109. številka Ljubljana, v soboto 11. maja. XXII. leto, 1889. b-haia vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogor ske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld , za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za. četrt leta 3 gld. 30 kr;, za j^eden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se eld . po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po B kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je v Gospodskih ulicah št. 12. Upravništvu naj se nlagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Vse one čast. p. n. naročnike, katerim smo danes pridjali nakaznice, prosimo prav uljudno, da blagovole poslati naročnino saj do 15. dne t. m., ker drugače jim bode list ustavljen. Upravništvo „Slovenskoga Naroda". Slovenci ob preosnovi začetne šole. (Glas vi. učiteljskih krogov.) (Konec.) Centralna ali osrednja vlada ima in hoče še nadalje obdržati najviše nadzorstvo nad šolo. To je sicer nekaj jednoličnega in glede na različna narodna svojstva iu na različne, specijalne potrebe pojedinih narodov — tudi nepopolno. Ali taka jednoličnost ne škoduje nikoli toliko, kolikor bi škodovala oblast deželnih zborov za pomešano prebivalstvo, zlasti pa silno malo škoduje pravnemu razmerju in političnemu prepričanju učiteljskega osobja, kar je zlauti za slovenski narod od velike važnosti. Le poglejte učiteljstvo na Koroškem! Zakaj je vse v nasprotnem taboru, zakaj ni 130tisoč koroških Slovencev poslalo niti jednega učitelja k zborovanju „Zaveže" ? Centralna šolska oblast ni tega kriva , pač pa domača deželna nemškoliberalna vlada! To si zapomnimo dobro! zlasti pa naj si vse to zapomnijo tisti, ki pravijo: Za učitelje pa že ne bomo delali politike! Centralna ali osrednja šolska oblast bi škodovala in škoduje v resnici samo takrat, kadar bi hotela imeti jedno kopito za vse narode tudi v tistih točkah, kjer začenja že svojstvena uzgoja pojedinih narodov. Toda centralna oblast, ako neče tujčiti, ker se mora naslanjati na ustavni temeljni zakon, vidi in spozna, da jednako kopito ne velja za vse avstrijske narode; zato pa se v osnovnošolskem zakonodajstvu omejuje le na splošne potrebe, ki morajo po pedagogiških načelih veljati za vse narode. Državni zbor pa lahko pazi, da osrednja naučna oblast ne sega čez meje splošnih načel. Ako bi pa dobili večo oblast deželni zbori, bi moč državnega zbora ne segala tja, kjer se v nebo upijoča krivica godi manjši- nam pokrajinskim in takih krivic bi ne za-mogla preprečiti tudi osrednja vlada, čeprav bi na osrednjih sedežih sedeli najodličnejši Slovani. Z ulii-teljstvom bi po svoji volji postopala dežela vlada, — in trikrat gorje slovanskemu učiteljatvu v tistih pokrajinah, kjer smo Slovani v resnični aH pa umetni manjšini; to slovansko učiteljstvo bi moralo zaradi ubornega itak že zadosti težko pridobivanega kruheka zatajevati vsa plemenita narodna čustva ter tujčiti lastni rod proti svoji volji, proti lastnemu prepričanju, globoko utemeljenemu v plemenitem pedagogiškem znanstvu. Kako je pa vse to bridko in grenko za zavedno učiteljstvo, to vemo mi sami najbolje in to bi nam grenilo itak že zadosti grenek učiteljski kruhek. Proti takim težnjam po veči pokrajinski oblasti, po tako nazvani deželni avtonomiji, moramo s stališča prave uzgoje in s svojega stanovskega stališča — svečano protesto-vati. Storiti moramo mi učitelji še za časa svojo narodno dolžnost, da kažemo na preteče nevarnosti ter odvrnemo od sebe vso odgovornost, če bomo morali prisegati v marsikaki pokrajini na slovano-morni osnovnošolski zakon. In želeli bi, da bi si vsi naši poslanci dobro zapomnili te besede naše, zlasti pa gosp. prof. Šuklje, ki se je z drugimi slovanskimi poslanci mnogo boril proti razniai deželnim večinam, no konečno zahteval, da se Šolstvo preustroji po načelu — deželne avtonomije. S tem je uničil vse dobre utise svojih besed. Iz vsega tega je umevno, da je za mladino slovensko, češkoslovansko v Moraviji in Šleziji in za rusko mladino v Galiciji z ozirora na pravo uzgojo mnogo bolje, če ima centralna ali osrednja naučna oblast prvo in vrhovno oblast tudi nad osnovno šolo — in sicer tako dolgo, dokler se ne ustvarijo taki zastopi, v katerih bode vsak narod posebe določeval samo o svojih narodnih zadevah in ne tudi o narodnih zadevah drugih narodov, ki so slučajno v manjšini; narodna strast današnje razburjene na rodnostne dobe ni nikoli popolnoma pravična podložnim ali podrejenim manjšinam, zlasti če nad njo ne čuje viša kroteča sila — v našem slučaju centralna naučna oblast. Iz vsega tega naj nam bodo jasne naše zahtevo glede osnovne šole. Zahtevati moramo namreč, da se nam da taka šola, ki ne gleda samo na jezik, ampak tudi na narodnost, torej na uzgojo analogno z narodno svojstvenostjo in na pouk. — Ker pa nam sedanji deželni zastopi ne morejo podeliti takih šol, čakajmo, da nam ustvarijo prepotrebne narodne zastope. za vsak narod posebe. S tem bi jedenkrat za vselej potihnili v državni naši strastni narodnostni boji, ker bi vsak narod skrbel le za svoje potrebe in ne da bi kak narod po svoji volji in pravicoljubnoBti delil pravico tudi svojemu drugonarodnemu sodržavljanu, katerega bi najraje pognali iz domače hiše, da bi He sam košatil v nji. S tem bi se konečno vender le napravilo soglasje mej poukom in uzgojo ter bi se začeli vender že ravnati po načelu slavnega pedagoga, ki je dejal: Ne poznam pouka, ki ni uzgojevalen! Da nam bodo jasna načela, katera naj nas vodijo v tem velepomembnem vprašanji, naj na kratko ponovimo vse one točke, ki uaj bodo točke programa vsega zavednega Slovanstva: 1. Priznavamo državno nadzorstvo nad osnovno šolo-, deželno šolo pa zmatramo kot pogubonosno deželnim narodnim manjšinam, kar bi prouzročevalo še vedno hujše narodnostne boje, strasti in mejse-bojno sovraštvo. 2. Naš uzor je: osnovna šola s krščanskimi načeli v narodnem duhu; z ariškim, za Slovane izrecno še s slovanskim učiteljstvom, kakor bi vse to natančneje določevali narodni zastopi za vsak narod posebe; kajti le narodni zastopi imeli bi razum in srce za pravo uzgojo svoje mladine, ka-keršne terja raznovrstna individivalnost pojedinih narodov. 3. Dokler ni takih zastopov za vsak narod posebe, naj bo najvišja naučna oblast v rokah osrednje vlade in nikoli ne v rokah deželnih zastopov. Osrednji vladi pa naj zakoni nalagajo, da ne prekorači zlasti onih mej, kjer začenja že svojstvena uzgoja, do katere ima jedino le narodnost svojo uzgojevalno pravico. 4. Krščanska in narodna uzgoja zahteva uspo- LISTEK Nedeljsko pismo. Preteklega tedna kronika ni bila baš suha. Poleg polaganja cevij za vodovod, ki zavzema splošno zanimanje so nekateri gospodje tudi našo priljub ljeno „Zvezdo" ščegetali ter bili toli negalantni, da so jej slabo otesane kolce zabijali v hrbtišče in s plankami poskušali zastaviti okrilje njeno. Ta poskus vzbudil je splošno nevoljo, katero so dotičniki menda sami dobro čutili, kajti kolce in planke izginili so prilično jako hitro in trava, v tem slučaji angleška pahovka, mirno dalje rase, česar se člani maloslavnega „Theatevvereina" tem laglje prepričajo, ker imajo za travo v „Zvezdi" posebno rahle čutnice. Rečeni poskus dotičnim gospodom ni donesel lavorik. Vse bilo je soglasno v tem, da je „Theater-verein" le cokla pri gledališkem vozu. Pred požarom je s svojimi kričečimi predpravicami v ložah vratove zavijal raznim gledališkim ravnateljem, sedaj pa hrepeni po žalostni slavi, da bode gledališče vsled njegovih sitnostij in spletk, zapoznelo zajedno morebiti celo za dve, ali pa še več 1 e t. Meni bi se prav nič čudno ne zdelo, ko bi mesto Ljubljansko razveljavilo svoj sklep glede prostora na cesarja Josipa trgu, povoda bi imelo