I pirektorjmR£d£^oJ^_ŠT^27_j^__LETOJClVll_^^_C^EIJE, 29. 4. '93 - CENA 1OO SIT Glavni in odgovorni urednik NT Branko Stomejčič |.esk prvega maja Kje in kako bomo na celjskem območju proslavljali delavski praznik. Stran 2. IZ VSEBINE: Brezposelnost Jožica Puhat: "Ne boje še konec!" Stran 6. Mozirje Iščejo župana. Stran 3. Rokomet Poraz ne pride vpoštev. Stran 12. Žalska vlada Ne za Uaierietovo. Stran 6. Me}a s Hrvaško Kolil(o bo prehodov? stran 7. ] Vlada ima pravico odločati in dolžnost polagati račune intervju s prvim človekom gospodarske zbornice Slovenije' Dagmarjem Šustrom na strani 5. Posilstvo, ime ti je ženska Najhujša za žrtev posilstev je mučna pot dokazovanja brutalnega dejanja. Tema tedna na strani 15. čarobne paličice ni i Minister Voljč seje temeljito seznanil z razmerami v zdravstvenih zavodih na Celjskem. Stran 7. Konjičani boao zaprli ceste 12. maja popolna zapora cest zaradi neizpolnjenih obljub. Stran 6. I Lesk prvega maia Proslave na Geliskem bodo traaicionalne z velikimi koraki se pribli- žuje prvi maj, tradicionalni delavski praznik, ki očitno še ni povsem izgubil leska. Orga- nizatorji prireditev v vseh celjskih občinah mrzlično zak- ljučujejo zadnje podrobnosti, letošnjo 103. obletnico prvega maja pa bodo slavnostno zabe- ležili na že ustaljen način. V nekaterih občinah pri- pravljajo več prireditev, dru- god manj, na slavnostni dan pa se bodo spomnili po vsej celjski regiji. Sicer pa poglej- mo zbirnik in kraje prireditev, ki so jih večinoma pripravili v Območnih organizacijah Zveze svobodnih sindikatov Slovenije v sodelovanju z ne- katerimi planinskimi društvi in drugimi organizacijami. Celjani na Gričku Tradicionalno prvomajsko srečamje delavcev in občanov celjske občine bo tudi letos na Gričku. Slovesnost s kultur- nim programom in nastopom štorske železarske godbe na pihala se bo začela na praznič- ni dan ob 11. uri, pozdravni nagovor za udeležence prvo- majskega shoda pa pripravlja sekretar celjske območne or- ganizacije Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Ladislav Kaluža. Po zaključku uradne- ga dela praznovanja priprav- ljajo na Gričku zabavno sreča- nje, s športnimi in šaljivimi igrami, na praznični predvečer v petek pa bo tudi letos na Gričku zagorel kres. Že v ponedeljek, na predve- čer Dneva upora proti okupa- torju, pa je bila v orgaiiizaciji borčevske organizacije v celj- skem Narodnem domu osred- nja občinska slovesnost, ki sta jo povezovala gledališka igral- ca Nada Božičeva in Marjan Bačko, v kulturnem programu pa so nastopili gojenci Glasbe- ne šole, oktet Kompolčani ter Akademski pevski zbor pod vodstvom Adrijane Požun-Pa- vlovič. Žaičani v Šmigiovo zidanico Osrednja prvomajska prire- ditev v žalski občini bo letos pri Šmiglovi zidanici. Sloves- nost se bo začela ob enajstih, skupaj s sindikatom jo pri- pravljajo člani gasilskega dru- štva Grajska vas. Kdo bo slav- nostni govornik na Šmiglovi zidanici do zaključka redakci- je še ni bilo znano, organiza- torji pa pričakujejo do dva ti- soč obiskovalcev. Obenem opozarjajo na izredno slabo prevozno cesto zaradi plcizu, kljub vsemu bo možen dostop na Šmiglovo zidanico z avto- mobili. Obiskovalcem svetuje- jo, da se na to priljubljeno pr- vomajsko zbirališče odpravijo peš. Prvomajski shod pripravlja tudi sekcija Planinskega dru- štva v Galiciji in sicer na Šent- jimgerti. Prireditev se bo zače- la ob enajstih, slavnostni go- vornik bo dr. Matjaž Kmecl, srečanje pa bodo popestrili s kulturnim programom ter športnimi in šaljivimi igrami. Na predvečer prvega maja bo- do po številnih krajih zagoreli kresovi, med drugim na Buko- vici, Šentjungerti, gotoveljski' gasilci in člani žalske lovske družine organizirajo tradici- onalno kresovanje na Rinki nad Grotovljami, v Žalcu pa bodo kresovanje pripravili člani gasilskega društva pred gasilskim domom. Dan upora so v žalski občini v minulih dneh proslavili s srečanjem na Bukovici ter osrednjo proslavo v domu n. slovenskega tabora v Žalcu. Veienjčani in Mozirjani na Graški gori v velenjski in mozirski obči- ni pripravlja slavnostno obele- žitev 1. maja območna organi- zacija Zveze svobodnih sindi- katov. Kot je v navadi, bo osrednja proslava na Graski gori z začetkom ob 11. uri. Le- tošnje, že 15. srečanje delovnih ljudi in občanov se bo začelo s kulturnim programom, kjer bo kot slavnostni govornik na- stopil predsednik RO Sindika- ta delavcev energetike Slove- nije Franc Druks. Pol ure kas- neje bodo k spomeniku Noše- nje ranjencev položili cvetje, ob 12.30 uri se bo začel trim pohod z Graške gore na Jesev- njakov hrib, kasneje pa se bo- do udeleženci prvomajskega srečanja pomerili še v športnih igrah, kot so vlečenje vrvi, šta- fetni družinski tek, pikado za otroke in gorski tek. Že ob 11.30 uri se bo na Graški gori pričel ples, ki bo trajal do zak- ljučka prireditve, predvidoma do 17. ure. Organizatorji so poskrbeli za avtobusne prevoze iz več postaj v Velenju, iz Šoštanja, Nazarij in Mozirja. Okvirno bodo avtobusi odpeljali dve uri pred začetkom prireditve. Ob osrednjem srečanju na Grajski gori pripravljajo tudi druge prireditve, ki bodo slav- nostno zaznamovale praznik delavcev. Poleg kurjenja kre- sov na predvečer praznika se bo v Nazarjah jutri, v petek 30. aprila, pričel tradicionalni nogometni maraton v malem nogometu, ki bo trajal nepre- trgoma 24 ur. Na dan praznovanj, torej prvega maja, se bo Velenje prebudilo ob kanonadi z ve- lenjskega gradu, pripravljajo tudi budnice v Velenju, Šošta- nju, Šmartnem ob Paki, Mo- zirju, Nazarjah in drugih kra- jih Zgornje Savinjske doline. Veienjčani so v ponedeljek v Domu kulture slavnostno proslavili Dan upora proti okupatorju. Slavnostni govor- nik je bil predsednik ZZB Ivan Dolničar, proslavo pa je pri- pravil OO ZZB NOV Velenje. Na proslavi so se spomnili vse- ga trpljenja ljudi in žrtev ter poudarjali, da so udeleženci vojn miroljubni, da jih je nasi- lje okupatorjev pop>eljalo v borbo za obrambo domovine ter da se spominjajo mejnikov, ki karakterizirajo zgodovino slovenskega naroda. Še Boč, Šmohor in Rese¥na Med največjimi prvomajski- mi shodi bo tudi letos srečanje na Bočn. Gre za tradicionalno skupno srečanje delavcev šmarske, bistriške in konjiške občine. Tudi srečanje na Boču se bo pričelo ob 11. uri. V kul- turnem programu bodo sode- lovali bistriška godba na piha- la, Marko Cvahte v vlogi Jurija Vodovnika, med prireditvijo pa bodo prižgali simbolični ogenj. Udeleženci shoda se bo- do lahko pomerili v zabavno športnih tekmovanjih v odboj- ki, nogometu in vleki vrvi, po- skrbeh pa bodo tudi za ples. V laški občini bodo prvo- majsko praznovanje pripravili na Šmohorju. Začetek prosla- ve bo ob 11. uri, poskrbljeno bo za kultvimo-zabavni pro- gram, pripravili pa bodo tudi vse drobnarije, ki sodijo k prazniku. Tudi v šentjurski občini bodo 1. maj proslavili le na enem mestu, in sicer na Be- sevni. Začetek proslave bo ob 11. uri s krajšim kidtumim programom, nadaljevali pa bodo z družabnim delom sre- čanja. »Redki, ki smo J zaznamovali upor!« GROSUPLJE - Predse« nik Slovenije Milan Kučaj je na slavnostni prireditvi ob 27. aprilu. Dnevu upora, dejal, da smo »Slovenci eden redkih narodov, ki je svoje uporništvo zaznamo- val z državnim prazni- kom«. Kučan je spregovoril tudi o trenutnih dogajanjih v naši družbi in dejal, da s« moramo lotiti odpravljanja teh napak z vso avtoriteto pravnih institucij. »Ne mo- remo si dovoliti razkošja, da nepravilnostim ne bi prišli do dna, da se ne bi ugotovila resnica, da bi mogli biti interesi kogai koli nad njo in nad zako- nom,« je še dejal Kučan. | Bomba v vohunov! tortii LJUBLJANA, 24. aprila (Delo) — Po skrajno drama- tični seji parlamentarne komisije za nadzor nad vamostno-obveščevalnimi službami je na obzorju po- litični razkol, kakršnega v Sloveniji še ni bilo. Lan- ska afera Zlobec je pravi mačji kašelj v primerjavi s tistim, s čimer se bo osu- plo ljudstvo, prisiljeno »za- bavati« v prihodnjih ted- nih, piše v Temi dneva Igoi Guzelj. Konflikt bo najbrž še najbolj podoben krva- vim gladiatorskim igram, kajti VIS je očitno temelji- to raziskal javnosti skrite razsežnosti finančnih afer, zlasti v zvezi s Hitom, v ka- tere naj bi bUa do vratu vpletena polovica aktualne slovenske oblastne elite. Podatki, prispeli v zajet- nem Brejčevem kovčku, hudo bremenijo mnoge funkcionarje in poslance, ki so baje v spregi z nekda- njo službo drža\Tie varno- sti veselo zajemali iz p>olle- galnih, praktično neidenti- ficiranih denarnih vrelcev, dodaja Guzelj. Slovenija že izvaja resolucijo LJUBLJANA, 27. aprila (Republika) — Slovenija je že začela izvajati resolucijo varnostnega sveta ZN št. 820 o poostrenih ukre- pih proti Zvezni republiki Jugoslaviji, ki so začeli ve- ljati v torek ob šestih zju- traj, je izjavil podsekretar v ministrstvu za ekonom- ske odnose in razvoj Jože Drofenik. Po njegovem mnenju bodo prizadeta zlasti slovenska podjetja, ki poslujejo z Makedonijo,, do katere bo zdaj zelo tež-j ko priti. r—NOVI TEDNIK- Glavni in odgovorni urednik: Branko Stamejčič. Pomočnica odgovornega urednika: Milena Brečko- Poklič. I Urei otmočja ulice Pod- gorje in Popovičeve ulice v naselju Celje: osnutek odtoka o spremem- bah in dopolnitvah odtoka o ZN Gospodarska cona v Celju, osnutek odtoka o ZN Stamvanjska cona - XII. in XIII. del; predtog sklepa o ukinitvi ctotmn v splošni rabi. predloge Komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve, predlog odtoka o zaključnem računu proračuna občine Celje za leto 1992, osnutek odtoka o proračunu občine Celje za leto 1993: potrditev zaključnega računa Sklada stavbnih zemljišč občine Celje za toto 1992: potrditev programa in finančnega načrta Sklada stavbnih zemljišč občine Celje za leto 1993: poročilo o zbranih in porabljenih sredstvih IV. samoprispevka občini Celje odi. 1. 1988 do 15. 3. 1993: poročito o uresničevanju programa IV. samoprispevka v občini Celje od 1. 1. 1992 do 15. 3. 1993: poročila o delu detovnih teles: predtog odtoka o postavljanju in upravljanju objektov za nameš- čanje reklam in plakatov ter o nameščanju in ravnanju z reklamami in plakati: Predlog odloka o preimenovanju, ukinitvi in spremembi območij nekaterih ulic v naselju Celje, predlog odloka o spremembah in dopolni- tvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Bežigrad-Bu- kovžlak in Vrtie - hitri postopek. Št. 17 - 29. april 1993 3 y krilo z novimi krili? ^0 kongresu v Celiu so se naroilnl aemokrati pridružili SKD slovenska demokratična zveza oziro- ,3 del njenega nasledstva je v soboto jčel tretje poglavje svoje zgodovine. Na ungTesu v Glasbeni šoli v Celju so Na- jini demokrati, kot desno sredinski del jed dvema letoma razcepljene SDZ, iz- lasovali priključitev k stranki Sloven- cih krščanskih demokratov, kjer naj bi ostali avtonomno krilo. V tem vidijo jožnost za oživitev stranke in njihovega fograma po polomu na decembrskih vo-^ tvah. ko jim ni uspelo priti v parlament. Zelo burni kongres pa se je končal j razcepom, ko so nasprotniki priključi- : ■e k SKD po glasovanju zapustili kon- i res. Za povezovanje z SKD je glasovalo 8 delegatov od 122 navzočih iz 47 ob- činskih odborov, proti jih je bilo 43, eden pa se je vzdržal. Po sporazumu o povezovanju, katere- ga uresničevanje morata potrditi še sveta obeh strank, bodo Narodni demokrati še šest mesecev po lokalnih volitvah ohra- nili pravno subjektiviteto in bodo pod tem imenom še vpisani v register politič- nih strank, čeprav bodo na lokalnih voli- tvah nastopili v okviru volilnega nastopa SKD. Pridružitveni sporazum med SKD in NDS določa, da je razmerje zastopa- nosti v posameznih organih združene stranke 7:1, kar je skladno z volilnimi rezultati. Zagovorniki priključitve so menili, da je to edina možnost, da se stranka ne izgubi na političnem obrobju, saj je izven parlamenta povsem odrezana od infor- macij in dogajanj. Dr. Pirnat, ki je vzroke za polom na volitvah videl predvsem v nacionalističnih strankah, proporci- onalnem volilnem sistemu in v tem, da zmerno desne stranke niso na volitvah nastopile skupaj, je dejal, da bodo kot del parlamentarne in vladne stranke laž- je uresničevali svoj program. S tem so po Pirnatovih besedah storili prvi odločilni korak k povezovanju zmerne desnice. Nasprotniki pridružitve pa so menili, da sporazum o priključitvi k SKD pome- ni konec za stranko kljub vsej obljublja- ni avtonomnosti in da to hkrati pomeni tudi konec narodne demokracije. • ROBERT GORJANC SVET MED TEDN® M Evropska merila vojaške zakonodaje Pravica do ugovora vesti vojaški dolžnosti in mož- nost civilnega služenja vo- jaškega roka sodita med osnovne človekove pravice pridobljene v zadnjih treh desetletjih. Po statistikah, ki jih vodijo o tem nekatere države, je problem postal aktualen takoj po prvi sve- tovni vojni. V začetku so ugovor vesti izenačevali z dezerterstvom, v dvajse- tih letih pa zasledimo na Švedskem že prve poskuse, da bi pojav legalizirali. V obdobju med dvema voj- nama so na področju zako- nodaje orale ledino Norve- ška, Nizozemska, Finska in Danska. Prva država, ki je po drugi svetovni vojni zavzela stališče do tega problema, pa je bila Av- strija leta 1955. V sedemdesetih letih se je problem v Evropi politi- ziral in večina evropskih držav je izdelala osnovno zakonodajo na tem področ- ju, rešitve so bile sicer od države do države različne, vendar se je povsod uvelja- vila pravica do ugovora vesti. Rešitve problema opo- rečništva v posameznih dr- žavah po svetu obsegajo danes različne solucije, od možnosti služenja vojaške- ga roka brez orožja do slu- ženja t.i. civilnega vojaške- ga roka v različnih družbe- nih resorjih. Tudi motivi, ki so vodili do pravnega urejanja pravice do ugovo- ra vesti so bili v različnih državah različni. Zaradi te neenotnosti je Evropska gospodarska skupnost leta 1967 izdala posebne smer- nice in priporočila, s kate- rimi je želela urediti odnos in obveznosti oseb, ki na- sprotujejo služenju voja- škega roka. V Italiji je v parlamen- tarni proceduri predlog za- kona za civilno služenje, ki bo verjetno sprejet v naj- krajšem roku. Pričakujejo, da bo italijanska zakono- daja na tem področju pred- njačila kar tiče liberalnost in usklajenost s civilnimi normami: Italijani imajo že zdaj pri predsedstvu mini- strskega sveta oddelek za nacionalno civilno služe- nje, ki med drugim organi- zira tudi izobraževanje oporečnikov. Predsednik ministrskega sveta pa je zadolžen, da vsako leto ko- nec junija poroča parla- mentu o poteku civilnega služenja. V Avstriji in v Nemčiji imajo pravico do ugovora vesti vsi državljani, ki od- klanjajo uporabo orožja. Izjema so le osebe, ki so pravnomočno obsojene na eno leto zapora, ali pa so izgubile sposobnost oprav- ljanja javnih funkcij. Pri avstrijskem zveznem mini- strstvu za notranje zadeve sta ustanovljeni komisija za civilno služenje vojaške- ga roka in višja komisija za civilno služenje vojaškega roka. Obe komisiji imata status samostojnega zvez- nega organa oblasti. V Nemčiji pokriva civilno služenje poseben resor v sklopu Zveznega ministr- stva za mladino, družino, ženske in zdravje. Poleg te- ga pa obstajajo še okrožni uradi za nadomestno služe- nje vojaškega roka. Sodobnim državljanom se je Slovenija na področju zakonodaje, ki ureja civil- no služenje vojaškega roka, pridružila leta 91. Lani spomladi je pri Ministrstvu za pravosodje začela delo- vati tudi posebna komisija za ugovor vesti, vendar je še vedno veliko nejasnosti. Med drugim se postavlja tudi vprašanje usklajenosti zakona o vojaški dolžnosti z novo slovensko ustavo. Slovenska ustava pravice do ugovora vesti namreč ne daje samo nabornikom, kot je to predvideno v zakonu, ampak vsem državljanom - torej tudi rezervistom. Bojda je v slovenski vladi že predvidena obravnava novega zakona, ki naj bi bil usklajen z ustavo tudi v ti- stem delu, ki ureja ugovor vesti vojaški dolžnosti, vendar doslej še nihče ni dal nikakršnih zagotovil, da bo novi zakon upošteval tudi enakopravnost nabor- nikov in rezervistov. Piše: ERIKA REPOVŽ KOMEN"!"IRAMO »By pass« življenje Sobotni kongres Narodnih demokratov v Celju je samo J potrdil, da stranka ni »brez razloga« doživela volilnega 1 poloma. Usodnost odločanja o prihodnosti stranke, ki je j bila s svojim programom in cilji generator slovenskega : dokončnega zloma komunizma, oblikovanja političnega > pluralizma in osamosvojitve Slovenije, je morda lahko j razumljiv vzrok za komaj verjetne proceduralne zaplete \ pri sprejemanju poslovnika (ali glasovati z navadno ali I absolutno večino, s tajnim ali javnim glasovanjem itn), '. vendar to ne odtehta dvoma, da je stranka tudi po temelji- i tem notranjem očiščevanju in obračunu res sposobna za ; reafirmacijo. \ Zelo neprijetno, kar tragikomično se je moral počutiti \ »gostitelj«, predsednik celjskega občinskega odbora Miro ] Gradič, ko je predsedstvo pozival, naj bolj odločno vodi \ kongres, delegate, da se zresnijo in da se zavedajo, da so i v »hramu učenosti«. Nastopi in vedenje delegatov so vča- ; sih res presegali meje dobrega okusa, vendar to ni tako' škandalozno, če upoštevamo, da smo že vajeni vsakršnih ] »banan« in »jebanj« iz slovenskega parlamenta. Ti izpadi so samo še slikovito potrdili, da »taki« narodni demokrati ne morejo biti privlačni za volilce. S samo pridružitvijo k SKD oziroma z vztrajanjem pri\ samostojni poti še niso storili koraka, da bi že lahko trdili, i da so »drugačni«. Pravo garanje se šele začenja. Zelo a špekulativno je napovedovati, katera od struj bo »narodni I demokraciji« pomagala preživeti. Zaenkrat se zdi, da so \ bolj pragmatično ravnali tisti, ki so se pridružili SKD, saj : bodo skozi stranska vrata prišli v parlament in vlado in ' tako imeli več možnosti, da prodirajo s svojimi stališči. ' Seveda odvisno od tega, koliko bo enega narodnega demo- ' krata pripravljeno poslušati sedem krščanskih demokra- ' tov. »By pass« sporazum, kot ga je poimenoval eden od; nasprotnikov povezovanja z SKD, vendarle tudi prepri- ; čuje o tem, da bodo narodni demokrati avtonomno krilo i res samo še šest mesecev po lokalnih volitvah, potem pa I bodo v združeni stranki z morebitnim novim imenom, vse i manj prepoznavni s svojo zmerno dasno identiteto. Vendar pa se hkrati tudi zdi, da slovenska zmerna \ desnica ne bo več dolgo zdržala takšne razdrobljenosti, če • bo hotela igrati pomembno ali odločilno vlogo v slovenski ' politiki. Stalitev v zmerno konservativnem loncu je zato' morda tudi prej preživetje, kot vztrajanje pri samostojno- ^ sti stranke, ki bo imela podoben vpliv kot kakšna Komu- j nistična stranka v ZDA. .i ROBERT GORJANC] Se bo Velenje širilo? v petek so člani velenjske- ga izvršnega sveta obiskali Crnovo na obrobju žalske občine. Krajani Črnovega se že nekaj časa skušajo prik- ljučiti k velenjski občini, v petek pa so začeli tudi uradni postopek. Za priključitev Črnovega velenjski občini bodo imeno- vali posebno skupino, ki bo urejala potrebne postopke, vse pa naj bi bilo v sodelova- nju z občino Žalec, kamor sedaj sodi Črnova. Zankrat še nesojeno velenjsko ozem- lje spada v KS Vinska Gora, kjer tudi vladajo želje po priključitvi k velenjski obči- ni, z novo lokalno samoupra- vo pa želijo postati samo- stojna občina. Na petkovem delovnem sestanku velenjskega izvrš- nega sveta so spregovorili tudi o nujno potrebnem pre- hodu za pešce preko magi- stralne ceste Ar j a vas-Vele- nje. V republiški upravi za ceste so obljubili, da bodo še letos pripravili vso potrebno dokumentacijo za prehod, ureditev pa naj bi bila na vrsti prihodnje leto. Ob tem so se predstavniki velenjske in žalske občine dogovorili, da bodo takoj poskrbeli za postavitev dodatnih opozo- rilnih tabel. U.S. V Mozirju iščelo župana Mozirska občina je po od- stopu Andreja Presečnika še vedno brez predsednika ob- činske skupščine. O novem županu se niso dogovorili niti na sestanku predstavnikov strank z pod- predsednikom skupščine Ka- detom Rakunom pretekli teden. Danes, v četrtek 29. aprila, bodo predstavniki strank in občinskega vodstva ponovno sedli za mizo ter poskušali najti primerne kandidate za novega župana v mozirski občini. Novi kandidati naj bi bili znani najkasneje 7. maja, ko se bo sestala mozirska skupščina. Za glasovanje o novem predsedniku občm- ske skupščine sta po poslov- niku potrebna vsaj dva kan- didata. Prejšnji četrtek so po skle- pu mozirskega izvršnega sveta na predlog občinske statutarno pravne komisije ustanovili posebno komisijo, ki naj bi proučila nezdružlji- vost opravljanja javne funk- cije s pridobitno dejavnostjo. Delo komisije bo seveda ra- ziskava dejavnosti mozir- skega predsednika vlade Al- freda Božiča, vloga, ki jo ima v firmi Božič d.o.o., ter last- niška razmerja znotraj firme. U.S. eharska komisija pet maja Spominskem parku in Cinkarni le eformalen pogovor - Zaraili esklepčnosti pobutia za zamenjavo ^ekalerih članov tlani Teharske komisije, ki •luje v okviru celjske občin- * skupščine, naj bi minuli Irtok govorili o pripravi pro- »rskih izvedbenih aktov za 'editev Spominskega parka ^harje ter dolgoročnem raz- *iu in naravovarstvenih pri- 'tievanjih Cinkarne Celje. Naj bi, in tudi so - čeprav je ^ral predsednik komisije Ja- Lampret ugotoviti, da je 'oprava, ki so se je udeležili ^vilni gostje, vabljeni in ^čna delegacija Cinkarne, "■adi nesklepčnosti članov le ^foiTnalen pogovor. C>o začetka leta je Teharska '^'ftisija dobro delala, vse nje- ^ srečanja so bila sklepčna, "•likovali pa so tudi vrsto po- ""i za čimprejšnjo ureditev Spominskega parka. Letos pa se je v delu komisije zataknilo, saj je bila za prejšnji četrtek napovedana seja že tretjič za- pored nesklepčna. Zato je predsednik Janez Lampret predlagal, naj se v strankah dogovorijo in v Teharsko ko- misijo predlagajo namesto ti- stih svojih članov, ki se srečanj zdaj ne udeležujejo in zaradi katerih drugi po nepotrebnem izgubljajo čas, nove ljudi. Zaradi velikega števila go- stov in vabljenih, ki so se sre- čanja Teharske komisije ude- ležili, pa so v neformalnem po- govoiTJ o predlaganem dnev- nem redu vseeno razpravljali. Tako bodo v komisiji lažje izo- blikovali svoja stališča za pri- hodnje zasedanje občinske skupščine, prav tako lažje pa bo tudi odločanje v okviru Te- harske komisije na prihod- njem srečanju, ki naj bi bilo še v prvi polovici maja v celjski Cinkarni. O spremembah in dopolnitvah programa pripra- ve prostorskih izvedbenih ak- tov za območje Spominskega parka Teharje pa lahko že v tem času razpravlja tudi celjski IS. Po zaključku na- gradnega natečaja za elabora- te o ureditvi Spominskega parka naj bi v Celju v najkraj- šem možnem času z občinskim denarjem od avtorja prvona- grajenega elaborata odkupili idejni projekt, do jeseni pa za- gotovili tudi lokacijsko dovo- ljenje. Izvedbo projekta pa naj bi v prihodnjem letu zagotovili z denarjem iz državnega pro- računa, za kar se je Republika Slovenija pred časom že obve- zala. I. STAMEJČIČ Prva faza proračuna V torek celjski poslanci o osnutku občinskega proračuna Celjske poslance čaka v to- rek, 4. maja, naporno delo. Pod streho morajo spraviti nada- ljevanje februarske, zaradi nesklepčnosti poslancev v drugem delu prekinjene seje, ter obsežen dnevni red redne- ga zasedanja, v katerem pa je najpomembnejša točka prav gotovo osnutek odloka o letoš- njem občinskem proračunu. Letošnji celjski proračun je po predlogu občinskega IS te- žak nekaj več kot 2,8 milijarde tolarjev, brez primanjkljaja, a s predlogom, da poslanci po- trdijo možnost dolgoročnega zadolževanja občine v višini 84,5 milijona tolarjev. Z za- dolževanjem v višini 3 odstot- kov občinskega proračuna bi v Celju zagotavljali denar za naložbe v komunalne objekte. IS je v osnutek odloka o prora- čunu zaradi rigorozne finanč- ne politike in omejevanja jav- ne porabe uvrstil še dva člena. Poslancem ponuja v presojo možnost medletnega usklaje- vanja in »prelivanja« denarja med porabniki, prav tako pa bodo morali vsi proračunski porabniki trimesečno poročati o svojem delu in namenski po- rabi denarja. Na proračunski prihodkov- ni strani, ki se je v Celju usta- vila na indeksu 140, je zanimi- vih nekaj izredno visokih in- deksov (od nekaj sto do preko 3 tisoč) v stanovanjskem in ko- munalnem gospodarstvu, ven- dar pa gre zgolj za prenos ce- lotnega gospodarjenja tega področja v občinski proračun, denar pa se sme glede na ob- stoječo zakonodajo trositi le strogo namensko. Močno okleščeni so predlogi strokov- nih služb za materialne stro- ške, ki v Celju glede na lansko leto v večini dejavnosti dose- gajo le 4 odstoten porast. Skladno z rokom IS so se do minulega četrtka ponovno us- kladile tudi družbene dejav- nosti, ki jim osnutek prora- čunskega odloka odmerja 959,9 milijona tolarjev. Uskla- jen predlog je pristal na indek- su 106, v njem pa je tudi na 2,5 milijona tolarjev okleščena postavka za izvedbo Mladin- skega pevskega festivala. V predlogu so družbene dejav- nosti zadržale tudi 58 milijo- nov tolarjev, namenjenih za investicijsko vzdrževanje ob- jektov. V osnutku proračunskega odloka je odstotkovno še naj- bolj porasla postavka Sklada za razvoj drobnega gospodar- stva, ki mu letos odmerjajo do- brih 60 milijonov tolarjev, gle- de na lanskih slabih 5 milijo- nov za sofinanciranje javnih del pa je za področje aktivne politike zaposlovanja (kjer dr- žava primakne 70 odstotkov denarja) dokaj stimulativnih 15 milijonov tolarjev. I. stamejCiC Št. 17 - 29. april 1993 Preden je umrlo staro, živi novo Gorenieva Elektronika v slečai, nova Elektronika poskuša brez starih obveznosti Podjetje Gorenje Elektroni- ka je s sklepom sodišča od pet- ka dalje v stečajnem postopku. V podjetju so se zaradi 2,5- krat višjega obsega terjatev kot je tržna vrednost podjetja sami odločili za stečaj. Agonija podjetja predvsem zaradi izgube jugoslovanskega trga traja že dlje časa. Skupna zadolženost je dosegla 25 mili- jonov mark, vrednost podjetja pa so ocenili na 10 milijonov mark. »To je bil čisti stečajni primer. Pomagal ni niti sana-r cijski program, niti 100-od- stotno lastništvo Sklada, saj upniki niso bili pripravljeni sodelovati,« je povedal v.d. di- rektorja Gorenj eve Elektroni- ke Drago Šulek na petkovi ti- skovni konferenci. Odgovorni v podjetju so na- šli rešitev za težave v ustano- vitvi novega podjetja Elektro- nika. »Možnosti za nadaljnje delo vidimo v razbremenitvi preteklih obveznosti. Tako bi lahko stečaj pomenil le zapira- nje nekega poglavja, razvoj novega podjetja pa bi temeljil na novih temeljih,« je pojasnil Šulek. »Novo podjetje bo usmerjeno predvsem v izvoz, poslovni načrt pa do konca le- ta predvideva potrojitev pro- izvodnje televizorjev. Naša te- meljna dejavnost bo še naprej proizvodnja televizorjev, tisoč na dan, oziroma 200 tisoč let- no, poleg tega pa bi izdelovali še barvne monitorje.« Novo podjetje je sicer usta- novil Sklad, ki je kupil pred štirimi leti ustanovljeno po- djetje za 2 tisoč SIT. Sklad mu je spremenil ime in dejavnost ter ga pripravil za vodenje no- vih poslov. »Kdo je pred leti ustanovil podjetje, ne morem povedati, ker za to nisem pri- stojen. Zagotavljam pa, da jaz nisem ustanovitelj, niti ni so- rodnih niti poslovnih povezav med takratnim ustanoviteljem in mano,« je omenil Šulek. Nova Elektronika naj bi ok- virno začela delovati z 20 mili- joni mark kapitala. Sklad je v podjetje vložil sredstva ob pogoju, da je večinski lastnik novega podjetja, ih da sred- stva v obliki brezobrestnih kreditov vložijo tudi delavci podjetja. Za to se je doslej od- ločilo 20 managerjev, skupno pa so nabrali milijon mark. »V to igro smo povabili tudi dru- ge, na primer matično Gore- nje, vendar ti niso pristali. Do- končne kapitalizacije seveda še ni, vrata so še odprta. Sča- soma bi se novo podjetje preo- blikovalo v delniško družbo. Ko bo na trdnih temeljih, bo Sklad svoj delež prodal,« je povedal Šulek. »Delovna sred- stva, stavbe bi vzeli v najem. S pomočjo glavnih kupcev so se nam v tujini odprle možno- sti za razmeroma poceni dol- goročne kredite po nižjih obrestnih merah kot v Slove- niji.« Vsi ti načrti so popolnoma odvisni od ukrepov upnikov. Vprašanje je, če bodo dovolili najem prostorov oziroma če jih bodo prepustili podjetju Elektronika. Zaenkrat je v novem podjet- ju zaposlen le Drago Šulek, vsi delavci v nekdanji Gkjrenjevi Elektroniki so se znašli na Za- vodu za zaposlovanje. »Dokler bodo nevarnosti za obstoj no- vega podjetja, bi delavce le po- godbeno zaposlovali. Kasneje bi na.šli prostor za 300 starih delavcev, ob uresničenju vseh načrtov pa bi še jeseni odprli 200 novih delovnih mest. Za minimalno vlaganje delavcev v podjetje smo določili mejo 400 mark, vendar od navadnih delavcev ne bomo zahtevali vložkov. Vložke v podjetje bo- do morali vplačati vsi vodilni, tudi tisti, ki bi delo iskali na novo,« je pojasnjeval Šulek govorice v velenjski občini, da si bodo delavci morali kupiti delovna mesta. Novo podjetje je že podpisa- lo pogodbe s tujimi kupci. S podjetjem Crown Europa so sklenili pogodbo za odkup najmanj 100 tisoč televizorjev na leto, za Nokio Iberio pa naj bi izdelali na leto vsaj 50 tisoč televizorjev. Po vseh načrtih naj bi prve pošiljke iz Elektro- nike v tujino poslali že v zad- njih dneh junija. »Za blagovno znamko Gorenje smo priprav- ljeni plačati določeno ceno le za slovenski in bivši jugoslo- vanski trg. V tujini pa Gore- njeva blagovna znamka nič ne pomeni, zato zanjo nismo za- interesirani«, je za konec po- vedal Drago Šulek. URŠKA SELIŠNIK Na gospodarskem oddelku celjskega temeljnega sodišča so v petek potrdili stečajni po- stopek za Gorenjevo Elektro- niko. Prvi narok je razpisan za 29. junij, za stečajnega upravi- telja podjetja pa je imenovan Rudi Hramec. Janežič odstopii Konec minulega tedna j« s položaja direktorja Mle. kame Celeia v Arji vasi od- stopil Ervin Janežič. Svoje odločitve ni želel podrobneje komentirati. Pojasnil je le, da je ustni odstop ponudil že na seji upravnega odbora ko- nec marca, odstopa pa zaradi objektivnih razmer v prete- klosti in sedanjosti. Obenem je zagotovil, da bo tudi v pri- hodnje ostal v mlekarni in pomagal pri sanaciji razmer, ne namerava pa več oprav- ljati direktorskih dolžnosti. Mesto direktorja naj bi men- da prevzel Zdravko Počival- šek iz Šmarja pri Jelšah. Razmere v Sigmi še nejasne Konec aprila je bila ž« druga javna licitacija za pro-j, dajo nepremičnin in nekate^ rih strojev podjetja Sigme iz Zabukovice, na kateri pa kljub poprejšnjemu zanima- nju ni bilo kupca, ki bi polo- žil zahtevanih 10 odstotkov varščine. Izklicna cena za nakup razpisanega Sigmine- ga premoženja je bila 882 ti-i soč mark. V Sigmi pričakuje- jo, da bo nepremičnine v pri- hodnje morda prevzela Ljub- ljanska banka Splošna ban- ka Celje, premičnine pa naj bi še naprej prodajali na lici- taciji. Izobraževanje v Torinu Pospeševalni center za malo gospodarstvo organizi- ra skupaj z mednarodno or- ganizacijo za delo OZN brez- plačno izobraževanje v med- narodnem izobraževalnem centru v Torinu. Na razpis se lahko prijavijo srednje veli- ka in mala podjetja ter obrt- niki, ki jih zanima izvoz v Italijo. Program dvo oziro- ma tritedenskega izobraže- vanja vključuje teme s po- dročja mednarodnih poslov- nih komunikacij, pogajanj, vodenja firm, poslovnih na- črtov in poslovanja z Italijo, obenem pa bodo udeleženci lahko predstavili svoje pro- izvode italijanskim poslov- nežem. Izobraževanje bo predvidoma potekalo med 15. junijem in 15. julijem, po- drobnejše informacije so na voljo v območni gospodarski zbornici Velenje. Strokovno srečanje optilcov Pred kratkim je bilo v Por-' torožu mednarodno strokov- no srečanje Optika 93, sode- lovalo je preko 400 optikov iz desetih držav, med njimi tudi predsednik svetovne zveze optikov in optometristov Pe- ter Roost. Poleg "Strokovnih srečanj in razstave, na kateri so se predstavili vodilni pro- izvajalci optične industrije, so pripravili še posvet o pro- jektu šolanja optikov in op- tometristov. Ocenili so, da sedanji izobraževalni pro- gram ne daje dovolj znanja, povsem nepoznan je poklic optometrista oziroma stro- kovnjaka, ki določa in skrbi za očesne pripomočke. Zato je v Sloveniji treba povzeti evropski program, ki predvi- deva štiriletno šolanje za op- tike in višjo šolo za optome- triste, predvsem pa ne bi smeli dovoliti izobraževanje optikov po raznih šolah, ki, nimajo nič skupnega z optič-i no stroko. Na srečanju v Por- torožu so Sloveniji ponudili, naj kot prva vzhodn(K'vrop- ska država vloži prošnjo za pridruženo članstvo v sve-. tovno organizacijo optikov in optometristov. ' IB Govorice so neutemeljene Moralna škotla v šmarski Obrtni zbornici številne občane šmarske občine že dalj časa razburjajo govorice o nepravilnostih v domači Obrtni zbornici. Končalo se je s preiskavo celj- ske uprave za notranje zadeve ter pisno oceno temeljnega javnega tožilstva. Tako so ugotovili, da v zbranih podat- kih »ni nobene osnove, da bi kdo storil uradno pregonljivo dejanje«. Na petkovi redni seji izvršil- nega odbora Obrtne zbornice Šmarje so ugotavljali, da jim omenjene govorice povzročajo veliko moralne škode. Gre za gospodarsko dejavnost, ki je po številu zaposlenih v občini na tretjem mestu. Zato je bila točka o končani policijski pre- iskavi ter oceni javnega tožil- stva osrednja, namenili so ji največ pozornosti, z ugotovi- tvami pa so želeli seznaniti tu- di širšo javnost. Preiskava je bila uvedena februarja zaradi suma neraci- onalnega trošenja ter pridobi- vanja finančne koristi. Po pre- iskavi so ugotovili, da je bila finančna dokumentacija vzor- no vodena in urejena, vsi večji izdatki pa so bili preverjeni. Zaradi povrnitve dobrega imena so se na petkovi seji od- ločili, da bodo s poročilom to- žilstva seznanili vse obrtnike v občini, na sedežu zbornice pa si bodo lahko ogledali tudi dokumentacijo. Na seji o koreninah govoric niso izrecno govorili, razumeti pa je bilo mogoče, da gre za nesoglasja izvršilnega odbora z enim od njegovih članov. Ta pa se seje, kljub povabilu, ni udeležil. BRANE JERANKO Stalna zbirka zlatih Izdelkov Zlatarna računa na pomoč Celjanov Vsako mesto ima svojo kul- turno, gospodarsko, družbeno, turistično ali pa športno zani- mivost, ki na nek način posta- ne blagovna znamka mesta. V Mednarodnem podjetju Zla- tarna si prizadevajo, da bi to postali na gospodarskem po- dročju. V tem celjskem podjetju že nekaj časa poudarjajo, da je Celje zlatarsko mesto. Ob šte- vilnih aktivnostih so se odloči- li, da ovekovečijo svojo zgodo- vino, ki obenem pomeni tudi prikaz zgodovine zlatarstva na Celjskem. Izdati nameravajo posebno knjigo, posvečeno za- četkom in razvoju zlatarstva, poleg tega pa želijo pripraviti stalno zbirko izdelkov iz svoje najstarejše zgodovine. Pri zbi- ranju izdelkov pa pričakujejo pomoč Celjanov in prebivalcev na celotnem celjskem območ- ju. V Zlatarni ocenjujejo, da je v mestu ob Savinji in njegovi okolici veliko ljubiteljev zla- tarske umetnosti ter veliko ohranjenih zlatarskih izdelkov iz časa celjskega zlatarskega mojstra Ivana Pacciaffa in šte- vilnih drugih zlatarskih moj- strov, ki so ustvarjali svoje iz- delke v preteklosti. Zato Med- narodno podjetje Zlatarna prosi vse imetnike zlatih izdel- kov iz najstarejših časov pa do približno leta 1955, da jim ohranjene izdelke ponudijo bodisi v odkup, jim izdelke po- sodijo ali pa podjetju omogo- čijo, da izdela dvojnike drago- cenih predmetov. Sicer pa se nameravajo o pogojih pogovo- riti z vsakim posameznikom, vse podrobnejše informacije pa so na voljo pri gospe Darki Radaljac v Zlatarni. IB PO CEM SO DEVIZE? Tečaji deviznih valut na dan 28. 