•1
PROBANKA
POSLOVNA ENOTA KRANJ Koroška 1, tel. 04/280 16 00
Gorenjska borzno posredniška družba d.d.
Vaš posrednik pri prodaji in nakupu vrednostnih papirjev
Koroška 33,
401)0 Kranj tel.: 04   2SO 10 40. 2SO II) 17, 2S0 10 M) faks: 04  2Si) 10 12
ZEISS
KAKOVOST   ZA   VAŠE OČI Cari Ztiss d.o.o., Batnovsko 27, 2000 Maribor
POTROŠNIŠKI KREDITI
Gorenjska y Banka
Banka s posluhom
Nižje obrestne mere
Leto LV - ISSN 0352 - 6666 - št. 43 - CENA 150 SIT (13 HRK)
Kranj, torek, 4. junija 2002
Foto: Tina Doki
Predsedniki
Slovenijo so evropski in tudi nekateri svetovni mediji zadnje dni preteklega pogosteje ali sploh omenjali, več kot običajno, ko je z izjemo športnih uspehov, le redko v središču pozornosti. Na Brdu in na Bledu je bilo 9. srečanje predsednikov držav Srednje Evrope. Petnajst jih je prišlo na povabilo slovenskega predsednika Milana Kučana. Tokratno srečanje je bilo sicer manj odmevno kot lanski šest ur trajajoči vrh med Bushem in Putinom, vendar je bilo vseeno eden od učinkovitejših prispevkov k mednarodni promociji Slovenije.
Predsedniška srečanja, kakršno je bilo v petek in v soboto na Gorenjskem, ima marsikdo za manj pomemben diplomatski dogodek z več turizma in manj odločujoče politike. Deloma je to res, saj o bistvenih rečeh odločajo vlade, njihovi predsedniki in parlamenti in manj predsedniki. Deloma pa ima prav češki predsednik Vaclav Havel, kije dejal, da vidijo predsedniki dlje in da njihovo dogovarjanje olajšuje delo vladam. Havlova misel se je udejanjila tudi na Brdu v najmanj enem primeru. Predsednika Zvezne republike Jugoslavije in Hrvaške Vojis-lav Koštunica in Stjepan Mesič sta na Brdu podpisala pomemben meddržavni sporazum o vračanju beguncev in začela taliti led. Dokončno ga bodo morale vlade. Povsem konkretnih dvostranskih vprašanj so se predsedniki lotevali tudi na drugih dvostranskih srečanjih.
Brdo in Slovenija sta res lahko mesto dialoga o odprtih vprašanjih. Slovenija namreč ni obremenjena z nobenim od usodnih vprašanj prihodnosti Evrope. Imamo urejene objekte in drugo infrastrukturo, imamo organizacijske izkušnje in enkratno okolje. Ni presenečenje, če so nekateri tuji gostje ob prihodu na Brdo in na Bled izjavljali, daje kot v pravljici in da se taka lepota vidi le malokje na svetu. Zakaj teh možnosti država Slovenija ne bi izkoristila. Najslabše je, če o neki državi ni izrečene ali napisane niti besede. Glede tega je Slovenija, tudi po zaslugi predsednikov, stopila iz anonimnosti. Jože Košnjek
Kranjčani znova prvaki
Vaterpolisti Triglava Živil so letošnjo sezono končali brez poraza in dokazali, da v Sloveniji nimajo tekmecev.