dovolj. Določilo je najprej krasen prostor takoj pri uhodu v Latermanov drevored, po vrhu pa še 15.000 gld. A to lepo darilo ni našlo milosti. Zatem poklonilo je mesto cesarja Još i pa trg in 15.000 goldinarjev po vrhu. A tudi to ne ugaja! Zatorej ker mesto nema srečne roke, bode najbolje, da vso stvar prepusti maloslavnemu „Theatervereinu", ki bode izvestno na svoje troške preHkrbel sijajen prostor in sam zgradil gledališče z ogromnim svojim fondom, če ne drugej, pa na G-olovci. „Theaterverein", kakor se iz predstojećih vrstic vidi, le ob neprestani blamaži živi. Jednako se je pretekli tedeu tudi dr. Keesbacherju godilo. Bili so nesrečni dnevi zanj v zdravstvenem svetu in „Pri slonu". V zdravstvenem svetu dobil je trikrat po tri glase, a vse je bilo premalo in kakor sedaj vse kaže, ni ljubega upanja zanj. Vse se naposled obrabi, torej tudi dr. Keesbacher. Gos podje spoznavajo, da dr. Keesbacher ni nezmotljiv in to so mu pred dvema dnevoma prav razločno povedali. Ko je namreč v dolgem govoru priporočal in predlagal, da se zgradba nemške „Tonhalle", na starega gledališča pogorišči izroči za 60.000 gold. brez natečaja nekemu podjetniku iz Zagreba, zadela je kosa ob kamen. Odličen član odgovarjal mu je, da se tako nikakor ne sme postopati. Denar nabiral se je po mestu in deželi, zato treba v prvi vrsti ozir jemati na domačine, mogoče, da kdo delo ceneje ali vsaj za isto ceno prevzame. Pri glasovanji imel je dr. Keesbacher za svoj predlog samo tri glase, kar ga je tako razkačilo, da ni niti utegn'1 zaključiti seje, marveč je vzel klobuk in se po holandsko poslovil, premišljajoč domovgrede „Sic transit gloria mundi!u Dr. Keesbacher je torej pretekli teden dvakrat pogorel. Jednako nemila usoda zadela je nedavno neko gospico, ki se je hotela odzvati vabilu na nemških turnarjev „Familienabend". K takim veselicam ima pristop vsak, kogar kak turnarček upelje. Omenjeno gospodično upeljal je sicer turnarček, a pred vrati rajskimi stali so s plamtečirai meči piofesor Binder, Dzimski in Uhl in ti pragermanski kerubi je neso pustili naprej, akoravno je bila že večkrat na tacih vtselicah, nekda samo radi tega ne, ker je bila par dnij poprej v častniški družbi. Vse oporekanje bilo je zaman, navzlic popolni plesni opravi morala je na svojo sramoto ostaviti turnarski „Familienabend", kar bodi v svarilo drugim gospodičinain, da jih ne zadene jednako neprijetna u-*oda. redno sodelovanje duhovmštva in učiteljstva — in zato odločno pobijamo vsak nazor, ki b. ddal raz-por mej tema dvema faktorjema. Mi ne priznavamo ne liberalizma ne klerikalizma in sploh m kake po-litiške stranke, da bi gospodovala nad uzgojo in poukom otrok, kajti gospodstvo političnega polože-nja prehaja lahko od stranke na stranko — in vsaka bi skušala izkoristiti svoj čas tudi v osnovni šoli na veliko škodo pr.tve uzgoje. Tu ima gospodovati jedino le krščanska, na podlagi na r o d n i h s v o j s t e v osnovna pedagogika. Dokončevaje ta članek čitam v ^Slovenskem Narodu" in v drugih listih, kako razni klubi pro-testujejo proti predlogam naučnega ministra, ker ne ugajajo tendencam deželnih avtouomistov. Zaslepljenost slovenska! — Tudi Hohemvartov klub je mej temi nasprotniki V tem klubu pa so tudi zastopniki slovenskega naroda. Ali tudi oni soglašajo z deželnimi avtonomisti? Ali hote tudi oni tisto upravo, ki je mej vsemi narodi avstrijskimi Slovencem najusodopolnejše škodljiva? Volilci! stopite na noge, ganite se; vprašajte svoje poslance, kako hočejo delovati v tem važnem vprašanji. Ker je pa zaveza z deželnimi avtonomisti za naš narod načelno že pogubonosna, zato naj bi naši poslanci pretrgali take zveze ter ravno oni dali prvi povod da se osnuje mej mnogimi parlamentarnimi frakcijami še nova stranka — narodnih avtouomistov. Le po tem načelu pridemo do miru v ožji domovini svoji, da bo konečno Slovenec : Na svoji zemlji svoj gospod! Čestite čitatelje pa prosim, naj konečno pre mišljujejo moj današnji članek — ki naj bi obrodil za narodič naš oni sad, kakeršnega mu želi osnovnošolski učitelj. Ahapoh Ociuioiiumi.. Iz državnega zbora. Na Dunaji 10. maja 1889. Tudi poročevalec Lienbacher govoril je proti predlogu Zuckrovem. Navajal, kakor le mogoče, razne neprilike, ki bi nastale po ustanovitvi češkega senata pri najvišjem sodišči. Vse te sitnosti ali prav za prav težave, ki jih je našteval poročevalec, so ničeve. Nemški živelj jedino mu jih je vzrodil in porablja jih proti Slovanom. Tak senat sme se zahtevati na postavni podlagi in moči j za delovanje je dovolj. Stroškov in neprilik torej ni, vsaj ne posebnih in senat je popolnoma opravičen. Po mislih Plenerjevih, človeka tako samolastnih mislij in tako odurnih lastnosti, da se mu kakoršnakoli ravnopravnost v možjanih sploh poroditi ne more, je senat češki seveda nepotreben, da neopravičen; saj ta vitez odločno pravi: „Jednakopraven je vsak državljan pred postavo, a jeziki niso vsi ravnopravni — no, jasno protislovje. Mi smo seveda povsodi peto kolo. Češki, poljski, laški senati naj se prirede, slovenski, hrvaški itd. ne, ker ni potrebnih soduijskih močij, tako to utemeljujo ljudje in tudi g. Zucker. Vsaj je vse prav lepo, a rečemo le, da je izgovor dober, če je tudi iz brezove trte zvit, da le drži. Poslanec dr. Fuss iuterpeluje zaradi zaplembe šlezijskih listov, naglašujoč neopravičeno to ravnanje. Poslanec dr. Kokoschinegg stavi resolucijo: „C. kr. vladi se nujno naroča, da resno premisli Razen teh dogodkov zabeltžil in zasledil sem v preteklem tednu tudi par novih proizvodov. Jeden imenuje se „Litanije od hudih žen.u Dasi je čedno litografovan, se vender nesem mogel spopri-jazniti ž njim, ker ima preveč negalantnih izrazov in tako trde besede, kakor da je ravnokar prišel iz Mahničeve šole. Drug tak proizvod je pri Kleiu-m a ver j i in Bambergu tiskan in te so pravila bratovščine „Simandl Brudersebatt", katere člani so se pa že nad naslovom spodtaknili. Pisati bi morali namreč „S i e mandel" Sie Mandl) ne pa Simandl. Tretji proizvod je tiskan na Dunaji in dohaja raznim gospodom po pošti v velikem kuverta in kot „Portofreie Dienstsaebe". Otvorivši pismo, vidi do-tičuik, da rau je „General-Ordens-Commision" poslala list in da bode vsled svojih raznovrstnih zaslug v kratkem odlikovan ter imenovan vitezom — des „Kahlkopf-Ordens", ki se v podobi velike svetinje na temenu nosi in katero svetinjo si vsak sam omisli. V vseh treh proizvodih ni pravega dovtipa, poslednji proizvod je skoro najbolji, vsi trije pa pričajo, da je ljudij na svetu, ki imajo jako veliko prostega časa in se s takimi proizvodi kratkočasijo. s. urejeuje sodišča v Mariboru in v hitro izvršitev te opravičene želje potrebno ukrene." V denašnji seji naglasa prav krepko dr. Trojan, da ne vlada v justičnih zadevah na Moravskem in v Šlesiji nobena jednakopravnost. Uradniki so Češčine, oziroma poljščine često nezmožni in vender obravnavajo s strankami, govorečimi le te jezike. Jednake razmere so tudi na Koroškem in Štajerskem glede slovenščine. Potem očita prav dobro in umerjeno stranki liberalni, kako ji je v mislih jednakopravnost, kateri je zlasti Plener tako proti-ven. Predlogi Scbarschmida in Pleuerja, kakor sploh njijini Čuti in misli so jedino le v uničenje Slovanov. Poslanec pravi: Večina prebivalstva v Avstriji ni nemška. Slovani se niBo izjavili, da mora biti Avatrija slovanska, ali nič, pač pa so Nemci pri-hruli z izjavo, „Avstrija mora biti nemška, ali pa prestane biti". To so izjave, ki ne značijo mož, delujočih v državnem zmislu avstrijskem. Čehi zahtevajo le jednakopravnost, z manjim se ne bodo nikdar za-dovolili. (To bodi pač tudi Slovencem vedno in v vsem jedrno načelo. Poročevalec.) Poslanec grof Dubskv stavi resolucijo, da