VJZtJiM
SpedMone tn abbonamento postale — rofbdna
Leto XXII., št. 275
LJubljana, nedelja 29» novembra 1942-XXI
Cena cent. 80
(Jpr.ivmJtvo: Ljubljana. Puccinijera olict S.
Telet on it 31-22. 31-23. 31-24 Icse.ratui oddelek: Ljubljana, Pucanijeva ulica 5 — "felefoo h. 31-25, 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Računi: za Ljubljansko pokrajino pri poštno-čekovnem zavodu št. 17.749, za ostale kraje Italiie Servizio Conti, Corr Post. No 11-3118
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr.
Italije in inozemstva ima Unione Pubbliciti Italiana S. A. MILANO
>ootdeljki
Izhaja Tltk dan razen p Naročnina znaša mesečno Lir 18. „ a inozemstvo vključno s »Poneddjskim Jutrom« Lir 36.50.
Uredništvo: LJubljana, Pnccinijeva ulica Srer. S, telefon iter. 31-22, 31-23. 31-24.
_Rokopisi se ne vračajo._
CONCESSIONARIA ESCLUSIVA pa la pab-
biiciti di provenienza italiana ad estera: Unione Pubbliciti Italiana S. A. MILENO
so mesto m
luko v petek zjutraj — Bel francoske vojne mornarice se je sam potepi! — Demobllizacija razpnščenih oddelkov Strancoske vojske
Glavni stan Italijanskih Oboroženih sil objavlja na začetku 917. vojnega
poročila z dne 23. novembra 1942-XXI:
Včeraj podnevi so naši oddelki obenem z nemšMml oboroženimi silami zasedli trdnjavo Toulon*
-----^HOVC /S -	tf/	Tebesse
_____/ i A. T 7	T D \	—	-
f	i/ O ■ / Merilo-.	J	\rozw-
K .	A n O iN • J o too 200 ioo	400 km \	L
jutro* M A H ^_/ / 1	j	\
2S s3VP£Žn:h letal sestreljenih — V Cirenaiki in v Tunisu zmerna operativna delavnost
Novi vitezi Savojskega reda
Glavni : ^ italijanskih Oboroženih sil je objavil 28. novembra naslednje 917. vojno
poročilo:
Včeraj podnevi so naši oddelki obenem z nemškimi o><oroženiini silami zasedli trdnjavo Tou'on.
fronti v Cirenajki in v Tunisu nner-tn operativna delavnost.
V zraku nad severno Afriko so se razvili žh j": rs i hoji. v katerih je sovražno letalstvo izgnblo 18 letal. En naš lovec, ki ga jt- vodil narednik Mario Turchetti in ki se ii- vzdignil na znamenje alarma, je razen tega zbil v morje še dva »Beaufighterja«.
Naše formacije so izvršile posrečen nočni napad na letališče v Boni, kjer so opeto-vano zadele svoje cilje.
Sovražnik je izvršil polet nad naselbino Floridio (Sir-.scusa) ter povzročil nekoliko škode, žrtev ni bilo.
Tudi otok Leros (Egejsko morje) so bombardirala britanska letala. Javljeno je mnogo mrtvih in ranjenih med prebivalstvom, škoda pa je neznatna.
Najvišje vojaške vrline podmorničarjev
Rim, 28. rov. s. Vojno poročilo št. 813 z dne 18. avgusta se je končavalo z naslednjim stavkom: »V Atlantskem morju je neka naša podmornica, pod poveljstvom kapetana fregate Giovarmija Bruna torpe-dirala in potopila oboroženo britanske motorno ladjo »Medon«, ameriški trgovski parnk »California« in še neko tretjo trgovsko ladjo takisto oboroženo, v skupni to-naži 18.835 ton. Razen tega je zadela še drugo motorno ladjo z 10.000 ton.«
Po dovršitvl svojega potovanja, ki je trajalo 77 dni, se je podmornica vrnila v svoje atlafcnsko oporišče in sa je pri tej priliki dognalo, da je pri svojih podjetjih poka. zaJa najvišjo vojaško vrlino ter hrabrost naših mornarjev. Omenjena podmornica, ki je oceanskega tipa, izpodriva približno 1000 ton; oborožena je s 4 protiletalskimi strojnicami to z enim topom 100 mm ter ima 8 cevi za torpede.
Podmornica je preplula 11.900 milj ter se je dotaknila Bermudov, Bahamskega otočja, Otilov, otoka Barbadosa ter Kapverdskih otokov. Vračajoč se v oporišče je plula podnevi ves čas pod vodo. Ko so se 77. dan izrabili akumulatorji, se je morala dvigniti na površino, da si jih napolni. Nenadoma se je pojavil nadnjo 4 motorni »Sunderland«, ki je iz višine 350 co 400 m metal nanjo bombe to jo obstreljeval iz strojnice. Prvemu britanskemu letalu se je pridružilo še drugo in tretje. Vsako izmed njih je vrglo kak ducat globinskih bomb. Potopitev ni prihajala v po-štev. Zato se je bilo treba braniti na pro-stejm. V tem ko je poveljnik Bruno strelcem sporočil cilj, je granata 20 mm eksplodirala nekoliko centrimetrov od njegovega vratu. Zadel ga je velik drobec, da je bil v trenutku oblit s krvjo. S prstom si je poveljnik zatisnil žilo ter je nadaljeval poveljevanje. Toda izguba krvi je bila tako močna, da je kmalu nato omahnil to sta ga dva mornarja odnesla v notranjost. Sunderland je bil med tem že smrtno zadet.
Naslednji dan so nemški lovci zbili še en »Sunderland« ter polovili posadko onega, ki so ga zadele krogle s podmornice. Posadka podmornice je imela poslej samo to misel, kako bi rešila poveljnika. Drugi častnik Galzinia je izkoristil dim, ki je nastal med živahnim streljanjem, ter je takoj ukazal potopitev. Ko je bila podmornica tako na varnem, je poklical poveljnik Bruno drugega častnika in ker ni mogel govoriti zaradi silne izgube krvi — izgubil je 3 in pol litra krvi in pljuča so jedva še delovala — mu je dal pismena povelja. Galzinia je takoj objavil posadki, da v imenu Nj. Vel. Kralja prevzema poveljstvo nad podmornico. Obvestil pa je moštvo, da je poveljnik živ. Nato je Galzinia brzojavil
prijateljskim lovcem in se dogovoril z njimi za sestanek za drugo jutro. Medtem so oslabelega poveljnika skrbno obvezali.
Naslednje jutro ob 9.30 je bila podmornica zopet na površini. Iz daljave se je videlo 7 letal. Bila so angleška, zato se je podmornica takoj potopila S tem je bil položaj za poveljnika zopet otežkočen, zato je napravil svojo oporoko. Ob 11. se je podmornica zopet dvignila, nagnila pa se je za 40 stopinj. Ko se je namreč dvignila na površino je nanjo neki Bristol Blenheim vrgel štiri bombe. Dve sta priletili na krov, a se nista razpočili. Drugi dve pa sta zadeli ladjo in se razpočili. 122 kv. m. zunanjega oklepa je bilo razbitega in zaradi tega se je ladja tako močno nagnila. Sovražno letalo je videlo, da se podmornica ne more braniti, ker je bilo vse orožje ne-uporabljivo. Spustilo se je gotovo 17 krat na nekoliko metrov višine ter' je porabilo vso municijo za svoj divji lov.
Medtem je posadka hitela iz notranjosti, kamor so jdiraili debeli curki vode, ter prenesla tudi poveljnika v stolp, kjer je bilo še edino zavetišče. Kazalo je, da sc bo podmornica potopila vsako minuto. Pod-povelijnik Elia, železničar iz Cailabrie, je kiljuib klorovim plinom zlezel v ladjo po suknjič in kapo poveljnika, kajti v suknjiču je imel poveljnik fotografijo svoje soproge in treh otrok.
Mornarji so začeli pripravljati splav. V tem pa se je dogodil čudež. Bombe, ki so zadele posodo za nafto, so povzročile, da je nafta iztekla in da je podmornica zopet dobila ravnovesje. Ljudje so hiteli k motorjem in po petih ali šestih urah mrzličnega dela se jim je posrečilo spraviti v red en motor. Tako s« je ladja lahko žepe* premikala. Pluila je, ravnajoč se samo po soncu in po zvezdah. Bi'1 a pa je v veliki nevarnosti, ker bi zadostoval samo majhen sunek vetra, da bi se potopila. Toda možje, katerih poveljnik je vrl junak, so se takisto izkazali za junake. Rešili so sebe, podmornico in ljubljenega poveljnika Nekoliko dni potom je bila Brunova soproga že ob njegovi bolniški postelji
Vpoklic letalskega osebja v Španiji
Madrid, 28. nov. s. Sklicujoč se na zakon o delni mobilizaciji je letalski minister odredil, da se morajo javiti pod orožje do 5. decembra podčastniki in vojaki letnika 1914 ter rezervisti starejših letnikov. Pri tem niso oproščeni odzvati se pozivu niti oni, ki so bili dodeljeni kot pomožne sile javnim službam, niti oni, ki jim je bil dan odlog zaradi študija.
Rim, 27. nov. Njegovo Veličanstvo Kralj to Cesar je z nedavnim dekretom blagovolil na predlog Duceja podeliti odlikovanje viteza Savojskega reda brigadnim generalom Biglinu Carlu, Dupontu France-scu, Gandinu Antoniu, Palmi Vittoriu ln Tirelliji Mariu.
Turško priznanje italijanskim podmornicam
Carigrad, 28. nov. s. List »Bejoglu« objavlja članek, v katerem opisuje in prizna-valno omenja akcije italijanskih podmornic od začetka vojne do danes. List poudarja tiho in žilavo delo teh pomorskih junakov, ki so tako v Sredozemskem, kakor v Atlantskem morju sovražnemu ladjevju zadajali vedno hude udarce. Pisec se s posebno pohvalo spominja junaških posadk, ki so znale poiskati svojega sovražnika celo v sredi njegovih najbolj utrjenih oporišč.
Borlin, 27. nov. s. Dodatno k vojnemu poročilu objavlja nemško vrhovno poveljništvo:
Po napadu anglo-ameriških sil na francosko kolonijalno ozemlje so nemške in italijanske čete vkorakale v Francijo ki dotlej ni bila zasedena, da bi jo sčitlJe skupno s francoskimi oboroženimi silami pred nadaljnjimi invazijami angloameri-ških napadalcev.
Po čatni besedi francoskih poveljnikov vojske in mornarice, da se bodo uvrstili 8 svojimi formacijami v okvir splošne obrambe, francoske oborožene sile po volji Fiihrcvja niso ostale samo nedotaknjene, temveč so bile deloma celo ojačene In oborožene, medtem ko je bil posebno važni utrjeni odsek Toufona s francosko sredo-zem ko mornarico prepuščen francoski avtonomni obrambi
V tem času so se množila kršenja dane besede In poizkusi pobega visokih francoskih oficirjev. Ugotovilo se je tudi, da se pojavlja vedno bolj očitno sistematično hujskanje za sodelovanje pripravi jerih francoskih oboroženih sil s pomočjo anglo-
saških vplivov in da je to hujskanje v zadnjih dneh prodrlo tudi med mornarico v Toulonu.
V spoznanju, da ta razkroj francoskih oboroženih sil v naraščajoči meri ograža varnost nemških in italijanskih okupacijskih čet in ruši avtoriteto poveljništva francoske države, sta Fuhrer in Duce dala pretekla noč povelje za zasedbo trdnjave Toulon, da se prepreči nameravani odhod sredozemske francoske morrarice, in za demobilizaeijo nezanesljivih kontingentov francoske oborožene sile.
Nemške in italijan ke četo so bliskovito izvedle to povelja in v kali zadušile odpor, ki se je na posameznih točkah pojavil pod vplivom anglosaških agitatorskih elementov. Opravile so v nekaj urah poverjeno jim nalogo. Mesto in pristanišče Toulon sta od zore trdno v rokah naših čet.
Del francoske mornarice se je kljub nasprotnemu povelju francoske vlade sam potopil. Demobillzacija razpuščenih francoskih formacij je v teku in bo v kratkem izvedena.
Vzroki novega ukrepa Osi — Maršal Rundstedt pooblaščen za ureditev odnošajev s francosko vlada
Berlm, 27. nov. s. Fiihrer je poslal maršalu Petainu, šefu francoske države, naslednjo poslanico, datirano v Berlinu s 26.
novembrom:
Gospou .»ia:-šal! Ko sem se moral 11. novembra 1942 v sporazumu z zavezniki Nemčije odločiti, da zaradi zagotovitve obrambe Nemčije v vojni, ki nam je bila svoj čas vsiljena od Francije in Anglije, zase-demo južno obalo Francije, je bilo to storjeno tudi v upanju, da se bo tako doseglo razčiščenje v notranjosti Vaše države, raz-čščenje ne samo v interesu Nemčije in Italije, temveč v interesu Francije same.
Posmatrajoč nedavno preteklost, lahko zopet ugotovim, da v septembru 1939 ni Nemčija napovedala vojne Franciji ali Angliji, temveč nasprotno. Po prevzemu oblasti nisem nikoli izpustil prilike, prav v odnosih med Nemčijo m Francijo, da bi ju osvobodil ovir v zvezi z versajsko pogodbo in da bi med njima uresničil resnično prijateljsko sodelovanje. Nemčija je zahtevala samo eno stvar od Francije: da ne odbije roke, katero sem ji ponudil. Vendar so brezvestni Anglosasi in v prvi vrsti židovski totrigantje v nesrečo uspeli tolmačiti to dejanje nove Nemčije kot znak nemške slabosti, kakor kasneje vse mirovne ponudbe kot znak bivanja poloma.
Dočim ni bile z nemške strani ničesar vsiljevanega Franciji, ne s strani v>ade,
ne s kakšne druge strani, bodisi z govori ali s pomočjo Ušiva, in ni bii stavljen no^cn predJcg, ki bi lahko škodil francoski časti, so odgovorni zapeljeval ci v Parizu zahtevali razkosanje nemške države, suženjstvo nemškega naroda, odstranitev temeljev naše socialne zakonodaje, predvsem pa popolno obnovo neomejene pravice ropanja narodov po židovski rasi, ki je bila v Nemčiji postavljena na mesto, kakršno ji pri-tiče.
Vem, gospod maršal, da Vi v ničemer niste sodelovali pri teh bojevitih spletkah, venlar pa tudi Vi dobro veste, kako sem po poljski vojni ponovil svoje prejšnje izjave ta ponudil mir brez kakršnih koli zahtev z nemške strani, mir, v katerem je šlo samo za evropsko sodelovanje. Vendar so kakor v dneh pred septembrom 1939 tudi po zaključitvi vojne na Poljskem tisti, ki so bili tateresirani na razkosanju Evrope, kakor tudi na finančnem izkoriščanju te vojne, prevladali s svojim krikom ta poziv k pameti in so zahtevali nadaljevanje vojne za vsako ceno.
Tako je boj, ki ga je Vaša tedanja vlada vsilila Nemčiji to nato njeni zaveznici Italiji, moral biti razrešen z orožjem, ki je zavzelo mesto razuma. Kljub zmagi, edinstveni v zgolovini, nisem ničesar podvzel, kar bi lahko ranilo čast Francije in sem zahteval s premirjem samo jamstva, ki naj bi preprečila v kakršnih koli okoliščinah obnova boja. Tudi kasneje nikoli nisem postavil zahteve, ki bi bila v nasprotju s to politiko. Vi veste, gospod maršal, da so vse trditve, ki jih širijo Angleži in Američani, glavni krivci in dobičkarji te vojne, trditve, da se je Nemčija hotela polastiti francoske mornarice, samo čiste izmišljotine ali bolje: zavestne laži. Medtem ko mora Nemčija zaradi te vojne, vsiljene od Francije, še zdaj prenašati trde žrtve, je francoski narod lahko živel v miru in čeprav so ji njeni zavezniki sami s svojimi napali na morju in z zraka zadali kivave
žrtve, je Nemčija v isti dobi postopoma izpustila nad 700.000 ujetnikov od 1,960.000, kar je edinstvena zadeva, tako mislim, v zgodovini vojne.
Ako se je ta postopek konfino polagoma opustil, se je to zgodilo edino zaradi dejstva, da je na nesrečo v vaši državi ne-spravljivim elementom še vedno uspevalo sabotirati sleherno resnično sodelovanje. VI sami, gospod maršal, ste izrazili željo, da bi se z me-oj sestaM, da bi se naS!a to določila možnost takega sodelovanja. Jaz sem pristal na to željo in v Montoiru so bili razgovori, ki bi lahko, o tem sem bil prepričan, tvorili osnovo za odpravo splošne napetosti. Na nesrečo so tisti, ki so bili tateresirani na vojni, lahko v Franciji sami nekaj tednov nato uničili to sodelovanje, navajajoč motive, ki so morali mene osebno neskončno prizadeti. Prisiljen sem ugotoviti, da je bilo javno rečeno, da eo bili zemeljski ostanki Napoleonovega
■ sina prepeljani na mojo odločitev v Pariz, da bi nastala prilika 2ia povabilo Vas samih, gospod maršal, m da bi tako lahko položili roko na vašo osebo.
Danes moram odkriti, da sta me Vi sami, gospod maršal, večkrat svojčas vprašali, ali bi lahko preselili svoj sedež v Varsailles in da sem jaz vedno odklonil to vašo željo z opombo, da bi Oitali svet to vzel za pretvezo k trditvi, čeprav neupravičeni, da se francoska vlada nahaja pod nemškim gospodstvom. čeprav je bilo tako ravranje
naravnost v nasprotju z mojim zadržanjem v dobi premirja, nisem reag.ral, ker sem vedel in prav dobro vem, da so med francoskim narodom tudi milijoni marljivih delavcev, kmetov in meščanov, ki v svoji notranjosti nimajo ničesar opraviti s tem marevrom. temveč si sami želijo samo miru. Lahko si še dovolim ugotovitev, gospod maršal, da nisem niti enkrat izrabil prilike, da bi povabil kakega člana Vaše vlade k meni, temveč, da so se razgovori vršili vedno na prošnjo same francoske vlade. Oba razgov ra z admiralom Darla-noni sta nastala enako samo na njegovo izrečno prošr jo in v Vašem imenu, gospod maršal.
Izkrcanje ameriških in angleških čet v severnozapadm m severni Afriki, ki je bilo, kakor se sedaj vidi. izvedeno v sporazumu s številnimi francoskimi generali izdajalalci, je odstranilo vse pogoje, določene v uvodu pogodbe o premirju, ter je prisililo Nemčijo. da podvzame in izvede takoj varnostne mere v sporazumu s svojimi zavezniki. Nisem bil dne 11. novembra še p <1 rob no poučen o vseh prejšnjih razlogih, ki so do-vedli do te angleško>-ameriške akcije. Danes vem in veste tudi Vi, gospod marša!. da je bita ta zasedba izvedena na izrečno željo tistih francoskih elementov ki so svojčas pričeili vojno in kj še danes niso izginili iz javnega in zlasti iz vojaškega ozračja Francije. Da so francoski generali in admirali prelomili svojo častno besedo do nemških oblasti, in to v neštevilnih primerih. Je že samo po sebi odurno. Ker pa morate Vi sami, gospod maršal, priznati, da s*, ti generali. admirali in oficirji tudi nasproti Vam prelomili svojo prisego zvestobe, me to sili k ugotovitvi, da so sporazumi s temi elementi popolnoma nekoristni. Poslal sem Vam zbrane dokaze, da so bile od vkora-
Nadtdjevanje na 2. strani
Hude sovjetske izgube
Samo med Donom in Volga so Savjeti v enem tednu Izgubili 319 tankov — Velika aktivnost letalstva na vseh
odsekih vzhodne tate
Iz Hitlerjeveoa glavnega stana, 28. nov. Nemško vrhovno poveljnžtvo je objavilo danes naslednje vojno poročilo:
Nemške in rumunske čete so v zapadnem Kavkazu v protinapadu odbile napad sovražnika. Tudi vzhodno od Alagira so se zrušili sovjetski napadi ob izgubi S5 oklopnih voz. Lovci so tukaj sestrelili 7 sovjetskih letal.
Motorizirane nemške čete so uničile pri sunku v Kalmiški stepi sovražnikovo skupino sil. Privedenih je bilo 600 ujetnikov.