4. 1993 Ponudba: - Telekomunikacijski center Telewega d.o.o. Ljubljana nu- di inženiring, nabavo in mon- tažo satelitskih sistemov Pace, vrtljivih SAT sistemov ter skupinskih satelitskih siste- mov za več porabnikov. Nudi- jo tudi telefonske sisteme, hiš- ne telefonske centrale Keil, alarmno zaščito objektov, av- toalarme ter posebne ugodno- sti za montažerje in distribu- terje. Informacije: tel. 061 212- 767 in fax 061 218-055 (Janez Guzelj). - Orodjarstvo in kovinoplasti- ka Jože Penca iz Celja nudi brizganje vseh vrst plastičnih mas ter konstruiranje in izde- lavo orodja za plastiko in ko- vinsko-preoblikovabia orodja. Informacije: tel. in fax 33-991. - Švedsko izvozno-uvozno po- djetje Newport Irading HB je zainteresirano za sodelovanje s slovenskimi podjetji na po- dročju izvoza in uvoza različ- nih proizvodov (boniteta po- djetja ni preverjena). Informa- cije: tel. 46-42-34-46-02 in fax 46-42-34-46-03 (Ingrid Herr- strom). Povpraševanje: - Avstrijsko podjetje Arte Ur- šula Jorg išče v Sloveniji mi- zarsko delavnico, ki bi spreje- la lohn posel za izdelavo kmečkega pohištva. Informa- cije: tel. 0316-843-075 in fax 0316-822-422. - Španska firma Querol Muel- ler S.A. povprašuje po nogavi- cah in spodnjem perilu, ovrat- nih rutah, finem damskem pe- rilu, kopalkah in srajcah. In- formacije: tel. 9934-1-3691- 786 in fax 9934-1-3692-417 (Joaquin Querol). - Španska firma N.L. WigsS.L. povprašuje po lasuljah in umetnih nohtih. Informacije: tel. 9934-1-3451-437 in fax 9934-1-3597-827 (Julio Fu- entes). - Španska firma Isangelfeli povprašuje po izdelkih iz sre- bra. Informacije: tel. 9934- 988-880-348 in fax 9934-988- 880-567 (Angel Andres Garcia). - Španska firma Tuvain S.A. povprašuje po izdelkih in ma- terialih za ogrevalne inštalaci- je, po jeklenih in bakrenih ce- veh ter dodatkih. Informacije: tel. 9934-1-466-1900 in fax 9934-1-465-3314 (Pedro Gon- zales). št. 17 - 29. april 1993 5 Vlada ima pravico odločati in dolžnost polagati račune eospočarska rast ali stablllzacUa - to nI akademsko vprašanje, temveč vprašanje preživetja, meni prvi mož slovenske gospodarske zbornice »če bi lahko izbiral med nekaj odstotno go- spodarsko rastjo in 70 odstotno letno inflacijo ter na drugi strani padcem gospodarske aktiv- nosti za nadaljnjih 5 odstotkov, pa 40 odstotno inflacijo, bi zagotovo izbral 70 odstotno infla- cijo in gospodarsko rast,« trdi naš tokratni sogovornik, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije magister Dagmar Suster. Siovenci vse spoiitiziramo Šuster, sicer Vojničan po rodu, se je mudil v Celju pred tednom dni, ko je odprl letošnji sejem Avto in vzdrževanje. Sprehod med raz- stavljenimi jeklenimi lepotci je bil zanj gotovo svojevrsten užitek, saj je šport, še zlasti avto- mobilski, za predsednika Gospodarske zborni- ce Slovenije najbolj pomembna postranska stvar, kot pravi sam. Po avtomobilski cesti med Zagrebom in Beogiadom res ne dirja več, ostaja pa avtomobilski šport njegova ljubezen in njegov način preživljanja prostih trenutkov. Časa je sicer malo, pa tudi leta so tukaj, pravi Šuster. Še lani je bil štirikratni državni prvak, pred dnevi je vozil svojo 302. dirko, vsega sku- paj je bil enajstkrat državni prvak. Dagmar Šuster je bil za predsednika sloven- ske gospodarske zbornice izvoljen decembra lani. Še iz časov, ko je deloval v jugoslovanski gospodarski zbornici, je veljal za brezkompro- misnega človeka z ogromno energije in tudi v zadnjih mesecih je z njegove strani priletela marsikatera ostra in pikra ocena v vladne vr- hove. Kakšno je sodelovanje med zbornico in vlado v tem trenutku? Pri nas je več problemov, ki vplivajo na sodelovanje med vlado in zbornico. Prvi je politični kontekst. Pri nas se vse, tudi strokov- ne m gospodarske stvari, spolitizirajo do ne- skončnosti. Vse je politika, če se le da, so vse afere in še vedno smo obremenjeni z iskanjem normalne politične podobe. Po drugi strani je treba vedeti, da smo bolj ali manj šele na Kičetku lastninskega preoblikovanja in nima- ■o čvrste stiTjkture kapitala. Niti stranke, niti l^ada, paiiament, zbornica ali sindikati se ne morejo obnašati tako kot bi bilo normalno, da se obnašajo v funkciji kapitala ali dela, ker teh kapitalističnih kategorij še nimamo dovolj stnikturiranih. Če ima na primer zbornica o neki gospodarski zadevi drugačno mnenje kot vlada, se to takoj spolitizira. Dogaja se celo, da se takšno mnenje diskvalificira, češ, kaj pa je zbornica in v čigavem imenu se obli- kujejo stališča. Kot da bi bila zbornica izven prostora in časa. Enako bi se potem lahko vprašali, čigava je vlada - ali morda pd stran- karskih elit? Določena nasprotja medvvlado in zbornico so lastna vsakemu sistemu, pred ne- kaj meseci je na primer prišlo do hudih na- sprotij med nemško zbornico in vlado. Zborni- ca je pač tista, ki zastopa interese gospodar- stva, vlada mora gledati celoto. Razlike so ob- jektivne in normalne. Konkretno pa ocenju- jem, da med vlado in zbornico danes ni dovolj dobrega sodelovanja. Vzeti bi si morali čas, razjasniti določene stvari in uskladiti tisto, kar se uskladiti da. Nikjer pa ne piše, da se mora- mo strinjati v vseh stvareh. V večstrankarski demokraciji,in tržnem gospodarstvu se bo tre- ba na razlike pač navaditi, treba pa bo storiti več pri izgradnji mehanizmov za preseganje teh razlik. Vlada zatrjuje, da gospodarstvu daje pred- nost, gospodarstvo je najpomembnejše tudi za delovanje zbornice. Vendar v zbornici vseskozi bolj poudarjate gospodarsko rast, vlada pa je bolj naklonjena stabilizaciji. Težko je oceniti razlike, ker ni bilo dovolj priložnosti, da bi se pogovorili o vseh podrob- nostih. Pri večih stvareh imamo po moji oceni podobna ali celo enaka stališča, "^u^ glede tega, da je prednostna naloga rast slovenskega gospodarstva. Razlika je pri sami dinamiki. Vlada še vedno daje prednost stabilizaciji, mi pa bolj poudarjamo potrebo po gospodarski rasti. Preprosto zato, ker se narodnogospodar- ska bilanca ob sedanjih plačah, javni porabi in še čem pri tako skromni ravni bruto domačega proizvoda ne izide več. Vsak Slovenec se v po- ložaju, ko nima več denarja za pokrivanje vseh potreb, najprej vpraša, kaj bi storil, da bo imel več denarja. Slovenci smo pametni vsak zase, vedno pa nam ne uspeva najti optimalnih reši- tev, ko se znajdemo v širši skupnosti, bodisi firmi, občini ali državi. Zato je pomembna razrešitev dileme: gospodarska rast danes ali šele jutri. Gre za vprašanje ali smo se z nakopi- čenimi problemi pripravljeni spoprijeti takoj ali pa probleme še odlagati tudi pod takšno simpatično fasado, kot je stabilnost. Ob tem pa seveda prave stabilnosti nimamo. S tem, ko se zavzemamo^ za rast, pa se gotovo ne zavzema- mo za hiperinflacijo. Nesreča sta obe inflaciji, 70 in 40 odstotna. Je pa treba vedeti, da je proizvodnja v prvih mesecih letos že globoko upadla, ob zadnjih podražitvah pa tudi ni tre- ba več pričakovati, da bomo že letos imeli normalno evropsko inflacijo. Po vašem je trenutek resnice za vlado spre- jem proračuna, ključno vprašanje pa ja\'na po- raba. Kako ocenjujete predloge, s katerimi je na dan prišla vodilna ekipa? Celoten upravni odbor zbornice, posamezna združenja in ljudje iz gospodarstva menijo, da je javna poraba in znotraj tega proračun, ki ima približno polovični delež v tej javni pora- bi, glede na sedanje možnosti gospodarstva in državljanov previsok. V državnem svetu sem povedal, da je s sprejetjem predlagane javne porabe in proračuna letošnje gospodarsko leto tako rekoč zapečateno. Seveda pa javna pora- ba ni edini problem, problem so plače, obresti, tečajna politika in drugi. Za vse neoptimalne, da ne rečem napačne rešitve, pride račun. Tudi vlada bo račun dobila. Vlada ima svoje pristoj- nosti, ampak tudi svoje odgovornosti. Verjamete, da bo zakon o zamrznitvi plač res veljal samo do polletja? Na stvari gledam strokovno in objektivno. Zagotovo bo plače treba obvladovati tudi v drugem polletju. Treba bo skleniti kolektiv- no pogodbo ali socialni pakt, tretja možnost je seveda zakon. V prvih dveh mesecih so bile povprečne plače v gospodarstvu realno za do- bro tretjino višje kot v prvih dveh mesecih lanskega leta. To velja za gospodarstvo, v ne- gospodarstvu so bile še višje. Za neto plače odštejemo v Sloveniji vsak mesec 30 milijard tolarjev, država nas stane preko 55 milijard. Teh 85 milijard tolarjev, kar-je na grobo mili- jardo 300 milijonov nemških mark, letno pa so to stratosferske številke, slovensko gospodar- stvo in slovenski državljani nimajo. Vsaj ne brez škode za njihovo lastno eksistenco. Mafljsico okolje Precej prahu je dvignila vaša izjava, da slo- vensko gospodarstvo deluje v mafijskem oko- lju. Trditev ste izrekli, še preden so prišle v javnost najnovejše afere. Od kod takšne ocene? Živimo v prehodnem obdobju, v zgodovini se spremembe družbenoekonomskih sistemov niso odvijale na miren način, temveč s krvjo, na silo in z revolucijo. Mi smo prehod dosegli na miren, evolutiven način, te spremembe pa se seveda lahko spridijo in precejšnja je nevar- nost, da spretni posamezniki ter skupine v takšnem obdobju veliko pridobijo ter začne- jo kršiti zakonske ali pa moralne norme. Ker je vse to povezano z željo po oblasti, je to lahko zelo nevarno. Ne vem, koliko so pri nas prisot- ne takšne naveze. Bi me pa zelo zanimalo, če bi vse stranke položile na mizo povsem čiste ra- čune o financiranju svoje predvolilne kampa- nje. Pri nobeni stranki tega nisem videl in tudi malo verjamem, da bi vsi lahko z mimo vestjo to v resnici storili. Mislim pa, da stvari ne kaže dramatizirati. Vedeti je treba tudi to, da na nas vpliva okolje. Kar se v zadnjem času, na pri- mer, dogaja v Italiji, ima gotovo svoje posledi- ce. Kot družba bi se morali organizirati tako, da bi vzpostavili čim več varovalnih mehaniz- mov zoper nezakonite in nemoralne procese, po drugi strani pa bi morali biti korektni v procedurah. Samo na osnovi domnev, zapis- nika SDK ali pa novinarskega članka, brez postopka in pravnomočno ugotovljene krivde, ne bi smeli pribijati ljudi na križ. To vodi samo k destrukciji in bojim se, da smo Slovenci nagnjeni k temu. Naredimo dovolj, prodamo premalo Veliko je slovenskih podjetij, ki so zadovolj- na z delom zbornice, veliko pa je tudi takšnih, ki bi na križ pribila zbornico. Najpogosteje je slišati očitke, da je zbornica preveč zbirokrati- zirana, da se ne zna približati članst\'u, da premalo pomaga izvoznikom, zanemarja uspešna podjetja, premalo sodeluje z bančnimi ustanovami in premalo stori za razbremenitev gospodarstva. Pomesti bo treba torej tudi pred svojim pragom. Sam sem kar precej samokritičen do lastne- ga dela in tudi dela zbornice. Menim, da se zbornica mora spremeniti in izboljšati kvalite- to svojega dela. Verjamem, da bomo pri tem uspešni, ne strinjam pa se s skrajneži, ki pravi- jo, da nismo storili ničesar. Naredimo lahko tisto, kar se v danih pogojih da narediti, ima pa zbornica zelo omejene možnosti. Pred tremi leti je bilo v zbornici zaposlenih skupaj z zdru- ženji, območnimi zbornicami, informacijskim sistemom in vsemi službami 420 ljudi. Danes jih je 253. Zbornica je še leta 1990 stala sloven- sko gospodarstvo 26 milijonov mark, lani 13 milijonov mark. V tem času nam je povsem jasno, da ne moremo še bolj obremenjevati gospodarstva. Če od vseh zahtevamo zmanjše- vanje obremenitev, se moramo tudi sami obna- šati racionalno. Samo za primerjavo naj po- vem nekaj podatkov iz sosednje Avstrije, ki ima sicer štirikrat več prebivalcev in je recimo petkrat bolj bogata kot Slovenija. Avstrija sa- mo za promocijo svojega gospodarstva v tujini nameni letno preko 300 milijonov nemških mark, torej več kot 20 krat več denarja kot ga ima celotna slovenska zbornica. Za ostale ak- tivnosti ima še dodatnih 300 milijonov mark in ima predstavništva v 92 državah. Ni se torej treba čuditi, da je avstrijski izvoz 10-krat več- ji. Za boljšo zbornico bo treba v prihodnosti vložiti več denarja in dobiti dobre kadre. Pred- vsem dve nalogi sta za nas ključnega pomena: utrditi želimo svojo vlogo v socialnem partner- stvu s sindikati in državo, na drugi strani pa razvijati aktivnosti, ki pomagajo firmam pri prodaji. Problem slovenskega gospodarstva ni v tem, da premalo naredi, temveč da premalo proda. Lani ste menda izračunali, da bomo šele v naslednjih osmih letih splavali z dna krize do roba nekdanje sklede. Se je račun kaj spre- menil? Res je vse stvar računov. Če smo danes pri proizvodnji na ravni 65 odstotkov tistega, kar smo imeli pred štirimi leti, potem bi teh 35 odstotkov, ki smo jih izgubili, lahko nadokna- dili na različne načine. Če bi to hoteli nadome- stiti v štirih letih, bi potrebovali približno 7 odstotno povprečno stopnjo rasti. Lani sem ocenil, da je 3 do 4 odstotna rast bolj realna, torej bi potrebovali 8 let. Nočem biti zloben, ampak letos bomo najbrž še znižali teh 65 odstotkov, startna osnova bo torej še nižja. Rast ali stabilizacija - to ni akademsko vpraša- nje ali neka abstraktna polemika. Če bomo letos izgubili naslednjih 5 odstotkov, kar se lahko zgodi, saj je znašal minus proizvodnje januarja in februarja povprečno 9 odstotkov, potem bo naša startna osnova 60 ali pa še manj odstotkov. Potem bo tudi 8 let premalo in grozljivo se mi zdi, če bomo potrebovali nešte- to let za to, da bomo dosegli nivo, ki smo ga pred leti že imeli. Pretežni del izgube teh 35 odstotkov je objektiven in posledica izgube tržišč. Vendar je del teh izgub po moji oceni nepotreben in je posledica ekstremno formuli- rane monetaristične politike, ki še dodatno poglablja probleme. IRENA BASA Slovenci smo pametni vsak zase, ne najdemo pa optimalnih rešitev, ko se znajdemo v širši skupnosti, bodisi firmi, občini ali državi. Za neoptimalne, da ne rečem napačne rešitve, pride račun. Tudi vlada bo račun dobila. Zanimivo bi bilo, če bi vse stranke položile na mizo povsem čiste račune o financiranju svoje predvolilne kampanje. Malo verjamem, da bi to storili s povsem mirno vestjo. NOVO NA BORZI Donos in tveganje pri naložbah v vrednostne papirje DONOS je zaslužek, ki ga in- vestitor realizira z določeno vr- sto naložbe. Pri obveznicah je donos odvisen od obrestne mere, ki je sestavni del obvez- nice, pri delnicah pa je donos odvisen od izplačane dividen- de. Pri obeh VP je možno reali- zirati tudi kapitalne zaslužke oziroma izgube. Še posebej bi opozoril na tako imenovane obveznice »SMETI«. To so »vi- soko donosne« obveznice, ki Se pa v kratkem obdobju spre- menijo v nič vreden papir. In- vestitorje bi opozoril, da so tu- di na našem trgu taki VP. Tveganje Vsak, ki ima kakršnokoli ■obliko premoženja, se srečuje s pojmom tveganje ali rizikom, da bo njegovo premoženje Vedno manj vredno. Obstaja tudi možnost popolne izgube 2 napačnimi naložbami. ; S tema dvema ekonomski- Jiia kategorijama se investitorji v VP n^večkrat srečujemo. Teoretično je povsem jasno, da se pri naložbah, kjer je mož- nost, da obljubljenega pričako- vanega ne bomo dobih veliko, zahteva visoka stoprya donosa. V praksi poskušamo donos in tveganje povezati in ustvariti optimalne donose oziroma oportunitetne izgube minimi- zirati. Investitor določi donos, ki ga mora določen VP prina- šati, da ga bo pripravljen kupi- ti. Dolgoročne donose obvez- nic računamo s posebnimi for- mulami. Vse te izračune ima- mo na osebnih računalnikih in so na voljo bodočim kupcem vrednostnih papirjev. Veliko investitorjev se odloča realizi- rati donos na kratek rok, seve- da če jim to uspe. Trgovanje z vrednostnimi papirji Zaradi praznika torkovega borznega sestanka ni bilo. V četrtek 22. 4. 1993 je bilo za okoh 1,8 mio DEM prometa. N^več z državnima obveznica- ma in sicer za 1,1 mio DEM prometa. Dolgoročni nakupi RSL 1 bi investitorjem prinesU 11,5% letni donos, pri RSL 2 pa 12,2% letni donos, če bi obveznici kupili po enotnem tečaju. Nakupi obveznic Roga- ška 1 bi prinesh 31,3% donos, Občine Zagorje 24,9% donos. To je teoretični donos do do- spetja, seveda s predpostavko, da bodo vsi kuponi v roku vnovčeni in ponovno naloženi z enakim donosom. Na področju delnic je zani- miva rast delnice DADAS-a, ki je nominalno porasla s 27.017 tolarjev na 28.545 tolarjev za eno delnico. V petek dne 23. 4. 1993 je že bila vredna 29.002 tolarja. Tečaj delnice DADAS- a raste tako močno, dajo anali- zirajo tako borzni posredniki kot drugi analitiki. Njena de- vetkrat višja cena od nominal- ne vrednosti si poglobljene analize vsekakor zasluži. POROČAJO BROKERJI- Z7® Splošne banke Celje d.d. Brezplačna predstavitev novih izdelkov Slovenska podjetniško inovacijska mreža organizira predstavitev novih izdelkov, teh- nologij in storitev slovenskega gospodarstva. V okviru mednarodnega programa promo- cije inovacij lahko interesenti brezplačno predstavijo svoje inovacije, ki še niso bile javno predstavljene in ki so bile razvite v letu 1992/93. Novosti je treba prijaviti v informa- cijski pisarni GZS-CIS v Ljubljani, vsi inte- resenti pa bodo sodelovali na sejmih v svoji regiji ter na sejmu Ideja v Celju, ki bo do 17. do 23. maja. Najboljše inovacije iz regi- onalnih sejmov bodo člani posebne komisije izbrali za brezplačno predstavitev na Med- narodnem obrtnem sejmu v Celju ter na mednarodnih sejmih v Budimpešti, Niim- bergu ter Bruslju. Št. 17 - 29. april 1993 I; Brezposelnosti še ne ho konec Jožica Puiiar s celiskimi gospotlarstvenikl Območna gospodarska zbornica in društvo Manager imata dovolj razlogov, da sta minuli petek povabila v Celje slovensko ministrico za delo Jožico Puhar. Samo v Celju je bilo konec lanskega leta 4100 brezposelnih, marca je bilo na celjskih seznamih že 4400 lju- di brez dela, na celotnem Celj- skem pa približno 12 tisoč. Ce ob tem upoštevamo še kopico podjetij v težavah, se bo brez- poselnost zagotovo še poveče- vala. Puhar jeva je v pogovoru s celjskimi gospodarstveniki povedala, da se njihovo mini- strstvo v tem trenutku ukvarja v glavnem z dvema problemo- ma: plačami in zaposlova- njem. Skupaj s strokovnjaki zbornice in sindikatov pri- pravljajo tekst o socialnem partnerstvu, kjer naj bi bila določena pravila igre in zapi- sana okvirna načela za določa- nje plač, cen, orientacija pri lastninjenju ter varstvo pravic delavcev. V zvezi z brezposel- nostjo je Puharjeva ocenila, da letos najbrž še ne bomo zau- stavili njene rasti, še zlasti, če bo v parlamentu sprejet zakon o stečajih. Vsem tistim, ki od ministrstva pričakujejo po- moč, je že v naprej pojasnila, da je denarja za zadovoljitev vseh potreb bistveno premalo. Po izračunih bi ministrstvo potrebovalo 80 milijard tolar- jev, v proračunu so jim name^^ nili le 64 milijard tolarjev. V razpravi so gospodarstve- niki opozarjali, da kljub dobri volji ne zmorejo vedno zago- tavljati pravic delavcem in iz- polnjevati kolektivne pogod- be. Na to so opozarjali ne le gospodarstveniki iz tistih po- djetij, kjer imajo veliko težav pri poslovanju, temveč tudi v tistih, ki sicer imajo tržišča in razmeroma dobro poslujejo. Obremenitve oziroma dajatve državi presegajo vse meje, zato bo vlada morala ukrepati. Na- dalje so ministrici predlagali, naj poskuša pridobiti čim več delovnih dovoljenj za delo v tujini, kjer pa se bodo po oceni Puharjeve problemi za- radi recesije v zahodnih drža- vah še zaostrili. Precej pri- pomb je bilo tudi na račun de- litve denarja, ki ga dobivajo podjetja za odpiranje novih delovnih mest. Dogaja se, so povedali gospodarstveniki, da denar za nova delovna mesta dobijo tisti, ki ljudi sploh ne zaposlijo, praznih rok pa osta- nejo tam, kjer so resnično za- poslili ljudi. Problem bi lahko rešili preprosto, denar naj se izplača konkretno za vsako delovno mesto nekaj dni za tem, ko resnično zaposlijo lju- di, so predlagali Celjani. Kar nekaj pa je bilo predstavnikov celjskih podjetij, ki so opozar- jali, da se bo s prodajo podjetij tujcem problem brezposelno- sti še zaostril. Če se vlada tega danes ne zaveda in če ne bo pravočasno ukrepala, bomo čez leta imeli samo še večjo brezposelnost. IB Jožica Puhar je v petek obi- skala tudi celjsko Metko ozi- roma novoustanovljeno po- djetje Metka Tekstil. Med dru- gim se je z vodstvom pogovar- jala o položaju delavcev, ki za- enkrat delajo samo pogodbe- no. Po besedah Puharjeve bo- do poskušali te delavce zapo- sliti za določen čas, denar, ki ga sicer namenjajo zavodu za izplačilo nadomestil, pa usme- riti za čim uspešnejše delova- nje novega podjetja. Še ne v bani(o za mednarodne poravnave LJUBLJANA, 27. april, (Republika) - Slovenski zu. nanj i minister Lojze Peter. le in guverner Banke Slo. venije France Arhar sta s( vrnila s pogovorov z banč- niki v Baslu. Banka Slove, nije za zdaj nima možnosti da bi postala članica Bankj za mednarodne poravnav^ Naslednice Narodne banki Jugoslavije sicer lahko po. stanejo članice te banke vendar se morajo prej spo. razumeti o delitvi premo, ženja in delnic, ki jih ji vplačala nekdanja jugoslo- vanska federacija. Posianci DZ sprejeii proračun LJUBLJANA, 24. aprili (STA) - Poslanci državneg; zbora so v nadaljevanji svoje sedme seje zgoda; zjutraj sprejeli predlog za- kona o državnem proraču nu za letošnje leto. Na za sedanju so sprejeli tud sklep, da vlada državnemi zboru do 1. avgusta predlo ži večletni program oprem Ijanja vojske z borbenim sistemi za protizračn( obrambo, sistemi zvez in z; protioklepni boj ter pred laga tudi vire financiranja Pariamentarna icomisija za Hit in druge afere LJUBLJANA, 24. aprila (STA) - Poslanci D Z RS sc po dvakrat zavrnjenen predlogu o oblikovanji parlamentarne preiskoval- ne komisije v soboto ob po štirih zjutraj potrdili nov predlog komisije za volitv( in imenovanja, v kateren je za člana komisije name- sto Igorja Bavčarja predla- gala Toneta Peršaka Osemčlanski preiskovaln komisiji bo predsedovalii Polonca Dobrajc, komisija pa bo vodila parlamentar- no preiskavo o sumu zlora- be javnih pooblastil v po- slovanju podjetij Hit, Elan Slovenskih železarn, bani v sanacijskem postopku ii pri dodelitvi koncesij zi uvoz sladkorja za potrebt državnih rezerv. izginuii arhivi VIS j LJUBLJANA, 24. april« (STA) - Bivši direktor VIS Miha Brejc in bivši notra- nji minister Igor Bavčar sU na novinarski konferenci komentirala petkovo spo- ročilo vlade v zvezi z izgi- notjem arhivov VIS in ob- tožbami nekdanjega Brej- čevega namestnika Roma- na Jegliča. Brejc je pove- dal, da ga je premier Dr- novšek seznanil s pismom Romana Jegliča 14 dni pd njegovi razrešitvi, venda) pa se je tisto pismo bistve- no razlikovalo od tistega ki je bilo potem objavljene v medijih. Bavčar je pove- dal, da razpolaga s podat- ki, da so člani vlade dobili na vpogled originalno Je gličevo pismo (torej tudi poglavje o trgovini z orož- jem), da pa so ga na sami vladi priredili in takšnega poslali v javnost. V zvez' s prisluškovanjem LDS je Brejc povedal, da je de tega prišlo v njegovi odsot' nosti na osnovi indicev, di LDS daje gostoljubje tr- govcu z orožjem. Enim več, drugim manj Po sprejetem predlogu znaša letošnji šentjurski pro- račun 452 milijonov tolarjev, od tega pa so 5 milijonov pridobili s prodajo stanovanj. Tako so se odločili poslanci občinske skupščine, ki so ga sprejeli na svo- jem zadnjem zasedanju, pretekli teden. Iz letošnjega proračuna namenjajo Šentjurčani po eno četrtino odhodka za delovanje občinskih organov ter za izvajalske organizacije, pri čemer je večina denarja namenjena za plače. Petino odhodkov pa bodo uporabili za različne naložbe, predvsem za gradnjo šentjurske tržnice. Sestavljale! proračuna so med pripravo proračun- skega predloga upoštevali vse bistvene pripombe glede osnutka. Tako so povišali znesek za materialne stroške osnovnih šol ter za njihovo vzdrževanje, več denarja pa je pridobila tudi požarna varnost (sofinancirali bodo tudi novo streho gasilskega doma na Ponikvi). Godba za pihala bo prejela denar za uniforme, zdravstvo za akcijo merjenja holesterola. Svetovni slovenski kon- gres za svoje prireditve, nekaj več pa tudi krajevne skupnosti. Zato so se v predlogu odločili za znižanje postavke za občinske plače, za naložbe na področju športa, Ipavčevo hišo, šentjurski Kulturni dom, vzdrževanje javnih objektov ter tržnico. BRANE JERANKO Konličani bodo zaprli ceste Zatadi neizpolnienih obliub 12. maia zapora vseh cest, tudi avtoceste Hoče-Arja vas in križišče Uiipi Republika je tudi letos po- zabila na obljubljeno ureditev cestnih odsekov v konjiški ob- čini: Vitanje-Dolič in Žiče- Špitalič. Zbor krajevnih skupnosti konjiške skupščine je zato na državni zbor naslovil zahtevo, da v proračunu zagotovi denar za modernizacijo republiških cest po dogovorjenem planu in sklenil, da bodo 12. maja zapr- li vse ceste na konjiškem ob- močju, vključno z avtocesto Hoče-Ar j a vas pri predoru Pletovarje in križiščem Ulipi. Od Ministrstva za promet in zveze ter Republiške uprave za ceste zahtevajo, da držijo ob- ljube ne glede na kadrovske spremembe v vladi in ministr- stvih. Medtem, ko so iz predlo- ga planiranih naložb na po- dročju cestnega gospodarstva izpadli najbolj kritični konji- ški odseki, pa so vanj menda zapisali nekatere ceste letos prvič. Torej ne gre le za po- manjkanje proračunskega de- narja, ugotavljajo Konjičani in zamerijo republiki mačehov- ski odnos. Zahteve po nujni ureditvi cest Žiče-Špitalič in Vitanje-Dolič so stare že dve desetletji, dolgo se že tudi vle- če pričetek urejanje križišča pri Ulipiju, kjer se odcepi ce- sta za Zreče. Na zahtevo zbora krajevnih skupnosti je pristojne v repu- bliki opozoril tudi župan Jože Baraga in terjal, da ministr- stva takoj najdejo rešitev za cestno problematiko v občini, saj so bili omenjeni odseki predvideni za modernizacijo v republiškem proračunu že nekaj let. V občini se zavedajo, da je zapora skrajno sredstvo, a druge rešitve ne vidijo več. Kot pravi Karel Zidanšek, predsednik zbora krajevnih skupnosti, bodo konjiške ceste zaprte tako dolgo, dokler ne bodo »ljubljanski gospodje prinesli dokument, ki bo vse- boval vse potrebno za takojšen začetek del na omenjenih od- sekih cest.« MILENA B. POKLIC KOMENTIRAMO Siučal ali zafricancila? Se tudi v eno najtrdnejših skupščinskih dvoran v Velenju seli kriza, ki vlada v večini slo- venskih občin?Prejšnji četrtek se je namreč drugič v tem mandatu zgodilo, da sta bila družbenopolitični zbor in zbor združenega dela že v začetku nesklepčna, tako da poslanci sploh niso začeli z nadaljeval- no sejo. Prejšnja je bila po ne- kaj umi razpravi prekinjena zaradi nesklepčnosti družbe- nopolitičnega zbora. Velenje se sicer ni ponašalo z nesklepčnimi sejami, ki bi hromile delo občinske skupš- čine. Do težav pri delu je pri- hajalo le zaradi negodovanja nad delom izvršnih svetov, ta- ko da so občinsko vlado že dvakrat zamenjali. Sedanja, s Srečkam Mehom na čelu, je torej tretja, največ časa pa je doslej namenila pripravi ob- činskega proračuna za letošnje leto. In ravno pri proračunu se je zataknilo v skupščini. Razpra- va o tem, za Velenje zelo po- membnem dokumentu, zaradi nesklepčnosti nikakor ne pri- de na vrsto. Proračun so na ločeni seji že obravnavali po- slanci v zboru krajevnih skup- nosti, ki je bil skoraj popoln tudi na neuspelem četrtkovem zasedanju. Kaj drugih poslan- cev res ne zanima, kako se bo delil občinski denar, ki ga je, kot povsod drugod, premalo? So za delitev res zainteresirani samo v krajevnih skupnostih? Ali pa velja, kot je bilo slišati med prisotnimi delegati, da so skupščinske stranke pač zado- voljne z več kot 11 milijoni SIT, kolikor jim jih namenja osnutek proračuna? In da se v zboru združenega dela boji- jo, da bo velenjska vlada do- datno obremenila ravno obu- božano gospodarstvo, da bi lahko rezala večji proračunski kolač? Ob obisku Milana Kučana v Velenju so veliko besed na- menili razrahljanim in raz- drobljenim občinskim obla- stem. Sicer je župan Semečnik poudarjal, da ugotovitev ne velja za Velenje, vendar so o tem vprašanju spregovorili vsi razpravljalci. Ce bi bilo Velenje res trdno in povezano, teh besed najbrž ne bi bilo treba. Zadnjo nesklepčno sejo ob- činske skupščine velenjski žu- pan res opravičuje, da je bila sklicana na neprimeren dan, tik pred prazniki. Vendar se lahko spomnimo, da je bila skupščina v tem mandatu sklepčna še tudi v poznih noč- nih urah. Kaj je torej srž problema, naključje ali izigravanje? Vse- kakor so bili poslanci, ki so se udeležili nezačetega skupščin- skega zasedanja, ogorčeni. Pri komentarjih niso izbirali be- sed, še največkrat pa je bilo slišati: »To je čista zafrkanci- ja«. Župan pa je rekel: »Vpri- merjavi z drugimi slovenskimi občinami, je velenjska skupš- čina zelo solidna«. Doslej je to držalo. URŠKA SELIŠNIK Ne za Majerletovo Spremembe v žaiski vladi Žalčani so imeli minuli četr- tek kar precej težav s sklepč- nostjo občinskega parlamenta. Skupno zasedanje zborov se je začelo z uro zamude in se za- radi nesklepčnosti tudi konča- lo po obra\Tia\'i samo dveh točk dnevnega reda. Ena osrednjih točk zadnjega zasedanja so bile spremembe v žalski vladi. Podpredsednica žalske vlade in sekretarka za družbenoekonomski razvoj ter finance Danica Jezovšek-Ko- rent namreč odhaja za gene- ralno direktorico žalske Agri- ne. To funkcijo bo uradno za- čela opravljati prvega maja, zato so morali poslanci potrdi- ti njeno razrešitev, kar so tudi storili brez zapletov. Brez pro- blemov so za profesionalnega podpredsednika vlade izvolili tudi Vinka Debelaka, ki sicer pokriva področje varstva oko- lja in urejanje prostora ter ko- munalno in stanovanjsko po- dročje. Zapletlo pa se je pri izvolitvi nove sekretarke za družbeno- ekonomski razvoj in finance. Izvršni svet je poslancem predlagal, da naj bi na mesto Korentove izvolili Marjano Majerle, diplomirano ekono- mistko iz Žalca, sicer pa vodjo finančnega sektorja v mlekar- ni Celeia v Arji vasi. V razpra- vi so nekateri poslanci zbora krajevnih skupnosti ter druž- benopolitičnega zbora menili, da v žalsko vlado Majerletove ne morejo izvoliti, saj je bila glavna računovodkinja v mle- karni že takrat, ko je bil direk- tor mlekarne Andrej Culk. Eden izmed poslancev je trdil, da bi računovodkinja morala opozoriti na morebitne nepra- vilnosti v mlekarni. Župan Mi- lan Dobnik je očitke zavrnil in dejal, da naj razmere v mle- karni rešujejo ustrezne insti- tucije, dokler pa obstojajo sa- mo sumi, da stvari niso bile skladne z zakonom, pa se po- slanci ne morejo postavljati v vlogo razsodnika. Kljub te- mu je na tajnem glasovanju Marjana Majerle dobila samo 26 glasov, 16 poslancev pa je glasovalo proti njeni izvolitvi. Poslanci so zatem sprejeli le še odlok o zaključnem računu proračuna za leto 1992, zaradi nesklepčnosti pa bo moral na prihochijo sejo čakati predlog urbanistične zasnove naselja Žalec, ocena dela in načrti sklada stavbnih zemljišč, po- ročila o delu policijske posta- je, sodnika za prekrške, občin- skega inšpektorata, občinskih upravnih organov, krajevnih skupnosti, varstvo udeležen- cev vojn, pa volitve, imenova- nja in razrešitve. Očitno je to- rej virus nesklepčnosti začel razsajati tudi po Savinjski do- lini. IRENA BAŠA Kako do stanovanja? Na področju dodeljevanja socialnih stanovanj