naj vlada kar najhitreje predloži postavo, v kateri se naroča depozitnim uradom, da realizujo kupone po pirjev, ki jih hranijo, kontroluje žrebanje srečk in upravljajo s svotami, o katerih stranka v postavnem času ničesa ne določi tako, da prinašajo dobiček. Resolucija izroči se budgetnemu odseku. Poslanec dr. Menger podpira resolucijo. Potem slika poslanec stanje okrajnega sodnika na deželi, polemizuje z dr. Zuckrom zaradi višjega sodišča Poslanec loti se na to časnikarstva. Oficijozni listi, pravi, pišo kar hote in napadajo le stranko liberalno, vseučilišče, mestni odbor Dunajski in Žide. V pokrepljenje trditve svoje čita odlomke časnikov in spisov raznoterih časnikov. Govoriti mora seveda pak tudi o krivicah, ki se gode ljubim Nemcem avstrijskim in to zlasti v Šleziji v j ust i ču eni oziru. Poslancem češkim pak pravi, da so njihove zahteve nemogoče, ker bi v Šleziji zlasti sodnijski uradniki morali dobro umeti ne le nemško, ampak tudi češko in poljsko, to se pa ne more zahtevati. Govor državnega poslanca dr. Ferjančiča v državnem zboru dne 6. maja 1889. Visoka zbornica! Dne 12. aprila t. 1. se je obravnavalo o nekem melijoracijskem zakonu, ki se je tudi vsprejel. Jaz bi že tedaj bil označil stališče svoje proti temu zakonu, ko bi ne bili tako tiščali, da se obravnavanje konča. Ta zakon obsega jako važno novost, da se smejo sredstva melioracijskega zaklada rabiti za uravnavo podzemeljskih voda. Kot zastopnik notranjskih občin, izraziti morem veselje svoje, kajti ta določba bode posebno ugajala mojemu volilnemu okraju. Znano je, da imamo na Kranjskem — kakor je tudi v Dalmaciji — v krajih, ki pripadajo kraškej formaciji podzemeljske vode, ki se morajo urediti, da se prepreči zaostajanje voda na površji, zaradi česar voda preplavi obširne kot-linske doline. Znano je, da ua Notranjskem vode nakrat prihajajo na površje in po kratkem teku na površji zopet zginejo v zemljo. Pri dolgotrajnem in močnem deževanji, ob plohah te vode naraščajo, da preplavijo cele kotlaste doline in napravijo velika jezera, katera ostanejo navadno nekaj dnij in uničijo ves pridelek. Znano je, da Cerkniško jezeio na Kranjskem tej prirodni prikazni se ima zahvaliti za postanek in obstanek svoj. Do najnovejšega časa, rekel bi, do najzadnjib let, je neka tajnostna tmina pokrivala značaj teh podzemeljskih voda. Zaslužnim preiskavam vladnega svetnika Frana Krausa in priganjanju Kraškega odbora kluba turistov se je zahvaliti, da je poljedelsko ministerstvo odredilo preiskavo teh podzemeljskih voda, ki je imela kaj vesele posledice. Dovoljeno mi bodi, da pohvalno omenim del mladega neustrašljivega moža Viljema Putika, ki je preiska-val te vode pri najtežjih razmerah in s smrtno nevarnostjo na nekaterih mestih ; uspeh teh preiskav je bil, da se je neovrgljivo dokazalo, da je povod poplavljenju v kotlastih dolinah le to, da pri močnem deževanji voda nema dosti odtokov, to je, ko je tako imenovani požiralniki ne morejo vse po zreti. Požiravuiki so se v teku časa zasuli s kamenjem, peskom, na površini in ob strminah, da voda ne more sproti odtekati in se mora zbirati v doli- nah. Ta odtekališča so večkrat za opazovalca skoro nevidna in res se prav niti ne ve, kje voda odteka. Gospod Putik je pri svojih preiskavah podzemeljskega teku vode najprej poiskal ono točko na površini, ki odgovarja baš mestu, kjer voda nadalje odhaja pod zemljo. Dal je potem kopati rove s površine v zemljo in če tudi ti rovi neso bili obširni, ker ni |imel potrebnih sredstev, vender se je že pri prvi povod -nji pokazalo, da voda hitreje odhaja, da v te rove mnogo vode odteka in povodenj ni bila tako obširna, kakor je bila prejšnje čase pri takem deževji. Tega uspeha preiskav gozdnega asistenta Putika se je z gospodarskega stališča jako veseliti, kajti dokazal je, če se požiravniki očistijo ka menja, peska, s katerim so zamašeni in zadelani, da bode voda potem brez ovir v globine odtekala in se bodo torej poplavljenja pomanjšala ali pa popolnoma odstranila. Tudi je jasno, da te dela ne bodo prouzročila stroškov, ki bi bili v kakej razmeri k velikim dobičkom, ki jih bode imelo kmetijstvo, kajti pridobilo bo bode na tisoče hektarov zemlje za njive in travnike. Poljedeljstvo v tem kraji daje negotov pridelek in živinarstvo se ne more povzdigniti, ter prebivalstvo ni gotovo, da bode dobilo kaj sena. Jaz zatorej opetovalno izražam veselje svoje, da se je sklenil tak zakon, zlasti zaradi prej omenjene nove določbe. To storim v imenu svojega volilnega okraja, kakor tudi v imenu okraja Kočevskega, kjer vladajo jednake razmere. Dosedanja dela pa še neso zadostna, da bi se takoj moglo začeti z odvajanjem vode. Treba bode še začetnih del, katera bodo prouzročila stroške, ki se ne bodo dali poravnati iz dotaciie, ki se je določila za podporo. Usojam se torej predlagati resolucijo in prosim, da bi jo podpirali in vsprejeli. Ta resolucija se tako-le glasi (čita): „Vlada se pooblašča, da sme v proračune melioracijskega zaklada ustavljati primerne zneske, da se bodo mogla pričeti začetna dela za uravnavo teku podzemeljskih voda, kateri zneski se bodo pozneje uračunili v donesek, ki se bode pozneje za uravnavo dovolil iz mebjoraciJ8kega zaklada.u Spregovoriti pa moram še o kmetijskih razmerah še jednega druzega dela svojega volilnega okraja, in sicer o kmetijskih razmerah Vipavskega okraja. Že nekaj let se opazuje tako propadanje kmetijstva, razmere postajajo tako žalostne in obupne, da ne morem, da bi jih nekoliko ue pojasnil s tega mesta in ua nje obrnil pozornosti vlade. Vipavska dolina, nekđaj jedna najboljših na Kranjskem, bila je nekako po pravici imenovana raj, dandanes je pa le še kos zemlje, ki svojih pridnih, ustrajnih in z malim zadovoljnih prebivalcev več ne more preživeti. Vipavska dolina je najsevernejši odrastek beneške nižave, ima skoro italijansko podnebje in rodi pridelke, ki se zaradi svoje žlahtnosti in zgodnjosti jako lahko prodajo. Toda od nekdaj morajo se prebivalci boriti z burjo. Vegetacija že od nekedaj trpi zaradi pohodov tega neprijaznega gosta. Ljudstvo se je že potem uravnalo in s tem pomirilo, le to je vznemirja, da je burja vedno silnejša ter vsled tega dela škodo pridelkom, si so potrebni za obstanek prebivalstva. Sadjarstvo trpi zaradi vedno hujše burje. Ovira rast mladega drevesca, ali pa ga celo uniči, in če je burja, kadar drevje cvete, kar se pogostem zgodi, tedaj ni pričakovati, da bi bilo kaj sadja. (Dalje prih.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 11. maja. V sredo volil bode državni zbor v delegacijo. Češki poslanci ponudili so Nemcem kompromis, pa so ga odklonili. Moravski poslanci so se pa sporazumeli tako, da bodo volili tudi jednega Čeha za delegata in jednega za uamestnika. V ©gerakei« državnem zboru se sedaj vrši podrobna budgetua debata. Pri poglavji dispozicij-ski zaklad je več govornikov hudo napadalo vlado. Sedaj ima Ogerska manj veljave, nego jo je imela pred štirinajstimi leti, trdil je jeden govornikov. Drugi je očital vladi, da Še vprašanja o zastavah v vojski ni rešila. Sramota je za Ogersko, da ima vojska še vedno le avstrijske zastave, kakor bi Dalje v prilogi. Priloga ^Slovenskemu Narodu" št. 109 11. maja 1889. voJBka bila Se vedno c. kr. ne pa c. in kr., kakor doloća nagodba z Avstrijo. Hudo so prijemali vlado, da ni skrbela, da bi Ogri bili bolje zastopani na razstavi v Parizu. \ umije države. Ko je umrl ruski minister notranjih zadev grot Tolstoj, nadejajo se vsi liberalni kro^i v Rusiji, da »e približuje reakcijonarna doba koncu. Tolstega načrti o reorganizaciji zemstev v reakcionarnem zmislu se najbrž ne bodo zvršili, ker se bode se težko v Rusiji n»šel mož ki bi tako odločno Eagovarjal je