A. Čadež:
Dvakrat Lenčka.
Osebe:
Mati Helen«  Močnik. Nien otrok Lentka.
Pel otrok kot cnojka, dvopu, trojka, čelrerka, petica. S prim«roo izptemembo tudi za dečke/
1. prizor.
Mati: Jojmeiie! Koliko mi da ta otrok opraviti! Saj drugače bi se že še izbajalo: zaslužek imamo do~ ber, zdrava sem in lahko delam. Toda ta otrok me skrbi noč in dan. Bilo bi komaj, da bi človek kar naprej stal s korabačem zraven nje, pa bi se še ne učila. Ni čudo, če ji pravijo v šoli, da je dvakrat Lenčka. Pa je res nekaj posebnega ta deklič: še igrati se ji z drugimi otroki nc zljubi. Ko bi bila lena tudi za jed, bi mislila, da je kaj bolna; toda doslej se v tem oziru še ne morem pritožiti. (Poglcda na uro.) Kje neki hodi danes? Saj je že pet pro€, Drugi otroci so že prišli davno iz šole. Morara vcndar poglcdatt,
kje tiči? (Vstane in gre proii vratom. Čujejo se koraki.) Aha.
zdaj prihaja.
Lenčka: .,. dan! (Govori počasi.)
Leto 29                    ANGELCEK__________Stran 59
Mati: Pa zopet pozno! Ali ne znaš lepše po-zdraviti? Obesi obleko/
Lenčka (obesi prav počasi čepico in jopico na obe-Š.ilmk |
Mati: Kaj pa za jutri? Si dobila kakšno nalogo? Pokaži torbico!
l*enčka (odpre počasi torbico in potegue ven prazno tablko.l
Mati: Kaj? Nič nistc pisali danes?                        I
Lenčka    (zanika  z  jlavo.)
Mati; No, dve uri v šoii, pa da bi ne bile nič pisale? Seveda, učile se tnenda tudi niste nič! Kar sedele  ste  in  pa  dremale.. .   Tebi  bi  bilo  to pač
všeč.    IHče   po  torbici;  listič  pade   iz  nje.)    Aha,   pisetDCC
od gospodične učiteljice! (Bere.)                                      ¦
»Ljuba gospa Močnik!                                   \ Vaša hčerka zopet ni spisala naloge in v šoli je
tudi ni marala pisati. Tako je pa že lenat da ga ji    < ni para.   Prosira,   kaznujte jo sami in poskrbite, da
Vam ne bo delala sramote ...«                                     |
To"je pa že od sile!   Siamota zatc in za vso hišo! Ti nepridiprav ti! Kdai bo Že konec teh tožba?    I Ali ni žalostno, da nas zaradi tebe nosijo liudje po    ] zobeh? Pa še nekaj je tukaj-lc zapisano:  »Do jutri mora deklica spisati vso malo poštevanko.«
Vsedi se takoj in začni pisati! Za kazen danes nc dobiš nič pojužnika; za god tudi ničesar ne pri-čakuj.' Tvoje lenobc ne bom podpirala z darili. — Vsedi se k mizi in spiši!
Lenčka (sloji ves čas mtrno, brez čuta, kakor bi bila >z  kamena.)
Maii:   Lc urno, urno!   Tu imaš tablico.   IPotisne
iablico Lenčki   v  naročje.)
Stran 60___________ANCHsLCEK____________Leto 29
LeDČka    (kraroplia s prstom ob robu tabfice.)
Mati: Zdaj imam pa že dosti tvojc trme. (Jo frcoe s prsiom po licih.) Takoj k mizi, če Tie .. .
LeoČka    (gre po polževo.j
Mati: Saj boš še zaspala raed potjo! Ali naj pokličem postrcščka, da ti bo pomagal noge pre-stavljati?
Leocka     fse vsede lenobno na stoL)
Mati: GIcj, da pravilno in lepo izdclaS, kar >e naročila gospodična učiteljica! Med tcm grem še k sosedi, da bo prišla vrata zapret. Jaz moram potcm na kolodvor očeta čakat. (Odide.)
