Nihče ne ve, kaj ga čaka
Bilo je pozno v jeseni. Hud veter je razsajal ter pometal prah po cesti; neb<5 se je prevleklo s černimi oblaki in iz daleč se je slišal grom bobneti; vse to je kazalo, da se bode vreme kmalu premenilo. V strahu božjem in z brit-kostjo napolnjenim sercem šla je po cesti neka sirota, — bila je žena v starosti kacih štirdeset let, — v naročji je nesla pol leta staro dete, a dvoje sirotic je capkalo za njo; deklica pri sedmih letih, in deček star okolo pet lefc. Ako jim pogledaš na raztergano obleko ali v zajokane oči, opazil bodeš takdj, da so v velikem poraankanji in nadlogi. Bili so še nekoliko sto korakov od bližnje vasi, da na enkrat udari plSha, kakor bi se bilo neb<5 prelomilo. Sirota pohiti z drobnirai otročiči berž in bolj, da bi v kakej hiži bližnje vasi dobila zavetje. Prišedši v vas, gre tak<5j v pervo hižo. Hiža je bila nova, lepo zidana, in njen gospodar se je zval Blaž Berdic. Bil je to elovek jako premožen, a drugače pre?zeten kakor malo ked6; zat6 so mu pa tudi njegovi sosedje, kedar so se o njem kaj pogovarjali, navadno rekli ,,špotljivi Blaž." Njegova žena je nosila glavo po konci kakor bi bila Bog si jo vedi kaj; povsod se je bahala se svojiini otroci, kako so umni iu dobri, ter jim je branila občevati z drugimi otroci iz vasi; rekla jim je: ,,Ne bodite mi v tovarišijo takih beraških otrok!" — Kolikorgod ubožcev je prislo k bogatemu Berdicu in ga je prosilo za kak dar, toliko jih je on gotovo surovo odpravil. Ako je pa kacemu sosedu posodil kak goldinar, kar je storil le za velike obresti in na mnoge prošnje, pa mu dotičnik posojene vsote nij vemil ob določenem roku, izročil ga je brez vse milosti sodniji ter mu dal prodati vse, kar je imelo kakorsao koli vrednost. Po tem potu pripravil je mnozega siromaka ob njegovo edino kravico ali volička, ali pa ob druge stvari, ki so pri gospo-darstvu neobhodno potrebuo.
Ko je prišla poprej omenjena sirota v Berdicevo hižo, našla ga je baš pri večerji z njegovo ženo in družino. Pripoveduje mu najprej svoje uboštvo in ne-srečo, kako jej je pred tremi meseci umerl mož ter jej je zapustil troje drobnih otrok; za mesec dni pozneje vzel jej je hižo in vse njeno premoženje ogenj, ki je malo ne vso vas upcpelil. Ne kaže jej tedaj druzega, nego da si pomoči prosi pri dobrih in poštenih ljudeh. A baš zdaj jo je zateklo na eesti gerdo in ne-ugodno vreme; prosi ga tedaj, naj bi jo vzel pod streho, ako tudi v hlev, da bi le mogla prenočiti se svojimi otročiči.
Prevzetni Berdic nij dolgo poshišal uboge beračice, kar naravnost jej je rekel, da v njegovej hiži nij prostora za njo in njene otroke; pa ko bi ga tudi imel, bi jej ga ne mogel dati, ker bi se bal, da bi mu ona, ali njeni otroci, kaj ne ukradli. Kekel jej je, naj si gre v božjem imemi kam drugam iskat prenočišča. Oh, ked6 li more opisati 6no gorko bolest, ki jo je občutila pri teh besedab uboga mati treh otrok! V tako gerdem vremenu ne da prevzetni boga-
aoi   -_
- 597 -
tfn prenočišča siroti z nagimi in bosimi otroci; da, Se cel<5 sumniCi jo nepoštenja. S tužflim sercem in objokanimi oomi zapusti bogatinovo hižo in gre k njegove-mu sosedu Kekarju.
Rekar in njegova žena bila sta pošteni duši. IŠe celd inački se nijsta upala zameriti, kakor ljudje pravijo, in da si tudi sta imela v svojej starej bajti polhen koš otrok ia sta živela dosti siromašno, veudar sta rada pomagala vsacemu siro-maku, kolikor sta premogla. Pri Eekarjevih nij bilo treba siroti dolgo svojih rev in težav razkladati, da jo Rekar pomiluje in jej da prenočišce. Ker je bilo že hladno jesensko vreme, zakurila je Rekarica peč, da se ubožci posušš in ogre-jejo; potlej prinese večerjo in pokliče tudi siroto z otroci, da naj gredd k mizi ter se naj malo okrepčajo. V tem da so večerjali in je sirota pripovedovala, kako jo je prevzetni Berdič surovo iz hiže zapodil, bliskalo je zuaaj in germelo; a dež je nalival, kakor bi se bili oblaki utergali. Na enkrat se zabliska kakor bi bilo vse v ognji. Pri Rekarjevih se vsi pokrižajo po običaju našega naroda, da bi jih Bog obvaroval vsake nesreče. V tem strašno zagermi ter tre§či nekam v bližino. Krnalu se sliši od sosedovih sim strašna krika in vika. Rekarjevi vsi hite ven pogledat, kaj je; ali kaj vidijo? Berdičeva hiža je vsa v plamenu, — treščilo je vanjo. In glej, kakor nalašč, začel je dež ponehovati; a sosed Berdic je imel pod streho vse polno masti in drugih takih reči, ki rade gore. Pogorela mu jft vsa hiža in tudi vsi novci, ki je je imel v papirjih gori pod streho skrite, boj6 se, da bi mu jih ked6 ne ukradel, namesto da bi je bil posodil poštenim ljudem, ki so bili v potrebi in so ga prišli prosit zanje. Ostalo mu je samo golo zidovje.
Berdic je moral zdaj ravno tako od hiže do hiže pomoči tujih Ijudi iskati, kakor ona sirota, katero je on onako nečloveško od sebe pognal. Ali kako težko mu je dejalo, ko so mu ljudje oponašali njegovo prevzetnost in terdoserčnost.
Kdor ubožce proč podi, Bog ga tudi zapnsti,
(,,Pučki prijatelj.'')