pri carji. Seveda liberalni zapadnjaki Se sedaj ne bodo dobili v Rusiji uprave v roko, ker car sam ni prijatelj liberalizma in Be bode temu še na vse moč upiral Pobjedonoscev, prokurator svete sinode, ki je tudi strogo konservativen, pa polagoma se utegnejo razmere tako plemeniti, da se ne bode več oviral razvoj institucij, ki so se uvele pod vlado pokojnega carja Aleksandra II. Upati je, da bode minski državni zbor vsprejel še v tem zasedanji zakon o zavarovanji delavcev. Nekaj časa je že kazalo, da se bode ta stvar morala odložiti do jeseni, ker je mnogo narodnih liberalcev to želelo. Sedaj je pa baje večina še zagotovljena. Glasovali bodo za zakon vsi narodni liberalci, ker so se premislili oui, ki so želeli, da se stvar odloži do jeseni. Proti vladnej predlogi bode res glasovalo nekaj kouservativcev, zato bodo pa muogi člani katoliškega centra glasovali za njo. — Namestuik Hoheulohe je z državnim podtajnikom in skoro vsem deželnim odborom pohodil Metz. Na kolodvoru Be ga vsprejeli mestni zastop in razna oblastva. V mestnej hiši so mu na čast priredili banket, pri katerem je namestnik pil ua zdravje Al/acije in Lorene, kateri deželi so b krvjo zopet pridobili in zjedinili za /mirom z Nemčijo. Kako je prebivalstvo kaj vsprejelo namestnika nič ne pove brzojav, najbrž jako hladno. Nič boljšega vspre-jema nema pričakovati cesar, kedar pohodi to mesto. Obravnava, ki se je v Monsu vršila proti 22 anarhistom je l»elgi|»k«j vladi mnogo škodovala. Pokazalo se je, da bo štirje zatoženci bili le vladni agenti in vohuni, posebno jednega je večkrat vBprejel ministerski predsednik. Zagovorniki so take stvari seveda dobro znali porabiti in so dokazovali, da je izgrede zakrivila vlada po svojih agentih. V Peterburgu delajo se že velike priprave za vsprejem perziJNkega šaha. Šah bode potoval v velikem spremstvu. Mej drugim ga bodo spremljali veliki vizir Amin-sultan, predsednik državuega bo-veta Muhbirud-Davše, naučni minister Madžub Davla in obrednik Etmanuu Saltana. General-adjutaut Popov in polkovnik grof Keller, ki sta od ruske strani odločena za častno službo šahu za njegovega bivanja v Rusiji, perzijski poslanik v Peterburgu, Mah-mud-han in poslaniški sovetnik Mirja-Rija-han so ne ustavili v Peterburgu, da visocega gosta vBprejmo na meji. Slovesno bodo šaha vsprejeli v Tiflisu, Moskvi, in Peterburgu. V Peterburg pride šah 23. t. m. in ostane pet dnij, potem bode še ogle dal Varšavo in Vilno, na to pa odpotoval v zapadno Evropo. Pohodil bode Berolin, London, Pariz, Dunaj, Beligrad, Bukurešt in Carigrad. V Parizu bode zaradi razstave ostal cel mesec. Vse njegovo potovanje bode trajalo pet mesecev. Clprijuncl neso zadovoljni z angleško upravo. Poslali so v London deputacijo z nadškofom na čelu, da ministerstvu sporoči razne pritožbe. Pred vsem jih tlačijo veliki davki. Uprava je zapravljiva. Pod turško vlado je porabila na leto po 125.000 funtov, sedaj pa že po 200 000 funtov. Nujno treba zidati ceste in vodovode. Policija je v slabih rokah in se je zategadel število hudodel stev pomnožilo. Dopisi. Z Dunaju 10. maja. [Izv. dop.] Slovenski klub na Dunaji imel je svoj osmi letošnji večer 4. t. m. Slovenci zbrali so se ta večer v tako obilnem številu, da je bila dokaj prostorna dvorana v restavraciji „Zur goldenen Kugel" mnogo pretesna. Kot gostje bili so uavzočui tudi trije štajerski Slovenci, gospodje dr. Rudolf, odvetnik iz Konjic, Žepič, ravnatelj posojilnice Konjiške, in Brumen, pristav v Slovenski Bistrici. Ta večer bil je jako zanimiv že radi govora g. dr. Murka, povrniv-Sega se iz Rusije, potem radi lepega petja kvarteta slovenskih velikošolcev Dunajskih, radi domače zabave in veselih zdravic in napitnic. Razen imenovanih treh rojakov s Štajerskega obiskal je klub tudi Čeh, gosp. Hl ade k. Prepričani smo, da bodo VBi ti štirje gostje hranili najprijetniši spomin na slovenski klub Dunajski. Gosp. dr. Murko pripovedoval je poldrugo uro o tem, kaj je doživel v Rusiji. Vender dolgi ta govor ni utrudil nikakor poslušalcev, kajti gospod doktor zna pripovedovati zanimivo. Z živimi barvami naslikal nam je dve znameniti ruski mesti: Jaroslav in St. Peterburg, opisal na drobno dejanje in nehanje ondotnih prebivalcev, njih šege in navade. 19. avgusta 1887 odpeljal se je g. govornik 8 kurilnim vlakom z Dunaja naravnost v Jaroslav. To je jako zanimivo mesto. Tla, na kojih stoji, priboril si je ruski narod v 12. stoletji. Jaroslav je pravo rusko mesto, podobno bolj veliki vasi, jako razprostrto, ni ga konca ni kraja. Hiše v njem so največ lesene, nekaj je tudi zidanih, in sicer kasarne, vladna poslopja, katera so pa tudi podobna kasarnam, in nekaj hiš bogatih kupcev. Jaroslav ima 40.000 prebivalcev in 80 cerkva. Vender te neso jako prostorne in tudi v umetniškem oziru slabe. 'Lepa n. pr. je cerkev sv. Jovana, zidana v ruako-bizantinskem stilu, ima 18 kupol in še posebno kolokolojo (zvonik) za zvonove. Zvonovi se ne gibljejo, samo pritrkava se na nje Isti čas bil je v Jaroslavu ravno arheologijski shod. Toda takov shod na Ruskem nemi tega pomena kot pri nas. Razpravlja se tu pač o starodavnih predmetih, a govori se tudi o stvareh, ki se tičejo sedanjosti, na pr. o naseljevanji Židov, o podobah svetnikov, o zidanji, o umetnostih itd. — Teden dnij mudil se je v Jaroslavu ter se odpotil potem v St. Peterburg. RuBke železuce so mnogo ceneje nego drugod. Rusi so pa tudi navajeni potovati po več dnij. Kuhajo si v vagonu čaj, jedo arbuze (meloue) in zob-Ijejo 8olnčnična semena. Tam so tudi celo v 3 razredu spalni vagoni. Velikausk utis napravi pa Peterburg na človeka, kajti to je moderno mesto s si-rocimi ulicami s trotoari itd. VelikariRke so vladne stavbe: senat, ministeratva, akademija nalik (to je prav za prav malo mesto z raznimi učilišči, zbirkami in bibliotekami), dalje nove cerkve, kakor kazauski in izakovski sabor itd. Car Peter Veliki hotel je napraviti iz mesta neverne Benetke. Po Nevi naj bi se vozili ljudje tamkaj, kakor se v italijanskih po morji. — Krasno okolico ima tudi Peterburg, a vender ni zdravo mesto. Na kraji mesta nahajajo se pa vender le še lesene hiše. V Peter burgu zbrano je vse, k«r predstavlja Rusijo: vse zbirke, mej kojimi zopet najkrasrujša je „eremitage", to je zbirka slik. mnogo spomenikov, na pr. Petra, Nikolaja i. dr., mnogo mnogo velikih vrtov itd. — Za tem razpravlja gosp. govornik rusko administracijo in upravo i uskih vseučilišč, obširno opisuje svoje upisovanje na Peterburško vseučilišče. Mej druzimi omenja tudi, da mora vsak študent razen spričeval in družili dokumentov priuesti na vseučilišče tudi tri fotografije. Univerzitetna ustava bila je prej dokaj svobodna, toda ravno takrat prišla je naredba, da sinovi kmetov ne Rinejo obiskovati srednjih šol. Zanimiv bil je dalje opis življenja ruskih vseučilišnikov in dijaških puntov, ki so se pričeli isto leto 22. novembra, iu o katerih prinesel je vladni ruski list še le 5. decembra prvo poročilo. Tu končal je g. dr. Murko. Živa in burna pohvala sledila je njegovemu go\oru. V prihodnjem večeru nadaljeval bode zopet svoj govor in nadejati se nam je zopet prijetnega užitka. Sledilo je temu lepo domače petje. — Gosp. Pukl napil je došlim rojaku.u s Štajerskega. V njih imenu odzdravil je g. dr. Rudolf. — Dal'e napil je gosp. Pukl velikodušni in preblagi gospej M u ni i kov i, izborni pospeševat-ljici podpornega društva za slovenske velikošoh'.e na Dunaji. Z ua-udušenimi besedami razpravljal je g. i' u k 1 nje zasluge, nje neumorno delovanje v prid omenjenega društva. In ko je končal ustali so vsi navzočni ter ji skazali s tem svoje spoštovanje. — Gosp. Navratil napil je potem še dvema navzočnima gospodoma : S k e d 1 u in C i p e rl u, ki