Št. 113.
Trst, v četrtek 24. aprila 1913.
Tečaj XXXVIII.
IZHAJA VSAK DAN
iuM «b nedeljah In pruniklh ob 5., tb ponedeljkih ob 9. zjutraj. ?ot»ir.lčne iter. se prodajajo po 3 nvfl. (6 stot.) v mnogih fcobakarnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petro, fMtoj ni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-Dornbergu itd. Zastarele St«T. po 5 nvČ. (10 stot.) ©•LA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kol«ne. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 «t. mm. »Marlnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po •O si. mm. Za ogiase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsak. -sidaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, naj-pa40atot Oglase sprejema Inseratni oddelek uprav. „Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti".
Plačljivo In tofljivo v Trstu.
—'-------- ---- - - -
Glasilo političnega društva „Edinost** za Primorsko.
n V edinosti je /"
NAROČNINA ZNAŠA
n celo leto 24 K, pol leta 12 K. 3 me-ece 6 K ; aa aa-
ročbe brer doposlane naročnine, se uprava n. onra. IftniatBt u D*4«ljikt lvd&rvj« „EDISOSTI'1 ntui M
• •lo Uto Kroa 5-30, s* pol 1»Ul Kron 2 .O. Voi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo li^ta. NefranVo-vana pisma to ne »prejemajo In rokopisi se ne vraCiJ*. Naročnino, oglase in reklamacije je poSiljati na upraro Ii-Ul.
UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galattl 20 (Narodni dr;). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. La*tAik konsorcij lista „Edinost*. - Natisnila T-skaraa .Edino«*", vpisan, zadruga z omejenim poroštvom ▼ Trotu, ulica
Giorgio Galatti Ster. 20. PoItno-hranllnl?nl ra?un 5tev. 841-652. TELEFON It !1-57.
SKADER V CRNOGORSKIH ROKAH
Energična aKcija Avstrije.
Velike demonstracije v Pragi.
Bilo Je dne 8. oktobra lantkega leta opoldne, ko |e črnogorski zastopnik v Carigrada, Plamenac podal turški vladi noto, ki se je glasila: „Ker Trn čija ni izpolnila želj Črnegore in se ni hotela Jasno izraziti o spornih točkah, Je Črnagora prisiljena iskati pravice*. Drugi dan, dne 9. oktobra, |e črnogorska vojska prekoračila črnogorsko mejo in napadla utrjeno turško pozicijo nasrroti Piavnfci. Tako se je začel voini ples na Balkanu in mala Črnagora je bila tista, Ki ga Je otvorila.
Sledil je nato teden za tednom, mesec za mesecem. Z Balkana so prihajale vedno zmagoslavnejše vesti o Junaških pohodih zavezniških čet, ki so kakor neustavljiv val preplavljale turško ozemlje, mesto za mestom Je prehajalo v roke osvoboditeljev, zmaga za zmago se Je vrstila v nepretrgani vrsti, dokler se niso zmagovite jugoslovanske čete ustavile ob Marraarskera in Egejskem morju in se niso konji srbske konjice okopali v sinji Adriji.
Bilo je mnogobrojnih poročil tudi o JunaiKih Črnogorskih četah, ki so se bile po Novem Pazarju, po staroslavnem Koso-vem in tja dol proti arnavtskim pogorjem. Toda le ena je bila vedno misel vse Črnegore in vs ga njenega v Junaških bcjih za krst častni in svobodo zlato vzrastlega in preminevajočega ljudstva : S k a d e r, nekdanja prestolnica Ivana bega Crnojeviča, ustanovitelja Črnegore, mora biti naš, mora biti črnogorski !
Ključ Albanije, da, ključ Turčije od zapada Je bil Skader. Z ogromnimi denarnimi žrtvami in s pomcčjo nemških vojnih inženirjev Je turška vojna oblast utrdila Skader in ga tako Dreuredila v skoraj ne zavzetno trdnjavo. Ni ga hriba v okolici skadrski, ki bi ne bil utrjen po* najmoder nejših pravilih utrjevalne tehtnike, zavarovan z okopi in žičnimi mrežami ter nasajen s topovi najmodernejših sistemov.
In kaj je irnela mala Črnagora proti vsemu temu? Ni imela oblegovalnih topov, ni imela ničesar, česar Je treba za dolgotrajno obleganje tako močno utrjene trdnjave, imela pa |e trdno zaupanje sama vase in pa v neomajno voljo svojih junaških sinov, da se ne umaknejo izpred sfad skih utrdeb, preden ne bo Skader v njihovih rekah.
V potokih je tekTa črnogorska kri pred skadrskimi utrdbami, kakor kosa zeleno bilje na travniku, so kosili turški šrapneli in granale po črnogorskih vrstah, toda „malena če!a, ali hrabra" se ni stra?ila grmenja turških topov in smrtonosnih topovskih krogelj, niti žvižga svinčenih turških zrn, temveč {e, ne meneč za to, da so padali tovariši na desni in levi, neustrašeno prodirala dalje, naprej I
Utrdba za utrdbo Je prehajata v črnogorske roke, te d i po mesecih težkih in nepopisno krvavih bejev je še vedno gospodoval nad Skadrcn nezavzetni Taraboš s svojo hrabro, tudi na smrt, a nikdar ne na vdajo pripravljeno turško posadko pod neuklonjenim poveljnikom Essad p?šo in skorai se je že zdelo, da omaga Črnagora pod TaraboŠem.
Tu Je priskočila na pomoč svoji posestrimi Srbija, ki |e že končala svoj zmagoslavni pohod po Balkanu, in odtedaj, ko so zagrmeli pred Skadrom srbski topovi in se združile s svejimi rodnimi b.ati zmage navajene srbske če-e, tedaj |e izneva z novimi močmi z?hrumel boj okoli Sssdra. Medtem pa Je delovala tem daleč proč od krvavega bojnega pelja diplomatska lokavo«! in zavist ter je v strahu, da ne bi ona Evropa ki Je stoletja trpela najnezasljšanejša grozodejstva azijskih barbarjev na Balkanu, imela iz neizmerrih krvavih žrtev balkanskih slovanskih držav, dovolj svojih koristi, sk'enila na naravnost nezaslišan način oropali balkanske države njihovih vojnih uspehov. Velika Evropa fe v potu svo ega prababič nega obraza motila nestvor, ki ga je krstiia za samostojno Albanijo, in za ta stvor naj krvave zmagovalci svoje uspehe. Skader pridodali Albaniji, M s ti Skader, za katerega je padlo tiseče Črnogorcev, za katerega je potek*? toliko črnogorske krvi.
A Črnagora se nI vdala pritisku E/-rope, ni se mu \d3la citi tedaj, ko so evropske vojne ladije zasedle njeno obal, ko so jej zagrozile z najostrejšimi odredbami „Skader mora biti na* !M — se je giasiio Jej ko prej po vsej Črnigori in ni ga bilo Crnogorca, ki bi se hotel umakniti izpred
Skadra. Na zahtevo velevlasti je končno tudi Srbija začela umikati svoje čete izpred Skadra.
Tu pa |e Črnagora napela do skrajnosti vse svoje sile. „Ali življenje zmagovalca ali pa častna smrt na bolnem polju, nikakor pa ne izpred Skadra 1" — s tem geslom so črnogorske čete kakor silen, vse podirajoč vihar navalile na turšks utrdbe. Strahovit je bil boj, bo) od moža do moža, bo] na puškino kopito in handžar, in temu silnemu navalu se ni mogla ustavljati nobena sila več: nad taraboškimi utrdbami (e vzplapolala črnogorska zastava, a s Tarabošem je bila usoda Skadra zapečatena.
Okoli polnoči včeraj je vstopila črnogorska vojska v Skader, a včeraj Je bil slovesno v nJem sprejet Nikola I. kralj črnogorski.
Po več nego šestmesečnih ljutih neizmerno krvavih bojih, ki so zahtevali neštetih žrtev, |e končno vendarle izpolnila želja vse Črnegore in žnjo vred vsega slovanskega sveta:
Skader je v črnogorskih rokah!
Kapitulacija Skadra.
CETINJE, 23. ob 8.30 zjutraj (Uradno). Črnogorske čete so včeraj ponoči zmagoslavno vstopile v Skader.
BELGRAD 23. ob 11 dop. (Srbski tis-krvni urad „Edinosti'.) O padcu Skadra do sedaj še ni natančnejših podatkov. Ve se samo, da je prošlo noč oblegovalna vojska z naskokom osvojila na zapadni In vztočnl fronti celo vrsto utrdb. Včeraj zjutraj ob 7 so Turki napravili protinaskok, pa so bili končno odbiti z velikimi Izgubami. Popoldne in pod večer so oblegovalcl v ponovnem na skoku zavzeli Taraboš. Ponoči je Essad paša izročil mesto samo.
Okoli polnoči je vstopila črnogorska vojska v mesto. Danes se bo vršil slavnostni vhod kralja Nikole.
Velikansko navdušenje v črnigori in neopisno bratimljenje med Črnogorci in Srbi.