Med Volgo in Donom, v velikem kolenu Dona ter v Stalingradu so se spet izjalovili v ogorčenih borbah hudi napadi sovražnika. Protiletalsko topništvo in bojni letalci so učinkovito posegali v borbe na kopnem in uničili 34 sovjetskih oklopnih voz. Po dosedanjih poročilih je izgubil sovražnik v času od 20. do 27. novembra med Volgo in Donom 319 oklopnih voz. Razen tega je b"lo razdejanih 26 topov in privedenih nad 2000 ujetnikov.
Na fronti ob Donu so italijanske čete onemogočile sovražnikov poskus za prekoračenje reke.
Jugozapadno od Kalinina in na prostoru okrog Toropca trajajo hudi obrambni boji dalje. Lastni protinapadi so vrgli sovražnika na raznih odsekih nazaj, pri čemer je bilo ponovno sestreljenih 95 oklopnih voz, od teh 56 samo od ene oklopna divizije. Oddelki bojnih letal so podnevi in ponoči in kljub snežnim viharjem z dobrim učinkom napadali kolone na pohodu, izhodiščne postojanke čet ter žciezniške naprave v Toropcu.
Na visokem severu »o bojni letalci % bombami težkega kalibra obmetavali kolodvore ob murmanski železnici.
V severni Afriki samo krajevno omejeno bojno delovanja, šotore in železniške cilje med Bengazijem in Agedabijo so letalci obstreljevali z bombami In drugim orožjem. Drugi letalski napadi so bili podnevi ln ponoči usmerjeni na letalska oporišča in motorizirane sovražnikove sile v Tunisu. Nemški in italijanski lovci so v celotnem bojnem področju sestrelili 20 sovražnikovih letal.
Nemški lovci so pri dnevnih poletih proti južni obali Anglije uspešno napadali železniške cilje.
Obrambni b$ji se spreminjajo v napadalne
Sovjetski ofenzivi na srednjem in južnem odseku vidno pešata kljub brezobzirnemu žrtvovanju maštva
Berlin, 27. nov. Nemški vojaški krogi so j borišča v zaledju, je narasla na več tisoč slej ko prej optimistično razpoloženi glede mož. ocene položaja na vzhodni fronti. Z odseka Kalin in—Toropec prihajajo ugodne vesti in je tam bila sovjetska ofenziva dosti manj uspešna kakor na jugu. To je treba razumeti tako, <ia sovražnik ni moot'1 doseči niti takih začetnih uspehov, kakor jih je dosegel Timosenko v svojem napadu proti zavezniškimi položajem v področju Dona in Volge.
Kljub obsežnosti sovjetskega podjetja in kl«ub ogromnim silam, ki jih ima na razpolago sovjetsko poveljstvo, se je nemška , fronta sijajno upirala ter dokazala učinkovitost nemških naprav, ki jih je izvršila v teku poletnih mesecev organizacija Tcdt. Najvažnejše dejstvo je ta, da se je boljše-viški vail zlomil na glavni obrambni črti. že zasedba enostavno utrjene višine, ki nima strateške vrednosti, je stala boljše-vike na tisoče mrtvih in na tucate oklopnih voz.
Kakor v vseh dosedanjih ofenzivnih podjetjih. odkar tra;a vojna med Sovjetsko zvezo in Evropo, sovjetsko vrhovno poveljstvo ni upoštevalo in ne upošteva ž-tev. Pokazalo se je zopet, da se ne plaši n'kako krvne cene, samo da izvede kak vojaški načrt. S tem odkriva strahovito vojaško sla-v<,hlepje.
Po zadnjih vesteh sovjetska oifenziva na srednjem delu fronte znatno peša. Bojujoče se čete že kažeio razločno znake utrujen ja. CeHi odredi mečejo orožje proč in se dajo ujeti brez odpora. Duh sovražnikoivih čet je omajan po prejšniih porazih. Ta okoliščina pojasnjuje, zakaj je Moskva nedavno ustanovila divizije »najzvestejšili« ter jih poslala v boj. kjer naj služijo oetaiim vojakom za zgled junaštva in vdanosti boljše viški stvari ter za zgled splošnega udarnega duha sovjetske vojske Množica ujetnikov in prebežnikov, ki se pošiljajo v ta-
Ruska ofenziva je stopila v fazo, ki ne vzbuja več nikakega vznemirjenja, čeprav se sovražni napadi v srednjem odseku nadaljujejo Nemška obramba je v vsakem pogledu kos sovražnim napadom.
Obenem z ugotovitvijo nepomembnosti ruskega napada na jugu od Kalinina in na jugozapadu od Toropca naglasa neki poročevalec iz nemškega vrhovnega poveljstva, da se poni topoma menja s1 ika položaja na južni fronti zaradi nešteviSn.ih napaden' Timošenkovih čet. Čeprav se za sedaj no more govoriti o odločilni izpremembi. se vendar vedno jasneje kažejo znamenja napovedujoča veliko protriofenzivo zaveznikov. Naša obramba se je v nekaterih točkah, ustalila, medtem ko sovražnik na drugih mestih izgublja že osvojene položaje.
V DonrA-em kolenu je položaj neizpre-menjen. Vrste se v istem ritmu napadi m protinapadi, ne da bi b:i!a jasna nadmoč te ali ene shrani Nemški vojaški strokovnjaki zatrjujejo pri oceni . dogodkov na južnem oiseku. da od danes naprej ne gre več za obrambno borbo, marveč za zelo razgibane boje. Ako hočemo biti bližje resnici. moramo že govoriti o obrambni bitki, ki se voli na ofenzivni način. Tu ne gre za besedno igro. marveč je to zelo točna oznaka prve izpremembe. ki bo nedvomno imela velike posledice (»Picccto.«)
Hrvatski delež v vojni proti boljševizmu
Zagreb, 27. nov. s. Ob prvi obletnici pristopa Hrvatske k pretikomtaternskemu paktu omenjajo listi delež, ki ga Hrvatska še naprej daje v vojni proti komunizmu ta v obrambi evropske kulture, ter poveličujejo junaška dejanja hrvatskih prostovoljcev na vzhodni fronti.
Proglas Eksc. Rokttija
© uspehu vojaške akcije proti partizanom
SLOVENCI!
Očiščevalne in policijske akcije, ki so jih oddelki Kr. Vojske in Črnih srajc Armadnega zbora pričeli izvajati 16. julija tega leta, da bi v tej provinci vzpostavili red in mir, ki so ju kalili vsem poznani maščevalni uboji, ropi in okrutnosti, ki so jih vršili plačanci z angleškim in boljševiškim zlatom, so rodile uspehe, ki ne potrebujejo razlag. Jasno so izražene v zelo pomembnih številkah:
2654 zločincev je bilo ubitih v boju,
1625 se jih je predalo z orožjem.
V teh številkah, ki so natančno ugotovljene, niso všteti oni, ki so jih ali ubite ali smrtno ranjene odvedli zločinci s seboj na begu in jih tako odtegnili naši neposredni ugotovitvi. Na podlagi zanesljivih poročil, ki so jih prejela italijanska vojaška oblastva, moremo prišteti prejšnjemu natančno določenemu številu še kak tisoč takih izgub.
Vsa njihova taborišča in skladišča, ki so jih pripravili z ropi in z izsiljevanjem v škodo slovenskega prebivalstva, smo uničili. Zaplenili smo ogromno količino avtomatičnega in ročnega orožja, streliva in vseh vrst vojnega materiala.
Brez prestanka se še vedno predajajo poveljstvom naših posadk osebe, )ii so jih zločinci prisilili, da so se pridružile njihovemu zločinskemu delo-
^n „1 .................... »m ,, ^ 0—.....0— Il I 1 ..... ~
Nadaljevanje s 1. strani
kanja čet 11. novembra 1942 zopet dane ijveeane zagotovitve in zlasti v obliki izjav lia častno besedo in da so bile št tisti dan kršene, kakor se je lahko ugotovilo na podlagi odkritih povelj. Ugotovljeno je. da je itdmiral, poveljnik mornarice po svoji zagotovitvi, da se bo francoska mornarica borila v Toulonu proti slehernemu sovražnemu napadu, znova varal Nemčijo in Italijo Potem ko je dal to izjavo dne 11. novembra, je bilo 12. novembra dano povelje da se ne trne streljati v nobenih okoliščinah ob morebitnem izkrcanju angleških in ameriških sil. Medtem so bila odkrita nadaljnja kršenja obvez premirja.
Zaradi teh dejstev si dovoljujem, gospod marial, sporoči ti Vam naslednje:
1.	Zavedam se, da Vi osebno, gospod marša', nimate nič opraviti v vseh teh dogodkih in da zaradi tega globoko trpite.
2.	Moram zastopati interese naroda, kateremu je bila vojna vsiljena jn ki ima zaradi časti in svojega ohranjevalnega instinkta dolžnost, da se bori proti tistim, ki so začeli to vojno in ki jo zdaj nadaljujejo, da bj uničili vso Evropo ter so v službi neke evropske klike in deloma žldovsko-anglosaške. ki je tuja Evropi.
3.	Prisiljen sem nadaljevat; to vojno v hnenu tistih milijonov ljudi, ne samo \z moje države, kj so se osvobodili bremena brezvestnega kapitalističnega izkoriščanja In ki nočejo biti večno žrtve mednarodnega izkoriščanja in celo dokončnega uničenja svojega narodnega duha.
4.	Gospod maršal, nemški narod, v imenu katerega Vam izročam to izjavo, ne sovraži franccsk; narod. Toda kot njegov šef in zastopnik sem sklenil, da v nobenem primeru ne pustim zavlečj Nemčije in Evrope v kaos, tolerirajoč manevre elementov, ki so povzročili to strašno vojno. Tako bom zavzel stališče proti sleherni organizaciji in zlasti proti osebam, kj hočejo tudi v bodočnosti preprečiti vsako sodelovanjem med nemškim in francoskim narodom. Obremenjene že v preteklosti s hudim zločinom, da so pričele vojno, sedaj menijo, kakor se zdi, da je prišla njih ura drugič, da ustvarijo na jugu Evrope odprtino za vdor sile, kj ne pripada temu kontinentu.
5.	Ko sem zvedel o novih kršenjih dane besede s strani francoskih oficirjev, generalov in admiralov v zdaj dokazani nameri da se Francija, kakor severna Afrika, odpre angložidovskim vojnim zločincem, sem dal povelje, naj se takoj zasede Toulon in prepreči odhod ladij ali pa njih uničenje in da se stre sleherni odpor, če je potrebno z največjo silo. Ne gre tu za boj proti oficrjena in francoskim vojakom, ki imajo čut časti, temveč protj vojnim zločincem, ki jim še ni bilo zadosti prelite krvi, temveč so neprestano na preži na nove možnosti, s katerim; se omogoča nadaljnje trajanje in razširjanje te katastrofe. Iz tega razloga sem dal povelje, naj se demobilizirajo vse edinice francoskih oboroženih sil, kj jih v nasprotju s povelji njih lastne francoske vlade hujskajo oficirji ter naga-njajo k aktivnemu odporu proti Nemčiji.
6.	Tudi te mere, po katerih sem moral poseči samo zaradi izdajstva Vaših admiralov in generalov, niso naperjene, kakor sem že reKel, proti Franciji ali francoskemu vojaku. ' Moje odkritosrčno upanje je In delim ga s svojim zaveznikom, da bo mogoče zopet dati francoski državi oborožene sile, katerih oficirji ubogajo vsaj svojega lastnega šefa države ter nudijo tako jamstvo za sklenjene konvencije in pogodbe med državami. Kakor Vas to lahko boleče zadene v tem trenutku, gospod mar-fcal, tako bo pomirjujoče in olajšujoče spoznanje, da država ne more dolgo obstojati,
ne da bi imela disciplinirano in poslušno armado. Iz tega razloga reorganizacija mornarice vojske in letalstva, ki vam bodo slej ko prej poslušne, ni nesreča, temveč nasprotno sreča za Francijo.
Ne ba hotel zaključiti tega pisma brez ponovnega zagotovila, da ta vsiljeni mi korak nikakor ne slabi moje volje po sodelovanju s Francijo, temveč se bodo nasprotno verjetno ustvarili potrebni pogoji za uresničenje tega sodelovanja.
Prav tako je moj nepreklicni sklep podpirati Francijo pri zopetni osvojitvi njenih kolonij, katere so ji Anglosasi odvzeli in to z vsemi sredstvi, s katerimi razpolaga Nemčija. Ni bila namera niti Nemčije, niti Italije porušiti in uničiti francoski kolonialni Imperij. Vendar pri tiče francoski državi sami, da podvzame neobhodne mere
ln prepreči, da bi se kri zopet pielivala.
Za uresničenje pogojev resnično obema ptranema koristnega in učinkovitega sode-
vanju, ali pa so sicer prostovoljno množile njihove vrste, pa se kesajo svojih zločinov in se javljajo v zaupanju na prizanesljivost italijanskih oblasti. Takim ljudem je — kakor znano — zagotovljeno, da bodo ostali pri življenju. Glede tega se morejo sedaj in v bodoče zanesti na mojo besedo.
Vse čenče raznih »Slovenskih poročevalcev«, vsi tajni letaki, vse laži, ki so jih razširili razni komunistični »glavarji« — ki so se odločili raje za borbo na papirju in se skrbno ogibali podati se v boj skupno s svojimi pristaši, kakor so nasprotno to storili italijanski vojaški poveljniki — ne morejo prav nič spremeniti teh resnic ali zmanjšati tudi le za eno samo številko gori navedenih podatkov.
Slovenci!
Oboroženi vojaki Italije, budni varuhi reda in miru med vami, se vračajo na svoja mesta s trdno voljo nadaljevati neizprosen boj proti sodrgi, ki se je postavila izven zakona in skuša zbrati svoje razbite sile, da bi znova sejala strah in trepet med mirno slovensko prebivalstvo po mestih in vaseh!
Poštena slovenska mladina se zaveda visokega pomena tega boja in si šteje v čast sodelovati v tej borbi ob strani vojakov zmagovitega Kralja. Mi smo veseli, da imamo to mladino ob svoji strani!
Poveljnik XI. Armadnega zbora General MARIO ROBOTTI
lovanja je feldmaršal von Rundstedt pooblaščen, v kolikor se tiče nemške akcije, da podvzame vse potrebne ukrepe. On bo
v	vsakem trenutku Vam osebno na razpolago, gospod maršal.
Zaključujem to pismo v upanju, da se na ta način pričenja zdaj sodelovanje, h kateremu naj Francija prispeva samo razumevanje za naravo skupne usode Evrope in lojalnost.
Blagovolite sprejeti, gospod maršal, izraze mojega osebnega spoštovanja.
Adolf Hitler
*
(Mstranjena šibka točka
Monakovo, 28. nov. s. Rimski dopisnik »Miinchener Neueste Nachrichten« se ba-
vi	z odločitvijo Fiihrerja in Duceja za zasedbo Toulona in pravi: Mora se priznati, da so v Rimu ne glede na popolno razumevanje viteškega zadržanja Osi, ki je puščalo Franciji toulonsko luko, čutili iz-vestno bojazen za ta položaj, ki je bil še odprt. Po odpadu Darlanovem ni bilo več nikakega dvoma, da bi poveljstvo luke in njegovi častniki izkoristili prvo priliko in sledili Darlanovemu primeru. Tako se je Toulon lahko smatral kot občutljiv magnet ne samo za angleško propagando, ampak tudi pripraven kraj za poskus sovražnikovega izkrcanja. Zato se zdaj s tem večjim zadovoljstvom jemlje na znanje dejstvo, da je odstranjena ta šibka točka.
Pomanjkanje delovnih sil v Angliji
Lizbona, 28. nov. s. Pomanjkanje delovnih sil v Angliji postaja vedno hujše. Kakor poročajo iz Londona, se bavi vlada z načrtom za prisilno novačenje žensk, ki naj nadomeste moške v obratih. Po izjavah ministra za delo je v britanski industriji zaposlenih že 1,750.000 žensk.
Z univerze
Sorodniki onih slovenskih vlsokoSolcev, kt so že odšli v Italijo zaradi študija, so naprošeni, da takoj fporoče rektoratu dan, ko so vlsokošolci odpotovali v Italijo, naslov njihovega stanovanja ln univerzo, na katero so se vpisali. Rektorat univerze.
Ban za lir • • •
Da, bon za lir 900, ki se izplačajo v teku enega leta po »osvoboditvi* Slovenije...
Tako je poveljnik nekega bataljona partizanskih razbojnikov plačal nekemu kmetu Ljubljanske pokrajine rekviri ranega prašiča.
Javnost si ni dovolj na Jasnem, kako partizani postopajo kadar kradejo, če se kmet branj, umore njega in vso njegovo družino, potem pa v svoj h propagandnih letakih zvržejo vso krivdo na italijanske vojake. Ako pa se kmet vda s kislim obrazom jn dovoli da ga okradejo, mu puste »bon« z mnogimi pečati s podpisom in ča-čko kolovodje, s katerim mu zajamčdjo plačlo ukradenega blaga v roku enega leta po »osvoboditvi« Slovenije.
Kmet seveda izroči tak »bon« najbližji italijanski vojaški posadki, ki vnovči nakaznice pn; razbojnikih; pri tem se seveda ne drž; točno omenjenega roka. Potrdilo o prejeti vsoti je napram razbojnikom vedno isto: dober italijanska svinec.
V smislu člena...
Partizanom je stvar močno stopila v glavo in postali so »zakonodavci*. Z veliko resnostjo izdajajo odredbe, naredbe in zakone, o katerih seveda ne vedo, kdo jih bo upošteval, če ne njihovi pristaši v gozdovih. Morda si mislijo, da bodo ii* zakon; veljali tudi za slovensko ljudstvo, kadar bo »osvobojeno«... italijanske pravice.
Kadar ujamejo koga in občutijo zverinski nagon, da ga umore, ni s tem rečeno, da to napravijo takoj in brez pravil. Nikakor. Prečitajo si pri tem na primer člen 2 m 3 naredbe »vlade« za Dolenjsko in ga mirno umore, prepričani, da ravnajo po vesti, kajti njihov zakon je zakon, čeprav je hud...
Tako se je primerilo prečenskemu župniku Janku Komljancu.
Zato pa morilci ne bodo ustreljeni v smislu čl. 2 in 3 naredbe, ki jo je izdala dolenjska »vlada«, marveč po naredbj italijanskih oblasti, ki izvajajo zakone na temelju zakonikov one rimske pravice, ki je dala življenjska pravila vsem narodom sveta, tudi bolj izobraženim, kakor so ljudje, ^i se klat'jo po slovenskih gozdovih.
Požar v Lazah
Dne 25. t. m. je okoli 22. ure v Lazah, občina Planina, v hiši družine Konstantina Dadamosa zaradi slabo delujočega dimnika nastal požar. Plameni so. razpihani od hudega vetra, našlj v podstrešju dovolj gradiva ter so kmalu zajeli vso hišo. Nastopili so takoj prostovoljni gasilci in oddelek vojakov sosedne vojaške posadke, ki so rešili vse polvštvo ter neutrudno delali do zore. da bi omejili požar, -ki je ogrožal tudii sosedne hiše. Obrambno delo je mogno oviral nedostatek vode.
Gospa Katarina Dadamos, 70 let stara, je bila že v postelji in so jo svojci takoj zbudili. Zarad; strahu pa jo je zadela srčna kap in je čez nekoliko minut izdihnila.
Okrožni komisar ca v. Ros'n se je v spremstvu političnih tajnikov iz Logatca, Rakeka in Planine slučajno mud'1 v bližini ter je, opozoijen po sliki požara, takoj hitel na l'ce mesta. Dal je potrebna navodila, da so spravili pod streho prizadeto družino. Pohvalil je domače gasilce in vrle vojake, ki so se žrtvovali neutrudno vse do prvih ur naslednjega dne.
