Po drugi skupščini
Zveze delavskih in ljudskih univerz
Druga skupščina Zveze delavskih in ljudskih univerz Slovenije v preteklem mesecu ni vnesla bistvenih novosti v nadaljnjem razvoju teh naših najmlajših izobraževalnih ustanov, ker so si le-te z vse večjim prilagajanjem svoje dejavnosti konkretnim potrebam in pogojem svojega dela že prej dokaj jasno začrtale svoj program in razvoj. Bržčas pa je bila pomembnost skupščine v tem, da je s prikazom dosedanje dejavnosti delavskih univerz in tudi kritičnim razmišljanjem o njej potrdila pomembnost njihove vsestranske izobraževalne dejavnosti, dejavnosti, s katero so se delavske univerze kot poklicne izobraževalne ustanove uvrstile kot enakopraven in enakovreden član v naš vzgojno-izobraževalni sistem. Njihova dejavnost je postala nepogrešljiva v času, za katerega je značilen dinamičen druž-beno-ekonomski in politični razvoj.
Preveč bi bilo na tem mestu govoriti o vseh problemih, uspehih, načrtih in potrebah, ki spremljajo in stoje pred delavskimi univerzami in o katerih so razpravljali tudi na skupščini Zveze, pred njo in po njej pa tudi mnogo pisali. Tudi nasploh mnogim prosvetnim delavcem prene-katera od teh vprašanj niso neznana, ker so neposredno spremljali oziroma sodelovali v njihovi vsakodnevni delovni praksi, saj dobro polovico sodelavcev delavskih univerz predstavljajo prav prosvetni delavci. Vendar pa se tudi med prosvetnimi delavci opaža še vedno dokaj nerazumevanja in napačnega pojmovanja o vlogi in delu delavskih univerz, ozkih gledanj na smisel izobraževanja odraslih, ki ga spremlja mnenje, da je izobraževanje možno le v okviru klasičnega šolskega sistema. Medtem pa ocenjujejo delo, ki ga več ali manj delavske univerze uspešno opravljajo, kot brezperspektivno, kot neko trenutno dejavnost, ki jo terjajo le naše trenutne potrebe oz. jo je izzval predvsem v preteklosti prepočasen razsoj rednih šol. Ob takih gledanjih na delo delavskih univerz se pojavljajo tudi iste ocene o izobraževalnih centrih v gospodarskih organizacijah, le da je njihova dejavnost še mnogo bolj nepoznana in jo kot tako smatrajo za nepovezano z našim izobraževalnim sistemom, zaprto v posamezna podjetja in tudi kot stvar, ki zadene izključno interese posameznih gospodarskih organizacij.
Nemogoče je naš izobraževalni sistem gledati izolirano le skozi eno obliko, nanj je treba gledati kot na celovit izobraževalni sistem, ki ga sestavljajo izolirane oblike in sistemi.
Nagel ekonomski razvoj, modernizacija proizvodnje, delitev dela in na drugi strani spremembe družbeno ekonomskih odnosov z razvojem sistema družbenega samoupravljanja postavljajo proizvajalca v družbeni položaj, ki terja od njega vse bolj poglobljena strokovna, splošna družbenopolitična in ekonomska znanja, ki jih mora nenehno izpopolnjevati in širiti. Takim novim kvantitet-nim in kvalitetnim izobraževalnim potrebam redne šole niso in ne morejo v celoti zadostiti. Sam razvoj je torej zahteval nove oblike in metode, ki naj bi skupaj z že ustaljenimi in seveda obenem ustreznimi bile kos iz dneva v dan porajajočim se zahtevam.
Izobraževalni centri v podjetjih in ustanovah so z izobraževanjem in usposabljanjem na delovnem mestu prevzeli del nalog, predvsem s področja potreb po specifičnih osnovnih in dopolnilnih strokovnih znanjih, za potrebe posameznih podjetij oziroma ustanov, medtem ko so prav delavske univerze tiste, ki naj '' dopolnjevale vrzeli, ki obstajajo med izobraževalnim delom rednih šol in izobraževalnih centrov. Te vrzeli so najbolj občutne prav na področju družbene vzgoje in je zato to tudi osnovno področje delovanja delavskih univerz. Vrzeli, ki so nastajale med izobraževalnim delom šol in na drugi strani izobraževalnih centrov, so bile predvsem v začetku zelo občutne. Pred delavskimi univerzami so se odprle tako široke potrebe in dejavnosti, da delo le-teh, ker niti niso imele izkušenj niti urejenih pogojev za delo, ni moglo biti po-
globljeno, dovolj sistematično in zato včasih tudi ne v celoti smotrno. Delavske univerze so pač zaorale ledino v področje izobraževanja odraslih, ki doslej ni bilo razvito, vendar pa nujno potre po. Ko so začele prevzemati dejavnost izobraževanja odraslih, si niso nikoli lastile edine pravice za to delo. Nasprotno, spodbujale so šole in izobraževalne centre, r prevzamejo del teh odgovornosti in jim v tem tudi nudile pomoč. Tako so bile delavske univerze prve, ki so organizirale oddelke za odrasle pri rednih šolah, čeprav bi to bila naloga šol samih, ki pa zato ali niso čutile potrebe ali pa niso bile sposobne. Danes je drugače, šole so začele prevzemati te oddelke in so jih delavske univerze praktično zadržale le v krajih, kjer takih šol ni, so pa potrebe in možnosti za organizacijo.
Nasploh pa bodo delavske univerze še nadalje v skladu s potrebami in željami posameznikov, gospodarskih organizacij in ustanov, upoštevajoč razvitost in de-
SEJA PREDSEDSTVA REPUBLIŠKEGA ODBORA SINDIKATA PROSVETNIH IN ZNANSTVENIH DELAVCEV LRS
KAŽEJO SE PRVI USPEHI UVAJANJA NOVEGA SISTEMA
Predsedstvo republiškega odbora Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev Slovenije je na svoji seji dne 12. aprila 1962 razpravljalo o položaju vzgojno-izobraževalnih ustanov, ki je nastal po uveljavljanju zakona o finansiranju šolstva in spreminjanju teh ustanov v samostojne družbene ustanove, in ugotovilo:
Prosvetni delavci so v zadnjih mesecih preteklega leta, predvsem pa v prvih mesecih letos, pospešeno delali in se zavzemali za izboljšanje materialnega položaja šol in hkrati za spreminjanje iz državnih v samostojne družbene ustanove. Začetne težnje po izboljšanju osebnega položaja prosvetnih delavcev, ki je zaradi togega administrativnega sistema precej zaostal za družbenim razvojem in je bil vedno bolj pereč, so dobile širšo družbeno osnovo.
Prosvetni delavci so se zavedeli, da napredek šolstva ni odvisen le od izboljšanja osebnih prejemkov, pač pa od izboljšanja celotnega materialnega položaja šol in njihove družbene samostojnosti. Take težnje prosvetnih delavcev je podprla široka družbena javnost, predvsem pa družbeno-politične organizacije. Pri uvajanju novega sistema je največ težav povzročila stara administrativna miselnost in težnje posameznikov v vrstah prosvetnih delavcev in izven njih, da bi ostali pri starem sistemu in bi le v okviru tega znatneje povečali obseg sredstev. Ni potrebno posebej razlagati, da v našem družbenem sistemu take težnje himajo perspektive, niti se ne morejo uveljaviti. Nagrajevanje človeka po njegovem delu je že dolgo časa tudi v vrstah prosvetnih delavcev zelo aktualno. To je možno le v novem sistemu, v katerem kolektiv sam odloča o vred-
Eden izmed sodobnih načinov izobraževanja: televizijski sprejemnik v klubu v Velenju
nosti posameznikovega dela. Proračunski sistem finansiranja je bil preveč tog, da bi lahko upošteval vse specifičnosti in probleme socialističnih družbenih teženj v šolstvu.
II.
Napori prosvetnih delavcev in političnih organizacij, zlasti SZDL in sindikatov, za vskladitev šolstva z ostalim družbenim razvojem so že v kratkem času pokazali lepe rezultate. Kolektivi v učno-vzgojnih ustanovah so začeli spreminjati notranje odnose s sprejemanjem dokumentov o ureditvi nagrajevanja, delu in življenju ustanove. Večji ali manjši uspehi pri tem so odvisni od kolektiva samega, vplivali pa so nanje tudi zunanji činitelji. V tistih komunah, kjer so začeli uvajati objektivna merila že pri razdeljevanju sredstev občinskega sklada za šolstvo, se je to poznalo tudi v posameznih ustanovah, ki so zato pri notranji delitvi sredstev dosegle boljše uspehe. Občinski ljudski odbori so pokazali razumevanje za probleme šolstva in si prizadevali, da izboljšajo materialni položaj vzgojno-izobraže-valnih ustanov. Največje uspehe so dosegli v komunah, kjer so si prizadevali odgovorni činitelji in prosvetni delavci najti čimbolj-šo rešitev. Kjer tega sodelovanja ni bilo in se je odločalo mimo prosvetnih delavcev, pa so uspehi mnogo slabši. Povsod, kjer so seznanili ob sprejemu družbenega načrta komune prosvetne delavce s celotno problematiko in jim dokazali, da so rešili vprašanje šolstva tako, kakor so ga z razpoložljivimi sredstvi najbolje mogli, so prosvetni delavci to sprejeli z razumevanjem, pa čeprav ni bilo mogoče rešiti že v prvem letu materialnega položaja šolstva tako* kot bi bilo potrebno. Za ustrezno rešitev bi potrebovali skoraj v vseh komunah večja sredstva, kot pa jih imajo. Smatramo, da je kljub temu dosežen napredek že s tem, da so dali prednost temu vprašanju in si začrtali smernice za nadaljnje načrtno izboljšanje materialnih pogojev šolstva. Tu-
javnost ostalih izobraževalnih ustanov, razširjale izobraževalno dejavnost na vsa področja izobraževanja odraslih.
Delavske univerze kot vse ostale izobraževalne ustanove pa bodo morale narediti mnogo več na izpopolnjevanju in prilagajanju načinov in oblik učenja odraslim ljudem. Še vse preveč opažamo mehaničnega prenašanja osnovnošolskih oblik in metod pri poučevanju odraslih. Marsikje opažamo za odrasle iste programe, kot jih ima mladina v rednih šolah. Neupoštevanje pridobljenih znanj in izkušenj, ki jih odrasel človek pridobiva v praksi, odbija in mu jemlje voljo do nadaljnjega izobraževanja. Zato je skrajni čas za sistematično proučevanje področja andragogike, metodike in psihologije dela z odraslimi ter znanstveno pridobljene izsledke in izkušnje prenašati na praktično delo.	Blai. Matekovič
Razprava o delu samoupravnih organov na zborovanju v Logatcu
Na osemletki v Zireh so še 30. marca zbrali učitelji in profesorji logaške občine. Na svoje zborovanje so povabili tudi predstavnike občine in predstavnike družbenih in političnih organizacij.
Glavna tema zborovanja je bila razprava o delovanju samoupravnih organov v šoli in sestava samoupravnih predpisov (pravila šol, pravilniki o kategorizaciji delovnih mest, o delitvi dohodka in osebnega dohodka). Iz razprave je bilo razbrati, da so večino samoupravnih predpisov sestavili že na obeh popolnih
osemletkah (Žiri in Logatec), okoliške šole pa so v tem pogledu nekoliko zadaj. Udeleženci zborovanja so bili mnenja, da na manjših (eno in dvooddelčnih šolah) ne bi določali osebnega dohodka s pravilniki, ampak bi bilo boljše, če bi to uredili s pogodbami med učitelji in šolskimi odbori. Zaradi tega bo občinski svet za šolstvo kmalu sklical predstavnike šolskih odborov in jih seznanil z novimi načeli v finansiranju šolstva. Predstavniki šolskih odborov naj bi se tudi dogovorili za enotna načela delitve osebnih dohodkov učiteljev na niže organi-
Centralne delavnice za tehnični pouk v Ljubljani?
Povsod v svetu postaja vprašanje tehnične vzgoje mladine predmet razprav in poizkusov; spričo nezadržnega napredka tehnike, ki prodira na vsa področja vsakdanjega življenja, rešujejo to vprašanje na različne načine, kakor jim pač dovoljujejo možnosti in kakor so kje podjetni.
Pri nas se doslej v tem pogledu ni dosti storilo, ali bolje: z učnimi načrti smo sicer uvedli v osnovne šole tehnično vzgojo, ponekod so se pokazali celo že uspehi, kot zatrjujejo, čeprav je to delo še vedno v zametkih in odvisno od mnogih učiteljev. Lani so poskušale tudi nekatere gimnazije z uvedbo prostovoljnega tehničnega pouka, in tudi že ugotovile, da so »uspehi presenetljivo dobri-«: da se je spremenil odnos mladine do dela sploh( tako
pr.
moščanska gimnazija v
Ljubljani); vendar pa se je v letošnjem šolskem letu stvar kon-
čala ob pomanjkanju sredstev in primernih delovnih prostorov.
Kljub težavam, ki so se pojavile pri uvajanju tehničnega pouka v gimnazije, pa bo treba nekaj storiti. Ravnatelji petih ljubljanskih gimnazij se prav dobro zavedajo tega; na nekaterih posvetovanjih, ki so bila v zadnjem času posvečena tem problemom, (posvetovanja je pripravil Okrajni odbor Ljudske tehnike, ki daje iniciativo za ureditev teh vprašanj) so povedali svoje dosedanje izkušnje in mnenja glede tehničnega pouka v njihovih zavodih. Na j več j a težava pri vseh so pač prostori — primerne delavnice, ki bi bile opremljene, kakor ustreza vzgoji mladine, ki se bo kasneje vključila v proizvodni proces moderne industrije, ali pa čeprav se skuša samo seznaniti s tem procesom in z nekaterimi njegovimi pojavi in bo kasneje odšla v druge poklice. Za takšne delavnice, ki bi bile skupne za
vse ljubljanske zavode, je izdelan tudi še podrobnejši predlog z vsemi utemeljitvami, ki so vsekakor na mestu; sredstva bi se ekonomičneje uporabila v enem centru, pouk v takih delavnicah bi bil za družbo mnogo cenejši (kakor če bi bil razbit na posamezne zavode), lahko bi izbrali najboljši učni kader, ki bi izdelal tudi metodiko tehničnega pouka. Razen teh in še drugih prednosti enotnih centralnih delavnic, bi bilo lahko dokaj smotrneje urediti tud problem usmerjanja mladine v poklice.
Važno pa je, kar poudarjajo naši pedagogi: potrebno je začeti, resno s tem delom, ne poskušati z diletantizmom in izvajati zahteve tehničnega pouka le formalno. Mladina ima dovolj smisla za tehnične pridobitve, zahteve časa so nujne, zdaj bo morala družba ustvariti primerne pogoje za racionalen, sodoben tehnični pouk naše mlade generacije.
ziranih šolah. Na osemletki v Zireh so že v začetku tega leta izvolili svet delovnega kolektiva in njegov upravni odbor. Ta organ se je v svojem delu že precej dobro uveljavil, saj je prav njegova zasluga, da ima kolektiv te šole že od začetka tega leta urejene mesečne prejemke v skladu z novimi načeli finansiranja šolstva.
Obravnavali so tudi politiko občinskega ljudskega odbora do šolskega sklada. Čeprav sklad nima na razpolago mnogo sredstev, je vendar ljudski odbor pokazal veliko razumevanje za probleme šolstva, saj je logaška občina med prvimi v Sloveniji sprejela odlok o kategorizaciji šol. V primerjavi z ostalimi dejavnostmi in družbenimi službami bo dala občina letos okrog 50 % vseh proračunskih sredstev za potrebe šolstva.
Ko so govorili o uvedbi 15 °/o dopolnilnega proračunskega prispevka, ki ga plačujejo tudi prosvetni delavci, so se s tem strinjali, Slišati pa je bilo pripombe, da je bil predlog odloka na zborih volivcev delavcem slabo tolmačen. Njegovo tolmačenje na nekaterih zborih volivcev je namreč izzvenelo tako, kot bi bilo teh 15 °/o namenjenih za povečanje osebnih dohodkov učiteljem, čeprav gre od tega v sklad za šolstvo le 5 "/o.
Na zborovanju so sprejeli sklep, da bodo vsi šolski kolektivi pohiteli s sestavo vseh samoupravnih predpisov tako, ga bodo najpozneje s 1. majem prešli na nov način plačevanja po vseh šolah.
Po končanem zborovanju so si prosvetni delavci ogledali proizvodni proces v tovarni čevljev
ALPINA.	V. H.
di naša prizadevanja ne smejo biti le enkratna, temveč moramo stalno pospeševati ta razvoj.
V vseh kolektivih, kjer so se resno lotili uvajanja novega sistema in pritegnili k sodelovanju celoten kolektiv, so se že pokazali pozitivni uspehi. Prosvetni delavci so se zavedeli, da zavisi njihov osebni dohodek od vloženega truda in kvalitete učnovzgojnega dela. Čeprav se kažejo šele prvi uspehi, so nam vendarle jasen dokaz, da je ta pot edino pravilna tudi za doseganje boljših rezultatov v šolstvu. Ti pa so bolj vidni tam, kjer se je materialni položaj šolstva izboljšal skladno z dejanskimi možnostmi v komuni in kjer so prosvetni delavci soodločali o položaju šolstva. Pri tem ne gre le za obseg sredstev, pač pa za nekaj globljega — gre za pravice delovnega človeka-uprav-Ijalca.
III.