omogoča zakon tudi upoštevanje posebnosti občin. V šmarski občini želijo dati prednost prosilcem, ki bivajo v tej občini več kot pet let in tistim, ki živijo v težjih stanovanjskih razmerah dalj časa. Prav tako bi imeli prednost občani, ki so že bili na prednostni listi, pa stanovanja na predhodnem natečaju niso dobili. Ena od posebnosti osnutka šmarskega občinskega pravilnika o dodeljevanju socialnih stanovanj v najem pa je tudi pred- nostna lista po krajevnih skupnostih. Tako bi v tej občini sestavljali le krajevne prednostne liste, občinski pa bi se odre- kli. Gre za posebnost v slovenskem merilu, zanjo pa se odločajo zaradi dosedanje prakse. Tako bi objavili razpis vsaj enkrat letno in to posebej za območja Rogaške Slatine, Šmarja, Podče- trtka, Rogatca, Kozjega in Bistrice ob Sotli. Sicer pa v občinskem izvršnem svetu ocenjujejo pravilnik za razmeroma strog, ob tem pa menijo, da bi stanovanja dobili zares najbolj upravičeni občani. Osnutek pravilnika so pred dnevi že sprejeli in se odločili za 14-dnevno javno razpravo. BRANE JERANKO Št. 17 - 29. april 1993 71 Denar je sveta vladar ZaUnJa seja IS Mozirje je bila namenjena predvsem financam Na zadnjem zasedanju mo- zirskega izvršnega sveta prejš- nji četrtek se je veliko vpra- šanj vrtelo okrog denarja. Člani mozirske vlade so po- trdili informacijo Sklada stavbnih zemljišč o tretjin- skem znižanju vrednosti toč- ke, z 0,12 na 0,08. Vrednost točke, kot so jo prvotno glede na program določili v Skladu stavbnih zemljišč, je v začetku leta dvignila kar precej prahu v mozirski občini. Šlo je na- mreč za veliko povečanje, zato so poslanci v občinski skupšči- ni, ki so zadnji potrdili višjo vrednost točke, trdili, da so bi- li zavedeni. Položnice z novi- mi, višjimi izračuni, je plačalo kar 90 odstotkov uporabnikov stavbnih zemljišč v mozirski občini. Kljub temu so se v Skladu odločili, da bodo predvsem za- radi podjetij za tretjino znižali vrednost točke, kar prinaša tudi močno okmitev progra- ma. V IS so menili, da nižja vrednost točke podjetjem ne prinaša bistvenih ugodnosti in izpostavili tudi vprašanje raz- košnega in bogatega prostora posameznih podjetij. V mozir- ski občini namreč primanjkuje parkirnih prostorov, podjetja pa, namesto da bi pobirala parkirnino, odganjajo tiste, ki bi želeli na njihovi zemlji par- kirati. Člani IS so se odločili, da sprejmejo informacijo o zniža- nju vrednosti točke za up>ora- bo stavbnih zemljišč, ter oce- nili, da to pomeni bistveno okmitev dela Sklada stavbnih zemljišč, saj sredstev ne bo mogoče poiskati iz drugih vi- rov. Če bo sklep o znižanju sprejela tudi SO, bodo tistim, ki so že plačali položnice za lansko leto, letos odšteli pre- plačilo. Člani mozirske vlade so po- trdili višje, skoraj podvojene cene za izdelavo lokacijske do- kumentacije. Zaradi pomanj- kanja sredstev v občinskem proračunu in tudi v rezervi pa so zavrnili vse vloge za dodeli- tev finančne pomoči. Potrdili so le odločbo veterinarske in- špektorice, da bo mozirska ob- čina iz namenskih sredstev prispevala 383 tisoč tolarjev za nakup avtomobila za odvoz kadavrov. URŠKA SELIŠNIK Čarobne paličice ni linlstra Voljča vpogled v razmere v zdravstvenih zavodih na celjskem območju Minister za zdravstvo doc- iIt. Božidar Voljč s sodelavci, led njimi sta bila prof. dr. Jo- ; Lokar, predsednik Zdrav- ljenega sveta in Franc Košir, ,d. direktor Zavoda za zdrav- Iveno zavarovanje Slovenije, • minuli petek preživel na eljskem območju. Celjska re- ija je bila že šesta izmed dc- etih, kolikor jih namerava linister Voljč še obiskati, da i se bolje seznanil s proble- latiko zdravst\'a. Najprej se je sestal z vodstvi plošne bolnišnice Brežice, plošne bolnišnice Celje in sihiatrične bolnišnice Voj- ik. Najbolj pereče probleme fljske bolnišnice je predstavil irektor celjske bolnišnice lag. dr. Aleš Demšar. Izgube olnišnice namreč znašajo tem letu kar 9,7 odstotka ce- itnega dohodka ali 255 mili- jonov tolarjev in so posledica nepokritih izgub v preteklosti, neustreznega financiranja, podcenjevanja materialnih stroškov in tudi poplave iz leta 1990, ki je povzročila kar za 70 milijonov mark škode. No- vogradnja je naslednji neod- ložljivi problem, ki čaka na skorajšnjo rešitev. Z 31. de- cembrom je bil namreč uki- njen samoprispevek in gradnja se je samoumevno ustavila. Dodatna finančna sredstva so potrebna tudi za nakup medi- cinske opreme, ki je že močno dotrajana. Minister Voljč je povedal, da vsem zahtevam ne bo mogoče ugoditi, temveč bo potrebno sestaviti prioritetno listo in probleme reševati po- stopoma. Pogovore je nadaljeval s predstavniki Zdravstvenih domov občin Celje, Brežice, Laško, Sevnica, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec, nato pa še z vodstvi Celjskih lekarn ter lekarn Sevnica in Brežice. Ve- čino pogovora so namenili pri- vatizaciji in razmerju med jav- nimi in zasebnimi lekarnami. Minister je poudaril, da je se- danja mreža lekarn premajhna in bi jo bilo potrebno razširiti tako, da bi jo bolj približali ljudem. Očitno pa se temu upi- rajo javne lekarne, po Voljče- vem mnenju brez razloga. Mi- nistrstvo se zavzema za sprva počasno, nato pa pospešeno privatizacijo lekarn, tako da bi imeli javni zavodi dovolj ča- sa, da se prilagodijo. Na večer- ni novinarski konferenci v Ro- gaški Slatini je na konkretno vprašanje, kaj je z lekarnami v Podčetrtku in Bistrici ob SotU odgovoril, da ni ovir za- nje, še zlasti, ker je prostor in povrhu še pripravljenost obči- ne za pomoč. Zavod za zdravstveno var- stvo Celje pa je za ministrov obisk pripravil izčrpno poro- čilo o posebnostih celjskega bazena, v katerem so med dru- gim opozorili na v primerjavi z republiki manjšo rodnost ob sočasno večjem deležu splavov in višjem bolniškem staležu. • Pogovora s predstavniki zdravilišč so se poleg vseh s celjskega območja udeležili še predstavniki zdravilišča Čateške Toplice. Ko so govori- li o skromnem deležu obisko- valcev, ki prihajajo na zdrav- ljenje na račun Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slo- venije (takšnih gostov ima da- leč največ Laško - 60 odstot- kov), je minister opozoril, da ima Slovenija za 2 milijona prebivalcev preveč zdravilišč, pojavljajo pa se še vedno nova. Glede na to, da je kupna moč domačih gostov slaba, se bodo morala zdravilišča še bolj kot doslej usmerjati v ponudbo za goste iz tujine, še zlasti iz za- hodne Evrope. VESNA LEJIČ BRANE JERANKO Foto: EDI MASNEC Kolilco mejnih prehodov? bližajočem se koncu bistriškega vijuganja . Šmarska vlada podpira , redlagano republiško kate- .)rizacijo osmih obsoteljskih lejnih prehodov s Hrvaško. |a svoji seji pretekli teden je I izpravljala tudi o naknadnih I redlogih Hr\'aške za dodatna irehoda Imeno-Bratkovec ter . lobovec-Lupinjak. Spregovorili so tudi o p)obu- i za železniško postajališče Bistrici ob Sotli. S tem bi ■ udem iz bistriške okolice bi- I tveno olajšali vožnjo v Celje. , Prve rešitve mejnih preho- . ov pred meseci so bile začas- ega značaja, zdaj pa se v Slo- eniji odločamo za trajnejšo reditev prehajanja nove dr- avne meje. Državna meja Hrvaško je najdaljša prav na odiočju šmarske občine, z iz- Sno kočevske, kjer pa je pre- manj poseljena. V ministr- tvu za okolje in prostor želijo Udi mnenje občinske vlade. Ta pa se za prehoda v Do- lovcu ter v Bistrici ob Sotli 'rinja, da imata mednarodni latus za potniški in za tovorni Tomet. V Rogatcu bi bil mejni Tohi-iH 73 notni^lri in tnvnmi promet meddržavnega znača- ja, mejni prehod Imeno (s sta- tusom meddržavnega) za pot- niški promet, Rogatec (Kleno- vec Humski), Rajnkovec, Pod- četrtek in Sedlarjevo pa le za obmejni promet. Glede naknadnih predlogov hrvaške strani za uvedbo mej- nih prehodov Imeno-Bratko- vec ter Dobovec-Lupinjak pa šmarska vlada prvega podpi- ra, drugemu pa ne nasprotuje. Glede zadnjega so se med člani občinske vlade pojavili pomi- sleki zaradi neposredne bliži- ne mednarodnega prehoda Dobovec. Na seji so še poveda- li, da so mejni prehodi zlasti v interesu hrvaške strani, ki pa je glede reševanja vprašanja pogosto neodločna. Zaradi ile- galnega prehajanja meje bodo Smarčani pristojna ministr- stva opozorili tudi na potrebo po oznakah, ki bi s hrvaške strani opozarjale na državno mejo. V zvezi s pritožbami kraja- nov Bistrice ob SotU (po želez- niški zvezi iz Kumrovca do Celja morajo najprej čez cestni mejni prehod na železnLško postajo v Kumrovcu) pa zahte- va šmarska vlada tudi odprtje železniškega postajališča v Bi- strici ob Sotli. BRANE JERANKO Ne za hitro ženitev o tem, kakšna bo prihod- nost Socialistične stranke Slovenije, se bodo socialisti odločili sredi maja. Zaenkrat pa, vsaj v občinah celjskega območja, prevladuje stališče, da bi bilo za stranko najbo- lje, če bi ohranila samostoj- nost. Predsednik celjskega ob- činskega odbora socialistov Zvone Utroša je pojasnil, da je na regijskem sestanku predstavnikov stranke pred dnevi prevladovalo stališče, da bi Socialistična stranka ohranila samostojnost. »Po občinah nismo za hitro ženi- tev, ne za povezovanje s SDSS, ne za združevanje s SDP in ostalimi strankami v Združeno listo,« je Utroša povzel skupno stališče, ki so ga v Celju minuli teden pove- dali tudi predsedniku stran- ke Viktorju Žaklju. Sicer pa bodo v Sociali- stični stranki v prihodnjih dneh pripravili ponoven se- stanek vseh predsednikov občinskih odborov, na kate- rem bodo sprejemali odloči- tve o povezovanju oziroma morebitnem nepovezovanju stranke. Glede na trenutni položaj v stranki pa obstoja- jo možnosti, da se Sociali- stična stranka razdeli na tri dele: del socialistov ohrani samostojnost, del se jih zdru- ži s SDSS, tretja, manjša skupina pa priključi v novo stranko Združeno listo. I. STAMEJČIČ Se je ZKZ okoriščala? Na četrtkovi seji so člani mozirskega iz\nršnega sveta govorili ^di o delitvi sredstev za odpravo posledic suše. Iz republiškega proračuna so v mozirski občini prejeli še '^dnjih 10 odstotkov, oziroma 810 tisoč tolarjev, ki so jih ^iVotno namenili Zgomjesavinjski kmetijski zadrugi. Sedaj pa *^ člani IS opozorili, da ostaU oškodovanci niso dobili denarja, ••Upak so bili izplačani v obliki materiala preko kmetijske ^(Iruge. Ob tem je bUo slišati še nmogo besed o cenah, ki jih zadruga. Nato so povedali še neuradno pripombo, da je '^druga prejela koruzo po nižji ceni iz državnih rezerv, kmetom ^ jo je obračunavala skoraj dvakrat dražje. Zaradi teh pripomb so se člani mozirske vlade odločili, da ^o zadržali izplačilo sredstev za odpravo posledic suše. * Zgomjesavinjski kmetijski zadrugi morajo prej pripraviti ^'^mentirano poročilo, kako so uporabljali sredstva za "''Ipravo posledic suše glede na ceno koruze iz državnih rezerv. URŠKA SEUŠNIK Združevanje levice Na zboru občinskega odbora Socialno demokratske prenove Celje so minulo sredo, dva dni pred konferenco SDP-Slovenije, podprli priprave na združitveni kongres strank, ki so na minulih volitvah povezano nastopale z imenom Združena lista, v enotno stranko Združena lista socialnih demokratov. Nova stranka bo, glede na predlog politične koordinacije strank Združene liste, ohranila celostno podobo in simbole Združene liste iz predvolilnega obdobja. ) Predsednik celjskega občinskega odbora SDP Željko Cigler pravi,; da je čim prejšnje združevanje levice potrebno tudi zaradi priprav I na lokalne volitve. Le povezovanje levosredinskih in levo usmerje- nih političnih strank je porok za uveljavitev slovenske levice, da bi tako lahko uresničila svoje socialne in gospodarske programe. Na poUtični koordinaciji strank Združene liste so v začetku aprila j pripravili izhodiščne dokumente za združitev v enotno stranko ■ - zaenkrat kaže, da bo iz vrste predlaganih imen prevladala Zdru- žena lista socialnih demokratov, skrajšano v Združena lista - prav i tako pa tudi kadrovske predloge za popolnitev organov nove \ stranke. V vseh treh strankah - SDP, SDU in Delavski stranki - so se morali do konca aprila odločiti glede povezovanja v novo politično stranko, ki se ji bosta na združitvenem kongresu maja priključili še skupini članov Socialistične stranke Slovenije in Demokratske stranke upokojencev Slovenije. I. STAMEJČIČ Suša ogroža Šmarje Po lanski katastrofalni suši imajo v šmarski občini znova hujše težave. Ponekod traja suša že tri mesece, pitno vodo pa dovažajo približno dvesto družinam. Največ vode so doslej prepeljali gasilci iz Šmarja pri Jelšah in to nad dvesto kubikov, manjše količine pa tudi društva iz Kostrivnice, Šentvida pri Grobelnem, Lesičnega ter Kozjega. Pred kratkim so se v predsedstvu Občinske gasilske zveze ter na njenem občnem zboru odločili za prevoze po ekonomskih cenah. V občinskem izvršnem svetu imajo pomisleke, saj gasilci preje- majo denar iz proračuna ter niso profitne organizacije. Pri tem pa se občani pritožujejo tudi zaradi razlikovanja med člani in nečlani. V občinskem izvršnem svetu nameravajo ugotoviti tudi, koliko občanov, ki jim dovažajo pitno vodo, ni izkoristilo mož- nosti priključitve na javni vodovod. Na eni od svojih prihodnjih sej bi problematiki prevozov pitne vode namenili posebno pozornost. Vsi pa s strahom priča- kujejo poletje. RJ ) Bolj Odločna izterjava naročnine za RTV LJUBLJANA, 27. aprila (Republika) - Po tezah za novi zakon o informiranju, ki ga pripravlja vladni urad za informiranje pod vodstvom Mileta Šetinca, naj bi bila RTV organizira- na kot javno podjetje, usta- novitelj pa naj bi bila slo- venska vlada. Novo javno podjetje naj bi vodil uprav- ni odbor, v katerega bi 5 članov imenovala vlada, 3 RTV Slovenija, po enega pa lokalne radijske in tele- vizijske postaje. Svet RTV naj bi poslej sestavljalo 24 članov, ki bi bili predstav- niki različnih interesov ci- vilne družbe, ne pa politič- nih strank kot doslej, svet pa naj bi za razliko od prej bil samostojnejši in imeno- val generalnega direktorja, direktorja radia in televizi- je, glavne urednike in od- govorne urednike in za to ne bo potreboval soglasja državnega zbora. Novi za- kon namerava tudi bolj od- ločno izterjevati naročnino kot doslej, zato zahteva, da trgovci s sprejemniki vodi- jo evidenco, komu so pro- dali sprejemnik, RTV pa ima pravico dostopa do teh podatkov. »Dan prehojene poti Slovencev« LJUBLJANA, 27. aprila (STA) - V počastitev 27. aprila. Dneva upora proti okupatorju, je bila v Can- karjevem domu osrednja prireditev, na kateri je bil slavnostni govomik mini- ster za kulturo Sergij Pel- han. V svojem nagovom je poudaril, da je 27. april da- nes, ko smo si priborili lastno državo, upravičeno postal državni praznik vseh Slovencev. To naj bo praznik prehojene poti slo- venskega naroda, je dejal Pelhan. Prireditve so se udeležili predsednik Repu- blike Milan Kučan ter dru- gi visoki predstavniki slo- venskega javnega in poli- tičnega' življenja. Sto dni Drnovškovega kahineta LJUBLJANA, 27. aprila (STA) - Ob stotih dnevih Dmovškovega kabineta je minister za gospodarske dejavnosti dr. Maks Tajni- kar dejal, da je po prevze- mu resorja s sodelavci veči- no časa porabil za novo or- ganiziranje in čimbolj učinkovito razbijanje meja med posameznimi gospo- darskimi resorji. Nezaposlenost se stopnjuje LJUBLJANA, 27. aprila (STA) - V prvem letošnjem trimesečju se je v primerja- vi z istim obdobjem lani število zaposlenih v indu- striji in mdarstvu Sloveni- je zmanjšalo za 7,9 odstot- ka, je ugotovil centralni dr- žavni zavod za statistiko. Število zaposlenih se je zmanjšalo v vseh panogah in dejavnostih industrije in rudarstva, razen v proiz- vodnji in predelavi tobaka, kjer so zabeležili 3,8 od- stotno povečanje. Št. 17 - 29. april 1993 8 Reverence v Harlekinovi dvorani Z nastopom It o ti o 29. april, metlnaroHnl ilan plesa, v Celju olieležlll mlatil plesalci v počastitev 29. aprila, mednarodnega dneva plesa, ki obeležuje spomin na roj- stvo baletnega prenovitelja iz prehoda osemnajstega v devetnajsto stoletje Je- ana Georgesa Noverra, pripravljajo v prenovljeni baletni dvorani Gimnazije Celje Center plesni večer štirih mladih plesalcev, ki so izšli iz šole Ane Vovk Pezdir. Plesni večer ob otvoritvi prenovljene Harlekinove dvorane nosi ime Reverence po strokovnem izrazu, ki v baletu pome- ni tako poklon soplesalcu kot poklon pu- bliki. Nocoj pa se bodo štirje mladi celj- ski plesalci Nataša Bervar, Jure Lukaš- čik, Tamara Divjak in Tanja Pezdir po- klonili tudi plesu, ki mu v veliki meri posvečajo svoje življenje. Vsi štirje izha- jajo iz plesne šole Ane Vovk Pezdir, a v zadnjem času so že smelo ubrali last- no poklicno plesno pot. Nataša Bervar prihaja iz celjske plesne skupine Akt, hkrati pa je tudi plesalka mariborskega plesnega teatra Aldea. V Celju je končala nižjo baletno šolo, njena izbrana smer je sodobni ples, po končanem šolanju v programu medna- rodne mature (zdaj je dijakinja 3.letni- ka) pa se želi plesno izobraževati v tujini. Jure Lukaščik, je prav tako plesalec Ak- ta, maturant Gimnazije Celje Center, ki je letošnjo zimo uspešno opravil spre- jemni izpit v eni bolj priznanih evrop- skih šol sodobnega plesa Palucca Schule v nemškem Dresdenu. Tamara Divjak in Tanja Pezdir pa sta iz najmlajše genera- cije, obe še celjski osmošolki in hkrati že dijakinji 1. letnika srednje baletne šole v Ljubljani. V Celju sta obe končali nižjo baletno šolo, sta pa tudi prvi Celjanki, ki sta bili v zadnjih letih sprejeti na srednjo baletno šolo. Na nocojšnjem plesnem večeru, ki se bo začel ob 20. uri, bodo prebrali medna- rodno poslanico ob dnevu plesa koreo- grafinje Maguy Marin ter poslanici pred- sednika Slovenskega centra ITI (Medna- rodni gledališki inštitut) dr. Henrika Ne- ubauerja in celjskega plesalca Jureta Lu- kaščika. I. STAMEJČIČ Harlekinova dvorana je prenovljena ba- letna dvorana na Gimnaziji Celje Center, v kateri je dopoldne pouk predmeta ples- na vzgoja, popoldne pa v njej gostuje firma za plesno gledališko dejavnost Harlekin s svojo šolo za plesno vzgojo, klasični balet in sodobni ples. ZAPISOVANJA Pisateljsko orožje Piše Tadej Čater Čeprav se je mednarodno srečanje PEN centrov v Du- brovniku oziroma na Hvaru že končalo, najbrž ni odveč pri- pomniti še nekaj skromnih mi- sli, ki se v času, ko na Hrva- škem in v Bosni in Hercegovini še vedno divja vojna, zapisuje- jo tako rekoč kar same. Sreča- nje v Dubrovniku, ki so se ga prejšnji teden udeležili tudi nekateri slovenski pisatelji (B. A. Novak, M. Mikeln, D.Jančar), sovpada s sorod- nim srečanjem pred šestdese- timi leti, ko so v podobnem ambientu istega mesteca ta- kratni razumniki vsega sveta obsodili vedno bolj razvnema- joče se nacistično in fašistično nasilje. Bistvo tokratnega sre- čanja je bilo v obsodbi intelek- tualcev, ki so posredno ali ne- posredno krivi za nasilje v biv- ših jugoslovanskih repu- blikah. Žal pa prireditev ni minila tako, kot so si nekateri zami- šljali. Približno tristo pisate- ljev (od tega jih je bila slaba polovica iz Hrvaške) je res ob- sodilo beograjski režim in ra- zumnike, ki z njim bolj ali manj vneto sodelujejo, podpi- salo nekaj izjav in peticij ter se ob slovesu mirno razšlo. Zuna- nja podoba pa žal ne sovpada z notranjo; srečanje v Dubrov- niku se je izteklo zelo, zelo klavrno. Že sam podatek, da je bilo udeleženih le tistih tristo pisateljev, je svojevrstni poka- zatelj realnega stanja, ki so ga nekateri, zlasti hrvaški mediji, skušali čim bolj prikriti. Ra- zlog tako slabe in majhne ude- ležbe je treba bržkone iskati v stanju, ki vlada na Hrva- škem političnem in sploh soci- alnem področju. Nedolgo tega so iz hrvaškega PEN-a izločili pisateljice, ki so javno obsodi- le režim, in se pogumno uprle kršenju človekovih pravic ter o tem obvestile tudi medna- rodno javnost. Zanimivo: hr- vaški PEN, institucija, ki bi se naj proti temu borila že iz svo- jega poslanstva branilca javne besede, se jih je odrekel. Njih pa večina PEN centrov vsega sveta. Ne pa tudi slovenski center. ki se je dubrovniško-hvarški ga srečanja kljub vsemu ud( ležil. Kar je vsekakor modij poteza. Ugibanja, ali se sreč-, nja udeležiti ali ne, so se koi čala pri preprosti misli, da i da več narediti z udeležbo k pa z ignoriranjem. In to se ^ pokazalo za resnično. Zard vanje hrvaških intelektualci ob nastopu B.A.Novaka in vsekakor večji učinek kot / prijazno pisemce, v kateret piše, da se srečanja zaradi ta kih ali drugačnih razloga med katerimi je na prvem nji stu neposredna bližina voji in z njo povezana varnost 02 roma ne-varnost pisatelji delegacija ne bo udeležil Z drugimi besedami, orožje p sateljev in sploh razumnih je Beseda. In te se je slovensi delegacija v Dubrovniku d besedno oprijela. Kar je ne s mo šokiralo hrvaške udeležei ce, pač pa jih je prisililo v p žici j o, v kateri se več ne mor jo zgovarjati na razmere, J zaradi vojnih dogodkov ta\ vladajo. Kakorkoli, srečanje se končalo. Klavrno ali ne, d godkov na bojiščih vsekakl ne bo spremenilo. Slovenj pisatelji so svoje povedali; m tisti, ki se srečanja niso udell žili pa so še enkrat pokazal da se zahodna civilizacija raj! suva ravno na prostorih nell danje Jugoslavije. Kot poUtill tudi zahodni pisatelji le neni opazujejo potek dogodkov, jli spremljajo z varne razdalje i se bebavo sprenevedajo. Ob( nem pa nehote dajejo vso leg: timiteto hrvaškim oblasten da se še naprej obnašajo, kc da se pri njih ne dogaja n takega, kar bi jih lahko pov( zovalo z vojno na Balkam Naj se sliši še tako nesmiseln na potezi niso pisatelji temvt zahodni razumniki. Ti ima] moč, da »od zunaj« nekaj sprt menijo. Priložnosti bo pa vei no manj. | Albin Lugarič v Laškem v razstavišču laškega dvor- ca so v aprilskem terminu pri- pravili razstavo Albina Luga- riča, akademskega slikarja, ki v svojih delih združuje mnoge tradicionalne M-ednote, ki jih dopolnjuje s sodobnejšo likov- no artikulacijo. Prizori, na katere se Lugarič kot slikar osredotoča, so v ve-. liki meri takšne narave, da vse bolj izginjajo v svoji avtentič- nosti in pridobivajo novejšo obliko, ki pa je premnogokrat posplošena ter brez lastne iz- virnosti. Zato Lugarič išče okolja in njihove prebivalce, ki še v sebi nosijo viden duh preteklosti ter samozavedanja v povezavi s tem. V iskanju teh kvalitet se umika iz urbanih središč v podeželsko okolje, kjer je še vedno mogoče najti v svoji izvirni obliki prvine, ki jih je drugje že čas izrinil. Te so prisotne tako v njegovih pejsažih, tihožitjih kot tudi pri portretih. Pri gledanju Lugaričevih slik je mogoče opaziti v posa- mičnih primerih bližino likov- ne ustvarjalnosti, ki je tudi do- ma v tem ambientu. Gre za občasno zbliževanje s samoni- klo, ljudsko umetnostjo, ki so jo v zgodovini ustvarjali mno- gi, danes anonimni in po ime- nu pozabljeni ustvarjalci, a so s svojim značilnim poljudnim načinom slikanja soustvarjali kulturno jedro domačega pre- bivalstva, posredno pa imeli vpliv tudi na mnoge zvrsti so- dobne umetnosti. Kot že reče- no, se tudi Lugarič dotika teh tradicionalnih modelov, ob tem pa še mnogo pozornosti namenja iskanju bolj svežih formalnih elementov. V tej smeri gradi kompozicije z zna- čilnimi ritmičnimi linijami, ki jih redči ali stopnjuje s kon- trasti in dimenzijami, ki jih razporeja na platno. S tem ustvarja značilno stilizacijo, ki daje njegovim platnom pre- poznavnost ter določljivost v širšem kontekstu umetnosti med preteklostjo in seda- njostjo. BORIS GORUPIČ High Veiocitv Konec prejšnjega tedna so v Likovnem salonu v Celju od- prli razstavo akademskega sli- karja Tuga Šušnika. Razstav- ljenih je sedem platen večjih dimenzij, izdelanih v tehniki akril na platnu, ki bodo po- stavljena na ogled v prostorih celjske galerije do sredine maja. Vse slike so bile narejene v preteklih desetih letih in no- sijo karakteristične oznake te- ga časa, več njih pa je iz serije, ki jo je avtor poimenoval »High Velocity«. Omenjeno obdobje je imelo pomembno vlogo v razvoju sodobne slo- venske umetnosti. Prelom, ki se je zgodil v začetku osemde- setih let, je opredeljen s t.i. prehodom iz modernizma, ki je v sedemdesetih dodobra iz- pel svoj vitalizem ter spontano prešel v postmodemizem. Sam pojem je bilo mogoče zaznati v vseh plasteh družbenega živ- ljenja in svoj odziv nanj so pri- kazali tudi umetniki v svojih delih. Takrat je Šušnik končal študijsko izpopolnjevanje na Pratt Institutu v New Yorku in se je vrnil v Slovenijo z množi- co novih, svežih idej, na katere je močno vplivalo tudi bivanje v ZDA. Tvorno se je vključil v slikarske tokove, ki so šli od hermetične, zaprte, minimali- stične zasnove k bogatejšim oblikam izraznosti. Umetniki postanejo zopet navdušeni nad možnostmi, ki se ponujajo skozi razkošje barv, ponovno odkrivajo atraktivnost kom- pozicije, v katere brez pred- sodkov vnašajo posamične, ci- tirane enote iz drugih, prete- klih smeri. Dosti bolj kot prej se tudi pojavljajo osebne, indi- vidualne mitologije in avtopo- etike postajajo vse vidnejši po- udarki v posamičnih opusih, tudi Šušnikovem. Prispevek Tuga Šušnika k novejšemu slovenskemu sli- karstvu je strokovna kritika ocenila zelo visoko in glede na to, da gre za njegovo prvo sa- mostojno razstavo v Celju, lani je bil predstavljen v okviru skupinske razstave Odsotnost figure, je tokratna razstava vsekakor zanimiv likovni do- godek. BORIS GORUPIČ Slovenska pesem na Dunaju Mešani komorni pevski zbor iz Celja, ki ga že dese- to leto uspešno vodi zboro- vodja Pavle Bukovac, je minulo soboto pripravil koncert za Slovence, živeče na Dunaju. Koncerta sta se udeležila tudi slovenska veleposlanica v Avstriji dr- . Katja Boh in drža\'ni se- kretar za Slovence po svetu dr. Peter Vencelj. V primerjavi z monu- mentalnimi zgradbami sta- rega Dunaja je koncert po- tekal v razmeroma skromni cerkvi, ki pa - dokaz je bila polna cerkev navdušenih rojakov — je duhovno zbira- lišče Slovencev. Dan po koncertu je slovenski pa- storalni center praznoval zlato mašo patra Ivana To- mažiča, celjski pevci pa so spet prispevali k slovesnej- šemu vzdušju. Zlatomašnik pater Ivan Tomažič je usta- novitelj pastoralnega cen- tra, v času svojega službo- vanja na Dunaju pa je po- magal Slovencem v tujini ohranjati stike z rodno grudo in utrjevati njihovo narodno zavest. Ob tem je že dolga leta duhovni vodja bolnišnice za osamljene ostarele, kjer okoli 1.200 bolnikov preživlja jesen svojega življenja. Zadnja leta pa se v prepričanju, da so Slovenci potomci Vene- tov, tudi poglobljeno uk- varja z raziskavami o pore- klu Slovencev. Organizator dunajskega srečanja je bilo podjetje Humanitar iz Šentjurja. LEANDER LITERA NACEUSKIH PLATNIh Smrt jI lepo pristoji, ZDA, 1992 satirična komedija Režija: Robert Zemeckis. Igrajo: Mervl Streep, Gol- die Hawn, Bruce Willis Igralka Madeleine Ashton (M. Streep) in pisateljica Helen Sharp (G. Hawn), bivši prijateljici, želita naj- ti - seveda vsaka zase - skrivnost za večno mla- dost. V tej tekmi nobena od njiju ne izbira sredstev za onemogočanje nasprotnice. Ker obenem tekmujeta še za naklonjenost nadarje- nega doktorja Ernesta, je možnosti za neizprosen boj kar veliko... Smrt ji lepo pristoji je jedka satira na ameriško obsedenost s kultom popol- nega telesa. Nenavadni hu- mor tega filma podpira iz- vrstna igralska ekipa, ki ji načelujejo dvakratna do- bitnica Oskarja Meryl Streep (Sofijina odločitev, Kramer proti Kramerju, Moja Afrika), Bruce Willis (Umri pokončno, Hudson Hawk) in Goldie Hawn (Vojak Benjamin, Prevara- na). Dodatni adut tega fil- ma so izredni posebni efek- ^ ti, ki sodijo med najboljše ' v zadnjih letih. Režiser Ro- bert Zemeckis s tem fil- mom nadaljuje serijo hitov, 1 ki traja že celo desetletje, ' začenši z Lovom na zeleni diamant, preko trilogije Vrnitev v prihodnost, do igrano animirane atrakcije Kdo je potunkal Rogerja Zajca. Novo na vifieu Da je mogoče ekološke teme spraviti tudi v pustolovsko ak- cijske filme dokazuje »Indio 2« (Video marketing, Lj). Sicer je glavna atrakcija igralec Mar- velous Marvin Hager, tudi sve- tovni boksarski prvak in ko začne delati red v amazonski divjini, je šale resnično konec. Dolph Lundgren pade v za- pleteno vohunsko mrežo pove- zano z državnim terorizmom in vse sledi kažejo, da je ravno on podtaknjen kot majhna žr- tev. Gre za film »Pod krinko« (Video marketing, Lj), ki poleg zanimive zgodbe nima ravno mnogo trenutkov, ki bi prese- gli običajne klišeje. Mnogi so se poskusili v bo- rilnih veščinah, a le malokomu je to resnično uspelo. V komer- cialnem pogledu je Jackie Chan precej uspešen in »Kan- tonska zgodba« (Rok, Velenje) je tipičen njegov film sestav- ljen iz obilice gangsterjev, od- večne in osladne romantike ter osvežitve v obliki karateja. »Peklenski prijatelj« (Rok, Velenje) je komedija, kjer Car- los Munioz še najbolj zabava samega sebe, saj ga kot komi- ka vržejo iz službe. Ker mu resnično primanjkuje talenta, bodo tudi mnogi gledalci pred ekrani obupali nad njim in njegovimi gagi. Povsem na drugem "koncu sveta »Severno od Chang Ma- ia« (Distribut, Mirna) se znaj- de nič hudega sluteči ameriški poslovnež, ki pade v kremplje neznanih zarotnikov. Ko le gredo predaleč, jim pobegne, ter začne raziskovati ozadje, in pride do presenetljivih raz- kritij. »Jurišni odred« (Distribut, Mirna) je še eden iz niza tu- robnih spominov ne leta, ki so jih američani preživeli v Viet- namu. Režiser Antonio Reyes je sklenil narediti film, kjer se ne postavlja vprašanj, torej tv di ni odgovorov ter je dopust da spregovori orožje in to kot kor mu je volja. Nekoliko redkeje se srečuje mo s filmi, ki bi se ukvarja predvsem s filmarji. Neki taksnega je »Ponorela opici (Andromeda, Lj), ki poskuJ združiti več žanrov od kom( dije do srhljivke. Poleg obča) ne impresivnosti, ki pritegni je še vedno mnogo šibke izp< vednosti in prepočasnega tekj BORIS GORUPK Št.17 - 29. april 1993 9! tonovno lasiki 2;aložba Mihelač, ki je ena j4 najbolj dejavnih knjižnih^ jjložb, ima tudi redno zbir- [0 Svetovni klasiki. V njej; vdajajo tista dela, ki imajo , literarni zgodovini posebej, gščono mesto, saj predstav-^ jajc kvalitativni vrh določe- le dobe, med njimi pa so tu- , Ij takšna, ki so napovedova-i 5 nove poglede in jih je kas-^ lojši razvoj spoznal kot naj- (olj adekvatne odgovore na lojave tistega časa, njihova ilctualnost pa ima še do da- lašnjih dni svojo namemb- lost, bodisi kot zakladnica lodrosti ali skozi obliko li- erarnega užitka. Po prvem letniku, ki je iz- el žc pred časom, je založba redstavila drugi letnik birke, ki je že tudi v celoti atisnjen. Obsega deset na- lovov, ti pa so Vergilova incida, Plašč Nikolaja Vasi- eviča Gogolja, Homerjeva iada, Ivanhoe Walterja cotta, Gora Rabindranatha agoreja, Stotnikova hči leksandra Sergejeviča Pu- una, Noterdamski zvonar ictorja Hugoja, Hamlet Pilliama Shakespearja, Srce monda de Amicisa in Lovec a jelene Jamesa Fenimora ooperja. Pomen omenjene zbirke je redvsem v tem, da zapel- juje manj ko, ki prevladuje domačih knjigarnah glede jvrstnih literarnih biserov, a j ti vse prevečkrat se do- aja, da je določeno knjigo logoče dobiti le nekaj časa 3 izidu, torej dokler izvodi so prodani, nato pa lahko Mnejo leta, celo desetletja ponovnega natisa. To je i raksa tudi pri temeljnih de- 'li, ki bi morala biti v vsa- im trenutku dosegljiva, kar ' urejeno na razvitejših 'njižnih trgih, med katere bi ' tudi sami želeli uvrstiti, ' se še vse prepogosto sreču- imo z indici, ki nas opozar- ,ijo, da bo potrebno še mno- |!) narediti, da dejansko po- ranemo del njih, seveda pa |ikšne poteze kot je Mihela- ivd le nekoliko popravljajo iloten vtis. BORIS GORUPIČ. naSa dediščina Pripravlja Drago Medved Kjer je bil celjski Špital Celjsko staro mestno jedro skriva prenekatero zanimivost. Med njimi je na vzhodni strani Tomšičevega trga tudi stara špitalska stavba. Špitalski kompleks, ki zajema tudi kapelo sv. Eli- zabete, je bil zgrajen leta 1515. Sicer pa to ni bil prvi celjski špital, kajti prvi je bil na prostoru pri nekdanji cerkvi Sv. duha, ki so jo podrli zaradi gradnje hotela Celeia in je stal zunaj mestnega obzidja. Danes je celotna stavba obnovljena. V spodnjih prostorih je gostišče z imenom Špital, v zgornjih prostorih pa so stanovanja. Obnovljena je tudi kapela sv. Elizabete, vendar njena notranjost ni opremljena, kar je škoda. Naš posnetek prikazuje jugovzhodno stran stavbe, kjer so stanovaiija po projektu obnove starega mestnega jedra. PRIREDITVE v Slovenskem ljudskem gledališču bodo v sredo, 5. maja ob 10.30 za abonma Srednje šole za trgovinsko dejavnost uprizorili Molierovega Namišljenega bolnika. V Kulturnem domu v Slovenskih Konjicah bodo jutri ob 18. uri v izvedbi gledališke skupine Svoboda osvobaja uprizorili igro Woodyja Allena z naslovom Bog. V Kulturnem domu na Ponikvi pri Grobelnem bo jutri, v petek ob 19.30 redni letni koncert Moškega pevskega zbora Prosvet- nega društva Oton Župančič iz Ponikve, ki ga vodi Franc Klinar. V Kinodvorani v Kozjem bo v soboto, l.maja ob 18. uri drugo srečanje kozjanskih pevskih zborov, na katerem bodo nastopili: Mešani pevski zbori iz Podsrede, Bistrice ob Sotli in Šentvida pri Planini ter Moški pevski zbor in ženski oktet-ljudske pevke iz Kozjega. V Kristalni dvorani v Rogaški Slatini bo danes ob 20. uri kon- cert Coro Polifonico ferignanese iz Italije. V razstavnih prostorih Etola v Škofji vasi si lahko do 10. maja ogledate razstavo likovnih del Srečka Škoberneta. V Likovnem salonu v Celju je odprta razstava likovnih del Tuga Šušnika. Na ogled bo do 15. maja. V galeriji Mozaik si lahko do 3. maja ogledate razstavo Jožeta Kotarja. V Tmovljah pri Celju si lahko do 7. maja ogledate razstavo iz slikarske kolonije na temo Stara krajina, ki se je udeležujejo predvsem slikarji amaterji Celja. V hotelu Merx bo ves mesec maj na ogled samostojna razstava Jožeta Perčiča-Juškina iz Celja. V hotelu Vesna v Topolšici bo do 20. maja na ogled razstava slik Vike Sekulič. V Termah Čatež bo v mesecu maju razstavljala slike Alica Javšnik. V Razstavnem salonu v Rogaški Slatini si lahko do 7. maja ogledate razstavo slik slikarja Janka Orača iz Novega mesta. V Osrednji knjižnici v Celju si lahko do 31. maja ogledate razstavo Sveto pismo med kulturo in Zgodovino, ki prikazuje tudi knjižne ustvarjalnosti Dopisne svetopisemske šole. V Muzeju novejše zgodovine v Celju je danes in jutri še odprta razstava Ujeti modo. V avli hotela na Dobrni bodo v ponedeljek ob 20. uri odprli razstavo likovnih del slikarja Dušana Naglica iz Žalca. Ogledali si jo boste lahko do 25. maja. V razstavišču Laški dvorec do konca meseca razstavlja akadem- ski slikar Albin Lugarič. Celje: Union do 3.5.: ob 16. in 17.15 Petelinji ročk - ameriški film; ob 18.30 in 21. uri Peklenski val - ameriški film; 4. in 5. 