Kranj - Letošnja domača vaterpolska sezona se je končala minulo nedeljo z drugo finalno tekmo za naslov, državnih prvakov. V velikem finalu sta se pomerili ekipi kranjskega Triglava Živil in ljubljanske Olimpije, kranjski vaterpolisti pa so kljub sila povprečni predstavi zanesljivo slavili še letošnjo zadnjo zmago v domačem prvenstvu, saj so tekmece iz Ljubljane premagali z 8:5. Po tekmi je predsednik Vaterpolske zveze Slovenije Jože Jenšterle izročil zmagovalni pokal
kapetanu ekipe Triglava Živil Krištofu Štromajerju, ki pa ga tako kot ostale naše reprezentante te dni še ne čaka zaslužen počitek. Naša vaterpolska reprezentanca se bo namreč že v četrtek zbrala na Pnpravah v Kranju, nato pa se bodo udeležili turnirjev na Slovaškem ln Nizozemskem. Bolj trdo delo pa tako igralce kot igralke in ostale vaterpolske delavce čaka od jeseni naprej, saj bo junija prihodnje leto v Kranju in Ljubljani potekalo evropsko vaterpolsko prvenstvo, kjer se naŠi vaterpolisti in prvič tudi vaterpolistke želijo še posebno izkazati.
Vilma Stanovnik, foto: Tina Doki
Na Bledu podpisali koncesijsko pogodbo za izgradnjo čistilne naprave
Največja blejska naložba
Do konca leta 2005 naj bi Bled dobil osrednjo čistilno napravo. Za koncesionarja je bilo izbrano nemško podjetje VVTE VVassertechnik GmbH, naložba pa je vredna več kot deset milijonov evrov.
Bled - Blejski župan Boris Malej je prejšnji četrtek z nemškim podjetjem WTE VVassertechnik GmbH podpisal koncesijsko pogodbo za izgradnjo čistilne naprave in kanalizacijskega omrežja na Bledu. Kot je poudaril Malej, gre za največjo in najpomembnejšo naložbo v občini Bled, katere vrednost je več kot 10 milijonov evrov. S tem bodo zaščitili Blejsko jezero in Savo Bohinjko ter še povečali kakovost bivanja na Bledu.
Kot je povedal Boris Malej, je že ob nastopu mandata pred štirimi leti začel razmišljati o nujnosti gradnje čistilne naprave. Analiza je pokazala, daje najboljša rešitev gradnja lastne naprave, leta 1999 je odločitev o tem sprejel občinski svet, leta 2000 pa so bili izdelani idejni projekti. Aprila letos so sprejeli koncesijski akt, kajti zaradi pomanjkanja denarja v občinskem proračunu so se odločili za izbiro koncesionarja. Kot najboljša je bila izbrana ponudba nemškega podjetja WTE VVassertechnik GmbH iz Essna, ki ima dolgoletne izkušnje na komunalnem področju, med drugim so zgradili čistilno napravo v Kranjski Gori, imajo koncesijo za odvajanje odpadnih voda v Zagrebu, njihov je
Matura na vrhuncu
Kranj - V soboto je več kot 22 tisoč dijakov za-I^JUČnih letnikov srednjih šol pisalo maturitetni izpit jz tujega jezika. Včeraj so vsi pisali tudi izpit iz masnega jezika, za 13.546 dijakov iz 118 srednjih šol ® Poklicna matura nadaljuje v četrtek z izpitom iz matematike, 8647 gimnazijcev iz 78 šol pa bo matematiko opravljalo jutri, 5. junija. Letos je namreč pr-lih ta^°'.^a Je matura zgolj za gimnazijce, na ostati srednjih šolah pa letos prvič opravljajo poklicno maturo. Junij bo za^^aatasante še zelo naporen. V Petek soboto in r^deljeV\, 8. in 10. junija, bodo Povijah še izpjf^ tujih jezikov in druge izbirne
predmete, ustni izpiti pa bodo na vseh šolah v skladu z maturitenim koledarjem od 21. do 29. junija. Medtem ko se maturantje potijo, pa je dijakom nižjih letnikov nekoliko lažje, saj je ta čas več ekskurzij in izbirnih vsebin.
In kdaj si bodo maturantje končno oddahnili? 15. julija jih bodo seznanili z uspehom spomladanske mature, nekaj dni pozneje pa bodo dobili tudi odgovore s fakultet, kamor so marca oddali svoje prijave. Če bo vse v skladu z njihovimi pričakovanji, jih potem čakajo počitnice do oktobra.
D.Ž.
projekt glavne čistilne naprave na Dunaju...