Z družbeno osamosvojitvijo vzgojno-izobraževalnih ustanov so dane veliko večje možnosti za bolj uspešno reševanje materialnega vprašanja šolstva, če smatramo to kot proces, v katerem smo storili šele prvi korak. Seznaniti se moramo bolje s sistemom formiranja sredstev družbenih skladov za šolstvo, da bi lahko vplivali na politiko zbiranja teh sredstev. V bodoče bo odgovorna naloga prosvetnih delavcev v vseh vzgojno-izobraževalnih ustanovah, vsebinsko izpopolnjevati sistem družbenega upravljanja. V tem razvoju ne moremo delati kompromisov med starim in novim, niti se ne moremo in ne smemo ustaviti na pol poti. Prav tako so negativne težnje le po zadovoljevanju individualnih potreb, ne da bi videli koristi kolektiva in ustanove kot celote. Pri tem pa moramo razumeti, da je uspeh kolektiva in ustanove kot celote odvisen od dela poedinca, zato se moramo poglobiti v pravilno vrednotenje njegovega dela. Proučevati bo treba notranjo organizacijo šolskega dela in jo usmeriti tako, da bo čimbolj zagotavljala kvaliteto učnovzgojnega dela. Natančneje bo treba opredeliti pravice in dolžnosti kolektiva kot organa samoupravljanja.
Praznovanje dneva mladosti
Tradicionalno vsakoletno proslavljanje rojstnega dne predsednika Tita kot dneva mladosti ima letos ob 70-let-nici njegovega rojstva še posebno topel poudarek in vzgojni pomen za vso mladino Jugoslavije, posebno pa za šolsko mladino. Hkrati proslavlja letos pionirska organizacija 20-letnico svojega obstoja.
Osrednji dogodek proslavljanja dneva mladosti bo tudi letos zvezna štafeta, na katero se bodo priključile republiške in lokalne štafete. Podroben program sprejemanja štafet bo objavljen v dnevnem tisku in v navodilih okrajnih in občinskih odborov za proslavo dneva mladosti, v katerih so zastopane tudi šole.
Svet za šolstvo LRS je priporočil vsem upravnim organom, pristojnim za šolstvo, in šolskim vodstvom, da se povežejo z odbori za proslavo dneva mladosti in se z njimi podrobneje pogovore o aktivnem sodelovanju šole in šolske mladine pri pripravah za proslavo pri sprejemih štafetnih ekip in pri prireditvah na dan mladosti. Redno šolsko delo naj organizirajo tako, da bo vsa šolska mladina sodelovala pri sprejemu štafete, pri krajevnih prireditvah na dan mladosti in da bo lahko spremljala centralno proslavo v Beogradu pri televizorjih, kjer imajo to možnost.
V sodelovanju s pionirsko organizacijo in z LMS na šoli naj izdelajo okvirni program proslavljanja, upoštevajoč najboljše oblike in izkušnje iz prejšnjih let, iščejo pa - tudi nove načine in jih vskladijo z akcijami Jugoslovanskih pionirskih iger na šoii. ____________________■________V
Razredni odbori morafo delo povezovati
PISMA BRALCEV
Neka] misli o literaturi mladih
Na naših šolah bi morali odigrati razredni odbori pomembno nalogo. Za kaj naj gre? Za koordinacijo med posameznimi predmeti in vsem, kar zadeva posredovanje snovi. Nemalokrat se dogaja, da se starši pritožujejo: »Danes je naš Ivan pisal nalogo dolgo v noč in vse popoldne.« — Jutri, pa spet mati: »Ne vem, kaj naj rečem o šoli. Danes je naša Marjanca vstala že ob pol šestih in je korhaj napisala nalogo do pol osmih. Včeraj pa sta s prijateljico prav tako pisali celo popoldne!« Potem sem strmel še nadalje. Soseda pripoveduje, da je njen sin moral napisati za domačo vajo nič manj kot dvajset računskih nalog, njegov bratec pa je pisal kazensko nalogo in je prepisal stavek o lepem vedenju več kot stokrat!
Takih in na las podobnih dejstev bi lahko nanizali na krog, ki nima nikoli konca.
Zdi se, da so take in podobne trditve in dejstva staršev le izraz nepovezanega dela med predmetnimi učitelji, ki učijo v višjih razredih osnovne šole. Se ni dolgo, kar smo v časopisju brali obširno polemiko o tem, ali naj pišejo, učenci domače vaje ali ne. Če hoče človek popolnoma zrelo presoditi celoten vzgojno-učni proces, mora reči, da so domače vaje nujno dopolnilo šolskega dela. Zdi pa se mi, da bi doraščajočemu človeku nikoli ne smele odvzeti celotnega popoldneva, odvzeti vse prostosti, katere del bi moral biti namenjen otrokovi notranji sproščenosti.
Ko poskušamo analizirati, od kod toliko domačih vaj, potem ugotavljamo, da izvira to ne samo iz nepovezanega medsebojnega dela učiteljev, temveč tudi iz zaverovanosti posarneznih učiteljev, ki menijo, da je njihov predmet med predmeti številka ena. Tako ne glede na ostale predmete sipajo ogenj in žveplo v učenčeve
zvezke. In neredkokrat se zgodi, da prav zaradi tolikih nalog ubijejo učencu veselje do nadaljnjega dela.
Prepričan sem, da bi morali o tem več razmišljati. Pri tem pa upoštevati, da so vsi predmeti enakovredni! Nikakor bi se ne smelo zgoditi, da ima učenec za naslednji dan kar štiri domače vaje. Če že mislimo, da moramo dati domačo vajo vsako uro, potem naj bodo le-te kratke in naj služijo utrditvi predelane snovi v šoli.
Le premnogokrat pozabljamo, da je otrok doraščajoč organizem, ki predvsem za svoj zdrav fizični
uvedli strog režim. Zasmehovali so najboljše in jih prisilili, da so jim posojevali vse domače vaje. Tako je ves razred vedno imel domačo vajo, a ni dosti znal! Gorje, če se je pobalinom kdo uprl! Po pouku so ga na poti domov zgrabili in pošteno prebunkali. Učitelji, preglejte svoje kolektive!
Ker želimo v šoli dosegati uspeh in moramo gledati predvsem na sodelovanje doma s šolo, moramo odpravljati vse tisto, kar te odnose moti, moti zdrav in harmoničen razvoj naših otrok. Zato je koordinacija med predmetnimi učitelji, ki učijo v istem razredu, nujna.	-o-
Nisem književni kritik, temveč prosvetni delavec, ki že po naravi poklica rad prebira časopise in revije. V razgovoru z učenci in kolegi sem prišel do nekaterih ugotovitev, ki bi jih tu javno povedal. Vzemimo na primer v roke revijo Mlada pota, ki jo izdaja CK LMS v Ljubljani. Že sam naslov izdajatelja nam jamči, da je ta revija eminentni predstavnik naših mladih, naprednih moči, da je odraz naše sodobne družbene stvarnosti in dosledni borec za oblikovanje novega lika socialističnega človeka. Ravno zaradi tega pa bi nekaterim sestavkom odrekel priobčitev v tej re-
wi!II
Takole se uče slepi mladinci na kuharskem tečaju (Zavod za slepo mladino v Ljubljani)
viji, ker so v nasprotju z navedenimi trditvami. Iz teh del namreč veje strah, pesimizem, dolgočasje in brezidejnost. Mislim, da je po zmagi socializma v eni deželi ter po zlomu nacifašizma v II. svetovni vojni, še mnogo problemov, ki jih je treba urediti. Boj za osvoboditev kolonialnih narodov, za razkrinkanje neokolonializma, za uveljavljanje aktivne koeksistence, za enakopravnost med socialističnimi narodi, za dvig standarda naših delovnih ljudi itd., vse to lahko ogreje mladega človeka ravno tako, kakor je nas navduševal boj proti buržoaziji v stari Jugoslaviji in proti okupatorju ter domačim izdajalcem v II. svetovni vojni.
Zelo sta me razočarala dva sestavka v omenjeni reviji. Prvi je spis A. Kalana v št. 5, l. 1961-62. Ko sem ga prebral, se mi je zdelo, da imam v rokah neki sestavek F. Saganove, ki opisuje moralno in duhovno propadanje meščanskega razreda, ki v svoji brezidej-nosti in dolgočasju išče izživljanja le v golem seksu. Nekaj odstavkov bo vse to ilustriralo: »V soboto je prišlo razočaranje. Ples je odpaL~il. Odprlo se je žrelo dolgočasne, skrajne brezperspektivne praznine samotnega sobotnega večera.*! in dalje: »In kadarkoli se razbesni žival v nas — to pa je večkrat na teden,... morajo (ženske) biti pri rokah, da se ukrotimo. To je njihovo poslanstvo in njihov kriminal. S tem ko pomagajo žival v moškem krotiti... Ta žival je kakor zmaj, ki mu odsekaš glavo, pa zrastejo dve novi... V tistem trenutku je žen- * lo
OBVESTILO
Zaradi prvomajskih praznikov bo izšla prihodnja številka Prosvetnega delavca 9. maja.
Kakšen uspeh je dosegel učenec?
Upraviteljstvo neke osnovne šole nam je poslalo pismo naslednje vsebine:
»Se vedno so nesporazumi in razlike pri končnem uspehu učencev. Nekateri učitelji upoštevajo pri končnem uspehu tudi ocene iz likovnega pouka, telesne vzgoje, glasbenega ter tehničnega pouka, drugi pa teh ocen ne upoštevajo.
Nastane potem razlika v uspehu. Na primer: učenec je prejel
take ocene:
računstvo slov. jezik angl. jezik zemljepis zgodovina spoz. prirode likovni pouk glasbeni pouk . telesna vzgoja tehnični pouk
— 2 — 2 — 2 — 2 — 2
—	3
—	4
—	4
—	4
—	4
Če upoštevamo samo glavne predmete, je uspeh zadosten, če pa upoštevamo vse predmete, je uspeh dober. Zanima nas, kateri način je pravilnejši:«
Res je, da je na šolah še precej nejasnosti glede končnega uspeha, kot ga navaja primer. Da bi pomagali razčistiti to vprašanje, objavljamo pismo in vabimo naše sodelavce, nai povedo svoje mnenje o tej. zadevi.
razvoj potrebuje več časa kot odrasli. Mimogrede sem se spomnil na nekatere starše, ki vsiljujejo otroke v vse mogoče krožke, sekcije in šole. Zamislite si takega osnovnošolskega otroka po petnajstih letih. Rad bi ga videl in že sedaj se mi smili. Kot da sploh nič več nočemo slišati o psihologiji mladostnika. Nič nas ne briga njegova zdrava zabava in največkrat tudi ne mislimo na to, kaj bi mu še nudili, da bi ga zdravo sprostili in pri tem upoštevali predvsem njegov fiziološki razvoj! Terjamo predvsem to, kar terja od nas učni načrt. In da bo temu zadoščeno, se poslužujemo vseh mogočih oblik. Prav nič nas ne moti, če smo mu dali 20 računskih nalog in ga tako prekomerno obremenjevali. Mnogi sprejmejo tako domačo vajo drugače. Že število samo jih ubije! Le stopite v razred in videli boste, kako pridno so pisali domačo vajo. Toda ne doma. V šoli! Boljšega učenca so prisilili, da jim jo je posodil in ves razred jo je nato prepisal. Že visoka številka jim ubije nadaljnje veselje do dela. Potem pa se jezimo v razredu, ako nam kljub vajam nič ne znajo. Saj ne morejo, če naloge preT pisujejo in iščejo še drugih oblik goljufanja. V razredu še ne poznamo dovolj napisanih zakonov, ki veljajo le za učence. Pred leti sem enega teh odkril. Razred je bil povprečno slab. Vodilno jedro v njem je bilo nekaj starejših fantov. Po cele popoldne so lahko potepuško živeli. V razredu so
Posvetovanje urednikov listov
V Beogradu so se pretekli četrtek zbrali odgovorni uredniki republiških listov — glasil Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev FLRJ. Pomenili so se o dveh najvažnejših vprašanjih, od katerih je odvisno redno nadaljnje izhajanje teh listov, to sta kadrovsko in materialno vprašanje.
Vsi republiški listi — »Prosvetni pregled« v Beogradu, »Skolske novine« v Zagrebu, »Prosvetni delavec« v Ljubljani, »Prosvetni list« v Sarajevu, »Prosveten ra-botnik« v Skopju in »Prosvjetni rad« v Titogradu — se morajo boriti iz leta v leto z velikimi težavami, ki so predvsem finančnega značaja. Dejstvo je, da se vedno najdejo potrebna sredstva za izhajanje številnih lokalnih in društvenih glasil, medtem ko pomanjkanje sredstev za naša sindikalna glasila hromi njihov napredek in od časa do časa ogrozi sd-mo njihovo izhajanje. To vsekakor ni v skladu s pomembno funkcijo, ki jo ti listi — nekateri bolj, drugi manj — opravljajo med prosvetnimi delavci naše dežele.
Ko je bilo govora o vsebinski pfati, je prevladovalo mnenje, da morajo biti naši listi tudi strokovna glasila, ker naš strokovni pedagoški tisk v naši družbeni stvarnosti ne opravlja tiste nalo-
ge, ki bi jo moral. Seveda je ta strokovna plat vsebine listov ozko povezana s prakso, kar bi prav ko ristno lahko izrabljala pedagoška znanost za svoja raziskovanja. Mnenje nekaterih, da so listi v zadnjem času preveč pisali zgolj o materialnih vprašanjih prosvete in da so zanemarili strokovne probleme, ne bo držalo, ker so to pač bistvena vprašanja, od katerih je odvisen nadaljnji napredek našega šolstva.
Posvetovanje, kateremu je prisostvoval tudi predsednik Centralnega odbora Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev FLRJ tov. Milan Mirkovič, je bi-
lo prvo te vrste. V mesecu maju bo o teh istih vprašanjih razpravljalo predsedstvo Centralnega odbora; dotlej morajo uredništva listov izdelati podrobnejšo analizo stanja v zvezi z vrsto vprašanj, ki se javljajo v zadnjem času v našem sindikalnem tisku. dh
Naročnikom in podružnicam SPZD
Uredništvo in uprava »Prosvetnega delavca« pozivata vse naročnike, naj poravnajo naročnino za tekoče in tudi za pretekla leta. Uprava je doslej pregledala komaj polovico kartotek, toda ugotovila je, da ji že ta polovica naročnikov dolguje za čas do 31. decembra 1961, torej brez naročnine za tekoče leto, nad 600.000 dinarjev. To pomeni, da dolgujejo naročniki upravi nad 1,200.000 dinarjev, in to samo za pretekla leta. Pri tem pa se še mnogi naročniki čudijo, ker jim uprava pošilja opomine in jih poziva, naj poravnajo naročnino tudi za tekoče leto, kakor da ji ne bi bilo treba poravnavati računov v tiskarni, na pošti itd. Naročniki bi se morali zavedati, da se »Prosvet-
ni delavec« v glavnem vzdržuje z naročninami. Prav zato pa bi morali redno nakazovati naročnino tudi za tekoče leto, kakor morajo sproti plačevati naročnino za »Delo«, »Tovariša« in druge časopise. Naše finančne težave bi se občutno zmanjšale, ko bi razpolagali z zneskom, ki nam ga naročniki dolgujejo. In redno • izhajanje časopisa ne bi bilo ogroženo in tudi na tisoče opominov ne bi bilo treba vsako leto razpošiljati,
Uredništvo in uprava apelirata tako na naročnike kakor na siri-dikalne odbore in šolska vodstva, naj poskrbe, da bodo izvršili svojo obveznost do našega skupnega glasila.
ska dosegla svoje. Že tako neofc hodno potrebna, je zdaj postala vsebina, bistvo vsega življenja.« In dalje: »Ko pa jih držim v objemu, poslušam njihovo otrplo dihanje ... opazujem sledove skoraj transcendentalne naslade na njihovih nežnih obrazih, se mi nenadoma zazdi vse tako strahotno bedasto in tako neskončno smešno, da se jim moram režati preko ramen.«
Torej ne delo in skrbi za družino in vzgojo mladega naraščaja) temveč sama ženska v fizičnem pomenu besede je postala bistvo vsega življenja moškega; ta naj neprestano teši njegove živalske nagone. V zadnjem navedenem stavku pa prevladuje še cinizem moškega, ki je značilen za »visoko družbo« Zahoda.
V odlomku A. Kalana pa je tudi nekaj misli, ki so še bolj nezdružljive z našo socialistično miselnostjo. Na str. 308 pravi: »Kakšna imenitna civilizacija, pomislim, zmeraj več nas je in zmeraj manj prostora imamo, zato postajamo vsak dan bolj živčni in sebični.« Na str. 314 pa deli pisec ljudi na alpske severnjake, ki so v zagrizenem boju z naravo postali imenitni delavci in slabi oplojevalci. Nasprotno pa se je v južnjaku, ki mu je vse najnujnejše za življenje zraslo samo, ne da bi s prstom trenil, razrasla oplo-jevalna žival do neslutenih razsežnosti.
Torej novih socialističnih odnosov med ljudmi pisec ne vidi, pa tudi delitev ljudi na severnjake in južnjake nas spominja na rasizem zahodnih imperialistov, ki skušajo opravičiti nadvlado severnjakov z inferiornostjo južnja-kov. Govoriti o Jugu kot o nekakšnem raju, je netočno, saj ne smemo pozabiti, da so tudi na Jugu, ko je Sever bil še zelo zaostal, že bile civilizacije, kjer so ljudje z velikimi napori dosegli veličastna dela.
Tudi iz dramskega odlomka T. Drmčeve v št. 4 in 5 l. 1960-61 veje podobna miselnost. Seksualni problem je tu preveč poudarjen, dvignjen celo do kulta. To je posebno opaziti na str. 268 do 270, kjer je mnogo grobih izrazov.
Takšne in podobne ideje so le proizvod preživele miselnosti, ki jo skušajo oživiti, izrabljajoč demokratizacijo po l. 1948. Vse to pa lahko najbolj dezorientira našo mladino, ki se ni prekalila v narodnoosvobodilnem boju. Nisem za dirigirano umetnost, ki je bila v epohi stalinizma v deželah ljudske demokracije v službi dr-žavno-birokratskega sistema in kulta osebnosti, saj je ta že zdavnaj preživeta. Toda naša družbena kontrola mora skrbeti, da se pridobitve naše socialistične revolucije obdržijo v use? čistosti in dd se kot take vnaprej predajo naši mladini.