5. ob 16., 18.15 in 20.30 Peklenski val - ameriški film. Mali Union do 3.5. ob 1-9. uri Neoproščeno - ameriški film; od 4. 5. dalje ob 19. uri Glengary Glenn Rose - ameriški film. Metropol do 5. 5. ob 16.30, 18.30 in 20.30 Smrt ji lepo pristoji - ameriški film. Kino Šentjur 30.4. ob 18. uri Petelinji ročk - ameriški film, 2. 5. ob 16. uri Peklenski val - ameriški film. Na Skalni kleti pripravlja jutri zvečer Nogometni klub Publi- kum kresovanje in koncert ročk skupine Šank ročk iz Velenja. TURISTIČNO DRUŠTVO LAŠKO in ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ OBČINE LAŠKO v okviru 29. tradicionalne turistične prireditve PIVO IN CVETJE pripravljata in organizirata prireditev »OHCET PO STARI SEGI«. Za izvedbo prireditve iščeta par, ki bi se poročil na prireditvi »Ohcet po stari šegi«, ki bo v nedeljo, 18. julija 1993 ob 10. uri v Lr.3kem. Prednost imajo pari, ki so iz laške občine in hsti, ki delujejo v kulturnih društvih laške občine. Fantje in dekleta, korajža velja! Zadnji rok za prijavo je 25. maj 1993. Prijavo pošljite na Zvezo kulturnih organizacij občine Laško, Laško, s pripisom »Za ohcet«. K imenu in priimku pripišite še letnico rojstva, poklic in naslov. Če bo prijavljenih več parov, ki izpolnjujejo pogoje, bo par za ohcet izbran na eni od javnih prireditev 30 dni pred ohcetjo. Št.17 - 29. april 1993 KOMENTIRAMO itlvenele rože v Mozirju Lepo je, če se trudiš in pripraviš veliko aktivnosti. Še posebej je lepo, če vse te načrtovane aktivnosti skušaš kar najbolje propagirati. Vendar pa ni lepo, pravzaprav nesramno je, če obljubljenega ne uresničiš. Za pretekli teden smo napovedovali Jurjev sejem v Sa- vinjskem gaju v Mozirju, napovedovali smo tudi veliko drugih aktivnosti, ki naj bi bile ob otvoritvi sezone v mozirskem parku vrtnarjev. Od vseh obljub in načrtov je ostala le ena kramarska stojnica na sejmišču ob Savinji ter veliko razočaranih obiskovalcev z dolgim nosom. Da . ne bo pomote, vse, kar je 15 let privabljalo obiskovalce v park vrtnarjev, je tam, kjer mora biti. Rože, gredice, hišice, vse in še več je, kot je treba. Torej, s Savinjskim gajem je vse v redu. No, vrtnarji imajo marsikaj pripom- > niti o gradnji nasipov in jezu na Savinji, toda to je druga \ zgodba. i Gaj torej je, kje pa je ostalo? Živopisana množica na j Jurjevem sejmu, krama in sejmišče kot se jih spomnimo iz preteklih let? Prodajalci, ki so zgodaj zjutraj po Mozirju ' iskali sejmišče, so odšli drugam, saj so jim Mozirjani povedali, da »sejma danes najbrž ni, vsaj nihče ne ve ničesar o tem«. Kje je bila napovedana godba na pihala, cvetoče jezero in vse podrobnosti, ki bi slovesno oznanile 15.rojstni dan Savinjskega gaja? Kje so mlajevci, ki so včasih na horuk postavljali mlaje, in ki so lastniki sej- mišča? Kje sta krajevna skupnost in gajev upravni odbor? Pravzaprav, kje so vsi tisti, ki so načrtovali, od vseh obljub pa niso izpolnili ničesar? Še sreča, da so obisko- valci Savinjskega gaja našli vsaj eno novost. V nekdanjem »Turistovem prepihu«, torej v leseni dvorani na parkirišču pred mozirskim parkom vrtnarjev, lahko igrajo na vse vrste aparatov, od pikada do vesoljskega streljanja, ob primernem času pa tudi zaplešejo. Vendar, komu bo kori- stil 15-letni trud vrtnarjev, če se bodo obiskovalci naveli- čali streljanja vesoljcev ter pričakovali, da jih ob obisku Mozirja pozdravi vse napovedano? Lahko se zgodi, da bodo rože v Savinjskem gaju, ne po svoji krivdi, ovenele. ■ URŠKA SELIŠNIK Pretiold in Polzela o samoprispevku Ljudje v krajevnih skupno- stih Polzela in Prebold se bodo v nedeljo, 16. maja, odločali o podaljšanju samoprispevka. Preboldčani so se za svoj pr- vi krajevni samoprispevek od- ločili leta 1988 in z zbranim denarjem v teh letih izboljšali krajevno infrastrukturo, vo- dovodno omrežje, telefonijo, uredili dve učilnici, kanaliza- cijo ter novo križišče in most v Dolenji vasi. Po oceni vod- stva krajevne skupnosti so v celoti uresničili program, ki so si ga zastavili pred petimi leti. Če se bodo krajani tokrat na referendumu odločili, da tudi z lastnim denarjem poma- gajo pri razvoju kraja, potem bodo lahko uresničili vrsto stvari. Predvsem nameravajo povečati mrliško vežo v Pre- boldu in zgraditi novo v Mariji Reki. V vseh vaseh naj bi sofi- nancirali izgradnjo kanaliza- cije in obnovo cest, nekaj de- narja pa naj bi ostalo za sofi- nanciranje večje šolske telo- vadnice in -pomoč društvom. Zaposleni naj bi prispevali 0,95 odstotkov osebnega do- hodka, upokojenci 0,50 od- stotka, obrtniki 1,50, kmetje 2 odstotka od katastrskega do- hodka, medtem ko ljudje, ki prejemajo razna nadomestila in upokojenci, kjer pokojnina ne presega zneska najnižje po- kojnine za polno pokojninsko dobo samoprispevka ne bi pla- čevali. Razen o samoprispevku pa se bodo Preboldčani isto- časno na referendumu odločali še o poimenovanju ulic in cest. Istega dne se bodo o podalj- šanju krajevnega samopri- spevka odločali tudi v krajevni skupnosti Polzela. Če bo refe- rendum uspel, bodo v nasled- njih petih letih zbrali približ- no 25 milijonov tolarjev in 5 tem denarjem financirali ob- novo vodovoda v Podvinu, Orovi vasi in delno Ločici, ureditev prostorov šolske mul- timedijske knjižnice, dogradi- tev gasilskega doma na Polze- li, izgradnjo zidu pri cerkvi na Polzeli, sanacijo terena v ce- lotni krajevni skupnosti in ob- novo vodovoda. Za samopri- spevek naj bi zaposleni plače- vali 0,8 odstotka od neto oseb- nih dohodkov, upokojenci 0,8 odstotka, kmetje 6 odstotkov od višine katastrskega dohod- ka, tisti, ki opravljajo samo- stojno obrtno dejavnost, bi plačevali 1,8 odstotka od za- varovalne osnove in 1,8 od- stotka od neto dobička tisti, ki opravljajo postransko dejav- nost. Tudi na Polzeli pa so opredelili kategorije občanov, ki bi bile opravičene plačeva- nja samoprispevka. IB NA KRATKO Večer na Brecljevem v vasi Brecljevo, nad Šmarjem pri Jelšah, so v petek pripj vili enega od svojih tradicionalnih večerov. V počastitev 27. aprila in 1. maja so v atelje Staneta Jagodi^ povabili podpredsednika Rebubliškega odbora Zveze borc^ NOV, Lada Poharja. V pogovoru s povezovalcem, Bojano Debeljakom, je pojasnjeval zgodovinski pomen Osvobodili fronte za današnji čas, spregovoril pa je tudi o odnosu do boro NOB in spravi. V imenu enega od pokroviteljev večera, šmarslj občinske skupščine, je zbrane pozdravil župan Jože Čakš. dobro obiskanem kulturnem večeru, so nastopili šmarski ku| turniki, domača godba na pihala, moški pevski zbor, gledališč V centru pozornosti ter harmonikar Janko Planinšek. Po vrsti prireditev nameravajo v prihodnjih mesecih povabil v Atelje Staneta Jagodica tudi Nežo Maurer, Lojzeta Peterletj Milana Kučana in Vekoslava GiTniča. j Planinci za ureditev lastnine v petek in soboto so se na Golteh sestali člani upravne; odbora Planinske zveze Slovenije, ki so v večurni razprai največ pozornosti namenili bodoči lastninski ureditvi. Člani upravnega odbora so se dogovorili o ustanovitvi [ članske arbitražne komisije. Komisijo bodo sestavljali tri člani iz Planinske zveze, trije predstavniki najemnikov planij skih domov, trije člani pa bodo strokovnjaki za lastninsk vprašanja. Osnovna naloga komisije bo temeljito preučiti zak( nodajo na področju lastninjenja ter doreči lastninske odn« med Planinsko zvezo Slovenije in najemniki planinskih domo ter postojank. U. Odbor za gotoveljsko šolo Krajani Gotovelj v žalski občini so pred kratkim na občinsl skupščino naslovili delegatsko pobudo, da se začne pripravlja dokumentacija za izgradnjo osnovnošolskega objekta v Goto- Ijah. Po informacijah iz žalske občine je bilo Ministrstvo za šolst in šport v začetku letošnjega leta seznanjeno z velikimi prosto skimi problemi žalske osnovne šole. Problem je seveda denj saj so republiška proračunska sredstva letos namenjena pre vsem dokončanju začetih investicij v preteklih letih. Kljub ten naj bi v občini ustanovili odbor za izgradnjo prizidka k podru nični osnovni šoli v Gotovljah. V tem odboru naj bi bili pre stavniki občine, žalske osnovne šole ter krajevne skupnoj Gotovlje. Obletnica društva obolelih za MS Društvo obolelih za multiplo sklerozo praznuje let 20. obletnico delovanja. Praznovanje je bilo v soboto zveč v zdravilišču Laško. Na srečanju so bili prisotni predstavniki slovenskega društi obolelih za multiplo sklerozo ter zdravniki in specialisti s tej področja. Predsednica Društva celjske regije Ida Brečko skri da poteka delo društva nemoteno. V okvir dela v društvu oboi lih za multiplo sklerozo sodijo obiski nepokretnih članot 1 domu in pomoč pri raznih opravilih, sicer pa je pri tem delu ze dejaven tudi Karitas. Društvo že nekaj časa išče lastne prostore, vendar jim jih ( sedaj še ni uspelo dobiti. Zaenkrat društvo gostuje v celjsk^: Zdravstvenem domu - v prostorih Patronažne službe. Misli in srcu prosto pot Na osnovni šoli Peter Šprajc Jur v Žalcu bodo sredi ma pripravili javno prireditev, na kateri se bodo obiskovalce učenci predstavili z lastnim izborom programa. Minuli petek preko 300 nastopajočih predstavilo kar 130 različnih točk, m( katerimi je morala komisija v sestavi učiteljev in učencev izl rati tiste, ki bodo nastopili na majski javni prireditvi. Projekti na žalski šoli poimenovali Misli in srcu prosto pot, pod te naslovom pa bo jeseni na žalski šoli tudi tradicionalni Biena otroške grafike. 1 O izobraževanju odraslih Zveza Ljudskih univerz Slo- venije pripravlja v sodelova- nju z Ministrstvom za šolstvo in šport v sredo, 5. maja, v pro- storih celjske Ljudske univer- ze območni posvet o izobraže- vanju odraslih. Na razgovor o problematiki, novostih ter možnostih za izo- braževanje odraslih so vablje- ni predstavniki vseh Ljudskih univerz in izvršnih svetov ob- čin celjskega območja. Trenut- no so v Sloveniji v pripravi nekatere sistemske in norma- tivne podlage za trdnejše te- melje nadaljnjega razvoja izo- braževalnih možnosti za odra- sle - novosti, izmenjava izku- šenj ter dogovor o prihodnjih usmeritvah izobraževanja za odrasle pa so tudi osrednje te- me sredinega posveta. _______„ , .. . ]S Zeleni Jurij, znanilec pomladi je čisto zares prinesel zeleni dar. Ponekod, kjer so obudili staro ljudsko izročilo, kot v Šentjurju in Laškem, na primer, so se mu oddolžili z darovi (jajci, kruhom, slanino, vinom). V Laškem je bil sprevod obogaten s pisanimi pastirskimi oblačili, okičenimi s svežim cvetjem in piščalmi mladih Laščanov. Za srečo so mimoidočim ponudili sveže cvetje. Foto: EDI MASNEC Zgornji Irg je oživel ¥ Šentjurju so jurjevali Pretekli konec tedna je bil Šentjur v znamenju tradici- onalne prireditve Jurjevanje. Letošnja prireditev je trajala kar štiri dni, poleg številnih obiskovalcev pa so bili zado- voljni tudi turistični strokov- njaki. Za začetek, v četrtek zvečer, so v domači župnijski cerkvi pripravili odlično obiskani koncert rojakinje svetovnega slovesa, sopranistke Ane Pu- sar-Jerič. Petkova osrednja prireditev je bila v znamenju Jurjeve povorke s konjskimi zapravljivčki, pomladnega Ju- rija pa je spremljala kulturna skupina iz Pletovarij. Na pri- reditvenem prostoru so posta- vili stojnice, pri tem pa so veli- ko pozornosti vzbujali izdelki društva kmetic. Te so si prido- bile sloves že pred kratkim, na ptujski republiški ra2:stavi, kjer so dosegle vrsto odličnih uvrstitev. V petek pa so veliko zanimanja vzbudile tudi raz- stave izdelkov dijakov domače kmetijske šole, vrtca ter turi- stičnega društva šentjurske osnovne šole, s turistično predstavitvijo mesta. Omenje- ni krožek se je pred dnevi uvr- stil na 5. mesto v državi. Sobota je bila v znamenju Jurjevega sejma, kjer so pred- stavili obrt in podjetništvo, v gasilskeijri domu pa je celjsko društvo predstavilo svoje mač- je lepotice. Največ pozornosti pa je vzbudila večerna, občin- ska revija osmih pevskih zbo- rov. Živahna je bila tudi nede- lja, ko je na Zgornjem trgu igrala šentjurska godba na pi- hala, plesale pa folklorne sku- pine. BRANE JERANKO Ob obletnici Prejšnjo sredo, 21. aprila, je bila v športni dvorani Srednje šole Borisa Kidriča v Celju akademija ob 110. letnici poklicnega šolstva v Celju. Praznovanje so na šoli povezali z zaključkom vsakoletnih interesnih dejavnosti. Sicer pa so dopoldan na šoli potekale različne kulturne dejavnosti, ki so jih zaključili s kulturnim programom ter modno revijo, ki so jo pripravili in izvedli učenci šole. Na Stari vrh in Komen Planinsko društvo Zlatarne Celje organizira 8. maja pohod na Blegoš, Koprivnik, Mladi vrh in Stari vrh. Odhod bo ob 6. uri s posebnim avtobusom s parkirišča na Glaziji. V nedeljo, 16. maja pa organizirajo pohod na Komen ter planinski pohod Rastke-Bolnica Celje do Travnika. Odhod bo ob 6.30 s tKJsebnim avtobusom s parkirišča na Glaziji. M. M. Uspel prvi živinski sejem Hmezadova kmetijska zadruga Tmava-Gomilsko je minulo soboto pripravila v Trnavi pr^ živinski sejem za pujske, prašiče, plemenske svinje, zajce, kokoši, teleta ter za druge živali kmetijske pridelke. Organizator je s prvim sejmom zadovoljen, čeprav izbira živine ni bila pf velika, največ je bilo pujskov in telet. Sejem bo odslej vsako drugo soboto od 8. do 12. ^ pričakujejo pa, da bo ponudba že na naslednjem bolj pestra. T. TAVC^ Št.17 - 29. april 1993 1 Letuška jama vabi Jamarji ob 1. maju odpirajo novo jamo Letuš je bil dolgo zaspan kraj, v katerem se je dogajalo malo zanimivega. Sedaj se mejašu med Zgornjo in Spodnjo Savinj- sko dolino obetajo novi časi, saj so jamarji skoraj v centru kraja odkrili pravo kraško lepotico, ki bo od l.maja na ogled tudi obi- skovalcem. Letuška jama, kot so jamarji iz letuškega kluba Bakla poime- novali veliko jamo na kraškem osamelcu, še ni do konca razi- skana. »Jamo smo pred tremi leti odkrili čisto slučajno, ker je tu ob nalivili izviral studenec,« je pripovedoval predsednik JK Ba- kla Igor Jelen. »Na tem območju je bil tektonski prelom, v razpo- ki pa je na kraškem osamelcu nastala jama. Koliko je stara, še ne moremo točno reči. Včasih se mi zdi, kot da je bila pred davni- mi leti druga jama. Površina se nanu-eč od vhoda niža, \a)da teče praktično v hrib. V vodnem sifo- nu teče voda nazaj v globino. Ob velikih nalivih sifon ne more sprejeti vse vode, ki nato teče po vsej jami in izbruhne na površje. Letuška jama je na tleh bolj bo- gato zasigana kot na stropu.« Krst v Putiicovem imenu Doslej so letuški jamarji razi- skali 150 metrov podzemnih slcrivnosti, sedaj pa so naleteli na vodni sifon, kjer bodo za po- moč potrebovali potapljača. Ja- mo bodo za obiskovalce prvič odprli za prvomajske praznike. Do takrat bodo v jami pripravili vso potrebno razsvetljavo, pri- pravili označeno pot do letuške jame, ki bo vse pozdravila s svo- jimi čari. »Jama je resnično bo- gato zasigana, polna je stalagni- tov in stalaktitov različnih veli- kosti ter nenavadnih oblik. V ja- mi je tudi veliko zaves in ste- brov, ki skupaj tvorijo različne podobe,«, je navdušeno pripove- doval Jelen. »Naš hobi zahteva poznavanje kanmin, vsi smo usposobljeni za plezanje v globino. V klubu ima- mo tri republiške reševalce, re- gijski vodja reševalne jamarske službe je tudi Letušan, vsi člani kluba pa imamo ustrezne iz- pite.« Letuški jamarji niso aktivni le v domačem kraju, poleti je na primer na Korošici 15 članov kluba v treh dneh našlo 15 novih brezen. »Naš šport je zelo napo- ren, nemalokrat ga primerjamo z alpinizmom. V breznu je mrzlo, notri ostajamo po 40 ur pri mi- nus stopinjah Celzija, obdaja nas nenehna tema. Jamarji moramo imeti ogromno kondicije, po- trebna sta vsakodnevni trening in znanje, da zdržiš vse napore. Za pravo delo porabimo ogrom- ne vsote denarja. Jamarska oprema je zelo draga, tudi razne akcije niso poceni. Včasih nam je kar hudo, saj poleg prostega časa žrtvujemo tudi lastna sredstva. Kljub temu je med mladimi, vsaj v našem kraju, vse več zanima- nja. Trenutno nas je približno 30 aktivnih jamarjev. Dostikrat opravljamo jamarski krst, to po- meni da novinca v jami krstimo v imenu jamskega duha Putika. Seveda za največji uspeh pri de- lu štejemo odkritje in dokončno ureditev Letuške jame,« je pri- povedoval Igor Jelen. Letušica lama živi Letuški jamarji na svojem ob- močju oditrivajo .še nove skriv- nosti narave. Ugotovili so že, da je v bližini še ena kraška lepoti- ca, sčasoma bodo skušali še ugo- toviti, ali sta obe medsebojno povezani. »Še sreča, da nas lju- dje v Letušu dobro sprejemajo. Zaenkrat nimamo nikakršnih te- žav, radi nam priskočijo na po- moč, čeprav je bilo na začetku dostikrat slišati, da samo lezemo po luknjah.« Obiskovalcem bodo v soboto, nedeljo in tudi kasneje za poku- šino pokazali prvih 50 metrov poti, vhodni del in še dve drugi dvorani. Tu je pot tudi najbolj varna in ravna, obiskovalci pa se bodo vračali nazaj po isti poti. »Čeprav v tem sušnem obdobju skozi jamo ne teče potok, jama živi. Ce ne bi bilo tako, bi se kapniki začeli sušiti in bi sčaso- ma odmrli. Trenutno nas najbolj skrbi, kako bi popolnoma zašči- tili jamo. Obstaja nevarnost ne- povabljenih obiskovalcev, pred- vsem se bojimo takšnih, ki bi kapnike odnašali domov. Storili bomo vse, da bomo zaščitili Le- tuško jamo, in jo neokrnjeno pri- kazali obiskovalcem«, je zaklju- čil Igor Jelen v imenu jamarskih kolegov. URŠKA SELIŠNIK lovo gasilsko vozilo Gasilsko društvo Žalec, ki letos slavi 113-letnico obstoja, je v petek na krajši slovesnosti redalo v uporabo novo orodno vozilo Citroen C-25. Kot je povedal na slovesnosti predsednik GD alec Drago Božič so večji del sredstev zbrali sami gasilci z raznimi akcijami, del je prispevala S Žalec ter podjetji Emteks in Juteks Žalec. Novo vozilo je blagoslovil tudi žalski župnik Viktor rh. Na sliki: Predsednik GD Žalec Drago Božič predaja ključe poveljniku društva Alešu ilenšku. T. TAVČAR^ Kaj je reinkarnacija? od vekomaj so človeka be- ila vprašanja o tem, kaj se [riva za smrtjo. Svoje minlji- i življenje si je skušal osmi- iti z raznimi predstavami in luki o posmrtnem. Težko se pač sprijazniti z lastno umr- vostjo. Najbolj razširjeni so islednji trije nauki; V krščanstvu je doma nauk •edeksistence, po katerem jša obstaja že pred rojstvom se utelesi na zemlji samo ikrat. Glede na njena dejanja nato čaka primerna sodba, aslednji je nauk o seljenju iš. Duša umrlega se ponovno elesi, vendar glede na deja- nja iz preteklega življenja lah- ko v človeškem telesu, rastlini ali živali. Vse bolj razširjen pa postaja nauk o reinkarnaciji ali ponovnem utelešanju, ki je doma predvsem na Vzhodu. Po njem se pokojnikova duša po nekem vmesnem obdobju po- novno utelesi (inkarnira) v človeškem telesu. Mnogi me- nijo, da je to prepričanje v skladu z evolucijo: s člove- kom, ki je korak naprej od ži- vali, se evolucija ne konča, marveč se nadaljuje na višji, duhovni ravni. Fizični svet, v katerem živimo, je samo okolje, kjer si duša nabira iz- kušnje, odplačuje svoje dolgo- ve, se uči in iz življenja v živ- ljenje duhovno zori in napre- duje proti dovršenosti. Kakor koli že, če si želite razčistiti pojme v zvezi z rein- karnacijo, si vzemite čas in se udeležite predavanja z naslo- vom Samsara-kolo življenja, ki bo na jasen način spregovo- rilo o njej, o karmi in še marsi- čem. Predavanje bo v ponede- ljek, 3. maja ob 18.00 v prosto- rih CID, Ul. 29. nov. 14 Celje, organizira pa ga Center za du- hovno kulturo iz Ljubljane. P.Š. i; !lepi živilo aislabše Gospodarska kriza, ugotav- ijo slepi in slabovidni, jih sebno prizadeva. Življenjski mdard slepih občanov je ud najnižjimi, so povedali na mi konferenci Medobčinske jrganizacije slepih in slabo- idnih celjske regije. Tudi fi- anciranje njihovega delova- la je, zaradi spreminjajoče se ikonodaje, oteženo. Na svoji konferenci so meni- , da je med poglavitnimi pro- lemi celjskih slepih pomanj- anje delovnih mest. Mladih, obraženih članov, ki ne naj- ejo dela, je vse več. Nekaj sle- ih je odvisnih izključno od renizkih družbenih pomoči, lepi v regiji, ki pridobivajo igonska sredstva za svoje po- etje Svetloba, bodo skušali D konca leta tam zaposliti i'a člana. Razmeroma zado- Dljni pa so s reševanjem sta- Dvanjske problematike. Tako imeravajo letos tudi delno "enavljati podedovano hišo Ulici 29. novembra, kjer bi fidobili tri samska stano- inja. Za regijsko organizacijo sle- 'h imajo še največ razumeva- la v celjski občini, kjer pokri- tje tajnikovo plačo, v drugih ^činah pa so za njihove proš- 1^gluhi. BRANS; JERANKO Je zaleglo naše opozorilo? Pred nedavnim smo v našem tedniku poročali o tem v kako slabem stanju so avtobusna postajališča v kra- jevni skupnosti Šempeter in Polzela. Tokrat pa lahko objavimo prijetno novico, da so v obeh krajevnih skup- nostih avtobusna postajališča popravili. Sedaj so vzorno urejena, njihova okolica je čista. Seveda je od posameznikov, ki so že doslej uničevali delo in stroške vložene v te objekte odvisno, kako dolgo bodo postajališča takšna kot so. Vsekakor pa bi bilo brezvestnežc, ki na tak način uničujejo našo skupno imovino, potrebno ostro kaznovati. ______^tavCab Propagandni tabor Taborniki Odreda izpod zelenih Dobrovelj iz Letuša so pod vodstvom Mateje Brinovec konec preteklega tedna pripravili tridnevni propagandni taboi- v počastitev 22. aprila, Dneva taborni- kov. Poleg domačih so .se ga udeležili še celjski, griški, mozirski in braslovški taborniki ter go.stje. V bogatih dnevnih programih so udeleženci pripravili številne aktivnosti, gostje pa so mladim nadobudnežem predstavljali posamezne vrste športa. Roman Zupan, lokostrelec s Polzele (na sliki) jim je razlagal skrivnosti lokcstrelstva, letuški jamarji pa so jim govorili o jamarstvu. Tabora se je udeležilo okrog sto tabornikov. X. TAVČAR Nad stroške In konkurenco Na drugem rednem letnem občnem zboru so se minuli četr- tek v Laškem zbrali kooperanti Kmetijske zadruge Laško, da bi, skupaj z vodstvom zadruge, oce- nili lansko poslovno letino in se pogovorili o razvojnih usmeri- tvah in planskih nalogah za leto 1993. Lani je Kmetijska zadruga Laško izpolnila večino načrtov in ustvarila nekaj dobička, četu- di so bili pogoji gospodarjenja, tako za kmete kot za zadrugo, izredno slabi. Stanje v sloven- skem gospodarstvu je namreč neposredno vplivalo tudi na go- spodarjenje v zadrugi, zlasti vse večja konkurenca na trgu, manj- ša kupna moč prebivalstva, sproščen režim uvoza (tudi) me- sa in mesnih ter mlečnih izdel- kov itd. Kljub težavam pa je za- druga uspela svojim članom do- kaj redno plačevati odkupljene količine proizvodov. V razpravi je bilo slišati tudi očitek, da je država za kmeta naredila bore malo, na zadrugo pa so leteli predvsem očitki v zvezi z organi- zacijo pri odkupu goveje živine. Letos bo planske naloge spet težko doseči, je opozoril Karel Krašek, direktor Kmetijske za- druge Laško. Na posameznih po- dročjih jih bo mogoče uresničiti predvsem z zagotavljanjem ka- kovostne proizvodnje, z boljšimi strokovnimi pristopi, zlasti pri pridobivanju novih tržišč, z zmanjševanjem in stalno kon- trolo nad stroški ter s smotrnim izkoriščanjem nekaterih predno- sti sproščenega uvoza. Od planiranih proizvodenj se bodo letos nekoliko zmanjšale proizvodnja amortiziranih ko- koši, pujskov in mlade pitane govedi, več kot lani pa bodo pro- izvedli prašičev, jajc in jarkic. M. AGREŽ Na otvoritvi tehnične trgovine z električnim materialom Life sta bila najbolj zadovoljna lastnika Igor Horvat in Rajko Zupane. Otvoritve so se udeležili tudi predstavniki Merkurja iz Kranja. Celovita ponudba na enem mestu Veliko je različnih prodajaln z raznovrstno ponudbo, toda vseeno je zelo dobrodošla no- vica o novosti na Ljubljanski 68 v Celju. Tam je namreč od prejšnjega tedna odprta pro- dajalna in servis Life, kjer je ponudba resnično pestra in ce- lovita. V sodelovanju z Mer- kurjem iz Kranja (franchising) so na voljo programi proizva- jalcev Black & Decker, Iskre, eleklroelementa Izlake, Ele- tromateriala Lendava, Philip- .sovi in Siemensovi mali gospo- dinjski aparati, zeleni pro- gram Claber in Alko, itd. Pomembno je seveda dej- stvo, da večino teh proizvodov v Lifu tudi servisirajo, tako da lahko pri njih uveljavljate vse vrste reklamacij. Kajpak lah- ko prinesete k njim na popra- vilo tudi električne aparate, ki ste jih kupili dmgje. V Lifu so vam pripravljeni izvesti še ce- lotna elektroinštalacijska dela vključno s projektom. V trgovini Life vas bodo še posebno razveselili s cenami, ki so izjemno ugodne pred- vsem po zaslugi odličnih pogo- jev, ki jih imajo v prodajalni in servisu Life po zaslugi Mer- kurja in Kranja. Trgovina Life , je odprta v.sak delovnik med 8. in 18, uro in ob sobotah med 8. in 12. uro. Še pred obiskom pa jih lahko pokličete po telefonu 27-303. EPP Št.17 - 29. april 1993 113 Poraz ne pride v postev Aleš Leve o neHeUskem finalu rokometnega pokala: D '»Dobri, stari tlerbl^ Celjska Pivovarna Laško proti ljubljanskemu Slovanu! To je bil vedno spopad dveh različnih »ideologij«. Čeprav na oko Ljubljančani niso več, kar so bili, so edini od sloven- skih ekip v zadnjih dveh sezo- nah dvakrat premagali Celja- ne. Pod Golovcem pa so na- zadnje slavili spomladi 1986, v bivši drugi zvezni ligi. Pokalno tekmovanje je Ce- ljanom prineslo doslej največ- je uspehe: trikrat so bili YU finalisti, a so vedno ostali praznih rok. Kar 19-krat so igrali v finalu slovenskega po- kala in le trikrat so izgubili. Prvič so postali prvaki leta 1965 po zmagi nad Slovanom z 19:12 v Tivoliju. V šestih fi- nalih z Ljubljančani so Celjani le enkrat izgubili! »Tradicija bo ostala, vsako presenečenje je izvzeto. Za nas je finale razlog za večjo moti- viranost, s katero pride dobra igra. In ko zaigramo tako kot znamo, nam v slovenskem pro- storu ni enakega. Upam, da to ne zveni preveč prepotentno, vendar nam pokal res ne sme uiti iz rok,« pravi 26-letni Aleš Leve; Slovenjegradčan, ki se vsakodnevno edini od igralcev vozi v Celje na treninge. Lanski finale s Pomurko si zaradi poškodbe gledal s tri- bun. Na čelu s Pungartnikom so soigralci zmagali kar za 13 golov. Se lahko ponovi podob- na zgodba? Mislim, da ne. Slovan je za- gotovo neprimerno močnejši nasprotnik. V finalu pokala Slovan, v polfinalu končnice Slovenj Gradec. Ali je težje igrati proti tvojima bivšima kluboma? Nekako mi je lažje, saj sem bolj motiviran, pa še dobro poznam lastnosti nasprotni- kov, po diugi strani pa tudi oni dobro vedo za moje po- manjkljivosti. Vsekakor rad zaigram pred slovenj egraškim občinstvom, ki se vživi z do- godki na igrišču. Če bi nas celjska »gledališka« publika tako podpirala, bi tudi mi igrali bolje. Kako se počutiš, ko greš v neposredni dvoboj s 15 mi- nut mlajšim bratom Borisom, ki še vedno nastopa za Novo Opremo? Pred tekmo me mučijo po- dobna vprašanja, med njo pa vse skupaj pozabim. V obram- bi ga pač pričakam z željo, da ga zaustavim korektno, brez grobosti. V napadu ga želim preigrati in je zame takrat kot vsak drug nasprotnik v obrambi. Mu daješ kaj možnosti na povratni tekmi, ki bo 8. maja? Ne, tudi takrat bomo s soi- gralci zaigrali zagnano, saj se zavedamo, da lahko ob koncu sezone v dveh, treh tekmah za- pravimo vse, kar smo počasi gradili. Glavno delo smo opra- vili v soboto v Slovenj Gradcu. Poznalo se jim je, da so se »iz- praznili« proti Slovanu. Niso še sicer vrgli puške v koruzo, vendar ne bodo motivirani ta- ko, kot na prvi tekmi. Izgubiti nimajo ničesar, mi pač, zato zna biti kljub vsemu kar zani- mivo. Letošnji mesec marec si boš še posebej zapolnil. 7. si odlo- čil tekmo v Hrpeljah proti Li- tvi, 18. pa ti je Simona rodila sina Gala. Po dežju pride sonce? Poškodba hrbtenice mi je grenila življenje že lansko se- zono. V^del sem, da sem spo- soben več, a ob bolečinah pač ni šlo. Moj igralski razvoj je bil zavrt. Po tekmi z Litvo pa sem bil res zelo srečen, potek tek- me pa je slučajno mene pahnil v ospredje. To ni moja najbolj- ša tekma, pa tudi tista z Jadra- nom v drugem delu lige ne. Največ sem pokazal v nekaj zaporednih tekmah v dresu Slovana v bivši jugoslovanski prvi ligi, ko sem dosegal osem, devet golov na tekmo. Po srečanjih s Slovanom v nedeljo. Novo Opremo drugo soboto in najbrž Jadranom v finalu končnice, boste pivo- varji začeli razmišljati o junij- ski tekmi z Madžarsko. V svo- jem petem nastopu v majici z državnim grbom si nakazal, da boš morda nosilec igre... Morda, vendar bo po moje »glavni« tisti, ki bo v danem trenutku najbolje pripravljen. Tako bo tudi glede konkuren- ce na mestu levega zunanjega napadalca, kjer igram. Naši vzhodni sosedje so nesporni favoriti v naši skupini. Oslab- ljeno Litvo so povsem dotolkli, a vseeno mislim, da je možno presenečenje. Z zmago bi bili bližje drugemu mestu, za kate- rega se bomo borili z Norve- žani. DEAN ŠUSTER Foto: EDI MASNEC Osebna rekorda Kocuvana in Straškove Prvi dan kvalifikacij za Atletski pokal Slovenije (finale bo 22. in 23. maja v Celju) sta na štadionu Kladivarja najboljša do- mača atleta Miro Kocuvan in Renata Strašek dosegla nova osebna rekorda. Kocuvan je v šprintu zmagal v brezvetrju s ča- som 10,99, Straškova pa je disk vrgla natanko 39 me- trov. V odlični formi je tudi Tina Matul, ki je 100 me- trov pretekla v času 12,27, vendar dosežek zaradi pre- močnega vetra v hrbet (3,2 m/s) ne bo priznan kot dr- žavni rekord za mlajše mladinke. Od nedelje so najboljši atleti Kladivarja Cetisa in celotna ekipa mladink, ki bo v drugi po- lovici septembra gostitelj finala EP, na desetdnevnih pripravah v Pulju in Medu- linu. TON^rAMA Nogomet Slovenska liga 26. kolo: Mavrica-Steklar 1:1 (0:0); točko je v zadnjih minutah z golov zagotovil Bevc; Rudar-Mura 0:1 (0:0); Gorica-Publikum 0:0. Vrstni red: Olimpija 37, Mura 36, Maribor 34, Kompas, Ljublja- na, Naklo 31, Koper 28, Studio D 27, Mavrica, Rudar (V), Za- gorje, Publikum 25, Steklar 21, Izola, Gorica 20, Potrošnik 19, Železničar 18, Nafta 15. Ženske - 2. kolo: Škale-Krim 2:2 (1:1). Vrstni red: Vrhnika 4, Krim, Skale 3, Dolič, Polže- vo, Idrija 2, Mengeš, Koper 0. II. Slovenska liga 22. kolo: Dravinja-Korotan 2:2 (1:1); domači so dvakrat zadeli vratnico, strelca pa sta bila Marelja in B.Hrovat iz 11-m; Primorje-Era Šmartno 4:1 (1:0); častni gol je dosegel Marovt. Vrstni red: Jadran 34, Primorje 33, Avtobum 30, Ru- dar (T) 28, Triglav 27, Domža- le 25, Tumišče, Medvode 22, Tabor, D ra vin j a 20, Vevče 19, Era Šmartno 18, Korotan 17, Dravograd 16, Napredek 11, Ilirija 10. III. Slovenska liga 18. kolo: Pobrežje-Hmezad 0:1 (0:0); strelec: Topolovec; Papirničar-Kovinar (M) 0:1 (0:1); domači so po odmoru dvakrat zadeli vratnico. Vrstni red: Bel trans, Impol 27, Kovi- nar 22, Pohorje, Ižakovci, Hmezad 19, Papimičar 18, Slovenj Gradec, Pobrežje 17, Rogašovci, Kungota 15, Alu- minij 14, Rače, Lipa 11. MNZ Celje 13. kolo: Hrastnik-Šentjur 0:2, Odred-Ljubno 1:1, KIV Pet norveških zmag Na mednarodnem tekmova- nju v kofukan stilu karateja so v Žalcu v posameznih katego- rijah zmagali v katah Naeshe- in (Nor) in Nathienova (Fra), v borbah brata Phierpaasen in Johnsnova (vsi Nor) ter ekipi Norveške. Najboljši slovenski uvrstitvi sta četrto in peto me- sto Juga (Mb) in Stisoviča (Pe- trovče)v katah. Vransko-Unior 0:1, Kovinar (Š)-CR Krško 5:0, Svoboda- Rudar (S) 3:0. Vrstni red: Svo- boda 20, Šentjur, Unior 19, Hrastnik 16, Odred 14, Ljubno 12, Kovinar (Š) 11, KIV Vran- sko 9, Rudar (S) 8, CR Krško 2. Roltoinet Slovenska liga Prva polfinalna tekma končnice: Nova Oprema-Pivo- vama Laško 21:22 (9:11); Ce- ljani so vodili že s 16:11, za zmago pa so morali ubraniti zadnji napad. Strelci: Šerbec 7, Pungartnik 5, Jeršič, Leve 3, Šafarič, Franc, Čater, Tomšič 1. Povratna tekma bo 8. maja. Državno prvenstvo Ajdovščina - kadetinje: Ža- lec-Mlinotest 16:9, Žalec- Olimpija 23:15, Žalec-Izola 17:13. Končni vrstni red: Ža- lec 6, Izola 4, Olimpija 2, Mli- notest 0. Najboljša igralka: Sergeja Kline (Žal). Najboljša strelka: Vanja Dolar (Žal) 19. Kegljanje Državno prvenstvo Celje - ženske: 1. Zupane, 2. Šeško, 3. Kardinar, 4. Lesjak ... U. Ledinek, 12. Grobebiik, 14. Tkalčič, 15. Grivič (vse Emo); Rezultati finalne skupi- ne: Zupanc:Lesjak 116:104, Kardinar 92:116, Vargazon 111:96, Šeško 104:102, Urbane 105:90; Šeško:Vargazon 120:94, Urbane 111:101, Kar- dinar 119:116, Lesjak 126:109; Kardinar:Urbanc 115:96, Les- jak 114:116, Vargazon 114.105; Lesjak:Vargazon 109:91, Urbane 112:112; Var- gazon:Urbanc 107:104. Vrstni red finalne skupine: Zupane 8, Šeško, Kardinar 6, Lesjak 5, Vargazon 4, Urbane 1. Squash Slovenska liga 10. kolo - moški: Velenje- Hrast 0:5 (izgubili: Gubenšek, Sivka, Brance, Žgajner, Špe- glič); Point-Velenje 0:5 bb. Končni vrstni red: Fittop 30, Hrast, Squashland 24, Point 16, Vojnik 14, Velenje 12. Ženske: Vojnik-Hrast 2:1 (zmagali: Plajhner, Karlatec, izgubila: Korošec), Point-Ve- lenje 0:3 bb. Končni vrstni red: Squashland, Fittop 28, Hrast 18, Velenje, Vojnik, Po- int 16. Lestvica SQZS Moški: 1. Janežič (Fittop) 185 ... 