Odločilni boj za Skader.
kajti turška artilerija se niti oddaleč nI mogla meriti s srbskimi topovi, ki so unič.li celo vrsto turških baterij.
V oč gltd temu obupnemu položaju je Essad paša ponudil kapitulacij? in pozno ponoči so že dispele prve čr ogorske čete zmagoslavno v mesto, kjer so Črnogorci našli vtlik vojni plen.
CETINJE 23. (Kor.) Uradno se poroča: Protokol glede kapitulacije Skadra je podpisal komandant Essad paša. Garnlzija je zapustila mesto z orožjem. Turki so najprej zapustili pozicije, katere so zasedli Črno gorel. Ob 11 ponoči je zaplapolala črno gorska zastava tako na Brdicl kakor na Tarabošu. Nato so zapustili Turki vse ostale pozicije. Na stolni cerkvi v Skadru je bila takoj jazobešena črnogorska zastava, nakar so Crnogorci zasedli mesto. Na celi fronti so oznanjali streli iz črnogorskih topov kapitulacijo Skadra.
Na Cetinju so zvedeli o zmagi Iz brzojavke, katero je poslal prestolonaslednik Da nllo kralju Nikoli. Zma%o so nato oznanje-vall streli iz topov in zvonenje zvonov. Vsi ljudje so zapustili svoja bivališča in odšli pred kr aljevo palačo, kjer so priredili kralju, kraljevski družini In armadi velikanske ovacije. kralj Nikola je z balkona navduševal množico.
Tu vlada nepopisno navdušenje. Zastopniki balkanskih zaveznikov so se takoj zgla-sllI v kraljevski palači In čestitali kralju na zmagi.
CETINJE 23. (Izv.) O padcu Skadra se javljajo se sledeče podrobnosti: Najprej so padle zapadne in jugovzhodne pozicije. Ko je nastopila noč, so bile že vse pozicije na Taraboš v črnogorskih rokah. Ob 10 zvečer Je Essad paša ponudil kapitulacijo, katero Je general Martinovič takoj sprejel. Ob 12 ponoči so bili že prve črnogorske čete v mestu.
Časten odhod posadke iz mesta.
CETINJE 23. (Izv.) Z ozlrom na veliko junaštvo so Crnigorcl dovolili turški posadki prost odhod iz mesta in sicer z vsemi častmi.
Prvi oddelki so začeli odhajati ob 11 ponoči, za pustivši pozlđle, katere Črnogorci še niso zasedli. Takoj nato je za-plapola na Tarabošu in Brdici črnogorske zastava, nakar so Turki zapustili še ostela pozicije.
Načrt za generalni naskok.
CETINJE 23. (Izv.) Črnogorci so pričeli z generalnim naskokom naenkrat cd vseh strani, a svoje glavne sile so zbrali pod Tara&ošem, kamor so namerili svoja žrela DUNAJ 23. (Izv.) Načrt za nočni gene-tudl težki srbski pozicijski topovi, ki so pri ralni naskok na Skader sta napravila srbski pravlja i črnogorski pehoi pot. Bifca je tra- general Bojovič in črnogorski vojni minister jala nepretrgoma dva dni in dve noči. Kakor —T—— —
blazni so se Crnogorci med strašnim grmenjem srbskih topov zakadili na turške pozr-
Martinovič. Turki so bili vsled ofenzive črnogorskih čet, ki so prodirale z velikansko bravuro, silno presenečam in popolnoma
cije na Tarabošu. Turki so ponovno vrgli' iznenađeni. Bitko je odločila težka srbska Črnogorce nazaj, a črnogorski junaki niso • artilerija. Brdica, katero so smatrali skoro odnehali. Nastopale so vedno nove svež; iza neosvojljivo, je pada po kratkem boju čjte, ki so Sle nevstrašeno v smrt, v svesti j v črnogorske roke. Sxador, kolikor se tiče si, da umro za svojo domovino in slavo j mes a samega, je baje skoro popolnoma
[razdejan.
črnogorskega orožja.
na zapadni"6^8vzhodni f^^t^os^iia^'celo!vhod fcra.ja Nikole v Skader. vrfeto turških utrdb, dočim se Tarabošaj CETINJE 23. (Izv.) Danes zvečer se bo kljub silnemu naskoku ni mogla po astit'J vršil slavnostni vhod kralja Nikole In črno-Vendar pa je bil laraboš že tako obkoljen \gorskih prinčev v mesto. Padec Skadra je od vseh strani, da je bila tudi njegova usoda povzročil tu silen utis. Po vseh vaseh Črne-že z pečfctena.	[gore vlada nepopisno navdušenje. Odrejajo
V to:ek na vse zgodaj zjutraj so Turk', se že vse priprave, da se proslavi ta /reso spoznali nevarni položaj, v katerem! roičnl dogodek kar najslavnejše.
ki
se nahata Taraboš, ki od očuje o usodi Skadra podvzeli obupen p oiinaskok in skušali Crnogorca vreči iz zavzetih pozicij na prejšnje mesto. Vnelo se ie nepopisno kltnje.
Slavnostni dan na Cetinju.
CETINJE 23. (Izv.) Semkaj le dospela vest o padcu Siradra šele danes ob 4
Kljub temu, da so bili Črnogorci skoro do jzjutraj. Kljub zgodnji uri se Je porcčilo raz-smrti zmučeni. so se vrg i na prodirajoča! neslo blisscoma po mestu. Kakor bi trenil, lurke kakor vihar »n poželi in podrli vse. j i« bilo vse mesto na nogah in vest o si-kar je bilo pred njimi. Pri tsm jsh j* sijajno! jajci zmagi pred Skadrom je šia od ust do podpirala srbska artilerija, ki je oremog čila I ust. Ljudje so dirjali kakor biazni po ulicah, Turkom hitro prod ranje. Turški protmapad oznanjali drug drugemu veielo spo^r čilo, se se je popolnoma ponesrečil in Turki so se j poljubiiali med seboj io klicali : »Živel Ni-moraii z velikanskimi izgubami umakniti v ; kola I Živela Črnagora 1 Žtveii Srbijanci! Živel notranje pozicije in na Taraboš, kjer se je ! črnogorski Skader 1
blia med tem druga odločilna bitka.	j BAR 23. (Izv.) Tukajšnje pristanišče je
Tu so se bili Tur*i in Črnogorci za-vse razsvetijeno. Trdojavski topovi oznanju-življenje in smrt, prsi ob prsi. Bilo je pravo ijejo sijajno črnogorsko zmago, masarđko klanje. Vsako ped zemlje so si;	f	„ .
morali Crnogurci osvojiti z velikim naporom; Nepopisno navdušenje v Belgradu. in strašnimi izgubami.	j BELORAD 23. ob 9 40. (Izvirno poro-
Popoldne je bil Taraboš v črnogorskih'čilo srbskega uradnega tiskovnega urada
rokah in s tem je bila tudi odločena in dobljena bitka. Essad paša jo uvidel, da je vsak nada'jni boj brezvspešen in zaman,
Edinosti-.) Vesti o padcu Skadra so priha jale ponoči in danes zjutraj na V3e zgodaj. Kralj Peter je prejel od kralja Nikole brzo-
javko po drugi uri ponoči. Po peti url je dospela uradna vest ministrstvu zunanjih zadev. Takoi nato so prispele tudi nekaitre zasebne vesti.
Usti so izšli že zgodaj zjutraj v posebnih izdajah. Ob poli 8 Je najprej gimnazijsko dijaštvo, potem pa dljaštvo vseh ostalih šol udarilo na ulico prepevajoč in vzklikajoč.
Ni je hiše niti trgovine, ki bi ne bila izvesila zastave. Vse mesto Je v zastavah. Ljudstvo se objema in poljubuje po ulicah. Dijaštvo pohaja v ogromnih masah po ulicah. Velike množice deklic popevajo ž njimi.
Ob poli 9 se Je zgrnila pred skupščino velika množica meščanstva in vojaštva. Vršile so se velikanske man festacije pred skupščino. Predsednik skupščine Nikolić se le pojavil pred skupščino in se zahva'jeval na ovacijah, proslavljajoč meščanski in omladinski patriotizem ter črnogorskega in srbskega kralja in črnogorsko in srbsko vojsko.
Manifestacije se nadaljujejo neprestano in zavzemajo daleko večje meje nego ob padcu Skoplja.
BELGRAD 23. (Izv.) Ulice so črne ljudstva. Hiše v zastavah, okna in izložbe okrašene, pred \ladnimi palačami velikanske manifestacije.
V skupščini Je zunanji minister Pjs'ć slovesno izjavil, da Je dobil ravnokar radostno poročilo, srbskega poslanika na Cetinju, da so Črnogorci v generalnem naskoku zavzeii mesto. Njegovim besedam je sledilo nepopisno navdušenje in klici rŽjvio črnogorski Siader" kar niso hoteli ponehati. Skupščina Je brzojavno pozdravila črnogorsko armado in ji čestitala k sijajni zmagi nad ti5cčletnim sovragom. Opozicija Je zahtevala, naj se seja v znamenje radosti zaključi, nakar je bila v resnici za pol ure prekinjena.