Mi želimo predvsem dobro literaturo, tako, ki bo v etičnem in estetskem pogledu na višini, ki bo pomagala odkrivati in reševati družbene nepravilnosti, ki ne bo tendenčna. Na Zahodu in na Vzhodu, kakor tudi pri nas, imamo dovolj svetlih vzorov, ki naj pomagajo pri, orientaciji našim mladim literatom. Tisti, ki jim je pri srcu vzgoja naše mladine, se bodo zamislili ob teh vrsticah in pomagali z nadaljnjo diskusijo reševati tako važen problem našega kulturnega življenja.
Željko Kumar
Čuvajmo vid naši šolski mladini!
Svetovna zdravstvena organizacija OZN je letošnji Svetovni dan zdravja posvetila čuvanju vida in preprečevanju slepote. Ta akcija je zelo potrebna in umestna za narode vsega sveta. Znano je, da je v svetu, pa tudi pri nas, še mnogo ljudi, ki so deloma ali popolnoma izgubili vid zaradi nezadostnega preprečevanja raznih očesnih okvar, ki vodijo celo do slepote.
Sekretariat Zveznega izvršnega sveta za ljudsko zdravje in Zveza slepih Jugoslavije sta na priporočilo Svetovne zdravstvene organizacije sklenila, da se Svetovnemu dnevu zdravja dne 7. aprila priključi še teden boja proti slepoti v času od 8. do 15. aprila,
V tej koristni akciji sodelujejo vse ustrezne službe in ustanove z namenom preprečevanja slepote in povečane skrbi za slepe ter prosvetljevanja ljudstva v smislu čuvanja vitla. V tej akciji more storiti mnogo koristnega učitelj v šoli, ne samo v omenjenih dneh, temveč v vsem svojem vzgojno-izobraževalnem delovanju med šolsko mladino.
Zdrav vid je zelo važen in potreben za biološki, duševni in telesni razvoj otroka, ker s pomočjo tega čutila otrok v veliki meri spoznava zunanji svet in se pri tem razvija intelektualno,, pa tudi fizično. Naša dolžnost je zato, da1 po možnosti očuvamo vid naši mladini tako, da ga bo mogla
uspešno uporabljati vse svoje življenje. Zato moramo posvečati vidu naših šolarjev mnogo pozornosti. Poleg očesnega zdravnika more in mora vršiti uspešno to važno in odgovorno družbeno koristno delo vesten učitelj.
Slab vid ovira človeka pri izbiri poklica, ker se mora človek z motnjami vida odločiti za delo, pri katerem ni nujno potreben dober vid, a si ne more izbrati poklica, do katerega čuti nagnjenje. Pomanjkljiv vid ovira učenca v šoli. Zlasti učenci nižjih razredov potrebujejo dober vid. kajti čim jasnejša je slika, ki jo zaznavajo z vidom, tem bolj pravilna in jasna je predstava. Samo takšne predstave vzbujajo občutek sigurnosti in samozavestno pripravljenost za reprodukcijo.
To ve vsak pedagog in zato čuti potrebo in željo po sodelovanju v delu za zdrav vid šolske mladine.
S pričetkom šolske obveznosti, ki sili otroka k večurnemu sedenju v kisika siromašnemu zraku, se začno za zdravje kvarni vplivi,. Posledice teh kvarnih vplivov se skoraj v največji meri izražajo na raznih okvarah vida.
Učitelj je tudi v pogledu čuvanja vida svojih učencev pred odgovorno nalogo, ki ji bo kos le, če bo dobro poučen v anatomiji očesa in fiziologiji vida, če bo
poznal oko kot optični aparat, če se bo seznanil z raznimi prirojenimi in pridobljenimi okvarami vida in z vzroki teh okvar ter z metodami, kako omiliti te okvare, oziroma, kako je treba mladino čuvati pred raznimi očesnimi obolenji in okvarami vida.
Najtežja okvara vida je slepota. Slep človek rte more ločiti svetlobe od teme. Slep je tudi človek, ki Sicer z vidom loči dan od noči, ki opazi, kdaj sije sonce in kdaj je mrak, ki sicer opazi, od kod prihaja svetloba, ki more prešteti prste na razdaljo 1 metra,' a se more kretati v prostoru le s pomočjo tipa in sluha in ne more opravljati del, za katere je potreben vid.
Vmesna vidna zmogljivost med slepoto in normalnim vidom je slabovidnost. Slabovidne so oči, ki zaradi daljnovidnosti ali kratkovidnosti slabo vidijo in ne morejo s primernimi očali Izboljšati vida tako, da bi videli normalno.
Za stanje vida je zelo odločilnega pomena življenjska doba, v kateri se pojavijo različne okvare oči ali vida.
Zdravniki, specialisti za oči opažajo največje spremembe na očeh v zgodnji mladosti, v šolski dobi in v pozni starosti.
Novorojenčkove oči so pretežno daljnovidne, kar je normalen pojav, ker se otroku tudi ta organ šele razvija. Dete odrašča,
daljnovidnost se zmanjšuje, največkrat do normalnega vida.
V zadnjem času opažamo mnogo najmlajših otrok in seveda tudi šolskih otrok, da škilijo. Mnenje oftalmologov je, da je za marsikatero škiljenje vzrok v prezgodnji in prekomerni obremenitvi malih otrok z delom od blizu, medtem ko so daljnovidni. Zato naj se predšolskega otroka ne vadi v risanju in pisanju, naj se mu ne da svinčnika in barvnika v roke.
Zelo daljnovidno oko postane slabovidno. Z delom od blizu se pri takšnih očeh pojavi škiljenje navznoter in v mnogih primerih tudi kronično vnetje trepalnic.
Daljnovidno oko vidi v daljavo megleno, v bližino pa še slabše. Ne preveč daljnovidno oko se v začetku šolske dobe izboljša ali postane celo normalnovidno. Nekaterim daljnovidnim otrokom je mogoče pomagati z očali. Komu in kako, odloča edinole očesni zdravnik. V vseh naših šolah bi moral pregledati učence očesni zdravnik in predpisati učencem z motnjami vida primerna očala. Zdravnik specialist in učitelj naj bi še nadalje skrbela za vid naših šolarjev.
Vzrokov za okvare vida je mnogo. Te so prirojene ali pridobljene. Nekatere prirojene okvare vida se pokažejo že bo otrokovem rojstvu. To je v primerih, če je ta okvara posledica
obolenj ali motenj v času otrokovega razvoja v materinem telesu. Včasih se pojavijo te prirojene okvare vida tudi pozneje. Imamo tudi druge vzroke za prirojene okvare vida. Ti vzroki so: splošno obolenje organizma, razne očesne bolezni, pa tudi medsebojno sorodstvo staršev ima v marsikaterem primeru usoden vpliv na vid njihovih potomcev.
Tudi za pridobljene okvare vida je mnogo vzrokov. Včasih zelo ogrožajo vid posledice otroških bolezni: difterije, ošpic, škr-latinke, oslovskega kašlja. Tudi tuberkuloza oči, škrofuloza. meningitis, največkrat povzročijo hudo okvaro vida. V preteklosti, ko še niso obvezno cepili otrok proti črnim kozam, je marsikdo oslepel na posledicah te bolezni. Napredna medicina je tudi odpravila očesna obolenja, povzročena s trahomom, ter oslepitve zaradi okužbe novorojenčka ob njegovem rojstvu.
Na žalost se pogosto primeri, da si šolarji, pa tudi mlajši otroci poškodujejo oči z razstrelivom, z ostrimi predmeti (nož, škarje, igla), da pade otrok v živo apno in podobno. S pravilno vzgojo šolarjev v šoli in s primernim svetovanjem staršem na roditeljskih sestankih bi se moglo pomoči temu zlu.
Že iz teh nekaterih primerov očesnih poškodb in vzrokov izgube vida je razvidno, da more nastati poškodba oči in okvara vida v vsakem letu otrokovega življenja. Kadarkoli se pojavi ta nevšečnost in jo starši opazijo, so zelo nesrečni in zaskrbljeni, kat je razumljivo. V teh usodnih in
žalostnih primerih more pomagati, svetovati in tolažiti poleg zdravnika le skrben in v pogledu čuvanja vida dobro razgledan pedagog.
Ako učitelj opazuje svoje učence pri šolskem delu, lahko ugotovi nekatere motnje vida. Učenec, ki se preveč približuje zvezku, ko piše, verjetrio slabo vidi. Treba ga je poslati na očesni pregled. Učenec, ki ne vidi dobro, pri gledanju na tablo pri-pira oči. Tudi takšnega učenca naj pregleda okulist. Ako učenec raje prepisujejo iz zvezkov svojega soseda, namesto iz table, je tudi sumljiv,. da slabo vidi. Pogosti glavoboli so marsikdaj pogojeni v slabovidnosti učenca.
Mnoge omenjene motnje je mogoče ublažiti ali odpraviti, če otroka pravočasno pošljemo na .zdravniški pregled. Ako bo potrebno, bo zdravnik predpisal očala in otrok bo brez težav in pravilno opravljal vse šolsko delo, ki zaposluje vid.
Vešč učitelj more svojim učencem sam preizkusiti ostrino vida s pomočjo Snellenove tabele, to je tabele, ki jo vidimo v vsaki očesni ordinaciji. Se bolj enostaven način preizkušnje ostrine vida je štetje prstov.
Pri preizkušanju vida s štetjem prstov pokažemo učencu prste na kratko razdaljo, n. pr. na razdaljo enega metra. Ako preizkušam učenec pravilno ugotovi število prstov, naj se učitelj oddaljuje: od učenca bolj in bolj, tako daleč, da pride do skrajne točke, pri kateri učenec še razloči število prstov. To razdaljo preizkuševalec zmeri. Preizkuša^
Polletno delo Zavoda za prosvetno pedagoško službo v Idriji
V preteklih letih je usmerjal V zavodovo delovno področje Zinka Turk in analitik, honorar-vzgojno-izobraževalno delo v sodijo: 4 popolne osnovne šole z no pa svetovalca za osnovne šole idrijski občini Zavod za prosvet- 9 podružničnimi šolami, ki so od in šole druge stopnje ter admi-no pedagoško službo iz Nove Go- 1. marca dalje le oddelki central- nistrativno finančni uslužbenec; rice; kjer je njegovo delovno pod- nih šol; 13 samostojnih niže orga- zaposlili bodo še uslužbenca, ki bo ročje zajemalo vse vzgojno izo- niziranih šol (le-te so raztresene skrbel za izobraževanje odraslih.
po idrijskih in cerkljanskih str- Razumljivo je, da tako ozek krog minah, vrhovih in planotah); 1 ljudi ne bi zmogel rešiti vseh gimnazija z oddelkom ekonomske nalog, ki jih narekujejo prosvet-šole, 2 vajenski šoli, 1 glasbena, no pedagoški službi potrebe naše-1 čipkarska in 1 posebna šola; 2 vzgojnovarstveni ustanovi nižje
braževalne in varstvene ustanove v okraju, ni zmogel dati šolam in prosvetnim delavcem idrijske občine 'tiste pomoči, ki je potrebna za uveljavitev novih pogledov na vzgojo in izobraževanje, za
realizacijo nalog, ki jih narekuje in 2 višje stopnje, 1 delavska uni-
zakon o prosvetno pedagoški službi, pomoči, ki je potrebna porajajočemu se novemu življenju na naših šolah, zakaj rast tega življenja lahko pospešuje le kolektivno delo in tesna zveza vseh prosvetnih delavcev, šol, političnih, družbenih in (posebno v zadnjem času) gospodarskih organizacij na ozemlju idrijske občine. Tega okrajni zavod zaradi preširokega delovnega področja in oddaljenosti ni mogel ustvariti; lahko je imel le pregled nad življenjem in delom na naših šolah, lahko je z dobrimi svetovalci nudil le občasno pomoč prosvetnim delavcem. Zato je, po sprejemu Zakona o prosvetno-pe-dagoški službi, Občinski ljudski
verza in 1 izobraževalni center.
Na vseh teh ustanovah dela 139 prosvetnih delavcev; občutno je pomanjkanje predmetnih učiteljev, vendar zaradi pomanjkanja kadra ni v komuni zaprta nobena šola. Zaradi specifične problematike in neprikladnega, geografsko sicer zaokroženega področja sta še nekaj let delovali pri Svetu za šolstvo komisiji za popolne in niže organizirane šole; v pedagoških komisijah so bili učitelji, ki so dobro poznali problematiko svojih šol in so zato logija, kemija, likovni
1 1	r*-* 1 -	^	---— .n: 1 — J. 
lahko narekovali Svetu za šolstvo pota za njeno reševanje. Poleg tega sta šole obiskovala še pomožna občinska svetovalca. Zavod nadaljuje že prej začeto delo.
ga šolstva in zakon, zato je Zavod razpredel mrežo sodelavcev in se poslužuje sodobnih, kolektivnih oblik dela.
Dosedanji inšpektorski službi je bilo treba spremeniti vsebino in obliko dela, ker le to opravičuje tudi spremembo naziva, zato je Zavod prenesel svetovalsko delo na širši krog ljudi. Svetovalci so postali vsi vodje predmetnih in razrednih aktivov. Že v prvem tromesečju so bili organizirani in so pričeli z delom naslednji aktivi po strokah: slovenski jezik, tuji jeziki, matematika, fizika, zgodovina, zemljepis, biolo-in tehnični
odbor Idrija ustanovil svoj Zavod, širja svojo dejavnost v vseh sme-
ki je pričel delati 1. oktobra 1961. leta.
Gornja Radgona: za spolno vzgojo v šolah
V ospredju sindikalnega zborovanja prosvetnih delavcev radgonske občine je bilo predavanje o spolni vzgoji v osnovni šoli. _ _ _ _ ______
Predaval je psiholog^ profesor letnega delovanja.
Naloge:
reh izobraževanja in vzgoje, išče take organizacijske oblike dela, ki aktivizirajo slehernega prosvetnega delavca.
Da ne bi sodili, da je to prizadevanje le hlastanje za nečim, kar je že vnaprej obsojeno na neuspeh, si na grobo oglejmo, kakšne naloge si je zadal Zavod, ko je organiziral svoje delo in kje se že kažejo prvi uspehi pol-
pouk, gospodinjstvo, telesna vzgoja, čipkarstvo, kovinska in elek-tro stroka; kasneje je bil ustanovljen še aktiv učiteljev glasbenega pouka. Z delom so pričeli tudi aktivi razrednih učiteljev na popolnih šolah, učitelji niže organiziranih šol pa so združeni v poseben aktiv, ker predstavlja vsakodnevno delo prednje popolnoma svojske probleme.
Vodje aktivov so z izredno voljo in pripravljenostjo sprejeli odgovorne naloge, z vsebinsko dobro pripravljenimi programi pa so pokazali, da bodo nalogam kos. Začeti je bilo kljub dobri pripravi težko, a ker je bila taka oblika dela nujna (narekovale so jo potrebe vskladitve dela na \7seh šolah), ker imajo od nje koristi učir telji z dolgoletno prakso in pripravniki, so se vsi aktivi resno
dr. Leo Žlebnik iz Ljubljane.
Predavatelj je uvodoma poudaril;
da je razveseljivo dejstvo, da se jS samo ustanovitvijo je bila del našega učiteljstva vedno bolj Zavodu dana naloga vsestransko
oprijema tematike o spolni vzgo- proučiti razmere, v katerih delajo vlLl „„	_____
ji in da se zaveda, da je treba naše vzgojno izobraževalne usta- Spopa(jii s svojo problematiko, o spolni vzgoji v šoli razmišljati, nove; treba Je tnl0 spoznati kader, s^oraj pOVsod so začeli z obrav-Moramo si biti enkrat na čistem, ;sPeclJlcn° problematiko tako raz- navanjern> primerjanjem in vskla-da ne jemljemo spolne vzgoje kot	ustanov, koliko sodobnih jevanjem učnih načrtov; kasneje
nekaj tujega, nepotrebnega, am- učnih pripomočkov imajo šole, ----------------------------------------
pak kot nekaj naravnega in da jo kako daleč smo ze prišli v refor-ie zato treba v šoli na primeren mnem prizadevanju in ne nazad-način obravnavati.	nje kakšno je (kolikor je mogoče
Potem je govoril o spolnosti ugotoviti realno sliko) znanje na splošno, o pogledih in vlogi učencev. Nekaj najosnovnejših spolnosti pri zrelem čoveku, o Podatkov je lahko posredoval Za-nalogah pri spolni vzgoji v dru- yodu Svet za šolstvo, vendar si zini pri otroku, šolskem otroku 1* hotel Zavod ustvariti popolno-itd. V razpravi šo ugotovili, da je ma jasno sliko stanja, da bi lahko tema o spolni vzgoji, ki so jo na- na . trdnih temeljih nadaljeval čeli v radgonski občini na rodi- svoje delo. Zato je v svoj prvi teljskih sestankih oziroma v šoli delovni načrt vnesel naslednje za starše, le pri malokaterih star- naloge:
ših zadela na odpor. Večina star-	preštudirati organizacijsko	.
šev se strinja, da je spolna vzgo- sliko, šolstva in izdelati predloge	^ ^ ^ ^
ja v šoli potrebna. Napačno mi- za morebitno spremembo, .	------*—'=—
selnost, ki še tu in tam obstaja, — ugotoviti pogoje in možnosti je treba pobijati, program spolne uveljavljanja šolskoreformnih na-vzgoje, ki mora prej ali slej pro- čel;
Jugoslovanske pionirske igre 1962
Foto-kino zveza Slovenije in Zveza prijateljev mladine Slovenije razpisujeta III. republiško razstavo pionirske fotografije
»PIONIRSKI FOTO 1962«
pod naslednjimi pogoji:
1.	Razstave se lahko udeleže vsi fotoamaterji v starosti do 15 let kot posamezniki in kolektivno •— kot fo* tokrožek.
2.	Vsak« pionir oz. fotokrožek lahko pošlje poljubno število čmobelih
—fotogramov v velikosti
—	kako se je uveljavilo družbeno samoupravljanje na naših ustanovah;
—	poglobiti sodelovanje med šolo in družino;
—	zasledovati vzgojne in učne uspehe In svetovati prosvetnim delavcem najsodobnejše oblike in
Družba in družbene vede prinaša re- metode dela, Ker se Z njimi ao-ferate blejskega^kongresa v septem- seže hitreje boljše rezultate ...