Izpred vojnega sodišča
Vojaško vojno sodišče Vrhovnega poveljstva Oboroženih sil Slovenija-—Datlmazna, odsek v Ljubljani, je izreklo naslednjo sodbo v stvari proti:
Badovincu Iliji, sinu Gabrijela in Angele' Sejaitovič, roj. v Rceadnicah pri Metliki 1. VII. 1917, tam bivajočemu;
Badovincu Vladimir ju, sinu Gabrijela in Angele Sejaitovič, roj. v Rosalnicah 17. X. 1925, istotam bivajočemu;
Badovincu Marku, sinu Gabrijela in Angele Sejatovič, roj. v Rosadnicah 3. X. 1921, istotam bivajočemu; vsi trije &e nahajajo v begsitvu. Obtoženi so:
a)	prevratne združbe (čl. 4. naredbe z dne 4. X. 1941), ker so v Ositrogu pri Ra-dovici (Metlika) sodelovali v nedoločenem času do 31. maja 1942-XX pri prevratni združbi, naperjeni na nasilni prevrat političnega, gospodarskega in družbenega reda v državi;
b)	oboroženega krdela (51. 16. naredbe z dne 30. X. 1941), ker so v zgoraj omenjenih časovnih in krajevnih okoliščinah pripadali oboroženemu krdelu, ustanovljenem z namenom izvrševanja zločinov proti varnosti države.
Iz teh razlogov je sodišče Badovinca Ilijo, Badovinca Vladim.irja in Badovinca Mainka spoznalo za krive pripisanih jim zločinov ter jih obsodilo na dosmrtno ječo, na stalni preklic opravljanja javnih služb, na Stalini preklic ter na stroške vzdrževanja v ječi. Sodišče je odredilo objavo
sodbe v izvlečku po enkrat v »Piccolu« in v '»Jutru«.
Ljubljana. 23. novembra 1942-XXI. *
Vojailko vojno s»odra?če Vrhovnega poveljstva Oboroženih sil Slovenija—Dalmazia, odsok v Ljubljani, je izreklo naslednjo sodbo v stvari proti:
Lesnje<u Ivanu, sinu Ivana in Marije Boltežar. roj. 12. X. 1913 v Gumnišču pri Šmarju in tam bivajočemu. nahaja jočem u se v zaporu. Obtožen jc bil:
a)	zločina po čl. 1. naredbe z dne 3. V. 1942, ker je v Gumnišču v nedoločenem času do 27. X. 1942 kot poglavar skupine vodil združbo, naperjeno na nasilni prevrat političnega, gospodarskega in družbenega reda v državi;
b)	zločina po čl. 110. kaz. zak. i.n 51. 16. naredbe z dne 3. X. 1941 ker le v istih časovnih in krajevn:h okoliščinah sodeloval v oboroženem krdelu, dobavljajoč mu vesti o razmeščanju in številu italijanskih čet na področju Gumnišča.
Iz teh razi agov je sodišče Lesn jak a Ivana spoznalo za krivega pripisanih mu zločinov in ga kot takega, izključiva obtežiilno okoliščino poglavarja, obsodilo na dosmrtno ječo. na trajni preklic opravljanja javnih služb, na zakoniti preklic ter na plačilo razpravnih stroškov ter stroškov za vzdrževanje v zaporu. Odredilo ic ob;avo pričujoče sodbe v izvlečku samo po enkrat v listu »Piccolo« v Trieste in v »Jutru« v Ljubljani.
Ljubljana, 23. novembra 1942-XXL
Dodatni deleži racismfranih živil
za mladino d9 18. leta — Povečanje dodatnega deleža
kruha delavcem
Začenši s 1. decembrom je v zvezi z novimi ministrskimi odredbami določeno:
I.: da bodo v veljavi v Ljubljanski pokrajini razen osnovnega deleža še sledeči podatki:
a)	za otroke do 3. leta: mesečno 500 gr. testenin, 500 gr. riža, 500 gr. sladkorja;
b)	za otroke od S. do 9* leta: mesečno 100 gr. sladkorja;
c)	za mladino od 9. do 18. leta: mesečno 100 gr. sladkorja ter dnevno 50 gr. kruha ali 42.5 pšenič. moke ali 75 gr. koruzne moke.
Navedene dodatke bodo prejemali opravičenci s posebno dodatno nakaznico »GM«, ki bo imela na desnem robu za otroke do
3. leta črko »a«, za otroke od 3. do 9. leta črko »b« in za mladino od 9. do 18. leta črko »c«.
Občinski preskrbovalni uradi naj vpošte-vajo nove dodatke že pri naročilu nakaznic za mesec december in naj sporoče število upravičencev posameznih grup a), b) in c).
n.: da se poveča dodatni obrok kruha delavcem dnevno za 50 gr. kruha ali 42.5 gr. pšenične moke ali 75 gr. koruzne moke, tako, da bodo prejemali dnevno ročni delavci 150 gr. kruha težki delavci 250 gr. kruha in najtežji delavci £50 gr. kruha.
Dodatek bodo prejemali upravičenci z dodatno nakaznico SDI, na katere odree-kih bo z rdečo barvo natisnjeno >150« gr.
Sosso
Oskrba Nemčije z lesom
Pretekli četrtek se je v Berlinu pričelo XI. zasedanje za lesno stroko, na katerem Je ministrski ravnatelj Eberts iznesel nekaj zanimivih podatkov o nemškem lesnem gospodarstvu.
Oskrba Nemčije z lesom se je že pred vojno bistveno spremenila. Leta 1928 je Nemčija zabeležila največji uvoz inozemskega lesa, namreč 19.5 milijona prostornih metrov, v letih gospodarske krize pa je uvoz padel na minimum in so v gozdovih ležale velike količine posekanega lesa. Pozneje pa se je potrošnja lesa zopet pričela naglo dvigati in danes je večja kakor kdajkoli, zato pa je tudi oskrba težavnej-ša. Z normalnim prirastkom lesa v gozdovih krije Nemčija le dve tretjini svoje potrebe. Mankajoča zadnja tretjina se sedaj krije pretežno s povečano sečnjo in le v manjših količinah se les uvaža.
Čeprav bo po vojni odpadla potrošnja lesa za vojne svrhe, se bo primanjkljal verjetno še povečal, deloma zaradi večje potrošnje v zvezi z obnovo porušenih področjih in z gradnjo stanovanjskih hiš, pa tudi zaradi tega, ker bo treba sečnjo v domačih gozdovih po vojni omejiti. V zadnjem desetletju se je potrošnja lesa v Nemčiji znatno povečala tudi zaradi rastoče proizvodnje umetne svile in celulozne volne. 2e sedem let je Nemčija primorana sekati več, kakor znaša prirastek in sedaj presega sečnja normalni prirastek za 50%. Ta prekomerna sečnja je v vojnih letih nujno potrebna. Zato pa mora biti nepremakljiv cilj nemškega gozdnega gospodarstva, da se takoj po vojni prekomerna sečnja ukine in da se preko tega sečnja še zniža pod normalni prirastek, tako da se bodo lahko obnovili gozdovi.
Za kritje nemške potrebe lesa so potrebni še drugi ukrepi, ki so že v teku in gredo za tem, da se dvigne tekoča proizvodnja lesa. Dela za pogozditev goličav so bila v zadnjih letih izvršena v znatnem obsegu. Gozdovi so bili zasajeni v področjih, ki se kmetijsko ne dajo dobro izkoristiti. Pozornost pa je bila posvečena tudi obnovi majhnih zasebnih gozdov, zlasti pa saditvi hitro rastočih dreves, posebno topolov. Ko bodo po vojni zgrajene primerne prometne zveze, ko bodo urejene rečne plovne zveze . z vzhodom, bo mogoče povečati uvoz lesa iz severne in vzhodne Evrope. Zboljšanje oskrbe se lahko doseže tudi s štedljivo uporabo lesa, ki se da na mnogih področjih nadomestiti z drugim gradivom (v gradbeni stroki), enako s popolnim izkoriščanjem razpoložljivih količin lesa, z zmanjšanjem odpadkov, z izkoriščanjem odpadkov, pa tudi na ta način, da se podaljša življenjska doba lesa z impregniranjem in drugimi zaščitnimi sredstvi.
Gospodarske vesti
== Vodenje registra, prejema in oddaje za tvrdko, ki prodajajo neposredno potrošnikom. Združenje mdu.trijcev ln obrtnikov za Ljubljansko pokrajino opozarja v okrožnici, da morajo vsi indusrtrijci, obrtniki in trgovci, ki prodajajo racionirar.e tekstilne izdelke, oblačilne predmete, kov-čege, čevlje in torbe iz usnja neposredno potrošnikom, voditi od 1. novembra naprej register prejema n oddaje, ki se dobi pri Združenju trgovcev. Podrobna navodila za voderje registre so podjatjem na razpolago v tajništvu Zveze industrijcev in obrtnikov. Okrožnica še posebej opozarja, da je tudi po ukinjenju sedanjega prodajnega vpisn ka (kjer je bilo treba vpi ati ime kupca in legitimacijsko listino) ostala v veljavi določba, po kateri se smejo oblačilni predmeti in tekstilni izdelki prodajati potrošnikom Ie proti predložitvi osebre izkaznice ali druge priznane legitimacijsko listine. — Nadalje opozarja okrožnica podjetja, ki prodajajo neposredno potrošnikom, da morajo dodatno k že predloženemu inventarju predložiti Pokrajinskemu svetu korporacij še prijavo točk v blagu in v rabavnicah po stanju o polnoči 31. oktobra. Prijavo je podati do 30. t. m. v dvojniku na obrazcih, ki se dobe v pisarni združenja.
= Cene za tipizirano tekstilno blago v Ljubljanski pokrajini. Združenje inlustrij-cev in obrtnikov Ljubljanske pokrajine objavlja v okrožnici z dne 26. novembra, da je Pokrajinska zveza delodajalcev na svoje vprašanje prejela od Fašistične kon-fcderaicje industrijcev sporočilo, ki pravi, da morajo proizvajalci in grosisti v starih pokrajinah fakturirati blago, poslano v Ljubljansko pokrajino po splošnih navodilih, ki urejajo prodajne cene za tekstilne proizvode v notranjosti države. Proizvajalci in grosisti v starih pokrajinah torej ne morejo fakturirati blaga, poslanega v našo pokrajino, po višjih cenah kakor jih je določilo ministrstvo korporacij.
= Bolgarska svobodna cona v luki An-tivari. Na podlagi sporazuma med italijansko in bolgarsko vlado bo dobila Bolgarija v južno dalmatinski luki Antivari posebno svobodno cojio. S tem v zvezi je bila te dni ustanovljena italijansko-bolgarska prevozna družba, ki bo skrbela za osebni in blagovni promet med luko Antivari in Bolgarijo. Tovorni avtomobili bodo vozili na proti Antivari — Korče — Sofija — Ru-ščuk.
= Zamenjava nemških rentnlh mark. Sredi avgusta t. 1. je hilo v Nemčiji objavljeno, da se vzamejo iz prometa bankovci nemške Rentne banke po 10, 50, 100, 500 in 1000 rentnih mark. Sedaj opozarjajo nemški listi, da bo rok za zamenjavo teh rentnih bankovcev potekel 15. decembra t. L V prometu ostanejo manjši rentni bankovci (po 1 in 2 rentni marki), ki bodo še na novo izdani namesto iz prometa vzetih večjih bankovcev.
= Popis prebivalstva na Spodnjem Štajerskem. Glede na znatne strukturne spremembe, ki so nastale na ozemlju Spodnje štajerske po lanski priključitvi k Nemčiji, je nastala potreba, da se izvede ljudsko štetje. Zato je vodja štajerske Domovinske zveze odredil popis prebivalstva po stanju v noči od 28. do 29. t. m. Popis bo izvršila štajerska Domovinska zveza na vsem področju Spodnje štajerske, razen na majhnem preselitvenem področju A. Prebivalstvo je bilo pozvano, naj v času popisa, to je od sobote opoldne do ponedeljka zvečer ne odhaja brez potrebe z doma, sicer pa morajo svojai Imeti pripravljene podatke o vseh, ki bodo odšli.
= štednja z električnim tokom v Zagrebu. Zagrebška mestna občina je izdala predpise o omejitvi potrošnje električnega
toka, ki veljajo od 1. decembra naprej-Predpise o omejitvah je biilo treba izdati, ker se je v zadnjih letih ponovno znatno povečala potrošnja električnega toka. Zagrebška električna centrala proizvaja sedaj preko 60 milijonov kilovataih ur električnega toka na leto in oskrbuje preko 75.000 od j malce v. Dolžina oddajnega omrežja je že prekoračila 1000 kilometrov.
—	Prvi daljnopisnl stroji na Hrvatskem. Iz Zagreba poročajo, da so prispeli iz Nemčije prvi daljnopisni stroji, ki omogočajo po dobljeni zvezi (enako kakor pri telefonu) da pošiljatelj na daljnopisnem stroju enostavno tipka vest na stroj, pri prejemniku pa enak stroj besedilo avtomatično sam tipka. Hrvatska uprava pošte, telegrafa in telefona bo v kratkem uvedla daljnopisno službo in bo v ta namen uredila daljnopisne centrale v Zagrebu, Osijeku Sarajevu in Banja Luki.
== Prodaja podržavljenih židovskih podjetij na Hrvatskem. Urad za podržavljeno imovino pri zakladnem ministrstvu je obvestil zagrebško industrijsko zbornico, da bo v bodoče objavljal imena razlaščerih podjetij, ki so interesentom naprodaj. Bilance teh podjetij pa bodo interesentom v tej zbornici na razpolago.
= Iz hrvatskega gospodarstva. Hrvatsko ministrstvo za narodno gospodarstvo je izdalo pravilnik o prisilnem odkupu mleka in mlečnih proizvodov, ki določa, da se v krajih, kjer je to potrebno, uvede prisilni odkup mleka od proizvajalcev, in sicer za kritje potreb vojske, prebivalstva, bolnišnic in zavodov. Okrajna glavarstva morajo izvršiti popis vseh krav.
—	Znatni dohodek Bolgarije od letošnjega vinskega pridelka. Letos je imela Bolgarija izredno dobro vinsko letine- Na 165.000 ha vinogradov je znašal pr.uelek grozdja 500 milijonov kilogramov, ostanek pa je ibl v glavnem vnovčen z izvozom
grozdja ter s predelavo grozdja v mezgo in marmelado. Bolgarija je letos izvozila 35 milijonov kilogramov grozdja, 30 milijonov kilogramov grozdne marmelade -n 35 milijonov kilogramov grozdne mezge. Celotni dohodek od letošnje letine grozdja se cenj na 3 in pol milijarde levov; od tega odpade 1.5 milijarde na izvoz.
= Prevoz mleka v lesenih posodah. Madžarske mlekarske organizacije so zaradi pomanjkanja pesod za mleko iz pločevine, prevlečene s kositrom, napravili poizkuse z lesenimi posodami. Ti poskusi fo se prav dobro obnesli in so sedaj mlekarska podjetja naročila 50.000 takih lesenih posod za prevoz mleka.
= Mehanizacija rumunskega kmetijstva. Prizadevanje rumunske vlade, da se mehanizira rumunsko kmetijstvo in modernizira način proizvodnje, je imelo za posledico znatno povečanje uvoza kmetijskh strojev. V letu 1941 je Rumunija uvozila za 1 milijardo lejev kmetijskih strojev, letos bo uvoz dosegel 2 milijardi, za prihodnje leto pa so oddana že nadaljnja velika naročila in bo celotna vrednost uvoženih strojev dosegla 6 milijard. Lan-: je Rumunija uvozila 1000 traktorjev, 20.000 plugov, 4000 sejalrih strojev, 2000 kosilnih strojev. 10.000 okopalnikov, 4000 bran in 2000 mlatilnie. Letošnji uvoz pa je znašal doslej 2800 traktorjev, 40.000 plugov, 1500 sejalnih strojev, 250 strojev za sortiranje žita, 30.500 okopalnikov, 9200 bran in 2500 mlaVlnic. Poleg tega je bilo letos uvoženih 200.000 kos, 250.000 srpov in 190.000 lopat.
—	Organizacija uvoza novin, časopisov in knjig v RumunijL V Bukarešti je bila ustanovljena delniška družba »Interpress«, ki se bo bavila z uvozom novin, časopisov, not in knjig ter bo ustanovila razpošiljal-nice v raznih krajih države. Pri podjetju so udeležene tudi namške tvrdke, ki so od delniške glavnice 12 milijonov lejev vpisale 7.2 milijona. Največ delnic je vpisala družba »Presse« iz Berlina.
Kolektivna pogsčfca za trgovinske nameščence
je bila z veljavnostjo 1. decembra 1942 podp:, ana. Plače trgovinskega osebja^ (trgovinskih pomočnikov in ostalih nameščencev) se zvišajo takole:
a)	pri mesečnih prejemkih do 700 Hr
za 30 odst.,
b)	pri mesečn:h prejemkih od 701 do
SOO lir za 25 odst.,
c)	pri mesečnih prejemkih od 901 do 1000 lir za 15 odat.,
d)	pri mesečnih prejemkih od 1001 do 2500 lir za 10 odst.,
e)	pri mesečnih prejemkih nad 2500 lir za 4 odst.
Osebju s trgovskimi in višjimi funkcijami, omenjenemu pod a) in b), ki nima več kot dve leti zaposlitve, se bodo plače zvišale za 20 od t.
Dne 15. decembra se izplača osebju iz prednjih členov božični ca v iznosu polme-sečne plače.
Osebju, za katero ne veljajo določbe 5 234 obrtnega zakona, se zviša minimalna mezda 2.16 lir za 30 odst.
Dne 15. decembra se izplača temu osebju šestdnevna božičnica.
Osebje, ki prejema že doslej višjo prejemke, obdrži svoje prejemke neokrnjene. Kolektivna pogodba, ne velja za uslužbence mesarjev, klobasičarjev, pekov, slaščičarjev in medičarjev.
Popoln uspeh obrambnega posojila v Bolgariji
Sofija, 26. nov. s. Finančni minister Je objavil, da je podpisovanje posojila za narodno obrambo doseglo vsoto 6 milijard 388 milijonov levo, dočim je država predvidevala vsoto 6 milijard levov.
Bolgarska trgovinska pogajanja
Sofija, 26. nov. s. Uradno poročajo, da bo
30.	novembra prispela v Sofijo švicarska delegacija, ki se bo pogajala za obnovo trgovskega sporazuma z Bolgarijo, ki bo
31.	decembra 1942. zapadel. Ob koncu tega meseca je predviden tudi prihod finske gospodarske delegacije. 7. decembra bo prispela v Sofijo hrvatska delegacija da obnovi nedavno zapadlo trgovinsko pogodbo.
Naročite se na romane Dobre knjige!
Eafssovo znamenje
Komunistični teroristi opravičujejo in poveličujejo
zločinski umor
Med Slovenci so bili v zadnjih dvajsetih letih umori zelo redka prikazen. Biilo je pač nekaj ubojev, to st pravi, da so v prepiru bile zadane rane- ki jim je sledila smrt. Taki uboji so bih večinoma posledica alkohola ah prevelike razbrzdanosti. Umori pa. ko človek premišljeno in namerno svojo žrtev napade m jo ubije, so pm nas skoraj izginili. Mislili smo že, da je v na jih krajih kultura že tako napredovala, da je sploh nemogoče, da bi se kdai vrnili v dobo. ko bodo umori na dnevnem redu Prepričani smo bili, da je to izključeno, ker je vendar kultura izbrisala iz našega ljudstva krvoločnost m ni več med nami divjakov iz pra-davnine, ki bi našli dopadenje nad tem. da ugasnejo svojemu bližnjemu luč življenja. Prod dvajsetimi, tridesetimi leti smo se čudili, da na jugu Balkana živijo v gorovju ir gozdovih hajduške družbe, katerim je bilo ubijanje bistven de! njihove zaposlitve. Zgražali smo se tudi, ko smo slišali, da take hajduške družbe najdejo zatočišče, hrano in streho še četo pri marsikaterem prebivalcu, ki je sicer pošten m koristen član družbe. Čudili smo se, zakaj tak pošten človek ne odreče vsake pomoči hajduku in kako je to, da se ne zaveda svoje sokrivde na zločinih hajdukom.
Mislili smo. da bi bile take prilike pri nas popolnoma nemogoče in da je izključeno, da bi se iz naše srede rodili in vzgojila morilci, izvzemši v redkih primerih ko zaide človek na zločinska stranpoia m s£ s tem izloči iz vse poštene družbe. Zaupali sono, tla nas bo naša kultura obvarovala pred tadekrui pradavnimi prilikami- A zmotili smo se!