sta pri zadnjem vojaškem avancementu dospela na višo stopinjo. Gospod S k e d 1 postal je pomorski pristav prvega reda in gosp. C i perle uadporočnik. — Isto tako napil je g. Navratil gostu Cehu, g. Hladeku. Poslednji odgovarjajoč poudarjal je, da tako ljubega naroda ni še našel, kakor so Slovenci. „Nemci sicer pravijo, da se Slovani ne razurao mej seboj. A mi smo se razumeli in spominjali bodemo se drug druzega vedno z radostjo. Naj se izpolnijo Vašemu narodu vse želje, vse nadeje, in v to dvigam svojo čašo: Bog živi Vas Slovence!" Prihodnji večer bode 1. junija. Gosp. Murko nadaljeval bode svoj govor: „Spornin na Rusijo". Domače stvari. — (Deželni predsednik baron W i n -kler) povrnil se je danes zjutraj z Dunaja. — (Dež e lozborske volitvev Istri na Goriškem) bodo v kmetskih občiuah dne 2 5. junija; v mestih, trgih in obrtnih krajih, potem v obeh kupčijskih zbornicah v Rovinji iu Gorici dne 2 8. junija; v veleposestvu dne 3. julija in sicer v Poreči zi volilni okraj mejne grofije Istre in Gorici za volilni okraj obstoječ iz političnih okrajev Gradiška, Cervinjan, Tržič in Kormin razen okrajnih občin Devin, Dobrdob, Opačjeselo, Biljana in Dolenja; dne 5. julija v Gorici za volilni okraj obstoječ iz mesta Gorice z njenim okolišem in iz političnih okrajev: okolica Goriška-Kaual-Ajdovščina, Tolmin - Bovec-Cerkuo, Sežana Komen, potem iz poprej omenjenih okrajnih občin. — (Pevsko društvo „Slavec*) priredi jutri v nedeljo 12. t. in. zvečer ob 8. uri v vrtnih prostorih gostilne „Pri Počivavnik-uw (prej pri Mihi) sv. Petra cesta „pevski večer" z jako lepimi pevskimi točkami. Ustop prost. V mnogobrojno udeležbo vabi vse svoje člane in prijatelje petja in zabave sploh. — (Za učiteljske izpite) oglasili so se Bledeči kandidati in kandidatinje: 1. Za ljudske šole gospodje: Robert Ziegler, provizorični učitelj pri Sv. Jakobu na Savi; Josip Sedlak, provizorični učitelj v Kopajnu; Ulrili Konjar, provizorični učitelj v Motniku; Feliks Malenšek, provizorični učitelj v Gorenjem Tuhinji; Fran Kozjak, provizorični učitelj v Borovnici; Toma Biteuc, provizoričui učitelj v Št. Lamprehtu; Štefan Birk , pomožni učitelj iz Vrhpolja pri Moravčah; potem gospodičine: Her-mina Edliuger, provizorična učiteljica v Kreuthu pri Pliberku ; sestra Metodija Kališek, učiteljica na privatni dekliški šoli v Celji; Ana Kočevar, provizorična učiteljica v Beguujah pri Rakeku; Pavlina Wb tliug, provizorična učiteljica v Velikih Laščah; Kornelija Suppautschitsch, provizorična podučiteljica na Gorenji Beli; Julija Pressl, podučiteljica v Podčetrtku ; poslednja napravi dopolnilni izpit za slovenski učni jezik. 2. Za meščauske šole: Gospod Fran Zw.rn, učitelj na Dunaji. 3. Za francoščino gospodičine: Ana Wurstbauer, nemška pomožna učiteljica v zavodu Notre Dame de Sion v Trstu; Marija Tauzher, zasebnica v Ljubljani, in Marija Ana Souvan, zasebnica v Ljubljani. — (Katoliška družba v Ljubljani) priredi dne 22. julija romanje v Marijno Celje pod vodstvom društvenega predsednika prosta dr. Jarca. Romanje popelje se čez Gorenjsko in Koroško in bode Btala vozna (tour et retour) iz Ljubljane do Schrambacha v I. razredu 21 gld , v II. razredu 16 gld. 22 kr., v III. razredu 10 gld. 50 kr. Vozni listi, veljavni 20 dnij, dobivajo se pri »katoliški dru'.bi," pri g. kanoniku Zamejci, v Katoliški bukvami in pri mag. uradniku Erzinu v Kravji dolini štev. 7. — („Popotnik") ima v 9. štev. nastopno vsebino : Prvo zborovanje „Zaveže slov. učiteljskih društev v Ljubljanij, dne 22. in 23. aprila 1889". — Nekoliko črtic iz domače vzgoje v prostih Slovencih. (Ivan Stukelj.) — Činerlji. — Marka Fa-bija Kvintiljana govorniški pouk. — V zadevi „zaveže slovenskih učiteljskih društev". — Dopisi. — Novice in razne stvari. — Književna poročila. — Spremembe pri učiteljstvu. — (V n a č e I s t v o okrajne bolniška blagajnice za okolico Ljubljansko) so voljeni izmej gospodarjev : Anton Belec iz Št. Vida, (načelnik); Simon Juvan iz Št. Vida, iu Fran Graul st. iz Gorenje Šiške; izmej delavcev: Janez Šte-faučič iz Vižmarjev (načelnika namestuik); Fran Graul ml. iz Gorenje Šiške; Matija Japel iz Št. Vida; Karol Bastolc iz Vižmarjev; Janez Ramovš iz Gorenjih Gameljnov iu Janez Kristjančič z Gline. V nadzorstvo izmej gospodarjev: Jakob Traun z Gline in Janez Štelančič iz Vižmarjev; izmej delavcev: Janez Baje iz Vižmarjev; Janez Božič iz Vižmarjev; Josip Mrak iz Spodnje Šiške in Janez Novak iz Vižmarjev. V razsodišče izmej gospodarjev : Ernest Ločuiker z Viča in Janez Kratkv iz Podgore (načelnik); izmej delavcev; Fran Škarjo-vec iz Spodnje Šiške, Josip Schweiger iz Guncelj in Josip Ouiejec iz Vižmarjev. — (V Vrhniške okrajne bolniške blagajnice) načelništvo so voljeni izmej gospodarjev: Janez Tomšič iz Hriba (načelnik), Fran Malovašič iz Hriba in Kašpar Ogrin s Stare Vrhnike ; izmej delavcev: Jakob Šušteršič z Vrda, (načelnika namestnik); Fran Šušteršič z Vrda, Janez Železnik z Vrda. Janez Jerebec z Vrhnike, Toma Mihevc iz Dolja in Matevž Suhadolnik iz Hriba. V nadzorstvo izmej gospodarjev: Ludo vik Železnik iz Borovnice in Fran Rihar iz Polhovega gradca; izmej delavcev: Anton Hrašovic iz Hriba, Janez Mrzlikar iz Hriba, Janez Debevec iz Bistre in Luka Medved iz Vrda. V razsodišče, izmej gospodarjev Josip Bricel z Vrhnike (načelnik) in Matija Pečkaj iz Hriba; izmej delavcev: Lorenc Petkovšek iz Hriba, Anton Vihtelič iz Dolja in Fran Krašovic z Vrhnike. — ( „Prostovol jno požarno hrambo v Kranj i") nadzorovala sta dne 9. t. m. zastopnika .Zaveze kranjskih požarnih hramb" gospoda Albin C. Achtscbin in Henrik Galle. Pri ogledovanji orodja in pri vaji, katero je napravila bramba v ta namen popnludan ob 5. uri, sta se gospoda kakor o dobrem stanji in Stedenji gasilnega orodja, tako tudi o povoljni izurjenosti vseh članov jako pohvalno izrekla. — (Opeharila) je slabo znana ženska tukajšnjo mokarico , da jej je izročila hranilnično knjižnico za 80 0 gol d., češ da bukvice le za nekaj časa zaBtavi in potem takoj vrne. Ko je mokarica zahtevala hranilnične bukvice nazaj, priznati je morala ženska, da je denar vzela iz hranilnice, bukvice pa tam pustila. Doma bil je seveda z možem velik ropot, a kaj pomaga, denarja le ni in jako malo upanja dobiti le osmino nazaj. Take so nekatere Ženske! — (Podporno društvo za slovenske velikošolce na Dunaji) prejelo je slednji čas sledeče doneske: Od svoje prve poverjenice blage gospe Marije M u mik ove v Ljubljani 255 cld., in sicer 250 gld. kot čisti dohodek od nje v čitalnični dvorani Ljubljanski s pomočjo rodoljubnih dam in gospodov Ljubljanskih prirejenih dveh predstav in 5 gld. od Otona Detel e, dež. odbornika v Ljubljani, ki je društvu pristopil kot podpornik. Pri poslednjem večeru slovenskega kluba na Dunaji so pristopili kot podporniki : g. dr. Ivan Rudolf, odvetnik v Konjicah, h 5 gld., g. J. Bo-pic, posestnik in prvi narodni odbornik v Konjicah s 5 gld., g. Anton Bruni en, c. kr. sodni priBtav v Slov. Bistrici, s 5 gld., rodoljub Dunajski s 5 gld. iz Celja b 5 gld, dalje g. dr. Kari Schmidinger c. kr. notar Kamniku, z 10 gld., za prologe poslane slov klubu od gospe Murnikove skupilo se je pri poslednjem večeru slov. kluba 5 gld. Iz Kranja pristopili so po g. D ruka rji sledeči podporniki: go ■pod Fran Orne rs«, trgovec, posestnik in odbornik, s 5 gld., gospa .1. Hipi na Schiffrer, posestnica, s 5 gld, g. Eduard Glob očni k, okrajni zdravnik, s 5 gld., dalje dobrotnica in 3 dobrotniki, skupaj s 5 gld. Iz Starega trga poslal je g. Ivan Stritof, trgovec, 2 gld. Dva Dunajska rodoljuba plačala sta svoje mesečne doneske in sicer jeden za marc in april po 1 gld., drugi za marc, april in maj po 1'gold. — oba skupaj 5 gld. — Iskrena bodi hvala hlagej