15. E. Vihar 34, 20. Sahnič 30, 22. Knez 27, 23. Podpečan (vsi Vel) 25, 32. Gi benšek (Voj) 16, 35. Golež 1 37. A. Vihar 12, 39. Sevčnik 1 42. Roš 8, 46. Gradečak {y Vel) 5, 53. Brance, Špegl Gobec (vsi Voj) 3. Ženske: 1. Slabe (Fitto 175 ... 3. Vihar (Vel) 116, I Lunežnik (Voj) 33, 16. Tarri (Vel) 23, 21. Plajhner (Voj) 1 Judo Pokal Golovca Ljubljana - ml. pionirji: l.| Holer (do 42 kg), 2. MilutiiM; vič (50); st. pionirji): 1. Ferj« (50), M. Holer (60), Ceraj (7l 2. Lakner-Bevc (60), 3. A. R kita (60), Tanko (71), 5. K. R kita (55); st.mladinke: 3. Rol man (44), Golob (nad 6] ml.mladinci: 5. Groznik (6( st. mladinci: 1. Košir (6 skupno: I.Ivo Reya. Atletika Celjski keric Tek ob Savinji - moški: : Škobeme 20:23, 2. Mul 20:28, 3. Lah 21:02; veterai 1. Smode (vsi Kovinotehn 23:50, 2. Nunčič (Aero) 25:( 3. Brečko (Komunala) 25:2 ženske: 1. Cokan (PTT) 26:1 2. Škapin (Zdr.dom) 31:14, Markovič (Zdr.cent) 35:21. Nagradni sklad v naslednje kolo v 28. kolu stavnice Golding loto med 99 ku- poni ni bilo nobene pravilne napovedi, zato je celoten nagradni sklad prenesen v naslednje kolo in bo znašal 20 tisoč tolarjev. Pravilna napoved 28. kola: Nova Oprema- Pivovama Laško 2, Rudar-Mura 2, Dravinji Korotan O, Papirničar-Kovinar (M) 2, Hras nik-Šentjur 2. Za sodelovanje v naslednjem kolu bort upoštevali kupone s poštnim žigom .soboti 1. maja, ali če bodo najkasneje do 12. ure odds ni v nabiralnik pri vhodu v našo stavbo. Ni slov: Novi tednik, Trg V.kqftgresa 3a, 63O0 Celje, s pripisom Golding loto. Vaš intervju: Peter Vilfan Majski gost 14. pogovora po želji bralcev Petice bo 36-letni pomočnik trenerja državne košarkarske reprezentance Peter Vilfan, ki je pred nedav- nim končal igralsko kariero. Med predlogi je bilo znova veliko športnih imen: hokeji- sta Tomaž Vnuk in Robert Žo- lek, kegljavki Tanja Gobec in Marika Kardinar, košarkar Jaka Daneu, smučarka Nives Sitar, teniška igralca Boštjan Doberšek in Monika Seleš ter nekdanji športniki; atleta Ro- man Lešek in Stanko Lorger, skakalec Matjaž Debelak ter smučarja Rok Petrovič in Ma- teja Svet. Med bralci, ki so s svojimi vprašanji sodelovali pri na- stanku intervjuja z alpsko smučarko Špelo Pretnar, so dobitniki darilnih bonov (s skupno vrednostjo 6000 tolar- jev): Mihaela Brezovnik iz Mo- zirja, Vlasta Cvikl iz Nove Cerkve in Marjana Hojan iz Velenja. Nagrade bodo dobili po pošti. Št.17 - 29. april 1993 (3 Živahen košarkarski vrh Cf^H kanditiatl za košarkarsko EP ostajalo Nerat, Germova in Ijuršetova - Na pomolu najbolj zanimivi klubski prestopi selektorja košarkarskih re- jezentanc Janez Dr\'arič in frgcj Ravnikar sta zožila se- gania kandidatov za evrop- ^0 prvenstvo na 16 imen. Pri- jav se bodo udeležili tudi [jtja Nerat (Comet), Barbara jerm in Simona Jurše (obe ozmetika Afrodita), poleg fprezentanc pa je bila v torek Jivoliju na Dnevu slovenske pšarka v ospredju tudi klub- la problematika. V 1. kolu državnega prven- va 1993/94 bodo igrali: Slo- in Polzela, Helios - Tinex, )gaška - Triglav in Comet Jezica, prestopni rok pa bo 15. do 30. maja in že zdaj buri duhove. V Tivoliju so kro- žile številne zgodbe o zame- njavi klubov, ki so v večini primerov prišle iz najbolj za- nesljivih virov. Polzela se s Petranovičem dogovarja za podpis štiriletne pogodbe, njihov najboljši ko- šarkar pa ima ponudbe Kopra, Maribora, Slovana in iz Špa- nije. Moštvo Rogaške bo sko- raj gotovo ostalo brez Sušina, ki bo okrepil drugoligaša Pi- vovarno Laško, vendar bodo zadržali Novakoviča. Celjan Starovasnik se je s Polzelo že dogovoril o vseh podrobno- stih, a do podpisa pogodbe ni prišlo in zdaj je najbližji Mi- klavžu. Najbolj spretno je slovenski košarkarski vrh izkoristilo vodstvo Cometa. V sodelova- nju s KZS so na vnaprej pri- pravljenem srečanju novinarje seznanili s potekom kvalifika- cij za žensko EP (od 14. do 16. maja) in v nadaljevanju še s klubskimi načrti. Novi trener je Vili Klančnik (že tri sezone v SKL), z Golcem je podaljša- na pogodba, v načrtu pa je tu- di prihod kvalitetnega tujca. Poleg Jezice je Comet edini klub, ki ima med najboljšimi moško in žensko ekipo. Sled- nje sta okrepili povratnica Mojca Šporar in Celjanka Bar- bara Polutnik (na sliki z žogo). ZELJKO ZULE Foto: EDO EINSPIELER Celje najbolj oddaljeno S prologom se bo v pone- deljek v Novem mestu za- čela kolesarska dirka Po Sloveniji (992 km), med sedmimi etapami pa bo najdaljša (192 km) že kar torkova od Novega mesta do Celja. Udeležence največje ko- lesarske prireditve pri nas bo pot vodila skozi Senovo, Podsredo, Bistrico ob Sotli, Kozje, Imeno, Pečico, Loče, Slovenske Konjice, Vojnik, Ljubečno, Proseniško, Šentjur in Štore, cilj pa bo na Ljubljanski cesti v Ce- lju. Med nastopajočimi bo- do tudi trije celjski kole- sarji: za Slovenijo B bo vo- zil Brane Ugrenovič, za se- lekcijo pokroviteljev dirke Iztok Melanšek (v nedeljo je zmagal v Krapini), za tretjega pa se bo vodstvo reprezentance odločilo med Tekavcem (tretji v Krapini), Majdetom in Poljanškom. Elektra Šoštanj Pred dvema letoma so se košarkarji Elektre iz Šo- štanja preselili v Velenje, po letošnjem polomu in iz- padu med drugoligaše pa se ustanavlja Košarkarski klub Elektra Šoštanj, ki z Elektro nima nič skup- nega. Okoli bodočega kluba se zbirajo košarkarji in stro- kovnjaki, ki so bili v zad- njih sezonah pri Elektri »odpisani«: Mlinšek, Pašič, Pečovnik, trener Bukovič in ideolog šoštanjske ko- šarke Matjaž Natek. Ponovitev zgodbe Iz leta 64? Studio D-Publikum in Ljubljana-Olimpija sta para sredinega (5. maja) polfinala slovenskega nogometnega po- kala, upoštevaje zadnje prven- stvene rezultate pa sta favori- zirani obe gostujoči ekipi. Celjani so neporaženi že od 21. marca, ko so gostovali pri Muri (0:3) in odtlej so nanizali sedem zaporednih uspehov. S pokalnim tekmovanjem je povezan tudi njihov največji uspeh, ko je leta 1964 tedanji Kladivar za Bežigradom pre- magal Olimpijo s 3:2, v tekmi za vstop v osmino-finala YU pokala pa je Celjane izločil Novi Sad. Celjski in novomeški nogo- metaši so doslej odigrali le tri prvenstvene tekme, bilanca pa je na strani Dolenjcev. V sezo- ni 1990/91 so v Novem mestu zmagali domači s 3:2, na Skal- ni kleti pa je bilo v zadnjem kolu z golom Bevca 1:0, kar je pomenilo izpad tedanjega Ela- na. Minulo jesen so v Celju v snežnem metežu najtesneje zmagali gostje, strelec edinega gola pa je bil Kosič. Teden dni pred polfinalno tekmo so napovedi skoraj ne- mogoče, saj Celjane v nedeljo čaka Potrošnik (zaradi roko- metnega finala pokala v Go- lovcu se bo tekma začela že ob 15.15 uri), za obe ekipi pa je pokal edini izhod v Evropo. Zanesljivo je samo, da bodo oboji igrali z vsemi najboljšimi in brez odvečnega tveganja, pri morebitnem neodločenem izidu pa so takoj na vrsti 11- metrovke. Vratarja Mohor (Studio D) in Koželj (Publi- kum) sta v letošnji sezoni pri strelih z bele točke izenačena: Novomeščan je od šestih stre- lov dobil le dva gola, celjska enica pa od treh enega. z7® Splošna banka Celje d.d. Upokojenka, upokojenec! Ali tudi vas spravlja v slabo voljo gneča v banki na dan izplačila pokojnin? Kako naj banka pripomore, da bi za opravljanje bančnih poslov porabili čim manj časa? Prosimo vas, da pridete v banko med mesecem. V kolikor ne potrebujete nujno denarja na sam dan izplačila, boste druge dneve v mesecu dvig denarja ali druge bančne posle opravili brez zamudnega čakanja. Kaj pa je z nakazanim denarjem, ki ga ne vpišem v hranilno knjižico ali ga ne dvignem? In kaj je z obrestmi? Nakazilo se knjiži neodvisno od dejanskega vpisa v hranilno knjižico, torej od samega dneva nakazila. Enako velja za obresti. Te tečejo od dneva nakazila in se tako tudi pripisujejo. Ali ni potrebno, da pridem isti dan po denar? Seveda ne. Če ga ne potrebujete še isti dan, pridite kasneje. Denar se bo obrestoval, na voljo pa vam je vedno, ko ga potrebujete. Ostale dni med mesecem ni gneče, bančni referent se bo lahko posvetil samo vašim željam in zahtevam. Tudi vi boste bolj neobremenjeni, če za vami ne bo vrsta čakajočih, saj bosta imela več časa tako vi, kot bančni referent. Vsem, ki prejemate pokojnino na hranilno knjižico, predlagamo, da si odprete tekoči račun. S čeki lahko poslujete vedno in povsod. P. S. Veselimo se vašega obiska v banki. Povprašajte tudi za dodatne storitve, ki vam jih nudi banka: bankomat, plačilna kartica ACTIVA, trajnik, sef, nasvet v zvezi z varčevanjem, vrednostni papirji... Šp^lRTNI KOLEDAR Obeta, 1,5._ (ogoinet Žalec: Hmezad-Beltrans, adeče: Papirničar-Slovenj Iradec (19. kolo III. SNL, obe 6.30); Šentjur: Šentjur-Svo- oda, Senovo: Rudar-Kovtnar, jško: CR Krško-KIV Vran- 10, Zreče: Unior-Odred, jubno: Ljubno-Hrastnik 14. kolo MNZ Celje, vse 17). ledelja, 2.5, egijanfe Celje: Slovenija-Hrvaška nladinci in mladinke, od 0.3O ure). ttogomet j! Celje: Publikum-Potrošnik i 5 15), Velenje: Rudar-Nafta, ogaška Slatina: Steklar- jubljana (27. kolo SNL); martno ob Paki: Era Šmart- o-Tabor, Ljubljana: Ilirija- Iravinja (24. kolo II. SNL, vse 6.30). lokomel Celje: Pivovarna Laško-Slo- an (finale pokala, 18). orek, 4,5._ (olesarstvo Celje: cilj 1. etape dirke Po loveniji (cilj okoli 17. ure na ljubljanski cesti). sreda, 5.5,_ Nogomet Novo mesto: Studio D-Pu- ilikum (polfinale pokala. Št.17 - 29. april 1993 1^ • Gospa iz Rimljanke je v sredo, 21. aprila popoldne sporočila, da se pred loka- lom Miami nahaja skupina pijanih mladoletnikov, ki tam razgrajajo. Policisti so res tam našli šopek pomla- danskega cvetja: Karmen, Jelko in Petra, ki so se v Miamiju napili. Pred sod- nika za prekrške bo morala tudi Miamijeva natakarica, ki je mladoletno trojico za- livala z alkoholnim cve- talom. • Gospa iz Škapinove uli- ce je za red. V sredo, 21. aprila popoldne je poli- cistom sporočila, da bi se tamkajšnji luna park moral že skidati, ker mu je pote- klo dovoljenje, pa se ringl- špili še vedno veselo vrtijo. Zaskrbljena občanka očit- no ni vedela, da ima luna park podaljšano dovoljenje do 3. maja. • V sredo ponoči je pokli- cala tudi prestrašena Ga- brijela iz Celja. Povedala je, da je ogrožena, ker jih lastni sin vdira v njeno sta- novanje. Ker je mama Jel- ka očitno jezna na svojega sina, ga to noč ni spustila k sebi, policisti pa so oceni- li, da z javnim redom in mirom ni bilo nič narobe. Narobe je vse ostalo. • Drago iz Kompol je pri- šel minuli četrtek popoldne na obisk k Dragici v Celje, pa se je tam zelo grdo ob- našal. Namesto, da bi ji prinesel rožo, je bil sam ta- ko zelo v rožcah, da je pri- čel od cvetne omame raz- grajati. Policisti ga bodo poslali k sodniku za pre- krške. • Istega četrtka je na poli- cijsko postajo poklical tudi hišnik Mile. Sosedje so se namreč obrnili nanj, ker niso mogli več prenašati vpitja svoje sosede Dragi- ce. Ko so prišli možje po- stave, so ugotovili, da je Dragica alkoholno podžga- na, hišnik Mile pa je od vsega hudega že zaspal. • V petek zvečer je bila za- skrbljena tudi gospa, ki je sporočila, da njen sosed pretepa svojo triinosemde- set let staro mater. Gospa je v svojem strahu očitno malce pretiravala. Sin ni pretepal svoje matere, je pa bilo res veliko vpitja, zara- di česar bo moral gospod sin k sodniku za prekrške. • Občanka iz Ulice fran- kolovskih žrtev je v soboto opolnoči poklicala zato, ker ni mogla spati. Njen so- sed B. naj bi se že dve uri drogiral z glasno muziko. Ko so ga policisti prišli uti- šat, je bila v bloku že bla- žena tišina. • V nedeljo zarana je po- klicala Alenka iz Pucove ulice. Povedala je, da se pred njenimi vrati nahaja neznan pijan moški. Toma- ža so policisti res našli na tleh, alkohol pa ga je tako močno'vrgel, da je imel po- škodovano glavo. Odpeljal ga je rešilec. M. A. Tudi v laški občini vse več nasilla Zaskrbljuioče so organizirane skupine miadoieinikov Kršitve javnega reda in miru so tudi v občini Laško vse pogostejše. Tako je število prekrškov, ki so jih obravnava- li laški policisti v letu 1992 (v primer- javi s prejšnjim letom) poraslo za sko- raj 40 odstotkov. Najpogostejše krši- tve javnega reda in miru so prepiri in vpitje na javnih mestih, drzno obnaša- nje, pijančevanje, ogrožanje varnosti v zasebnih prostorih in točenje alko- holnih pijač vinjenim osebam. V pre- cejšnjem porastu so tudi prekrški po Zakonu o orožju in po Zakonu o goz- dovih. Največ prekrškov je bilo v minulem letu storjenih v nočnem času, na jav- nih mestih kot so trgi, gostilne, zaseb- na stanovanja ter na javnih shodih in prireditvah. Po starosti so med kršite- lji v večini tisti, ki so stari nad 30 let, sledijo pa jim tisti, ki so stari od 22 do 25 let, razmeroma močno pa so zasto- pani mlajši ljudje v starosti od 18 do 21 let J;er mladoletniki. Med mladolet- nimi kršitelji so laški policisti v letu 1991 obravnavali tri kršitelje, lani pa kar 32. Porast kršitev po Zakonu o javnem redu in miru je med mlado- letniki največji, skrbi pa zlasti dejstvo da so mladoletne osebe in celo otroci pri teh dejanjih oziroma kršitvah vse bolj agresivni in brutalni. Policisti ugotavljajo, da se mladi organizirajo v prave tolpe in pri tem opozarjajo, da se bodo v to problematiko morale ak- tivneje vključiti tudi šole, vrtci, social- no skrbstvo in drugi. Po Zakonu o proizvodnji in prometu mamil so laški policisti v letu 1992 podali le en predlog sodniku za prekr- ške, ocenjujejo pa, da sta proizvodnja in promet z mamili ter tudi njihovo uživanje v občini Laško prikrite aktiv- nosti in da je zlasti uživanje mamil med mladino veliko bolj pogost pojav kot je o tem javnost uradno obveščena. Zato bi kazalo prav tej problematiki v bodoče posvečati mnogo več pozor- nosti. M. AGREŽ mini KRIMIGI Iz Maribora v Šentjur Na enem od parkirišč v Šent- jurju so šentjurski policisti v ne- deljo dopoldne našli osebni avto mercedes 200 D, z reg. št. PU 122-CH, ki je bil prejšnjo noč ukraden v Mariboru. Storilec, ki se je vozilu sicer odpovedal, je iz njegove notranjosti odnesel oko- li 200 tisoč avstrijskih šilingov ter nekaj nemških mark in hrva- ških dinarjev. Vozilo je bilo vr- njeno ošA)dovancu. Lotil se je policista Do kaznivega dejanja poskusa preprečitve uradnega dejanja je prišlo v sredo, 21. aprila v Šent- jurju. Pred policijsko postajo v Šentjurju je 33-letni Martin H. iz Laške vasi fizično napadel ob- čana Antona V., ker ga je le-ta pred tem opozoril na cestno pro- metni prekršek. Policist, ki je to videl, je takoj ukrepal, vendar pa se je Martin hotel lotiti tudi nje- ga, kar mu ni uspelo, saj ga je policist s strokovnim prijemom obvladal in odpeljal v prostore policijske postaje. Razgretemu Martinu pa to še ni bilo dovolj. V čakalnici je policista še enkrat napadel, a tudi tokrat neuspeš- no. Zoper storilca so sestavili kazensko ovadbo in ga pridržali do streznitve. Sicer pa se Martin takšnih navad očitno ne zmore odvaditi. Znano je namreč, da se je pred kratkim hotel z nožem lotiti tudi žalskih policistov. Sprta pikadarja Na regionalni cesti v Rogatcu je prišlo v ponedeljek, IG.aprUa zvečer, do fizičnega obračuna med dvema moškima, vse skupaj pa se je končalo tako, da je moral eden izmed njiju v bolnišnico. Dubravko S. (36) iz Rogatca in neznani moški sta tega večera v lokalu Magnolija v Rogatcu igrala pikado. Pri igri sta se spo- rekla, potem pa je Dubravko od- šel iz lokala, neznanec pa za njim. Ko ga je dohitel, se ga je fizično lotil s pestmi, ga zbil na tla in ga obrcal. Dubravko Š. je pri tem utrpel hude telesne po- škodbe; zlom leve noge, po vsem telesu pa je imel odrgnine. M. A. UNZ Celje pod novim vodstvom Od 16. aprila dalje je naloge v.d. načelnika Uprave za notranje zadeve prevzel Boris Ostruh, dotedanji preisko- valni sodnik Temeljnega sodišča Celje, pred tem pa namestnik temeljnega javnega tožilca TJT Celje. Do zamenjave v vrhu UNZ Celje je prišlo potem, ko je odšel Stane Soršak v zasluženi pokoj. M. A. Našli 14 granat V kupu zemlje, ki so jo pred pol leta iz nekega gradbišča v Sloven- ski Bistrici pripeljali Henriku Knezu v Tepanje, so v ponedeljek, 19. aprila, našli dvanajst granat, ki datirajo iz časa druge svetovne vojne. Naslednji dan so zemljo še enkrat temeljito pregledali z detektorjem in našli še dve granati. Za strokovno uničenje je poskrbel pirotehnik celjske poklicne gasilske brigade. Pogin postrvi V nedeljo popoldne so dežurnega policista PP Slovenske Konjice obvestili, da je prišlo do pogina rib v potoku Lubnica v Loški gori. Komisija, ki si je ogledala kraj pogina je ugotovila, da ni šlo za pogin zaradi onesnaženja vode, ampak je to dejanje povzročil brezvestni ribič, ki je »lovil« z eksplozivom. Poginilo je okoli 130 rib, velikosti od pet do dvajset centimetrov, večinoma potočnih postrvi. V posteljo s cigareto Ko se je Albert K. iz Kokarij v sredo, 21. aprila zvečer vrnil domov, se je v kuhinji ulegel na divan in se pokril z odejo. K počitku je legel s cigareto v roki in od utrujenosti zaspal. Čez približno polj ure se je zbudil, ko se je že vnela posteljnina. V hipu je bil buden in| ogenj sam pogasil z vodo. ! Čulk toži: žalitev in škoda Nekdanji direktor Mle- karne Arja vas Andrej Čullt je vložil zasebno tožbo zo- per dopisnika Dela Mirana Korena in novinarko Nove- ga tednika Marjelo Agrež. Obtožuje ju neobjektivno- sti in žalitev v člankih, ki sta ju po lastni izjavi napi- sala po podatkih, ki so bili ustno posredovani na ti- skovni konferenci Uprave za notranje zadeve Celje. Na petkovem naroku na celjskem Temeljnem sodiš- ču je Čulkov odvetnik Ma- tija Rožič povedal, da so že- izračunali škodo, ki naj bi jo zaradi takšnega pisanja utrpela tožeča stranka, ni^ pa jasno ali bo vložen tudi odškodninski zahtevek. < Miran Koren je povedal, da i je uredništvo Dela omogo-l čilo objavo odgovora go- spoda Culka na sporni čla-' nek. S tem je bilo po mne-i nju uredništva Čulkovim^ zahtevam ugodeno. Marje-j la Agrež je povedala, da jej gospod Rožič enkrat kon-, taktiral z njo, in da je bila j pripravljena sestati se z go^i spodom Čulkom, da bi dej-| stva pojasnil še s svoje j strani, vendar do nadalj-, njih kontaktov ni prišlo. Dodala je še, da si ne želi poravnave pač pa naj se za- deva razčisti v nadaljeva-- nju postopka. Tudi Čulk in^ njegov zagovornik sta, vztrajala pri tem, da se raz-' piše glavna obravnava.' Sodnik Milko Škoberne je to tudi odredil. ' NK DELO v središču d o g a j a n PROMETNE NflGODE Zadel kolesarko Na regionalni cesti v Preboldu se je v sredo, 21. aprila popoldne pripetila nezgoda, v kateri je bi- la ena oseba hudo telesno poško- dovana. Viktorija Borinc (43) iz Žalca je vozila kolo iz smeri blokovne- ga naselja proti regionalni cesti. V križišču je zapeljala na pred- nostno cesto v trenutku, ko je iz smeri Latkove vasi pripeljal voz- nik osebnega avtomobila, 45-let- ni Karol Kolenc iz Latkove vasi. Voznik je kolesarko zadel in zbil po vozišču, pri čemer je utrpela hude telesne poškodbe. Smrt pod traktorjem V kraju Tmavče, v križišču re- gionalne ceste Mozirje-Golte in lokalne ceste za smer Rečica ob Savinji, se je v sredo, 21. aprila zvečer pripetila nezgoda, v kate- ri je ena oseba izgubila življenje. Petnajstletni Anton M. iz Ra- degunde je vozil traktor po regi- onalni cesti. V križišču je zavijal v smer proti Rečici, zaradi pre- velike hitrosti pa je traktor zače- lo zanašati, tako da je Anton M. zapeljal v potok, kjer se je vozUo prevrnilo. Med prevračanjem je traktor voznika pokopal pod se- boj. Umrl je na kraju nesreče. Z mopedom v traktor Na lokalni cesti v naselju Do- bovec pri Ponikvi se je v soboto, 24. aprila zvečer, pripetila nez- goda, v kateri je ena oseba utr- pela hude telesne poškodbe, na vozilih pa je škode za okoli 15 tisoč tolarjev. Marjan Marušek (35) iz Bole- tine je vozil kolo z motorjem iz smeri Ponikve proti Lutarjam. Ko je pripeljal v levi nepregledni ovinek, je trčil v nasproti vozeči traktor, ki ga je vozil 40-letni Franc Horvat iz Ostrožnega pri Ponikvi. Pri trčenju je voznik Marušek padel po vozišču in se hudo telesno poškodoval. Zaneslo ga je Na regionalni cesti v Dram- Ijah se je v četrtek, 22. aprila zvečer, pripetila nezgoda, v ka- teri se je ena oseba hudo telesno poškodovala, nastala pa je manj- ša gmotna škoda. Šestnajstletni J. D. iz Svetelke je vozil kolo z motorjem po regi- onalni cesti iz smeri Pletovarij proti Dramljam. Ko je v križišču z lokalno cesto za smer Svetelke zavijal v desno, ga je zaneslo in je padel po vozišču ter se hudo poškodoval. Trčenje v Debru Na magistralni cesti, izven naselja Debro, se je minuli četr- tek dopoldne pripetila prometna nezgoda, v kateri je bila ena ose- ba hudo telesno poškodovana, ena lažje, na vozilih pa je škode za okoli 450 tisoč tolarjev. Roman Strehar (35) iz Pod- kraja je vozil osebni avtomobil iz smeri Tremarij proti Laškem. Vozil je za drugim osebnim avto- mobilom, in ko je pripeljal do konca desnega nepreglednega ovinka, je pred njim vozeči voz- nik začel prehitevati voznico osebnega avtomobila Mileno Kjajnc. Takoj za tem je pričel po nasprotnem voznem pasu prehi- tevati voznico Krajnčevo tudi Roman Strehar. V tem trenutku pa je iz nasprotne smeri pripeljal voznik osebnega avtomobila Martin Starina (56) iz Jagnjeni- ce, tako da sta vozili Streharja in Starine trčili. Martin Starina je v nezgodi utrpel hude telesne poškodbe, v Strehar j evem vozilu pa se je lažje poškodovala 10- letna M. S. iz Podkraja. Trčil v invalidsko vozilo Na Ljubljanski cesti v Celju se je minuli četrtek popoldne pri- petila prometna nezgoda, v kate- ri je bil en udeleženec hudo te- lesno poškodovan, gmotna škoda pa znaša okoli 60 tisoč tolarjev. Stanislav Klančnik (42) iz Ce- lja je vozil osebni avto po Ljub- ljanski cesti iz smeri Gregorčiče- ve ulice proti Čopovi. V bližini hiše na Ljubljanski 23, kjer je po sredini ceste neprekinjena črta, je zavijal v levo čez nasprotni vozni pas in kolesarsko stezo proti dvorišču omenjene hiše. Pri tem je zaprl pot vozniku invalid- skega vozila, 52-letnemu Rudol- fu Vovku iz Celja, ki je po kole- sarski stezi pripeljal iz nasprot- ne smeri. Vozili sta trčili, pri tem pa je Rudolf Vovk utrpel hude telesne poškodbe. V betonsko ograjo Na lokalni cesti v naselju Le- tuš se je v petek, 23. aprila zvečer pripetila nezgoda, v kateri je bi- la ena oseba hudo telesno poško- dovana, na vozilu pa je škode i okoli 10 tisoč tolarjev. Peter Hosner (36) iz Ljubi pri Mozirju je vozil osebni avt( mobil iz smeri Šmartnega ob Pi ki proti Letušu. Ko je pripelji v desni nepregledni ovinek, zapeljal v levo, izven vozišča, i trčil v betonsko ograjo. Hudo ti lesno poškodovan je bil sopo nik, 2 7-letni Miran Konečnik Velikega vrha. Podlegel med prevozom Smrtna prometna nezgoda i je pripetila v soboto, 24. april popoldne na regionalni cesti, h ven naselja Lajše. Stanislav Gmajner (64) iz Š( stanja je vozil osebni avtomob iz smeri Zavodenj proti Šošts nju. Pred blagim levim ovinkoi ga je začelo zanašati, zapeljal j v jarek in trčil v betonski prt pust. Voznik je med prevozoi v bolnišnico poškodbam poi legel. I Nezgoda v Ljubili Na regionalni cesti v krt Ljubija na Mozirskem se je rt nulo soboto zvečer pripetila nel goda, v kateri se je ena osel hudo telesno poškodoval gmotna škoda pa je majhna. Petnajstletni P. A. iz Mozii^ je vozil kolo z motorjem iz sme Soteske proti Mozirju. Ko i v Ljubiji vozil tik ob desnem l< bu vozišča, je zapeljal v jard padel z mopeda in se hudo tele* no poškodoval. Umrla v bolnišnici Za posledicami prometne nef gode, ki se je pripetila 17. april na cesti v Šmartnem v Rožni lini, je 23. aprila v celjski bolnii niči umrla 68-letna Rozalija ^ par iz Celja. Največ uspeha Braslovčam Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Žalec je minuli konec tedna pripravil na avtopoligonu ZŠAM Žalec v Ločici občinsko tekmovanje osnovnih šol občine pod naslo- vom »Kaj veš o prometu«. Nastopilo je sedemdeset učencev iz sedmih osnovnih šol, pomerili pa so se v testiranju na posebnih testnih polah s vprašanji o cestno prometnih predpisih, opremi kolesa in etiki v prometu; ocenjevalni vožnji po prometnih površinah s kolesom ponv in spretnostni vožnji s kolesom na poligonu. V mlajši skupini (5. in 6. razred) je zmagal Matej Čretnik (OŠ Šempeter), v starejši skupini (7. in 8. razred) pa Borut Vodovnik, (OŠ Braslovče), ki se bo tako udeležil državnega prvenstva, ki bo prav tako v Ločici pri Polzel. Tekmovanje si je ogledal tudi predstavnik republiškega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Iztok Juvan in pohvalil organizacijo ter pogoje tekmovanja. T. TAVČAR Št.17 - 29. april 1993 15 Posilstvo, ime ti je Ženska ^^žko pot aokazovanja marsikatera žrtev raje obide__ v šestnajstem letu je bila fanja, ko je prvič ostala sama joma. Pravzaprav si je to moč- po zaželela: zadihati svobodo f desetih dneh, ko bosta njena piama in oče na morju. Prvi- ^at se je zgodilo, da ni hotela i njima na dopust, uspela pa je i izgovorom, da ne sme zamu- diti treningov pred pomemb- nim športnim tekmovanjem. I^ekaj je bilo na tem resnice, še več je bilo laži. Biti sama, brez neprestane kontrole in nešte- tih prepovedi strogih in pre- malo razumevajočih staršev, to je bil takratni cilj Tanje, odličnjakinje v šoli, vzorne športnice, ubogljive, roman- tične in precej plahe najstnice in očetove »punčke«. Desetdnevno prostost je vnovčila že kar prvi dan. Pri- redila je domačo zabavo in na- njo povabila nekaj svojih pri- jateljic in prijateljev. Pa se je zgodilo, da se je na hišnih vra- tih pojavilo tudi nekaj novih in komaj znanih obrazov: par- ček okoli osemnajstih let in dva mladeniča, oba v svetlih smokingih in kravatah. Bila sta prava moška, eden pri dvajsetih in dnagi pri dvaind- vajsetih letih. Eden svetlo in Irugi temnorjavih las. Temno- asec je bil zadržanega, nekam )lahega obnašanja. Takoj ob )rihodu pa je gostiteljici po- mdil steklenico whiskyja. 5 tako razširjeno druščino se e Tanja kmalu sprijaznila in abava se je začela: poslušanje ilošč, vmes televizijska odda- a, ples in nato sprva plaho, »tem pa že kar očitno stiska- nje in mečkanje parčkov. Ti so tačeli protestirati, ker je skromna količina alkohola irehitro pošla. Temnolasec je ,a kratek čas izginil, potem pa J e je spet pojavil in postavil na j fiizo steklenico vina in stekle- lico konjaka. Polnoč je že mi- slila, ko je Tanja opazila, da se le nekaj parčkov neopazno 1 K)skrilo po sobah, temnolasec, d ga je skrivoma opazovala in t njim parkrat zaplesala, pa ji e nenadoma začel tožiti, kako [a stašansko boli glava in je ato potreben krajšega počit- ca in miru. Peljala ga je v zgornje pro- store hiše, kjer je bila njena 'soba. Ponudila mu je svojo po- steljo, legel je in jo prosil, naj I čisto malo ostane z njim. Sedla Je poleg njega, on pa jo je začel božati in ognjevito poljubljati, f^o ji je začel odpirati bluzo, ga je odrinila, on pa je planil to njej, in začel trgati oblačila i nje. Kričala bi, a se ni upala. Saj bi v, sobo priklicala vso listalo druščino. Največja sra- ttiota zanjo bi bila, če bi jo kdo lašel v stanju, v kakršnem je bila. Seveda je v merjenju mo- či zmagal On. Po »zmagi« je "dšel dol po stopnicah, Tanja pa je, vsa nebogljena, izmuče- i>a in osramočena, potegnila okrvavljeno rjuho s postelje, jo skrila in se preoblekla. Ko se |P vrnila k družbi, jo je začel lemnolasec božati, tolažiti in ji govoriti same nežnosti. In teh e bila v tistem trenutku še ka- y potrebna. Zelja po nežnosti ^ bila močnejša od občutka Sfteva. Rekel ji je, da bo na- slednji dan spet prišel, da bo- ^a šla v kino, na ples... Ni ga *ilo ne naslednji in ne kateri "^gi dan. Osem dni je čakala, ?smevala z občutkom krivde I** osramočenosti. Njena prva l^ušnja je postala mora, ki se 1^ v njej razraščala, kot gnila goba. Najhuje je bilo, ko sta se, vsa vesela in spočita, vrnila mamica in oči in objela svojo pridno deklico. Tega, kar se ji je zgodilo, jima ni mogla in ne upala povedati: ne takrat in ne kdaj pozneje. Svojo skrivno bolečino je nosila sama, sama je morala živeti z njo. Takrat ni razmišljala, da je bila grobo posiljena, ampak le o svoji krivdi, o starših, ki jih je pre- varala, in o kazni, ki jo je zara- di tega greha morala plačati. Takoj, ko je Tanja končala srednjo šolo, se je poročila. Njen zakon je bil kratkotrajna razvalina. Mož, ki se mu ni mogla nikoli zaupati, ji je ne- prestano očital spolno hlad- nost. Nekega dne je začel za- hajati k drugi, toplejši ženski. Danes ima Tanja skoraj šti- rideset let. Sama je, in kot je povedala, ni v življenju nikoli občutila, kaj in kakšna sta lju- bezen in spolnost z moškim. Vsak njen takšen poskus se je vselej izjalovil v občutek, da je izkoriščena, ponižana in ope- harjena za nekaj, kar ni nikoli (s)poznala. Kot nevrotična osebnost je že vrsto let užival- ka tablet. Ljubezen med mo- škim in žensko pozna le iz ro- manov, ki jih požira, in iz fil- mov. V majhnem mestu živi, in ko zagleda Njega, vsega zava- ljenega v zloščenem kabriole- tu, skupaj z ženo in kopico otrok, mu ne more povedati, da je on njen posiljevalec, ki ji je pred skoraj četrt stoletja ugrabil srečo in radost postati, uživati in ostati ženska. To je le ena izmed mnogih zgodb, ki bi jih lahko, podob- no kot Tanja, razkrile mnoge ženske, ki so se v življenju sre- čale s posiljevalcem. Večina takšnih in podobnih življenj- skih zgodb ostaja za večno pri- krita, storilci pa za svoja deja- nja nikoli kaznovani. Le redko katera spolno zlorabljena žen- ska se namreč odloči dejanje posilstva prijaviti in s tem zo- per storilca sprožiti preisko- valni in sodni postopek ter na tak način izterjati kazen, ki si jo zasluži. Slovenski Kazenski zakon v svojem 100. členu pra- vi: »Kdor prisili žensko k spol- nemu občevanju tako, da upo- rabi silo ali zagrozi z nepo- srednim napadom na življenje ali telo, se kaznuje z zaporom od enega do desetih let. Če je dejanje izvršeno na grozovit ali na posebno poniževalen način ali če je dejanje izvršilo več oseb zaporedoma, se stori- lec kaznuje z zaporom naj- manj treh let. Poskus je prav tako kazniv.« Kazni za posil- stvo so torej visoke. Zakaj se potem tako redko katera posi- ljena ženska odloči za prijavo tega kaznivega dejanja in ovadbo storilca? Deleži krivile ženska, ki doživi izkušnjo z moškim, ki jo je ali jo je hotel posiliti, bo na ta dogodek ho- tela čim prej pozabiti in ga izriniti iz zavesti. Če se odloči za prijavo dejanja in storilca, se mora zavedati, da bo mora- la s tem dejanjem živeti še lep čas in ga kar nekajkrat podo- živeti. Cas od policijske prija- ve do sojenja in pravnomočne sodbe je v večini primerov raz- meroma zelo dolg in za žrtev boleč. Spolno zlorabljena žen- ska bo morala posilstvo, ki je bilo izvršeno nad njo, dokazo- vati in dokazati. Po storjenih dejanjih posilstva namreč ni veliko materialnih dokazov, razen če ni to dejanje poveza- no s fizičnim nasiljem, ki puš- ča jasno izražene sledi in teles- ne poškodbe. Ce se bo spolno zlorabljena ženska odločila za prijavo, se bo praviloma najprej srečala z dežurnim policistom. Ta, pr- va stopnička njene kalvarije, bo kratka. Dovolj bo, da bo povedala, za kakšno prijavo gre in že jo bo dežurni povezal z enim od delavcev kriminali- stične službe. Pred njim bo morala dejanje opisati od za- četka do konca. Lahko pa si izbere tudi krajšo pot in kri- minalista zahteva po telefonu, ta pa jo bo, če bo tako želela, obiskal na njenem domu ali se z njo srečal kje drugje. Če ima ženska interes, da ostane stro- go anonimna, ji kriminalisti ustrežejo in kolikor se le da ta njen interes zaščitijo. Na osno- vi njenega pričevanja krimi- nalist sestavi kazensko ovad- bo, ki jo nemudoma pošlje Te- meljnemu javnemu tožilstvu. Dovolj je namreč že samo sum, da gre za kaznivo dejanje po členu 100 KZ. Pri spolnih zlo- rabah nad mladoletnimi ose- bami ali otroki, so v kriminali- stični službi celjske UNZ ka- drovsko specializirani. S temi žrtvami se ukvarja posebej usposobljen strokovnjak, pra- viloma ženska. V kriminalistični službi nas opozorijo, da je posilstva ven- darle treba ločevati med sabo. Na eni strani so takšna, kjer je žrtev povsem nedolžna, na drugi pa tista, kjer ženska s svojim vedenjem in dejanji precej »pripomore« k samemu posilstvu. Pri slednjih gre za dokaj pogost model ženskega zapeljevanja, ki moškemu vli- va pogum in slo, ta pa ga nape- lje h končnemu dejanju. Ko se mu takrat ženska upre, je po- navadi že prepozno. Moški, prepričan, da gre zgolj za žen- ske muhe, bo zahteval svoje, tudi s silo, če je treba. Primer: Ženska je vso noč v družbi z moškim, ki jo naj- prej obdari z dragim parfu- mom, jo potem pelje na večerjo in jo končno povabi v svoj av- tomobil. V ključnem trenutku pa se ženska spomni na svojo »krepost«, na moža, ki jo doma čaka, in se mu upre ter spozna, da je bila posiljena. Brez dvo- ma gre tudi v takšnem primeru za kaznivo dejanje posilstva, je pa žrtev sama veliko prispe- vala, da je do tega prišlo..Ves čas se je zavedala, za kaj gre, na neki točki pa se je spomni- la, da je poslednja odločitev vendarle izključno v njeni pri- stojnosti. To tudi je, le da se krivda v postopku sojenja na sodišču potem nekako poraz- deli. So tudi primeri lažnih pri- jav posilstev. Primer: Ženska pride domov s službene zabave v času, ko se že dela dan in ko si je soprog pogrizel že vse nohte. Ker je vsa »ožigosana« od nočnih ljubezenskih kon- taktov, ima pred možem (ki ta znamenja takoj opazi) hitro pri roki primeren izgovor, češ da je bila na poti domov posi- ljena. Če se primer znajde in konča na sodišču, je ponavadi najbolj razočaran soprog. Kaj pa tiste ženske, ki se s posiljevalcem in posilstvom soočijo brez vsakršne sokriv- de? Se je v takšnih primerih bolje upirati ali se je bolje kar prepustiti storilcu? Celjski kriminalisti pravijo: Ne brani- ti se, pomeni že kar nekak pri- stanek, tako za posiljevalca v času dejanja, kot potem za žrtev v postopkih dokazovanja in sojenja. Zato se splača bra- niti, pokazati odločnost, četu- di gre ponavadi za neizenačen boj. Marsikateri storilec bo ženski sicer grozil, ampak sile le ne bo uporabil, če se mu bo uprla. S kričanjem in fizičnim upiranjem ga bo ženska morda le prestrašila. Z upiranjem in zavlačevanjem ženska tudi pridobi na času, da potem sto- rilca lažje opiše in identificira. So pa tudi primeri, res redki, ko si je ženska s samoobrambo celo rešila življenje. Sicer pa je organom pregona dobro poz- nano tisto moško opravičilo, ki je v bistvu tudi njihovo gene- ralno razmišljanje: »Saj se je samo delala fino,, v resnici pa je bila za stvar.