Lenčka t«ha "> žleda skozi okno:) Saj sem danes že dovoij pisala. Prsti mc bole, ko sem držala črtal-nik toliko časa v roki. Gospodična jc pa tudi pre-sitna; misli, da moram zmerom pisati. Danes naiogo, jutri zopet nalogo! Danes se morara tole na pamet naučiti; pa Še tega ne pozabim, žc da zopet nckaj novega, naj se naučim na pamet, kakor da bi bilo to taka zabava. Saj nam otrokom tega ni trefaa! Sama naj pišc, pa sama naj se uci. Mi otroci smo zato, da sedimo in da nas gospodična vodi na spre-hod. To je še najlepše, kar imamo v šoli. (Zeha.) O, kako bi bilo prijetno, če bi ne bilo nič šole! Kdo neki si je to izmislil? . . . (Zeha in prime za črtalnik.) če-mu naj zdaj pišem naštevanko? AH za učiteljico? Saj jo menda zna? Pa kako radovedna je v šoli! Zmerom kaj novega vpraša; pa navadno le kaj takega, česar ja2 ne vem. Zakaj mc ne vpraša, kaj jaz rada jem, pa kakšne igre in igrače imam rada! Pa me mcnda nalašč kaj drugega vprasa, da ne vem; potem mo-ram pa še listek domov nesti. Meni se zdi, da prav nalašč taJko dela? Zato pa tudi jaz prav nalašč tie   bom   pisala!    l^eha.)    To   bo   spet   rdeča   jutri
Leto 29                     ANGELCEK                    Stran 61
in pa huda! Bo rekla: »Lenčka, Lenčka, lenoba je greb .. .<- Samo, če mama pride, me bo pa spet na-tepla. Rajši spišcm. (Zlomi črtalnik.) Tako! Res sem hotela pisati, zdaj pa ne morem!
Mati (vstopi:) Si že izgotovila?
Lenčka   (zanika.j
Mati Istrmi, gleda, vijc roke:| Kaj, še nobene čr-tice!? 0 ti nadloga ti gnila!
Lenčka:  Črtalnik je zlomljen.
Mati: Se je pa zopet sam zlomil, kajne? Ti in pa tvoj izgovor sta oba eoaka. (Koniči črlalnik) Tako! Zdaj pa brez obotavljanja! Jaz grem na kolodvor. Tam v omari je mleko, toda ne zate; ključ sem vzela s seboj. Kdor ne dela, naj tudi ne \t\ Danes ne dobiš ničesar. Naj te pa post izuči, če te jaz ne morem.
Lenčka (oa iok:) Mama, lačna!
Mati: Je že prav, le bodi lačna! Bos vsaj vedela, kda) si me žalila. Io da veš: julri se mi spravi od doma, pa pojdi, kamor hočeš; jaz te ne maram več, čc se ne poboljšaš. Le poišči si drugo mater. Dolgo časa sem ti prigovariala izlepa. Zdaj je pa dosti tcga. Kdor ne mara sluSati, naj pa čuti.
Lenčka lioče:) Mama, lačoa!
Mati tt™ skozi vrata, pa pride še enkrat:) Le hitro piši,
kmalu bo noč. Luči ne pustim prižigati. Ko spišeš, opravi večerno molitev in sc vlezi! tOre.)
Lenčka liokavo:) Lačna sem, zdaj moram pa še pisati, vse zaradi gospodične. Nič vcč ne pojdem v šolo. Očeta bora prosila, naj gremo kam proč, potem bo pa imela gospodična! (Joka) Zdaj bo tema in strahl Malo moram vseeao pisati. (Vzame ploSčico, ki pa fi zdrkne na tla.) Na, zdaj naj jo pa še pobiram, ko sem tako trudnal (Joka.) A, že vem. Nič se ne bom pri-pogibala; rajši se vsedem k tablici. (Vscdu se na tla, na
Stran 62___________ANGELCEK____________Leto 29
pol Užt. in hoče pisattl 1 x 1 ie___Oh, kako je to
nerodno! Črtalnik je zanič. Moja mama pa tako nerada kaj kupi. Druge deklice imajo veliko lepše črtalnike. Zaviti so v zlat in srebrn papir, zato pa veliko lepše pišejo. Ne, tako ne morem. Kar na tole ležišče se spravim; saj se tam tudi lahko piše. (Grc ¦>» kanape.) Enkrat ena je .. . Koliko je pa 1;<1? Čakaj no, sc bom takoj spomnila. (Zeha.) To sta dve številki! Aha, 1 X 1 je dve. Tako! Zdaj pa naprej: 2 >' 2 je . ... Oh,  zdaj  pa ni vcč ne vidim  in  tako trudna scm.
IZaspi.)
(Temno. Lenčka smrči.)
2. prizor.
Zlata enojka  Ideklica  z veliko zlato Sievilko na hrbtu
ali pa v roki:) Moram vendar pogledati, kaj dela ta mala lena učenka. (Siopi k leiiiču.) Zazibljcm jo v lepe sanje o samih enojkah. Gospodicna me je že tolikokrat pokiicala, uboga mati že toliko časa prosi liubega Boga, da bi ji prinesel njen otrok same enojke domov! Zdaj sem pa tu. Upam, da bo zdaj deklica dobila veselje do učenja. IPojleda oa tabiico.) Oho! Kaj pa je
to?   1X1 = 2!--------Tukaj pa ne morcm ostatij
moram takoj naprej.   Kdor tako računi, ta pač ne more bitimoj prijatelj. Grem rajši k pridnim otroči-čem v šentjakobsko šolo, pa k uršulinkam, pa na vadnico. Tam se pa kar trgajo zame. IZapoje;)
Nikar se ne huduj na mi —
enojka, dekle, ni za tč!