Po mestu se že cel dan vrše velikanske manifestacije.
BELGRAD 23. (Izv.) Pasić se Je takoj, ko je djbil vest o padcu Skadra, cd^eljal v konak, da obvesti o tem kralja Petra. Ker se Je med že raznesla vest po vsem mestu, Je maožica ustavila Pasičevo kočijo, razpregla konje, priredila Pasiću nepopisne cvaci|e in ga sama odpeljala pred kraljevo palačo, kjer so se vršile nato velikanske man fistacije v prilog Črnig;ri. Man.fest2cije so trajale toliko ča>a, dokler se ni pokazal kralj na balkonu. Listi slave padec Sfcadra kot največjo srbsko zmago, ker se dosedaj še nikomur ni posrečilo zavzeti te siine trdnjave.
BELGRAD 23. (Izv.) Popoldne se Je vršil tu velikanski obhod po mestu. Mani-festanti so se ustavili pred kraljevsko palačo, kjer je kralj Peter nagovoril množico z besedami: Veselje srbskega naroda je tudi moje veselje.
Nato Je odšel cbhod ministrstvo, kjer je Pasić S^adr^ kot najlepši Čin vojae.
Potem se Je sprevod pomikal proti ruskemu p03lanišrvuf kjer je ruski poslanik Hartwig v navdušenih besedah nagovoril nepregledno množico in izjavil, da se tudi on ket zastopnik velikega ruskega carstva veseli sijajne zmage ki naj pomeni trajno pridobitev za Č nogoro.
Mesto je razsvetljeno in godbe igrajo po ulicah kijub temu, da je sedaj pravoslavni veliki teden. — Metropol« bel-grajski Je dal za to izjemno dovoljenje.
Meje zopet odprte.
CETINJE 23. (Kor.) Vsled padca Skadra bodo Črnogorci danes zopet odprli svoje meje.
Veselje na italijanskem dvoru.
RIM 23. (Izv.) Ko je dobila kra'j ca Jelena vest o zmagi svojega očeta pred S^aarom, je javno pokazala svoje navdušenje in veselje. Vsi listi so priredili posebne izdaje in izražajo svoje zadovoljstvo nad velikim črnogorskim vspehom.
Vest o zmagi v Solunu.
ATENE 23. (Ker) „Agence d' Athenes* poroča: Poveljnik ?rbskih čet v Sclucu je dobil iz Skoplja brzojavko, da je padci Ssader o polnoči in so črnogorske čete zasedle mesto ob 4 zjutraj. General Martinovlć se |e pogajal že od predvčerajšnjem z Ejj>ad pašo glede kapitulacije.
pred zunanje slavil padec Jugoslovanske
Btr*n II.
EDINOST'* St. 113.
V Trsta, dna 24 aprila 1S13.
Mir in red v Skadru.
CETINJE 23. (Izv.) V Skadru vlada popolen raJr. General Martlnovfć |e izdal jako ostre odredbe, da se vzdrži red. Črnogorska viada ]e ukazala, naj se preskrbi izstradanemu prebivalstvu nemudoma na državne stroške živeža.
Velike demonstracije v Pragi.
PRAGA 23. (Izv.) (Ob 10. ponoči) Danes dopoldne je Izdalo namestnlštvo na vsa okrajna glavarstva in žandarmerije brzojavno povelje, naj se z i vsako ceno preprečijo vse eventualne demonstracije v prilog Črnigori. Kljub temu so se po mnogih čeških mestih vršile velikanske manifestacije za Črno gor o.
V Pragi je policija prepovedala raz-obešenje zastav. Za zvečer so sklicali narodni socljalcl v ljudskem domu javen shod, katerega pa je policija prepovedala. Vsled tega je sklicalo vodstvo shod po § 2. Ko je predsednik otvorll shod, je vstal vladni komisar In naznanil, da v imenu vlade raz-pušča shod, češ da je na shodu navzočih mnogo oseb, ki niso dobile predpisanega pismenega vabila. — Ker se množica ni hotela odstraniti, je kom'sar poklical policijo, ki je zborovalce nato s silo izgnala iz dvorane.
Na Vaclavskem trgu se vrše velike demonstracije, ki še vedno trajajo. Slovanske zastave, ki so visele po hišah, je policija nasilno odstranila, kar je vzbudilo med občinstvom velikansko razburjenje.
Centralni brzojavni urad je inhlblral vse brzojavke, ki so bile naslovljene v Čr-1 no gor o In celo one. ki so bile naslovljene direktno na kralja Ni kolo.
Zvečer so se sestali narodno-socijalni državni In deželni poslanci pod predsedstvom poslanca Klofača k posvetovanju, na katerem so razpravljali o padcu Skadra In praških demonstracijah. Poslali so zunanjemu ministru grofu Berchtoldu brzojavni memorandum, v katerem ga poživljajo, naj vendar že enkrat vpošteva simpatije in čustva avstrijskih Slovanov napram slovanskim bratom na Balkanu in spremeni svojo dosedanjo protijugoslovansko politiko.
Mednarodni položaj vsled padca Skadra.
Energična akcija Avstrije.
DUNAJ 23. (Izv.) Padec Skadra je dunajske diplomaiične kroge popolnoma konsterniral.
Še tekom popoldneva je zunanji minister groi Berchtold odposlal na vse velekabinete noto, v kateri predlaga :
1)	Vesesile naj se združijo in stavijo kralju Nikoli striktno zahtevo, naj nemudoma izroči mesto velesilam
2)	Če bi kralj Nikola temu upiral, potem naj velesile takoj izkrcajo svoje čete in zasedejo vse važnejše črnogorske kraje.
3)	Za slučaj, če bi velesile odklonile to avstrijsko zahtevo, naj izroče Avstriji evropski mandat, da a silo iz ž ene Črnogorce iz Skadra.
Nota konečno naglaša, da bi bila Avstrija za slučaj, če bi velesile odklonile tudi ta predlog, primorana pod vzeti vse potrebne korake na svojo pest, ker pod nobenim pogojem ne more privoliti, da bi Crnogorci vzkratili Skader Albancem.
DUNAJ 23. (Izv.) Vojni minister Krobatin je danes poročal cesarju o padcu Skadra in vojaški situaciji, ki se zamore razviti vsled tega dejstva. Povdarjal je, da so avstrijske priprave na meji tako obsežne, daje eventualni samostojni avstrijski akciji že v naprej vspeh zasiguran.
Nervoznost in razburjenje na Dunaju.
DUNAJ 27. (Izv.) Vesti o padcu Skadra so povzročile v tukajšnjih vladnih krogih
PODLISTEK.
Metka in njen greh.
Spisal Jos. Vandot.
In Metka se |e naglo obrnila, pa Je od-brzela v hosto. Mavric je gledal za njo, dokler ni izginila v grmovju. Potem pa Je odšel preko mosta. Že so ga pozdravljale vaške hišice izmed zelenja. Štale so nedaleč tam, kjer Je zavil pDtok mimo zelenega hribčka in Je izginil za nJim. Mavric je dvignil svoj s planinskim cvetjem okrašeni klobuk in je zavriskal.
Lepo se je slišal ta vrisk gori v hosto. In slišala ga je tudi Kresnikova Metka. Stopila je na prste, pa Je pogledala preko grmovja. Videla je dobro mladega gospoda, ki je stopal čvrsto po potu onkraj belega proda. In tedaj se je nasmehljala Kresnikova Metka. Z roko Je Šinila preko vročega čela, pa Je odbrzeia v hosto. Tam gori je zvonč-kljal nekje kravji zvonec, in Metka Je vedela, da so tam njene krave...
Tisti čas pa Je klel pod Mojstrovko
I umevno razburjenje in nervoznost. Vsa krivda na tej .nesreči'4, ki ie zadela velesile, se pripisuje velesilam samim, češ, da niso dovolj energično nastopale in le ovirale Avstrijo, da ni sama uveljavila svoje volje In zahteve. Če bi se velesile ravnale po nasvetih Avstrije, bi ne doživele te b'amaže, kakor so Jo sedaj.
Vsled clncanja diplomatov in okornosti in nerodnosti mednarodnega brodovja je kralj Nikola dobil le še večji pogum in kljub protestom nadaljeval z obleganjem trdnjave in Skader seiaj keneono tudi zavzel.
Oficijozni in poloficijozni listi kar mrgole napadov na evropsko diplomacijo, zraven pa se tolažijo z upanjem, da padec Skadra ne bo In tudi ne more ničesar izpremeniti na sklepu velesil, ki so soglasno odloČile, da mora Skader pripasti bodoči Albaniji Vznemirjeni, zagotavljajo listi, da bodo velesile kralja Nikolo prisilile, da izroči Skader Albaniji. Če se velesile ne odločijo k energičnejšim korakom proti Črnigori. se bo Avstrija ločila od njih in na svojo pest pognala črnogorsko posadko iz Skadra.
Francozi v skrbeh.