Koncesionar naj bi na Bledu zgradil novo in saniral staro kanalizacijsko omrežje, zgradil osrednjo in dve lokalni čistilni napravi ter nato 25 let skrbel za vzdrževanje vseh objektov in naprav. Osrednja čistilna naprava bo stala južno od Bleda na vzhodni strani hribov Obroč in Kozarca dokaj
tudi na mednarodna nepovratna sredstva ter kredite.
In kakšne stroške bo nova čistilna naprava prinesla občanom? Po besedah Romane Starič trenutno Blejci plačujejo 163 tolarjev za kubični meter odvajanja odpadnih voda. Koncesionar pa je ponudil ceno 1,32 evra za kubični meter, kar je okrog 280 tolarjev. Vendar je ob tem treba upoštevati, da bo v to ceno vključeno tudi čiščenje odpadnih voda. Poleg tega pa bi se - če bi Bled ostal brez čistilne naprave - zaradi vsakoletnega poviševanja takse za obremenjava-nje vode za 30 odstotkov stroški za gospodinjstva v nekaj letih dvignili celo nad to ceno.
Reinhard Schroeder in Boris Malej podpisujeta koncesijsko pogodbo
blizu Save. Kot je povedala Romana Starič, vodja oddelka za gospodarske javne službe, prostor in okolje na Občini Bled, je celotna naložba vredna dobrih deset milijonov evrov oziroma 2,2 milijarde tolarjev. Pri tem računajo
Koncesionar seje zavezal, da bo naložbo zaključil najkasneje v sedmih letih, vendar naj bi po sedanjih načrtih osrednjo čistilno napravo zgradili že do konca leta 2005. Kot je dejal direktor podjetja VVTE VVassetechnik GmbH
Reinhard Schroeder, bodo že v kratkem pričeli z načrtovanjem, prek poletja Bleda ne bodo razkopavali, z gradnjo pa bodo začeli pozimi. Zagotovil je, da gradnja ne bo motila turističnega utripa Bleda. Pa še to: pri blejskem občinskem svetu je bila oblikovana posebna komisija, ki bo bedela nad izvajanjem koncesijske pogodbe in kot je dejal župan Malej, je že dobila na vpogled celotno dokumentacijo, tako samo pogodbo kot ostale dokumente.
Urša Peternel
9770352666018
Vlada zmanjšala letošnji proračun
S predlaganim rebalansom bodo dobili potrošniki državnega denarja za 14,4 milijarde tolarjev manj denarja. Napovedi ob sprejemu letošnjega proračuna se ne uresničujejo,
vendar delovanje države ni ogroženo.
Ljubljana - O predlogu vlade za rebalans proračuna bo razpravljal in odločal državni zbor. Vlada je ugotovila, da napovedi ob sprejemanju proračuna ne bo mogoče uresničiti. Že v proračun za leto 2001 je bilo prenesenih za 17 milijard obveznosti in leta 2000, razen tega pa so bili prihodki lanskega proračuna manjši za več kot 16 milijard tolarjev. Ocenjevalci gospodarskih gibanj so spomladi ugotovili, da bruto domači proizvod ne bo naraščal po stopnji 3,6 odstotka, ampak po 3,3-odstotni stopnji, da ostaja izvoz na pričakovani ravni, zmanjševati pa se je začela rast uvoza blaga in storitev, zmanjševati pa se je začela tudi domaČa potrošnja. V proračun prihaja manj davkov, ki so njegov bistveni vir. Ocenjeno je bilo, da se-bo do konca leta nabralo iz teh virov v proračunu za 29 milijard tolarjev manj denarja, skupno naj bi znašal izpad okrog 40 milijard tolarjev.
