijani: Rib.. Sušnih, Jos. Čižmaf, dr. G. Ficcoli.	31i<
Hitra pomoč odločuje!
Konrad Rosenbauer & Kneitschel
v Lincu na Donavi prva tovarna bencirimotornih brizgatnic v Avstriji,
katera lahko dokaže z nad štirinajst izvrstno vspelimi slučaji, da je gašenje
s temi modernimi zboljšanimi stroji najvspešneje. Bogato ilustrovani ceniki glede vseh modernih, praktično sestavljenih dvo- in štirikolesnih ročnih brizgatnic, voznih in nosilnih mehaničnih pomikalnih lestev najnovejše konstrukcije, vozov za moštvo, vseh potrebnih gasilskih oprem, ter cevi izvrstne kvalitete tvrdke Konrad Rosenbauer v Lincu na Donavi dobi vsak na zahtevo brezplačno in franko.
Društva obiskuje brezplačno zastopnik tvrdke
Fran
Samsa
I
Pezor! Ma obroke od 10 in $5 Ii naprej! Berite!
Najboljši klavir, pianiuo ali harmonij prvovrstnih svetovnih tvrdk: Bosendorfer, H. S elzhamraer (najboljši klavirji sedanjosti), IIolzl & Heitzmann (neprekosijivi patent, pianini), Laub & Gloss (koncertni pianini) in HSriigel (amerik. harmoniji od 90 K naprej) z desetletno postavnoobvezno garancijo kupiš ali si izposodiš najcenejše izključno le pri general, zastopiku zgoraj omenjenih naj-
Sa A, Brezniku,
sodnozaprisež. strokovnjaku in učitelju »Glasb. Mat.«, Ljublj na, Kongresni trg 15, Zvezda, nasproti nunske cerkve. Najraznovrst. izbera, vedno 30 do 40 klavirjev v zalogi. Najemnik postane lastn k klavirja, dočim je dosegla iz-posojevainina višino kupnine. Najugodne)Sa zamenjava. Preigrani klavirji vedno v zalogi
Ugiaševanje in popravila točno in ceno. Velikanska zaloga najboljših violin, harmonik, oltar, tamSar o. svežih strun, vseh ostalih slasM in potreben tor miizikalij.
Sujver.ia, m>lpopo:ne]ša lil najsposobasjšt tvrdka aa avstr, Jugu.
2STAVA
v prostorih zavoda za pospeševanje obrti ? Ljubljani, Dunajska cesta st. 22,
Tam se sprejemajo tudi naročila od 11. do 21. decembra 1912. Izdelki državnega ple-tarskega tečaja: moderna oprava iz pletenin, vrtne senčnice, košare za potovanja, stojala za cvetlice in ročna dela, senčnice za morska obrežna kopališča, skladni stoli, pletene Kina-odeje, kopalni čevlji in vse pletenine za domačo rabo in luksus. 3786
Ilustrovani ceniki zastonj.
Breniska iedustrija za
MAGDEBURG-BOCK.AU
Podružnica na Dunaju: III. Hm Heumarkt štev. 21.
Brmel) In Bneno« nlres l!»lui 3 velike . »grade.
Patentni vrofcpami lokomobili
z brezventilnlm preciznim upravljanjem. 3438 Originalno strojedelstvo Wolf 10- 800 HP. obratni stroji z najvišjo popolnostjo in do-bičkom, za industrijo in poljedelstvo.
Dosedaj Izdelanih nad 720.000 K.
3861
H H5EG!

P 15/12
"45
C. kr. okrajno sodišče v Kranjski gori prodaja na predlog Janeza Kava-
larja v gozdnih parcelah št. 650/16, 1384/66, 1384/67, 1920, 1953, 1954 in 1955 k. o. Dovje nahajajoč se smrekov in mecesnov les za skupno ceno po 8.480 K. Dražba se bo vršila dne
20«, decembra
dop. ®b 10 % uri
pri tem sodišču v sobi štev. 4.
Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejemajo.
Kupnino vplačati je sodišču.
Vadij, ki jc vpoložiti pred dražbo, znaša 848 K.
Dražbeni pogoji morejo se vpogledati pri sodišču ob uradnih urah.
c. kr. okrajna sodnija v Kranjski gori
odd. I., dne 10. decembi*a 1912.
Vaša vozila se vzdržujejo po ceni in so vedno pripravljena za vožnjo, ako se ob času kot Je sedaj, da]o pregledati, vse pomanjkljivosti nadomestiti in v uporabnem stanju v zato primernem prostoru shraniti. Kakor vsako leto tako tudi letos izgotovi to strokovnja-ško natančno in po zelo nizki ceni, zato primeren prostor pa da brezplačno tvrdka
Kar! Camernik S Ko.
Specijalna trgovina s kolesi, motorji, automobill in posameznimi deli. Mehanična delavnica in garaža
Ljubljana
g izboljšajte promet	Okusite
JC v svoji gostilni z izvrstnim cenenim X
X nl7Pn<^kim nivom - X tist0 pivo v 8lovanskem -g - plZenSKim P»VOm x Grandhote|u„Balkan"Trst, X
K^ iz Češke delniške pivovarne v Čeških « .	_	. , v
ma Budeievicah. Največja čisto slovanska S v,a della Caserma m v slo- «
Sj pivovarna. Zaloga v Ljubljani: V. H. O vanskem hotelu Lacroma jj ES ROHRMANN. Zaloge v Zagrebu, &	na Gradu.	X
B Trstu, Pulju, Zadru i. t. d. JJ	3453
MARIJA SATTNER
Ljubljana, Itanajska cesta 19, II. stop., II. nadstr. (Hledljatova blša).
se priporoča prečastiti duhovščini za
Izdeluje cele ornate, kazule v vseh liturgičnih barvah pluvijale, obhajilne burze, štole in vse za službo božjo potrebne stvari, pri-prosto in najfineje, kakor se glasi naročilo, v svilnatem in zlatem vezenju. — Izdeluje tudi
bandera in baldahine
ter izvršuje vsakovrstno cerkveno perilo iz pristnega platna. — Vporablja samo dobro blago, cene po mogočnosti nizke, zagotavlja trpežno, vestno delo in hitro postrežbo. Prenovljenje starih paramentov tudi radovoljno prevzame.
13
nmnf.1 IMPI J B9BH
Wi
m lmmsmmmmmmMBmmummKummmi *3&fr*tixammotam
ir«IMJ«M
Obrestuje hranilne vloge po
47.7»
brez vsakega odbitka Obresti so pripisujejo gluvnici poluletuo. Vloge v tekočem, giro-računu ln na blagajniške liste po najugodnejših pogojih.
Daje komunalna posojila
občinam, okrajnim in šolskim odborom ter zdravstvenim zastopom v
47,7-
komunalnih zadolžnlcab.
Hipotekama posojila
v zastavnih listih po
Ji
4%%
Eskomptuje menice denarnih zavodov in daje loinbartina posojila. Prodaja lastne pu-pilarno-varnc komunalne za-dolžnice in zastavne liste.
19 deželnem disorcu
sfa&sd b (SaspasiiS ulici 2.
Banka je pupilarno varen zavod, ier jamči zanjo dežela Kranjska.
Hrasta ure za stranke osah delannlk od pol 9. ure dopoldne sfa I. ure popoldne.

ntmi