« Značilne so tudi takšne izjave storilcev: »Če hočem imeti pravi seks, se mi mora ženska vsaj malo upi- rati.« Sicer pa tudi star alban- ski pregovor pravi, da je žen- ska brez sramu in brez strahu, kakor jed brez soli. Nasilna, skupinska dejanja Na Temeljnem javnem tožil- stvu v Celju izvemo, da se šte- vilo posilstev na Celjskem zadnjih nekaj let ni bistveno povečevalo, izjema pa je letoš- nje leto, ko je število prejetih kazenskih ovadb precej po- skočilo. Zaskrbljeni so pred- vsem nad najnovejšimi pojav- nimi oblikami teh kaznivih dejanj, v katerih je vse več na- silja in za žensko poniževalnih dejanj. Letos so še zlasti za- skrbljujoči primeri skupinskih posilstev, ki so prav grozljiva sadistična dejanja. Posiljenim ženskam tudi na tožilstvu priporočajo, naj se le opogumijo in dejanje prijavijo. Kazni za dokazano posilstvo so hude, manj kot leto dni za- pora sploh ne pride v poštev. Toda dejanje je treba doka- zati. Spolno zlorabljeno žensko v postopku pred sodnim sena- tom zastopa Temeljno javno tožilstvo. Z namestnikom jav- nega tožilcem se takšna žen- ska sreča potem, ko je le-ta prejel policijsko kazensko ovadbo. In se začne spet vse znova: pričevanje pred tožil- cem in potem pred preiskoval- nim sodnikom, da bi imel toži- lec dovolj razlogov za vložitev obtožnice na sodišču. Marsi- katera ženska je v fazi sodne preiskave še vsa prestrašena, še vedno v šoku. V takšnem stanju mora tudi prepoznati, s prstom pokazati na osumlje- nega storilca. Da bi tako pri- zadetim ženskam dejanje pre- poznave vsaj delno olajšali, jim omogočijo, da se prepoz- nava izvrši na policiji. Tam je v posebnem prostoru postav- ljena steklena pregrada, ki osumljenemu storilcu onemo- goča, da bi videl svojo žrtev. Ta psihološki učinek je veliko- krat koristen. V postopku pre- iskave oziroma dokazovanja pa mora ženska še h ginekolo- gu na odvzem brisa in ugotovi- tev morebitnih vaginalnih in drugih telesnih poškodb. Ena od značilnosti posilje- valcev je tudi ta, da dejanja posilstva nikakor in nikoli ne priznajo. To kaznivo dejanje pa je treba dokazati, enako kot vsako drugo. Ker pri teh kaz- nivih dejanjih ponavadi ni no- benih očividcev oziroma prič, vse temelji na pričevanju pri- zadete ženske, zato le-ta dobi v preiskovalnih postopkih sila neprijeten občutek, kot da je ona obdolženka. Najhujše pa jo še čaka. Ženska pred sodnim senatom Na sodišču je v času sojenja treba predvsem dokazati, da je šlo res za kaznivo dejanje po- silstva. Na eni strani je javni tožilec kot zastopnik posiljene ženske, na drugi je obtoženec oziroma njegov zagovornik. Vmes je petčlanski sodni senat s predsednikom na čelu. Zagovornik obtoženega zna biti do žrtve zelo krut. Na vse načine si bo prizadeval, da jo prikaže v najslabši luči: kot lažnivko, žensko, ki se hoče nad ubogim moškim zgolj maščevati, predvsem pa kot lahkoživko, ki »je sama iskala to, kar je dobila, to pa sploh ni bilo nobeno po.silstvo.« Zna- čilna vprašanja, ki jih žrtvi postavlja obtožencev zagovor- nik, so: »Sliši se, da dnevno menjujete moške... Kaj niste precej nagnjeni k varanju svo- jega moža?... Zdaj pa natanko opišite, kako je moj varovanec to storil...« Odločilni so dokazi, mnenja morebitnih sodnih izvedencev, presoja članov senata. Le red- ko kateri posiljevalec uide ro- ki pravice. To pa bi moralo biti tisto zadoščenje, ki prevaga vse muke preiskovalnih in do- kazovalnih postopkov. In če je katero maščevanje sladko, je to prav gotovo. Ne prijaviti? Vsako posilstvo bi morala prizadeta ženska nemudoma prijaviti, ne glede na postopke, ki jo čakajo. Dovolj zgovoren za to je primer očeta, ki je ho- tel svojo posiljeno hčerko zaš- čititi tako, da v preiskovalnem postopku ni dovolil prepozna- ve storilca. S to njegovo odlo- čitvijo je odstopil od pregona, storilec pa je ostal na svobodi. Čez slabo leto dni je posilstvo nad istim otrokom ponovil. Bi bilo mogoče sedanji ka- zenski postopek v primerih, ko gre za 100. člen Kazenskega zakona, skrajšati, ga poeno- staviti in ga za žrtev narediti manj bolečega? Na to vpraša- nje je možen le en odgovor: Ne. Za posilstvo mora veljati enak kazenski postopek, kot za vsa druga kazniva dejanja. Če bi ga poenostavili in se v njem ne opirali na dokaze, bi pristali na možnost in prakso vsako- vrstnih zlorab. Primer: S sose- dovo Francko sva si v sporu, pa jo bom zašila tako, da bom prijavila, da me je njen mož posilil. Sodna praksa takšne primere pozna. Na srečo je v veljavnem kazenskem po- stopku vgrajeno toliko varo- valk, da so zlorabe nemogoče. Mogoče so edino sodne zmote, pa še te so redke. Profil posiljevalca Posiljevalec ni bolnik. Je le vedenjsko motena osebnost, pravijo strokovnjaki. Večino- ma so to agresivni ljudje, ki so storilci še drugih kaznivih de- janj, povezanih z nasiljem. Kot posiljevalci so praviloma vsi povratniki. Brž ko odsedijo prisluženo kazen in se vrnejo na prostost, že se lotijo nove žrtve in si iščejo vedno nova lovišča. Občutka krivde nima- jo nikoli. So iz revnih in iz bogatih družin, iz neurejenih in urejenih družinskih okoUj, samski in poročeni. Ko je pro- fesor dr. Jože Lokar kot sodni izvedenec psihiatrične stroke obravnaval enega izmed mno- gih posiljevalcev, je o njem za- pisal: »Gre za osebnost z nad- poprečno intelektualno spo- sobnostjo, falično narcistične- ga karakterja, z močno potre- bo po uveljavljanju. Kaže tudi na zaničevanje žensk. Je oseb- nostno moten, nima pa dušev- nih motenj, zaradi katerih bi bila v času storitve kaznivega dejanja oslabljena njegova zmožnost razumske pre- soje ...« Če bi imela naša Tanja ta- krat pri roki psihiatra, bi bila danes nemara srečen človek. Tako pa ni imela ob sebi niko- gar, ki bi se mu bila lahko iz- povedala in odvrgla težko bre- me. Še matere ne. Ostala je sama s svojo večno spremlje- valko, Krivdo. Kriva sem, ker sem ženska. Tako je Tanja vse predolgo razmišljala in čutila. MARJELA AGREŽ Na UNZ Celje so v letu 1992 izdali 20 kazenskih ovadb za kaznivo dejanje posilstva, sa- mo v letošnjih prvih treh me- secih pa je bilo teh ovadb že 13. Lani so bile med osumljenimi storilci seksualnih deliktov kar štiri mladoletne osebe. Glede na splošno nasilje, ki se razrašča v domala vseh sferah našega življenja in bivanja, lahko le slutimo, koliko je v resnici primerov spolnega nasilja oziroma posilstev. Ve- čina žensk se namreč za prija- vo ne odloči. Največ vsakodnevnega nasilja je v družinah, žal tudi spolne- ga in žal tudi nad mladoletni- mi osebami oziroma otroki. To nasilje je javnosti in družbi najbolj prikrito. Št.17 - 29. april 1993 18 Pojasnilo v Pismih bralcev objav- ljamo samo pisma znanih avtorjev, zato mora biti vsako pismo podpisano z imenom, priimkom in točnim naslovom. Če je mogoče, pripišite tudi tele- fonsko številko, kamor vas lahko po potrebi pokliče- mo. Pismo ne sme presegati 45 tipkanih vrstic. Daljša pisma bomo v uredništvu krajšali tako, da ne bo pri- zadet smisel sporočila. Štorovčani nočejo dezinfektorja! Zahvaljujemo se za objavo našega pisma, da Slovensko ekološko gibanje ni manjkalo na minulem sejmu EKO 93 v Celju. Veseli nas, da je N. G., ki je nekritično pisala o ne- udeležbi, zdaj napisala članek o problemu odpadkov iz zdravstvenih ustanov, zlasti bolnišnic. Pripominjamo, da SEG podpira rešitev z mobihio napravo za razkviževanje od- padkov, ne strinja pa se, da bi takšna naprava delovala brez dovoljenja, podjetje - Eko plus - pa brez dokaza, da je za tak- šen posel usposobljeno. Na to smo pismeno opozorili odgo- vorne in rezultat tega opozori- la - prejelo ga je tudi uredni- štvo Novega tednika — je bil inšpekcijski pregled. O rezul- tatih ogleda s konca marca smo v SEG dobili tudi odgovor občinskega sekretariata za urejanje prostora in varstvo okolja v Celju. Vsebina je takšna, kot jo je v članku po- vedal sekretar tega sekretari- ata Damjan Vrečko. Tudi pisni odgovor sekretariata je ured- ništvo Novega tednika dobilo. Morda bo N. G. pojasnila, za- kaj so iz članka izostala priza- devanja SEG. In zakaj je to pomembno? Pri nas je kar pre- cej zelenih strank in organiza- cij in prav je, da javnost ve, kaj kdo dela. V konkretnem pri- meru je namreč Jože Gabrš- ček, direktor EKO plus, celo član Zelenih (ko so bili še ena stranka) in je na njihovi listi tudi kandidiral za poslanca v DZ RS. Tako bi zanesljivo moral vedeti, da v pravni dr- žavi vlada red in ni mogoče odpadke iz zdravstvenih usta- nov razkuževati kar po do- mače. PETER KAVALAR SEG Celje Strinjam se, da je pri nas precej zelenih strank in orga- nizacij in res je prav, da jav- nost ve, kaj kdo dela. Res je, da je SEG v svojih prizadevanjih za čistejšo Slovenijo trenutno edino gibanje, morda je tu še društvo za varstvo okolja, ki svoja ekološka prizadevanja udejanja tudi v praksi. Ker me že sprašujete, zakaj je SEG iz teksta izpadel, vam odgovar- jam: razlog je banalen. Po- membneje se mi je zdelo jav- nost seznaniti z ugotovitvami inšpektorjev kot s tem, na či- gavo pobudo so to storili. Res je, da je konec koncev tudi to pomembno, da se ve kdo kaj dela. Zato: mea culpa in upam^ da ekološka prizadevanja SEG tudi v prihodnje ne bodo usah- NATAŠA GERKEŠ Govedo poginilo od lakote in žeje članek novinarjev g. B.Je- ranka, ki je oprernljen s pos- netki g.E. Masneca, nam je prišel v roke - žal, dokaj pozno. Pričujoč odziv ni nastal zgolj iz želje, da bi se omenjenima novinarjema zahvalili za nju- no vestno in tenkočutno poro- čanje o nečloveškem ravnanju Bematovih z živalmi, temveč tudi zato, da bi dopolnili nekaj bistvenih pomanjkljivosti iz članka ter z njimi seznanili javnost. Republiška skupščina je 16. oktobra 1985 sprejela Za- kon o zdravstvenem varstvu živali, ki je bil objavljen v Uradnem listu SRS št. 37/85. Na temelju 79. člena tega Za- kona pa je bil sprejet še Pra- vilnik o ukrepih za zaščito ži- vali pred mučenjem pri izvaja- nju zdravstvenega varstva o zaščiti živali pred mučenjem pri izvajanju zdravstvenega varstva živali (ur. list SRS št. 40/85). Iz 72. člena tega Zakona nedvoumno izhaja, da so ukre- pe za zaščito živali pred muče- njem dolžni izvajati imetniki živali, veterinarski delavci, or- ganizacije združenega dela in občani. 79. člen Zakona pa določa, kaj vse se šteje za mučenje ži- vali, med drugim tudi: zane- marjanje preventivnih ukre- pov glede zagotavljanja zdrav- stveno neoporečne pitne vode in krme do tolikšne mere, da pride do obolevanja ali hiranja živali, zanemarjanje preven- tivnih ukrepov glede zagotav- ljanja in vzdrževanja zoohigi- enskih pogojev v objektih za rejo živali, zanemarjanje bolne živali, nehiUTiano ubijanje in klanje živali brez predhodne- ga omamljanja živali... 113. člen Zakona določa pravice in dolžnosti veterinar- skega inšpektorja po tem za- konu. Med drugim: prepove- dati uporabo hlevov in drugih objektov za rejo živali, začas- no odvzeti živali v zvezi s pre- krškom, izreči mandatno ka- zen na kraju samem v prime- rih, ki jih določa ta Zakon, odrediti ukrepe za zaščito ži- vali pred mučenjem in še veli- ko drugega. V kazenskih določbah 118. člena zakona odreja zelo visoke denarne kazni (najmanj 100 tisoč SIT pred valorizaci- jo) za različne prekrške po tem Zakonu, tudi za posameznika, če zakolje goveda in kopitarje za domačo uporabo izven klavnice ali v objektu, ki ne izpolnjuje predpisanih pogo- jev, če ne izvaja ukrepov za zaščito živali ali muči živali. Posebej opozarjamo na določi- lo 4.odst. 13. točke tega člena, ki ga navajamo v celoti: »V primeru zanemarjanja preventivnih ukrepov glede zagotavljanja zdravstveno ne- oporečne pitne vode in krme ter zagotavljanja primernih zoohigienskih razmer ali zane- marjanja bolnih živali, se sme izreči poleg denarne kazni tu- di varstveni ukrep odvzema živali.« Kazenske določbe 121. člena odrejajo kazni za neprijavlja- nje pogina živali, za neustrez- no ravnanje s trupli poginulih živali, za neodvažanje trupel takšnih živali na odrejeno me- sto in še druge prekrške. Iz navedenega torej jasno izhaja, da bi pristojni veteri- narski inšpektor že ob prvi ugotovitvi malomarnega od- nosa imetnikov živali - ne sa- mo lahko, temveč tudi moral ukrepati. Hkrati mu isti Za- kon daje pravico in dolžnost kaznovanja tudi na kraju sa- mem, s čimer se kazenskemu postopku pri sodniku za pre- krške, iz vsem znanih tehtnih razlogov — izogne. Splošno zna- no dejstvo je, da so sodišča za prekrške prenatrpana s »člo- veškimi« problemi in da med čakanjem na postopek v zvezi s tovrstnimi prekrški, -»pri imetniku živali lahko trpi in pogine še marsikatera žival, pa še kazni so neprimerljive s predpisanimi v tem Zakonu. To je, v dolgoletnem spletu takšnih in podobnih primerov sirom Slovenije, še en dokaz več, da je naši državi zakon o varstvu živali pred muče- njem - nujno potreben. Društvo za varstvo živali, Koper MARTA KOLARIČ-KOHN Le v mlinu se dvakrat pove... če bi v vsebinski program družbenih dejavnosti v Celju za leto 1993 vključili vse pred- loge izvajalcev - nove naloge, investicije..., bi zahtevki za 40 7o presegali lansko porabo družbenih dejavnosti. Ker smo se pri sestavi programa v Ob- činskem sekretariatu za druž- bene dejavnosti zavedali pro- račimskih možnosti, smo v naš predlog uvrstili le tiste naloge, ki so zakonsko opredeljene, naloge ki so v interesu Celja ter ob tem upoštevali doseženo raven družbenih dejavnosti v mestu. Ob takšnih izhodiščih ni bilo možno dodatno zniže- vati obsega potrebnih sred- stev. Zato je naša realnost predloga razvidna iz dejstva, da kljub vštetju poračuna osebnih dohodkov za zaposle- ne v družbenih dejavnostih za leto 1992 v proračunu leta 1993 (sklep Ustavnega sodišča R Slovenije), za katerega je prejel občinski proračun de- nar iz republike in zaradi ka- terega je bila možnost rasti proračuna povišana iz 18 na 22 7o, predlog družbenih de- javnosti ni presegel indeksa rasti 118 glede na lansko leto, kar je bilo prvotno izhodišče za pripravo proračuna. Predlagana višina sredstev Izvršnega sveta za družbene dejavnosti v Celju na nivoju indeksa 106 navedenega pro- računa, pomeni ne samo real- no zniževanje denarja za šolo, vrtce, kulturo, raziskovanje, humanitarne organizacije, so- cialo in šport, ampak celo nje- govo nominalno znižanje glede na leto 1992. Glede na to, da so bili osebni dohodki zaposlenih v družbenih dejavnostih v letu 1992 na ravni zakonsko dolo- čenih in da javni zavodi s po- dročja družbenih dejavno.sti niso izkazali v letu 1992 do- bička, je jcisno, da je bilo fi- nanciranje družbenih dejav- nosti v Celju v letu 1992 na realnih osnovah. Vse navedeno dokazuje, da je milo rečeno čudna citirana trditev v uvodniku Novega tednika iz 22. aprila 1993, »o postavljanju čimvišjih indek- sov pri zahtevah družbenih dejavnostih,« saj njihov pred- lagani program ne dosega in- deksa rasti proračuna, kljub temu da je bil le-ta povišan s strani republike prav zaradi družbenih dejavnosti. Če pa lanski, po višini drugi porab- nik proračuna, letos pa prvi, lahko uporabi za dvakrat več denarja kot ga je v preteklem letu, je jasno, da v proračunu ni na razpolago za družbene dejavnosti niti nominalno toli- ko sredstev kot v lanskem letu (če odštejemo poračun osebnih dohodkov). Usklajevanje z izvajalci, ki so za pripravo proračuna po- dali konkretne in utemeljene programe za svoje dejavnosti na nominalno nižji ravni je za- to lahko le matematično, ne pa vsebinsko. Upam, da je iz na- vedenega razvidno, da vztra- janje družbenih dejavnosti na svojem realnem predlogu ni posledica lagodnosti dnižbe- ruh dejavnosti ali njihove ne- usklajenosti, ampak vsebinsko utemeljena zahteva v korist razvoja in življenja Celja. Nje- gove »enostavne reprodukcije« brez šole in kulture preprosto Sekretar za družbene dejavnosti občine Celje ŽELJKO CIGLER PRDELI Nekaj gnilega jev deželi slovenski... Marsikdo si še misliti ni mo- gel, da bi za sedanje razmere v Sloveniji, lahko uporabil metaforo iz repertoarja W. Shakespeara. Pa vendar... Vsak dan številni slovenski časopisi priobčijo kakšno sve- žo novico o razpletanju razno- raznih afer. Več kot očitno je, da nas je že zajel italijanski sindrom partitokracije z vsemi učinki, ki pa nam bodo še do- datno otoplili pomlad in polet- je. Ravno ta toplota pa bo učinkovito pospešila »gnilob- ni« proces v naši deželi. Prav je tako in zato se že pojavljajo raznorazni pozivi k t.i. dema- goškosti parlamenta, ker je ta že ustanovil preiskovalno ko- misijo. Upam, da se delo te ko- misije ne bo zapletlo, zaradi kakršnih drugih medstrankar- skih zadev. Treba je poudariti, da že teče predvolilna kampa- nija, ki bo tokrat veliko bolj »pikantna«, kot je bila tista lani. Na koncu bi želel še pouda- riti, da so te afere tudi korist- ne, ker prebudijo tudi civilno družbo, ki pa jo je ob razboho- tenju partitokracije, kar neka- ko »zaspala« v altemativnosti t.i. subkultur. J. L. Zlobec je izjavil (cit.): »Pizdarija je p>opolna, kri bo tekla v potokih!« Sam pa do- dajam: »Končno so do- umeli ...« GREGOR URANIČ Celje Razlaščenci, čas se izteka! Odločilni trenutek, da jasno postavimo stvari na svoje me- sto, je pred nami. Čas neusmi- ljeno teče. Rok za oddajo vlog (7.6.1993), in rok za zaščito denacionaUziranega premože- nja (5.5.1993 - informacija v DELU od 2.4.1993), se je zelo približal. Vloge za vrnitev premoženja moramo v tem ro- ku vložiti. To je naša dolžnost in naloga. Kaj pa občinski upravni or- gani? Kaj je z izvrševanjem za- kona? Denacionalizacija je za- kon, ki ga je potrebno, kot vsak drug zakon, izvrševati. Neizvrševanje ali zaviranje iz- vrševanja zakona pomeni ne- dopustno in kaznivo dejanje i^ kliče na odgovornost. Iskanje izgovorov v pomanjkljivih predpisih, kompliciranost za- kona, nepopolni zasedbi komi- sij itd., pade na odgovornost upravoih organov. Naša dolž- nost pa je, da si svojo lastnino pridobimo nazaj. Zavedati se moramo, da na teh in v takih razmerah kot so, nikoli nihče, pa čeprav bi to morala biti dr- žava, ne bo vrnil premoženja sam od sebe. Lastnino si bodo morali vrniti sami!!! Edina organizacija, ki za ra- zlaščence nesebično skrbi, se bori in dela z veliko požrtvo- valnostjo, je ZLRP (Združenje lastnikov razlaščenega premo- ženja). S svojo dejavnostjo ne- nehno opozarja na problem vračanja lastnine in brani in- terese vseh razlaščencev. Vča- sih poziv ZLRP naleti na mla- čen odziv celo pri razlaščencih samih. Zaradi mnogoterih ovir se pojavita apatija in vera v nemoč. Le organizirano, s posluhom za vsak apel ZLRP, za vsak poziv ZLRP, bodisi na javno tribuno, zbo- rovanje, zbiranje podpisov itd., si bomo razlaščeni lastni- ki svojo lastnino sicer muko- ma, tudi sami vrnili. Razlaščenci morajo potrkati na vsa vrata občin in terjati svojo pravico, zavedajoč se, da jim to pravico daje zakon. Za- kon pa je v pravni državi sveta stvar. Odločba o denacionali- zaciji, ki je utemeljena, je za- konska pravica, ki jo je žal po- trebno nemalokrat od uprav- nih organov skoraj izsiliti. Govoričenja o spremembi ali celo ukinitvi zakona so sa- mo izgovori ali sanje tistih, ki še niso dojeh dejstva, da v do- glednem času družbene lastni- ne ne bo več. Torej je ta lastni- na, ki jo bo treba vrniti, in ki je bila ustvarjena preko več ge- neracij, lastnina bivših lastni- kov. Tu ni in ne more biti ni- kakršnega dvoma. S posluhom za apele ZLRP in budnim spremljanjem do- gajanj, z aktiviranjem član-(| stva ZLRP, smo zagotovo močnejši. In samo kot taki smo sposobni odvzeto lastnino tudi dobiti nazaj. ZDRUŽENJE LASTNIKOV RAZLAŠČENEGA PREMO-i ŽENJA SLOVENIJE izjava ob dnevu Zemlje Glavni odbor Slovenskega ekološkega gibanja - SEG jena redni seji dne 22. aprila 1993 v Ljubljani ob Dnevu Zemlje sprejel naslednjo izjavo: SEG poziva pristojne orga- ne v Sloveniji, da čimprej sprejmejo vse mednarodne do- kumente s področja varstva okolja, posebej montrealsko deklaracijo. Pospešiti je treba prizadevanja za odpravo naj- večjih ekoloških problemov, ki zadevajo zrak in vode. SEG poziva Državni zbor R Slovenije, da čimprej sprej- me Zakon o varstvu okolja, saj je očitno, da so vse dejavnosti vezane nanj in pomanjkanje takega temeljitega dokumenta hromi celotno dejavnost. SEG vnovič predlaga, da Slovenija opredeli svoj odnos do nevlad- nih ekoloških organizacij in tudi finančno omogoči njihovo delovanje. Ustrezna določila o tem, zlasti o načinu vpliva- nja nevladnih ekoloških orga- nizacij, naj vsebuje že omenje- ni Zakon o varstvu okolja. SEG posebej meni, da je veli- kega pomena za boljše okolje, da v ta namen kar največ sto- rijo tudi državljani sami, pri čemer naj bodo za primerno ravnanje stimulirani (davčne olajšave, zmanjšan ali ukinjen prometni davek) oziroma ustrezno dodatno obdavčeni. Drobni koraki, čeprav majhni, so poglavitno jamstvo za bolj- še okolje. Primemo ekološko ravnanje vsakega posamezni- ka bo tudi moralna obveza, da kar največ storijo državljani in drugi organi, organizacije, po- djetja in drugi. Za Izvršni odbor SEG KAREL LIPIČ //® Splošna banka Celje d.d. CELJE, Celje , Vodnikova 2 RAZPISUJE NATEČAJ ZA ODKUP NAJBOLJŠIH DIPLOMSKIH IN MAGISTRSKIH DEL S PODROČJA BANČNIŠTVA Na natečaju lahko sodelujejo študentje ekonomije Ekonomske fakultete iz Ljubljane in Ekonomsko poslovne fakultete iz hAaribora. Diplomsko delo ali magistrska naloga mora na izviren način obdelati novo področje bančnega poslovanja z opredelitvijo možnosti in potreb za širitev storitev v bančnem poslovanju. študentje prijavijo svoja diplomska ali magistrska dela na razpis s posredovanjem profesorjev - mentorjev z njihovim priporočilom. Diplomske in magistrske naloge bo ocenjevala strokovna komisija v sestavi: - prof. dr. Dušan BOBEK, redni profesor na EPF v Mariboru kot predsednik - mag. oec. Branko SEMOLIČ, iz hAinistrstva za znanost in tehnologijo Republike Slovenije kot član in - dipl. ing. grad. in dipl. oec. Niko KAČ, direktor Ljubljanske banke - Splošne banke Celje d. d., Celje kot član Strokovna komisija bo v roku 45 dni po preteku razpisa odločila o dodelitvi nagrade. Banka bo nagradila in sočasno odkupila 2 diplomski in 2 magistrski nalogi in s tem pridobila vse avtorske pravice za odkupljena dela. Udeležence razpisa bo banka obvestila v roku 15 dni po sprejetju odločitve o nagra- dah, vsa nenagrajena dela bo banka vrnila avtorjem. Rok za oddajo diplomskih del je 31. 10. 1993, za magistrska dela pa 30. 9. 1993. Kandidate vabimo, da pošljejo dela v dveh izvodih v zaprtih ovojnicah s pripisom »za natečaj za odkup najboljših diplomskih in magistrskih del s področja bančništva« ali jih prineso osebno na naslov: UUBLJANSKA BANKA - SPLOŠNA BANKA CEUEd.d., CEUE 63000 Celje, Vodnikova ul. 2 Informacije v zvezi z razpisom daje kadrovsito-izobraževalni oddelek Ljubljanske banke - Splošne banke Celje d.d., Celje, Vodnikova 2, Celje. Št.17 - 29. april 1993 19 DEŽURSTVA TRGOVIN Celje Potrošnikova samopostrež- na trgovina Soča v Stanetovi 14 in diskont na Cankarjevi 1 sta ob sobotah odprta do 17. ure, slednji je odprt tudi ob nedeljah od 8. do 12. ure. Ob nedeljah so od Potrošnikovih trgovin od 7.30 do 11. ure od- prte naslednje prodajalne: ži- vilski oddelek v blagovnici Nova vas, marketi na Ljub- ljanski cesti. Dolgem polju. Zgornji Hudinji, Vojniku, Što- rah in na Ostrožnem, samopo- strežne trgovine v Gaberjah, Pod gradom, Trnovljah, Te- harjah, Frankolovem, na Sve- tini, na Ljubečni, Polulah, v Šmartnem v Rožni dolini, škofji vasi in Novi cerkvi ter stojnica na celjski tržnici. Ob nedeljah je odprt tudi kiosk pri celjski bolnišnici in sicer od 12. do 15. ure. Klasje Celje ima odprte na- slednje prodajalne kruha: Štručko, Ado in Pekarno v Štorah ob sobotah od 7. do 13. ure, Štručka je odprta tudi od nedeljah od 7. do 11. ure, kiosk na Hudinji pa je odprt ob sobotah od 6. do 15. ure. Dežurna je tudi trgovina Gala trade na Mariborski 128, ki je odprta ob sobotah od 7. do 15. ure, ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Od Centrovih prodajaln so ob sobotah od 7.30 do 15. ure odprte samopostrežne trgovi- ne: Center, Rio, Otok, Vogla j- na. Logarska, Sedmica, Soli- darnost in Ložnica. Diskont na Ljubljanski cesti 52 je od- prt od 7.30 do 16. ure, nakupni center Lava pa od 7. do 15. ure. Ob nedeljah je od 8. do 12. ure odprta poslovalnica Ložnica na Ljubljanski 52. Ob sobotah od 7. do 14. ure in ob nedeljah od 7. do 11. ure vam je na voljo celjska tržnica. V Rimljanki na Savinovi 3 je vsako soboto od 6. do 13. ure in nedeljo, od 7. do 11. ure odprta Pekama in Mesnica Prekoršek iz Vojnika. V Vojniku pa je nji- hova Mesnica odprta od 7. do 12. ure. Vsak dan ter ob sobo- tah, nedeljah in praznikih je od 7. do 23. ure odprta trgovi- na Dragstor na Mariborski 119, mini market Gaj v Ozki ulici je odprt vsak dan od 8.30 do 22. ure, ob nedeljah in praz- nikih pa od 8. do 22. ure, trgo- vina Figec v Štorah je ob sobo- tah odprta od 7.30 do 20. ure, ob nedeljah pa od 8. do 12., trgovina Mini shop Jereb na Teharjah je ob sobotah odprta od 7. do 19. ure, ob nedeljah od 8. do 11. ure, mini market Če- belica v Novi vasi je odprt ob sobotah in nedeljah od 8. do 21. ure, odprta pa je tudi trgo- vina Nadi v Šmarjeti pri Celju in sicer vsak dan od 8. do 20. ure. Od 7.30 do 15. ure je ob so- botah odprta tudi Mercatorje- va trgovina na Hudinji, kupu- jete pa lahko tudi v trgovskem podjetju Ponudba na Dobojski cesti v Celju, in sicer ob sobo- tah od 7.do 20. ure, ob nede- ljah in praznikih pa od 8. do 12. ure. Laško Odprti sta trgovini Trgov- skega podjetja Izbira: samo- postrežna v Debru in Market Živila v Rimskih Toplicah in sicer ob sobotah od 7.30 do 14. ure in ob nedeljah od 7.30 do 11.30 ure. Odprt je tudi di- skont Komi ob sobotah od 7. do 17. ure in ob nedeljah od 7. do 12.ure, Market Zlatorog ob sobotah od 7. do 15. ure in ob nedeljah od 7. do 12. ure ter prodajalna Ježek ob sobotah od 7. do 16. in ob nedeljah od 8. do 12. ure. Na Brezah nad Laškim je ob sobotah od 7.30 do 13.30 in ob nedeljah od 8. do 11. ure odprta trgovina z mešanim blagom Kocman. Šentjur Ob sobotah od 7. do 12. ure in ob nedeljah od 7. do 10.30 ure je odprta Delikatesa Klanjšek Mesarstva Jurij v Efenkovi ulici, ob nedeljah od 8. do 11. ure je odprt živil- ski oddelek Blagovnice Resev- na, prodajalne Lipe Šentjur so ob sobotah odprte od 7.do 12. ure, ob nedeljah pa proda- jalne v Gorici pri Slivnici, Pre- vorju in Loki pri Žusmu od 9. do 12.ure, na Planini pri Sevnici od 8. do 13. ure in na Ponikvi od 8.30 do 11.30 ure. V centru Šentjurja je odprta tudi prodajalna Kruhek in si- cer ob sobotah od 7.30 do 17., ob nedeljah pa od 8. do 18. ure ter prodajalna Močnik v Vrb- nem pri Šentjurju v soboto od 8. do 17. ure, ob nedeljah pa od 8. do 12.30. Žalec Savinjski magazin Žalec ima ob nedeljah od 8. do 12. ure odprte naslednje trgo- vine: blagovnice Savinjka Ža- lec, Šempeter, Polzela in Pre- bold ter samopostrežbe Can- karjeva Žalec, Vransko, Pire- šica, Liboje in Tabor. Trgovina RR je ob sobotah in nedeljah odprta non-stop od 7. do 22. ure, market Eni pa ob so- botah od 8. do 17., ob nedeljah in praznikih pa od 8. do 12. ure, Potrošnikova poslo- valnica Marelica v Preboldu je ob nedeljah odprta od 7.30 do U.ure, Minimarket Špela v ulici Florjana Pohlina 3 v Žalcu je ob sobotah odprt od 7.do 17.ure in ob nedeljah od 8. do 12., prodajalna Gala v Šempetru v Savinjski dolini pa ob sobotah od 8. do 13. ob nedeljah pa od 9. do 12. ure.ure Mozirje ob sobotah od 7. do 14.ure in ob nedeljah od 8. do 10. ure je dežurna Blagovnica Savinja na Trgu osvobodilne fronte 3. Velenje v mesecu februarju je odprt Market Velenje in sicer ob so- botah od 7. do 19. in ob nede- ljah od 8. do 11. ure. Odprta je tudi samopostrežna trgovina KK Ptuj na velenjski tržnici, ki je ob sobotah odprta od 7. do 14., ob nedeljah pa od 8. do 11. ure. Slovenske Konjice v Slovenskih Konjicah sta odprta Mencov Market ob so- botah od 7. do 15., ob nedeljah pa od 8. do 11. ure ter Diskont Dravinjskega doma ob sobo- tah od 8. do 13., ob nedeljah pa od 8. do 11. ure. Isti delovni čas imata tudi samopostrežni tr- govini Pohorje v Zrečah in Dravinja v Ločah pri Sloven- skih Konjicah. Odprt je tudi živilski oddelek v blagovnici Vitanje in sicer ob nedeljah od 7.30 do 11. ure. Šmarje pri Jelšah Ob sobotah so vse posloval- nice Jelše Šmarje odprte do 12. ure, ob nedeljah pa so de- žurne naslednje: Oskrba Šmarje od 7.30 do 10.30, Mar- ket Podčetrtek od 8. do 11. ure in Atomska vas od 8. do 12. ure. V Rogaški Slatini je vsako nedeljo od 8. do 11. ure izmenično odprt Market Ra- tanska vas ali Prehrana, prav tako pa so odprti gostinski obrati Grad Rogatec in Hram v Šmarju pri Jelšah. DEŽURSTVA ZDRAVSTVENIH DOMOV ZDRAVSTVENI DOM CE- LJE: Zdravstvena služba je organizirana v dopoldanskih in popoldanskih ordinacijah, prav tako imajo organizirano neprekinjeno 24-umo dežur- stvo. Dežurna ambulanta dela ob delavnikih od 13. do 7. ure naslednjega dne, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa ne- prekinjeno 24 ur. Zdravnika za obisk na domu lahko naro- čite kadarkoli, vendar bodo nenujni hišni obiski ob delav- nikih opravljeni po 13. uri. V primeru življenjske ogro- ženosti kličite telefonsko šte- vilko 94, sicer je telefon 441- 142 ali 27-721, za nujne inter- vence pa 94. ZDRAVSTVENI DOM LA- ŠKO: Zdravstvena služba je organizirana v dopoldanskih in popoldanskih ordinacijah od 7. do 20. ure, nočno dežur- stvo je organizirano od 20. do 7. ure zjutraj od ponedeljka do petka in sicer za vso občino. Dežurstvo je med vikendom organizirano tudi od petka od 20. do ponedeljka do 7. ure zjutraj, vmes je v soboto odpr- ta redna ordinacija od 7. do 15. ure. Telefon 731-233. ZDRAVSTVENI DOM MO- ZIRJE: V Mozirju je organizi- rano redno ambulantno delo od 7. do 13. ure, popoldan od 13.do 20. ure pa imata vsak dan redno delo po dve ambu- lanti in sicer ob ponedeljkih Mozirje in Ljubno, v torek Na- zarje in Gornji Grad, v sredo Luče in Nazarje, četrtek Mo- zirje in Nazarje, ob petkih pa le Mozirje. Telefon v Mozirju 831-421. ZDRAVSTVENI DOM ŠENTJUR: Redni delovni čas ordinacij med tednom je od 7. do 19. ure, od 19. ure dalje do 7. ure zjutraj pa je organizi- rano neprekinjeno dežurstvo. Telefon 741-511. ZDRAVSTVENI DOM SLOVENSKE KONJICE: Redna zdravstvena služba je organizirana od 7. ure zjutraj do 21., od 21. do 7. ure zjutraj pa je na voljo redno nočno de- žurstvo. Telefon 754-522. ZDRAVSTVENI DOM VE- LENJE: Redno obratovanje ordinacij je od 7. do 20. ure, od 20. ure do 7. ure zjutraj nasled- njega dne pa je organizirano dežurstvo. Telefon 856-711. ZDRAVSTVENI DOM ŠMARJE: Delovni čas med tednom je čez dan od 7. ure do 21., zatem pa je od 21. ure da- lje do 7. ure zjutraj organizira- no nočno dežurstvo. Dežurna služba je organizirana tudi v Rogaški Slatini, izmenoma pa je po tedenskem razporedu organizirana dežurna služba tudi v Bistrici ob Sotli, Koz- jem in Podčetrtku. Telefon v Šmarju je 821-021. ZDRAVSTVENI DOM ŽA- LEC: Redni ambulantni de- lovni čas je vsak dan od 7.30 do 13.30 ure, neprekinjeno de- žurstvo pa je organizirano od 15. do 7.30 ure naslednjega dne. Telefon 711-251. DEŽURSTVA LEKARN CELJE: Redni delovni čas Lekarne na Stanetovi ulici v Celju je od ponedeljka do petka od 7. do 20. ure, ob sobo- tah od 7. do 13., od 13. ure da- lje v soboto, do ponedeljka do 7. ure zjutraj pa je organizira- no neprekinjeno dežurstvo. Enako velja tudi za praznike. ŠENTJUR: Redni delovni čas lekarne je od 7. do 18.urfe, ob sobotah pa od 7. do 13. ure. LAŠKO: Lekarna je odprta od ponedeljka do petka od 7.30 do 18.ure, ob sobotah od 8. do 12. MOZIRJE: Redni delovni čas je od 7. do 19. ure, ob sobo- tah pa je lekarna odprta od 7. do 12. ure. SLOVENSKE KONJICE je med tednom odprta od 7.30 do 13. ure in od 14. do 20., ob so- botah od 7.30 do 13. ure, ob nedeljah pa redno dežurstvo traja od 9. do 12. ure. VELENJE: Od ponedeljka do petka je lekarna odprta od 7. do 20. ure, ob sobotah od 7. do 14. ure, ob nedeljah in praznikih pa imajo organizi- rano dežurstvo, z enoumo pre- kinitvijo od 12. do 13. ure. ŠMARJE PRI JELŠAH: Redni delovni čas med tednom je od 7.30 do 18.30 ure, ob so- botah od 7.30 do 13. ure. ŽALEC: Redni delovni čas med tednom je od 7.30 do 19.30 ure, ob sobotah od 7.30 do 14. ure, vsako nedeljo pa je lekarna dežurna od 8. do 11. ure. Celje Pretekli teden se je rodilo 18 dečkov in 21 deklic. Celje Poročilo se je 10 parov od tega: Stanislav CVIKL iz Med- loga in Mateja GRUM iz Pre- korij. Rado PUNGARŠEK in Radoslava STOPAR oba iz Ce- lja ter Peter TKALEC in An- dreja ŠMERC oba iz Šmarjete pri Celju. Šentjur pri Celju Poročila sta se dva para in sicer: Anton PAVLIC in Jožica KOLMAN oba iz Dobropolja ter Zdenko VERDINEK iz Bo- tričnice in Irena KAJBA iz Po- nikve. Velenje Poročili so se: Oliver KOM- ŠO iz Bijelega polja in Adrija- na KOTNIK iz Velenja, Andri- ja JURKIČ iz Tetima in Zrinka KARATOVIČ iz Velenja, Ra- sim SALKIČ iz Velenja in Me- diha BEČIROVIČ iz Tojšičev ter Bojan KRAŠOVIC iz Ka- menč in Damijana HERCOG iz Velenja. Celje Umrli so: Marija JERŠiC, 87 let iz Polzele, Peter KOTNIK, 65 let iz Celja, Jožef BELE, 30 let iz Rogatca, Rozalija JAN, 79 let iz Celja, Dušica CUCEK, 80 let iz Celja, Anton STRA- ŠEK, 83 let iz Bezovja pri Šentjurju, Avgust REMIC, 84 let iz Rovt pod Menino, Terezi- ja UMEK, 83 let,iz Celja, Ana BREČKO, 49 let iz Celja, Jože VRČKOVNIK, 60 let iz Topol- šice, Julijana PODPEČAN, 84 let iz Celja, Lilijana ČATER, 30 let iz Zadobrove, Terezija KRALJIC, 95 let iz Vizor, Juli- jana KLINC, 88 let iz Razdelj, Rafael PEČNIK, 69 let iz Ce- lja, Franc VREČAR, 83 let iz Taharij in Frančiška GORI- ŠEK, 76 let iz Celja. Šentjur pri Celju Umrli so: Jožefa ČRETNIK, 60 let iz Proseniškega, Alojz BELINC, 32 let iz Podloga pod Bohorjem in Ema CEPIN, 59 let iz Šentjurja. Velenje Umrli so: Rozalija GOBEC, 96 let iz Celja, Milan PETEK, 56 let iz Prišlina, Anton LE- SKOVŠEK, 64 let iz Celja, An- gela KOREN, 81 let iz Velenja, Veronika HROVAT, 83 let iz Gradenc, Jože FARČNIK, 91 let iz Celja, Alojzij DRAK- SLER, 80 let iz Marnega, Ja- nez SLATINŠEK, 88 let iz Ve- lenja, Elizabeta CIMPERC, 50 let iz Velenja, Franc GRE- GORC, M let iz Velenja in Pe- ter MLAČNIK, 60 let iz Suhe. BORZA DELA Informacije o prostih delovnih mestih objavljenih na Republiškem zavodu za zaposlovanje, območni enoti Celje, dne 26. 