Naloge, ki so take-le.
me v dno srca bolž.               (Odide.)
(Po napevu ^Spomladt  vse se  veseli,  vsaka  ptička žvr-«oli....)
Lclo 29                   ANGELČEK__________Stran 63
3.  prizor.
Srebrna dvojka [kakor prej cnojka:] če se enojka umakne, prkiera pa jaz na njeno mesto. Ta-le deklica menda ni preveč pridna? Morda jo bo pa mikala src-brna svetloba mojega reda? Moram ji kaj lepega po-vedati. (Gre bliže in vidi tabltcoj Aii prav vidim? 1X1-2. To nae pa bode in ctraiif Zdaj sva pa že opravilil Srebrna dvojka bi izgubila takoj ves svo| lesk, če bi se dalje časa pečala s takim otrokom. Le urno odtod! Povsod dobim vsaj polovico otrok, ki mi bodo delali vcč časti in veseija, >az pa jim bom dobrodosla tovarišica.
(Zapoje;)
Nikar se ne huduj na me, glej, dvojka, dekle, t)i za tč! Je  pridnih deklic  šc  nebroi — poiščem jih takoj.                  (Odide.)
4.  prizor.
Bela trojka: Jaz sem trojka. Kdo me nc pozna? Le vprašajte otrožki svet! Moji prijatcljčki in drobae prijateljicc niso ravno najmodrejŠi, saj vsi Ijudje itak ne morejo biti modri kakor Salomon. Ponosna scm pa, ko slišim tu in tam v šoli iz ust učiteljev in uči-teljic tako-Ic pohvalo: »PoŠtcno zaslužena trojka jc boljša kot nezaslužena eftojka.« Zato sem pa dancs tudi jaz prišla pod to-le strcho. Rada bi to-le za-spane pregovorila, da bi se rne oklenilo. (Stopi k ležiSču.) A ni mogoče, ni mogoče! Kar pa tukaj-le vidim, mi skoraj zapira sapo. Ne, ne! Le ostani sama. Tako daleč se pa ne izpozabim, da bi sklepala bra-tovščino s takimi prepeljuhi!
Stran 64__________ANGELCEK_________Leto 29
IZapoie:)
Nikar se ne huduj na me,
če tudi trojka ni za te!
Plačnica bodem slednji čas
le dobri deci  jaz.                  (Odide.)
5. priror.
Craa Setverka (vstopi neroduo:] Tako! Tukaj-le bo morda kaj zame? Učiteljica je nekoč pripovedovala, da je nad menoj zlomila že marsikatero šibo. Mislila je namrcč, da nimam udnice, ampak, da me le lcnoba tlači, Toda to, kar sem, ostanero: Če me kdo postavi na glavo ali pa na noge: jaz sem stolček. Stolček včasih čisto prav pride! Če pa prineso raoji prijatelj-čki v šoli take stolčke v šolskem naznanilu domov, je pa »direndaj« v hiši. Pa jim je čisto prav! . . . Tako »seme«, ki me ima posebno rado, je tudi tukaj-le! Zato sem prišla sem. (Lcnika jame jokati in vpili.) Oho, nič se me ne boj! Saj sva prijateliici.
Lenčka: Mama, mama! Ta-!e čctverka me hoče tepsti . . .
Četverka: Lc tiho! Pokaži najprej svoio nalogo! Pa saj je tukajle. Kaj? 1 X 1 = 2. (Se zasmcie.) Tako neumna pa še jaz nisem in tudi nisem nikdar bila! Pa tako lena tudi nikdar nisem bila! Ne, ne, tako pa ne gre! Tebe pa že še ne maram za družbo. Moram poklicati na pomoč drugo tovarišico, ki zna bolje zdraviti tako nemarnost in neumnost.
(Zapoje:)
Nikar se ne huduj na me, četverka tudi ni za le! Neumnost tvoja strašna je — z menoj ne meri se!
Lcto 29                   ANGELČEK                 Stran 65
[Pri vratib z*kfiLe:) Gospa petica, le noter! Krasna družba! (Odide.)