PARIZ 23. (Izv.) Poročila o zavzetju Skadra so navdala tukajšnje msrodajne kroge s skrbjo, da ni izključeno, da se radi tega razruši enotnost velesil. Pariški krogi so mnenja, da je najboljše, če se londonska poslaniška reunlja takoj sestane in razpravlja o mednarodni politični situaciji, ki Je nastala vsled padca Skadra.
Nevaren položaj.
RIM 23. (Izv.) Oficijozna „Tribuna* piše: Z ozirom na padec Skadra Je mnenje evropske diplomacije o položaju silno resno. Sedanji trenotek Je silno težak in pomeni kulminacijo v konfliktih nasprotujočih si interesov. Evropski mir bo zasiguran le za slučaj, če nastopijo velesile solidarno in energično proti Ćrnigori. Nesigurnost In obotavljanje bi še bolj ogroževalo evropski mir.
Razširjenje blokade do Drača.
DUNAJ 23 (Kor.) Tukajšnji večerni listi poročajo iz Kotora: Mednarodna blokada Je bila razširjena danes do Drača.
Odgovor balkanske zveze na noto velesil.
Mir zasiguran.
LONDON 23. (Izv.) Reuterjev urad poroča, da |e odgovor balkanske zveze na noto velesil napravil zelo dober vtisk. Lou-donski politični krogi upajo, da se bo posrečilo v najkrajšem času skleniti trajen mir. Jutrišnja konferenca veleposlanikov se bo bavila v prvi vrsti s tem odgovorom. Kje se bodo vršila ta nova mirovna pogajanja, še ni znano. Navzočnost nekaterih balkanskih diplomatov v Londonu Še ne pripušča sklepa, da se bo konferenca vršila v Londonu.
Glavne točke mirovne pogodbe bodo že v naprej določene in odobrene, tako, da se bo mirovna konferenca bavila samo še z detajli.
BERLIN 23. (Izv.) Listi zatrjujejo, da Je snočni turški ministrski svet odobril mirovne preliminarije, ki bodo podpisane med Bolgarsko in Turčijo pri Citaldži, med Srbijo in Grško ter Turčijo pa pri Bulairu. Mir Je po zatrdilu tuiških diplomatičnih krogov popolnoma zagotovljen.
Anarhija v „samostojni* Albaniji.
BELGRAD 23. (Srbski tiskovni urad .Edinosti*). Po uradnih poročilih se Je srbska vojska umeknila iz mnogih krajev notranje Albanije v Drač. Med tem pa Jav-i;ajo nove nerede in grozodejstva iz krajev, ki Jih |e zapustila srbska armada. V Peki n | u so Arnavti ubili dva krščanska mladeniča ter ju oropali, nekoliko trgovin, ki so bile last kristjanov, so zaprli. Arnavti, ki so pred vojno opravljali službo orožnikov, so se preobleki! v orožniško obleko ter se preganjajo po vaseh in
ŠSmnov Tomaž, da so se kar iskre kresale. G'ej, odkopal je bil že šesto korenino kri-venčastega borovca, a zlata ruda se ni prikazala. Nagnil se je celo krivenčasti borovec in se |e prevalil hipoma, ker njegove korenine se niso mogle več držati zemlje. Padel Je borovec In je zdrknil po gručevju navzdol. Tomaž pa Je zazijal in se je prestrašil tako, da mu Je zdrknila rovnica z rok. — A kmalu se Je zavedel. Počenil je kraj jame in je pričel tipati z roko po nji. Znoj mu je lil z obraza, in roke so se mu tresle. A naj Je tipal, kakor je hotel — zlate rude ni bilo nikjer. Le skalo, trdo skalo je čutil pod svojo roko, a rude, zlate rude ni bilo nikjer.
Tomaž je vstal in je šinil z umazanim rokavom po vročem čelu. Zatulil je tako, da |e odmevalo daleč okrog med skalovjem, in debele solze so mu kanile ca lice. Glej, zaman se je trudil vse dopoldne. Zaman mu je poslal rajni pastir Udrč lepe sanje, in zaman se mu je prikazalo petindvajset divjih koz. Nai tipa, kakor hoče — zlate rude ni nikjer. Samo skala se mu smeje iz jame, trda skala; a skale ne premaga niti s cepinom niti z rovnico... A gotovo je bilo zlato prej pod borovcem, gotovo Je bilo. Saj mu
plenijo, češ da pobirajo davek za novo albansko vlado. Ropajo InDleni|opri m o h a m e d a n c I h i n kristjanih.
Valonska vlada Je poslala komisarje, ki naj bi organizirali nove oblasti, ali jih nihče ne posluša. Brzojavno zvezo, ki Jo je hotela v a I o n s k a v 1 a da zopet urediti, so Arnavti takoj pretrgali. Vsak kraj organizira svoje oblasti zase, toda med begi Je velik prepir o nadvladi. V mnogih krajih prebivalstvo ropa po begovskih posestvih. — Promet po cestah Je prekinjen, ker je nesigurnost spiošna.
Poveljnik srbskih čet v Primorju, general Bojović, je brzojavno naznanil angleškemu admiralu, komandantu blokade, da se srbska vojska povsod umika in da jej prebivalstvo izreka povsod največje priznanje, obžalujoč, da odhaja in boječ se, da ne bo nikdar več takega reda in varnosti ter da nastanejo neredi in pokolji. In zares se že javljajo neredi in anarhila. Posebno se je bati, da po umeknitvi srbskih čet Iz Dra£a nastanejo pokolji.
General Bojović je, obveščajoč admirala o tem, prosil, da admiral na pristojnem mestu poskrbi za to, da se zavaruje red v krajih, ki Jih zapusti srbska vojska in obvaruje prebivalstvo anarhije.
Konflikti med zavezniki.
SOFIJA 23. (Kor.) »Agence telegraphfque bulgare" poroča: Netočna poročila srbskih merodajnih krogov o bo'garsko-srbskl pogodbi, vzbujajo tu veliko vznemirjenje. Splošno se domneva, da imajo te izjave le namen, razbistriti Javno mnenje. »Mir" pravi, da bi v dosego tega namena najbolje služila objava pogodbe z vsemi dodatnimi pristavki. Iz teh zadnjih pristavkov je baje razvidno, da Srbija ni čisto nič več storila, kakor je bila dolžna storiti in zato naj odloči o vseh sporih ruski car.
SOLUN 23. (Izv.) Koncentracija srbskih čet v Velesu zavzema vedno večje dimenzije. Baje stoje v okolici mesta že tri srbske divizije. Grki imajo pred Solunom 4 divizije. Zadnjič so odšli zopet štiri parniki z novimi četami pred Solun. Bolgari imajo pred Se-resom 35.000 mož. Sedma bolgarska divizija, ki se je nahajala pri saroSkera zalivu, je odpotovala v Macedonljo in se utabori pred Bitoijem.
LONDON 23. (Izv.) Sedaj Je zbrana pred Solunom skoro cela grška armada. Večji oddelki se nahajajo tudi pri Orfine. G Ška strategična linija se razteza od Soluna do Orfane, bolgarska ob Drame do Doj-ranskega jezera. Na drugi strani stoje Srbi na Uniji Vardar-Solun-Vistar, Bolgari pa pri Larnakolju. Pri Mustegu si stoje Bolgari in Grki komaj kilometer daleč nasproti
Afera stotnika Hupke.
LONDON 23. (Izv.) S Cetinja se poroča: Crnogorske oblasti so danes na tukajšnjem avstrijskem poslaništvu protestirale proti poskusu prestopa črnogorske meje od strani avstrijskega vojaškega atašeja, ker mu je bilo znano, da Je vlada meje zaprla.
RIM 23. (Izv.) „Messaggero" Javlja s Otinja: Danes sta hotela avstrijski in itali Janski poslanik na Cetinju protestirati pri kralju Nikoli radi ustavitve avstrijskega vojaškega atašeja na meji. A kralj ju ni hotel sprejeti, Češ da mu čas ne dopušča. Poslanika sta se nato podala v ministrsko predsedstvo, kjer pa sta dobila enak odgovor.	_
Za občinske volitve.
Niti trohice poštenosti.
Kakih nizkotnih sredstev se poslužujejo socijalni demokrati proti nam Slovencem v TrstUj smo se imeli že tolikokrat priliko prepričati in smo tudi že tolikokrat govoriii o tem, da se nam že skoraj gausi, da bi oonavljali te socljalnc demokratske grdobije. Ne ponavljali bi tudi več, kako nesramno so oblatili ves aaš narod kot sokrivca na
|e rekel v sanjah rajni pastir Udrč tako. Pa bi ne bilo res? — Začaral Je nekdo zlato rudo, da se je izpremenila v trdo skalo — resnično Jo je začaral, ker. Je bil nevoščljiv Tomažu, da bi popeljal danes petindvajset voz zlata v dolino. Resnično jo Je začara!, ker mu Je zavidal srečo in ongavo Metko, ki je lepa kakor jutranje solnce.
Domislil se je Tomaž tega, pa Je zatulil vdovIč. Oj, org^va Metka! Ne bo ga pogledala, ker ni pripeljal petindvaset voz zlate rude in Ji ni kupil svile in zlatih za-raorčkov za rožna ušesca. Ne bo ga pogledala, ker je nekdo začaral zlato rudo v trdo skalo. Začaral jo je — resnično jo je zača-
ral oni škric. ki se je priplazil z Mojstrovke.