4. 1993. Pojasnila o pogojih za sklenitev delovnega razmerja dobijo kandidati pri organizacijah ali delodajalcih. VETERINARSKA DEŽURSTVA VETERINARSKA POSTAJA CELJE: Delovni čas veterinar- jev na veterinarski postaji v Celju je od 7.00 do 14.30. Ambu- lanta za male živali je vsak dan dopoldan (razen ob nedeljah in praznikih) od 8. do 10. ure, vsako popoldne od 16. do 17. ure, sicer pa je dežurna služba za nujne primere organizirana v popoldanskem in nočnem času. Tel.: 34-233. VETERINARSKA POSTAJA LAŠKO: Redni delovni čas je od 7. do 15. ure na veterinarskih postajah v Laškem in Radečah. Dežurstvo od 15. do 7. ure pa je za celo občino na veterinarski postaji Laško, telefon 731-485. V primeru odsotnosti veterinarja v času dežurstva pa lahko sporočilo pustite pri vratarju Pivo-- vame, tel.: 731-121. VETERINARSKA POSTAJA SLOVENSKE KONJICE: Redni' delovni čas veterinarjev je od 7. do 12. ure, od 15. do 7. ure zjutraj naslednjega dne pa je organizirano dežurstvo. Telefon na veterinarski postaji: 754-166. ' VETERINARSKA POSTAJA ŽALEC: Redni delovni čas veterinarjev je od 6. do 14. ure, neprekinjeno dežurstvo za celo občino pa je od 14. do 6. ure naslednjega dne. Dežurstvo je tudi' ob koncu tedna in ob praznikih. Telefon na veterinarski postaji: 714-144. ' VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE: Redni delovni čas veterinarjev je vsak dan, razen ob nedeljah, od 7. do 15. ure, redna dopoldanska ambulanta pa od 7. do 9. ure. Do nedelje, 2. maja bo dežural dr. vet. med. Ciril Kralj, telefon 841-410, od ponedeljka, 3. maja dalje pa bo dežural dr. vet. med. Marjan Lešnik, telefon 831-219. VETERINARSKA P0STA.1A ŠENTJUR PRI CELJU: Redni delovni čas veterinarjev je od 7. do 15. ure vsak dan, od 15. ure do 7. ure zjutraj naslednjega dne pa je organizirano dežurstvo. Od jutri, petka, 30. aprila dalje bo dežural dr. vet. med. Janez Hrovat, telefon 741-041. - i Št.17 - 29. april 1993 I2d Ljubezni dan To je bil moj dan ljubezni, najlepši dan, ki ne mine... Kar ne morem mimo ljubezni, razcvetajočih se dreves, nežnih pesmi, ki mi jih (in vam najbrž tudi) vsak večer, ko se sprehajam (pa čeprav po Celju!) na uho šepeta listje... Aaaaahhhhhh... In kar je še posebej in sploh najpo- membnejše: počitnice so. Sicer res kratke in glavni del jih je že mimo, ampak: tu so, naše so! Kar je še vedno dosti bolje kot sedeti v klopi in poslušati o tem, zakaj je listje, ob katerem tako uživamo, zelene barve... NINA M. Bikih (Taurus) Planet: Venera Element: zemlja Barva: rožnata Roža: naprstec, vrtnica, mak Žival: govedo Države: Irska, Švica Iran Bik je drugi znak zodiaka, uvrščen točno med vrhuncema pomladi in poletja. Je simbol delovne sposobnosti, senzual- nosti, pretiranega uživanja, vseh instinktov, zlasti instink- ta samoobrambe. V tem znaku vlada Venera, kar pomeni, da je v popolnem in pristnem skladju z naravo tega planeta. Z Bikom povezujejo prvo- bitno snov. Dodeljena mu je vloga negibne, statične mase, ki vsebuje življenje. Bik - ženska Bikica (beseda krava ne ustreza, tako zaradi žaljivosti kot zaradi narave, ki je -vse prej kot pohlevna) je nenavad- na ženska. Ni je zapreke, čez katero ne bi skočila ali pa po- trpežljivo zlezla. Če je ne boste razdražili ali pa če ji življenje ne bo podta- knilo kup nesreč naenkrat, bo previharila viharje z izjemno vedrostjo in mirom. Njena os- nova je iskrenost in poštenost brez primesi ženskega igrač- kanja in sprenevedanja. Biki- ca ima več moralnega in ču- stvenega poguma kot večina »trdih« moških. Ker ve, da je cela ženska (in na to je ponos- na) si želi pravega moškega. Za njo ni ženskost v spogledo- vanju in zapeljevanju. Že kmalu si izgradi lastno pamet, ki ji za dosego cilja niso po- trebne zvijače. Stvari in ljudi jemlje takšne, karkšni so. Medtem ko je so- vražnikom sposobna pokazati hladno nezainteresiranost, je do prijateljev trdna in zvesta do konca. Z njimi bo vedno držala. Bikica ima izjemen občutek za skladnost, obožuje pravo hrano z dosti začimb. Bikicam ne smete nasproto- vati, še posebej ne v javnosti. Zapomnite si, da rada živi in dela brez naglice. Če jo boste priganjali, bo postala jezna. Srd pa v znamenju Bika pome- ni obvezne težave. Bik - moški Verjetno si ga predstavljate kot mirno in praktično dušico, stvarno in z nogami na tleh. Prav imate. Pa vendar so Biki izredno romantična bitja. Bik bo veči- noma porabil precej časa, da ugotovi, da ste dekle njegovih sanj. Toda, ko se enkrat odloči, da ste vi »tista«, in si zapiči v glavo, da vas mora osvojiti, se lahko pred njim skrijejo vsi drugi znaki. Bik je lahko nežen, vljuden in zaščitniški ljubimec. Vedno skrbno načrtuje prihodnost. Vsekakor pa tudi Biki niso idealni. Ko tipičnega Bika za- dene puščica ljubezni, je slep za kakršna koli opozorila o nezdružljivosti značajev in podobno. Bolj ga prijatelji opozarjajo na ovire, bolj trdo- vraten postaja in Bikova svo- jeglavost je legendama. Zato se velikokrat zaplete z ognje- nimi in zračnimi znaki, čeprav se mnogo bolje ujame z vodni- mi in zemeljskimi. Stanje v denarnih zadevah je pri Biku naravnost rožnato. Le redkim med njimi ne bo uspelo doseči finančne neod- visnosti, če ne celo premože- nja. Denar je namreč element, ki se na Bika naravnost lepi. Večinoma je domoljub, na- rodnjak, ljubitelj nogometa, ribarjenja in življenja v nara- vi. Če teh lastnosti nima, je pa vsaj nagnjen k vrtnarjenju, ro- žam in dolgim sprehodom. Skratka, Bik je močan in ne- žen moški, ki vas bo ščitil v vsakem neurju, (povzeto po Veliki stari sanjski knjigi) Svetovni popotnilci Potovati in spoznavati tuje dežele in ljudi je želja večine izmed nas. Žal so srečneži, ki se jim ta želja izpolni, le redki. Vzroki, da potovanja osta- nejo za večino bolj ali manj le neizpolnjene želje, so različni. Kar nekako zdi se, da je najpo- gostejši problem denar. Vendar iz potopisov svetov- nih popotnikov ugotavljamo, da za prava potovanja ni po- treben le denar, pač pa pred- vsem neugnano hotenje po spoznavanju novega in - never- jeten pogum. A: Kako se imenuje popis po- tovanja z osebnimi vtisi in do- živetji pisca? B: Napiši ime in priimek sve- tovno znane popotnice, ki je živela v Celju. Izžrebanci za mesec april so: A) Darja Kunej, Bernarda Fli- kovič, Alja Gajšek in Jana Črepinšek. A+B Matej Hartman, Robi Kline, Gregor Kovač in Lučka Gorena To in ono Glasilo učencev 4. osnovne šole iz Celja, je pričelo izha- jati v šolskem letu 1963/64 pod imenom Utrinki z Dol- gega polja. V šolskem letu 78/79 se je preimenovalo v Utrinke, v šolskem letu 88/ 89 pa v To in Ono. Tega leta je prejelo tudi republiško nagrado za najboljše šolsko glasilo. Iz prve letošnje številke glasila, katerega maskota Totek povezuje posamezne prispevke, piše uvodnike in se žrtvuje ter se podpisuje pod stvari, ki jih napišejo avtorji, za katere bi bilo naj- bolje, da tega njihovi učitelji nikoli ne izvedo... Objavljamo pa raziskoval- no reportažo Urše Vaukner in Jerneje Krajnc o tem, kaj se dogaja po temačnih kotič- kih šolskih stranišč. Šolska stranišča - zatočišča zatiranili »Pa dej, ofn že enkat, no!« »Se bom poscala, no...« »Nehi, no! Počaki!« Nato se zasliši tisti znani »lululuuuuuuuuu«, potem pa spet vesel ženski glas, ki zav- pije: »Evo, že teče!!!« Ta utrinek smo na magneto- fonski trak zabeležili čisto slu- čajno. Če ne bi slišali, bi bolj težko verjeli. Ampak, treba je razumeti: Šlo je pač za oprav- ljanje naravnih potreb na ma- lo bolj »nekulturen« način. Zanimivo pa je, da se v šol- skih straniščih ne dogaja samo to. Ste že kdaj razmišljali o tem, da se pravzaprav polo- vica časa, ki ga povprečni slo- venski osnovnošolci preživlja- jo v šoli, odvija v — straniščih? Se vam zdi smešno? Kar re- alno pomislite - v straniščih pi- šete domače naloge in se učite. Večino ur, ki jih prešpricate, preživite - kje dmgje, kot v straniščih. Navsezadnje pa stranišča uporabljamo tudi za tisto, zaradi česar so pravza- prav bila izumljena... Skratka; če bo šlo tako na- prej, bodo stranišča kmalu za- menjala učilnice. Bi vam bilo to všeč? Najbrž ne. Zato smo se odločili, da bo- mo pripravili reportažo o tem, kaj se dogaja v šolskih straniš- čih. Najprej smo o dogajanju v njih povprašali naključno iz- brane učence. In kaj so pove- dali? Darja Dobrajc, 6. a: »Mi- slim, da prepisovanje domačih nalog na šolskih straniščih ni v redu. Če kdo hoče prepisova- ti, naj to počne, vendar pa naj vsaj pazi, da ga nihče ne vidi. Sicer pa sem na stranišču na- logo že prepisovala tudi sama.« Tina Koren, S.b: »To je skrajno neprimerno. Domače naloge naj bi se delale doma. Dmgače pa, mislim, da je pre- pisovanje nalog na stranišču neprimerno in, navsezadnje, tudi nehigiensko. Tudi kadim ne. Sem pa včasih >na sceni< v šolskih straniščih brala gra- fite, ki so bili zelo zanimivi. Večkrat pa se tam tudi pogo- varjam, saj so stranišča naj- bolj miren kotiček na šoli.« Danijel Simič, 8. a: »Mislim, da je to fajn. Če nimaš naloge, pač prosiš kakšnega sošolca, naj ti posodi zvezek, greš na stranišče, kjer te nihče ne vidi, in stvar prepišeš. Na stranišču je najbolje, saj te nihče ne vidi, razen tega pa učitelji stranišča zelo malo kontrolirajo. Sicer pa se poleg prepisovanja nalog dogaja tudi, da učenci v stra- nišču kadijo. Vendar jaz tega ne počenjam.« Za mnenje smo povprašali tudi Mojmirja Mosbrukerja, učitelja zgodovine: »Torej, he he he, ne vem. Jaz sicer v stra- nišču cajtenge preberem... Ne vem, prvič to slišim. Naloga je namenjena nekemu utrjevanju ali obnavljanju snovi. Krasno bi bilo, če bi učenci razumeli, da ima vsaka domača naloga nek namen. Kar se prepisova- nja tiče: osebno nimam nič proti. Tudi pri kontrolnih na- logah - če daš učencu šanso — zakaj ne bi? Priložnost dela izvajalca! Same domače naloge s pre- pisovanjem - mogoče je slabo, da dajemo slabe ocene tistim, ki naloge nimajo. Boljša je pr- va varianta, kot sem rekel: da učencu dopoveš, da je domača naloga namenjena nečemu. Ni sama sebi namen, ne gre torej samo zato, da nalogo pač imaš.« Ice ice Prazniki so tu, uau! Baje je v tem šolskem letu samo še trideset dni pouka, ^ uau! Ampak, Teen-val praznikov ne pozna. Kot vsako soboto smo se zato tudi prejšnjo zbra- li na Radiu, pa čeprav dmgi že sto na uro žurirate in uživate i v čam brezdelja. Tokrat smov bili po štirinajstih dneh v po-* polni zasedbi (Nena), pa še i prav posebno gostjo (Lidijo) smo imeli. Lidija se poleg šole ukvarja še z nešteto dmgimi stvarmi. Je ena izmed naših najbolj rednih in aktivnih po- slušalk, zato smo jo želeli spoznati tudi v živo. Prijetno smo poklepetali, zaradi vašega pomanjkljivega filmskega znanja pa nam je spet zmanj- kalo časa, tako da smo morali izpustiti nagradno igro. Sicer pa je za pizze tako ali tako prevroče, sedaj prihajajo »in« sladoledi in sadne kupe. Super ideja, če tudi Teen- valovci bolj okrepčano vstopi- mo v vroče praznične dni. Si- cer pa bova to še posebej in- tenzivno izvedla midva z Ni- no; v času, ko tole berete, je ona v Španiji, jaz pa v Logar- ski dolini. Ampak, v soboto bom (vsaj jaz) spet z vami. Do takrat pa: Adijo! SIMON KARNOVŠEK V soboto naslednji izlet! Naslednji, dmgi izlet v okvim akcije Z NT&RC v Gardaland bo v soboto, l.maja. Odhod bo ob treh zjutraj z Avtobusne postaje v Celju, vrnitev pa ob 23. uri. V nagrado je, kot veste, vključen prevoz, stroški cestnin in mitnin ter vodstvo in organi- zacija izleta. Doplačilo za vstopnino v Gardaland, kjer se boste lahko po mili volji zabavali skoraj na vseh objektih, je 22 DEM. In kdo so srečneži, ki bodo v soboto potovali z nami? Katarina Kotnik, Nova Cerkev 87; Vilma Jug, Platinovec 4, Grobelno; Elvis Sanda, Badovinčeva, Laško; Nada Topolovšek, Grajska vas 15 g, Gomilsko; Božo Žibret, Hmšovlje 2, Planina pri Sevnici; Andrej Konda, Iršičeva 6, Celje; Polona Adamič, Ste- genškova 8, Celje; Nataša Strojanšek, Dobrovlje 8, Nazarje; Aljoša Polenšek, Stopče 33/a, Grobelno; Nevenka Škorjanc, Strmca 37, Laško; Saša Kmmpak, Hohkrautova 4, Celje; Gre- gor Tamše, Griže 30/c; Ana Sušeč, Vrtna 6, Murska Sobota; Nikolaj Korenjak, Drapšinova 17, Celje in Eva Zavšek, Šarhova 18, Žalec. Št.17 - 29. april 1993 21 Pop princesa KVLIE MINO- GUE je za 1,5 mio funtov pod- pisala pogodbo z založbo de- Construction. Večino materi- ala za njen novi album bosta napisala Pete Wiggs in Bob Stanley, člana angleških Saint Etienne, nekaj skladb pa naj bi prispevala tudi Prince in Lenny Kravitz. Kaže, da bo le- tošnje leto za Wiggsa in Stan- leya več kot uspešno, saj bosta verjetno komponirala tudi za vrhunsko manekenko Naomi Campbell, ki je pred kratkim podpisala pogodbo z založbo Epic. Njen prvi album pa lah- ko pričakujemo že konec tega poletja. Večina koncertov za najbolj razvpito alter ročk turnejo LOLLAPALOOZA '93, je že razprodanih. Glavni nosilci le- tošnje turneje bodo skupine Alice in Chains, Arrested De- velopement, Rage Against The Machine, obeta pa se tudi na- stop nekaterih zvezd lanske Lollapalooze. Medtem, ko njegova slava počasi ugaša, TOM WAITS pridno skrbi zato, da zanj vedo na sodiščih in v rumenem ti- sku. Letos je namreč vložil že drugo tožbo zaradi neavtorizi- rane uporabe njegovega glasu ali glasbe. Prvo je že dobil in z njo zajeten kupček zelencev, nič boljše pa se ne piše firmi Third Story Music, ki je brez njegovega dovoljenja v novi reklamni kampanji za Levi's jeans, uporabila njegov 13 let star komad »Heartattack And Vine«. 19. aprila je pri založbi Gef- fen izšel najnovejši album »Get The Grip« ameriških ročk veteranov AEROSMITH. Stari mački z Jamesom Ta- ylorjem na čelu so spet doka- zali, da še vedno (bolje) obvla- dajo reklamne prijeme, ki po- večujejo prodajo. Njihovi po- sterji, na katerih je z zaščitnim znakom benda žigosana krava, ki ima povrh tega še uhan v eni izmed vimen, so že vzbudili proteste zaščitnikov živali. Protestirali pa so celo delavci londonskega transportnega podjetja, ki niso hoteli razva- žati tako »pokvarjenega« pro- pagandnega materiala. FRANK SINATRA je po 32 letih sodelovanja z založbo Reprise records letos presedlal k založbi Capitol, za katero je že v petdesetih posnel nekaj svojih najboljših stvaritev. Ljubitelji modrookega Fran- kie-boya nestrpno pričakujejo njegov novi album, saj je zad- nji studijski album »L.A. Is My Lady« Sinatra izdal že leta 1984. 17.maja bo izšel dolgo pri- čakovani album JANET JACKSON. Poleg številnih znanih glasbenikov bosta pri tem projektu sodelovala tudi Chuck D (Public Enemy) in operna zvezda Kathleen Batt- le, ki bo Janet pomagala peti v komadu »This Time«. Na znanem koncertnem pri- zorišču Hollywood Bou^l je na Dan zemlje na dobrodelnem koncertu Eart Charity, poleg skupin PM Down, 10.000 Ma- niacs, KD Lang in En Vogue, nastopil tudi neutrudni PAUL McCARTNEV. To je bil njegov prvi nastop v tej dvorani po letu 1965, ko so je tam nastopil še kot član skupine The Be- atles. Osem let potem, ko sta pe- vec Anthony Keidis in bas ki- tarist Flea vdrla na zabavo Jacka Shermana, kitarista pri RED HOT CHILl PEPPERS med leti 1983 in 1985, je ta toliko prišel k sebi in po nače- lu »nikoli ni prepozno« ome- njena tožil, ker naj bi ga psi- hično in verbalno zlorabila (?). Anthony in Flea sta po vskoku na zabavo Shermana odslovila iz benda z besedami:»Hello, you're out of the band. Bye.« Vedno popularne j ši THE FRANK&WALTERS so po precejšnem uspehu komada »After Ali« spet naskočili le- stvice s ponovno izdanim sin- glom »Fashion Crisis Hits New York«, ki ga je tokrat produci- ral znani lan Broudie. »Sweet Relief« bo naslov al- buma, katerega dohodek od prodaje bo namenjen za zdravljenje znane folk pevke VICTORIE WILLIAMS, ki je zbolela za multipo sklerozo. Njene skladbe bodo posebej za ta album priredili in odigrali Lemonheads, Lou Reed, Pearl Jam, Neil Voung, Maria McKee in še nekateri, pri nas manj znani glasbeniki. STANE ŠPEGEL R^0T/7RNICA Ko pomlad odpre OČI... Piše Aleš Joštl Kakšno leto bo že, kar sva s Schmidtom navsezgodaj po- ležavala ob jezu na Savinji, zr- la v jutranje rumenomodro ne- bo in sanjarila. Melodija bo- emske radosti in svobode naju je ponesla daleč onstran vsak- danjosti in šele nasMinji dan sem se spomnil, da sem tam nekje na nabrežju pozabil svo- je kolo, ki sem ga klical Ferdo. In ta nesrečni kup starega že- lezja, ki je težko prenašal mojo brezbrižnost, jo je takrat mah- nil svojo pot in me s tem še kar užalostil. Pa sem se oni teden podal na občino, kjer so na dvorišču priredili dražbo naj- denih koles in motorjev, da si za male denarce priskrbim prevozno sredstvo za tople po- mladne dni. In glej ga vraga, sredi smeha, ki je spremljal ta nevsakdanji dogodek, na moje veselje iz veže pripeljejo tudi potepuškega Ferdota v never- jetno dobrem stanju. Kaj mi je preostalo drugega, kot da še enkrat kupim svoje kolo in mu odpustim zadnji pobeg, saj mi vest ni dovolila, da ga pustim v nemar policiji, ki bi ga uteg- nila odpeljati v železarno. In medtem se je v naših kra- jih razbohotila pomlad in na plan je pokukala tudi koncert- na ponudba. Tako so uvozna podjetja prejšnji teden pripra- vila zajeten jedilnik s švedsko atrakcijo Union Crabide Pro- ductions v Dobravljah pri Aj- dovščini in kanadskim triom D.O.A. v študentski menzi v Ljubljani. V zadnjem trenut- ku in na vrat na nos sem si zaželel ogledati Švede in na- prosil Matevža za prevoz. Ta- ko smo v sredo poleteli proti soncu, ki seje valjalo nad hrb- ti Kamniških alp in skozi Ljubljano pičili 130 km na uro, se malo zvozljali v Postoj- ni in v Dobravlje prispeli ob devetih. Mladi organizator Gorazd, ki ima na vesti že kar nekaj podobnih projektov, je mimogrede povedal, da ima na spisku že armado 35 novinar- jev, tako da boste o tem kon- certu verjetno brali prav v vsakem drugem časopisu. Pa vendar, Union Carbide Pro- ductions so v zatemnjeni dvo- rani našli na oder šele ob pol enih zjutraj in takoj zažareli s praktično neuničljivo svetlo- bo. Ansambel, ki si je zagotovo zaslužil tolikšno pozornost, je sicer razočaral nekatere pri- sotne z navidez še kar enolično glasbo, vendar je bil njihov nastop meni v.šeč in tudi glas- ba, ki jo sedaj bolje poznam kot pred tem, ima v sebi dosti grenkega ekstrakta za slado- kusce. Njihov močan in nepo- sreden nastop se je zavlekel tja do pol tretje, ko so končali tretji dodatek, je obnemoglo občinstvo dobilo svojo veliko kost. Bili smo priča tudi nena- vadnemu dvoboju dveh televi- zijskih ekip in sicer TV Koper, kjer je v sedlu sedel Marko Brecelj in TV Ljubljana z emi- nenco Igorjem Vidmarjem. Kdo je zmagal pa boste videli, če ne prej nocoj (v četrtek) nekje med šesto in sedmo uro na ljubljanskem prvem pro- gramu (Studio Koper). Hvala. Pomlad pa je butnila tudi na domačem terenu. Tako Uroš Srpčič v Krškem organizira jutri (30.4) koncert domačih skupin D'Joker, Stuff in mla- dih No more, ter gostov iz Za- greba Kojoti na vrtu gostilne Komočar ob sončnem zahodu. Vstopnina bo 200 tolarjev, od tega polovica konzumacije. Vabljeni! V Kopru bo 30.4 in 1.5. v organizaciji DPZN dvodnev- na norišnica z naslovom l.Maj klicaj! Prvi dan, ko predsed- nik društva slavi rojstni jubi- lej, pripravljajo: film Kekec, nastop KUD Idijoti (Pulj), No limits (KP), Saratoga, Piče (Koprivnica), film Dolina mi- ru, promocija knjige United Fumadors. Super Lojze kuha mineštro, spalne vreče boste lahko pogrnili po leseni podlo- gi, kava in sokovi dostopni ce- lo noč. Drugi dan, praznik de- la: kopanje in spuščanje zma- jev, promocija video kasete kluba iz Ilirske Bistrice >^MKNŽ 1«, koncert Overflovv, It's not 4 sale, Rasta andpeace Corporation, Brujači, Voodo buddah, Garage monsters, Running partv, Ekspedicija klarinet, Zoambo Žoet Orke- strao, predstavitev idrijske vi- deo sekcije. Brez protekcije vabljeni vsi! DELO vedno v središču dogajanj POKROVITELJ LESTVICE TRGOVSKO ^^"-JE PODJETJE I KI\SW/ GUBČEVA 1 Lestvice Radia Celje Tuje zabavne melodije: 1. I FEEL YOU - DEPECHE MODE (7) 2. ANIMAL NITRATE - SUEDE (3) 3. INFORMER - SNOW (5) 4. NO LIMITS - 2 UNLIMITED (4) 5. GO AWAY - GLORIA ESTEFAN (1) 6. SVVEET HARMONV - THE BELOVED (4) 7. SVVEET THING - MICK JAGGER (8) 8. ARE YOU GONNA GO MY WAY - LENNY KRAVITZ (2) 9. JUMP THE SAY - DAVVID BOVVIE . (3) 10. REGRET - NEW ORDER (1) DomaČe zabavne melodije: 1. ČRNA MACKA - ŠANK ROČK (9) 2. DAJ Ml VSE - Cena (5) 3. PIJEM V SLOVENIJI - AGROPOP (7) 4. NAJ VIDIMO LJUDI - DARJA SVAJGER (4) 5. GLEJ-AVIA (8) 6. LAŽNIVE ZVEZDE - ZORAN PREDIN (2) 7. LOLA-CHATEAU (1) 8. SIT SEM ŽE BLUESA - TOMAŽ DOMICEU (3) 9. DAN POTEM - CALIFORNIA (3) 10. NE GOVORI - HAPPY BAND (1) Narodno-zabavne melodije: 1. IŠČEM TE - ZASAVCI (8) 2. DOBER DAN - ŠALEŠKI FANTJE (5) 3. GORENJSKI NAGEU - GAŠPERJI (6) 4. RAJ POD TRIGLAVOM - SLAK (2) 5. NIČ-NI LEPŠEGA-ANS.TONIJAVERDERBERJA (4) 6. SLAVČEK - ANS. BRATOV POLJANŠEK (4) 7. LEPE SO NAŠE GORE - DAN IN NOČ (9) 8. RAD BI SE PREBUJAL S TEBOJ - ALFI NIPIČ (2) 9. POMLAD JE NAJIN ČAS - ANS. ZUPAN (3) 10. ŠTAJER NAŠ JE VERY GOOD - ANS. SREDENŠEK (1) Predlogi za lestvico tujih zabavnih melodij: CATS IN THE CRADDLE - UGLY KID JOE COME UNDONE - DURAN DURAN Predlogi za lestvico domačih zabavnih melodij: KO ME OBJAME NOČ - IX BAND PREPOZNO JE ZA VSE - MILAN RUDAN BAND Predlogi za lestvico narodno-zabavnih melodij: SINU NA POT - PODKRAJSKI FANTJE NAJINA LJUBEZEN - IGOR IN ZLATI ZVOKI Nagrajenca: Cvetka Pasart, Pot v Konjsko 24, Vojnik Mihaela Brezovnik, Žekovec 23 a, Mozirje Nagrajenca dvigneta plošče v prodajalni Melodlja v Cankarievi ulici v Celiu. Pop loto Tudi tokrat ni nihče napove- dal pravilnega vrstnega reda skladb, nagrada, ki jo podarja sponzor oddaje Petida Music Mania, pa je sedaj vredna že 7500 SIT. Za skladbe iz današnjega POP LOTA, ki jih je izbral glasbeni urednik Radia Celje Stane Špegel, lahko glasujete v sredo, 5. maja, ob 17:30 na telefonski številki: (063) 441- 310 in 441-510. Kupone pošljite na naslov: Radio Celje, Trg V. kongresa 3a, Celje. Št.17 - 29. april 1993 22 TRTA ŽIVLJENJA Slovenija, vinorodna dežela Piše: Drago Medved E R A 24. nadaljevanje Ce se peljete po cesti iz Arje vasi proti Velenju, boste prišli do že omenjene Vinske gore, vinogradov pa ne boste videli. Morda kje kakšno krpico pri počitniški hiški mestnega nav- dušenca nad svežim zrakom. Toda pred prvo svetovno vojno so tam bili vinogradi, pa jih je trsna uš uničila, poznejše raz- mere pa niso spodbujale do- mačinov, da bi jih obnovili ali celo razširili. Preusmerili so se v donosnejše kmetijske dejav- nosti ali pa se zaposlili v ve- lenjskem rudniku. Zgodovinski spomin nas po- uči, da so bili nekdaj kraji za- hodno od Celja, zlasti v okolici Polzele in v predelu proti Šmartnem ob Paki, bogati z vinogradi. Črta je nekako potekala od Dobrne prek Šale- ka, Pesja, Andraža in Polzele. Vinogradi so bili recimo nad Dobrno, in to na Kozjaku. To potrjuje tudi slika v dunajski dvorni kleti, kjer je na enem od sodov naslikan vinograd s Kozjaka nad Dobrno in je tudi kraj tako imenovan. Ob koncu leta 1990 pa so na novo opredelili meje posav- skega rajona, in to tako, da so priključili nove kraje šmar- sko-virštanjskegavinorodnega okoliša in sicer zahodni del ve- lenjske občine. (Nova rajoni- zacija je nastala na podlagi ra- ziskovalne naloge, ki jo je na- ročilo podjetje Vino Šmartno ob Paki, vodil pa jo je prof. dr- . Lojze Hrček, zunanji sodela- vec Biotehniške fakultete v Ljubljani. Meja poteka sedaj tako, da je vanjo zajeta tudi vinska klet Vina Šmartno ob Paki. To je bila namreč doslej edina klet pri nas zunaj kakš- nega vinorodnega rajona, to pa pomeni za tako klet pre- cejšnje omejitve.) Raziskava je ugotovila, da ne bo mogoče doseči nekdanje vinogradniške površine, saj je ta merila pred stotimi leti 200 ha, danes pa je od teh površin sposobnih za vinogradništvo le še 60,72 ha ali 29,3%. Trsni izbor predvideva poskusne sorte: rizvanec, zeleni silva- nec, renski rizling, modri pi- not, chardonnay, kemer in rdečo sorto zweigelt. Z vinom so se bolj, kot si danes mislimo, ukvarjali tudi v neposredni okolici Laškega in Jurkloštra; o tem pričajo še stari zapiski iz nekdanje jur- kloštrske kartuzije, ki je imela svoje gorniške vinograde, ne- katere lege v dolini Lahomšice pa tudi dokazujejo o tem, da je na njih rasla plemenita trta. Še danes so lepo vidne nekda- nje lege na Lahomski gori, pa tudi na Reški, kjer imajo danes vinograde nekateri domačini iz Svetine, o nekdanji vino- gradniški pokrajini pa govori tudi ime kraja Podvin. Neka- teri kmetje še danes pomnijo stare sorte, ki so jih imeli v vi- nogradu in na brajdah. (Sto- pce nad Laškim: Kari Kra- šovc, rojen 1907, se spominja beline, ki jo imajo še danes, v starem vinogradu, ki ga ni več, pa so imeli še rdeči sorti sipo in bistršno, ter beli volov- no in zeleniko. Ko je v dolini začela delati tovarna cementa, so delavci pokupili parcele in zidanice za svoje nove domo- ve. Proti koncu prejšnjega sto- letja so tu vinogradi povsem propadli in jih danes v »vzorč- nem« obsegu obnavljajo najvztrajnejši domačini.) Na vino iz Laškega oziroma njegove okolice nas posredno spominja tudi omemba Vinka Modemdorferja, v kateri sicer piše o platnu, kako so ga belili z bukovim belilom, bukovino, v zabavljivi pesmi pa omenja Nemce: »Cillier Kinder, Tuffe- rer Wein, Prasberger Loden, wenn Sie geraten, muss man sie loben.« (Celjski otroci, la- ško vino in braslovško platno - če se posrečijo, jih moraš hva- liti). Prav gotovo v pesmi ne omenja brez razloga tudi laško vino. (Vinko Modemdorfer: Verovanja, uvere in običaji Slovencev, Narodopisno bla- go, 5. knjiga: Borba za pride- lovanje vsakdanjega kruha, Mohorjeva družba, Celje 1946) Govorim seveda o tistih po- krajinah in krajih, ki veljajo danes za značilne nevinograd- niške kraje, čeprav je bila vča- sih trta tudi pri njih spoštova- nja vredna kultura. V Savinjski dolini so se kinetje preusmerili v donos- nejše dejavnosti, predvsem v hmeljarstvo in sadjarstvo, ki je na Slovenskem, mislim, ta- koj za vinogradništvom zelo zanimiva in uspešna dejavnost in v javnosti po krivici kar ma- lo zapostavljena. Lahko pa v Sloveniji še v mnogih drugih predelih opazimo zlasti na ne- katerih sončnih pobočjih sle- dove nekdanjih vinogradov, ki so se umaknili v doline. Po drugi strani pa si spet nekate- ra slovenska vinarska podjetja prizadevajo pridobiti nove vi- nogradniške površine. Vendar poteka ta obnova in širjenje vinogradniških površin zelo počasi. Na brajdi pa trta lepo uspeva celo v Bohinjski Beli. Šele čez nekaj časa bomo lahko violeli, kakšen odnos bo imela samostojna država Slo- venija do vinogradništva in vi- narstva in ali bo znala izrabiti bogato tradicijo in izvrstno kakovost in ju vpeti v vse go- spodarske dejavnosti, kamor vinogradništvo in vinarstvo posegata, prevsem pa, ali bo znala, skupaj z vinogradniki in vinarji, s slovenskimi vini nadaljevati promocijo našega znanja v mednarodnem pro- storu. Če bo to uspelo oziroma da bi to uspelo, bo morala oži- veti še marsikatera stara za- puščena zaplata poraščene zemlje, ki je bila nekdaj vino- grad. Vino Icot zgodovinsid spomin če gledamo v preteklost skozi vinske letnike, bomo lahko ugotovili marsikaj zani- mivega. Da lahko posežemo zelo daleč nazaj, nam omogo- čajo stari arhivi, ki govore o širših razmerah, ki so vlada- le v določenem prostoru in so bistveno vplivale na letino. Če si tokrat spet pomagamo malo z zgodovinskim spominom po zaslugi inž. Iva Zupaniča, lah- ko pogledamo, kakšni so bili vinski letniki v Slovenskih go- ricah tam od 14. stoletja. Po- glejmo nekatere, da si bomo lažje predstavljali, koliko je vredna ohranitev tovrstnega spomina in kako dragoceno je imeti v kleti tudi vinski arhiv, kajti ta omogoča dolga deset- letja neposredni nadzor nad spreminjanjem vina v stekle- nici: — 1347: zaradi mraza ni dozore- lo ne grozdje, ne sadje - 1385: leto je bilo podobno prejšnjemu opisu - 1611: je bilo mnogo izvrstne- ga vina, ki je bilo zelo močno - 1718: bila je huda suša, vino- gradi so trpeli veliko pomanj- kanje vode, vino pa je bilo močno kot žganje - 1740: ni bilo trgatve zaradi dolgotrajne zime - 1767: vino je bilo kislo kot ocet, marsikje je grozdje ostalo trdo - 1785,86 in 87 so bile najboga- tejše letine v tem stoletju in še dovolj dobre kakovosti - 1792: to je bil izvrsten letnik - 1805:tojebilnajslabšiletnik, kar so ga ljudje pomnili, ob trgatvi so morali tolči še trdo grozdje -1811: zelo dobro vino, naj- boljše, da boljšega še starejši ljudje niso pomnili - 1890: to je bil odličen letnik, kakršnega po letu 1834 ni bilo - 1900: odličen letnik, tak kot pred desetimi leti -1912: kislo vino in še malo ga je bilo -1914: kot bi narava vedela, da se je začela 1. svetovna vojna: malo vina in slabe kakovosti. Izvrsten je bil letnik 1917, po vojni pa so bili še odlični letniki 1921, 1929,1932, 1945, 1946, 1953, izvrsten je bil 1983 in spet odličen 1990. V Pri- morskem vinorodnem rajonu pa so bili odlični letniki 1957, 1971, 1983, 1985 in 1990.(Po- datki iz publikacije Slovenska arhivska vina, Ptuj 1991) Nadaljevanje prihodnji^ 2 Aci Puncer v MWES l>RAQUD3E CEUSkCI IVI VEC »To bo kmalu. Globoko v prazgodovini sva že. Speks... mislim, da se bova tako globoko potopila v čas, da bova končno umrla zaradi preranega nastanka Homo Sa- piensa.« »Čakaj,« si je Speks pogladil kratke črne kocine na bradi. 18500. Vidim prav?« »Ja.« »Tu nekje bi moralo biti ko- nec navojev na časovnem vitlu.« »18904,« je odčital plemeniti Albin V., »Speks... mislim, da se morava posloviti...« Takrat se je zgodilo. Najprej je začel zastajati večji kazalec in takoj nato je zavrl tudi manjši. »Upam,« je rekel Speks, »da bo vrv zdržala sunek. Če poči, greva nazaj do nastanka pla- neta in se razžariva v prama- teriji.« Vrv ni počila. Le nategnila se je, kar sta potnika zaznala najprej kot nihanje, potem je sledil zib in končno je komaj zaznaven trzljaj naznanil, da je časovno vozilo obviselo v času. »Hvala Bogu!« je iskreno re- kel Speks. »Poglej skozi kuka- lo, če čas stoji.« Plemeniti Albin V. si je naj- prej skrbno obrisal orošena očala, nato še potno čelo in pogledal ven. »Stoji,« je spravil iz sebe. »Drevo vidim! Prmej, čisto pri mina je.« »Potem je dobro. Pomeni, da sva tam, kjer pač sva.« Speks se je takoj lotil dela in začel odvijati kolo, ki je tesni- lo ovalna vrata. Še zatič je od- maknil in odprl pokrov. Glo- boko je vdihnil svež zrak in stopil ven, da je pljusknilo, kajti stal je do kolen v mrzli vodi. »Hej Plemeniti,« je zaklical. »V vodi sva.« »Je globoka?« »Niti ne. Ampak mrzla je kot led. Poberi stvari, jaz grem tjale med vrb je.