Letošnje poletje nas je izučilo, da je bilo med našim narodom še mnogo skrite krvoločnosti. Ta krvoločnost je tudi prej živela med nami in ni šele sedaj nastala. Morilci, k,i s.mo jih videli letos na delu, so imeli že prej v svoji duši nagnjenje za morilski posel, le da so ta nagnjenja krotili, deloma iz strahu pred kaznijo deloma ali morda še t. :j pa pod moralnim pritiskom splošnega prepričanja, da je umor eden najbolj odvratnih zločinov.
Letos pa so se prilike zanje v tem pogledu spremenile. Komunizem je začel javno pridigati, da morilski posel ni zločin, ni nekaj gnusnega in zaničevanja vrednega, ampak da je morilsko delo potrebno kakor kako di ugo vsakdanje opravilo. Komun isti so šli še dailje s tem, da so to de<lo označili kr t važnejše in za dosego komunističnega cilja kot neogibno potrebno. Komunistična družba je označila vsak morilski akt za zmago. Zmagoslavno je javljala: »Ubili smo tega ali onega.« Vsak kulturni Slovenec se mora z žalostjo in obenem z gnusom in sramom spomniti na komunistične agitatorje, ki so po vsakem umoru zmagoslavno dvignili glave, se h vadili in bili ponosni na morilca. Posebno ogabni so bili vzki k.i: »Dve muhi na en udarec!«, s katerimi so se komunisti bahaili, čti sta dve žrtvi pa d'i naenkrat. Dovolj žalostno je bilo. da se ti komunistični propagator j i niso zavedali svoje moralne propaftosti in nizkofcnosti, še bolj žalostno pa to, da so se našli ljudje, ki so1 jim odpirali svoja ušesa in niso imeli pogtfma, nastopiti odločno proti njim.
V dobi, ko so se vrstili komunistični umori, se je širila krilatica: »Žrtve morajo biti«. Kaj pomeni ta krilatica? Predvsem pomeni to, da samo z umori in to s številnimi m če treba z mnoštvenimi umori bi mogel komunizem priti do veljave. Komunistični voditelji so dobro vedeli, da bi se megli polastiti oblasti samo na ta način, da bi pomorili vse svoje nasprotnike, posebno inteligentne, poštene in odločne. Kakor so bili to poletje na dnevnem redu umori posameznih oseb. tako bi potem, če bi komunisti dobili oblast v svoje roke, se kar vi stili mnoštveni umori.
Krilatica »2 rt ve morajo biti« pa pomena; še nekaj drugega. Komunistična propaganda je s to krilatico hotela vcepiti ljudstvu prepričanje, kakor da je umor vsakdanje pelitično sredstvo. Komunisti so skušali umenu pritisniti pečat potrebnega in koristnega dela, da je torej umoi dopustno, da, Se celo zaslužno politično opravilo_ Z žalostjo smo morali ugotoviti, da so to krilatico uporablja,le tudi osebe, ki niso bile krvoločne, amnok hočejo biti miroljubne in poštene. Komunistična propaganda je skušala najti pota tudi do ljudi ki so bili v arvojem srcu sovražni komunističnemu sistemu. Z lepimi besedami, z raznimi obljubami, posebno pa s tem, da so znati skibno prikriti svoje prave namene, so komunisti pridobili mnogo takih simpaiti-zerjev. Sedaj pa, ko so sneli krinko z obraza, ko so pokazali svoje prave namene, :*o ti zapeljane i izpregledali m. spoznali, kale o nizkotna je bila krilatica: žrtve morajo biti. Ta krilatica, dobiva sedaj v srcih ljudstva svoj pravi odjeik, to je odjek biu-talnosti in zločinstva. Pošten Slovenec smatra tistega, ki bi po\'eliče\?al umore in si zaželel novih žrtev, za pokvarjenca in zločinca.
Kako je bilo mogoče, da je iar našega ljudstva izbruhnilo toliko morilskega duha na dan? Vsak narod ima v svoji sredi ljudi s Ka j novim značajem Nekoč, v prazgodovinskih časih, je bil človek mnogo bolj krvoločen, kakor je dandanes. Vera, šola, kultura pa so nanj vplivale, da je izpre-menil pogubnost in ogabnost krvoločnosti. Človeku so se odprle oči, da je lzprevided nizkotnost in podlost zločina Ustvaril sri je ne samo zakone, družabni red temveč tudi duhovne pregrade, ki mu zabianjujejo ubijanje.
Komunistična propaganda pa je skušala te pregrade, ki si jih je človeštvo ustvarilo, odstraniti. Vsi Ka.inovi značaji, ki so živeli med nami. so z veseljem poslušali komunistično propagando, kt je pravila, da ubijanje ni nekaj ogabnega in gnusnega ampak da je hvale vredno delo. sei eda če se izviši v korist komunizma. Osebe k' so zaznamovane s Kajnovim znamenjem. k' nimajo duhovne milosti da bi se oprostile pradavnega krvolečja. vse take osebe so z veseljem poslušale komunistični evangelij, saj jim je ta dal priliko, da so mog1! dati duška svGiji krvoločnosti. Veseli so bili, da je prišel nekdo, ki je rušil kulturne ovire proti krvoločnosti.
Strahovita preizkušnja v preteklem poletju nas je izučila, da narod, ki hoče živeti, ne le ne sme simpatizirati z morilci,
i ker bi si s tem izstavil zelo klavrno moral-; no izpričevalo, temveč mora proti njim tudi odločno aktivno nastopiti. Izločiti jih : mora iz svoje srede, jih kot morilce javno ožigosati in jim za vselej preprečiti njihovo pogubno delovanje, ki bi moglo uni-
čiti ves narod. Gorje namoclu, ki nšm moralne sile, da bi izločil vz svoje srede take pokvarjene elemente! Zato mora ljudstvo, ki misli na svoj obstoj, aktivno teagjrati na zločinstvo. Duhovno in fizično mora izločiti iz svoje srede take hudodelce in napeti vse sile, da jim onemogoči njih zločinski posel.
Vprašanje, ki se tu postavlja, ni torej le vprašanje duhovne zrelosti rn visoke morale, ki se nagonsko* upirata vsakemu poskusu zanašanja takšnih metod med nas, temveč je širše iin povsem konkretno vprašanje naj-
oč&nkovTitejšega aktivnega i^ato^ia pcott
vsem takšnim izkorereinjenoem, ki se v dosego svojih sebičnih ciljev ne bi p^«nwš-ljaili uničiti tudi vsega ljudstva in ga izbrisati z zemdjskega površja. Pred tolikšno moralno pokvarjenostjo se pač ne da veliko razmišljati in filozof irati, storiti je treba nekaj več: dejansko iztrebiti vse one, ki so si v imenu svoje satanske ideje izbrali umor svoj ih nasprotnikov za »zaslužno« politično im narodno op-avi':o. To ni le zadeva ideoloke opredelitve, temveč zadeva vesti vsega naroda!
Težk® izpuščanje žive divjadi v gorah
Največ kozorogov v Evropi živi sedaj v lovišču Nj. Veličanstva Kralja in Cesarja v gorskem skladu Monte Rosa ob švicarski meji.
Ker so te kozoroge v zadnji svetovni vojni deloma namerno, deloma nenamerno skoraj docela uničili, se je odločila malo let po svetovni vojni uprava kraljevega lovišča, da izpusti iznova kozoroge v divje skalovje Monte Rosa (druga najvišja gora Alp, 4638 m). Kupila je pri neki veletrgovini z živo divjadjo dve kozi in dva kozla, od katerih je tehtal eden 105 kg, njegovi rogovi pa so merili prek krivine več kakor meter in so b li pri nastavku debeli kakor nadlekt kakega moža. Temu kozlu je bilo ime Bubi: določen je bil za očeta nove kozoroške družine. Štirje najboljši gorski vodniki so bili najeti, da spravijo za sijajno kraljevsko nagrado te kozoroge čim više med divje čeri Monte Rosa.
V štirih velikih zabojih
je pripeljala simplonska železnica kozoroge v Visp. Pošiljk oje spremljal poseben odposlanec omenjene veletrgovine z živo divjadjo, ki je prej imenovane gorske vodnike takoj pri prvem srečanju posebej opozoril pred Bubi jem. Ta je bil na videz domač in ni kazal nikake pla-hosti pred ljudmi, vendar je bila potrebna po spremljevalčevem mnenju skrajna previdnost pred njim, zlasti ker je bil silno močan.
Kozoroge so naložili po navodil njihovega dosedanjega spremljevalca v zabojih na zobato železnico, ki jih je pripeljala v petih urah na postajo Riffelgrat. Ta leži 3200 m nad morjem na podnožju gorskega velikana Monte Rosa. Tu so postavili zaboje na dvorišče tamkajšnjega hotela ter živali nakrmili in napojili. Drugo jutro navsezgodaj naj bi se pričela nadaljnja pot.
Da prideš na Monte Rosa, je treba najprej po ne preveliki strmini nekoliko navzdol, potem pa po širini preprečkati popolnoma zledenelo kotlino in se šele nato vzpenjati na švicarski strani po severni steni Mote Rosa. Odtod bi se morali kozorogi pognati na stran Kraljevine,
Trgovina, pri kateri so bili kozorogi kupljeni, je spravila te v zaboje tako, da so morali na polovico klečati in da je bila pod in nad vratom vsake živali pritrjena letva, ki je živalim glavo tako navzdol tiščala, da je bil gobec stalno nad hrano. Na ta način je bila kozorogom odvzeta možnost, da bi z rogmi razbili zaboje. Ker so se pa vozile živali v tem položaju šest dni, je svetoval pri oddaji njihov spremljevalec gorskim vodnikom, naj bi jih pustili en dan na takem prostoru, da bi si mogle odrevenele in napol ohromele ude nekoliko razgibati, da bi na svobodi ne obležale.
Za hotelom je bilo majhno dvorišče, ki ga je obhajalo od treh strani 4 m visoko zidovje, četrta stran pa je bila zadnja stran hotela, tako da se je zdelo, da živali nikakor ne morejo uiti iz tega prostora. Tu so odprli zaboje. Kozorogi se v resnici niso mogli premikati in so jih morali iz zabojev potegniti in na tla položiti.
Veliki kozel uide
Zaradi potrebne orijentacije so se podali nato gorski vodniki v gore ter se vrnili v hotel čez kakih pet ur. Tu jim je
javila neka hotelska uslužbenka vsa prestrašena, da je skočil veliki kozel kakor sveča čez 4 m visoki zid in da se podi zdaj spodaj v vasi okrog kozjih staj. Nekega hlapca, ki ga je hotel uloviti, je podrl s par bliskovitimi sunki rogov in ga dozdevno težko poškodoval. Zato si ne upa nikdo več v njegovo bližino, zavolio visoke vrednosti ga pa tudi niso ustrelili. Vodniki so nemudno stekli na dvorišče, kjer sta se obe kozi bojazljivo pritiskali k štetij, mlajši kozel pa jim je prihajal z za napad pripravljeno glavo nasproti. Starega kozla ni bilo nikjer. Dasi je imel Bubi za zalet komaj 2 m prostora, je vendar brez nezgode preskočil 4 m visoko steno. Vodniki so hiteli v vas, kjer so zagledali kozla, kako se je zaganjal z rogmi proti vratom neke staje. Zdelal jih je že tako, da so v tečajih le še visela. Zdelo se je, da niti ne čuti strahovitih udarcev v vrata. Za hišami in skednji so ga opazovali prestrašeni vaščani.

'%' 'T:, i"?'^ W*m
. .	/ . :< .v:.
Uslužbenec trgovine, ki je prodala kozle, je dal prinesti štiri močne vrvi, katere je zavil na enem koncu v tekočo zanko. Njegov načrt je bil: ker je vohal kozel v staji koze, gotovo ne bo zbežal, tako da mu bo mogel vreči zanko okoli vratu ali rog. Gorski vodniki naj bi držali drugi konec vrvi in s tem kozla tako dolgo, da bi ga on trdno zvezal. Previdno se je splazil za kozla, ki je še vedno na-skakoval vrata in mu spretno zagnal zanko prek rog v trenutku, ko se je pripravljal za nov naskok vrat Vodniki so brzo zagrabili vrv in jo držali čvrsto. Toda namah se je kozel zasukal, začulo se je jezno pihanje, vodniki so ležali na tleh, uslužbenec trgovine pa je zletel kakor žoga po zraku. Štirje krepki gorski vodniki niso mogli zadržati kozla, ki je z rogmi krepko obdeloval na tleh ležečega uslužbenca trgovine. Enkrat so že potegnili kozla od moža, toda jezen stresljaj tilnika je zadostoval, da se je spet znašel nad možem, ki mu je bil vrgel zanko čez roge. Ta se ga je skušal ubraniti s tem, da je tolkel kozla s koncem druge vrvi z vso silo po smrčku. Najbrž zavoljo bolečin se je vzpel kozel na zadnje noge. Gorski vodniki so nategnili vrv, kozel se je prekucnil nazaj, spremljevalec se je vrgel z vso težo svojega telesa prek njegovih nog in jih pritiskal k tlom. Na pomoč so priskočili vaščani ter pomagali držati na tleh se otepaj očega kozla. Osemnajst krepkih rok je bilo potrebnih, da so nesli težko žival korak za
korakom v hotel, da bi spravili kozla spet v njegov zaboj. Ko so ga imeli pred zabojem, je poveljeval uslužbenec trgovine: »Polagoma ga izpustite in porinite v zaboj!« Toda Bubi se je naglo oprostil, da je ležalo v naslednji sekundi vseh devet mož na tleh in se preklinjajoč valjalo pod njegovimi sunki. Neki fant je obupno zakričal. Kozel je klečal pred njim in ga skušal nasaditi na konca svojih rog, ki sta se zadrla revežu že globoko v meso, in je po raztrgani obleki curljala kri.
Nekoliko trdih gorskih palic je začelo zdaj pošteno padati po kozlu, ki se ie začel navzad umikati. S hrbtom se je naslonil na steno, glavo pa je imel še vedno k sunku upognjeno. Vse je zbežalo z dvorišča in z varnega motrilo kozla. Ker se je pripravljal za skok, so začeli strahovito vpiti. Nekaj jih je naglo splezalo z druge strani na zid in grozeč vihtelo svoje gorske palice, tako da je kozel opustil namero bega. Vrgli so mu sena, ki ga je začel voljno žreti. Zavoljo varnosti so pa ostali na zidu in so morali z zobmi od mraza šklepetajoč gledati, kako se je Bubi vrinil in ulegel med ostale tri živali, ko mu je postalo mrzlo.
Pot na gorskega velikana
Pri posvetu, kako bi mogli dovesti Bu-bija v njemu namenjene višine, je bil uslužbenec trgovine mnenja, da je to mogoče edino le v zaboju, ker je za drugačen način premočen in so gorski vodniki premalo izvežbani za te posle. Na tako domnevo se je silno razjezil Lojze, silo dolg gorski vodnik, ki je poletje za poletjem vsak teden po nekajkrat splezal na Matterhorn (4504 m). Razžaljen je rekel: »Preneumno bi bilo, če bi ne mogel spraviti bedastega kozla tja, kamor hočem!« Opasal si je močno vrv, ovil okoli roke jermen svojega cepina in se podal zgodaj v jutro na dvorišče, kjer ga je dočakal Bubi čisto mirno. Slastno mu je celo lizal z dlani sol, požrl je tudi nekoliko koščkov črnega kruha in si je pustil mirno oviti vrv okrog rogov. »Pojdi, pojdi, moj dobri kozliček!« S temi besedami ga je vabil Lojze s seboj in izpeljal z dvorišča s soljo in kruhom. Deloma z vabo, deloma z rahlo silo ga je pri vedel do mesta, kjer se je začela pot po rahli strmini navzdol med skalovje. Skoraj polovica vasi ga je gledala v spoštljivi razdalji.
Na omenjenem mestu pa se je Bubi ustavil. Skalnati svet mu je vzbudil željo po svobodi in niti najmanj ni več mislil na to, da bi se dal voditi od človeka. Sredi nad prepadom vijoče se stene se je uprl vodniku, ki je sicer spoznal nevarnost, vendar je še skušal Bubija pridobiti s soljo. Toda ta se ni hotel premakniti niti za centimeter ter je nejevoljen metal glavo nazaj, če ga je Lojze potegnil na vrvi. Nato je skočil med steno in Lojzeta ter ga skušal potisniti v prepad, ki je bil nekoliko sto metrov globok. Lojze se je branil s tem, da je nekajkrat pošteno udaril z ročajem cepina po kozlu. Ko blisk se je ta postavil na zandji nogi ter se pognal z rogmi v Loj-zetove prsi. Pretresujoč krik — in že je letel Lojze v globino, mahajoč z rokami, da bi se kje oprijel. Spremljevalci so odreveneli od groze: Lojze je moral v prepadu obležati mrtev, pa tudi za kozla je bila smrt gotova, kajti drugi konec vrvi, ki jo je bil Lojze ovil kozlu okrog rog, je imel ovitega okrog svojega telesa.
Neverjeni nagon alpske živali je pa rešil življenje obema
Se preden se je mogla vrv popolnoma od vi ti in bi moral Lojze s svojim telesom , potegniti kozla v globino, je ta prednji ! nogi krepko uprl ob tla, pripognil glavo in napel tilnik. Loj zetova teža ga je sicer pritisnila na kolena, ni ga pa potegnila s seboj: V tem položaju je ostala žival negibno nekoliko sekund, nato se je pričela skoraj nevidno pomikati na kolenih nazaj. Od silnega napora so ji izstopile oči, vsaka mišica je bila do skrajnosti napeta. Toda kljub temu se je Bubi privlekel na širji prostor. Globoko spodaj je visel Lojze nepremično v zanki z glavo navzdoL Pomoč je bila nujna Težko pa je bilo vprašanje, kako bi se dalo Lojzeta rešiti. Bila je nevarnost, da bi se Bubi prestrašil, če bi šli do njega, da bi prijeli vrv,
Josip Suchy:
Gadje leto
Pravijo, da je bilo letos kačje leto. Kako so svoj čas lovili kače, nam pripoveduje pokojni Josip Suchy, v čigar literarni zapuščini smo našli te dni naslednjo zabavno sličico:
Z največjo nestrpnostjo smo pričakovali kamniški pobailmi dobe, ko zazore črešnje v Palovčah. Za ta roparski pohod smo biili nad vse dobro opremljeni s popotnino, z gorjačami, malhami, cekarji in potrebnima sredstvi za lov na gade.
Osnuil je dan, obetajoč postati krasen in vroč im ob 6. uri zjutraj smo se preko mostu v smeri Starega gradu pomikali znani purgarski ptiči: Sveščev Janez, Trščanovi fantje, Fuks im jaz — petorica. Prvo šta-cijo smo napravili na Tolsti gori. Tolsta gora naliči nosu pijančka, ki so ga vinski duhovi sčasoma nabreknili, da je videti otečen; zato se gora imenuie tolsta. Prav pesteno smo se potili. Na vrhu smo stj privoščili prvi zagrizek: kos kruha, kakor so ga običajno delili koserm na travniku, nič manjšega in nič večjega.
Tolsta gora je znana po sivo j i stilni gad ji zalegi. Za nas pamže, Id se nevarnosti nismo toliko zavedali, je bil lov na gade v olik špas. seveda. Prece j šestič srmo zaslužili, ko smo na povrarfku pri glavarstvu oddali glave ubitih gadov in modrasov. No-
ben gad nam ni ušel. Posebno prakso v pobijanju odnosno v »pananju« gadov je imel Tršcanov Pepek. Kadar črešnje zorč, se gadje parijo, to se pravi leže tam na pešpotih v kolobarjih, ugrizeni drug v drugega v podobi črke O. Vedeli smo dobro, da gadje v tej logi niso nevarni. Kot lovsko orodje nam je služil odrezan španski »štaberl«, ki smo ga na koncu precepih, precepek spojili z žico. da se ne bi trgal dalje, ter smo v precep vložili kamen, držeč oba kraja palice narazen. Čim smo s temi vilicami stismili gadjo glavo, jc kamenček avtomatično odletel in namesto njega je gadja glava tičala v precepu. Gada. Ki sta ležala v podobi črke O. se niti nista zavedela, ko smo ju ekspedirali v večnost. Posamezne smo pobijali z goriačami. Ko smo Tolsto goro prek in prcik očistili golazni. smo proti poldnevu odrinili v Pa-lovče.