Saj drugi nihče ni vedel, da kop!|e Tomaž zlato rudo pod bovovcem. Samo šsric ga je zasačil, in škric ima tako moč kakor hudir
v peklu. Kar s prstom migne in zlata rud2 se izpremeni v skalo. O,, škric — nihče drugi nego škric mu Je napravil vse tako.
In Tomaž je zaškrtnil z zobmi in je zaklel, da se je kar zabli3kalo. Skrčil je pest, pa je zažugal doli v dolino. Zgrabil je rovnico in se je zaletel po peščevju navzdol Kakor blazen je skakal med kamenjem in je škripal neprenehoma z zobmi. »Zlato rudo
onem prežalostnem dogodku pri Sv. Jakobu, ko so na pokopališču in na javnem shodu ter v svojem italijanskem časopisu označili oni umor kot posledico narodnega sovraštva in tako, ker Je bil dozdevni krivec žalibog slovenskega pokoljenja, dasiravno nikdar slovenskega mišljen|a, vso našo narodno stranko, ves naš slovenski narod v Trstu kot stranko, kot narod morilcev ; ne ponavljali bi tega, ko bi se ne bili socijalni demokrati — seveda pod vplivom bližnjih občinskih volitev — drznili k tej nesramnosti dostaviti še drug? in sedaj v javnosti, v svojem slovenskem glasilu, .Zarji", ki prihaja slovenskemu !|udstvu v roke, tajiti, karsoočitnotrdili v svojem laškem glasilu »Lavora-toru".
Šli so tako daleč, da so celo ponaredili v »Zarji* ono resolucijo proti umoru, samo da bi tako premotili slovenske čitatelje, posebno pa tiste, ki so čitali »Edinost* in njene pripombe k postopanju socijalnih demokratov ob oni priliki. Ponaredili so v »Zarji" resolucijo, da bi ž njo premotili slovenske voUtce.
Evo dokaza, kako znajo ponavljati resolucije :
Resolucija v ,Lavoratoru" se glasi: »Tržaški zidaiji, brez razlike narodnosti, združeni v svoji strokovni organizaciji, izražajo svoje soglasno in globoko obsodbo (riprovazione — graja) strahovitega zločina, ki je predsnočnjim razžalostil tržaške delavske sloje in ko za zločin pripisujejo večjo krivdo krivičnemu družabnemu redu, ki ne dopušča in celo preprečuje postopno moralno in gospodarsko povzdigo delavstva, ter razSirjevaleem narednega sovraštva, pošiljajo ginjeni sožalni pozdrav žrtvi Leonardu Cassanu in njegovi oddal|eni materi spoštljivo sožalje proletarske solidarnosti".
»Lavoratore* Je pisal o Todeschiniju, da Je predlagal to resolucijo — ko je povedal, da je govoril ob krsti pokojnikovi, »katerega tragični konec semo-r e s m atra t i z a dru g i in gotovo n e z a d n j i n e s r e č n i o d m e v onega prokletega narodnega sovraštva, ki ga tako divje goje vedno narodne stranke." Tako je govoril Todeschinf, a glej, kako se Je pod vplivom potrebe slovenskih glascv izpreme-nilo to nesramno hujskanje proti nam Slovencem v sam cuker in med v »Zarji" I „Zarja" namreč piše:
„Pri raznoterostih se Je oglasil sodrug T o d e s c h i n i, ki se je spominjal žalostnega umora, ki se Je izvršil pretekli ponde-Ijek pri Sv. Jakobu in iz katerega boci o italijanski šovinisti kovali političen kapital in hujsksli narod protinarodu in delavca proti delavcu. Da pokažemo, da se na te li-manice ne damo ujeti, sprejmite sledečo resolucijo, ki vam jo predlagam:
»»Tržaški zidarji, združeni Ixez razlike narodnosti v svoji razredni organizaciji, obsojajo soglasno umor, ki je ogrozil delavsko ljudstvo. Krivičen družabni red, ki onemogočuje duševni razvoj dela vstvain pospešuje razširjanje narodnega sovraštva, Jeklivzic-Činskemu dejanju. Tržaški zidarji sočustvujejo z žrtvijo in pošiljajo materi umorjenega Leonarda Cassana izraz odkritega sožalja in iskrene proletarske solidarnosti!""
Ali nI to očiten falzifikat ? Zgoraj Tc-deschinl kliče prokletstvo na narodno sovraštvo, ki ga divje goje narodne stranke in katerega žrtev da je bil Cassano, v »Zarji" pa, da bodo »Italijanski* šovinisti kovali politični kapital iz tega in hujskaii narod proti narodu". Itali}anska resolucija pripisuje „večjo krivdo razširjevalcem narodnega sovraštva", slovenski falzifikat pripisuje krivdo „krivičnemu družabnemu redu". Zatajili so svojo resolucijo, zatajili svojega glavnega strokovnega tajnika, zatajili svoje lastno glasovanje in prepričanje! Pred s 1 o v en s k e v o I i I c e s e n i s o upali z odkritim čelom!
ml je začaral," mu je rojilo po glavi. .Petindvajset voz mi jo je ukradel. In zdaj mi ugrabi še ongavo Metko... Jezes, Jezes! Oagavo Metko mi ukrade..."
In Tomaž je dirjal naprej. Desetkrat se je prevrnil med gručevjern. Kolena so mu zakrvavela, in Iz laktov mu ie kapala kri. A Tomaž se ni zmenil za to. Dirjal |e naprej in se ni ustavil niti kraj ruševja. Navalil je kakor vihar na znamenje rajnega pastirja Udrča. Kakor da bi bil zdivjal, tako je udrihal z rovnico po preperelem lesu. In znamenje se je nagnilo in je padlo hrečeč na tla. A Tcmaž še ni odnehal. S svojimi nakovanimi cokljami je začel teptati do ploščici, da Jo je zmel na tisoč koscev. Potem pa se je za-prašil proti planini. Sopeč je priletel v kočo, kjer je zadel pri ognlišču pastirček Gregtc In je kuhal žgance. Tomaž se je vrgel na Klop in je hropel na glas.
Jezes, Jezes 1" je ponavljal kakor brez uma. »Zlato rudo mi je ugrabil... Jezes, Jezes!... Pa Še ongavo M?tko mi pogrsb... Škric s hudirjevim repom..."
Pastirček Gregec ga je gledal ves osud-njen. .Hej, Tomaž!' je zavpil potem. »K j ti je? Ka| hočeš poslati svojo grešno dušo k vragu? Ha, Tomaž?*	(Dalje.)
? Testa, dna 24. aprila 19 13.
„EDINOST" št. 113.
Stran m
Spoštujemo vsakogar, tudi najhujšega nasprotnika, če ima pogum, da nam pove svoje mnenje v obraz, za ljudi pa, ki najprej na tak nesramen način obrekujejo ne posameznikov, temveč celo stranko, ves narod in to celo narod, katerega pripadniki so oni sami, potem pa, ko se odkrije ta njihova lumparija, niti ne upajo na dan s svojimi obdolžitvami, temveč taje vse od vrha do tal, za take ljudi imamo edino le — fej vas bodi!
*
* *
Do prihodnje nadelje 27. t. m. je
treba urediti vse reklamacije, ker že ponedeljek poteče rok za vlaganje. A nekaj naših volicev se Je pač prijavilo za vpis oziroma za popravo volilnega imenika, a doslej niso še prinesli potrebnih dokumentov, in se niti ne ganejo vkljub pismenemu opominjevanju. Poživljamo tedaj te prepočasne rojake, naj se vendar požurijo in naj ne odlašajo z vsem do zadnjega trenotka.
Domače vesti.
Klubova seja slovenskih deželnih poslancev se vrši danes, dne 24. t. m., točno ob 3 popoldne v »Slovanski čitalnici."
Podpisani uljudno vabi vse gg. deželne poslance, da se te seje gotovo udeleže.
Predsednik.
Imenovanja in premeščenja pri sodiščih. Dr. Karol Krauseneck, okrajni sodnik vi^Je dež. sodnije, je premeščen k dež. sodni i v Trstu. Okrajnimi sodniki so imenovani: dr. Josip vitez plera. Dottori degli Ailieroni in Anton Manzoni za višjo dež. sodnijo v Trstu, dr. Hektor Pollanz za dež. sodnijo v Trstu. Sodniki so imenovani: dr. Alban Zurain za Motovun, dr. Dominik Rocco in Franc Ulaga za dež. sod. v Trstu, Albin Radikon za Pulo, Ciril Lusner za viš. dež. sod. Trst, Janko Rajčić za Pulo, Karol Be-nič za dež. sod. Trst, Filip Cerne za Komen, dr. Janko plera. GIroncoli-SteiDbrunn za Buje in Josip Oblak za Volosko. Državnega pravdnika namestnikom je imenovan sodnik Josip Zorzl.