gospej M. Murnikovi, vsem damam in gospodom Ljubljanskim, ki so sodelovali pri omenjenih dveh predstavah ter pripomogli, da se je za podporno društvo dosegel tako lep uspeh, presrčna zahvala vsem zgoraj imenovanim damam in gospodom, ki so blagovolili pristopiti kot podporniki iu dobrotniki. Telegrami „Slovenskomu Narodu11: Dunaj 10. maja. Danes po noči trčil je na severni železnici na postaji Polil tovorni vlak s premogovim vlakom. Jedna osoba ubita, dva spremljevalca vlaka tesko ranjena, več voz poškodovanih. Promet se ni pretrgal. Bfern 10. maja. Francoska in Avstro-Ogerska oficijalno izjavili, da vsprejmeta zveznega sveta povabila k mejnarodni konferenci za varstvo delavcev. Aden 10. maja. (Agenzia Štefani.) Drugo izvestje grofa Antonellija iz Gedema dne 25. marca potrjuje neguševo smrt vsled ran, dobljenih v bitki pri Metemehu. Derviši so abisinski ostrog popolnoma razdejali. Menelik proglasil se je kraljem, vojska njegova je pa zasela deželo Vologalska. Menelikovo pismo kralju Umbertn naznanja neguševo smrt in poslednje dogodke ter izraža nado, da mu bode skoro možno odposlati abisinsko deputacijo v Rim. Razne vesti. * (Lepo volilo.) Nedavno v Pragi u mrsi milijonar in železnični podjetnik Sebe k volil je v oporoki raznim dobrodelnim zavodom nad 100.000 gld. * (Štrajk.) Iz Budimpešte se 9. t. m. javlja: Na tukajšnem tovornem kolodvoru ogerskih-dr-žavnih železnic ustavilo je 96 magacinskih delavcev svoje delo, ker jim zbog neugodnega zimskega prometa neso nakazali in izplačali obljubljenih daril (premij.) Namesto štrajkovcev na novo vsprejeti delavci pričeli so popoludne delo. * (Važna iznajdba.) V stavbnem obrtu so vremenu kljubujoče fasadne pleskarske barve — s tako bar;o zgotovljeni predmet vidi se eleganten, kakor se vidi na hišah Ehrenbetzbergerja na Glavnem trgu, gospoda Vimmerja na promenadi, hotela Zaninger in več druzih v Linci, katere so prevlečene z vremenu klubujoČo barvo. Prevlaka s to barvo ne odletuje, ter jej ne Škoduje vreme, hud dež, ki razruši prevlako z apnom, jo naredi še vstrajnejšo, torej je posebno pripravna za na samem stoječa poslopja, katere so zavsem izpostavljene vremenskemu uplivu, kakor za cerkve, farovže itd. Odpala je sedaj neka neugodnost, ki je do zadnjega časa ovirala občno rabo teh barv. Poprej so se izdelovale te barve le v Monakovem in so se morale od tam dobivati, kar je bilo zamudno in drago. Tega več ni treba, kojeg. Ljudevit Christ v Linci spoznavši izvrstno kakovost teh barv pridobil si patent za njih izdelavo za Avstro-Ogersko in v Linci napravil tovarno za izdelavo vremenu kljubujočih fasadnih pleskarskih barv. Želimo, da bi ta izdelek povsod r« udomačil in rabil in da bi se 8 tem podpirala tudi domača avstrijska obrtnija. Napenjanje, krč v želodci, vaillgovan|e, navali krvi itd. ho poaledice motenega prebavljenja. Dm ae tu uredi, rabi se z najboljšim uspehom dobro vsnani dr. Kosov zdravilni balaaui iz lekarne K. FRAG-NER-ja v Prngi 20i-IIl. Zaloge v skoro vseh lekurnah. 3» * ..LJUBLJANSKI ZVON" Mtofl 3i> za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. rJT it j c? i : 10. maja. Pri Mall«-i: Sch'il/. i*. HoHzturczebanija. — Friedrich i/i Lepe lipe. — ZifT.-r, Butsohek iz Brna. — Kawan, Maver, Boheim z Dunaja. Pri Slonu: Jegli* || Sinja. — Zebitsch iz Buduvo. — pl. SchuldiMifeld iz Kotor.i. — Maurer iz Ztoc«ov». — Mallner i/. Rleda. — Stuinherger iz Lepsenja. — Schwarz-kopf iz Trsta — Ga-tpari i« Postojne. — Stern. Kaiser, Hausner z Dmaja. — Klopstock iz Brna. — Globočnik i« Kranja. — Trostler, Stugl z Dunaia. Pri Avatrljfikein ccaar|l i Kajdiz iz Gradca. t inrlI so v Ijiililjanl: 10. maja; Jožef Goričnik, ključarjev sin, 14 mes., cesta na Rudolf, železnico šr. 12, za plučnic<>. — Marija l)acar, hišnega posestnika hči, 4 luta, Tržnfika cesta Št. 35, za božjastjo. V do i o I ne j bolnici: 10. maja t Anton Oražem gostafi, 78 let, za oslab-ljenjem. Meteorologično poročilo. CStanje as opa- 1 Tem- Vasovanja j . ™„ poratnra I trovi 7. zjutraj "32 1 mm. 2. popol. I 730 0 mm. 0. zvečer ' 729*1 mu. Viti" G 22 8-> C 17 2" C brezv. ■ I. Vili si. sah. Nebo Mokri na v mm. megla obl. obl. 0-001 Hr.dnJH teinpuratiira 179", za 4 9" nad norinalom. XDtjl2^lb.j*31csl borza lino 11 maja t. I. (lavimo talegrafičhn poročilo.) veerai — Papirna rent* .... fcld! Mo'AO — gld Srebrna renta......H-i 05 — /.lata r»Mit» .....11010 — . R' . marčna renta.....luO 95 — , \keije narodne banka. . HO I'— — , Krmlitne Akcije......Ul'8 75 — . London ... , II8".>0 — t Srebro .... ... —•— — , Napol......... »-43»/i — . C. kr. r*kim .... , 5 Hi — » N«mAke mark« . f>8 15 — 47o drtavn« «r«v^k.< is |, 1861 360 gld. 136 gld Državne srečke \7. 1. 1*6-4 10o , 180 „ Ogerska zlnta renta 4», . . ... 103 „ vgerska papirna renta {V*/, • • • • W „ ft"/0 štajerske zemljifi^. odvez, ohlig. . . 104 „ Dnraav* rog. srećke 5"/0 . . 100 gld. 125 „ Zemlj. obč. avstr. »»/,•/, zlati zast. listi . 118 „ Kreditne srečke.....100 gld. 187 „ Rudolfov« srečke..... 10 ., 21 „ Akcije aoglo-avstr. banke . . 120 „ 129 ., Trammway-drnAt. velj. 170 gld. a v. 233 „ danen 85*60 85 95 110 15 100 95 903-— 29» — i 18-95 •>-43'/t 5-64 : 810 — kr- 75 „ 05 „ 60 „ 75 „ 50 „ 50 „ 75 „ 70 ;; 75 „ GLAVNO SKLADIŠTE kiseline najboljše zdravilne in osvežujoče pijač«*, ki se je vedno dobro obnesla pri želodčnih in ri-.-vnih bolesnih, pri bolezni ledie in mehurja in jo priporočajo najprvi zdravniki kot bistveno podplralno siredalvo pri Kar-lovo-variskih aftravljeujl*n in zdravljenji po rabi teh toplic. (11—2) Zahvala. Dolžnost me veže izreči prusrčno zahvalo za s tolikih sfr,mi) skazano sočutje p >kojnej gnspej MARIJI MILONE mej njeno dolgo boleznijo, za mnogoštevilno spremstvo na poko aliiče ter za lepe pokojnici darovane vence. V Ljubljani, dn«t 11. maja 1889. (354. .1 osipi „a pl. Garzarolli. ♦ Na najnovejši in najboljši način « umotne 825—47 I ze-b«1 in zobovja ♦ ustavlja brez vsakih hofHlla ter opravlja plomba- ♦ vanJa in vn,- tepwva»«fji , — odstranil je sobne bulcčlue z usturtenjem iivca l zobozdravnik A. Paichel, * poleg HrHd««;kii„'a čevljarskega) tuitstu. (. nadstropje. Naznanilo. Slavnemu občinstvu nagnanjsni, da si*tn z \% dinin &. niH|a i. I. Hvojevoljno opustil na (■Ittvnem trgu prodajaliilco krulit*. Wt bo ji}, dobiva m.is ej A v pekarni na Starem trgu (Miličeva hiša) in v prodajalnici v Gospodskih ulicah št. 5 šli r i krat nu dim Jtvež! vsakovrstni kruh na vago H in druge nasladne pekarije. V uitiogobridid obisk so uljudno priooroča JAKOB ZALAZNIK, p^ki.viki mojster Proti og^njn varne ' železne kasete. i V ki hi* iliijo c vijitki pritrditi, kakor rudi rabljene in novo, proti ognju varne Javna zahvala. V Št. Valburgi pri Smledniku pogorela mi je hiša, za katero nem bil zavarovan pri Rinnione adriatica ti Sicurta (Jadransko zavarovalno društvo) V Trstu in takoj mi je glavni zastopnik tega zavarovalnega društva za Kranjsko gospod trgovec I. PERDAN v Ljubljani, v moje popolno zadovoljstvo zavarovalno svoto izplačal, ob enem pa de obdaril iz zavarovalne blagajnice pridne gasilce 8 primerno svoto, za kar mu izrekam presrčno zahvalo. Tudi mi je dolžnost, izreći zahvalo krajnemu zastopniku tega zavarovalnega društva gosp. lin r-g e r j u, županu v Hrašah, za njegovo točno posredovanje. Jožef Graiser, grostll».i&a.r -v &t. •Va.rto-va.rgi. (263) pri Smledniku. Dobra knjiga. ■ . . .. Navodi posUne knjige so sicer kratki in jrdernati, pa kar nalašč za praktično porabo; ter no moji rodbini pri ntzličnih bolečih izvTitno Eomagali«. — Tako in jednako |;I»8Č se zahvale, i dohajajo skoro slednji dan Richter-jevi lalogt, ker seje knjiga s podobami „Der Krankenfreund1* razposlala. Kakor knjigi dodana izvestja srečno ozdravljenih