« Šele potem, ko je stal na su- hem, si je Speks vse skupaj ogledal bolj natančno. Plovilo skozi čas je obstalo na prodna- tem dnu, skoraj pod vejami, ki so se iztezale nad vodo. Reka ni bila širša od petdesetih me- trov in tudi na drugi strani za- raščena z grmovjem. Čistost vode ga je prevzela in potem je za korak stran, takoj ob obali znenada blesknilo in na svoje veliko presenečanje je zagle- dal ribo. Čisto pravo. Plava- jočo. »Ne more biti,« si je mislil raziskovalec. »Če je tole riba, potem smo zares daleč v prete- klosti, vendar ne bi smeli pri- stati v vodi, saj smo krenili s suhih tal. Časovni stroj ne ovinkari. Razen,« se je spom- nil, »če je struga reke, ki jo sicer poznamo, nekoč bila tu- kaj in ne ob hribu.« »Pomagaj!« je zaklical Ple- meniti Albin in vrgel nekaj svežnjev Speksu v naročje. »Vrata boš pa sam zaprl. Mene tega niso učili.« Speks je sedel, se sezul in izlil vodo iz čevljev. Z ladjo bo treba nekaj storiti. Tega se je zavedal. Kdor koli utegne ži- veti v teh krajih, predvsem pa v tem času, bi jo lahko odkril in si mislil vse mogoče. Če bi jo lahko premaknil in jo potisnil k obali. Toda časovnega stroja ne moreš kar tako prenašati. »Kaj bova?« »Dvoje je možno,« si je gla- dil brado Speks. »Ali narav- nam časovni mehanizem za nekaj dni nazaj, v čas, od ko- der sva prišla in prideva sem, ko se znova pojavi. Denimo čez teden, ali tri dni,« je pred- ložil strokovnjak, potem ko je pogledal Plemenitega. »Ali pa nalomiva veje in ga prekrijeva z vseh strani.« »Veje,« je rekel predstavnik oblasti. Znova sta morala v mrzlo vodo, toda delo sta temeljito opravila in vsak človek, ki bi prišel mimo, bi pomislil, da se je izruval grm in padel v strugo. Utrujena sta potem sedla v travo in pogledala, kaj je v vrečah, za katere so poskrbe- li strokovnjaki, poznavalci Celjskih grofov. Speks je bil prijetno presenečen, ko je na dan potegnil modro ogrinjalo, ki se je vezalo pod vratom in segalo do peta. Zraven je .spa- dal koničast klobuk v isti bar- vi in s pavovim peresom, ki je bingljalo zadaj. »Pametno,« je rekel. »S te- mle lahko pokrijem kavbojke in vetrovko. Nihče ne more ugotoviti, iz katerega veka prihajam.« »Meni je vse na skrivaj pri- pravila žena,« je začel zlagati oblačila plemeniti Albin. »V srednjem veku je bilo krzno v veliki modi. Se spominjaš slik velikašev? Brokat in naj- manj hermelin okoli vratu.« Speks se takih slik ni spomi- njal, a je vendarle z zanima- njem opazoval Plemenitega, ki si je najprej slekel hlače in ostal v dolgih spodnjicah, nato obul škornje, izvihal široke srajčne rokave in zlezel v svet- lorjav plašč iz kamelje dlake. Kot čarovnik je še enkrat segel v vrečo in izvlekel lisičje krzno. »Zaboga, kje pa si v tem ča- su dobil pravo krzneno lisico? Mislim v času, iz katerega sva prišla.« »2ena je podedovala od pra- babice. Muzejski primerek, ha?« »Ja,« je prikimal Speks. »Stavim, da imaš še kučmo.« Albin V. jo je imel. »Polhovka. Od pravih staro- slovenskih polhov. Človek bi ne verjel, kaj zmorejo ženske.« Ob taki ugotovitvi se je obeh prijelo rahlo domotožje. Sedla sta malo bolj skupaj, kajti iz smeri, od koder je tekla reka, je mrzlo zapihalo. Postala sta lačna in odvila vsak svoj vaku- miran zavitek hrane, na kate- rem je pisalo: Ne pusti se pre- senetiti. Medtem, ko sta gloda- la prepečenec, je Speks vprašal: »Kako to, da si plemenit? Je to kje zapisano?" Plemeniti Albin V. ga je pre- senečeno pogledal. »To vendar čutiš. Preprosto ti nekega dne postane jasno, da si plemenitega rodu. Mene je na primer kar spreletelo. Čez noč.« »Že« je rekel Speks, »ampak jaz sem slišal, da si naslov ku- pil. Z delnicami.« »Seveda. Vse obveznice celj- ske province sem prodal. Am- pak šele potem, ko mi je posta- lo jasno, kaj se v meni dogaja. Razumeš?« »Ja,« je odgovoril Speks. »Popolnoma.« Nato sta nekaj časa molčala. »Poslušaj, ti Bine,« je Speks glasno pogoltnil, ker se mu je nabralo premalo sline »Menda nisi pozabil, da sva šla mimo Celjskih grofov? V tem času, kjer sva zdaj, ne boš mogel po- trditi naslova. Imam čuden občutek...« »Ne skrbi. Doma hranim vse listine in račune. Če sem od- krit, grofov sploh ne potrebu- jem. Jaz ne. Je pa nekaj druge- ga. Tule v žepu imam seznam tistih, ki nimajo dovolj delnic. Zanje bi moral zvedeti, če niso morebiti na gradu bili oprode ali vitezi s podobnimi pri- imki.« Speks, ki je bil še mlad in se ni dosti gibal v državotvornih krogih, je že hotel ziniti, da bi bilo treba upoštevati tudi pri- ležnice, a je raje ponovil sta- vek, s katerim je končal prejš- njo misel: »Imam čuden občutek...« je rekel, »da naju nekdo opa- zuje.« Da je imel prav, se je takoj izkazalo, kajti v grmovju pred njima je nekaj zašumelo. »Pridi ven!« je zaklical Speks. Nato je zašumelo in zaloma- stilo še v drugih grmih okoli njiju. »Prav. Pa pridite vsi ven.« Nato je šepnil Binetu: »Glej, da boš miren. Pri- pravljen moraš biti na različna presenečenja. Upoštevaj letni- co, v kateri se nama je časovna vrv ustavila.« Imel je prav. Kot bi mignil, so ju obstopili precej nenavad- ni, a nedvomno hudo bojeviti ljudje. Z vidika enaidvajsetega stoletja bi sicer stežka govorili o ljudeh, kakršne poznamo, toda nedvomno so bili dvonož- ci, zravnani, kuštravi in oble- čeni v različno krojena krzna. Vsi so v rokah držali kopja, sekire ali vsaj trnaste gorjače. »Hej!« je Speks pomahal z desnico in sproti odrinil kamnito ost, ki se mu je nevar- no prislonila na vrat. »Midva sva popotnika. Tale gospod,« je pokazal na Plemenitega, »vas bo pozdravil v imenu ob- čanov Province celjske, na ka- terem območju se nahajate.« »Vstati!« je hripavo rekel pračlovek, ki je meril vanj. Brez oklevanja sta ubogala. Speks, ki je bil za glavo večji od plemenitega Bineta, je zdaj presenečen ugotovil, da je za najmanj tri glave večji od lov- cev. S kotičkom očesa je ujel, da so tudi sami debelo pogle- dali in stopili za korak nazaj. Priložnost je veljalo izrabiti. »Ljudje,« je rekel glasno in odločno, »midva sva kar se da močna in hrabra. Toda prišla sva z miroljubnimi nameni, če veste, kaj to pomeni. Nimava kopja ali sekire,« je pokazal prazne dlani, »govoriti hočeva z vami in vas spoznati. To je vse.« »Sedi!« se je znova oglasil hripavi. »Ne!« je nepričakovano odrezal Bine in nato pogledal vsakega posebej v oči. Učinek ga je zadovoljil in po daljšem premerjanju moči se je končno rahlo nasmehnil. ||| Nadaljevanje prihodnjič Št.17 - 29. april 1993 23 • OVEN _i Ona: Išči srečo predvsem v tem, kar imaš, ne pa: v tem, kar pogrešaš. Ljubezen je vse preveč relativna sivar. da bi ti uspelo karkoli posploševati. Pa tudi tvoft partner nima neskončnega potrpljenja. ''■ On: Še vedno se nisi popolnoma izvlekel iz kritične-! ga poslovnega položaja, zato je potrebno paziti na' sleherni korak konkurence. Investicija se bo povrnila šele sčasoma, zato samo brez panike. • BIK_^ Ona: Zaradi nepričakovane ljubezenske izjave boš n spr\a ogorčena, nato pa ti bo vse skupaj začelo ugaja-: ti. Prijatelji bodo sicer začudeni, vendar pa si bodo kar hitro uspeli razjasniti novonastalo situacijo. [ On: Po.slovna kriza bo sicer minila, ostal pa bo neprijeten priokus neuspeha. Najbolje se je zakopati ] v delo. saj boš tako najhitreje pozabil tisto, kr se ti je [ pripetilo. Toda obstaja tudi prijetnejša alternativa... , i • DVOJČEK Ona: Nisi navajena hladnega ozračja, zato se v tre- t nutni novi družbi kaj težko znajdeš. Okušala boš] srečo, vendar boš še venomer iskala nekaj več. Je pač ] tako. da zate ni ničesar dovolj dobro in pokvarjeno , obenem. ; On: Odločitev bo ostala pn^vsem na tvojih ramah,; zato pazi na vsako izrečeno besedo. Nekdo ti že dalj časa koplje jamo. čeprav se ti drugače predstavlja koti prijatelj. Pozornost in previdnost ti vsekakor ne bosta, škodila. • RAK_ Ona: Je pač tako, da je prepovedano sadje najslajše. Vendar te lahko tvoj vroč temperament zapelje precej dlje, kot pa sj bila pripravljena iti. Toda samo enkrat se živi, zato uživaj sedaj in ne čakaj na nekaj, kar morda sploh ne bo prišlo. On: Poslo\-ni uspehi so ti odprli mnoga vrata, o ka- terih si nekoč mislil, da bodo ostala za vedno zaprta. Potrudi se ot>držati trenutni življenjski ritem, saj se ti obeta kopica prav zanimivih doživetij. Darilo! • LEV_ Ona: Prevelika sramežljivost ti lahko dobesedno pokoplje tvoje načrte, zato nikar ne omahuj. Raje pusti svoje skrbi doma in odidi s prijatelji v družbo. Marsikateri bi si želel vse kaj več kot pa le prijazen pogled. On: Zaradi tvoje nediscipline in prenagljenosti boš še presneto dobro kaznovan ~ vprašanje pa je. ali se boš iz tega tudi kaj naučil. Nasploh je bolje, če se za krajši čas malo potuhneš in pošteno premisliš o svojih preteklih dejanjih. • DEVICA_ Ona: Partner si bo tvoje trenutno omahovanje ra- zlagal popolnoma drugače, kot pa si bi želela ti sama. Nikar ga ne podcenjuj, kajti prav hitro se ti lahko zgodi, da boš ostala sama. Poskrbi za svoje zdravje. On: Še je čas. vendar ti ne bo škodilo, če boš malce prehitel. V nasprotnem primei-u se ti bo zgodilo, da bo vlak odpeljal, ti pa boš ostal sam. Prijeten razgovor se zna razviti v trajnejše prijateljstvo... j • TEHTNICA_ Ona: Strah te je resnice, toda to je edini način, da si uspeš zagotoviti partnerjevo zaupanje. Prišla bo ne- pričakovana priložnost, ki pa se jo boš kar nekako bala izkoristiti. Raje boš počakala boljši jutri. On: Nestrpno boš čakal na neko priložnost, ki pa bo na koncu preprosto odkorakala mimo tebe. V sredini tedna se ti obeta izredna zabava s prijatelji, kjer se ti obeta še vse kaj drugega, kot pa boš pričakoval. • ŠKORPUON_ Ona: Srečala boš nekoga, ki si bo kar preiečpriza- deval, da bi ti uspel ustreči. Raje razmisli, preden se boš podala v kakršnokoli avanturo. Konec koncev ti tudi sedaj ne gre ravno slabo, ali ne? On: Nesporazumi, ki se ti zdijo povsem nepomemb- ni, ti bodo dodobra pomešali tvoje poslovne načrte. Drugič raje pazi na vsako malenkost, predvsem pa je bolje, da o s\ojih načrtih ne govoriš naključnim • znancem. • STRELEC_ Ona: Pometi najprej pred svojim pragom, šele nato pa začni kritizirati svoje prijatelje Ce boš nadaljevala s takšnim načinom življenja, se ti lahko kaj hitro zgodi, da boš nenadoma ostala sama In nikomur ne bo mar... On: Malo razvade ti vsekakor ne bo škodilo, toda raje malo popazi, da se ne vrneš na nekdanja življenj- ska pota. Nekdo ti bo poskušal sponičiti važno novico, zato se mu nikar stalno ne izmikaj. • KOZOROG_ Ona: Čas je že. da spremeniš nekatere st\-ari, k] te motijo. Potrebno je le začeti na pravem koncu, nato pa bo vse skupaj teklo kar samo od sebe. Zaljubljenost bo spna velika, nato pa čedalje manjša in medlejša. On: Proti koncu tedna se ti obeta vesela zabava iz katere boš odnesel težko glavo in zaljubljeno srce. Maček bo naslednji dan sicer minil, spomin nanjo pa bo ostal. Za kaj več pa se boš moral precej potruditi... • VODNAR__ Ona: Še vedno boš nihala med realnostjo in lepimi sanjami in ravno zato lahko zamudiš lepo priložnost pri osebi, ki ti sicer vzbuja spoštovanje, vendar si nikoli nisi upala pomisliti na karkoli več. On: Ni dovolj samo imeti zdravo pamet - potrebno jo je tudi znati uporabljati. Vsi okoli tebe so že zdav- naj obupali, le ti pa še vedno vztrajno rineš z glavo skozi zid. Raje se poskusi zbrati in pogledati stvari bolj realno • RIBA Ona: Doživela boš izredno prijeten konec tedna Fant. ki ga že dalj časa opazuješ, ti bo predlagal ptnsem konkreten predlog. Toda kaj bo na to ivkel tvoj dosedanji partner - toda to je že druga zgodba.. On: Le kako si zamišljaš svojo prihodnost, ne da bi vsaj poskusil odpreti svoje srce in prijateljici pokazal svoja čustva. Ježe res, da je poslovna uspešnost prijet- na stvar, vendar se boš tega kaj hitro naveličal. Št.17 - 29. april 1993 REVIZIJABUMENEGACE Dobro jutro Italija Vsak politični škandal je običajno programiran za nekaj korakov naprej. Hudo pa je, ko botri določene afere izgubijo gravitacijsko silo, ko položaj dobi obliko multimedialnega spektakla, ki ga nihče več ne kontrolira. Prisluškovalna afera se je pravzaprav srečno končala. Tako za glavne akterje kot za mlado državo, ki je bila žrtev njihovih medsebojnih diskva- lifikacij v predvolilne (in oseb- ne) namene. Miha Brejc pravi, da ga je izučila. Zato Igorja Bavčarja v glavnem ni več ob- veščal pisno. Kar seveda ni zgled za nekakšno ozračje za- upanja, ki naj bi vladalo med policijskim ministrom in še- fom državne varnosti. Brejc ima občutek, da ga ni zamenjal Drnovšek, temveč udba. Te se namreč ni nikoli otresel. Še več: eden od rabljev iz afere JBTZ je bil celo njegov namestnik. Vse kaže, da je bil Jeglič »programirani Brutos«, ki seje najprej udinjal Peterle- tu, nato pa s pismom Drnov- šku zabodel Brejca. Ki je bil nemara celo preveč odkrit: pred Drnovškom »popljuvati« zvestega Siršeta je - prvič po- gumno in drugič - samomo- rilsko. Milo rečeno nenavadno pa je, da sporno gradivo primera Hit skriješ, ker so vpleteni tudi tisti, ki bi jim ga moral preda- ti. Kot da bi se Bavčar in Brejc šla zasebno vojno zoper koru- pcijo v vladnih krogih. Odtuji- ti dokumentacijo skupaj z od- hodom s funkcije ni ravno le- galno, je pa toliko bolj marke- tinško. Tako se je razplamtel pričakovan spopad med De- mokrati in Liberalnimi demo- krati. In slednji prevladujejo v spornem dosjeju. V papirjih menda nista ome- njena niti Kučan niti Drnov- šek. Če bi bil eden od njiju, bi bilo bolj jasno, kdo stoji zadaj. Premik afere Hit na Vis se je gibal sumljivo: prvo naključje - Janša v TV Omizju spektaku- larno opozori na korupcijo, kmalu za tem Podobnik novi- narjem razdeli zaupno poroči- lo SDK o divjem lastninjenju v novogoriškem Hitu. Hkrati pricurljajo informacije o Hito- vem predvolilnem financira- nju nekaterih strank in o dom- nevni vpletenosti politike v nečedne igralniške posle. Omenja se Janez Širše, bivši minister za turizem in zdajšnji direktor Vis. Ki nesrečno ugo- tovi, da gradiva o tem ni. LDS preide v ofenzivo: kje je dosje? In vrže sum na Demokrate. Nekaj dni se prodaja megla in išče konsenz za formiranje parlamentarne preiskovalne komisije. Brejc prinese gradi- vo. Komisija je frapirana. Vla- da nestrpno posvinja način de- la Vis in prav ji pride Jegličevo pismo, ki ga v prirejeni vsebini (brez poglavja o trgovini z orožjem) lansira tisku. Dan kasneje se pojavita Bavčar in Brejc, ki nasprotnike razoroži- ta z novimi poda tki. Ne vem, skorajda preveč prozorno... Sobota je in nekateri novi- narji vemo, kdo se pojavlja v spornem dosjeju. Kdo jih bo prej umazal? In zakaj? Saj bo- do žrtve spet majhne ribe. Ali pa je nemara odklenkalo ne- dotakljivim. Z obeh strani. Naš gost - minister dr. Slavko Gaber Vsi naši poslušalci oddaje Glasba je življenje ste hodili v šolo, marsikdo od vas še ved- no hodi, nekateri se ukvarjate s športom, skratka, prepričana sem, da bo tokratni gost zani- miv za vse, saj je to minister za šolstvo, vzgojo in šport, dr- . Slavko Gaber. Moto naše od- daje je, da vas pesem reši vseh skrbi, ministra Gabra pa sem vprašala, če se tudi sam, v tre- nutkih, ko ga tarejo hude skr- bi, zateče k pesmi. Takole pra- vi: »V takih primerih se zate- čem tudi h glasbi. Največkrat doma, včasih pa že tudi v avtu. Poslušam dve zvrsti glasbe: klasično in zvrst, ki so jo ozna- čevali ansambli, kot so recimo Pink Floyd. Marsikomu to ne gre skupaj, meni gre in sicer na ravni poslušanja rn na rav- ni analitike. Glasba je na nek način družbeni fenomen in to družbo tudi sokreira. Pri slo- venski pomladi so imeli po- membno vlogo Pankrti, Lačni Franz, Laibach. Tudi tej zvrsti glasbe rad prisluhnem.« Maj je mesec ljubezni in v tem smislu bomo pobarvali tudi sobotno oddajo Glasba je življenje. Vam pa posredujemo delček realno-revolucionarne ljubezenske poezije, ki jo je skoval Tone Fomezzi-Tof: Mi rekel je ata, če pridna bom bla, če pridna bom bla, bom dobila moža. A jaz mislim, to je že preč, če pridna ne bom, dobim jih še več. V prejšnji oddaji je komisija izžrebala nagrajenca v akciji Telefonsko petje. Glasbeni stolp, ki ga poklanja Petrol, bo raj žal v Trebnje na Dolenj- skem. Tu pa se je pojavil pro- blem, saj nimamo naslova pev- ca, ki je imenitno imitiral kra- lja ročk and rolla - Elvisa Pre- sleya, in prepričal komisijo. Če nam kdo od poslušalcev lahko pomaga, bomo zelo hvaležni. Pomagajte nam pri lovu na El- visa Presleya! SIMONA H2O RADIJSKI SPORED od 29. aprila do 5. maja RADIO CELJE Četrtek, 29.4.: 5.40 Začetek jutranjega programa , 6.00 Poročilo OKC Celje,6.30 Poročilo OKC Maribor 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.15 Minute za zdravje, 10.00 Novice, 10.30 Mali O, 11.05 Glasbeni center predstavlja, 11.30 Premor za humor, 12.00 Novice, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RaS), 13.30 Turistični kažipot, 14.00 Jack Pot, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Disco glasba, 19.00 Zaključek sporeda. Petek, 30.4.: 5.40 Začetek jutranjega programa, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 10.00 Novice, 10.15 Filmski sprehodi, 10.30 Petkove štengce, 11.30 premor za humor, 12.00 Novice, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RaS), 13.30 šport ob koncu tedna, 14.00 Jack Pot, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Rumeni CE (Bojan Krajnc), 19.00 Zaključek sporeda. Sobota, 1.5.: 5.40 Začetek jutranjega programa, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika (prenos RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.45 Kam danes, 10.00 Novice, 10.15 Študentski servis, 11.30 Premor za humor, 12.00 Novice, 12.10 Teen-val, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RaS), 14.00 Jack Pot, 14.05 Glasba je življenje, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Lestvici zabavnih melodij - LZM, 19.00 Večerni spored - šport, 22.00 Zaključek sporeda. Nedelja, 2.5.: 8.00 Začetek programa, 8.05 Poročila, 8.30 Horo- skop, 10.00 Novice, 10.30 Nedeljski gost, 12.00 Time out za šport, 12.30 Iz domačih logov (Jure Krašovec), 13.00 Novice, 13.05 čestitke in pozdravi. Ponedeljek, 3.5.: 5.40 Začetek jutranjega programa, 6.00 Poro- čilo OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.15 Za lepše okolje, 10.00 Novice, 10.30 Športno dopoldne, 11.30 Premor za humor, 12.00 Novice, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RaS), 14.00 Jack Pot, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), ^7.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Domača glasba (Tone VrabI), 19.00 Zaključek sporeda. Torek, 4.5.: 5.40 Začetek jutranjega programa, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RaS), 14.00 Jack Pot, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Evergreeni, 19.00 Zaključek sporeda. Sreda, 5.5.: 5.40 Začetek jutranjega programa, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes,9.15 S knjižnega trga, 10.00 Novice, 10.30 Pokličite in vpra- šajte, 12.00 Novice, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RaS), 14.00 Jack Pot, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Pop loto, 18.00 Brane Rončel na Radiu Celje, 19.00 Zaključek sporeda. Radio Celje oddaja od 5.40 do 19.00 od ponedeljka do petka, ob sobotah do 22.00 ure, ob nedeljah pa od 8.00 do približno 17.00 ure, na UKV frekvencah 95,1, 95,9 in 100,3 MHz - stereo. Št.17 - 29. april 1993 251 lHiaja 17. slovenski avtomobilski salon od 14. do 23. maja bo ljub- ljansko Gospodarsko razsta- ^šče gostilo 17. slovenski av- tomobilski salon. Po celjski prireditvi (Avto in vzdrževa- nje) bo to druga večja sloven- jl^a avtomobilska razstava, ki pa bo bolj poudarajala avto- mobil, manj pa vse drugo, če- prav bo na ogled še vse tisto, jjar je nujno za ustrezno vzdr- ževanje in delovanje avtomo- bila. Po lanskem avtomobil- skem salonu, ki je bil izjemno uspešen (tako po številu obi- skovalcev kot tudi razstavljal- cev), je upanje prirediteljev le- tos še toliko večje. Na ogled bo večina letošnjih avtomobilskih novosti, zanesljivo pa ni moč pričakovati kakšne evropske avtomobilske premiere. Morda se utegne to zgoditi kaj kasne- je, ko bo oziroma če se bo or- ganizatorjem (pomembno vlo- go ima pri tem Združenje eks- kluzivnih uvoznikov tujih mo- tornih vozil Slovenije) posre- čilo ljubljanski avtomobilski salon uvrstiti na koledar med- narodnih specializiranih pri- reditev. Po svoje je namreč pa- radoksalno to, da se na tem koledarju še vedno pojavlja mednarodni beograjski avto- mobilski salon, poleg tega pa so ustrezna mesta dobile tudi nekatere druge vzhodnoevrop- ske avtomobilske prireditve. Novi motorji in več varnosti pri alfi 155 Milanska Alfa Romeo, se- stavni del korporacije Fiat, je po lanskem rojstvu alfe 155 (zamenjava za alfo 75) pripra- vila motorno popestritev po- nudbe. Ob vseh doslej znanih bencinskih motorjih bo alfa 155 po novem naprodaj še z dvema dizelskima agregato- ma in 1,7-litrskim bencinskim štirivaljnikom s po dvema svečkama na valj (twin spark). Hkrati je zajetnejši tudi pa- ket tistega, kar predstavlja pa- sivno varnost. Novost je torej 1749-kubični bencinski motor z močjo 83kW/115 KM pri 5.800 vrtljajih v minuti, pa dva turbodizelska motorja z ra- zlično prostornino in seveda tudi močjo. Prvi zmore pri gib- ni prostornini 1929-kubičnih centimetrov največ 66 kW/92 KM, drugi pa pri gibni pro- stornini 2,5-litra 92kW/125 KM. Hkrati je konstrukcija al- fe 155 okrepljena, v vratih so dodatne jeklene palice kot zaščita v primeru stranskega trčenja, za doplačilo pa si je mogoče omisliti še zračno var- nostno blazino in zategovalni- ke varnostnih pasov. Kdaj bo- do vse te motorne različice na- prodaj pri uradnem zastopni- ku tovarne Alfa Romeo, ljub- ljanskem Avtomontaži Co- smos, je težko napovedati. Na sliki: alfa romeo 155 in 2,5- litrski turbodizel motor. Ford pri Summit Motors LJubljana Seznam pooblaščenih uvoz- nikov oziroma zastopnikov avtomobilskih tovarn na slo- venskem avtomobilskem trgu postaja vse popolnejši. Po ne- davni predstavitvi Centra Ljubljane kot uradnega za- stopnika tovarne Toyota na prostoru med Sotlo in Julijski- mi Alpami, se je pojavilo novo ime. Summit Motors Ljublja- na d.o.o. je namreč postal uvoznik in distributer fordov v Sloveniji. To je družba, v katero so ka- pital vložili trije partnerji iz treh držav. Večinski kapital je v rokah japonske korporacije oziroma multinacionalke Su- mitomo Corporation (58-od- stotni kapitalski delež), drugi partner je Ford Kaposi iz Ce- lovca (30 odstotkov), tretji pa Mednarodno podjetje Sloveni- jales, ki se je pridružilo z 12- odstotnim kapitalskim vlož- kom. Ob tem je Ford Company imenoval Summit Motors Ljubljana d.o.o. tudi za edine- ga pooblaščenega uvoznika fordov, kar med drugim pome- ni, da naj bi bila v prihodnje trgovina s temi avtomobili bolj urejena. Ob tem so načrti za letošnje leto dokaj realni. Slo- venskim kupcem naj bi do 31. decembra prodali približno 1000 fordov. Toda prodaja ne bo nekaj, kar bo izključno v središču pozornosti nove družbe. Pri Summit Motors či- sto pravilno ugotavljajo, da je treba za kupca dobro skrbeti tudi po tistem, ko se je že odlo- čil za Fordov avtomobil. Torej naj bi to pomenilo, da bodo bolje poskrbeli tako za servis- no mrežo kot tudi za dobro oskrbljenost z rezervnimi av- tomobilskimi deli. Hkrati so nekatere obljube še bolj ugod- ne: ljubljanski zastopnik naj bi forde prodajal po cenah, ki naj bi bile ugodnejše od tistih v Italiji ali Avstriji. Napoved je treba vzeti skoraj dobesed- no, kajti podatki o prodaji ter sivem uvozu fordov v Sloveni- jo v letošnjih treh mesecih ka- žejo, da so si več kot polovico fordov slovenski kupci omislili na tujem, ne pa v Sloveniji. Dela bodo imeli torej dovolj. Na sliki: letošnja Fordova no- vost mondeo. BORZA CEN RABLJENIH AVTOMOBILOV Sobotni sejem rabljenih avtomobilov je bil zaradi sejma Avto in vzdrževanje prestavljen na rezervno lokacijo. Kljub temu se je nabralo preko 700 vozil in več kot 2 tisoč obiskovalcev. Organizatorji so zabeležili prodajo 27 avtomobilov, že pretekli teden pa je pokazal, da se bo povpraševanje po tovrstnih vozilih kmalu močno povečalo. Št.17 - 29. april 1993 26 Št.17 - 29. april 1993 št.17 - 29. april 1993 27 28 Št.17 - 29. april 1993 29 Št.17 - 29. april 1993 št.17 - 29. april 1993 31 Št.17 - 29. april 1993 TRAČ-nicfe Otiveza za vladajoče Na zadnjem zasedanju ve- lenjske skupščine in mozir- skega izvršnega sveta je bilo slišati toliko grdih in nespo- dobnih besed, da bodo po novem menda morali vsi ob- činski funkcionarji k spove- di. Odveza jim bo dana ta- krat, ko bodo bolje opravlja- li svoje delo. Sklepamo, da bo treba še počakati. Oseba ¥ osebi Na burnem sobotnem kon- gresu Narodnih demokratov v Glasbeni šoli v Celju je eden izmed nasprotnikov pridružitve k Krščanskim demokratom, ki si ne zna predstavljati kako bi kot krilo SKD šc naprej lahko ostali avtonomna stranka, vprašal kongres: »Ali je mo- goče, da je ena pravna oseba v drugi pravni osebi?« »Ni mogoče,« si je odgovoril kar sam in nadaljeval: »Ali je mogoče, da je neka fizična oseba v drugi fizični osebi?« »Ni mogoče,« si je spet odgo- voril sam. Drugi delegatipa- ;».. .ha, ha, ha, je mogoče.« Kovač kot Kristus Ko je na kongresu Narod- nih demokratov predsednik šentjurskega občinskega od- bora Franc Kovač, delega- tom predlagal, da bi še en- krat premislili in odložili glasovanje o »pokristjanje- vanju« stranke, je nekdo od delegatov zavpil: »Kaj bo on govoril, saj vendar že zgleda kot Kristus.« Solo arija? »Sem fantič zelenega Štajerja, sem zmeraj korajžen,-] vesel...,« so menda zlobneži slišali v trenutku, ko je dr. Aleš ] Demšar, direktor celjske bolnišnice, skušal razložiti zakaj \ celjsko zdravstvo tone v rdečih številkah. Da se minister] Voljč pri tem drži za glavo, pa lahko pomeni le dvoje: ali sej zaveda resnosti potreb po dokončanju celjske bolnišnice, ali ] pa ga je strah, da bo njegov šolski sodrug sicer poskušal še < resneje s svojo »deželno« opredelitvijo. Ni kaj, v deželi I Štajerski bi potem morali dokončati samo eno (in ne treh!)] bolnišnico... .. .da bodo Zgornjesavinjčani, če ne bo šlo drugače, razpisali kar prosta mesta in nalo- ge za delo občinskega župana. Glede na razprtije v občini, bi vse duhove še najbolj pomiril kakšen nestrankarski neuvrščeni Nezgornjesavinjčan, ki bi znal predvsem dobro računati. .. .da bi takšen - neuvrščen - mož kar prav prišel tudi slovenskim levim in desnim strankam. Glede na to, da strankarski pro- grami na levici »štimajo,« le ljudje so »fouš« — bi kaj hitro dobili združeno levico. Prav nič pa ne bi zaostajala desnica, kjer je menda pri združevanju tudi ključna ovira kadrov- ski prestiž. .. .da nekateri celjski politiki ubirajo kaj čudne poti za pojasnjevanje svojih pogledov in namer. Kako drugače naj si sicer razlaga- mo vabilo na kavico celjskega sekretarja za di ažbene dejavnosti Željka Ciglerja, ki je za m(!sto »novinarske konference« izbral kar prenovljeno celjsko Vrtnico. Laže je ukrotiti še ta- ko divjo žival, kot pa — podivjanega poli- tika. Nič čudnega, da so težave s kanalizacijo — mnogim so važni sa- mo »švercErski ka- nali«. NAJ MUZIKANTI POVEDO Je zlol prebrisan bii »Foter. Bo pa ja vaš Tinček na naši ohceti igral,« so rekli sosedje Lesjakovemu očetu, ki je svojega sina kar malce nazaj držal, saj je hotel le-ta s har- moniko tudi »spati«. Pa je oče popustil, kljub temu, da je Tinček tisti čas hodil še v os- novno šolo, pa še na kmetiji je bilo veliko dela. In glej ga zlomka, mali muzikant še ni vedel, da je treba »rajo« zaba- vat in je sredi noči kar za mizo zaspal. »Tistikrat sem se začel zave- dati, da je ohcet odvisna od muzikanta in da je treba igrati tako dolgo, kot zahtevajo od tebe svatje, vmes pa zabavati ljudi s heci. Ena od iger, ki sem jo večkrat izvedel, so bili voja- ki, ki sem jih kot poveljnik če- pe postrojil na eno nogo. V zrak so morali gledati in na znak zakričati BUM. Ko so iz- strelili bum, moj pomočnik >rukne< prvega in vojska pade kot domine. Najbolj se spominjam ohce- ti, kjer smo tri dni igrali in se veselili, osmi dan pa sta se že- nin in nevesta že razvezala. Večkrat se je zgodilo, da z av- tom nisem mogel v pohorske rovte in sem že v petek lahko kilometre prepešačil, da sem prišel do kraja, kjer sem >krancl< igral. In namesto, da bi po polnoči legli k počitku in spočiti dočakali usodno sobo- to, se je naše veselje nadalje- valo do jutra, ko je bilo treba začeti znova. Ohcet je naporna stvar in pozdravljam vsakega, ki vztraja pri tem težkem delu. Tisti denar, ki si ga tam zaslu- žiš, je drugačen, kot oni, ki ga dobiš na >šiht<. Jaz pravim, kak ga dobiš, tak ga zgubiš. Velikokrat se je zgodilo, da ni- sem mogel mimo gostilne in ker sem imel, kolegi pa ne, sem rade volje dal za pijačo, saj sem vedel, da bo kmalu sobota in nova ohcet. Kar prevečkrat sem igral na gostijah in ne ra- zumem kolegov, ki se hvalijo, da so igrali na več kot 300 oh- cetih, pa še vedno ne znajo do- bro igrati. Jaz pravim: >Kaj pa si potem delal, da še vedno ne znaš špilat?<« Tine Lesjak iz Kebelj nad Oplotnico je sčasoma prerastel samega sebe in s trdim delom uspel z ansamblom Bratje iz Oplotnice. Drugo leto bodo slavili deseto obletnico delo- vanja. Vsako leto nauči igra- nja frajtonarice na desetine mladih nadobudnežev po vsej Sloveniji. Vendarle pa ostaja zvest svojim koreninam ljud- skega muzikanta. »Ljudje me slišijo po radiu in televiziji, pa mislijo, da se ne bom mogel vklopiti v ljud- sko življenje, v pesmi, ki še slišijo samo še na podeželju. Pa ni tako. Tudi meni zaigra srce, ko sem med preprostimi ljudmi in včasih nekateri za- čudeno ostrmijo, ko začnem s tistimi zares starimi vižami in besedili. Dolgo časa sem se trudil in nabiral stare viže in pred kratkim celo posnel za kaseto material s starimi ljud- skimi muzikanti in pevci, ki sem jih nabral po Pohorjem. Nekatera besedila so stara preko 300 let in prav zanimi- va, saj takšnih besed ne najde- mo več. Med drugim tudi — je zloj (ful-zelo) prebrisan bil. Ali pa: od kedaj kmet ni maral vancrla. Vancrl je bil tisti, ki je prosil kmeta za stanovanje v gorci, v zameno pa mu je obdeloval vinograd. Mladi imajo disko, srednja generaci- ja veliko hodi na veselice in koncerte z narodno zabavno glasbo, stare mame pa nimajo kaj dosti izbire. Jaz se pridiai- žujem vsem generacijam, ne- kaj več pa bi rad dal tistim« kjer so tudi moje korenine pognale. i EDI MASNEC Ena Iz TInetovega rokava s Tinetom je v ansamblu dolgo igral žal že pokojni basisti Vojko, ki je zbujal pozornost z svojo obilno postavo. Na enem od\ Ptujskih festivalov je na vprašanje moderatorke, kaj delajo člani ansambla, Tine odgovoril takole: »Naš Vojko je naprimet v Lipici prejšnji teden delal shujševalno kuro. Tri dni je jahal, iij res shujšal za 300 dag^.kobila pa... za 300 kilogramov.« J STRAN(KA) ŠALJIVGEV ste že prebrali najnovejšo Petico. Ste morda zagledali svoje ime med tistimi, ki bodo s stranko šaljivcev potovali na dvod- nevni izlet. Če ne, bo priložnosti še veliko, saj bo izlet še jeseni, piknik vseh sodelavcev pa v juliju na Kalobju. Vabimo vse muzi- kante, ki smo jih predstavili v naši rubriki na tej strani, da se nam pisno prijavijo, če bi želeli na srečanju nastopiti v programu. Vsak naj bi zaigral eno skladbo, radi pa bi pritegnili tudi tiste, ki znate šalo povedati. In kateri šali ste se prejšnji teden najbolj nasmejali. Dvema redovnicama, ki jo je spi- sala Ani Polšak, Hrast je 15, Loka pri Zu- smu. Izžrebali pa smo še: Petra Vipotnika, Bratov Vošnjak 3, Celje. Šala tetina Dve retlovnici Razburjenje v ženskem sa- mostanu. Dva mladeniča sta se pretihotapila v samostan in nadlegovala dve redovni- ci. V temi zakriči prva: »Gospod, odpusti jim saj ne vedo, kaj delajo...« »Bodi takoj tiho,« se z dru- gega konca oglasi druga nje- na kolegica. »Moj ve...« Vrezalo je... Bližalo se je neurje, začelo je bliskati in grmeti. Naenkrat je vrezalo, pa pravi sosed Mici, da je vrezalo v transformator. Mica seveda brž nese novico sosedi: »a veš, da je vrezalo v Francovo mater?« Soseda spet hiti pripovedovati drugi sose- di Neži, češ, da je vrezalo v Franca in mater. Pretepač Proti jutru se Janezek primaje iz gostilne in krene proti domu. Na pol poti ga zdela pijača, zato se zvrne v jarek. Ta čas prideta mimo dva moška in opazita Janezka in nje- govo denarnico, kako nesramno štrli iz žepa. »Moja je,« reče prvi. »Ne moja, jaz sem ga prvi videl,« reče drugi. Beseda da besedo, nazadnje se stepe- ta in oba obležita v nezavesti zraven Ja- nezka. Janezek se.zbudi in pogleda okoli sebe. Vidi oba na tleh ležeča in reče: »Madona, Janez, ti pa res ne veš kaj delaš, kadar si pijan.« Ljubezenska Pri petdesetih se Kari zaljubi do ušes. Dekle jih ima le dvajset, pa bi jo kar poročil. Prijatelji bi mu radi odsvetovali. »Kari, pa se ti sploh zavedaš: Ko jih boš imel šestdeset, bo ona stara trideset. Ko boš star sedemdeset, bo ona štirideset. Ko boš osemdeset, bo ženi petdeset... Ja kaj boš pa s tako staro babo?« y šoli V šoli je tovarišica pokazala skozi okno na veji ptico in vprašala otroke, kakšna ptica je to. Mihec reče, da je to kos. »Mihec, lepo da se trudiš, ampak to ni kos.« Ko so bili na vrtu, je bil na drevesu zopet ptič in tovarišica zopet vpraša kakšen je. Mihec odgovori, da je sinička. »Lepo, da se trudiš, a sinička ni. Mihec da roki v žep in reče: »Tovarišica kaj je to? V roki držim, rdečo glavico in je štiri cm dolgo?« Tovarišica se razjezi in reče Mihcu, da se grdo obnaša. Mihec pa: »Tovarišica, lepo da se trudite samo to ni tisto kar mislite. V roki imam vžigalico.« Šale so prispevali: Ivanka SKORNŠEK iz Lo- ke pri Žusmu, Elizabeta DELČNJAK iz Šent- jungerta, Šmartno v Rožni dolini, Emica SIV- KA iz Podčetrtka in Frida LESKOVŠEK in Braslovč. Št. 17 - 29. april 1993