’	1	' " Se bi lahko naštevali naloge,
dreti v naše osnovne šole, pa prepričevalno širiti.	Ika
»Sodobna pedagogika« 1-2 1962
Pravkar je izšla dvojna letošnja številka »Sodobne pedagogike«. Razen Marice Deklevove uvodnega sestavka
bru 1960: Janez Tomšič razpravlja D skupinskem pouku, Sonja Pestotniko-va o učenju tujih jezikov po direktni metodi, Jože Povšič o pouku matematike na strokovnih šolah, Pavel Sivio o vlogi glasbene vzgoje v današnji družbi, Marijan Pavčič pa piše o razvoju posebnega šolstva v okviru izvajanja šolske reforme. Številka prinaša še nekaj drugih člankov: Jože Širec piše o pedagoški strukturi razreda. Drago Mehora pa o tehnični vzgoji v osnovni šoli in povezovanja šole s proizvodnjo.
ki jih ima Zavod v okvirnem programu in v programih posameznih delovnih področij, toda raje poglejmo, kako se je lotil dela.
Organizacija dela:
V Zavodu je sistemiziranih 5 delovnih mest. Za začetek stalno delata le direktorica tovarišica
bila že razstavljena na dosedanjih razstavah »Pionirski foto 1960 in 1961«.
3.	Vsebina posnetkov Je svobodna.
4.	Za najboljša dela posameznikov in fotokrožkov bodo podeljene številne nagrade.
5.	Poslana dela bo ocenila posebna žirija po' točkovnem sistemu. Pri nagrajevanju posameznikov bo upoštevala 4 najbolje ocenjena dela, pri nagrajevanju krožkov pa 12 najbolje ocenjenih del.
6.	Prireditelj si pridržuje pravico reprodukcije del.
7.	Fotografije za razstavo pošljite do vključno 20. septembra 1962 na naslov: »PIONIRSKI FOTO 1962«, FOTO-KINO ZVEZA SLOVENIJE, LJUBLJANA, LEPI POT 6/1 — p. p. 99-11
Na hrbtni strani vsake fotografije morajo biti razvidni podatki: overovitev vodstva krožka, naslov dela, ime in priimek avtorja, starost in naslov njegovega bivališča.
8.	Razstava »PIONIRSKI FOTO 1962« bo v Ljubljani od 1. do 7. oktobra 1962. Po razstavi bodo vsa poslana dela vrnjena avtorjem. Foto-Kino Zveza Slovenije
In
Zveza prijateljev mladine Slovenije
so prešli na sodobne metode posredovanja snovi, pri tem so zadeli na pomanjkanje sodobnih učnih pripomočkov, učbenikov in knjig, ker le-teh še ni, ali pa imajo šole premalo dohodkov, da bi jih lahko nabavile; razredni aktivi so se še posebej ustavili pri problematiki poučevanja posameznih predmetov, gb izdelkih in nalogah učencev; vsi aktivi so obravnavali nivo znanja in kriterij ocenjevanja. Na popolnih osnovnih šolah je Zavod izvedel v začetku drugega polletja testiranje znanja iz matematike in slovenskega jezika od IV. do VIII. razreda. Rezultati so dokaj objektivno merilo in jih Zavod s pridom uporablja; služijo v prvi vrsti aktivom, učitelji na podlagi testov popravljajo morebitne napake, ponovno obravnavajo premalo utrjeno snov ipd. Skoda, da ni testov tudi za druge predmete, ker bi bili učencem, učiteljem, aktivom in Zavodu v veliko pomoč.
Preobširno bi bilo podrobneje govoriti o delu in uspehih posameznih aktivov (še teže bi bilo primerjati uspehe med seboj), ker so povsod dobro zaorali, ponekod celo ledino. Skoraj vsi so imeli doslej tri ali štiri sestanke. Poglejmo si nekoliko podrobneje le aktiva, ki sta se morda najmanjkrat sestala.
Bivši predmet risanje je skoraj povsod dobil samo novo ime likovni pouk in pri tem bi tudi ostalo, ker zlasti razredni in tudi starejši predmetni učitelji niso bili usposobljeni, spremeniti novemu predmetu vsebino, mu dati pravi pomen (doslej je bil vseprevečkrat le mašilo in dopolnilo takozvanim glavnim predmetom) in vrednost, ki jo že tako zanemarja naglica in »civilizacija« naših dni. Problematika je bila že več let na dlani, a najprej ni bilo strokovnjaka, potem denarja, večkrat je nastopila časovna stiska... in seminarja ni bilo dokler ga ni organiziraj Zavod, dokler ga ni izvedel vodja aktiva Milan Trušnovec. Razredni učitelji in-učitelji likovnega pouka so se zbrali 22. januarja v Idriji, radi so žrtvovali del zimskih počitnic, zakaj potrebe po poglobitvi znanja so poznali vsi brez kakršnegakoli prepričevanja. Tovarišu Trušnovcu so bili hvaležni poslušalci.
Namen seminarja je bil:
—	dvigniti likovno vzgojo (zlasti v nižjih razredih), da bo postal likovni pouk enakovreden predmet v osnovni šoli;
—	popestriti in razširiti vsebino in obliko pouka z novimi tehnikami (lu-ščenka. praskanka, praskani karton, oglje, trstlka, lužilo itd.);
—	spoznati materiale; njihovo vrednost, svojskost in likovni izraz;
—	likovna vzgoja mora učence usposobiti, da bodo lahko brali, razumeli in občutili likovno umetnino, tako bomo obogatili njihovo notranjost, osebnost in življenje, poplemenitili bomo njihov značaj;
—	naučiti se moramo pa tudi odrasli razumeti otrokovo likovno izražanje.
Suho teoretiziranje bi učiteljev ne pritegnilo, jih ne ogrelo za nov način dela, zato je svetovalec podkrepil vsako novost z Izdelki, ki so jih ustvarili v njegovi praksi učenci; vsako novo tehniko pa so tudi učitelji praktično preizkusili in vsako nejasnost ali sodobno gledanje jim je moral podkrepiti s komentarjem, tako da Je bil seminar za vse prijeten in koristen. Ce je prvi tovrstni seminar dosegel svoj namen, še ni ugotovljeno; risalni bloki učencev se polnijo z novimi listi, novimi »umetninami«, treba jih bo pregledati, ugotoviti uspeh in spet svetovati naprej, na koncu pa morda po-kozati javnosti izdelke na razstavi.
Tudi aktiv učiteljev gospodinjstva je imel med počitnicami seminar za člane In razredne učitelje, vodila ga je tovarišica Anica Dolinarjeva. Tudi tu so najprej ugotovili stanje in možnosti najhitrejšega izboljšanja .kvalitetnega posredovanja učno-vzgojne snovi iz gospodinjstva. Zatem so se pomenili o pomfenu gospodinjstva in si zadali naloge, ki jih bodo čimprej, najkasneje pa v prihodnjem šolskem letu realizirali. Učno snov so, upoštevaje dostopnost učencev, vnesli v podrobne učne načrte posameznih razredov. Na seminarju so prikazali tudi nekaj učnih postopkov pri posredovanju snovi. Že zato, ker je pri pouku gospodinjstva še bolj kot kje drugje osnovno načelo nazornost, niso mogli mimo praktičnega dela.
V kratkem članku je težko govoriti o delu vseh aktivov, posebno še, ker nekateri izvajajo širok program, ker so posegli v srž problematike svojega področja in bi obroben zapis lahko le omenil njihovo delo.
*
In pri vsakem delu se kaj kmalu pokažejo tudi uspehi.
Tovarišica direktorica Zinka Turk pravi: »Težko je govoriti o nekih vidnih uspehih nove prosvetno pedagoške službe v občini, ker je zavod šele v začetnem obdobju. Mislim pa, da smo v iskanju organizacijskih in vsebinskih oblik dali pravo mesto nalogam, ki jih vsebuje zakon o prosvetno pedagoški službi in so glavna vsebina naših pravil in delovnega načrta.
Pri realizaciji nalog v pogledu napredka in izpopolnjevanja vzgojno izobraževalnega dela sodelujejo vsi prosvetni delavci občine, zato bi morda od njih dobili jasnejši in povoljnejši odgovor na vprašanje o uspehu našega skupnega dela.«
Prosvetnim delavcem, tistim, ki najbolj občutijo Zavod in njegovo pomoč, nasvete za zboljšanje dela pa tudi pedagoško nadzorstvo na šolah, je ta sodba o polletnih uspehih Zavoda za prosvetno pedagoško službo v Idriji preskromna, zakaj, če ne bi bilo storjenega nič drugega, že to je dovolj, da je v prejšnjih letih mislila s posebno skrbjo o napredku
šolstva v komuni le peščica ljudi, zdaj pa je Zavod pritegnil v krog ožjih sodelavcev nad dvajset ljudi. Prej je obravnaval in reševal pedagoška vprašanja v občini v glavnem le Svet za šolstvo, zdaj pa bdi nad njo in nad delom Zavoda tudi Svet zavoda, ki mu predseduje ing. Ruža Jager.
Omembe vredno je, da včasih preberemo v časopisju na račun prosvetnih delavcev idrijske občine in na račun Zavoda kako kritiko, ki je ne morejo sprejeti niti kot vzpodbudo niti kot obsodbo, zakaj misli avtorjev člankov ali njihovih intervjuirancev jim pričajo le o neodgovornem pisanju ali nepoznavanju razmer (n. pr.: Prosvetni delavec: Kolektivi na razpotju). Mimo takih in podobnih ocen svojega dela so vselej šli in bodo šli neprizadeto, dokler ne bodo upoštevali razmer, pogojev, vzrokov in uspehov ter napak njihovega resničnega dela. Tedaj bo tudi idrijskim šolnikom in Zavodu vsaka kritika dobrodošla. Danes lahko rečemo le to, da jim sicer skromni uspehi vlivajo nov pogum in da je polletno delo idrijskega zavoda popolnoma opravičilo njegovo ustanovitev in mu zagotavlja nadaljnji obstoj.
Ce bo Občinski ljudski odbor Idrija še nadalje nudil Zavodu tako podporo kot doslej, lahko verujemo, da bo Zavod opravljal vse naloge, ki mu jih narekujejo potrebe našega šolstva in zakon.
Ivan Bizjak
Naša zgodba
Ta zgodba je le zgodba nas treh; nanaša se le na našo ustanovo. S prilikami drugih šol nima kaj opraviti; ne, nič — prau^nič.
Bili smo trije. Ena je odšla. Ostala sva le dva. In prav je imela, da je odšla, čeprav smo si bili vsi trije prijatelji. Končno ji nisva midva kruh. In šola — bila ji je slab kruh.
Bili smo trije. Na isti dan smo se znašli v neprijazni zgradbi pred desetimi leti in na isti dan smo jo zapustili, ko smo maturirali. Postali smo slovenski učitelji.
Na šoli smo delali. Pridno smo delali. Bili smo vsi trije pevci in športniki. Na nobeni prireditvi nismo manjkali. Hoteli smo postati učitelji. Svet bo naš, ko končamo šolo. Niso nam bile mar govorice tehniškega sloja: »Učitelj ne bi bil za vse na svetu.-" — Pisarniške uslužbence smo gledali kot karikature z oguljenimi črnimi lakti. Samo, da končamo šolo in pridemo v učiteljsko službo. Nekam na deželo, na zrak in sonce, med prijazne hribe in še bolj prijazne ljudi — med petje ptic. In sami bomo ptice — orli.
Kaj nam mar težave, s katerimi se bomo srečavali. Samo delati, razdajati svoje znanje — sebe; zaslužiti.
Maturirali smo. In začuda, kot v Indiji Koromandiji so se nam uresničile vse želje. Izpolnila se nam je celo ona najbolj skrita, da bi bili vsi trije skupaj nameščeni na isto šolo.
»No, kraj je res malo odročen, blata na cesti precej, vendar ne toliko, da ne bi mogli hoditi. Vsi trije menda ne bomo Kačurji." — Tako smo modrovali, ko smo se po poti bližali našemu življenjskemu cilju, šoli na deželi.
Videli smo stanovanje in vrt in razrede in — celo nekaj ljudi že takoj prvi dan. Gledali smo se ob odprtem vodnjaku s pokvarjeno črpalko brez besed in v vseh nas ena sama želja, odločna Želja. Vzdržimo. Preusmerimo tok življenja te vasi. Popravimo šolo.
Šli smo na delo.
Zjutraj nas je zbujalo zavijanje vetra ob oknih naših podstrešnih sobic. Tramovi ostrešja so nam služili za telesno utrjevanje. Ni bilo važno, da so bile stene naših sob za veter propustne, niti, da je bil pod na zraku. Kaj še. Preobrnili bomo življenje.
V zakrpani leseni stavbi smo vadili vrle vaščane v predavanju lepe slovenske besede. Zimski veter je pihal skozi špranje, mi pa smo čakali na tiste, ki so prihajali od zidanic. Večkrat jih niti ni bilo in smo čakali zastonj.
Hodili smo na sestanke. Pri vseh organizacijah smo imeli ona lepa mesta tajnikov. Pisali smo zapisnike. Tudi o tem, da živimo na podstrešju.
Čakali smo, kdaj bo nekdo zagledal naše delo in se končno spomnil, da je nekje v hribih šola, ki dela, da živijo na tej šoli ljudje, ki so tudi ljudje in tako vredni dostojnega človeškega stanovanja.
Nikogar ni bilo, ki bi uvidel našo tegobo.
Prva izmed nas je že odšla, ker je zbolela. Ne zaradi slabega stanovanja, ampak, ker je zbolela.
Sedaj pojdeva še midva, ker sva spoznala, da ni vse — sonce, čist zrak in zelenje.
Orel z višav je dobil drugo ime — postal je kanja. -ac
valeč naj stoji tako, da njegovi prsti niso zasenčeni. Ozadje prstov naj bo temno. Temu namenu služi črn karton, zadošča tudi temna obleka preizkuševalca.
Normalno oko vidi število prstov na razdaljo 50 metrov. Ako učitelj ugotovi slabšo zmogljivost vida,naj pošlje učenca k očesnemu zdravniku, ki bo stalno nadzoroval njegovo vidno zmogljivost in dajal zdravstvene nasvete.
Druge motnje in napake vida; kot n. pr. astigmatizem, zoženo vidno polje itd., pa bo mogel ugotoviti edino specialist za oči v ambulanti, kjer ima na razpolago vsepotrebne raziskovalne naprave.
Od raznih motenj vida vzbuja v šoli največji problem kratkovidnost, ki je pri šolski mladini najbolj pogosta in more biti v nekaterih primerih celo usodna za vid. Praktična izkušnja kaže, da so otroci ob vstopu v šolo ali normalno videči ali daljnovidni. Kratkovidnost je v tej otroški dobi le zelo redek primer. Pač Pa se pojavlja ta očesna anomalija v šolski dobi otrok. Cim višjj je razred, tem bolj se viša Procent kratkovidnih učencev. 2 razredi ne raste kratkovidnost samo kvantitativno, pač pa na žalost tudi kvalitativno.
Učitelj mora dobro poznati vse kvarne vplive, ki pospešujejo kratkovidnost, da jih bo mogel Pri svojem vzgojno-izobraževal-nem delu v šoli odpravljati v korist čuvanja vida. Teh kvarnih Vplivov je veliko:
1.	Sključena drža telesa pri branju in pisanju. Takšna drža, PrLkateri je tudi nagnjena glava
navzdol# zvišuje naval krvi v glavo in oči. V takšnem položaju se glava preveč približa zvezku ali knjigi in s tem znatno oslabi ali celo onemogoča akomodacijo oči, kar največkrat dovede do trajne oslabelosti akomodarije. Otroci nižjih razredov naj zato zdržema ne čitajo dlje kot 15 minut, a učenci višjih razredov ne dlje kot pol ure.
Kazenske naloge naj se v šolah popolnoma odpravijo, ker so za vid in za držo telesa kvarne. Takšno nalogo piše učenec hitro in zanikrno ter si kvari pri tem držo in pisavo. V šolah naj se tudi odpravi hitro pisanje po nareku zaradi zgoraj omenjenega vzroka.
Vsako bližinsko delo, torej tudi pisanje, je treba prekinjati z odmorj 1 do 2 minuti. Takšen odmor naj sledi po 15-minutnem pisanju. Vsak učenec, posebno še kratkovidni, naj se ob takšnih odmorih nasloni na naslonjalo stola in zapre oči, ali naj se zazre v daljavo, najbolje skozi okno, posebno še, če je šola obdana z lepim vrtom in ima prijazno, zeleno okolico.
Ne smemo pozabiti, da se tudi očesne mišice utrudijo, in to še celo prej kot ostale mišice. Utrujene očesne mišice povzročajo glavobol in nerazpoloženje in slabe zmogljivosti vida. Odpočite akomodacijske mišice in one, ki služijo konvergenci, mnogo laže vrše svojo nalogo kakor pa utrujene.
Glede dobe pisanja priporoča šolska higiena, naj se od novembra pa tja do marca ne piše med 8. in 9. uro dopoldne; kakor tudi
ne v poznih popoldanskih urah. Pri luči naj pišejo učenci ie v primeru, če ima razred res higienskim predpisom ustrezno razsvetljavo. V komentarju k diafilmu: »Čuvajmo vid naših šolarjev« pravi dr. Meta Skrget v zvezi z razsvetljavo učilnic sledeče:
»Mnoge naše učilnice so razsvetljene slabo in nepravilno. Svetilke, ki visijo s stropa, so same žarnice, nezasenčene in kvečjemu še pokrite s pločevinastim krožnikom. Nezasenčene žarnice bijejo s svojo svetlobo otrokom v oči in jih slepijo, jih utrujajo in jim kvarijo vid. Največkrat so žarnice povrh še stare in komaj brlijo. V mnogih učilnicah najdemo celo po 1 samo, ali kvečjemu 2 žarnici za ves razred. Ena sama 200-vatna žarnica, ki visi s srede stropa, pomeni za oči šolarja pravcato nasilje.