dokazujejo, bo ozdraveli, Če so se ravnali po tej knjigi, celo taki, 31 so £e bili izgubili vsako upanj*. Knjiga, v ksteri so zapisani uspehi skušenj, zaslužuje rosne pozornosti. Nikdo naj nikar ne zamudi po dopisnici pri ltii-hter-jevi založbi T Lipilji ali v Novem Jorku, 320 Broad-way, zahtevati 936. nutis kujige „Der Kranken« freuud". Po»Ue se brez troikov. (805—13) Vsakemu vremenu kl patentovane LUDOVIKA CHRISTA Line na D. so najboljši, najtrajnejši in najcenejši materijal za pleskanje poslopij, klubu jejo vremenu in svetlobi, kažejo lep, miren ton finejših peščenikov in so rahle, katera lastnost se v zdravstvenem oziru ne more dovolj ceniti. — Cenejši so kot oljnate barve. Zaboj za poskušajo gld. 1.60. Cenilnik, prospekt in spričevala zastonj in franko. i330—3J Zastopnik za Kranjsko: F. I\ Yi v L i p s k e m (Saksonsko , Neuraarkt 34k /n v vsakej knjigarni. Brnsko sukno za elegantne pomladanske in obleke V odre«klh po 3*10 tn to je po 4 Dunajske \atle vsak odrezuk, kateri stane JJ^~~ icld. t.NO i/. fine "W }J0f~ i;l) zatlograt sulena SIEGEL-IMHOF v BRNU. i.Jovh: Voak »dretek je 310 m dolg in 188 cm širok, torej zadostuje za Ocl > moftko obleko. Tudi Hfi po4lje vsacega blaga tolik« m.-trov, kolikor kdi» žoli. Jamči se, da se pošlje ravno tako blago, kakor se izbere uzorec. ■ I »orel bm»tOU| In Iranko. Letno grebenasto blago jako elegantno in trajno za moške obleke v dvajset razlifinih barvah, katerim ne škoduje pranje, U0 cm Široko, I cela obleka 67» metra le gld. 3. Jeden poskus zadostuje, da se preverite o izvrstni kakovosti tega blaga, ki se labko pere. Brnsko sukno se razpo&ilja po čudovito mzkih cenah, in sicer : le dobre ttuie s 3'10 m za obleko.....gld. 3-10....., ....... , boljšo obleko ... ,, .H-10 3-10 3 10 3 lO 310 3 10 3 10 310 3 lO fino juko fino obleko . 3.60 5. — 6 — 7.80 8.50 9.— 9.50 1050 n h .... „ 12.60 „ v o • • ., 14 — za najfinejšo obleko gld. 16 — 20 Naj izvrstne je Brnsko blago za suknje: 2 10 m za ogrtač.....gld. 6,30 210 „ „ fini ogrtač....., 8.40 2 10 „ „ najfinejši ogrtač . . ,, 12.60 1 kos francoski pique-gilet . „ 1.60 1 „ „ „ „ (sport) „ 2 60 Črni peruvienes in doskins za salonske obleke 3 26 m za gld. 10 in več. Pri naročbah uzorcev naj se pove, kake vrste se žele. Urno, Zelnv trli 13. Poilje U proti predpoilljatvl zneska aH proti povzetja. Uzorci zastonj in franko. (146-Kroja&ke karte uzorcev nefrankovane. II) s- Pivo y steklenicah S pripravno za zasobnike in krčmarje na deželi! Eksportno pivo in (291 4) lahko nrizno pivo priporočil BIEItMAYER ▼ LJubljani. Proti ognju varne blagajnice in kasete po ceni in najsoliineje narejene. Na vseh razstavah jsko visoko odlikovane. Založnik varil av»tro-i»trerakili železnic, postnih hranilnic itd. Odlikovan nd Nj. c. kr. videča su a z veliko zlatu svetinjo za umetnini, znanost in industrijo. (3—24) Feliks Blažiček, Dunaj, V, StranuHengMse 17. Vozne karte in vozni listi z« Ameriko. Kraljevo belgijski poštni paniki „Red SI »r Line" iz Aut w crpenu naravnost v New York in Philadelphio. Koncesijonirano od vis. c. kr. avstrijske vlade. Pojasnila daje jako rado: koncesijonirano zastopstvo na l>timiji, IV., "Weyrlusr.'r^iHMo 17" t Ludovik VVielich, ali Ivhii HoMsr, gostilničar pri .Bavarskem dvomov I. j ob, liani, P. JaklU.ch v KoecvJI, Josip Nt»Hs«r v In o iti o-iu. (176—21) I Užorci iiu vse kraj« franku! Sukno po tovarniških (•♦•»ali, od najcenejše do najfinejše baze. Meter po ) gld. in več do najfinejše baze za ponilailn ADOLFU HA UPTMANN-U (218-20; ^++B 21 64 I 01 —= Najnovejše leposlovno delo! =— NARODNA KNJIŽNICA. i. * \ i /1,1». POBRATIMI. TZz rar.cv-i-. — Spisal d.X. T. "Vošnjak. Elegantno vezan 1 gld. 20 kr. Dobiva se v .NAKODNi TISKARNI11 v Ljubljani iu v druzih knjigarnah. I I Velikansko peso, nemško in domačo deteljo, raznovrstne trave in sočivja prodaja po najnižji ceni in zanesljivo kalj ive PETER LASSNIK Po it na naročila ae proti postnemu povzetju hitro razpošiljajo. (181 —19) o CD O C/5 O CD h3 Va3a Studenec, dud 30. dec. 18-.S. I loltui j s k ■ i l esenca aca. želodec ozdravila me je po koruaj tridnevni rabi Irehlajenja želoričevega, mrzlice in glavo-ola. Tudi tek se je vrnil. Dolžnost mi je, zahvaliti so Vam za izvrstni učinek Vašega zdravilnega sredstva. Spoštovanjem Tanez Gantar, (82—5i nadur,ti- |. .7<* I j t ■ 11. <»■ V^^^ŽSJ v Liub,Jani> Šelenburgovc ulice st. 4, Tapocirar | I in dekorater. priporoča okusno in trdno narrjene zimnice, moriroce na peresih, dirane, stide, otomane, garniture /a salone, jedilne suhe in spalnice; dekoracije za sobe, dvorane in cerkve. — Moje delo in blago, katero rabim, je pri-posnano dobro in brezhibno, kar gotovo priča moja razstava v Rudolfi-11 ii iii ti. in stojim z ozironi na nizke cent* izven Konkurence. — Priporočam pa vsem resnim kupemn, da zahtevajo moj ilustrovuiii cenik in iizorce blagu, kar ra/.poSiljain zastonj in Iranko. r Vsi stroji za kmetijstvo invinstvo! Olivno Ktishalaif co in olivni mlini ] najnovejo kon-Vinsk«' in s:i4liB«' si ittkulllicc } strukcije v ra-.- - 4.50. l ko« *l4....., ii'«l. 5.50. SIFON 1 jako dobri baze, posebno pripraven za 1 moško, žensko in otročje perilo, 90 cm. 1 Širok, l kot ao Dim. vatlov, vrate: I & gld. 1.50, S.50, u.r>u. 7.50. f(Misk<| $m}m 1 iz dobrega sifona ali močnega platna, s širokimi čipkami. Kompletna velikost | tinte; jza$ta»r j turški počrt, kompletne dolgosti 1 l*ri <• bo a«.....K'<1. B.SO« 1 Druge baie .... »Iti. 2.50. Garnitura iz jute sestoječa iz S posteljnih odej in 1 prta, kompletne dolgosti v najlopših izdelavah gld. fe.SOt iz ripaa gld. 4.50. 1 Ostanek j posobne preproge s 10 metrov dolg, močne baze jj gld. 3.50. Cisto volnen beige v vseh gladkih barvah ali progast, — 100 cm. širok. 1 obleka* = lO metrov gld. 7.50. I Novote bliig^i, ki se sinejo pr-ati 1 za moško obleke (garantova.no, da sc sme prati) gladko, progasto in križasto j Cela inoSka obleka iz grebenastega blaga 640 metrov gl«l. :t.—. i Cela moška obleka iz platna 640 „ ?« **•—• j 1 /or« i aaptonj fruolto. — ICitr.po*ilju se po postnem povzetji. 8 Otvorenje gostilnice. |^| Usojam si vulečastitemu p. n. občinstvu uljudno javljati, da seui otvoril v nedeljo dne 5. maja 1889. - v novozidani hiši svoji — za novo vojašnico ^ostilnico ki je novemu času primerno oskrbljena. — Za dobra okusna jedila pri zmernih cenah s točno postrežbo vred skrbi najbolje gosp. Josip Ninkovec kot gostilničar. — Vino Iz mojih kletij, pivo bratov KoHlerJev. Za blagovoljni obisk proBi z velespoStovanjem To sip Trlriteer, lastnik. (33B 3) Tn se tudi ija v 8'/i. Trata v 6 urah), jako močne akrutotherme od 80— 31" K., posebno upltvajo pri protinu, rov-matizmu, živčnih boleznih, otrpnenja. oslabljenju, ženskih boleznih, nerednem mesečnem čiščenji, zastarelih ekaudatih, kroničnih katarih, boleznih v kosteh in členkih itd. Masaža ali električno zdravljenje. Elegantne polne in separatne kopeli. i.i Friležna stanovanja, [»vrstna postrežba, krasna planinska pokrajina, obilni] sentostl sprehodi, vodovod ■ gorsko rtudenčnico. Kopalificni zdravnik: Gospod sanitetni svetnik in operater dr. H. Mayrhofer, ki ordinuje od polovice aprila do začetka maja na Dunaji, JL Krugerstrasse 13. . . _ . (339—1) Obširni prospekti s tarifom dobo setzastonj in franko od ravnateljstva Rimskih topilo na Spodnjem Štajerskem. Od 1. maja naprej obstajajo dnevni h aovlskl v hunskih toplicah iu s« bodo od tega dne do 16, septembra izdajali sezonski tour- In - retonr-listi z 3n, oziroma 45 dnevno veljavo po znižanih cenah. ^ t : : ♦ ♦ ♦ ♦ i : : ♦ ♦ ♦ e ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ : : t Marijin trg št, 1, glavni agent za potovanje, priporoča vo/hc liiartc m polno ^itritnelfo za pol o viauje v 1IEEIK O z novim največjim iu prvim nemškim brzoparobrodom z dvojnim vijakom (Scliraube) „Hamburg-Amerikamke parobrodne družbe" za jedino cesarsko nemško nepretrgano poštno vožnjo iz Hamburga v Ameriko po najnižji oeni in z izvrstno postrežbo, s prosto, obilo in tečno brano na parobrodu. Hrzovožnja od Hamburga d<> Amorike 8 dnij, od Ljubljane do Amerike U dnij, cena coli vožnji v III. razredu gld. 81.