Tačas še nismo poznali nahrbtnikov, pač pa cekarje in malhe. Za kosilo smo skoraj do golega izpraznili veliko črešnjevo drevo, ki je svoje košato vejevje dvigalo tam v pomen ju Palovč. Bolj krščansko smo ravnali z drugimi črešn jami. .Pc<iskali smo si le take črešnje. ki so nam gurmanom posebno ugajale zaradi svoje brdosti m debelosti. Vsi cakairji in malhe so bili pelini, kg srno zaradi nedostatka transportnih srredsitev morali zapustiti prikupne Palovče.
Na povratku simo se pomudnili še v Volčjem potoku pri Šarčevdh, kjer smo se nasi-
tili kislega mleka in črnega kruha. Ko se je zvečeriilo, smo bili doma.
Drugi dan je v Kamnik privleikel oglje mož s Palovških hribov. Ko je prodal oglje, se je napotil na glavarstvo, da naznaii tam vso »strašno škodo«, ki jo je trtirptJ zaradi »do golega obranih črešenj«. To pot smo j imeli smolo. Pravkar so nam bili odšteli 1 nekaj dvajsetic za gadje glave ki smo jih j bili tisti čas prinesli na glavarstvo, ko jo je J tja primahal hudi Palovčan. Izd tli smo se J sami. Čim smo zagledali moža. ki bi ga, če j bi že ne bil nam osebno znan, kot Pailov-j cama spoznali že p on j egovcin z ogljem na-! mazanem obličju, smo se pognali v dir. O ha, i zdaj je pa možak tudii takoj vedel, da ima pred seboj tatove svojih sočnih črešenj.
Desetkrat toliko dvajsetic, kakor smo jih dobili, so morali možu plačat' naši roditelji. In bila je koza cela in volk sit. Samo mi reveži smo trpeli: batine in postne dni. Saj ni pravice na svetu!
»Ata, kako se pa reče osllčkovemu očeta?«
»I, glej ga no, osel!«
»Ata, zakaj potem meni zmeraj praviš, da sem osel?«
•
»Po oblek! se presodi značaj dekleta.«
Nemogoče! Prepričan sem, da Ima večina današnjih deklet več značaja nego obleke«
ter da bi strmoglavil v globino. Toda drugega izhoda ni bilo. To je najbrž slutil tudi Bubi, ki se ni niti ganil, ko so se mu približali. Le težko je stokal, kar je bilo znamenje, da so mu pohajale moči. Zavarovali so najprej kozla s tem, da so mu privezali okrog života vrv, katero so držali trije možje. Pri tem privezovanju se ni Bubi niti premaknil. Nato so drugi trije možje počasi ped za pedjo vlekli Lojzeta navzgor. Po velikem naporu so se prikazale nad prepadom njegove noge, še en potegljaj — in Lojze je ležal p ved ni mi sicer rezavar-ten. toda brez težjih poškodb. Istočasno se je zrušil kozel tresoč se na tla. Gotovo bi ne bil mogel držati težkega Lojzeta niti sekunde več. Bil je tako izmučen, da se je dal mirno odvesti nazaj v hotel.
V zabojih proti vrhu
Po tej izkušnji so spravili mlajše tri živali v njihove zaboje, starega kozla pa so pustili na dvorišču pod varstvom enega od lovcev. Štirinajst ur so vlekli na štirih drogovih zaboj za zabojem z velikim naporom kvišku, dokler niso prišli na polico, odkoder se je moglo dalje le posamič. a še to samo navezan. Eden od vodnikov je plezal naprej, drugi so čakali. Prvi je zabijal v steni železne kline z velikimi karabinarji, skozi katerih ušesa je napeljeval vrvi; te so morali čakajoči vedno dovezovati. da so zadostovale za višino. Skoraj neverjetno se je zdelo, da bo plezajoči vzdržal to težo. ki bi ga lahko vsak trenutek potegnila s stene v globino. A vzdržal je in se privlekel do mesta. kjer naj bi se koza izpustila. Tako so dobili neke vrs<e škripec. Zaboj so trdno privezali na vrv. Vrhnji vodn;k je vlekel k sebi. za drugi konec so vlekli spodnji. Delo je bilo naporno zlasti za prvega. Zaboj se je zibal navzgor in udarjal ob steno. Prav ob vrhnjem plezalcu se je razsul. Oproščena koza je prestrašeno zameketala in obležala na ozki polici. Toda le za nekaj sekund, nato ie skočila pokonci, vrgla glavo kvišku, lovila zrak na vse strani, globoko zad:h^la in zdirjala v mogočnih skokih proti nižini.
Streli, vriski in znaki rngov so nrič?>li vlačilcem zabojev, da jih je nekoliko ostrih oči Kraljevih lovcev opazovalo skozi daljnoglede.
Na isti način so spravili v višino ostale živali in nanosled tudi Bubija. Tega.so pa tako zvezali, da se v zaboiu ni mogel. ganiti. Videli so ga nato prvič šele nekoliko mesecev poznsie, ko je uprava Kn-ljevega lovišča poklicala iste gorske vodnike, da bi pregnali orle, ki so predli novi kozoroški družini.	Br. L.
Skrb za ptice pevke
Ljubljana, 27. novembra. Poleg mnogih drugih društev je v Ljub-že desetletja Društvo za varstvo in vzgojo ptic pevk, ki je prevzelo plemenito nalogci, da skrbi za prehrano ptic pozimi. Društvo združuje številne gojitolje ptic pevk in prejšnja leta je postalo zlasti popularno s svojimi razstavami in tekmovanji kanarčkov. Dohodki razstave so bili namenjeni za prehrano ptic pevk v naravi. V društvu se zbirajo plemeniti ljubitelji živalic ne glede na to, ali so rejci aili ne. S svojim propagandnim delom je društvo doseglo, da so se za prehrano ptic pevk pozimi začela zanimati tudi od narave že odtujeni meščana. Društvo je vsako leto mod božičnimi prazniki priredilo razstavo in tekmovanje kanarčkov, ki so nastopali celo pred mikrofonoma. Razstave v vojni izostanejo, zaito pa je potrebno še posebej opozoriti plemenite ljudi, naj tudi v nastopajoči
zimi ne pozabijo ptic pevk. Naša gojitelji kanančkov se še vedno z ljubeznijo ukvarjajo s pticami pevkami. Prizadevajo si. da najdejo primerne hrane, sicer bi pomanjkanje vitaminov povročalo, da bi pevci oboleli. Dandanes zdravnik predpisuje recepte trdi za sestavljanje ptičje vitaminske krme. Če živali začneš dovolj zgodaj zdraviti s primerno hramo, jih lahko rešiš smrti. Kajpada mora biti primerna tudi krma. ki jo bomo nosiiI/i pticam v parkih in na vrtovih. V ljubljanski parkih in vrtovih je vsako zimo nad 120 krmilni c. Ker je treba zelo mnogo hrane, je pač potrebno, da priskočimo na pomoč vsi, ki kakor koli lahko pomagamo. Vsak lastnik sadovnjaka, ki ima količkaj prostora vsaj na zelenjadnem vrtu, naj krmi ptice pozimi. Žrtve, če smemo sploh govoriti o žrtvah, bodo bogato poplačane. Ptički se bodo oddolžili prihodnje leto na vrtovih. Vsak pa. kdor krma ptice, mona vedeti, kakšna sme biti piea. Nikdar ne smemo pozimi trositi pticam krme na sneg im na mokra tla Zlasti je nevarno krmiti ptice z mokrim kruhom.
ANEKDOTA
Švedski kralj Oskar II. je obiskal nekoč neko šolo na deželi. Učitelj, k- je že pre] vedel za ta obisk, je baš predaval zgodovino, pa je otroke pozval, naj mu povedo nekoliko velikih švedskih vladarjev. Otroci so navajali vsa mogoča imena, na zadnje pa je vladar pozval še majhno Se-klico, ki je bila videti vsa nestrpna, naj tudi ona pove kakšno ime. »Ookar II.« se je oglasila deklica, k ji je bil učitelj že prej vsugeriral ta odgovor. »Tako?« je dejal kralj malo presenečeno. »Kakšne velike stvari pa je ta izvršil?« — »I".a vem,« je odgovorila deklica po daljšem oklevanju skoraj s solzam- v očeh. »Nu nu, je že dobro,« jo je skušal pomirit Ovkur II. »Tudi jaz tega ne vem!«
ronika
*	Rimska bibliografija. Menda je bilo o malokaterem mestu na svetu napisano že toliko knjig in razprav kakor o Rimu. Pred časom je sklenil kraljevi italijanski .zavod za rimska raziskovanja sestaviti obrežno bibliografijo o Ri: u. K sodelovanju .je bilo povabljenih 150 velikih knjižnic na vsem svetu, ki so rade volje prispevale podatke o vseh možnih knjigah in spisih, ki se tičejo Rima. In tako je zavod lahko sestavil bibliografijo, ki beleži 900.000 publikacij.
*	Starinska ladjica. Pri rezar.ju šote v Arcugnanu (Vicenza) so našli v globini poldrugega metra kakšne 4 metre dolgo ladjico iz pradavne dobe. Ko so nadalje kopali, so našli sledove ostalih ladjic. Sta-rinoslovci. ki so brž prišli na najdišče, sklepajo, da je tu Dilo v davnih časih pomembno tržižče.
*	Visokošolska zveza nemških žena je 'bila te Oni ustanovljena v Monako vem. V njej bodo združene vse visokošolske in na visokem študiju :nteresirane žene. Voditeljica ga. dr. Dammerjeva je v programa-tičnem nagovoru rekla, da bo nova visokošolska zveza sodelovala pri izbiri študija in se trudila, da bodo poslej stopale na visoko šolo samo visoko sposobne in požrtvovalne dijakinje.
*	Meteor, ki je preplašil Evropo. Novembra 1492 torej pred 450 leti, ko je bala Evropa vsa v navdušenju zaradi odkritja Amerike, je doživelo alzaško mestece En-sinsheim veliko presenečenje, o katerem je šla novica po Evropi prav ta.ko hitro kakor ona o odkritju Amerike. V bližino mesteca je namreč pri belem dnevu treščil meteor, ki je tehtal, kakor je zapisano, dva stota in 80 funtov. Zaril se je v zemljo. Tresk so čuli po vsem Gornjem Porenju in tudi v Švici. Meščani in okoličani so hiteli k meteorju, ga izkopali in odbijali koščke za spomin, da od kamna pač ne bi bil ostal niti drobec, če ne bi bila vlada brž posegla vmes. Ostanek torej praznuje letos svoj visoki jubilej. Tehta še vedno 55 kg ter je shranjen v rotovški dvorani pod steklom.
*	Tečaji strokovnih predmetov — v središču mesta pri Trgovskem učnem zavodu. Kongresni trg 2 — prično začetkom decembra. Znanje knjigovodstva, stenografije in strojepisja zajamči vsakomur
. zaposlitev. Tečaji so uradno dovoljeni. Novi, brezplačni prospekti na razpolago. Dijakom odobravamo znaten popust pri šolnini. Vpisovanje in informacije dnevno do 19. ure.
*	Letošnje Vodnikove knjige (Vodnikova pretika 194-3 in Kačeva povest »Na novi nah«) bodo lepo in koristno božično darilo! Za 16 lir lahko naprav:te mnogo veselja 'n nudite zaželenega užitka svojim dragim. Zagotovite si pravočasno letošnji pomembni knjižni dar Vodnikove družbe! Prijave sprejema nišama Vodnikove dru-
žbe, Puccinijeva 5 (poslopje Narodne tiskarne), Knjigama Tiskovne zadruge, Se-lenburgova 3, Knjigarna Učiteljske tiskarne, Frančiškanska 6 in Šentjakobska knjižnica
* Stenografski tečaj — novi — začetni in nadaljevalni prično 3. decembra. Pouk v vseh stopnjah: koresponlenčno, debatno in parlamentarno pismo. Sodobna lahka učna metoda, popolna izvežbanost. Oddelek za slovensko, italijansko in nemško stenografijo (izbira po želji). Posebne vaje po dlktatu. Vpiše se lahko vsakdo, za dijake-inje posebm oddelek. Pouk bo dopoldne, popoldne ali zvečer dogovorimo. Prospekte laje: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15. Informacije na razrolago dnevno v pisarni ravnateljstva.
u— Novi grobovi. Nepričakovano je preminil policijski nadzornik v pokoju g. Jernej Remic. Za njim žalujejo soproga Ivana, sin Egon, hčerka Anica in drugo sorodstvo. Pogreb bo v nedeljo ob 15. iz kapele sv. Krištofa na Žalah k Sv. Križu — Za vedno je zapustil svojce zva-ničnik državnih železnic v pokoju g. Ivan Sirec. Na zadnji poti bodo blagega pokojnika spremili v nedeljo ob pol 16. iz kapelice sv. Petra na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Umrl je policijski stražnik g. Dominik Zore. Zapušča ženo in dva otroka. K večnemu počitku ga bodo spremili v nedeljo ob 16. iz kapele sv. Jožefa na Žalah k Sv. Križu. — Pokojnim naj bo ohranjen blag spomin, svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje!
u— Smrt uglednega gospodarstvenika. Po kratki, mučni bolezni je umrl v šlaj-merjevem sanatoriju g. Matija Spreitzer, bivši veletrgovec v Ljubljani. Pokojnik je bil kremenit, pošten značaj, mož dela, pri vsem pa vedno vedrega in jasnega duha. Bil je daleč naokrog znana in zelo ugledna osebnost. Nadvse je ljubil planine in živel je ves za svojo družino. Pogreb bo danes, v nedeljo, ob 16. uri iz kapelice sv. Jakoba na Žalah. Naj v miru počiva! žalujočim naše iskreno sožalje!
u— Mraz je spet popustil. Prav tako naglo kakor se je mrazovni val v petek zjutraj povzpel do letošnjega jesenskega rekorda —7.4° C, je spet uplahnil. Vsekakor je bila posledica nenavadnega mraza v petek zjutraj ta, da je ostalo ozračje tudi še čez dan močno ohlajeno, čeprav je sijalo sonce z jasnega neba. Skoraj ves dan je ležala nad Ljubljano prosojna meglica in slana in ivje sta izginila šele opollne. Toplomer je čez dan beležil komaj nekaj nad 2° C. Barometer je ponoči padel in sobotno jutro je bilo spet jesensko sivo. Jutranja temperatura je bila —0.2» C in je bilo le malo slane.
požar!
L 0 6 U Č A
iiuui!iii!i(iiiiuniiiniiitHi>ii
It
A „P A J K«
..............................................................................................................................................................
vam strokovno očisti, preoblikuje m prebarva klobuke vseh vrst po nizkih cenah. Na zalogi novi. Lastna delavnica. — Se priporoča
OLF PAJK — Sv. Petra cesta 58
in MIKLOŠIČEVA CESTA 12

Frssčlškasiska, ulica 3
Opozorite sv. Miklavža, da si za svoje obdarovance izbere darila, kakor so: precizne ure, moderni nakit, krasno keramiko, servise s pravim srebrom 1. t. d. — Taka darila so dragocena •n trajne vrednosti.
Br. AlSanz Ksinsf
specialist za zobne in ustne bolezni
je otvoril svojo ordinacijo na Kongresnem trgu 8, vhod Gledališka stolba 3-1. Ord.
ure: 9—12 in 3—5. □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□a
V TAVČARJEVI ULIC! Vam nudi trgovina pestro izbiro igrač in daril. — Na oglede Vas vljudno vabi
A. E N G E L M A N
©spustilo
Obveščamo cenj. občinstvo, da zopet po. šil jamo v tovarno stare gramofonske plošče v predelavo, ter nam za dopolnitev vagona se manjka gotova količina. Radi tega plačamo zvišano ceno Lir 10.— za kiiogram.
Pohitite, ker ta zvišana cena velia samo za ta čas dopolnitve vagonske količine.
Kupujemo tudi gramofone v Kovčkih ter malo rabljene plošče in jih plačujemo po najvišji dnevni ceni!
»EVEREST« Ljubljana, Prešernova 44
K L O B U C A R N A »PAJK«
vraro strokovn laško očisti, preoblikuje m prebarva klobuke vseb vrst po nizkih cenah. Lastna delavnica — Se priporoča
RUDOLF PAJK. Sv Petra c 38
Zdenko Kajfa, Kregar, Omersa ln Putrfk v Jakopičevem paviljonu. Danes ob 11. mi bo po razstavi spet vodstvo. Vodil bo predsednik društva SLU g. Sada SanteL Ker je razstava odprta samo do 3. dec.. opozarjamo ljubitelje lepe umetnosti, ki si razstav« še niso ogledali, naj posetijo to pomembno manifestacijo molerne slovenske umetnosti. Prostori so toplo zakurjeni.
u— Prepustnice za. kmetovalce. V zvezi z notico, ki je bila objavljena v časopisju dne 18. t. m./ opozarja Združenje kmetovalcev ponovno vse one kmete, ki bodo še nadalje potrebovali propu tnice v svrho obdelave polja in dela v gozdu, da se prijavijo v pisarni Združenja v ponedeljek in torek. t. j. 30. xl. in 1. XII. t. L Vae prijavljene bo Združenje uvrstilo v posebne sezname in jih poslalo v potrditev pristojnim ob'a.stvom. Po tem roku se prijave ne bodo več sprejemaie. "Kdor bo zakasnil, bo moral sam iskati možnost, da dobi prepustnico. S seboj naj vsak prinese stare prepustnice in potrdilo Gospodarskega urada.
u— Velikodušno darilo. Akademski slikar g. Riko Debenjak je poklonil Zavodu za novotvorbe v Ljubljani prekrasno sliko pokojnega ravnatelja -zavodao g. docenta dr. Josipa Cholevve. Sliko je poklonil !z hvaležnosti in v trajen spjmin na moža-zdravnika, ki se je ves žrtvoval samo za trpeče in uboge. Uprava Zavoda za novotvorbe v Ljubjani se g. Riku Debenjaku za odklonjeno sliko ki predstavlja obenem tudi vifoko umetniško delo najiskneneje zahvaljuje.
u— Poeaščenje spomina. Namesto venca na grob blagopokojnega hotelirja g. Jerneja Černeta je daroval v počaščenje njegovega spomina g. Adolf Majer iz Ljublj ane 150 lir za mestne reveže.
u— Razdeljevanje dodatnih obrokov ra-cioniranib živil za november. V sporočilu Prehranjevalnega zavoda Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino, ki smo ga včeraj objavili, je bilo pomotoma navedeno, da veljajo dodatni obroki za mesec december namesto za november. Nadalje je bilo v zadnjem odstavku napačno sporočeno, da otroci do 3. leta prejmejo dodatni delež riža 100 gramov namesto 1000 gramov.
u— Zdravniški pregled osebja, zaposlenega v živilski stroki, se bo prihodnji teden nadaljeval, in sicer za osebje gostiln, mesarij, slaščičarn, prodajaln povrtnine itd. vsak dan od 8. do 10. ure na mestnem fizikatu v Mestnem domu. Ta pregled je za vse osebje, torej za gospodarje in uslužbence, obvezen. Po določenem terminu bodo oni, ki se niso javili, strogo kaznovani.
u— Spored III. simfoničnega koncerta
letošnje sezone, ki se bo vršil v petek 4. decembra, bo naslednji: 1. Rossini: Predigra k operi Tankred; 2. Grieg: Koncert za klavir in orkester. Solist bo prof. Anton Trost, priznani najodličnejši slovenski pianist; 3. Lajovic: Andante za veliki orkester: 4. Dvorak: Divja žena, simfonična pesnitev. Spored bo izvajal simfonični orkester, ki je sestavljen iz članov opernega in radijskega orkestra, dirigiral bo dirigent Drago Mario Šijanec. O posameznih točkah bogatega sporeda bomo priobčili še nekaj besed. Predvsem opozarjamo na izvedbo Griegovega Koncerta, ki bo prav gotovo poseben dogodek tega sporeda. Predprodaja vstopnic bo od jutri dalje v knjigarni Glasbene Matice. Koncert bo v veliki unionski dvorani. Začetek točno ob 18. uri.
u— Učite se strojepisja! Novi eno-, dvo-in trimesečni tečaji prično 3. in 4. decembra. Najuspešnejša desetprstna učna metoda. Vaje iz korespondence, spisovanja pisem, prošenj itd. Specialna strojepisna šola: Največja moderna strojepisnica, stroji raznovrstnih sistemov. Vpiše se lahko vsakdo, za dijake-inje poseben oddelek. Novi tečaji tudi za stenografijo, knjigovodstvo, italijanščino, nemščino itd. Izbira predmetov po želji. Vpisovanje dnevno. Prospekti s slikami na razpolago: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15.
u— Nesreče. V ljubljansko bolnišnico so v četrtek in petek sprejeli spet več ponesrečencev. 661etna mestna uboga Fra-nja Nadliškova iz Ljubljane je v zavetišču tako nesrečno padla, da si je zlomila levo nogo. Tudi 621etni mestni ubogi Gregor Potočnik je imel smolo in si je pri padcu zlomil levico. Pes je na Cesti dveh cesarjev popadel 501etnega raznašalca živilskih nakaznic Ignacija Poljanska in ga ogrizel po obeh nogah. Na slamoreznici si je porezal prste na levici 11 letni sin hišarice Anton Alič iz Sostrega. Levico si je zlomila pri padcu na cesti 751etna posestnica Marija Rozinkova iz Bresta pri Tomišlju. 661etni posestnik Josip Ambrož iz Višnje gore pa je padel v hlevu in si zlomil levico v rami.
u— Tečaji knjigovodstva — novi — začetni in nadaljevalni prično 3. decembra. Preizkušena učna metoda s praktičnimi vajami: eno- in dvostavno, ameriško, družbeno, bančno in industrijsko knjigovodstvo, posebej kartotečni, kopirni siste-

SOkliMžŽ.