V učilnicah smemo uporabljati take svetilke, ki dajejo polindi-rektno osvetlitev. Navadno so to krogle iz mlečnega stekla s premerom vsaj 30 cm in 3 metre od tal. V njih morajo biti 200 vatne žarnice. Takšnih krogel mora biti v vsakem razredu zadostno število. To zračunamo, če dolžino in širino šolske sobe vsako zase delimo s tri ter zmnožek obeh smatramo kot število svetilk, ki jih potrebujemo. Tako mora biti v razredu, ki je dolg 9 metrov in širok 6 metrov, skupno 6 svetilk.
Lahko pa Izračunamo potrebno število vatov tudi tako, da talno površino pomnožimo s faktorjem 23«
2.	Prav posebno je kvarna očem nepravilna lega zvezka. Ako
leži zvezek pred učencem pomaknjen v levo ali desno od sredine telesa, je akomodacija oči zelo otežkočena. Vsaka takšna akomodacija zelo kvarno vpliva na zmogljivost vida.
Pazili bomo zato, da bodo imeli vsi učenci zvezek natančno pred sredino telesa. Pri pisanju pokončne pisave naj leži zvezek vodoravno pred učencem, pri poševni pisavi naj ima zvezek po-poševno lego. Ako je lega zvezka pravilna, so oči pri pokončni in pri poševni pisavi enako zapo-slene. Potezam črt slede v navpični smeri, kar je v smislu ču--vanja vida pravilno.
3.	Zelo škodljiva je očesu neenakomerna in nezadostna i’az-svetljava. Citalna ploskev ne sme biti ne preveč, ne premalo razsvetljena. Preveč je razsvetljena, če sije sonce naravnost na njo V spomladanskih in jesenskih mesecih padajo v učilnice močni sončni žarki. Sončni žarki, ki padajo neposredno na šolsko tablo ali na učenčevo klop, utrujajo oči. Zato naj bodo okna v učilnicah opremljena s svetlimi zavesami, s katerimi preprečimo direktno padanje sončnih žarkov na delo učencev, a pri tem ostane učilnica dovolj svetle. Za oči je ^krajno škodljivo gledati narav-npst v sonce, kar povzroča vnetje ali celo slepoto. Na to naj učitelj opozori svoje učence, da si ne lx)do v igri po nepotrebnem kvarili vid. Slabo je tudi za vid, če se bere v postelji pozno v noč, v	v avtobusu. Vidu je tudi
škodljivo, ako pada svetloba od napačne strani na pišočo roko, ker v takem primeru piše otrok
v senci svoje roke. Vse te kvar-nosti so tem večje, čim manjše so črke, ali čim manjše je delo, kj ga opravljamo.
4.	Stisnjen tisk, nerazločno in tanko pisane črke, tako slabo obrisana tabla, da presevajo črke prejšnjega teksta, škodujejo vidu. Ozko črtani zvezki niso priporočljivi. Otroci naj se po možnosti čim prej navadijo pisati v brez-črtne zvezke, kar najbolj godi njihovemu vidu.
5.	Očem tudi škoduje delo v bližini močno razgrete peči. Prav tako škoduje očem slabokrvnost in izčrpanost ter vse bolezni, ki znižujejo telesno silo in utrujajo mišičevje. Kratkovidnost pospešuje tudi astigmatizem, prirojena slabovidnost in zakaljenje prozornih očesnih delov, zlasti roženi-ce.
6.	Bližinsko delo je vidu zelo škodljivo. Šolska mladina je zelo izpostavljena nevarnosti, da si v šoli pridobi kratkovidnost, ako jo preveč obremenjujemo z bližin-skim delom: prekomerno pisanje nalog, mnogo geometričnega risanja in podobno. Od vseh šolskih otrok je najbolj ogrožen malček prvega razreda, ki je po naravi še daljnoviden.
Ker je bližinsko delo tako škodljivo vidu, moramo paziti, da učenci ne bodo preveč približevali oči svojemu delu. Razdalja med knjigo ali zvezkom in zrklom naj bo 25 od 35 cm. Kratkovidne otroke, in zlasti učence nižjih razredov je treba stalno opozarjati, da se navadijo držati to razdaljo.
Knjiga ne sme ležati ne nad, ne pod zorno ravnino, temveč
v njeni sredini in v sredini trupa. Citalna ploskfev naj bo nagnjena proti telesu za 30 do 45 stopinj. Nikdar pa ne sme biti knjiga vzporedno s trupom ali pravokotno nanj. Vodoravna mizna ploskev je za vid zeld nevarna, ako knjige pri čitanju ne nagnemo. Citanje iz vodoravno ležeče knjige s povešeno glavo je škodljivo očem, ker se s tem zviša naval krvi v glavo in v zrkli. Ako miza nima premične ploskve, dobro služi za čitanje preprosto leseno stojalce, na katero moremo pravilno nasloniti knjigo, iz katere čitamo.
V nobenem primeru ne sme trajati čitanje predolgo. Učne ure z večjim naporom za oči naj se vrste s petjem in lahkimi telovadnimi urami, s poukom, ki ne napreza oči.Pouk z izrazitim bli-žinskim delom spada v najjasnejše dnevne ure, po možnosti v bolj zgodnje dopoldanske ure. ko so oči še bolj spočite.
Ako učitelj opazi, da z učenčevim vidom ni vse v redu, naj na to takoj opozori starše in jim svetuje,da odvedejo otroka čim prej k očesnemu zdravniku ali na očesno kliniko, kjer mu bode nudili pomoč, ki bo po vsej verjetnosti uspešna, če bo pravočasna. Vsaka bolezen in poškodba oči spada k zdravniku. •
Učitelj, ki bo pri svojem učno-vzgojnem delu upošteval nasvete glede čuvanja vida in jih tudi pravilno izvajal, bo veliko pripomogel k čuvanju vida naše šolske mladine in s tem vršil veliko družbeno koristno delo.
Teja Janežič-Mike*
Prvi poizkus testiranja znanja
Nisem slavistka, vendar pou- no branje in pisanje moramo idejnost, etična in estetska vzgo-
čujem — po družbeni potrebi pač opraviti vsaj do začetka drugega — slovenščino na osnovni šoli, razreda. Izbira načina je prepu-Tok časa nas je potegnil za se- ščena učitelju pod pogojem, da
ja. Ali so bili testi s svojimi abstraktnimi pa tudi strokovno povsem zgrešenimi literarnozgodo-
8. Jezikovni pouk. To je ena Med otroki naj bi testi ustvarili izmed molekul sistematično gra- prijetno pričakovanje vesele tek jenega učnega načrta, ki jo je le me, za učitelja pa naj
boj, vživeli smo se v svoje delo, mu zagotovi dobre uspehe, da vinskimi oz. literarnoteoretičnimi
hodimo na aktive, poglabljamo se, študiramo, iščemo primernih metod in — učimo. Svoje izkušnje in znanje posredujemo naši mladini. Za vzgojo gre. Ne za golo znanje. Pa ne brez truda in ljubezni do materinega jezika.
učenci od vsega začetka razumejo tisto, kar berejo in pišejo, in da prj branju ne črkujejo in ne zlogujejp. K'do bo odgovoril na vprašanje, zakaj pridejo v 5. ali celo 6, razred učenci, ki ne znajo smiselno brati? Pisanje pa je Uspehi niso vidni in so v pravem v pravilnem branju pogojeno. Na nesorazmerju z vloženim kapita- srečo jih ni veliko, a dovolj, da i—	- ovirajo normalen pouk. Da to ni
izoliran pojav na šoli »v skriti dolinici na koncu sveta«, bodo priznali učitelji vajenskih šol, ki res ne dobijo najboljših učencev, vsekakor pa take, ki so uspešno obrazih naših kolegov jn kolegic, izdelali vsaj šest, morda pa celo ki so resni, dobri učitelji in pe- sedem ali osem razredov. Izraža-dagogi? Pri vsem tem so pa pri- nje je okorno, pismenost majhna, zadeti tudi otroci. Zakaj naj bi Zamenjujejo črke, ne tistih, ki jih
lom. Zdaj naj bi to potrdili še »nestandarizirani polletni revizijski učni testi«. Ob testih se je bilo treba zamisliti. Z njimi nekaj ni prav. Le kaj? Od kod potrtost, ki se tako jasno zrcali na
se sicer zdelo vredno materi, da učitelju pove sinkovo izjavo: »Mama, danes sem prvič v štirih letih dobil dvojko.«
Ali ne bi pri vsem tem kazalo teste soočiti z učnim načrtom, s prizadevanji reformirane šole in
jih podrobneje razčleniti?
Učni načrt pravi: »Pouk materinščine v osnovni šoli je treba povezovati z vsemi učnimi področji ter z življenjem in delom učencev v šoli in izven nje.«
Testi so jo ubrali mimo.
Dalje: »Pouk materinščine ne sme biti izoliran od drugih učnih področij, zato je dolžnost vseh učiteljev, ki uče v razredu, da skrbe za jezikovno vzgojo učencev.«
To pa velja tudi vam, dragi tovariši učitelji estetske vzgoje, zemljepisa, zgodovine itd. itd. Ali ste prispevali svoj delček k jezikovni vzgoji? Eno je jasno. Slavist, ki je v šoli osamljen, ki ga puščajo vsi na cedilu, nima v šoli kaj početi.
Učni načrt nadalje ugotavlja, da se otrok ob vstopu v šolo zna že izražati v svoji domači govorici in da ima do neke mere razvit jezikovni čut. Razvijali ga bomo dalje.
Ali pa vsi pomagamo otroku pri njegovem razvoju? Učitelj matematike bo morda opomnil slavista, da učenci napak prepisujejo s table, da so silno površni, učitelji drugih predmetov, da otroci ne znajo izgovarjati v lepih stavkih, seveda, če to sploh zahtevajo. To pa je navadno tudi vse.
V učnem načrtu so zaradi preglednosti poglavja ločena:
1.	Začetno branje in pisanje. Opismenjenje učencev je osnova vsega pouka materinščine. Začet-
Medntsrodni muzej tiska
V Haagu so odprli edinstven muzej na svetu, mednarodni muzej novinarstva, ki predstavlja zakladnico izvirnih materialov in dokumentov o tiskarstvu, novinarjih in zgodovini ti-	_
ska. Glavni dei materiala za muzej je hovih Solzicah, Cankarjevi Sko-Lb55iv^"1.P“1lefast?!?isLPro: delici kave, Bevkovi Pestmi itd.
drugače pišemo kot izgovarjamo, n. pr. dvoustični u. Ne ločijo med a in o, pa tudi ne e, da ne govorim o polglasniku. Če takim otrokom, ki so vajeni površnosti — kdo ve od kod — vcepljamo v glavo znanje o kvaliteti ali dolžini glasov, bo slej ko prej ostalo gola teorija, katere poganjki prav gotovo ne segajo tja v prvi ali drugi razred, kaj šele, da bi za svoj razvoj potrebne vitaminčke črpali iz pouka pri drugih predmetih. Dosledno bi morali učence navajati k natančnosti in odgovornosti do dela. Učni načrt pravi, da moramo pri vseh pismenih izdelkih dosledno na vseh stopnjah osnovne šole in pri vseh predmetih zahtevati od učencev čisto in razločno pisavo, lepo razporeditev in obliko ter snažnost. Da, dosledno. Koliko pa smo si že medsebojno pomagali? Večina teh mladih ljudi se bo prav kmalu vključila v proizvodnjo. Čez noč ne bodo postali natančni in vestni. K temu samo še majhna ilustracija, kako se lahko naša nedoslednost maščuje nad nami. Nekemu vajencu sem nekoč pri pregledovanju domače naloge rekla, da bi mu zaradi njegove površnosti ne dala rada niti starih čevljev v popravilo. Pa se je odrezal: »Tovarišica, mi bomo delali samo nove.« Kaj malo obetajoče za kvaliteto izdelkov.
2.	Smiselno branje in recitiranje. Na koncu spodnje stopnje smemo od učencev pričakovati zanesljivo, tekoče in gladko branje. V naslednjih letih jih moramo naučiti izrazitega, smiselnega in slednjič estetskega branja. Žal smo precej daleč od tega. Sicer pa so tudi testi v sedanji obliki že po svoji naravi taki, da se ne morejo lotiti tega vprašanja.
3.	Obravnava umetniškega beriva in pojmi o slovstvu. Ta postavka učnega načrta nam nudi izčrpan vir za življenjski pouk materinega jezika. Ne pozabimo, da je naš cilj, vzgojiti humanega človeka. Skoro nemogoče je, da se pri uri, ko govorimo o Preži-
ieaor žurnalistike na univerzi v Utrechtu William van der Hout. Muzej vsebuje več kot 7000 zvezkov in fasciklov s sto tisoč časopisi iz vsega sveta najrazličnejšega značaja, tako da so v tej zbirki celo ilegalni časopisi iz časa druge svetovne vojne. Razstavljene so tudi knjige o novinarstvu, portreti in karikature politikov, politične brošure in časopisi.
vprašanji primerni za katerokoli stopnjo osnovne šole? Ali so prikazali vsaj drobec tega znanja? Ne, seveda je tudi slovnica zajeta v obravnavo umetniškega branja. Pa ne izolirano. V povsem drugačnem, resničnem, živem okolju. Testi so morda koga izmed nas omajali na pravi poti. Da se bo izognil nevšečnostim in posledicam takega testiranja, bo ubral tisto staro, zgrešeno pot formalizma m mehanskega guljenja. In uspehi bodo tu. Ubogi otroci!
4.	Domače branja Že od prvega razreda dalje zbujamo v otroku zanimanje za lepo knjigo. Učitelj učencu načrtno pomaga in ga spretno vodi k vedno zahtevnejšim tekstom. Da, seveda. Ali pa bodo mar zamerili otroku, če je danes predvsem tehnično usmerjen in se bo v prostem času raje nekoliko razgibal, zlasti še, če je na šoli krožek za telesno
s težavo mogoče razstaviti v manjše delce. Za te so se odločili »standarizirani polletni revizij-učni testi«.
Učni načrt postavlja jasne zahteve: jezikovnega pouka ne smemo ločiti od celotnega pouka materinščine. in drugih predmetov, saj moramo uporabljati kot material pri pouku živi jezik in tekste z življenjsko vsebino. Pri slovničnem pouku se mora nasloniti na jezikovni čut učencev, povezan z življenjsko stvarnostjo in njenimi izraznimi oblikami, zato naj se ne ukvarja s formalnimi posebnostmi besed in oblik ne glede na njihov pomen, s sestavom imenskih in glagolskih oblik in vrstami stavkov. Ali so sestavljale! testov spregledali to zahtevo Dvomim. Morda so pa uporabili posebno taktiko in skušali iz vrst učiteljstva najti tiste, ki zahtevajo od otrok, da se gulijo na pamet znanstveno nedognane definicije, n. pr. o pravljici in pri-
bi test
vsaj ne bila zanka, v katero se bo nemočen in osamljen ujel. Aktivi naj bi se . sestali že pred začetkom šols*kega leta, pozneje
Organizacija Rdečega križa in prosvetni delavci
Organizacija Rdečega križa Jugoslavije ni zgolj karitativna, kakor po mnogih drugih državah, ampak hoče posredovati predvsem zdravstveno-prosvetno vzgojo na našem podeželju. Tu pridejo predvsem v poštev zdravstveni tečaji za podeželsko mladino. Pred približno 10 leti je bilo mnogo teh tečajev, ki so preobrazili naše ljudstvo, da je opustilo razne vraže ....—------------------> ,-  ~ in mazačtva, kar je bilo nekako po-
je prepozno, vskladili naj bi učne dedovano in ukoreninjeno med našim
......- -	-	- Ljudstvom. Prosvetni delavci so se
rade volje odzvali apelu RK, naj pomagajo zdravstvenim delavcem pri teh tečajih. Okrajni odbori so v svoji režiji prirejali tudi seminarje zanje. Tedaj je bilo zanimanje za podobne tečaje veliko, sedaj pa je zelo popustilo. RK ima zdaj v programu tudi prirejanje tečajev za nego bolnika na podeželju pa še tečaje oz. seminarje za vodenje omaric za Prvo pomoč. To so učni in vzgojni problemi, ki jih na podeželju lahko pomagajo reševati prav prosvetni delavci. S tem bi mnogo razbremenili zdravstvena delavce, ki jih še vedno primanjkuje.
Na občinski konferenci v Sevnici, pa goto tudi drugod, je bilo opaziti, da prosvetni delavci premalo so-
načrte za' tekoče šolsko leto med paralelkami, kakor tudi vertikal-, no, to je od 1. od 8. razreda. Delo na teh šolah bo enotnejše, lažje bodo na aktivih obravnavali probleme uspeha alf neuspeha. V testih ne bi bilo vprašanj, o katerih še niso ničesar slišali.
Iščemo nova pota. Cilj ni v oblakih, ampak v naši stvarnosti.
Učitelj, kakršenkoli naziv že ima, je pač učitelj, in bo v svojem poklicu vztrajal ne zaradi lepih obetov o boljši plači, k delu ga
bo pritegovalo vse kaj drugega, delujejo' in pomagajo' odborom Dosegli bomo uspeh. Ta pa je osnovnih . organizacij RK. Tako se nepogojen v skupnem, enotnem delu vseh učiteljev, ki delajo v, razredu. Vzgajamo človeka, ki ne
vzgojo? Alj je že kdo izračunal,	literarno zgodovinskih
koliko prostih minut je še na vo- obdobjih.
Ijo otroku ob vsej njegovi tehnični in športni aktivnosti? Kmečki otrok bo, v kolikor ni vprežen v domače delo, zvečer po vsem tem prijetno zadremal na peči, s knjigo Karla Maya na kolenih; mestni otrok bo ta čas
Zanimivi so zaključki, ki nam jih nudi razčlemba uspeha pri
bo ‘ ozek strokovnjak, marveč osebnost. Zato se ne smemo izgubljati v drobnjakarstvu.