—. —4) llitfra In gotova pomoč boleznim v želodci in njih posledicam. Vzdržanja zdravja obstoji jedino v tem, da se vzdrži in pospešuje dobro prebavljenje, kajti tojejrJapai pogoj zdravja in telesne in duševne kreposti. Najboljše . da se prebavljenje uravna, da se pravo mešanje krvi doseže, da se odstranijo aprideni in slabi deli krvi, je uže več let splošno znani in priljubljeni dr. Rosov zdravilni balzam. Izdelan je iz najboljših, krepilno zdravilnih SfftHjakO skrbno, upliva uspešno pri vseh težavah pri prebavljenji, osobito pri slabem apetitu, napetji, bljevanji, telesnih in želodčnih boleznih, pri krči v želodci, pri prenapolnjenji želodca z jedrni, zaslinjenji, krvnem natoku, hemerojidah, ženskih bolečinah, pri bolečinah v črevih, hipohondriji in melanholiji (VSleđ motenja prebave); isti oživlja vso delavnost prebave, napravila hrt zdravo in čisto in telesu dd zopet prejšnjo moč in zdravje. Vsled tega svojega izvrstnega upliva je zdaj gotovo in priznano ljudski* Atnnače sre*1stvn postal in se splošno razširil. i (-»toiiioiiioii so iti*., si Mteklenlol i urid. Na tisoče pisem v priznanje je na razgled pripravljenih. Razpošilja se na frankirane dopise na vse kraje proti poštnemu povzetju svote. Da se izogne prevari, opozarjam, da je vsaka steklenica „dr. Rosovoga zdravilnega balzama" po meni prirojena in v moder karton zavita, ima na strani napis: „Dr. Rosov zdravilni balzam iz lekarne „pri črnem orlu" B. Fragnerja, Praga 205—3" v nemščini, češčini, madjarl6.nl in francoščini, na pročelji pa na-tisneno mojo zakonito varovano varstveno znamko. Pravi dr. Rosov zdravilni balzam dobi se samo v glavnej zalogi B. ll»A€-i\ :it-ja, lekarna „pri črnem orlu", rraga, Nt. sob—s« I stofoletti, lekar; A. de Gironooll, lekar; R. Klirner, lekar; O. B. Pontoni, lekar. ■sr Vse lekarne v Avstro-OgerskeJ imajo zalogo tega zdravilnega balzama, -^mtj Tam se tudi dob- s na tisoče zahvalnih pisem priznano : Prazno domače jm.suz.ilo zoper bule, rune in vnetje vsake vrste. Rabi se, če se ženam prsa unamojo ali strdijo, pri oteklinah vsake vrste, pri crvu v prstu in pri zanohtmci, če so roko ali nogo zvije, pri morskej mrtvi kosti, zoper revmatično otekline, kronično imetje v kolenih,'rokah in ledjih, zoper potne noge, pri razpokanih rokah, zoper odprti: rano na nogah in na vsakem delu telesa Bploh, vratnoj oteklini. Vse bule, otekline in ntrdine ozdravi v kratkem, če se gnoji izvleče ven ves gnoj ter v kratkem ozdravi. ' šk4št4Jic4Mh po J?.S in «'?.> (g4f>_yj SVARILO ! ^er 8e p»"tt5ko univerzalno mazilo od več strauij ponareja, opozar-. . JHm» da ga po pravem receptu le jaz izdelujem. Pristno je samo, ce imajo rumene škatljice, v katerih je mazilo, nauk, kako je rabiti, na rudečem papirji tiskan v devetih jezikih in so zavite v svetlomoder karton, ki ima natisnjeno varstveno znamko. BuiztacBi za ulio. Skušeno in po mnozih poskusih kot najzanesljivejše sredstvo znano, odstrani nagluhost, in po njem se dobi popolno že zgubljen sluh. 1 sklenica 1 gld. av. volj. xxxxxxxxxxnxxxxxxxxxxxxxxxx I VILJEM HIGERSPERGER | 88 :334—3) priporoča svoji: #C U iy- najboljšega Kufsteinskega Portland-cementa nare- g R jene plošče za tlak za cerkve in uvozišča, kuhinje, S g vestibules, hodnike, trottoirs i. t. d, — Betonovanje. S fj hlevne oprave, kanalni žlebovi, pissoirne priprave, S ™ ograje za vodnjake in cementna strešna opeka po ^ x iirijnr#.ii ceni. — Uzorčne plošče m na ogled v stavbni pisarni Urašk« ulice St. v Celji. XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXi XXXXXXX*iXXXXXXXXXXXXXXXXXXX 7^ 5»3BBBafJsMBBB»slMa?JaSjBBBBWa?^ Sl.i^ffll&gđflMMB Mm Tlnlncrpi "hI a Q*n \*\ X X X Zaloga blaga Zelny trh 18 BRNO v lastnej hiši BRNO razpošilja po poštnem povzetji Blago iz same volne dvojno široko, naj trajnejše, za lo obleko, 10 metrov gld. 6.410. Indijski Foule ^ ■ pul volna, dvojno široko, za celo j( I obleko. 10 metrov gld, —• X X X XI Novost za ženske obleke I moderno progasto blago v vsoh bar-^£ I vali, dvojno široko, X XI Crni Terno 8 saksonski fabrikat, dvojno široko, za celo obleko, 10 metrov gld. 4.50. X_ 4# ■ Križasto 51 blago za obleko &^l<>" cm. 5'roko, — najnovejši počrt, J% ■ 10 metrov gld. 2.5«>. X Volnen Rips v vseh barvali, — 60 cm. široko, lO metrov gld. ».SO. Trinitnik 9 najboljše l>aže, — 60 cm. širok £g I 10 metrov gld. a.ho. Jaquard-blago 60 cm. široko, — nuj novejši počrt, 10 metrov gld. a.<«*0. (165-10) 3^^?:^12SHbbb*| Domače platno 1 kos 30 vatlov *l4 . . . gld. 4." O, 1 , 30 „ •/« • • ■ n »-po« King-tkanina boljše kot platno, 1 kos '/ HO vatlov, gld. «.— šir»)ko. 1 kos 30 vatlov, la. . . . gld. 5.RO, najboljše baze...... „ «.50. It A x k V A h 1 kos 80 vatlov lila . I „ 30 „ rtiiluč Kld. i.sii. ., n.ao. lJro|ii.»«t ltunevsis 1 kos .'iu vatlov, lila ia ruiloč . . . «ld. tt.—. OKSFORD ki se sn:e prati, dobre baze, 1 kos 30 vatlov gld. -I.SO. Angleški oksford najboljši in najbolj priporočljiv, 1 koB 80 vatlov gld. O.BO. Francoski Voal 10 metrov, elegantna obleka za sprehode, ki se sme prati, gld. 3.-. Moške srajce lastni izdelek, bele ali barvaste, — 1 komad Ia. gld. l.*o„ Ua. gld. I.20. Ženske srajce I iz ši 3 komadi gld. 2.7SO. Ženske srajce iz močnega platna, s finimi robci, »■> knmaduv gld. Garnitura iz ripsa obstoječa iz Si posteljnih odotal ii namiznega prta, s svilnuiiimi resami, gld. Garnitura iz jute '2 posteljni odetali iu namizni prt z resami gld. SI.SO. Jute-zastor turški uzorec, ves zastor stane gld. ».SO. Letna ■ogrinjala «7, dolgu gld. I.20. kr Konjske žebrake tm aajboUil l«d«lek, iuo om. iIuIk«, 130 cm. ii-roka, gll —l1 zlatar. a Grg. šolskim predstojnikom [ in učiteljem (104—13; priporoča io i« orodjem m jfl trgovina z železniiio in orodjem m ua IVIotstiacviii rt] vsa vrtnarska orodja, kakor tudi orodja [JT za sadjarejo in obdelovanje sadnih dreves, rg-y in sicer: drevesna strguija, škarje za go--v senice, ročna lopatica, drevesna žaga, >> i^J sadni trgač, drevesne škarje, cepilnik, K CQ cepilnik za mladiče, cepilni nož, vrtnar- K ski nož in drevesna ščetka. Orodja so vsa fcf >i ua lepo po pleskati i leb en i plošči .poln« in prežene um! ua {rjuvl itd. Pazi naj se dobro: Mar se v sinu« ni prava Zacherlova specijaliteta. papirji i»ro«la|a, ni ijfji ' (222—3) Samo v originalnih steklenicah dobiva ne pristen In po ceni v J. ZA€HEUL, llaiiuj. 1., 4>ioUlNRliiiii4'dgaMse 'Z, Krško: Antoti Jugovic. „ Fran Zesser. Kostanjevica: Alojzij Gatsch. [lavni zalogi LJubljana; Postojlna: Skofjaloka: Borovnica: Kočevje: Vol.Lašiče : Mihael Kastner. Jan. Luckmann. Viktor BohhTer. Peter Lassnik. II L. VVencel. Schussnig & VvVber. C. Karinger. Ivan Perdan Josip Terdina. Ubald pl. Tmkoczv. J. Klauer. Jeglič & Leskovic. Anton Erliper. Ivan Pabian. A. Miiller. Fran Kogej. : Karo! Pablftnl, lekar. Fran Verbič. Fran Krenn. i Ivan Justin. Idrija: Kranj: Lož : Litija: Tržič: Fran Kos. Fran Dolenc. Lekarna pri Sv. Trojici. Vilj. Killer. Fran Kovač. Ivana \Vakoniga nasledniki. Friderik Haitharek. Gor.Logatec : Peter Hladnik. Radovljica: A. Roblek. Bndolfovo Zagorje: Kamnik: Draga: Črnomelj Vrbnik: Friderik llamann Dom. liizzoli, lekiir. J. Sehink. Edniund Zangger. P. S. TUrk. Andrej Lackner. A. Hučar. II h I ■—li 1 ili III »I1 IIH I lli" r"—iTTirr-rnTmTni rT r J. Deller-jeva Jedino razprodajo za Kranjsko ima .1. LIi\Ij\