Zadeta od torpeda italijanske podmornice, se ladja potaplja v alžirskih vodah
mi. Vaje v praktičnih pisarniških poslih. Vpiše se lahko vsakdo, za dijake-inje poseben oddelek. Pouk bo dopoldne, popoldne ali zvečer, po želji obiskovalcev. — Posebni tečaji za stenografijo, strojepisje, italijanščino, nemščino itd. Vpisovanje dnevno. Informacije, prospekte daje: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15.
u— Dramatsko-igralski tečaj. 2e sedaj, še bolj pa v bodočnosti boste imeli koristi, če se prijavite v igralsko-dramatsko šolo, ki se začne 10. decembra. Dnevno praktičen in teoretičen pouk. Vodijo priznani strokovnjaki. Prijavljanje dnevno od 8 do 12 in od 14 do 16, Mestni trg 17/1.
u— Italijanščino, nemščine, angleščino in francoščino poučujemo po najmodernejši metodi. Začetni, nalaljevalni in dopolnilni tečaji; dopoldne, popoldne, zvečer. Novi tečajd prično 7. decembra. Prijavljanje dnevno od 18 do 12 in od 14 do 16, Korepetitorij, Mestni trg 17/1. o
u— A. žužek: Kranoslovje je naslov novi lepi knjigi, ki je pravkar izšla pri Pokrajinski šolski založbi v Ljubljani in se dobi po vseh knjigarnah za ceno 22 lir. Strokovno oceno o knjigi bomo še priobčili.
u— Darujte otrokom za Miklavža slikanice ali pripovedne knjige, ki jih ima v veliki izbiri v zalogi knjigarna Tiskovne zadruge, šelenburgova ul. 3.
u— Premog in drva na nakaznice dobite pri tvrdki »GORIVO«, Karlovška 8.
u— Dijaki, gt**lite s papirjem! Zato kupujte zvezke v knjigarni Tiskovine zadruge. Tam dobite tudi nov dijaški koledarček.
u— Jezikovni tečaji — italijanski, nemški, francoski itd. — v središču mesta pri Trgovskem učnem zavodu, Kongresni lrg 2 — prično začetkom decembra. Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer (po želji) v začetnem, nadaljevalnem ali konverzacijskem oddelku. Najuspešnejša učna metoda. Tečaji so uradno dovoljeni. Vpisovanje in informacije dnevno do 19. ure.
u— Bonbone, kavo, čaj, »laščtce v slaščičarni » Šport« dobite. Se priporoča slaščičarna »Šport«, Pražakova 12.
u— Nedeljsko zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote od 20. ure do ponedeljka do 8. ure zjutraj mestni zdravnik dr. Logar Ivan. Cesta 29. oktobra št. 7.
u— Konjsko me<so in salame od mastnih konj naprodaj po znižani caii: torek, sreda iin četrtek. Se priporoča Pušnik Rud., Sv. Petra nasip št. 29 (prt Zmajskem mostu).
u— Konje za klanje kupuje po najvišji dnevni ceni Pušnik Rudolf, konj' ki mesar, Karunova ul. 7 (pri trnovski cerkvi).
Iz Spsdssfa štajerske
Obrtniška razstava v Ptuju. Po vzgledu drugih spodnještajerskih okrožij so tudi obrtmki ptujskega in ljutomerskega okraja priredili obrtniško tekmo in razstavo. Prostori so bili dani na razpolago v ptujski okrožni hiši. Svečana otvoritev je bila pretekli ponedeljek. Ob tej priliki je bil sklican zbor ptujskih obrtnikov. Listi poročajo, da je tudi ptujska razstava prav zanimiva in uspešna. Tako je bilo pri tekmi samo v Ptuju proglašenih 20 obrtnikov za okrožne zmagovalce, v Ljutomeru pa 7. Nadalje je bilo v Ptuju razdeljenih 76 pri-znavalnih diplom, v Ljutomeru pa 49. Razstava je bila včeraj zaključena.
Šolanje bolničarjev. Nedavno je bil v Celju tečaj za bolničarje, ki so se ga ule-ležili mladeniči iz raznih krajev celjskega okrožja. Predavali so trije celjski zdravniki, razen tega so se mladem či vežbali v
športu in so sledila predavanja o narodnem socializmu. Od 29 tečajnikov jih je 24 opravilo izpit. Kakor v celjskem okrožju bodo v kratkem tudi drugod na Spodnjem štajerskem prirejeni tečaji za bolničarje.
Trije koncerti v Trbovljah. Ljudsko vse-učiliče v Trbovljah je bilo otvorjeno s simfoničnim koncertom, ki ga je priredil orkester Trboveljske okrožne glasbene šola. Glasbena šola je s tem pričela svoje novo šolsko leto. Sledili so tuui nadaljnji trije koncerti orkestra v Zagorju, Trbovljah in Hrastniku. Pod vodstvom Konrada Steckla je orkester igral lahko glasbo. Vsi koncerti so bili dobro zasedeni.
Smrtna nesreča se je primerila v četrtek ob 18. uri na Jakominijevem trgu v Gradcu. Upokojeni stotnik Ernest Jcssek, po rodu s Spodnjega Štajerskega, je hotel skočiti na tramvaj, vozeč proti kolodvoru. N astopnici pa mu je spodrsnilo. Padel je pod kolesa in dobil tako hude poškodbe, da je bi! že mrtev preden so prispeli reševalci.
Iz Hrvatske
Gradnja poštne garaže v Zagrebu. Gradbeni oddelek glavnega ravnateljstva za javna dela je izdelo.1 načrte za gradnjo poštne avtomobilske garaže v Haramba-šičevi ulici v Zagrebu. Po proračunu bo v ta namen potrošenih 80 m lijcnov kun. Z gradbenimi deli so že pričeli, izvajali pa jih bodo v etapah. *
Delavski luno v Zagrebu Dvorana delavskega kina v Zagrebu je ena največjih in najsodobnejših kinematografskih dvoran v jugovzhodnem delu Evrope. V njej bodo odslej redno vsako soboto in nedeljo predvajali kinematografske predstave za delavstvo.
Gradnja cest v veliki župi Lašva in Glaž.
Ministrstvo za notranje zadeve je nakazalo tehničnemu oddelku v Travniku večje zneske za izvedbo javnih del. Med drugim je odobren kredit 1.055.000 kun za nadaje-vanje del pri gradnji ceste Fojnica—Ro-stovo. V polnem teku so tudi dela na e - ti Visoko—Kakanj, za katero je bil odobren kredit 2 in pol milijona kun
Radie LfjsMfaaa
NEDELJA. 29 NOVEMBRA 1942-XXI 8.00: Napoved časa; por<«č;iJa v italijanščini. 8.15: Koncert organ sta Napolitana. 11.00: Prenos pete maše iz bazilike Presv. Oznanjenja v Firenzi. !2 0O. Raz aga evangelija v italijanščini (o. G. B Marino). 12.15: Razlaga v siovenščir (o. Seko\an!r). 12.30: Poročila v silovenščini. 12. 45. Simfonična glasba 13.00: Napoved časa; poroeiHa v italijanščini. 13.15: Pcročilo Vrhovne«? poveflj-*tv;: Oboroženih sil v slovenščini 13.20: Pisana glasba 13.50: Vojaške pesmi. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.15: Koncert radij-ega orkestra in Komornega zbora, vodi dirigent D. M Šijanec. Slovenska glasba. 15 00: Poročila v slovenščini. 17.15: Inž. Erik Eiselt: Kakšna je naša govedoreja — predavanje v slovenščini 17.35: Pisana glasba. 17 45: Orkester Cetra. vodi dirigent Sarziz-za. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Lahka glasba. 20 00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.45: Filmska glasba — okester pesmi vodi dirigent ArgelinL 21.15: Violinski koncert Alberta Dermelja, pri klavirju Marijan Lipovšek. 21.40: Predavanje v silovenščini. 21.50: Trio Emona. 22.15: Operetno glasbo vodi dirigent Gal-limo. 22.45: Poročila v italijanščiii
P. G. VPodehooset
Humorističen romaš
Moža sta se prepadeno spogledala. Do!ly pa-je nadaljevala, kakor da ne bi bilo nič.
»Pa novo obleko... In par novih čevljev... In nov solnčnik ... Par novih rokavic ... In pa ...«
»Imej vendar trohico srca, moj cukrček!« je gospod Mollov zaječal. »Usmili se!«
Dolly je ostala neizprosna.
».Gospodična iz dobre hiše' ne more uspeti, če nastopi v slabem perju. To bi lahko že vedela. In tudi to bi lahko vedela, da vsak gentleman, ki zagleda pred seboj žensko, najprvo vrže oči po njeni obleki. Kar se tiče rokavic, vama je treba samo pogledati ti dve cunji, ki jih držim v rokah... Vprašajta svojo vest...«
»Oh, dobro, dobro,« je Chimp privolil.
»»Velja,« se je vdal Soapv Molloy.
Obraza sta se jima skremžila. Saj sta bila dobri iduši, a ta udarec je bil vendarle hud.
c	XIX
Pogovori
Gospod Wrenn se je zdrznil, in oči so se mu vročično, prestrašeno zasvetile, ko je vzdignil glavo iznad krožnika. Sedel je pri zajtrku, in kakor po navadi v vili »Sv. Rafael«, je bilo ozračje tudi to jutro rrepoieno z elektriko.
V življenju velja pravilo, iz katerega predmestja niso izvzeta. Misel na vlak ali tramvaj, ki ti jo
61 utegne pred nosom odpihati, visi nad dušo kakor ' Damoklejev meč in dela iz drugače mirnih ljudi živčne bolnike. Kdor je bil opoldne po »lunehu« srečal gospoda VVrenna na Fleet Streetu, bi bil ne-j dvomno spoznal v njem prijaznega in priletnega gentlemana, toda ob uri zajtrka bi se bile tudi bengalskemu tigru hlače tresle, ko bi ga bil pogledal.
»žežvižga ?« je hlastnil v tisti predmestni zlo-budravščini, ki se naredi iz angleškega jezika, kadar so usta polna opraženega kruha in sadne mezge.
»I, kje bi žvižgal, striček,« mu je ljubeznivo odgovorila Kay. »Saj pravim, da imate več ko dovolj časa.«
Gospod Wrenn se je nekoliko potolažen znova posvetil jedi. Pogoltnil je dva ali tri kruhke in prijel za skodelico s čajem. »Kkojura?« »Četrt še ni bila.« »Dobrovešdane ?«
»Šele včeraj opoldne sem jo naravnala.« Tisti mah je v dalji nekje tenako in skladno za-zvenelo.
»Ura v gimnaziji bije četrt,« je rekla Kay in z glavo pokazala v tisto stran.
Vročica gospoda Wrenna se je nekoliko polegla. Če je bilo komaj četrt, mu ni bilo treba hiteti. Mogel si je privoščiti celo trohico kramljanja in z dobro voljo začeti delovni dan. Zleknil se je v naslanjaču in si z izrazom brezdelnega gospodiča prižgal cigareto.
»Kay, dragica,« je zdajci jecljal, gledaje za samovoljnimi kotanci dima, »pravkar sem mislil na tistega fanta, ki je bil včeraj pri meni... Na Sama Shotterja, saj se spominjaš?«
Kay se je zdrznila. Po čudnem naključju je tudi ona pravkar mislila na Sama.
Strašno zoprno ji je bilo, da je morala misliti na tega predrzneža, a vendar ji je neugnano rojil po glavi.
»Menim, da ga bo treba te dni povabiti na večerjo,« je nadaljeval gospod Wrenn.
»Oh, ne!« je Kay odgovorila.
»Tako srečen je videti, da se je seznanil z nama. Še včeraj me je vprašal, ali sme kdaj pa kdaj priti na vrt in si izposoditi valjar za stezice. Rekel je tudi, da je naša hiša edina v vsej soseščini, kjer bi rad sklenil dobro prijateljstvo.«
»Če ga povabite na večerjo,« je z jeznim obrazom odvrnila Kay, »nu prav, tedaj pojdem jaz v mesto večerjat.«
»Ne gre mi v glavo, zakaj ti je ta mladi človek tolikanj mrzek.«
»Saj niti jaz ne vem, a tako je.«
»On te pa očitno občuduje.«
»Občuduje me?«
»Samo o tebi govori... Venomer me vprašuje, kje si preživela otroška leta, ali si se zmerom tako česala in druge take stvari.«
»Oh!« je nekam razočarano rekla Kay.
»Želel bi, da ne bi bila tako nevljudna z njim. Malce občevanja z njim bi se mi v prostem času kar prileglo. Tako prijeten fant je in toliko si prizadeva v svojem novem področju... Privolil je, da bo pisal stran .tete Izabele'. Se spominjaš, koliko preglavic sem zmerom imel s tem delom?«
»In to je vse, kar zna?« je Kay vprašala. Gospod Wrenn se je zahahljaL
»Razume se, da ni,« je smehoma odvrnil.
»Zakaj se smejete, striček?« je radovedno vprašalo dekle.
»Mislil sem na to, kako je bilo včeraj,« je odgovoril gospod Wrenn. »Kordelija Blair je prišla k meni z enim svojih običajnih debelih rokopisov...«
»Tak ne, saj ni mogoče,« je sočutno vzkliknila Kay. Dobro je vedela, da preganja strička Wrenna krdelo sodelavk, ki oblegajo uredništvo »Home Companiona« s svojimi zajetnimi deli, in da je gospodična Kordelija Blair najnevarnejša izmed vseh teh zveri. »Kaj pa hoče že spet?«
»Umetnik, ki ilustrira ,Srca v plamenih', je menda narisal Leslieja Mordvka v dolgem fraku namesto v izprehajalni obleki.«
»Le zakaj ne vržete vsem tem groznim ženskam, ki vas prihajajo nadlegovat, črnilnika v glavo?« ga je vprašala Kay. »Ni prav, da ste tako vljudni z njimi.«
»Ne morem, detece,« je klavrno odvrnil gospod Wrenn. »Sam ne vem, zakaj, a kadar vidim pred seboj takšno nesrečno romanopisko, me vselej premaga sočutje. Kolikokrat bi rajši urejal listič, kakršna sta ,To in ono' ali .Naši krilati prijatelji'. Ne verjamem, da bi se hodili otroci pritoževat, češ da je po mojem Mason mučil kanarčka, med tem ko ga je v resnici hudobni Mortimer... A reči sem hotel tole: Kakor hitro sem začul s hodnika žvrgo-leči glas gospodične Kordelije, sem se priporočil mlademu Samu, naj jo spravi namesto mene ■ v dobro voljo, in vrli dečko je to nalosro rade volie I sprejel.«
44ležišča na
n« jaiero •
ki je največje na svetu in ki igra s svojimi pristanišči v sovjetskem gospodarstvu zelo važna vlogo
škega morja do Astrahana, ali pa preko južnega Kavkaza do Batuma Posebnega pomena je Kaspiško morje tudi kot prometna žila za izvažanje mineralnih olj iz pristanišča Baku. V ta namen je imela Sovjetska Rusija prej na razpolago mnogo petrolejskih ladij, ki so prevažale nafto preko Astrahana in Stalingrada v razna industrijska središča. Baku ima tudi zelo živahen pomorski promet.
Naftovodi in petrolejske ladje
Severno od mesta se Se enkrat prinažejo na zapadni obali Kaspiškega morja značilnosti te na mineralnih oljih izredno bogate Kotline. To je Dagestan s svojimi vrelci, segajočimi od Derbenta do Mahač-Kale (Petrovska). To ozemlje spada upravno že k pokrajini Grozni. Dervent m Mahač-Ka-los sta važni pristanišči Kaspiškega morja Mahač-Kala je zvezana po dveh naftovodih z znanim, tudi zelo važnim središčem petrolejske industrije Groznim Iz Grozne, ga so prej dovažali mineralna olja v to pristanišče, od koder so jih izvažal; v druga pr stanišča Od ieta 1936 se pa pretakajo mineralna olja po velikih cevovodih naravnost iz pristanišča Mahač-Kale v rafinerije v Groznem V Mahač-Kali so pa zadnja leta tudi zgradili nove rafinerije, kjer predelajo letno 700.000 ton nafte. To pristanišče dobiva v predelavo nafte tudi iz Krasnovodska na vzhodni obali Kaspiškega morja, zlasii mnogo je pa dobiva s pelrolejskimi ladjami, da jo pošilja po cevovodih naprej v Grozni, kjer so predelaj leta 1939 okrog 3.9 milijonov ton nafte iz Baku. Severno od Mahač-Kale se pričenja ob obali zopet solna stepa. Tu se pa izliva v Kaspiško morje reka Terek. To ozemlje utegne v bodoče igrati važno vlogo v pridelovanju bombaža.
Astrdian in njegov pomen
V 6000 icm- obsegajoči deiti Volge leži važno pristaniško mesto Astrahan, ki šteje zdaj 250.000 prebivalcev. To so vrata med kaspiškim gospodarskim področjem in osrednjo Rusijo. To je pa tudi važno trgovsko središče na poti med vzhodno Evrop m Azijo. V prostranih pristaniških napravah Astrahana so med drugim pretovorili letno do 7 milijonov ton nafte, petroleja in bencina iz petrolejskih ladij v cisterne. Vse to bogastvo mineralnih olj je šlo po Volgi v rafinerije Stalingrada in dalje v Mcskvo. Pa tudi drugi proizvodi te bogate pokrajine gredo preko Astrah-a proti severu. Astrahan je zelo važen tudi kot središče sovjetskega ribar-stva. Ravna severna kotlina Kaspiškega
Kaspiško morje ali jezero Igra v sovjetskem gospodarstvu zelo važno vlogo Zadostuje, če omenimo, da ležita ob njem mesti Astrahan in Baku Kaspiško morje l?ži na jugu Sovjetske Rusije. Doigo ie nad 1200 km in razprostira se od južne meje točno proti severu, široko je 20C dc 450 kilometrov, njegova površ.na pa meri •410.000 km*. To je največje jezero na svetu in zato se tudi imenuje morje, saj je cslo večje od Vzhodnega morja. Čeprav leži nekoiiko vstran na razpotju med evropskim in azijskim kontinentom, ima več vr.žnih zvez s svojim ogromnim zaledjem V njegovo severno kotlino se izlivajo naj-Tečje plovne reke Volga, Ural m Emba. Od izliva Volge pri Astrahanu in Urala jiri Gurjevu (Cepajevu) sta speljani dve Železnici, priključeni na osrednje rusko že-Ie;miško omrežje. S tem pridobivajo omenjene tri reke kot prometne žile mnogo na svojem pomenu. Omeniti je treba še nad 800 km dolg naftovod, ki vodi a severne cbale od mesta Rakišii do Orska ob vznožju južnega Urala. Po njem se ne pretaka samo nafta iz območja Embe. temveč tudi ona iz pristanišča Baku.