Reformirana šola in testi za slovenščino ne kličejo na delo le slavistov. Individuum — naš šolar — naj postane cel človek!
testih. Vzemimo na primer 6. raz- Humana estetika jemlje človeka
red naše osnovne šole. Kar soliden je in večina učencev rada sledi pouku materinščine. V precej številnem razredu pa je 9
itd., ne bi kaj dotaknilo srca tudi pri otroku, ki posluša le z enim ušesom. Dojemanje, doživljanje učencev je globalno. Izhodišče vsega našega dela je besedilo, v razlagi naj se prepletajo stvarnost, besede, slovnica, vsebina,
preživel po svoje. Sicer pa teste učencev precej šibkih v slovenščini.
to ne zanima.
5.	Ustno in pismeno izražanje.
Ustno izražanje je izhodišče vsega jezikovnega pouka v šoli. Ali je slavist spet od vseh zapuščen? Je mar 7/8 preostalega pouka nemi film? Pomagajmo vendar otroku vsi. Zato smo tu. In testi? Tudi te plati učnega načrta niso niso zajeli.
8. Radio, film, tisk. Ponosni smo lahko na to, da skoraj ni več šole, ki bf ne imela televizijskega sprejemnika, da o radiu ne govorimo. Res privlačne so te oddaje za otroke, pa čeprav so na sporedu dokaj pozno. Pri šoli je igrišče, tam otrok lahko počaka do šestih. Doma ga prazne strani v zvezku nemo opominjajo na dolžnost in motijo njegove misli, ki so še pri televiziji. Seveda bo napisal nalogo. V najboljšem primeru jo bo načečkal. Zakaj pa ne. bi še prej prelistal Pionirja? Zares je letos zanimiv ta mladinski časnik. Ko se otrok končno loti naloge, piše vsem pravopisnim pravilom v posmeh: moja vrba (s prešemovo ljubeznijo opiši svoj rojstni kraj.) Pred njim na mizi je morda še odprt Pionir št. 4 str. 124:	ernest adamič
filmska risanka in lutkovni film. Slavist je na šoli res nepotrebno bitje.
Ali bomo še nadalje godli vsak svojo ali pa sj bomo medsebojno pomagali?
7. Izvenrazredne oblike dela.
Kdo zna našteti vse krožke? Da, ustanavljamo jih! Ali pa kdo pri tem misli na otroka, če je res kos vsemu? Pri našem delu je treba upoštevati sodobnega človeka z več dimenzionalnim naglim razvojem, pozabljamo, da je treba predvsem upoštevati otroka in njegovo zmogljivost.
vsega. Lepota, dobrota in resnica pa imajo svoje kali v vseh šolskih predmetih, povezanih v ne-razdružljivo celoto.
M. J.
kateri odbori težko prebijajo in težko vodijo administrativne posle. Odbornikom pa administracija jemlje preveč časa in jim zmanjšuje voljo do dela. Tu bi morali prosvetni delavci pomagati, ako že ne kot odborniki, pa vsaj z nasveti. Zaželeno bi bilo, da bi v vsakem kraju, kjer deluje osn. org. RK, bil saj eden prosvetni delavec tudi član odbora. Zavedati se moramo, koliko RK pomaga šqlam, ko posreduje, da so mlečna kuhinje redno založene. Vsakdo mora priznati, da odkar delujejo po naših šolah mlečne kuhinje, ki dajejo tudi tople obroke, je tudi učni uspeh mnogo boljši. Zato bi se morali čutiti dolžni ravno prosvetni delavci, da vzajemno nudijo svojo strokovno pomoč. Tako bodo osnovne organizacijo RK še bolj zažiVele.
S. Skočir
štirje od teh imajo zaradi neznanja, površnosti in kar še vse pride v poštev prj ocenjevanju, nezadostno. A glej, čudo! Sest teh junakov ali 2/3 slabih učencev je bilo pri testiranju pozitivno ocenjenih. Od celotnega števila pri testiranju ocenjenih učencev, to je 12, pa so v glavnem tisti, ki imajo za 6. razred kar solidno zajeli.
V	7. razredu spet isti pojav. Se nekoliko očitnejša razlika. V slovenščini so bili trije negativno ocenjeni, vsi ti imajo nezadostne ocene tudi v drugih predmetih. In testi! Trdijo nasprotno. Testiranje je prikazalo kot najslabše učence tiste, ki se znajo ustno in pismeno pravilno in lepo iz-' ražati. V slovenščini imajo oceno dobro ali prav dobro, pri testiranju pa so odpovedali. V paralelki je podoben pojav, le da je ta razred v splošnem nezanesljiv in po uspehu sjabši. V osmem razredu je spet vse postavljeno na glavo. Najboljši učenec je vsestransko poražen in vendar ne bi zanj nihče mogel trditi, da ni dosegel zaželjene stopnje opismenjenja.
Je to slučaj?
Ali za zdaj ne bi kazalo presekati gordijskega vozla?
V	prihodnje bi se Zavod za napredek šolstva moral posvetovati ne le s Slavističnim društvom kot strokovno organizacijo in z Oddelkom za slovanske jezike in književnosti na ljubljanski filozofski fakulteti, ampak predvsem s praktiki, z aktivi. Teste, ali vsaj dobro premišljene predloge zanje, naj bi izdelali posamezni aktivi, Taki testi bi lahko prikazali dejansko stanje znanja in napredek pri pouku slovenskega jezika na naših osnovnih šolah.
Paša za mlade oči v naših kioskih: vabljivi ovitki, naslovi — toda vprašanje kvalitete takšnega čtiva?
Stanko
Kotnik
Test na rešetu
Do testov kot oblike ugotavljanja znanja smo se doslej opredeljevali večidel načelno in teoretično. Eni so poudarjali njihovo eksaktnost, objektivnost in dokumentarnost poleg velikega časovnega prihranka pri delu v razredu (čeprav se breme preloži na učiteljev prosti čas), drugi jih enako zavzeto odklanjali s pomisleki tako predmetne kakor peda-goško-psihološke narave. Vselej pa so bili v mislih že povsem izdelani, preizkušeni in utrjeni testi, kakršne pozna in uporablja svet že dokaj dolgo.
Pri nas smo s testiranjem šele na začetku in zato bo primemo, da razpravljamo o konkretni obliki teh testov in prvih izkušnjah z njimi v praksi, ne pa toliko o testiranju nasploh.
Načelno smo se že sporazumeli, da je testiranje samo ena izmed ocenjevalnih oblik za doseženi učni uspeh in da nikakor ne more nadomestiti ali spodriniti vseh drugih. Prav tako nam je jasno, da ta oblika ne more zajeti vse obširne pridobljene izobrazbe izven meja svojih bolj ali manj tesno na predmetni učni načrt vezanih vprašanj, kaj šele kakorkoli ovrednotiti dosežke na vzgojnem področju, ■ kateremu zlasti naša družba dokazuje izredno pomembno mesto. Iz vsega tega pa logično izhaja, da rezultat testiranja nikakor in nikdar ne more biti neko edino veljavno merilo niti za učiteljevo učno-vzgojno prizadevanje ali neprizadevanje v celoti, kakršna miselnost se zlasti ob uvajanju novega načina delitve osebnih dohodkov tu in tam
bežno zasledi. Pedagoška »proizvodnja«, da namenoma rabim ta izraz, se namreč po vsej svoji zapleteni in težki pedagoško-psiho« loški problematiki bistveno loči od kake industrijske.
Znano je, da je bilo na naših osnovnih šolah letos ob polletju prvič širše uvedeno poskusno testiranje pri slovenščini in matematiki. Celotni izsledki bodo gotovo objavljeni, ko bodo podatki zbrani in obdelani, pričujoči sestavek pa želi nanizati nekaj pripomb samo v ozko začrtanem okviru: k testu za slovenski jezik v 8. razredu in na podlagi rezultatov enega oddelka (40 učencev).
Kar na začetku naj poudarim* da je pač najteže zajeti predmetno področje v test prav pri slovenskem jeziku, to pa zaradi izredne razvejanosti na posamezne panoge in pa posebne vloge in naloge, ki jo ta predmet ima. A najbolj izrazito se to pokaže ravno v 8. razredu. Ce se torej sprijaznimo s to precej ozko omejitvijo v učnem gradivu in ne upoštevamo, kaj utegne vsebovati letni test, lahko o polletnem ugotovimo sledeče:
Jeziku sta odmerjeni dve tretjini točk in ena tretjina literarni zgodovini s teorijo. Če jemljemo test kot prerez skozi osemletno šolanje, bi to razmerje morda nekako ustrezalo, glede na učivo 8. razreda samega, kjer je težišče le na slstematičnejšemu spoznavanju književnosti, pa ne. Učna snov tega razreda zajema v testu komaj eno četrtino. Reči je treba, da bi velik del gradiva moral biti zajet že tudi v testih za prejšnje
razrede, ker se tam podrobneje
obravnava, a ni. Če pa je to prerez, potem povsem manjka poglavje o stavku, besedotvorje, podrobnejša obravnava glagola (navadno tudi v osmem), metrika z rimo idr., stilistika in še kaj.
O zastarelosti, formalizmu in celo strokovni dvomljivosti posameznih nalog v testu smo čuli že nekaj pikrih. Malo zgledov: na-slonke ne morejo biti zdaj poudarjene, zdaj nepoudarjene (2. naloga), razločevanje med jotacijo in mehčanjem (3) je včasih za strokovnjaka težko in niti ni več v učnem načrtu, Čampo Formio (6) je le še zgodovinski ocvirk, stavčna analiza v nevejnati obliki je neustrezna, še bolj izraz »značilnosti« ljudskega slovstva v 16. nalogi (isto velja za 21. nalogo o proži in poeziji), v naslednji ni odgovor, da so protestantski pisatelji pisali knjige posvetne vsebine, napačen (saj radi poudarimo abecednik, če že ne koledarja), ker potem še manj drži, da so ustvarili slov. knjižni jezik (v današnjem smislu); Zoisa in Smoleta bi težko šteli med pesnike in pisatelje (19); neustrezna je dalje razmejitev med pravljico in pripovedko (22), deloma med sonetom in gloso (24), če ta redka oblika res zasluži mesto v testu; a odlomek za ločila (25) ni prikladno jasno izbran. Torej vrsta pomanjkljivosti, ki bi se jim dalo pravočasno izogniti.
V celoti vzeto pa — premalo je zares temeljnih vprašanj in podatkov, načrtno in pretehtano izbranih ter smiselno formuliranih, a preveč slučajnosti, drobiža poleg nenatančnosti in neustreznosti. Seveda pa se tak vsaj v glavnem zadovoljiv pregled v skromnih 26 nalogah nikakor ne da doseči.
Najhujši spodrsljaj pa se mi zdi ocenjevalni kriterij. Ta je namreč tak, da s svojim konstantnim merilom, ki bi edino moglo imeti neko občno veljavo (variabilno pokaže le strukturo v razredu), razdeli učence v grobem samo na dve kategoriji. Kako pride do tega nezaželenega pojava? Večina nalog pozna namreč takole lestvico: manj kot pol rešenega — nič točk, 50 % in več — 1 točka, 100 % — 2 točki. Vmesnih stopenj med 50 in 100 % ni! Praksa je pokazala, da tak sistem prizadene zlasti boljše učence, ker jih izenači s slabšimi, saj v resnici ni enakovredno, ali nekdo v nalogi zadovoljivo odgovori na devet vprašanj od desetih ali samo na pet, za kar pa dobi enako oceno. Tudi pri maloštevilnih nalogah z več dosegljivimi točkami je diferenciacija premajhna.
Druga hiba ocenjevalnega kriterija je šablonskost v nalogah z določanjem časovnih zaporedij. Najbolj očitno se je pokazala pri periodizaciji slovstvene zgodovine. Četrtina učencev je n. pr. povsem pravilno označila zaporedje, le da je ljudsko slovstvo namesto na zahtevano prvo mesto postavila na zadnje (ker ljudsko slovstvo obsega ves ta čas, ne prvo ne drugo ni točno, kar so najbolj zadeli tisti učenci, ki mu niso pripisali številke), s čimer pa se je vsa lestvica premaknila in jim spodnesla vse točke. Tak sistem je seveda precej pripomogel, da je bilo pri razmeroma preprostem vprašanju doseženih nepričakovano malo točk. In še ironija formalizma — kdor je zagrešil več napak, se je vseeno lahko bolje odrezal!
Še huje pa se je slabost kriterija izkazala pri najobsežnejši
in najtežji nalogi s stavčno in besedno analizo. Da razporeditev za prvo ni prikladna, sem že omenil, da pa je rešitev ene in druge pogojno vezana, je tak nesmisel, da mu kar nisem mogel verjeti. Spomnil me je vezane prodaje motorjev in loncev pred leti, da se malo drastično izrazim. Ocenjevalni sistem je tu sploh čudovito zaplčten, predvsem pa močno krivičen prizadevnejšim učencem. Tak je namreč, da moraš vsako delno nalogo (iz dveh različnih) rešiti stoodstotno za priznanje točke, manj ne velja nič. Blagor tistim, ki so sg Sizifovemu delu sploh kar izognili, in sočutje s tistimi boljšimi, ki so se ga v nepoučenosti brez upa zmage lotili. Izkupiček je zgovoren: v celoti 4 % doseženih točk, od katerih pa je ena sama učenka osvojila večin polovico, a manjšo — preostalih 39!
Nepravilen je tudi sistem odštevanja ali »uničevanja« rešitev, ker ni izveden dosledno, pač pa na skoraj najmanj primernih mestih.
Testi se zde na prvi pogled razmeroma preprosti in lahko rešljivi. Tak občutek so imeli celo učenci sami po testiranju. Nekatere naloge (n. pr. s parnimi odgovori) zahtevajo pravzaprav samo polovično poznavanje snovi, drugo more opraviti logični premislek, delno je lahko uspešno ee-lo golo ugibanje. Pa vendar je število nalog, ki so dosegle manj kot 50 % možnih točk, presenetljivo veliko (dve tretjini). Najvišji odstotek je bil komaj 75 In to le pri dveh nalogah — narečnih skupinah in razvrstitvi pisateljev. Praktično zelo važni vprašanji, kakor sta znanje pravopisa in uporabe ločil (25, 26), sta došegli le 45 %. To bi bilo vznemirljivo,
če ne bi bili vidni znaki očitne prekomerne raztresenosti in spregledovanja: dobri učenci namreč niso prečrtali takih napačno napisanih besed, kakor so n. pr. kni-ge, nigdar, bolši, stariši (proti: starišem) itd., čeprav jih sami nikdar tako ne rabijo. To dejstvo pas poleg nekaterih drugih opozarja, da bo vsaj za začetek treba presojati na videz objektivne rezultate z neko mero previdnosti in posvetiti vprašanju delovnih pogojev, psihološke, pripravljenosti in vzdušja pri 'testiranju posebno pozornost. Učenec je n. pr. predčasno oddal test, ne da bi sa lotil cele vrste nalog, med katerimi bi bil lahko vsaj nekatere uspešno rešil.
Za zaključek še tole misel: če bi naj testi v tej obliki postali standardni, skrivajo zlasti nekatera vprašanja veliko nevarnost, da bi se vse znanje omejilo nanje. Tako recimo pravorečje na deset besed, enako tujke, besedne vrste itd. Zato sl pravi in uspešni test za te primere zamišljam malo drugače: ob istem problemu zmeraj drugo ilustrativno gradivo. To pa seveda odpira nove probleme in vidike ter zastavlja nove naloge kakor celotno vprašanje testov in testiranja sploh. Ugotoviti bo treba, komu so testi v prvi vrsti potrebni in namenjeni (ped. zavodom, učiteljem itd.), kakšne naloge naj opravijo (ocenijo posameznega učenca, razred ali delo učitelja), kako pogostni naj bodo, da bodo res uspešni, in katero gradivo lahko zadovoljivo zajamejo ter v kakem obsegu — ali sistematično ali samo preizkusno v preseku. Vsekakor cela vrsta vprašanj, ki nam bodo še belila glave, kakor so jo gotovo tudi prvi testi sestavljavcu, čeprav tudi ni imel zmeraj srečne roke.
st. s
PROSVETNI DELAVEC
Tri knjižne izdaje za pouk
m en s ko	I	nose ter sPložno konstelacijo po^
JravT™ eo«poi1'v-
kategoriji šolskih le Atlanteke Evrope dežele Sred'
GOSPODARSKA^N POTJTTO: nje EcVr0Pe in dežele Južne.Evrt NA GEOGRAFIJA SVFTA t u6* SoV]etsko zvezo obravnava
iSSNiši £§§gg?f
^“^h ^^ntov, pred- nji ^h^onsuS^"Notrt
STRAN 5
vsem Evrope, ki jo obravnava
KULTURNI GLOBUS
njo Azijo, Avstralijo in Oceanijo, Afriko, Latinsko Ameriko, Severno Ameriko in na koncu svet kot celoto.
Poudarek celotne knjige je na gospodarski geografiji sveta, medtem ko je politična podoba prikazana le v temeljnih obrisih, kar Dubrovniške poletne igre brez Je razumljivo, če upoštevamo da oper. Prireditelji xm. letnih iger v je nemirna bibavica povojnih’no-ubrovmku so sklenili, da letos ne litičnih preokupacij podvržena bodo uvrstili oper na spored. Novica nenehnim spremembam in nreso
3G P^ene‘1.la iavn°st'	P« netljivim oSom Vendar na'
so objasnili, da operne uprizoritve na prostem bolj škodujejo kakor koristijo jugoslovanski operni umetnosti, zato so se odločili le za dramske uprizoritve, koncerte, umetniške razstave in plesne prireditve.
Književna nagrada skandinavskih dežel, v okviru kulturnega sodelo-
vanja petih skandinavskih držav, oQi ^aunu rvraigner in je name-
isianndiie SO wof0^ve'.Flnske ln njena Povsem strokovnim šolam Islandije, so letos prvikrat podelili kovinsko strnko Doir.
Kk;.n::iinavsko nagrado za književnost o Stroge. Delo je zanimivo —.............. Književnost, predvsem, ker kaže po svoji snov-
avtor upošteva osvobodilne težnje nekdanjih kolonialnih ljudstev in zadnje spremembe, ki so nastale na političnem zemljevidu Afrike in Azije.