Karlovški maturanti v Trstu. V soboto pride v Trst na svojem proučnem potovanju v avstrijsko Primorje 30 maturantov srbske gimnazije v Sremskih Karlovcih z ravnateljem Vrhovcem in še tremi profesorji. Izletniki bodo nastanjeni pri našem Kosiču, kjer bodo tudi na hrani.
Uganjka! Slov. ak. fer. dr. „Balkan" Je uložilo pri c. kr. nam. svetovalcu prošnjo za dovolitev otvoritvene veselice svoje XII. ljudske knjižnice v Padričah, a rešitev ni vzlic temu, da so v uradu g. svetovalca dali zagotovilo, da so jo že odposlali, Še sedaj došla. Zanimivo je to, da se pošiljajo take pošiljatve priporočene z „returrecepi-som" I Radovedni smo, kam je dopis zašel, kajti neverjetno se zdi, da bi v c. kr. uradu stranke farbali I Kje Je krivda in kje dopis ?
Rešite Križničeva podjetja, da ne pridejo v roke tujcem I Meseca novembra Jani je propadla tvrdka A. Križnič & Comp., ki ima Jako obsežno lesno industrijo v Pod-melcu ter je zgradila čisto moderno tovarno ledu, ki pa nI še popolnoma gotova. Imela se je vršiti dražba, pa je odnešena na dan 16. maja t. I. Do tega časa pa se skuša Tešiti Križničeva podjetja, da ne bi prišla tujcem v roke.
Snuje se družba z omejeno zavezo, ki bi prevzela Križničeva podjetja, to je, odkupila bl od konkurzne mase vse Križni-čevo premožen|e, oživela obe podjetji v Podraelcu in tako rešila eno najvažnejših podjetij na Goriškem] Vse podjetje predstavlja vrednost mnogo nad pol milijona kron. V smislu dosedanjega načrta ima znašati najmanjši delež znesek K 1000, od katerega treba vplačati najmanj 40% Ni pa dvoma, da bodo podjetja dobro vspevala in da bodo prinašala lepega dobička, ako se ^11 le postavi na zdravo podlago. Kdor more pomagati, naj pomaga; gre za važno slovensko podjetje med goriškimi Slovenci.
Tržaške Slovenke za našo umetnost. Za umetniško loterijo „Splošnega slovenskega ženskega društva v Ljubljani" se je obrnil odbor tudi na agilne in vedno požrtvovalne tržaške Slovenke in Jih je naprosil, naj bi prevzele razpečavanje srečk. Tržaške dame, na čelu Jim gospa Zinka dr. Rybafeva, so v polni meri ugodile te{ prošnji ter so v znani svoji rodoljubni požrtvovalnosti razpečale v Trstu in okolici 1546 srečk, za kar jim bodi izrečena naj-issrenejša zahvala. Naj bi našle te vrle Slovenke prav mnogo posnemovalk I
Žrebanje umetniške loterije — preloženo. Ker Je ostalo še okoli 6000 srečk neprodanih, je odbor umetniške loterije br-
zojavno prosil fin. ministrstvo, oz. loterijsko dohodarstveno ravnateljstvo, da se rok žrebanja preloži na začetek julija t. I. Dan in ura žrebanja bosta objavljena pravočasno v slovenskih listih.
Za izlet Trg. izobraževalnega društva, ki se bo vršil v nedeljo, je skupen odhod točno ob 7 30 z državnega kolodvora. Listke naj vsak vzame zase in sicer do Rodika. 1 Kakor se želi udeležiti, naj se zanesljivo, prijavi vsa| do petka pri društvenem slugu;; ako hoče še zagotovljeno kosilo, mora položiti 1 K kavcije. Lahko se pa tudi vzamejo s seboj mrzle |edi. Prijatelji društva dobro došli.
Trž. podr. Slov. plan. društva naznanja, da priredi v slučaju ugodnega vremena oddelek članov planincev v nedeljo dne 27. t. m., Izlet na Porezen 1632 m. Spored: Odhod Iz Trsta s poljubnim vlakom drž. železnice v soboto popoldne ali zvečer do Boh. Bistrice. V Bohinju sestanek j v hotelu Markež in prenočevanje. Zjutraj j za rano odtod v Podbrdo In potem na vrh j Porezna (3 ure). Odmor v koči. Sestop na j Hudi Južni in proti večeru z vlakom v Trst.! Člani se poslužijo lahko znižanih voznih listkov, ki jih dobe v pisarni društva za promet tujcev In to proti posebni izkaznici, ki jih izdaja podr. vodstvo.
Novi selitveni in odpovedni roki v Trstu. Namestništvo razglaša v uradnem listu namesto dosedanjih dveh selitvenih in odpovednih rokov za Trst (dne 24 februarja in 24. avgusta) štiri selitvene in odpovedne roke in sicer 1. januarja, 1. aprila, 1. julija in 1. oktobra. Odlok je veljaven cd včerajšnjega dne, 23. aprila t. I., dalje.
Učiteljsko društvo opozarja svoje člane in prijatelje na predavanje gdč. Mariče Gregorlč „Potovanje po Skandinaviji", ki se vrši danes ob 5 in pol popoldne v slov. trgovski šoli na Acquedottu.
Paroplovna družba Tripkovič in dr. je popolnoma dala prenaredlti svoj parnlk „Venezia" in ga opremila namesto dosedanje kurjave s premogom, s kurjavo na nafto. Parnik, ki je poskušnjo vožnjo prebil najbolje, je zasidran ob pomolu sv. Karia in nastopi svojo prvo pot v petek.
Slovenska deca. V nedeljo, 27. t. m > se bo vršil izlet vsega sokolskega naraščaja in slovenske dece sploh na hrib Sv. Valentina v žaveljski dolini. Vabljeni so seveda tudi slovenski starši.. Izleta se udeleži tudi mladinska godba Iz Skednja. Čas odhoda in zbirališče naznanimo pravočasno.
50.000 kamenčkov. Ker se je zanimanje za to zbirko, ki jo je priredilo slov. ak. fer. dr. „Balkan" v korist „osrednji ljudski knjižnici v Trsta" nekoliko poleglo, prosi podpisani odbor vse c?nj. gospice in gospode, na] začno z novo vnemo in z večjim navdušenjem delovati za to prevažno institucijo! — Razprodani bloki z zneski vred na| se nam blagovole doposlati! — Na razpolago ie še veliko število novih blokov!
Odbor.
Podružnicam družbe sv. Cirila in Metoda je razposlala glavno vodstvo to-ie okrožnico:
Družba sv. Cirila in Metoda Vas uljudno prosi, da skličete prav kmalu podružnični občni zbor in nam na (priloženi) tiskanici (naznanite ime, stan In bivališče odbornikov, [oziroma odbornic, število raznih članov in imena delegatov za letošn(o veliko skup-ššino. Glasom določil § 14., zadnji odstavek družbenih pravil, se ustanavlja Število podružaičnih zastopnikov tako, da je po stanju družbenikov dne 31. decembra preteklega leta na vsakih 50 družbenikov en zastopnik, vendar pa mora vsaka podružnica imeti najmanj enega zastopnika. Te sporočila so nam potrebna za predpriprave k veliki skupščini In za sestavo družbenega koledarja.	_
Društvene vesti.
Akad. dr. slov. veterinarjev na Dunaju priredi v soboto, dne 26. t. m. ob 8 zvečer svoj VI. redni občni zbor v restavraciji „Siegel" 111. Neulinggasse 28 z običajnim dnevnim redom. Slovanski gostje dobrodošli!
Pevsko društvo „Trst". Danes zvečer ob 9 važna odborova seja. Današnja pevska vaja cdpade.
Tržaško podporno in bralno, društvo vabi novoizvoljeni odbor k prvi odborovi seji jutri v petek ob 8 zvečer.
Šentjakobski Sokol. Pripravljalni odbor Ima danes ob 8 zvečer v prostorih „Delavskega kons. društva.
Uelikanska zaloga pohištva in fapecarij
:: Paolo Gastwirtb ::
IBT. oL Stadion ti S - TffleloB 22-85 m gledališta f eni«
Najbolj ugoden vir za nakupovanje bodisi glede cen, kakor tudi kakovosti. kdIb«»i«i izbw.
C-"'.
ALOJZIJ TfiUČRR
autorizirano stavbno in kamnoseško podjetje
zapriseženi sodni izvedenec
izvršuje vse potrebne načrte, proračune, cenitve za stavbe, vodnjake, ceste, nagrobne spomenike in druga monumentalna dela. Cene zmerne.

(F
R. Gasperini, Trst
Telefon Stev. 1974.	Špediter Via Economo št. 10.
i Prevozno podjetje
Sprejema razcarinjanje vsakegakoli blaga iz mitnic, dostavlja na dom.
POŠILJATVE, POTEGA KOVČEGOV. NAJUGODNEJŠE CENE.
Zastopstvo tvrdke „Cement"

Tovarna cementa. „Portlandu r Spljeta. PRODAJA NA DROBNO.	CENE BREZ KONKURENCE
ElEaHHBEHa

Velika zaloga dvokoles
in šivalnih stroj«v, gramofonov, •rk..tron.v pri B^tjel-U,
Gorica, Stolna olloa it. 2 ln 4-■ ehanlčna dolavnloa. — Prodaja na obroke. Ceniki franko. Velika zaloga vaakovratnlli strojev rabljenih po oenl.