Kemična industrija
Vzhodna obala Kaspiškega morja spada upravno h Kazakstanu in je brez večjega pomena, ker je zelo redko naseljena. To je prostrana silna pustinja Ust-Urt. Omembe vredna je samo velika kotlina Kara Bugas, skoraj ločena od morja. Morska voda v nji ima nad 18"/o soli. Na obalah te morske kotline je nastala velika kemična industrija. Tu se pridobiva poleg drugih važnih soli 7O"/0 ruskih natrijevih sulfatov.
To puščavsko področje spada že k Turk-menistanu, ki se razp.-osti^a od tu proli jugu tja do iransKe meje. Važno ooaino mesto je Krasnovodsk. Pomen tega pristanišča se je znatno povečal, odkar je bila zgrajena iz njega vodeča transkaspiška železnica. Velik del izvoza iz Turkestana, zlasti volna, bombaž svila, preproge, riž, petrolej itd. gre preko Krasnovodska. To pristaniško mesto ima tudi postne pomorske zveze z vsemi velikim pristanišči na vzhodni .n zapadni obali kakor tudi z iranskimi pristanišči Enseli, Bender šah itd Gorata južna obala Kaspiškega morja spada že k Iranu, pa je zdaj zasedena po sovjetskh četah. Doslej precej zapuščeno ozemlje se zdaj priključuje s strategični-mi cestnimi in železniškimi zvezami na sovjetsko železniško omrežje, da bi lahko po tej poti dobivala Sovjetska Rusija orožje in strelivo od svojih anglosaških zaveznikov.
Baku — središče pstrolejske industrije
Znatno večji je gospodarski pomen za-padne obale Kaspiškega morja s pokrajinama Azerbejdžan in Dagestan. od koder dobiva Sovjetska Rusija še zdaj 75% vseh mineraln h olj. Središče pridobivanja slednjih je znano mesto Baku. ki šteje 800.000 prebivalcev in se razprostira na polotoku Apšeron na plitvi obali Kaspiškega morja. Leta 1914 so pridobili v Baku že 7 milijonov ton minerainih olj, leta 1932 12.2 miljona. leta 1938 pa 22.1 milijonov Baku sam daje Sovjetski Rusiji nad 73% vseh mineralnih olj, kar jih črpa iz svoje zemlje. Strokovnjaki sodijo, da je v zemlji okrog tega važnega petrolejskega središča Se 2.74 miljard ton mineralnih olj ali 32% vseh zalog, kar jih je še v ruski zemlji. V kotlini Volga-Ura:, ki jo nazivajo drugi Baku. je pa 2.7 midjard ton ali 30% vseh ruskih mineralnih olj. Toda tu črpanje še ni tako razvito, kakor v področju pristaniškega mesta Baku Leta 1938 so načrpali
tu samo i 3 milijone ton. letos je pa obsegal načrt 7 milijonov ton nafte.
Zaloge v severokaspiškem področju Em_ be se cenijo na 1.17 milijard ton (14%). Tu so načrpal; 1938 komaj 0.7 milijonov ton načrt za ietos je pa določal 2 milijona ton Baku je torej še vedno na;važnejše središče ruske petrolejske industrije Tu odkrivajo vedno nove vrelce V samenr Kasaškem morju v področju zaliva Iljič načrpajo letno že 4.3J0 000 ton nafte Pred polotokom Apšeron ležeči otok A. rte m daje iz svojih 50 vrelcev letno že 1.000 00 ton nafte. Ta otok je zvezan s polotokom Ap. šeron po 12 m širokem nasipu po katerem so napeljane tud: cevi
Baku je dajal doslej večinoma sirovo olje, v zadnjem ča.-=u se pa kaže prizadevanje predelovati lo vel ko zemeljsko oo-gastvo kar na mestu Pred začetkom sedanje vo ne je že obratovalo v Baku 16 rafinerij, poleg tega oa več industrijskih naprav za proizvodnje bencina ki ie znašala leta 1934 že okrog 300 000 ron Natta se pretaka iz Baku po dveh veiikih cevovodih v Batum ob črnem morju. Mnogo sc je pa prevažali tovorni vlaki proti severu Zdaj je na razpolago samo še provizorično zgrajena železnica ob zapadnem robu Kaspi-
morja in ustja treh velikih rek Volge, Urala in Embe so najbogatejši viri, iz katerih črpa Rusija ribe. Znan je zlasti astrahan-ski kaviar. Tu naiove letno okrog 600.000 ton rib. Iz Astrahana gre pa tudi mnogo lesa po Volgi proti severu
Velik prometni pomen
Prometni pomen Kasp škega morja je torej velik. Nekoliko mu škoduje postopno upadanje morske gladine. Vzrok tega pojava še ni pojasnjen Kaspiško morje leži že 26 m pod gladino Črnega in se je znižalo samo od leta 1910 za 2 metra. Ta naravni pojav ima važne gospodarske posle dice za pristan ške naprave, pomorsk promet in ribolov Kaspiško morje dobiva letno okrog 450 km;f vode; od tega odpade samo na Volgo okrog 250 Km3, 60 do 70 n^a druge reke. 80 do 90 na padavine. 40 do 50 pa na podzemne dotoke Te ogromne množine vode morajo torej vsako leto i7-hlapeti.
Vendo Hitrejše upadanje gladine Kaspiškega morja mora pa imeti še druge vzro ke. Konigsberški geograf dr. Plaetschke je ugotovil, da dobiva zdaj Kasp ško morje iz Volge letno okrog 50 km3 manj vode kakor prejšnja leta Na eni strani porabijo iz Volge več vode kulturne rastline Ker se zadnja ieta umetno namakajo v področju Volge prostrana polja Tu so zgradili velike naprave za prestrezanje snega, ki ga veter ne odnaša «reč v doline in soteske Voda. ki bi jo dobivalo sicer Kaspiško morje iz snega, gre torej v izgubo. Poleg iega so pa zgrajene na ievem bregu Volge, ob Tereku in Kuri velike naprave za umetno namakanje zemlje. Tako gre v izgubo Se 70 km3 vode še nekaj let, pa bo gladina Kasp.škega morja za 4.5 m pod sedanjo Ta izguba na vodi naj bi se nadomestila iz severnih rek Pečore, Vičegde in jezera Bje'oje
Ladjevje
O kaspiškem broaovju ni točnih podatkov. Pc zadnji statistiki je obsegalo 64 petrolejskih ladij s 146 000 br ia okrog 5* tovornih ladij s pičlimi 50 000 br. Temu je treba prišteti še ladje za promet po Volgi, ki so tudi tako velike da lahko vozijo po morju Poleg že omenjenih velikih naftovodov in železniških prog ima Kčsp^ko morje zvezo z Donom :n torej tu. di s Črnim morjem po prekopu Manič
Glavna zveza s Kasplškun morjem 1e pa od maja do novembra 3700 km dolga Volga ter do Vzhodnega in medenega mor ja segajoče omrežje prekopov. Praktičen pomen tega omrežja je bil dokazan že leta 1922 z vožnjo parnika »Pionir« skozi Leningrad, po Volgi preko Kaspiškega morja do iranskega pristanišča Enseli. Zadnja leta je pa postala Volga največja življenj-sk žila in prevozna pot za mineralna olja Rusije. Po nji voz> nad 4500 prevoznih sredstev med njimi nad 1400 parnikov Letni promet znaša že okrog 30 milijonov ton

'?*2£!j253sk2 d?evo?3:3- !e le eSelsso cl^rass^eai, je oa sSesneaa ssabrežju
Najstarejši t: Lfu&l|asslse &:l semeisii&a gsrisafse četavcfcc
Ce smo že opozorili na prvi mestni nasad, ki ga ni več, na vrt za škofijskim dvorcem, je prav. da se spomnimo še najstarejšega ljubljanskega drevoreda. Ohranili so se nam le ostanki najstarejšega m najdaljšega drevoreda ob Ljubljanici na desnem bregu rjaed semeniščem in prisilno delavnico.
Edin! prostor za dr s v ar cd
Ko je padlo mestno oo2.iaje m se je mesto razmahnilo čez stare tesne meje. vendar še ni bilo prostora za večje nasade. Za večji drevored je bil na desnem br.gu Ljubljanice edini prostor. Preproste drevorede v starih časih bi lahko zasledili sicer tudi drugje na sejanjem mestr.cm področju, a v mestu samem jih ni bilo. Raslo je le nekaj lip, a posamezno. Tudi ta drevesa so zavzemala preveč dragocen pio-stor, da bi tam. ko so jih morali podreti, posadili druga Zato pa moramo šteti v čast našim prednamcem. da so uredili drevored na e ;->iiem prostoru, kje; je bilo sploh mogoče saditi drevje ne da oi preveč ovirali promet Vsekakor jim je bila lepota mesta že tedaj pri srcu Da je Ljubljana dobila že v začetku prejšnjega stoletja lep drevored, ima velik pomen tudi za novejše čase; tako se je razvila tradicija mestnega vrtnarstva in težko je reči. al- bi mesto imelo dandanes toliko drevorerlov, če bi meščani že v starih časih ne imeli razumevanja za javne olepšave.
Šolski drevored
Na stari drevored nas je spominjalo še v novejšem času lepo ime: šolsk: drevored, škoda, da se nam ni ohranilo. Spoštovati bi morali bolj preteklost mesta in ohraniti vsaj v imenih, čemur že ne prizanese čas. Drevored je dobil ime po stari gimnaziji, ki je bila v poslopju bivšega samostana na sedanjem Vodnikovem trgu. Na staro gimnazijo nas zdaj več ne spominja nobeno ulično ime. Toda stari drevored je posebno
Vzhodno bojišče: Italijanski protitankovski top ščiti važno železniško križišče
trdoživ; čeprav je izgubil svoje ime in čeprav se cd leta lo leta bolj redči ter ie vedno '«eč trhlih dreves, je preživel celo največjo lmzoi oali smo se da ga bodo podrli ko so začeli sicioti tržnico. Eno vri=to dreves so v resnic, podrli, ker drugače pač ni bilo mogoče saj so stala p-av na kraiu. kjer so sezidali tižnic-o 0~ta'a je pa vrsta kostanjev oh trgu 7 —n drevera ni.~o bila več lepa m ne p--? bno va Kostanju naše polnebje ne prja Kastam hitro ostari. Krošr.ia sr kmalu zredči. ker se veje suše in rade krhajo. Pa tudi deblo začne km:!u trohneti "Kostanjeve drevorede je treba pogosto obnavljati. Vendar so naši vrtnarji tudi večkrat skušali po-mJr^iti ostarele kost?n^e T.-^ko so jih pomlajevali v Zvezdi d3 - bi s? ne zamerili I.mbM-n^rrom ki iim je stara Zv?zdn prirps'a tnko zelo k srcu Pomlajevali so iih tfkr dolgo !rk'er io b!1o kaj sika v narv>} trhlih dr?ves;h ki so ce'o ogrs^la življenje ljudi Končno so jih podrli m z-^ai ?o meš*ani m«nda že preboleli hudo izgubo. o so na h«Ji m-S^n! tudi h-.1'ežnl arb?trktu k- i? oh-^nll veo.i dol starega. Soškega drfvnre^a na Vodn^ko^em trgu pred tržnico. Lom' so vrtnar1"! po-rnJ^Jili stare kortan'" Da bi	p:e-
več ne z^slnnir1?* tr^r.loc ki bi sa ne mo-Pfla uveljaviti kot tektonski element, ie arh't?kt določil koliko 1F* nni pristrl-žeio. ObžagaM so nrecei krošoni kar pa. kakor se ie izkazalo letos, drevju ni škodovalo: drevesa so dobi'a celo novo fzpod-budo da po vere začele bolie zeleneti.
Najnrej so b'!? posajeni orehi
V začetku niso bili v šolskem drevoredu posajeni kostanji. Tu je bil najlepši drevored orehov in tudi dandanes so nekateri načenjali vprašanje, zakaj vrtnarji ne face v drevoredih več orehov, ki so tako lepa drevesa in dajejo dober sad. razrni te Ta je pa orehov les dragocen. Ko so urejevali šolski drevored pred 130 leti. niso 'meli še skušenj, katero drevo se bolje obnese m odločili so se menda po naključju za oreh. Drevored je bil urejen hkrati z vrtom za škofijskim dvorcem ter sta bila prav za prav oba nasada celota. Oreh se je dobro obnesel, vsaj v začetku. Drevesa so zelo dobro rasla, tako da je vrtnar celo opozarjal na pomanjkljivost, češ. kmalu bodo začela jemati svetlobo gimnaziii. Orehi so naglo zrasli ln ko so bili večji, so jih najbrž prav zaradi tesra. ker so bili nrev^p -1 ter so jemali svetlobo, podrli vzdolž gimnazije in semenišča. Vendar drevoreda niso nameravali uničiti. Posadili sc 1'pi a menda niso pomislili, da se tud Upa relo razrase.
Oreh, lipa ali kostanj?
Lipovi drevoredi imajo pri nas tako vnete zagovornike kakor nasprotnike. Nasprotniki lipe trdijo, da lipa najprej odvrže listje ter zelo smeti. Zagovorniki jo pa zagovarjajo, da je najlepše drevo in da nobeno drugo — razen sadnega drevja — med našim domačim drevjem ne cvete tako lepo. Lipovo cvetje je pa tudi zelo cenjeno. Na lipah čebele naberejo mnogo medu. V Ljubljani so nekaj časa res upoštevali lipo ter jo sadili v novih drevoredih. Starejših lipovih drevoredov pa niso obnavljali. Eden starejših lipovih drevoredov v Ljubljan ije na levem bregu Ljubljanice, na Sv. Petra nasipu. Drevesa so tam bolj žalostna, ker so ljudje leto za letom lomili
veje pri nabionju cvetja. Sicer pa lipa zrase košata tudi v Ljubljani. Vrtnarji menda neradi sade v drevoredih drevje, ki daje preveč privlačen sad ali cvetje. V mestih takšno drevje preveč trpi. Zato najbrž tudi m v Ljubljani več drevoreiov orehov, odnosno niso več obnavljali drevoreda na desnerm bregu Ljubljanice. Da se pa oren precej dobro obnese tudi v Ljubljani. nam priča prav najstarejši ljubljanski drevored. Na Poljanskem nasipu ob Ambroževem trgu je menda še nekaj prvih orehov najstarejšega drevoreda. Sicer niso več lepa drevesa, a takšne starosti bi kostanji ne dočakali. Končno je kolikor toliko uporaben tudi les starih orehov, če deblo ni preveč trhlo. Orehu bi morali priznati prednost pred kostaijem, a morali bi ga zaščititi, da bi drevja ne polomih preveliki prijatelji orehovih jedrc.
Nrjstarejši drevored je vzdrževal msgistrat
Da je bil ta najstarejši ljubljanski drevored res mestni, sklepamo iz tega. da ga ie vzdrževalo mesto vsaj prva leta. do leta 1815. Tedaj je oskrbo prevzela uprava pokrajinskega sklada do 1. 1818. Pozneje je vzdi-ževanje prešlo menda zopet na mesto. Vzdrževali so ga dovolj dobro, ker se nam je kljub vsem spremembam ohranil vsaj delno do danes. Orehov je sicer le nekaj, ker so pač sadili namestu njih druga drevesa, najprej lipe, potem pa kostanje. Drevored je preživel regulacijo Ljubljanice, urejevanje in nasipanje nabrežij, določitev nove stavbne črte in vse druge spremembe. Delno je ohranjen tudi še na Poljanskem nasipu med messrskim in šentpetrskim mostom. Poljanski nasip je po večini zelo ozek, zato za drevesa ni bilo prostora. Kjer so zdaj mestne hiše ob Poljanski cesti in nasipu, sezidane v novi stavbni črti, je bil nekdaj Gestrinov vrt. Ostalo je le ime Ge-strinova ulica; to je dvoriščni prehod med mestnimi h šami. Na Gestrinovem vrtu 90 rasli včasih krasni orehi, a podrli so jih že pred več desetletji. Pozneje, še pred dobrimi desetimi leti, je bilo tam nekaj res lepih kostanjev, kakršnih ne najdete kjerkoli v Ljubljani. Kostanje so podrli, preden so začeli podirati staro, enonadstropno hišo in dvoriščne stavbe. Tam je bila mei svetovno vojno nekaj časa mestna aprovi-zacija. Slabo je ohranjen stari drevored med šentpetrskim mostom in cukrarno, tako, da tam skoraj ne moremo govoriti o njem. Pač pa je še precej lep drevored kostanjev med cukrarno in prisilno delavnico. Tam je nabrežje dovolj široko, da drevje ni tako oviralo voznega prometa. Mestni vrtnarji tuli dandanes skrbe. da ohranijo, kjer je mogoče kljub vsem preureditvam stare nasade. Tako tudi obnavljajo šolski drevored, kakor so skušali vsaj delno ohraniti drevored na desnem nabrežju med trimostjem in šentpetrskim mostom. Vendar tam niso mogli več povsod nasaditi drevja, kjer je raslo pred regulacijo nabrežij in kanalizacijskih del, ker bi preveč oviralo promet.
V SOLI
Učitelj hoče v šoli raztolmačlti učencem besedo »počitek«.
—	Mihec, kaj stori tvoj očka, ko pride utrujen lz Ipearne?
—	Pretepe nas vse po vrsti, gospod učitelj. -
Podgane so škodljive
V	mnogih mestih so podgane prava šiba božja. Posebno nadležne so potujoče podgane, ki se selijo v velikih tropih iz kraja v kraj. Nekoliko manjša je domača podgana. Potujoča podgana je prišla v Evropo z bližnjega vzhoda iz Indije in Perzije. Sredi IS stoletja so se začele te velike podgane temeljito seliti. Potovale so z laijami. V Evropo so iih zanesle angleške ladje iz Indije. V Vzhodni Prusiji so se projavile leta 1750., v Parizu pa tri leta pozneje. V švic: so se pojavile šele leta 1809.
Ce lahko o potujoči podgani sploh rečemo kaj ugodnega je to edina niena dobra aslnc.st, da srdito preganja nekolino manjšo domačo podgano ker ji le-ta ni kos, saj je šibkejša. Povsod, kjer se srečata potujoča in domača polgana, nastane med njima boj na življenje m smrt. V njem seveda vedno podleže domača ker je potujoča večja ln močnejša. Potujoče podgane neusmiljeno napadajo in davijo domače, ki jih navadno tudi požro. Drugače je pa tudi potujoča podgana elen najhujših škodljivcev. Podgane delimo v tri vrste: domača, potujoča in vodna. Podgana požre vse kar doseže, od mrhovine do manjših živali. Razmnožuje se zelo hitro. Dvakrat ali trikrat v letu vrže mlaJiče. pogosto 20 naenkrat.
Podgane n'so nevarne samo človeškemu imetju, temveč tudi zdravju, saj prenašajo kugo. Večkrat se je že pripetilo, da so uku-žile s to strašno boleznijo cele pokrajine. Pripeti se tudi, da napadejo podgane mlade domače živali. Zlasti rade se spravijo na perutnino, napadajo pa tudi prašiče. Med prvo svetovno vojno so se večkrat pojavile podgane celo v strelskih jarkih, kjer so postale največja nadlega vojakom.
V	vseh časih so bile podgane enako na slabem glasu. O tem pričajo tuli pripovedke in vraže, ki so se prijele teh ostudnih živali. Tako je med mornarji razširjena vraža, da slutijo podgane brodolom že vnaprej in da zato vedno pravočasno zapuste ladjo, preden se potopi. V prejšnjfh časih se je tudi mnogo govorilo o takozvanem podganjem kralju. Tu pa tam naletimo namreč na večje trope podgan, ki imajo repe tako zraščene skupaj, da se ne morejo več premikati. Ker pa žive, ne da bi mogle same skrbeti za hrano, moramo domnevati, da jih hranijo druge podgane. Tako je nastala vraža o podganjem kralju, ki naj bi vladal tej golazni. Podganji kralj naj bi bil tak trop z repi skupaj zraščenih podgan. Take podgane kurijoznosti so že večprat našli. Najbrž zrasto podganam repi skupaj v mladosti, kar je posledica bolezenskega izločanja lepljive tekočine iz njihovih repov.