Rdeca petica (s tremi rdeče obleJenimi pritlikavci, ki 5« vležcjo poleg nje:) Sem žc tukaj! No, če mene kje kličcio, mora biti žc stla. Saj dnigače vse samo za-bavlja čezme: gospodične učiteljice me ne marajo, otroci trepetajo prcd menoj, o starših pa še nc govo-rim nc. Če me zafiledajo v spričevalu, sc pra vsuje iz ust ploha nemilih pozdravov: grda lcnoba, ti pre-peljuh ti! Menc ob tem seveda kuha jeza, da sem rdeča kakor takih-Ie otrok Šolski zvczki, ki so po-dobni bojižču. Toda znam se maščevati, pa strašno maščevati: vsi otroci, deklice in dečki, ki me pri-nes6 domov, morajo hoditi še eno leto v isti raz-red; drugi pa, ki gredo naprej, jim pa stržejo »hren-ček« ter jim dafeio priimek »repcte, ržpete«. (Enako palčki.) pa kaj klepetam tako dolgo? Umo na de!o!
(Stopi k ležiSČu.)
Lenčka (vpije:) Ljuba gospa petica, prosim vas, nikarte mi kaj hudega narediti! Saj vas imam rada. (Zajoče.)
Pctica: Pokaii mi tablico! (Pogleda.) Križ božji! S takimi pa nobenega usmiljenja! Kdor ne vef ko-Iiko je 1  X  1( temu pa Še jaz ne morem prizanesti.
(Udari z rokami, palčki poskočijo in vržejo čez Lenčko rjav prt z nasltkano želvo in ga trdno priveicjo. LcnCka ne govori drugega  kakor zategnjcn  vzdih   »ho«  in  sbom«.)
PetlCa   (zapoje:)
Nikar se ne huduj na me, petica tudi ni za te! Učenja bilo mar ti ni — zdaj pa kot želva si!
iitraii 6b                 ANUtLCtK.__________Leto »
Lenčka (dvignc roke in vzdihujel ho, ho, ho . . .
Petica: Tako se zgodi vsakemu, ki je tako len, da še meni ne ustreže. Želva jc znak lcnobe, zato smo ti pripeli to žival, da vidiš, v kakšno družbo si zašla. Ker pa vidim, da tli v tebi še iskra poštenosti, in ker znaš prositi, ti prizanesem zaenkrat, da te huje ne kaznujem — samo, če mi nekaj obljubiš. Ali se boš odslej pridno učila? •
Lenčka:   Bom, bom!
Petica: Lakedemonci so bili modri Ijudje, pa so ustanovili posebno sodišče za take, ki so se vdajali lenobi. Kdor je bil obtožcn lenobe, je bil najprej ostro grajan; če se nj poboljšal, je bil tepen; ako še to ni pomagalo, so ga izgnali iz dežele. Če bi se danes obnovile take postave, bi se tcbi godilo slabo. Toda, kdor obljubt poboljšanjc, je vreden usmiljenja. Ali bo«, deklica, odslej pridno izdelo-vala naloge za gospodično?
Lenčka:   Bom, bom!
Petica: Naj bo torej! Zaenkrat te bomo dali nazaj tvoji dobri mamici. Ako pa še prineseš kako petico domov, bomo zopet prišli, a takrat ti bomo drugače uro navili. Želve se pa ne boš iznebila, do-klcr ne pride raati domov.
Lenčka (hoče vstati, prosi z rokamt in vzdihuje ...)
Petica lpal«kom:| Pojdimo zdaf! Naše delo še ni končano. (Občinstvu:] Prosim, gospoda moja, če je kje še kaj takih otrok, da imajo radi želve, kar povejte!
Pridemo takoj! (Zapoje kakor poprei. Lenčka vzdihuje. Mati pride, gre k ležišču, se začudi in zavzame ter zakliče: Lenžka!}
Lcnčka fvzdihne m zastoka:) Ho, ho ...
Mati: Bog pomagaj! Kaj pa je s teboj? Ali sa-njam, ali je res? Kdo je pa bil tukaj? Kaj se je zgodilo?
Leto 29                   ANGELČEK         __     Stran 67
Lenčka:   Ho, ho ...
Mati: Meni se zdi. da ves svet že ve in govori o tvoji lenobi. Glej, ta-Ie žival se ti prav prilega. Kaj bo iz tebe, ČC boš taka? (Prime za vrvico in odveže   prt.)
LenČka (skoii kvišku, objamc mater iii zakliče:] Matl, mati! Zopet iahko govorim! Prej mi je pa kar sapo zaprlo, tako sem se bala!
Mati:   če tc bo le ta kazen tudi izmodrila?
Lenčka: Oh mati, prav gotovo nie bo izmodrila! Boste vL-delt, da me bo gospodicna učiteljica kmalu pohvalila. (Se oklene matcre in skače okrog nje,)
Mati: Saj me boš še podrla! — To bo gledal oče, kak6 bo vcsel, ko pridc domov in bo zvedel, da Lenčka ni več — Iena, ampak pridna!