Umetno - lotosratlčni
Trst, ulica VffflllfA Trst- ulica Rivo št. 42 ULlSlJC Rivo št. 42
(pritličje) -- pri Sv. Jakobu -- (pritličje)
Iarriuje vtako fotografično del kakor tudi razglede, posnetke, notranjost lokalov, porceUnake pl fiče za vsakovrstne epomecike itd. Itd.
Posebnost: Povečanje vsake fotografije
Kadi udobnosti gosp. naročnikov sprejema naroćbe ln jih lsvriaje na doma, eventuelno tadl run.-j mesta
Dr. Pecnik
Dr. PETSCHNIGG
Zht, vb S. Catertoa Stev. 1.
Zdravnik ca notranje (splošne) bolezni 8—9 to 2—3 in Specijalist sa kožne b (spolne)bolezni: ll1/.—1 in 7—Vu
H
SE
SE1HBHHSBHHE3HSE3! Ljudska urarna
g BOGOMIL PINO ii
Trst, ulica Vincenzo Bellini št. 13 ||
(nasproti cerne si. Antena naveza)
--13
Bogat izbor ^
ar, verižic, orratnih || verižic, uhanov, pr- gg stanov, zapestnic itd. g Konkurenčne cene. n
Nova trgovina
Cesare Gentilli
Trst, ul. Campanile 21
nasproti
srbsko-pravoslavni cerkvi.
Prispele so zadnje novosti oblek za gospe in deklice ln bluz po cenah, kakor jih še ni bilo v Trstu,
Ob priliki pomladanske sezone
prej nego kaj kupite, obiščite
povo trgovino
Cesare Gentilli
Trst, ul. Campanile 21
nasproti
srbski pravoslavni cerkvi
Artistični fotografični zavod
Ezio de Rota - Trst
ulica Barriera vecchia St. 27 (nasproti lekarne Ficciola). — Fotografiije na svetlem in motnem papirju, plastično in naravnn izvršene. Povečanje vsake slike na olje, akvarel ali pastel. Specijaliteta : Dopisnice z artističnimi pozami 10 komadov 3 K. Zavod je odprt od 8 zjutraj do 6 popoldne. Fotografira se ob kakoršnem si bodi vremenu.
pomla9no zdravljenje!
Kriči Stilni ČflJ popolDaaku?a6šk. ^6 —
birup iz easaparile . . . steklenica „2 — „ „ „ „jodiran" „ „ 2 50
ZALOGA V LEKARNI » GALEN0 «
uiloa S. Cillno. - Telefon 20-76.
Ponehale bodo use Kritike o Murski slatini ® Kadilci!
Katare, zaslizenje itd. z ničemer hitreje in boljše ne
odpravite kakor Če pridno pijete in grgrate Tolstovrško dijetetično kislo vodo, ako jo sedaj poskusite, ko se Je posrečilo vrelec maderno urediti, da nele ne uhaja ogljikova kislina temveč se je našel in spojil nov, močno ogljikovokisel pritok. Sedaj lahko tekmuje fclstovrška slatina z vsemi najboljšimi kislimi vodami, ker čvrsto muzira in inla zelo rezek okus t?r ostane tudi čista In dobra. Naročite in prepričajte se. Zaboj s 25 steklenicami, 38 1, velja le 5 kron. Razpošilja se v s/3 /, V* / in 1 7, 1 steklenicah. Prazne steklenice vseh voda se sprejmejo po najnižji ceni v polnitev. Plakati, analize zdravniških izvedencev in ceniki zastonj in franko. — Tolstovrško slatino najocajo odlični zdravniki za se in za svoje bolnike ter za cele bolnišnice, ker je sedaj res najboljša zdravilna in namizna osvežujoča mineralna voda. Odlikovana na dveh higijenicnili razstavah. — Del čistega dobička gre v narodne namene. Naroča se pri podjetju Tclstovrška slatina, pošta Guštan|, Koroško. — Kupi se vsaka množina 1 7» * steklenic. 3.-	_	= Abstinentje ! Pijte le Tolstovrško slatino, ki vsled prijetnega okusa nadomešča vsako drugo pijačo! Poskusite! Boste hvalili!
Velika zaloga vsakovrstnega sira, masla in slanine. Priporočam trgovcem in gostilničarjem parmezan l.a po K 2'30 in naprej, kakor gorgonzola, ementalski, ovčji, trapistevski sir in vsakovrstne slanine. — Priporoča se vdani
J J. Suban, Trst
ulica Giorslo oasarl it 10.
Stran IV.
„EDINOST41 št. 113.
V Trstu, dne 24. aprila 1913.
Slovensko gledališče.
u
Zlato runo
C(
Drama v treh dejanjih. Spisal Stanislav Przibyszewski.
K nocojšnji premijeri v tržaškem slovenskem gledališču.
Stanislav Przibvsztwsky spada v ono vrsto literatov, ki so se okoli devetdesetega leta pojavili pod nekako lastno individualno firmo dekadentizma.
Že sama beseda „dekadentizem" nam dovolj jasno označuje smeri in pota te literature, ki Je svoj čas veljala kot hlpermo-derna.
Toda smer in pota dekadentizma so se preživeta. Nitzschejeva teorija o mučenju samega sebe Je rodila ta dekadentizem. In Poljak Stanislav Przibyszewski je bil vodja te generacije, nekak duševni vodja ne le Poljakov, temveč tudi na Nemškem, kjer Je ta elegantni in bistroumni Poljak tudi živel. Spisal Je v nemškem jeziku več dram, ki so imele na odru povsod velikanski uspeh „Za srečo", „Zlato runo", »Gostje", »Sneg", »Sodba* je pentalogija, ki Jo je izdal pod naslovom »Mrtvaški ples ljubezni". V pen-talogiji pa zavzema »Zlato runo" prvo mesto, ker Je kot samostojna drama najbolj dovršeno delo.
Naslov sam, ki je simboličen, Je vzet iz grške mitologije. Vsa tendenca Przibiszevv kega drame »Zlato runo" Je v ljubezenski sreči, ki je je Irena iskala, a Je ni našla v svojem zakonu z Rembovskim. Prišel Je Preszlavvski, mlad literat, ter odkril pred Ireno svojo dušo in žena, polna fantazije in histerije, se poda takoj drugemu. Toda ta ljubezen, grešna in goljufiva, Je kakor Jazo-novo »Zlato runo", ker vodi do uničenja. In res ta ljubezen, to iskanje notranjosti, to hrepenjenje po „zlatem runu" {e prineslo smrt Rembovskemu in uničenje Ireni.
Drama je pisana poetično, toda z močnim akcentom. Pisatelj je zagrabil v dno duše teh bolnikov, ki Jim je kultura odvzela življensko moč, in nam postavil na oder ne ljudi, ampak misli, aforizme in sentence.
Hipermederni dekadentizem, kakoršen je v delih Przibyszewskega ostane kot kulturno-historičen moment neizbrisen v svetovni literaturi in zato bo občinstvo tudi »Zlato runo* še tedaj rado gledalo na odru, ko bo marsikateri drug avtor že počival v arhivskem grobu, ker Je »Zlato runo* spisal pesnik, dramatik in filozof.
Leon Dragutinovič.
*
* *
Ta drama se uprizori danes zvečer ob 8 in četrt kakor benefični in častni večer g. Toplaka.
G. Toplak, eden izmed najboljših in najdelavnejiih moči v tej sezoni, zasluži zares, da ga občinstvo počasti z obiiim obiskom.
*
* *
V nedeljo, 27. t. m., ob 4 popoldne se ponovi ob znižanih cenah Smetanova opera
„PRODANA NEVESTA*.
Vodstvo gledališča je bilo naprošeno od raznih strani iz b izje in širše okolfce, naj bl priredilo tako predstavo tega slavnega slovanskega umotvora, ki bi omogočila zlasti zunanjim ljubiteljem lepe umetnosti prihod brez prevelikih stroškov in neprilik. Vodstvo se je rade volje odzvalo, dobro vedoč, koliko ljudi na deželi bi radi porabili to redko priliko, da vidijo in slišijo enega izmed najlepših biserov operne umetnosti, najsijajnejšo predstavo, ki Jo je do sedaj vprizorilo slovensko gledališče v Trstu.
Predstava konča okoli 7 zvečer, tako da stojijo na razpolago vsi večerni vlaki, kakor tudi openski tramvaj. Prilika je rav-notako ugodna za prišlece iz tržaške oko lice, kakor tudi 7a one iz sežanskega, ko-
menskega in koperskega okraja in tudi iz Gorice.
Kdor bl želel zaslgurati si sedež za nedeljo, stori to lahko pismenim potom. — Vstopnice so že sedaj na prodajo pri gledališki blagajni v veži Nar. doma.
*
* *
1. majnika bo časten večer kapelnika gf Poliča z opero
„Prodana nevesta".