STROJESLOVJE ZA KOVINARJE je knjiga, ki jo je napisal Danilo Kraigher in je name-
V žiriji sta bila po dva predstavnika iz vsake države, nacionalne komisije pa so poslale devet pomembnih del, ki jih je žirija ocenila. Dobitnik prve Skandinavske nagrade je švedski pisatelj Eyvind Johnson, za roman -Cas revščine« je prejel poleg priznanja tudi nagrado 50.000 danskih kron (okoli 5 milijonov din). Glavni konkurent mu je bil finski pisatelj VSlnfl Linnau.
Izbor za festival v Cannesu. Letos je zvezna komisija temeljito pretehtala izbor kratkometražnih filmov za festival v Oberhausenu, sedaj pa je dala odločitev kateri filmi naj zastopajo Jugoslavijo na filmskem festi
ni interpretaciji in didaktičnih načelih avtorjeve tendence, da bi približal učno snov zahtevam tesne povezanosti med stroko in žjvljenjsko usmerjenostjo mladih ljudi. Ne gre mu torej, da bi bilo v učbeniku nagrmadeno čim več snovi, temveč teži k pregledni sintezi: prikazati vzročno povezanost med različnimi panogami n. pr. med matematiko, geometri-
in	’ rroj: f. ji \
*- -------—-- ’ .................................................................
poudariti^oordlnantno8razmerje valcTlaSr^mLu6^«	POd°iba	V Hrast°^ak- Ce bi dandanašnjega obisko-
^	reso- med strokovnimi predmeti tako, skozi srednjeveške naočnike	možaP ki°krč;bi‘ ^ verjetno °'J]očil za »Delo«. Janez iz Kastva je
valu v Cannesu v kategoriji igranih da najde mlad človek snovno po- roki v ozadju odnrta hi^nnhr- K J - -k k Jfdln0, ob niem je žena, ki doji otroka s prejo v
«ar srM^srrsaa	zaporedi' *"s	AS »SSnl 22L:	p*,uai ***• U.
»Ljubezen in film«, delo zagrebškega ^em tudi širši pregled nad širšim	P	' Adama in Evo.
filmskega ustvarjalca Iva Vrbaniča. V tehničnim razvojem.
informativni sekciji pa bodo predva- v tem smislu io	__
j ali StigUčev film »Balada o trobenti nosLI?™	3 a	de:,a.vno
in oblaku«. V Cannesu pričakujejo P0se6eJ- na tisto področje VZgojno-letos zelo pestro, a tudi premišljeno usmerjevalnega dela, ki ga ozna-umetniško sodelovanje ,ki bo zaradi čujemo za »reorEanizaciin ir.1
.tv.-,”. v*M»SS“Sfeva1:
benemu razvoju.S0d0bn<imU ^	S*	M«« ™n-. la aor.vu.a, m,„, „
1950. zmanjkal le en glas do Goncour- STENOGRAFSKO BERILO, vinskih časovnih pojavih dovolfevala južn? Dobuded?3	S SfV?fa ^ SoIi slUcariev 15. stoletja.
pularnoži3njegovega3romank^Vojak	Avtor drobne knjižice je naš zna-	svojstveno oblikovanje	upodabljajoče	nost ki je po miselnosti vsa?sorodna;	za ™oTto Som iamflave^če
na dopustu« (v srbskem prevodu).	So-	ni Strokovnjak Rudolf Rakuša.	------------- .n® približno enaka v določenih	kmečkim podložnikom za katere
dobno temo omenjenega romana bo Knjiga je namenjena kot dopol- tt-.-ottotzt v. a	v fa°ksm nu	„S£	feV?,aTa gosPoda m skrbela za časa
r,ttLSTa,K;as‘sj5af,‘s “>”»	‘t :I?R,IJ,SN RAZ,?LEDI*	» a-r'aa^is1 “s«
Hossein. Film bodo dokončali	do	LevalTU tečaj slovenske stenogra-	Že sesto leto izdaja	Mestni muzej	sSlh’H mijjejslab ln geografskih svoj-	arhitektonsko ureditev posebnega
konca aprila.	fije in bo V primerni povezavi S	v	Idriji trimesečno glasilo »Idrijski	temperamenta^inSualnih3pote?:	n^eS^st^sTkone1’«
Freske v Hrastovljah
---	XXX w v	puvezavi s v	glasno »lanjSKi temperamenta in individualnih Dote?
Podelitev ameriških književnih Ppukom pomagala, da bodo začet- razgledi«. List prinaša mnogo gra- v srednjem veku najdemo zanimivo grad. Nedavno so podelili ameriške niki radi hrnli	diva ir. dpla nhoinckorr« iumetniško vo7115(,|Ia r»raxr
od-prvot-
Nedavnoso podehli ameriške niki radi brali ' stenografi rano diva iz dela občinskega ljudskega umetniško vozlišče prav v Slovenskem La^LjSr^anaš^jf1 obfsk^v^lec fes-
----	” (med tem tudi n Snlct™ in	dragocenega kultur- tetsko mikavnost. Ob času pa, ko <«
»Pesnik« so dodefiir^iagrach? pesniku snov- "J0 vzPodbudno didaktično odbora (med tem tudi o šolstvu in nega°spomenika.1 in kulturneea'”šVči	'~'u ^asu pa, ko je
n?.^ease?nŠoki ioma^Sm3 »ObP sestavke' črtice> humoreske, ki ske občine, objavlja sporni J borcev 1" Postavili pod zaščito.	tom namesto k^ge^T^etju^
nuj —^nn™-
za študijo o »Hra- kavnost ii daip	.
snoi^eSsev0edraaboLnepestnraVln z^ " V	^Vš^^ v
konec aprila glasbeni bienale moder- nimiva, ker ni istovetna z obvez- uvodnem sestavku urednik nritožuie ioni-!,?11*'. lzpoti Peresa dr. Marijana nit«	---- .
ne glasbe; na tej prireditvi bodo so- ni m učnim Emrliir/Am zinmicinm ker od ticnč t;. L -...;n	:— i■ . J n—r,:'1'
ml-
rnmmimmimmmamimm
p idobltl za Stenografijo.	P	Idrijske razglede«.	na Bermu, tako je povsem verjetna za srednjeevroplko^slikarstvi, dkoS?e
pozni idealizem meša z realističnimi momenti. Po slogovnem izrazu se vključujejo Hrastovlje v umetnost Srednje Evrope in ne pod vpliv Italije kot bi pričakovali!
Nekatere teme — n. pr. mrtvaški ples, koledarske Ilustracije — pa so povsem nove za slovensko slikarstvo srednjega veka. Zato ne preseneča, če zavzemajo Hrastovlje ugledno mesto med evropskimi vrstniki tega ča-sa, poleg tega so se ohranile zelo redke tovrstne umetniške ostaline. Ne smemo se čuditi, če tuji poznaval-ei zavidajo slovenskemu stenskemu slikarstvu srednjega veka.
Knjigo preberemo z estetskim užitkom. Pisec študije, dr. Zadnikar, je ubral srednjo pot m£d znanstveno razpravo in priročnikom, ki naj služi kot vodič, vendar se vsebina bolj nagiba prvemu kot drugemu. Avtorjeva razlaga je nazorna in^poljudna.
idiVa je
Domače branje naših srednješolcev
isssl ksIskI	SisiJig
določijo za domače branje, z ve- navata s sodobnimi umetniškimi dor, ki je bila ustanovljeni pred- na (Kato Vranko^č amerifk; seljem in vestno prebero ter si prijemi problematiko sodobnega vsem z mislijo na potrebe naše zgodbe) Bevka (Krivda in še kai) precej dajo opraviti tudi z zapi- človeka in družbe. Takšno pro- srednje šole. Te naloge onravlia Gradnika iz lirika Hrnoih ski, ki jih naredko celo ilustrirajo, blematiko srečujejo tako rekoč na splošno zelo uspešno in kako- Cev moderne Preglja (Plebanuš Nasprotno pa pri srednješolcih vsak dan v boljših filmih, ^ prav vostno; vendar je videti, da to Joanues, novela Regina...), iz
iNdspiouio pa pn srecmjesoicin	vsak aan v Doljsin tiirmn, prav	vosmo;	vendar je videti da to	Joanues novel'
višjih razredov pogosto opažamo,	tako se seznanjajo z njo pri dram-	ali ono	delo izide brez 'posebne	ekspresionistov ' iz J
da zapiske o branju drug od dru-	skih predstavah, ki jih preše-	potrebe	in iz nekakšne zadrege	(Sentpeter) iz’ noeziie
gega prepisujejo, kajti v šoli do- r,£»fld-**«-	c-u,,;^^-it-iia la »a«* +—— —, . .	1
Kozaka
ločena dela le redki bero, čeprav o naših dijakih ne bi mogli trditi, da knjige na splošno odklanjajo. Narobe, naši študentje kar
MAin preusiavan, Ki jin pre^e- poueue m iz nekakšne zadrege, (bentpeter), iz poezije socialnih gato poznavanje grTdfva je povez«)
oio&r sasrta? ts ssssi,
ii CP dobrih linri^K	hic+Tror,^ tt	________ LU .
£.,K!'fe?asriune,aprss;	£ kSs K&ovi01«^-	v
likokrat le domišlja, da dovolj mogrede razt^l kohkol ni že STSgMennrt	AT
STe PrSem“V mS SSJS £1!^ SS&	N O V 6
^ ™Žna«	S, ffi^TzMrk, » moTlravSl« Zak>' ’	'	nov!™S,‘; SK'
oto»QaS.a	—.- __a, ... pa	Mnogemu našemu srednješol- krat -it^ansk^pravmce«PnekoiiiS
ne zde primerne ali pa ker vztrajajo pri svojih ustaljenih reper-torijih. Branje neprimernih knjig, po katerih mladina hlasta iz pubertetne radovednosti in razdraženosti, se dd do neke mere zmanjšati in omiliti z načrtno
zmanjšali m omilili z nacrino in juii utrudile v vcl-ji	llx\ax knjižni ZDirKi ne more onrav
zdravo spolno vzgojo, kakor jo že starejše dobe, antiko, renesanso, vseskozi zadovoljivo- zato cp^mi Mr>ogemu našemu srednješol- krarLitaUj\nskT‘pravm“ce«,Pnekoliko marsikje po naših šolah opravljajo klasicizem in romantiko, zlasti pa zdi, da so vsi, ki se na ipno^invie cu bo zbirka pomagala oblikovat1 »nrom5?Jši lzbor h1- težnia.’ da ne bi zdravniki in psihologi s tako ime- za dobe od realizma (francoskega spoznajo in ’ z vzgojo rnladSI	na življenje in brusiti le^
novano šolo za življenje. Kar pa in ruskega) preko moderne do ukvarjajo, poklicani in dolžni da P°tni okus, marsikdo si bo z njo kar skor^da ni mogoče, sa? ie zadeva ustaljen repertorij, stalen naših dni (sodobna sovjetska, za- uredniku s konkretnimi konstruk- ustvaril temelip	t-,!-«---3 pravljična snov tako mednarodna in
»znam knjig, ki »g. nek.tai hodnonvropzka in mnarlšk. lite. tivnim, „»v,u SHbk"S.“ h kiert “hi 'XI ‘	IS SJBSS&StJSjVS!
. i- ium-ij, oidicij	v—-------—	w uicuiuKu s KonKretnirm’ krvnctm
seznam knjig, ki se ga nekateri hodnoevropska ln ameriška lite- tivnimi nasveti stoje ob strani.
trsnos^tšion t
se bo vedno znova rad fpramembah med razne narode v raz-Tako bomo, iSnilT“,??Llhl__I1“?,tralivno. gradivo
: ”—i j *,	tx alxvuu graaivo
starinskem izročilu bi lahko bilo
mmm mmm mm mmm
Dijaki starejšo slovensko lite- le dopolniti, ker naša izvirna in Kurent, Hlapci, b! krizantemi, ne vrl ®’	L—	d0“ Mm?dn^t° »^°7
f^niTmSfSJ/Sr. r,S3M&VrU	f S=!. £££2.*
osemletki, tako da jim ni
na dan .ras^t,a>. p^dna, še	praviti kronološko'' te Tematično humanihT^oŠov v
več hitreje kot izvirna, tako da jim urejen izbor iz Župančičeve liri- ’ ’
ne vrline, ki -n"^. lastne ^dob- «1 TT	ŠŠŽŠ
SO porok Špindler, je doživel 10 izdaj, po ro-
------ AAAkierauv v bližnji pri- S8"11 s,° Posne11 film. Zgodba o de-
hodnosti	r T5 Kletu. ki ob letalski nesreči izgubi
l. n. spomin, a se ji kasneje znova povr-
Uvajajmo učence v svet knjig
Spominjam se svojih dijaških let. Vsak teden enkrat sem šel v knjižnico po nove knjige. Ta dan je bil zame praznik. Bral sem vse od kraja, kar mi je prišlo v roke, knjige, za katere sem slišal v šoli, te one, katere so mi priporočili sošolci. Brati mi je bilo užitek, pisati vsebino pa muka. Kako neki boš vse tisto bogastvo iz knjige zajel v obnovo! Od začetka se je kar vlivalo na papir, potem pa je začela roka pešati in proti koncu je bil spis čedalje bolj voden. Tako sem kot vsi sošolci tudi jaz najraje prepisal domače čtivo, kakršno so sestavili že naši prednamci.
Potem sem se preselil iz šolske klopi za kateder. Ob začetku šolskega lela sem narekoval iz učnega načrta seznam obveznega branja in točke (pisatelj, čas, kraj, značaji, ideja, nove besede, stiliz-mi), po katerih naj bi učenci pisali dnevnik domačega branja. Menil sem, da je s tem stvar iz-born > rešena. Pisati na ta način se mi zdelo mnogo laže, točke pa poučnejše kot opis poteka dogajanja. Kmalu sem ugotovil, da učenci še vedno berejo radi, a pišejo o knjigah z enako neprizadevnostjo kot nekoč mi. Iz vsake vrstice v dnevnikih se je čutilo, da vendar ni mogoče kaliti zavzetega branja z nekim dlakocepskim beleženjem.
Čisto slučajno sem odkril pri-kupnejšo metodo obravnavanja domačega branja. Neka učenka je takole napisala o Tomu Sa-werju:
»Mislila sem, kako se je mogla deklica zaljubiti v tega Toma, kajti bil je grd in vedno umazan. PcFeS lega je bil še pretepaški, lažniv in ne vem kaj še vse. Jaz ga sploh ne bi marala, še pogledala ga ne bi, če bi bila na njenem mestu. Meni Tom ni prav nič ugajal. Tisti njegovi prijatelji, katere je imel, pa so bili prav tako zreli kot on.«
Ko smo to prebrali v razredu, so začeli sošolci zavzeto dokazovati, da Tom vendarle ni bil tak, da je imel sicer nekaj otroških napak, drugače pa je bil iznajdljiv, pogumen in požrtvovalen fant. Naredili so tudi dokaj tehtne zaključke o odnosu umetnosti in morale nasploh.
Sedaj učencem ne dajem nobene sheme več, kako naj beležijo svoje vtise. Toda ljubše kot še_ tako skrbno nabrani podatki mi je osebno mnenje. Raje kot blagohoten odnos do knjige in pisatelja imam kritično pripombo. To v razredu vedno izzove razpravljanje in razčiščenje pojmov.
Doživel sem že lepe trenutke ob razgovorih o knjigah, vendar pa me nekaj zagrenjnje. Nimam nobenih knjig, da bi jih dal učencem v roke. Ugotovil sem, da je več mojih učencev prebralo razne kriminalke kot Robinzona. Toda temu ni vzrok pokvarjen okus, ampak razmere, v katerih otroci živijo. Njihovi očetje in bratje se vozijo v Ljubljano v službo in si kupujejo kriminalke, da se z njimi kratkočasijo na vlaku. Tako se te knjižice po\’Sod valjajo. Robinzona pa ni doma ne v šolski knjižnici.
Čudovito bi bilo, če bi učenci ne spoznavali književnosti samo iz biografskih in "bibliografskih podatkov, ampak iz del samih. Učitelj bi bil samo organizator dela, usmerjevalec razgovora, nevsiljiv svetovalec. Tako bi bil dosežen tisti cilj, da bi si učenci trajno pridobili kulturne navade Morale bi pa imeti šolske knjiž-mce primerno število izvodov kva-litetnih knjig, ne samo onih iz seznama domačega branja, vsak dan izhajajo dobra domača in prevedena dela. ki še niso našla mesta na tem seznamu, a so morda današnji mladini bliže kot ona tradicionalna obvezna čtiva. Zal takih knjižnic posebno na manjših šolah ni. O tem pa posamezni učitelj materinščine ne odloči. Treba bi bilo za take načrte navdušiti vse tiste forume, ki sklepajo o postavki za knjižnico v šolskem proračunu.
F. Žagar
knjige
ne. Je Izjemna, toda pod pisateljevim peresom dovolj prepričljiva psihološka zgodba z ljubezenskim ozadjem. Roman je izdala založba Obzorja, Uroš Vagaja pa Je tokrat postregel s čednim ovojem.
Dušan Mevlja — »Oh, ta zamišljenost«. Humoreske ln satire so redek pojav pri Slovencih, pa tudi prevode tovrstne literature preredko srečujemo. zato se razveselimo in zadovoljimo z vsem, kar nam izvablja smeh. Humoreske in satirice Dušana Mev-Ije so pohlevne, kramljajoče, brez Pretenzij. Brez tiste ostre zbadljivosti, ki povzroči krohot ln kraval, pa tudi brez tistega trpko-smešnega humorja, ki izvira iz globljega poznavanja ln razkrivanja živ-ijenja. V nepretencloznem, celo ohlapnem slogu podane humoreske zabavati, ugajati, izvabiti smehljaj ob vsakdanjih ali pa ob aktualnih pripetljajih. Knjižico Je na-tisnila založba Obzorja.
»Leto telesne kulture mladih«
v niže organiziranih Šolah
NAŠ BUMERANG
Pomlad je končno le priromala in začela raztresavati svoje prve cvetje ter- odtajala grla razposajenim pticam.