Novi madžarski proračun
Madžarski parlament je obravnaval prejšnji teden novi državni proračun. Na vrsti so bili proračuni industrijskega, pravosodnega., zunanjega ministrstva in ministrskega predsedstva. Ta teden pa pridejo na vrsto proračuni drug'h -ministrov. Sledila bo splošn adebata, ki bo zahtevala več sej. Finančni minister Remenyi-Schneller je pripravil osnutek zakona o davku vojaške službe oproščenih in osnutek zakona o oddaji ži lovskega premoženja. Vlada pripravlja nove ukrepe, s katerimi bo na novo urejena delovna obveznost Židov. Obetajo se tudi novi ukrepi na polju preskrbe in prehrane prebivalstva.
Humunske spccmnske znamke
Ob prvi obletn;ci zasedbe Bukovine in Be-sarabije ter rumunske uprave v Transdnje-striji je izdala rumunska poštna uprava za vse tri nove pokrajine serijo posebnih znamk. Te znamke bodo v prometu do 1. decembra. Cisti izkupiček od njih se bo porabil v socialne namene.
Delavske kuhinje
na Slovaškem
Osrednja zveza hrvatskih industrijcev je sporočila glavnemu preskrbovalnemu uradu, da bodo organizirane v vseh industrijskih podjetjih delavske kuhinje. Glavni preskrbovalni urad je sklenil dodeliti vsem industrijskim podjetjem, ki zaposlujejo nad 50 delavcev posebne obroke moke, kruha, stročnic umetnih maščob in mesa.
Setev ozimine na Slovaškem
V okviru raiznih pospeševalnih ukrepov za povzdigo kmetijske proizvodnje na Hrvatskem je bila pokrenjena tudi akcija za čim večje jesenske posevke. Izmenjanih je bilo 20.000 ton dobre semenske pšenice in rži, ki so jo zamenjali za manjvredno ž;to. Tako so dobili kmetje dobro semensko žito. 2.000 ton dobre semenske rži je uvozila Hrvatska iz Nemčije. Domače semensko žito je bilo pa skrbno očiščeno in pripravljeno za setev.
Stare modrosti
življenje je dar nam ve, toda lepo življenje je dar modrosti. Gr š k i pregovor žensko nestanovitnost napadamo samo tedaj, kadar smo mi sami njena žrtev.
N e zn an ee
ženska narava je kakor morje: popusti pod najrahlejšim in najmanjšim pritiskom, a junaško prenaša najtežja bremena.	N e z n a ne e
Prijatelj, pomagaj mi £z nevarnosti, šele potem drži prfdge! Lafontaine Oni, ki sem jim napravila najveC do* brega, so mi zadali največ gorja.
Sapho
Malo jih je, ki brez zavisti gledajo srečnega prijatelja. *	A i s h i 1 o s Mož je poslednja udomačena žival — svoje žene. D u r a d t Sodelovanje v lepoti narave zaradi lepote same je vedro znak dobrote. Kant V kolikor dub opazuje večno stran, v toliko sam sodeluje v večnosti.
Spifcoza
Slovaška pospešuje
gradbeno delavnost
Predpisi o pospeševanju gradbene delavnosti na Slovaškem se bodo zdaj Izpolnjevali. Parlamentu je bil predložen zakon o pospeševanju gradbene delavnosti. Državna garancijska posojila v bodoče ne bodo smela presegati 70% gradbenik stroškov. To bo veljalo tudi za gradbene kredite. Pač bo pa država zvišala za pospeševanje gTadbene delavnosti namenjena denarna sredstva od 100 na 200 milijonov kron.
Ha lomo ostali pozimi zdravi
Ali so nezakurjene spalnice nezdrave? — Kako bi iiaj zračili sobe — Utrdimo se!
Ljubljana 26. novembra
S kurivom moramc varčevati, zato tudi ne bomo kurili v .^obah. vsai v spamicah ne. Nekateri sice* kurijo že zdaj tudi v spalnicah, ker mislijo, da bi v mrzli sobi sploh ne mogli spati Mars kje pa niso nikdar kurili v spalnicah čeprav jim n bilo treba varčevati s kurivom Tudi lan- med najhujšem mrazom ko se ie živo "rebro skrčilo tudi v sobnih toplomerih izpod le-dišča, niso kurili Kljub temu so ostali zdravi in cv kater; pravijo, da se niso vso zimo prehladili. že tradicija ie, da sc številne iiia?ke sobe v metu vso zimo nezakurjene, čeprav se u ijak; v nj:h tudi učijo, ne le spijo V takšn;h sobah res n1 prijetno sedeti pri delu dolgp ure. ko moraš pihati na prste, da ti pero ne pade .z rok. Spanje je pa v hladni sobi prijetno, samo odeti se moraš dobro.
Nekateri mislijo, da nezakurjena soba ni priporočljiva ''udi za spalnico, češ da se v nji človek ponoči preladi. Če se pa že ne prehhladiš med spanjem, nalezeš nahod, ko se slačiš ali ko je treba zjutraj iz tople odeje. V resnici se marsikdo prehladi v mrzli spalnici. Toda tudi v zakurjenih sobah se prav tako lahko prehladiš Najbolj pogosto se ljudje prehlade med spanjem; razkrijejo se in ko se zbude ter popravijo odejo, je navadno že prepozno. Zjutraj vstaneš s težko glavo, v griu te skeli in začno se vse tiste z nahodom nerazdruž-ljive neprijetnosti. Tako se med spanjem prehladi mnogo ljudi ne glede na to. ali je palnica zakurjena ali ne Ce trpe zaradi prehlada še holj pogosto tisti, ki spe v zakurjenih spalnicah je treba to pripisovati njihovi m >hkužnosti. Telo n< tako odporno proti mrazu zato te tudi na prostem mnogo bolj zebe in se prej prehladiš V zakurjeni spalnici je pa tudi zvečer sorazmerno .Toče m od^ja se ti zdi pretežka. Razkrila? se cudl n.ed spanjem, ker t' je vroče x proti jutru se soba ohladi in odeja je pre'ahka. pt se mod spanjem tem prej prehladiš.
Nedvomno je ooij priporočljivo spati v nezakurjeni spalnici že zaradi boljšega zraka V zakurjeni sobi porab; ogeni mnogo zraka in kolikor toliko prrde med sobni zrak tudi škodljivih plinov. Zato nas pogosto zjutraj boli glava, ko vstanemo v zakurjeni spalnici. V spalnici, zlasti če ni prostorna, se mnogo zraka pokvari ponoči že zaradi dihanja. Topel zrak je redkejši in manj čist, zlasti še, ker pri segrevanju kroži in dviga prah. Ugotovljeno je, da začne zrak dvigati prak s peči že pri 23 stop. Zelo nezdravo je spati zlasti v spalnicah s slabimi pečmi, ki iz njih uhaja ogljikov monoksid. Š tem plinom se ljudje pogosto zastrupljajo, včasih celo smrtno. Najbolj nevarne so železne peči s slabimi cevmi, železne peči, zlasti starejših modelov, niso priporočljive tudi zaradi tega, ker ne drže toplote; ko zakuriš, je nekaj časa neznosno vroče, potem se pa zelo naglo ohladi, tako da ni čuda, če se prehladiš.
Kdor je pa bil vajen spati v zakurjenih spalnicah, se ne more tako lahko navaditi na mrzlo sobo in hladno posteljo. Marsikdo se bo moral vaditi vso zimo in ko se bo navadil, bo že toplo. Zdaj je že malo prepozno, da bi se začeli utrjevati. Začeti bi bilo treba,, dokler je bilo še topleje. Zdravniki priporočajo umivanje z mrzlo vodo, česar se marsikdo tako boji, zlasti ko je mraz. Mrzia voda je prav za prav bolj namenjena samemu utrjevanju kakor
umivanju, ker se z njo ne moreš dobro umiti. Umivanje z mrzlo vodo je res zelo potrebno za utrjevanje. Mrzla kopel človeka zelo poživi ter osveži. Krvni obtok je boljši in zelo dobro se počutiš, ko te začne po umivanju prijetno greti po koži. Ko potem stopiš na prosto, ne čutiš mraza. Ce se umiješ zvečer z mrzlo vodo preden greš spat v hladno spalnico, te tudi ne bo treslo v hladni postelji. Telesno urievanje je mnogo bolj potrebno, kakor da kurimo v spalnicah. Kdor se bo primerno utrdil, si pač ne bo več želel, da bi spal v zakurjeni spalnici.
Nekateri se sprašujejo, ali naj tudi dojenčki spe v nezakurjeni spalnici. Dojenčki so nedvomno še bolj občutljivi kakor odrasli in ni mogoče kratkomalo priporočati, naj bo tudi otroška soba mrzia. Upoštevati je treba, da moramo otroka pogosto previjati tudi ponoči in da ga začne zebsti,
ker je moker. Revnejše družine Imajo manjša stanovanja; otrok navadno tudi spi v sobi, kjer biva podnevi. Ce pa že ni treba zakuriti, da bi bila soba topla ponoči, je za otroka prehladno, če ne kurimo podnevi. Vsekakor W soba za dojenčka ne smela Diti prevefi mrzla.
Da bi bila stanovanja kolikor mogoče topla pozimi, bi jih morali znati tucL pravilno zračiti. Nekateri meščani ne poznajo nobene mere pri zračenju. Tudi pozimi zračijo spalnice dolge ure, včasih celo po ves dan. Zaradi tega se zidovje zelo ohladi in sobe so tem bolj mrzle. Vedeti moramo, da se zidovje ohlaja ta segreva mnogo počasneje kakor sam zrak v sobi. Tako je zidovje še tedne sorazmerno toplo, ko je zunaj že občuten mraz. ter še izžareva toploto — seveda pri zmernem zračenju. Soba je dovolj prezračena, če je okno odprto 5 do 10 minut. Sicer se pozimi, zlasti, ko je velika razlike v zunanji in notranji toploti izmenjava precej hitro tud; pr* zaprtih oknih; težji, gostejši zrak pritiska v sobo, zlastj še, ker se nobeno okno her-metično ne zapira. Sob. ki ne kurimo res ni treba zračiti s takšno vnemo kakor delajo gospodinje ki ves dan razstavljajo posteljnino na odprtih oknih.
1 Židje morajo delati
židje sami pravijo da se počutijo v novih razmerah dobra
Iz Slovaške je bilo sredi tekočega leta izgnanih mnogo Židov. Do konca leta hočejo izgnati še ostale žide Tisti židje, ki so še ostali na Slovaškem, skušajo vzbuditi med arijskim prebivalstvom sočutje in usmiljenje da bi j m ne b lo treba zapustiti domov V zvezi s tem je priobčilo glasilo borbenih Slovakov »Naš boj« zanimiv članek, iz katerega posnemamo nekaj misli in podatkov.
Ko so pričele naše oblasti izganjati Žide. je nastalo mnogo vrišča in sočutja. V domišljiji mnogih ljudi straši še zdaj slika strahotnega ravnanja z Židi v novih razmerah Nočemo tu načenjati vprašanja, da li so se zgražali mnogi teh farizejev tudi takrat, ko so se morali naši Slovaki pod pritiskom lakote in bede izseljevati v Daljno Ameriko. V odgovor tistih, ki se tako farizejsko zgražajo nad izgonom Židov. naj podamo tu dejansko sliko njihovega novega bivališča. Izgnani židje so zdaj samo še delovna moč in za to je v splošnem interesu, da živi ta delovna moč v razmerah, ki jamčijo za čim večjo storitev.
Zidje imajo svoje rabine, zdravnike, policijo in uradnike, krščeni pa celo svojega svečenika. Seveda jim ie grenka resničnost to kar jih je doletelo. Vendar so se pa priučili redu in točnosti. Sami pripovedujejo, da se še nikoli niso počutili tako dobro, kakor v novih razmerah. Tu ne morejo več uganjati svojih sleparij in lopovščin. Celo ne sovražijo se ne. ker so vsi enaki in če še čutijo kaj razlike med seboj, ie to samo spomin na nekatere bogate žide. ki so ostali na Slovaškem Ti bi zelo radi imeli žide med seboj
Mnoge naše !"ud- 7?.n!m" tud'' vnmšr>-nje. da-li so židje kdaj izrazili željo da bi dobili svečenika. Mi smo dobili odgovor, da židie niso nikoli izrazili take želje. Ce imajo svečenika, je to samo posledica ukrepa oblasti Nova židovska domovina, ki jo upravljajo židje sami. ie pod strogim nadzorstvom oblasti. Ni se treba bati. da bi katerikoli žid umrl od lakote 2;die imajo na razpolago toplo vodo. posebno
otroško kuhinjo, kjer se kuha za otroke in bolnike, oni dobivajo meso, mlekc in sočivje. Težko je seveda odstraniti nesnago. ki so je židje vajeni. Pa tudi to gre. V Ghettu so trgovine in celo židovsko tovarno najdemo tam. Zidje se preživljajo z delom in njihov vrhovni sodnik Moszak Merin dobiva mesečno plačo.
Zidje so se hitro vživeli v nove razmere. Spoznali so. da jim koristi še največ delo. s katerim se preživljajo. Morda bi utegnil kdo misliti, da je Slovaška izgubila z izgnanimi židi mnogo delovnih moči. To bi pa bila le površna sodba, kajti cilj izgona židov ima svoje korenine v globjih nagibih. Treba je bilo židovski element povsem izolirati od narodnih skupnosti v Evropi. S tem je bil preprečen vsak poskus židov, vplivati politično, gospodarsko in družabno na razvoj vojne, in ustanovitev nove Evrope. To je bilo idealno doseženo z izolacijo. Zato bo Slovaška v svoji zgodovini Nemčiji dolžna večno zahvalo za pomoč pri osvoboditvi od židovskega zajedalskega elementa. Sicer se je pa izpolnila samo davna želja slovaškega naroda, ki je skušal iznebiti se židov tudi v preteklosti. Kar spomnimo se naših političnih voditeljev, ki so poslali žide v Bi-robidžan. da bi ne mogli več izkoriščati slovaškega naroda.
fHtnavita naročnino!
Odjemalcem »Jutra" na Hrvatskem in v Srbiji
Razmere nas silijo, da na novo uredimo cene za naročnino in podrobno prodajo »Jutra« tudi v inozemstvu, čeprav smo se le težko odločili za ta korak.
Na ozemlju Nezavfsne Države Hrvatske bo od 1. decembra dalje znašala cena »Jutru« v podrobni prodaji 4 Kn za izvod, naročnina pa 'Mj Rn mesečno.
Na ozemlju Srbije so cene »Jutru« 4 Din za izvod v podrobni prodaji in 96 Din za mesečno naročnino. Nove cene so v Srbiji v veljavi že od 1. novembra.
Prepričani smo. da bodo naročniki in kupovalci našega lista s polnim razumevanjem sprejeli naš ukrep, ki nam ni bil lahek, in da nam bodo tudi v bodoče ohranili svoio naklonjenost Mi s svoje strani bomo storili vse. da iim naredimo list kar najbolj zanimiv in privlačen.
V Nezavisni Državi Hrvatski oskrbuje razpečavanje »Jutra« tvrdka Press-Import, Zagreb, Katančičeva 3 (tel. 22-557 in 22-558; poštni čekovni račun 31.935) V Srbiji opravlja iste posle podjetje Pressa A. G.. Beoerad. Vlajkovičeva 8 (tel. 25-552 — 25-555; noštanski pre-tinae 630).
Interesenti na Hrvatskem nai izvoliio naslavljati na nrvo, interesenti v Srbiji pa na drugo tvrdko vse prijave. naročila reklamacije m SDloh vse zadeve, ki se tičeio razpečavania našega lista.
Uprava „Jutra"
UspesfiG ^giasevanie le v >Jutru<'
»JUTRO« ZAVARUJE!
M •ililllllli.i!:i,.
OGLEJTE SI RAZSTAVO
99
M AGR A"
| INDUSTRIJA LESNIH IZDELKOV — PRI TVRDKI:
ANTON KRISPER
1 IGR.ACE: MESTNI TRG | LESNI IZDELKI: STRITARJEVA ULICA
»MAGRA« GRADBENE KARTONE NABAVITE PRI TVRDKAH:
Anton Krisper Albin Engelman »Ciciban" I	M. Pakič
Ivan Samec S. Rebolj
i ii r; i »flitf run« »j u i n j u 11 u i »i j i u j t j i čil 111 trnii jf i uif u ijmo 11 x »tiu»«i uj u n i n »m; ;in ii; i ru f u »ti ? n rti^f i mi r mr 11 tm h r - -: n n nmn u f rtm rmm f irnin i rf i»irmi u rnn 11 n i ai f <.;.. n j > m »i i iui »tnniMt i tu 11 ^: ii^ i u i; m i tiiiii mumummiTr -
U)
perit prodaia 1
R. SEVER, Mariiin tna 2 !
t
L
z modernim portalcm v najstrojžem centru Ljubljane oddam Primeren za vsako stroko. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Glavna poŠta«.
'□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□L:
Neizmerno užaloščeni sporočamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je umrl naš iskreno ljubljeni soprog in atek. gospod
Sirec Ivan
zvaničnilt drž. žel. v pok.
27. t. m., previden s tolažili sv. vere.
Pogreb blagega pokojnika bo v nedeljo. dne 29. novembra 1942, ob pol 4. uri popoldne iz kapelice sv. Petra na Žalah k Sv. Križu.
t
Nepričakovano nas je zapustil nas očka, gospod
Reitiic Jernej
policijski nadzornik v pok.
Pokopali ga bom0 v nedeljo, dne 29. novembra 1942 ob 3. uri popoldne iz kapelice sv. Krištofa na Žalah k Sv. Križu.
Ljubljana, Trieste, Radovljica,
dne 27. novembra 1942.
Žalujoča soproga IVANA, EGON, ANICA, otroka in sorodstvo.
|j GALANTERIJA
[Ivan Samec,
|	Ljubljana	S
| DAMSKO MOŠKO	|
|	m OTROŠKO PERILO |
M!!l!Mli!'!MIII!iW
Ca S« f» Si
OOMPAGN1A ESPORTAZIONE IM-PORTAZIONE SEMENTI AGRI-COLE — DRUŽBA ZA IZVOZ IN UVOZ POLJEDELSKIH SEMEN
'Jrgamsmc economico della Confederazione Fascista del Commercianti per il commercio coll estero delle sementi e bulbi da destmarsi alla semina agri-cola. Vi fanno parte come so-cie tutte le Ditte Italiane ope-ranti nel ramo airimportazione , ed all'esportazione.
Per tnformazionl serivere-
Gospodarski organ Fašistične korporacije trgovcev za trgovino z Inozemstvom s semeni in gomolji namenjenimi za setev v poljedelstvu. Člani so vse italijanske firme, ki se bavijo z uvozom tn izvozom. Po pojasnila pišite na:
C. E. L S. A. — Vis Aits^-Ola 11 — Bslogna
Nov naslov:
Frančiškanska ul. 3.
"k
PREVODI IN VLOGE
v italijanščini
PISARNA L. VOLČIČ Knafljeva 13
VSAK
naš naročnik ie zavarovan
ALI
ste poravnali naročnino?
Za izraze sočutja in sožalja ob smrti našega ljubljenega soproga, očka, brata, strica in svaka, gospoda
Jerneja čeme
hotelirja in posestnika
izreKu.no našo najiskrenejšo zahvalo.
Posebno zahvalb smo dolžni darovalcem krasnega cvetja in vsem, ki so pokojnika spremili v tako častnem številu na zadnji poti.
LJUBLJANA, dne 28. novembra 1942.
Globoko žalujoča soproga FRAN JA z otroci
Zahvala
Za vse izraze sočutja in sožalja ob priliki smrti našega dragega soproga, ateka itd., gospoda
Franca Ocvirka
mesarja in posestnika
izrekamo našo najiskrenejšo zahvalo.
Posebno zahvalo smo dolžni ljubljanskemu županu gospodu generalu Leonu Rupniku, ki je s svojo udeležbo pri pogrebu počastil spomin pokojnika; nadalje gg. stanovskim tovarišem, darovalcem krasnega cvetja in končno vsem, ki so pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Vsem Bog plačaj!
Sveta maša zadušnica bo v župni cerkvi sv. Petra v Ljubljani dne L dec. 1942. ob 7. uri.
LJUBLJANA, dne 27. novembra 1942.
Globoko žalujoča soproga z otroci
Urejuje: Davorin Ravljen — Izdaja za konzorcij »Jutra«: Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran — Za inseratni del je odgovoren; Ljubomii Volčič — Vsi v Ljubljani