Sezona se zaključi s poslovilnim večerom g. R a j n e r j a, ki nastopi v eni njegovih najboljših ulog v komediji
„Katakombe".
Mar, dal. organizacija.
Odborniki skupin in zaupniki NDO
so vabljeni na sestanek, ki bo d a n e s ob 7-30 zvečer v društveni dvorani, ulica Sv. Frančiška št. 2.
Govorniška Sola NDO V petek ob 8 zvečer govorniška Šola NDO.
Skupina postiljonov NDO sklicuje za soboto ob 9 zvečer društveni shod v kons. društvu v Rojanu.
Velika manifestacija narodnega delavstva se bo vršila dne 1. majnika. Manifestacij ski shcdi „Narodne delavske organizacije" se bodo vršili v Trstu, v Škednju in v Sv. Križu. Slovensko delavstvo bo obnavljalo svoje zahteve po dostojnejšem življenju. V Trstu to manifestacija „Narodne delavske organizacije* skupna z »Zvezo jugoslovanskih železničarjev* in bo tudi obhod po mestu z godbo in zastavami.
Slovensko in hrvatsko delavstvo v Trstu opozarjamo, da priredi osrednji izvrševalni odbor »Narodne delavske organizacije* za nedeljo velik javen shod vsega slovenskega in hrvatskega delavstva v Trstu. Agitacija naj se pridno vrši že seda| od moža do moža.
dur ovi.
—	Veseleči se slavne zmage hrabrih Črnogorcev, smo nabrali v kavarni »Balkan" 65 K za moško podružnico Družbo sv. Cir. in Met.
—	Veseli, da |e padel Skader, darujejo CMD F. G. K 1, Ivanka K 1, Narodni krošnjar 60 v. — Denar po položnici.
—	Neimenovani daruje: Moški podružnici CMD v Trstu K 100; ženski podružnici CMD v Trstu K 50; glavni Družbi CM v LJubljani za revnega dijaka na Koroškem K 50; Dijaškemu podpornemu društvu v Trstu K 50; Dijaškemu podpornemu društvu v Paiinu K 50; Trgovski šoii v Trstu K 100; Učiteljskemu društvu za Trst In okolico za šo ske potrebščine K 50; Dramatičnemu društvu v Trstu K 150; Podružnici glasbene Matice v Trstu K 100; Podružnici planinskega društva v Trstu K 50; Ak. fer. društvu »Balkan* v Trstu K 50; za dijaka J. P. v roke gosp. F. Starca K 50; za revnega dij&ka v roke gosp. L. Modlca K 100; v roke V. T. za dobrodelne namene K 250; skupaj K 12G0. (Denar hrani gosp. JerneJ Pinter, prokurist »Jadranske Banke* v Trstu.)
—	V spomin in ker se ni mogel udeležiti pogreba blagopokojne gospe O'ge Pahorjeve. daruje moški podružnici CMD c. kr. pol. nadkomiiar Vekoslav KerŠovan K 5. (Denar po položnici.)
—	Za svetoivansko CMD podruž. Je darovala »antiščavarija" K 10 50 in s tem potolažila razžaljenega Doifeta.
—	Mala O^ga Vojtovic, gojenka ctr. vrtca pri Sv. Jakobu, je nabrala s svojisc ljubkim nastopom po igri „Revček Andrej-ček" pri Sv. Ivanu 4 K za šentjakobsko podružnico CMD. Živela !
—	„Jadranska banka" v Trstu je darovala slov. akad. fer. društva »Balkan" 50 K. Srčna hvala !
— Pri zabavi v Bazovici med finančnimi stražniki se Je nabralo K 7 50 v prid moški podružnici CMD. (Denar naj kasira pri gdč. Milki Urbančičevi, Škorklja S. Pietro št. 39, IV. nad. Rojan.)
Vesti iz Istre.
Iz Boljunca. Smrtna kosa neusmiljeno grabi in kosi. Za zavednim pevcem Tosks-Dora je zopet ugrabila vzornega mladeniča Josipa Zobca Antonovega v zorni mladost) 22 let. Pokojnik ni sicer javno deloval, bil Je pa tih, miren in značajen mladenič, vedno narodno misleč. Posvetil se Je bil pomorstvu in tudi tam se Je vedno spominjal svoje slovenske narodnosti. Krasen pogreb je priča, kako Je bil priljubljen med domačim ljudstvom.
□□□DDDDlAJUULmPDDODĐDDDDĐODDOPODD
° MALI OGLASI °

MALI OGLASI m račsnajo p« 4 »t«. heMtfo. MjitM tiskai« b«u4« «akrs1 K»Jra«vJia prtttfMma 40 rim. Plača w UkiJ tauritMM a*
mr
B
nnnmnnp
Veliko posestvo sadnega drevja, z dobro
idočo gostilno ee cdda v najem ali tudi proda. Naslov pove ina. oddelek Edinosti pod .M. 871.J 871
Pisarniškega vajenca "^r: ££
cika dr. Feliksa KovaČiCa, nlica S. N cold št. 4 869
Mladeniči v Skopem inV V.
majnika. Svirala bo I. slov. trž. godba.	872
llrarlnilf zmožen vseh pisarniških del; popol-U' »UIIII! roma BloveDŠČine, deloma italijanščine in nemščine, želi primerne flložbe 10. maj. Naslov pod „Vesten1* na inseratni oddelek Edinosti. 815
PrnHa CD obleka krem barve za dečka od 10 I lUU <1 OtJ do 12 let za birmo. Na Jo v pove inssratni oddelek Edinosti.	999
Fotografa
ailca 7.
Antona Jerklča naslov: Trst, c. delle Poste 10; Gorica, Gosposki
444«
Želim kupiti vino S5E?
le od kmetov. Hochmuller, Beljak.	885
tfnčnia na	Pribl>ino 20.000 Stirj. sežnjev
l\Uolljd obsegajoči senožeti na Opč>nah se odda. Pojasnila: Opčine, postaja električne železDlce. 884
VoionOP za odvetniško pisarno se išče takoj. VojiJIlOl* Zahteva se znanje slovenskega, hrvatskega in italijanskega jez ka. Oglasiti se je v ul. ganit & št. 3, I. nad.	881
Mlekarna
z raznimi prodajnimi predmeti, z 200 K čistega mesečnega doht dka, se proda za 1C00 K. Pojasnila: ColUrsich, kavarna Cor-io.	100
Ljudska kuhinja čistih na dan. se proda
za K 26001— zaradi bolezni. Pojasnila : Collarsich, kavarna Ocrso od 9 — 11, 3—6.	1C0
I/hIioimO'! 2unaj želi Blužbe pri nem;ki IVU II d n Ud rodbini. Naslov Skedenj 259. 882
Šivilje.
AnlFpCD Trst, Via Barriera v. 33. vrat« . nll-UCn, 13. Damska krojačnica. Izdeluj« vsakovrstne obleke po angleškem in francoskem kro-u. plesne obleke, obleke za poroke, bluze za gledališče itd. Cene zmerne.
Back & FehI
splošni unlformskl zauod Trst, Acquedotto 12
Izdelovanje uniform, livrej in oblek po meri
. - ^
s
Velika zaloga u trstu
Najcenejše ograje iz žične mreže, pohištvo železno in iz medi
dobavlja, kakor je dokazano, tvrdka
VALENTIN BERGMAN
GRADEC
Podružnica Trst
ul. Nuova št. 27.
Tel. 19-79. Cenik št. 1 zastonj.
■
fSrlrlo do postelja, na zahtevo tudi hrana, ul UII11 <1 3D sv. Lucje ti, I.
883
Zobotehnični ambulatorij Univ. zdravn k*
Dr. Makso Barry
Ermanno Schultze, 1. tehnik. Trst, ulica Caserma štev. 17, IL nadatr Posebni zavod za umetne zobe brez ustne plošče. Plombiranje z zlatom, Dlatinom ira porcelanom. Vsa dela brez bolečin. Zrav-nanje krivo rastočih zob. Zmerne cene. Sprejema od 9 do 1 in od 3 do 6 popol«
Velikanska izber fotografskih aparatov vsake vrste.
aparatov, filao*. stekel za fotografiranje i. t. 3. W glasovite tvrdke ,.Kodak".
K. BUFF A. Trst. CJorso 2.
Kdor hoče kupiti za majhen denar poljubne narejene
naj obišče filijalko tovarne
RICHTER & GLASEK
Trst, Corso 37
nasproti kavarne „AL CORSO"
kjer najde velikansko izbiro vsakovrstnih oblek, toliko za moške kakor tudi za dečke iaa otroke
iz najfinejega in najmodernejšega blaga tu in inozemskega in naj-
novejega kroja.
Ker izdelujeva obleke sama, nama jili je mogoče prodajati po tako
nizkih cenah, da je vsaka konkurenca izključena. Priporočava se slavnemu občinstvu za blagohotno naklonjenost ter ostajava	z odličnim spoštovanjem
RICHTER & GLJLSEE
SOLIDNA POSTREŽBA.	KONKURENČNE CENE.
I
m