Tudi v razredu se je vse pomladilo. Povsod je polno dela (v razredu, na dvorišču) in vse se pripravlja na spomladansko obdobja JPI. Učence se seznanja o pomenu »Leta telesne kulture mladih« in pripravljajo se. programi za pohode, prireditve, razredna tekmovanja, letne nastope, izlete itd.
Pri vsem raznolikem delu pa nastopajo tudi težave, zlasti še v niže organiziranih šolah, katere se zaradi svoje specifičnosti ne morejo popolnoma vključiti v tekmovanja, ki ga to leto organizira odbor JPI za LRS.
V glasilu DPM je izšel natančen program, v katerem so točno precizirana pravila tekmovanja itd. Program je razdeljen v dva dela: delo pionirskega odreda kot celote in množično vključevanje otrok v različne oblike telesno vzgojne dejavnosti, primerne otrokovi razvojni stopnji. Torej zelo širok program. Po njem naj bi prišle do izraza vse oblike telesne kulture, ki se kažejo v telesni negi, utrjevanju, telesni izobrazbi, urjenju, športu, igrah in tekmovanju. Seveda pa morajo učitelji, ki so se vključili v tekmovanje, v celoti uresničiti smo-, ter telesne vzgoje, ki ne gre samo za vzgojo telesa, marveč tudi za vzgojo človeka kot psihofizične enote. To se pravi, da ne bomo pri tekmovanjih in pripravah vzgajali samo organov, temveč utrjevali tudi moralne lastnosti otrok in značaja.
Kljub vsem širokim propozici-Jam tekmovanja, ki so nakazane v obliki točkovanja, ki naj bi ga izvedla posebna komisija, katera bi potem določila mesto pionir-skemu odredu v tekmovanju, se mi zdi, da se reforma šolstva še ni tako močno zagrizla v vse šole enako, da. bi jim s tem omogočila sodelovanje pri tekmovanju. V mislih imam le niže organizirane šole. Niso še namreč ustvarjeni pogoji po šolah, ki naj bi vskla-dili točkovno vrednotenje učencev vseh šol po istih kriterijih. Šole, o katerih pišem, se mi zdi, da se ne bodo mogle udeležiti tekmovanja v celoti. Zakaj? bd-govor je sila preprost. Marsikje na teh šolah še nimajo rekvizitov in športnih naprav, s katerimi naj bi pripravljali učence za tekmovanja. Zato bi bilo prav, če bi občinske zveze za telesno vzgojo v skladu s sodelovanjem z občinsko prosvetno službo začele akcijo v okviru JPI, da dobijo tudi niže organizirane šole potrebne rekvizite in da se z njihovo material-
no pomočjo vsaj delno opremijo športna igrišča. S takšno uspešno akcijo bi se postavili temelji za korenito spremembo pri vzgojno-izobraževalnem delu v telesni vzgoji.
Toda kljub temu ne smemo čakati, temveč se moramo sami zagristi v delo. Pomoč otrokom naj bi bila v tem letu še aktivnejša s stališča zdravstva, vzgoje, dela in razvedrila.
Poznano mi je delo na osnovni šoli Prežganje. V tem kraju je tudi ambulanta. Upravitelj šole je stopil'v stik s krajevnim zdravnikom, ki vsak torek in četrtek prihaja v zdravstveno ambulanto. Poleg ostalih pregleda zdravnik tudi 4 do 5 otrok te šole. Zapa-žanja si beleži v posebne tipkane formularje, katere po pregledu otrok izroči učitelju. Na osnovi zdravnikovih ugotovitev (pega zob, telesa, drža, ostali telesni znaki) začne^učitelj z odpravo teh »hib«, ki jih je zdravnik zapazil pri učencih. Učitelj namreč zbira takšne telesne vaje, ki vplivajo na učence pri njihovi zdravstveni rasti. Zato je nujno, da učitelj ve, kakšen učinek imajo posamezne telesne vaje na človeški organizem in kako vplivajo na samo funkcijo organov.
Različne telesne vaje vplivajo namreč različno na gradbo in delovanje organov, na telesno izurjenost in zmogljivost ter na lik in držo telesa. Zato je potrebno pri urjenju, vadbi in »zdravljenju« organov, da učitelj odmeri tudi pravilno dozo — obremenitev. (To se pravi, da mora vedeti, koliko časa ponavljamo vajo, ki bo telesu v prid in ne v škodo.)
Po določenem času zdravnik spet pregleda učence in v teh pregledih ugotavlja spremembe v pozitivnem ali negativnem smislu telesne nege in pri odpravi telesne drže. Otroci so torej pod stalno zdravstveno in pedagoško kontrolo. Razen tega otroci poslušajo tudi predavanja o oblačenju, telesni negi, zdravi prehrani, spanju itd.) s katerimi naj bi se seznanili s koristnim in zdravim stilom življenja. Takšnih povezav z zdravstvenimi delavci, bi bilo lahko še več in zato je primer, ki ga je začel dr. Moškon, lahko v koristno vzpodbudo.
Nekje so se torej lotili zdravstvene problematike v telesni vzgoji, Ta je sicer na teh šolah zelo pereča. Drugje pa spet rešujejo druge probleme (ureditev igrišča, izdelava preprostih rekvizitov itd.), ki so vsi v skladu z delom JPI. Ne zanemarjajo tudi ostale dejavnosti v telesni vzgoji, kajti pred učitelje so postavljene kompleksne naloge (biološko-zdravstvene, estetske, razvedrilne
RAZPIS PROSTIH SLUŽBENIH MEST
Zavod za prosvetno-pedagoško službo Ljubljana Šiška razpisuje naslednja delovna mesta:
3 prosvetne svetovalce za osnovne šole
1 prosvetni svetovalec za gimnazije
Pogoji: ustrezna šolska Izobrazba e prakso (gl. čl. 11 Zakona o presvet-, no pedagoški službi, Ur. 1. LRS 4/61). Nastop službe takoj ali po dogovoru. Plača po Pravilniku o osebnih dohodkih Zavoda.
Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom in podatki o praksi pošljite na naslov: Zavod za prosvetno-peda-goško službo Ljubljana Šiška, Šentvid 95.
Šolski odbor za osnovne šole Žalec razpisuje dodatno k razpisu, objavljenem v prejšnji štev. Prosvetnega delavca, še
1 mesto učitelja osnovne šole.
Zagotovljeno je samsko stanovanje.
in vzgojne), s katerimi lahko optimalno vplivamo na otroka kot psihofizično bitje.
Pri vsem delu lahko pomagajo tudi učenci sami, kajti za delo so zelo zainteresirani, obenem pa zelo ponosni, če se jim dajo odgovorne naloge. Tudi pri svojih učencih sem opazil to. Sestavili smo si mesečne programe, katere hočemo_ realizirati v celoti in tako v čim večji meri sodelovati v »Letu telesne kulture mladih«. Že takoj v začetku smo začeli z vajami za lepo držo, s stalnimi pregledi, da so učenci čisti, zgradili rokometni gol itd. Poleg tega so učenci pri gospodarsko-tehničnem pouku zgradili tudi leseno kozo, preko katere se pri vsaki uri telesne vzgoje z najrazličnejšimi oblikami poganjajo in se veselijo (preskakujejo, se podplazijo, prenašajo kot breme itd.). Ni jim dala mnogo dela in kljub temu je lično narejena. Vsa je iz lesa (noge, hrbet). Hrbet (dolg 45 cm, premera 25 cm) je pokrit z mehko žametno krpo, ki je seveda pribita na spodnjem delu, da ne ovira učencev in jih ne rani. Na nogah (visokih 65 cm) je pribita guma, da ne drsijo po parketnih tleh.
Razen teh nalog pa se pred nas postavljajo nove, še zahtevnejše. Upam, da so se povsod na niže organiziranih šolah srečali s podobnimi nalogami in se vneto oprijeli dela. Ob podpori družbenih organizacij in z lastnimi silami bo mogoče narediti telesno vzgojo tako, da bo prava protiutež umski obremenitvi in da bo omogočeno tudi predšolskim otrokom sodelovati na prireditvah, kot je bilo tekmovanje v orodni telovadbi na Gospodarskem razstavišču. Starši bodo pa spoznali, da šola res pripravlja njihove otroke na potrebe življenja.
Bernard Urbančič
PRAVNI NASVETI
B. R.
VPRAŠANJE: Ali ima prosvetna delavka pravico do posebnih zimskih počitnic, če ima porodniški dopust med zimskimi počitnicami?
ODGOVOR: Zimske,, počitnice se ne smatrajo kot redni letni dopust učnega in drugega osobja šole, ker so te počitnice namenjene učencem. Zato nimate pravice zahtevati posebnih zimskih počitnic po preteku porodniškega dopusta.
S. K.
VPRAŠANJE: Ali imate pravico do posebnega izrednega dopusta zaradi strokovnega izpita?
ODGOVOR: Za pripravo rta strokovni izpit zakon ne določa pravice do posebnega izrednega dopusta. Pač pa vam v takem primeru lahko odobri predstojnik šole do 7 dni, šolski odbor pa do mesec dni izrednega dopusta.
»ALI«
VPRAŠANJE: Ali imate pravico do povrnitve selitvenih stroškov, ker ste sami zaprosili na drugo službeno mesto?
ODGOVOR: V vašem primeru nimate pravice do povrnitve selitvehih stroškov.
PROSVETNI DELAVKC-
izdaja KepuoiiSKJ odboi Sindikata prosvetnih In znanstvenih delavcev LRS - List izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom — Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Drago Ham — Naslov uredništva: LJub-:jana< Kopitarjeva i - Teleion uredništva: 83-722! interno 868 — Naslov uprave: Ljubljana. Nazorjeva ni. i — Telefon uprave: 22-284 — Poštni predal: 355-vn - Letna naročnlpa 400 dinarjev — Številka tekočega računa: 600-14/3-140 — Tiska CZP »Ljudska pravica*
Ne vem, če se bo znamenita moralna pridiga zapoljsk-ega zdravnika mlademu Kačurju kdaj toliko postarala, da bi ob branju prečudovitih »lekcij« poklicni pedagog mogel osebno neprizadeto prikimati zgodovini z dobrodušnim nasmehom: »Kar je bilo, je za vekomaj preč ...« Ali ni za tako optimistično mišljenje v naši življenjski neposrednosti še vse preveč tiste krvi, ki je dobrohotno tuširala Kačurjevo vero v človeka z na moč zapeljivim zdravnikovim naukom: »Laž je greh samo takrat, kadar nič ne koristi. Če vam je izbirati med lažjo in resnico in vas nobeno nič ne stane, odločite se za resnico, zakaj toliko laže se boste ob potrebi zlagali.« Kačur je poslušal svoj lastni imperativ, ne tistega, ki ga mu je zdravnik graviral na čelo, in zato je žalostno končal. Tako je bilo takrat...
Vendar, naj se stvari na svetu sučejo tako ali drugače, naj se družbeni red v svojem stremljenju po naprednosti še tako otresa zablod, napak in predsodkov preteklosti — učitelj bo v očeh mnogih slej ko prej ostal »kostanj posebne sorte«, ki mu je od pamtiveka med vrsticami vsiljena posebna morala kot kategorični imperativ, vtisnjen na čelo, da s to »pekočo stigmo« opozarja družbo na svoje dejanje in nehanje. Tisti, ki uči in vzgaja druge, bodi živ zgled popolnosti (pa četudi le navidezne)..., in če pre-lonjiš to večno nespremenljivo zapoved v velikem ali v malem, boš zato, ker si se na plesu za svoj vzvišeni stan preživahno zavrtel, deležen spogledljive opazke, in če se izkaže, da si na »nepravem mestu« in ob »nepravem času« izrekel pre-odkrito kritično besedo (ki bi iz ust drugega veljala za konstruktivno), se bo zanesljivo našel kdo, ki te bo zavrnil in ošvrknil s pripombo, da nisi dovolj preudaren in razgledan. — Tako smo še vedno bolj ali manj sprijaznjeni s to zgodovinsko dvojnostjo v sebi in ji mirno dovoljujemo, da gospodari v naši podzavesti in se pojavlja na zunaj zdaj v taki,_ zdaj v drugačni obleki. Zdi se celo, da smo z njo povsem zadovoljni in da bi brez nje, čisto brez nje, komaj znali živeti.
Misel na to posebno ali dvojno moralo te nehote spreletava, če danes opazuješ ih presojaš odnos posameznih šolnikov do lastnega poklicnega dela. Nedvomno se po stop nji zavzetosti pri uvajanju reformnih novosti v delovno prakso delimo nekako v tri skupine. V prvi najdemo vse borbene aktiviste, ki iz notranje nuje nenehno iščejo novih poti za boljše in uspešnejše delo; drugo, večinsko skupino predstavljajo solidni sredinci, katerih načelo je izkustvena gotovost, se ogibljejo tveganemu eskperimen tiran ju pa tudi topoglavemu negiranju vsega novega, mirno prepuščajoč vrednostno sodbo času; v tretji se zbirajo maloštevilni konservativci, katerih načelo je obramba starih vzorov do zadnjega diha ... Med temi vidno opredeljenimi skupinami pa plava razmeroma veliko število neopredeljenih, ki se za nič ne bore in ničesar ne branijo, kolikor pa v njih vendarle, žive kakršna koli človeška stremljenja, se vidno odraža eno samo: po čim boljšem zaslužku za čim manjšo mero truda. Ta čas je sicer delikatno in nevarno postavljati v negativno luč stremljenje po materialnem blagostanju, kolikor ne bi znali v njem razlikovati logično utemeljene težnje celotnega stanu po pravičnem nagrajevanju in špekulativno vodenih interesov posameznikov, zavoljo katerih nas še
vedno spremlja dovolj množičen popotniku v Zapolje, znajo darovita očitek, da smo brezdelna »gospoda« poskrbeti za bleščavo, ki cesto slepi s trinajst meseci počitnic. In v čem tudi one, ki vedo, zakaj se je Kačur je tu dvojnost morale, če abstra- odločil za svoj imperativ in ne za hiramo špekulantski odnos do dela, laž samemu sebi, pa četudi se je ki ga je najti še vsepovsod, kjer ponujalo za njo stotero zapeljivih ni trenutnih pogojev za merjenje koristi. In nemara bodo pošteni de-učinka? Zdaj namreč, ko se tudi v lavci v nepošteni tekmi celo izgub-naši stroki oblikujejo določena me- Ijali svoj delovni elan. Takšno po-rila, se »privaja« na reformo tudi četje moramo prej ali sjej, najhitre-marsikdo, ki mu je ta beseda doslej je pa v šolstvu začutiti kot burne-neizmerno boleče tolkla na ušesa, rang, ki se uničevalno obrača proti ki je še včeraj ob začetku pouka nam samim.
vpraševal učence: »Kje smo zad- - Iz naših vrst skoraj vidno odte-njič ostali...?« in jim naročal uče- kajo mlajše moči, med njimi večina nje iz knjige od strani do strani, sposobnih, ki se upajo uspešno uve-Mar smemo pričakovati, da ga bo Ijaviti tudi v proizvodnih strokah, stimulativnejši sistem notranje pre- Ce bi ne bilo tako škoda mladosti rodil in iz njega napravil vsaj senco in dragocenih sil, bi jim človek po-Makarenka? Mislim, da bo delal ku- slal vse »blagoslove« na pot, ker lise za Potemkinove vasi, prodajal se jih pač ni dotaknil s svojo svet-bo pleve za zrnje in pene za zlato, lobo Kačurjev lastni imperativ — In koliko jih je med nami, ki ume- toda z njimi ne pojde niti eden od jo vsak trenutek zanesljivo ločiti njih, ki so na poti v Zapolje spro-pristnost od potvorbe? Tisti, ki jim jeli in priznali laž za krepost. -«* godi zdravnikov »nauk« mlademu Bumerang ...	Janez Lampid
DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE
bo izdala za Titovo sedemdesetletnico in letošnje praznovanje dneva mladosti knjigo BLAŽA MANDIČA:
S Titom v maju
Založba bo izdala knjigo na umetniškem papirju in grafično vzorno urejeno. V kratkih črticah piše avtor, ki je bil sam udeleženec zaupljivih in sproščenih srečanj med tovarišem Titom in otroki, o intimnih stikih in neposredni ljubezni mladine do njenega vzornika, učitelja in prijatelja. V, knjigi bo objavljenih tudi nad 30 umetniških fotografij.
Naročila za knjigo sprejema založba dp 30. aprila. Zaradi omejene naklade opozarja na pomembno publikacijo predvsem šole, knjižnice, kolektive in mladinske ter pionirske organizacije.
DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE Ljubljana, Mestni trg 26
»DOM«
TRGOVSKO IZVOZNO PODJETJE ZA DOMAČO IN UMETNO OBRT,
LJUBLJANA, MESTNI TRG 24
odkupuje vse izdelke domače in umetne obrti Slovenije in Jugoslavije. Oglejte si bogato izbiro v naših det, trgovinah v Ljubljani.
Prodajamo tudi na debelo in izvažamo.
PRED NAKUPOM OBIŠČITE POSLOVALNICO
»VARTEKS OBLEKE«
LJUBLJANA, DALMATINOVA ULICA 4 v poslopju Doma sindikatov
Nudi vam vso moško, žensko in otroško konfekcijo
Izbira velika kroji modni cene nizke
PREPRIČAJTE SE!
Izšla je potrebna knjiga
PREDMETNIK IN UČNI NAČRT
ZA OSNOVNE ŠOLE
Iz vsebine:
Uvod. • Predmetnik za osnovne šole. • Izvedljivost učnega načrta. • Učni načrt. • Orientacijski učni načrti za svete za šolstvo ObLO za dopolnilne učne ure. • Osnove predmetnika in učnega načrta za osnovne šole.
Knjigo je izdal Zavod za napredek šolstva LRS. Založila jo je Državna založba Slovenije. Obsega 148 strani velikega formata in stane 450 din.	v
Dobite jo v vseh knjigarnah ali pa jo naročite naravnost pri
DRŽAVNI ZALOŽBI
SLOVENIJE
LJUBLJANA, MESTNI TRG 26