Kaj so tobačni izdelki
Državni zbor bo v kratek po skrajšanem postopku obravnaval predlog spremenjenega zakona o
omejevanju uporabe tobačnih izdelkov. Z dopolnitvijo bodo uresničene direktive evropske zakonodaje, ki uvajajo visoko raven varovanja zdravja. Zato bodo do-
ločene najvišje dovoljene vsebnosti katrana, nikotina in ogljikovega monoksida v cigaretah in potrebna opozorila glede zdravja in informacij glede sestavin to-
_J_
Arhar v predsedniški tekmi
bačnih izdelkov. Uskladitev z evropskimi direktivami pomeni širšo definicijo tobačnega izdelka, saj se po njej štejejo za tobačne izdelke vsi izdelki, ki so namenjeni kajenju, njuhanju, sesanju ali žvečenju, ne gleda ne to, če so izde-
lani iz tobaka, ki je gensko spremenjen. Ker je v sedanji slovenski zakonodaji določena le definicija katrana, bo treba skladno z evropskimi direktivami dodati še definicije za nikotin in za tobak za oralno uporabo.
Po novem bo treba na škatlah in drugi embalaži razen katrana in nikotina označiti še vsebnost ogljikovega monoksida. Na tobačnih izdelkih, razen za žvečenje in njuhanje, bo še vedno treba napisati dve opozorili: Kajenje ubija ali Kajenje resno škoduje vam in ljudem okoli vas. Prepoved prodaje tobačnih izdelkov v avtomatih bo omiljena. Prodaja bo dovoljena le v primerih, ko bo zagotovljeno uresničevanje določila o prepovedi prodaje osebam, mlajšim od 15 let.
"Evropejci" v našem zdravstvu
Vlada je državnemu zboru predlagala, da po hitrem postopku sprejme zakon o opravljanju zdravstvenih poklicev v Republiki Sloveniji za državljane drugih držav članic Evropske unije. Sedaj to področje dokaj strogo urejajo Zakon o zdravstveni dejavnosti, Zakon o zdravniški službi in Zakon o lekarniški dejavno-
sti. Ker smo se s podpisom evropskega sporazuma zavezali, da bomo državljanom iz teh držav olajšali opravljanje določenih dejavnosti v naši državi, je potrebno sprejeti ustrezen zakon. Po njem bodo pri opravljanju poklicnih dejavnosti tuji državljani enakopravni našim. Zakon je treba sprejeti, veljati pa bo začel z začetkom članstva Slovenije v Evropski uniji
Državni zbor bo na predlog vlade obravnaval tudi predlog spremenjenega zakona o zdravniški službi. Zakon bo posebej urejeval plače specializantov, delovni čas, dežurstvo, pripravljenost in zagotavljanje nujne medicinske pomoči, delo v času stavke in zdravniške nazive. Narejena je tudi primerjava z drugimi državami. Splošna ugotovitev je, da povprečni delovni čas ne sme trajati dlje od 48 ur tedensko in da nočno delo v povprečju ne sme presegati 8 ur v kateremkoli 24-urnem obdobju. Evropska direktiva določa, da ima delavec pravico do minimalnega dnevnega počitka 11 zaporednih ur v 24-urnem obdobju, minimalni tedenski počitek pa je določen na 24 neprekinjenih ur.
Jože Košnjek
Ljubljana - Danes naj bi nekdanji guverner banke Slovenije dr. France Arhar tudi uradno napovedal svojo kandidaturo na predsedniških volitvah konec letošnjega leta. Svojo odločitev je napovedoval že pretekli teden, ta teden pa jo bo potrdil. Dr. France Arhar bo kandidiral s podpisi državljanov,
ker noče biti posebej vezan na nobeno stranko. Ker napoveduje svojo kandidaturo za predsednika države tudi sedanji predsednik vlade dr. Janez Drnovšek, ki se dokončno še ni odločil, se obeta jeseni ena najzanimivejših volilnih tekem za predsednika republike, primerljiva z letom 1990, ko
Svečanosti na Ljubelju
Ljubelj - V počastitev 57-letnice osvoboditve koncentracijskih taborišč bo tudi letos na Ljubelju na prostoru, kjer je bilo nekdaj koncentracijsko taborišče, podružnica Mauthausena, spominska svečanost. Letošnja bo v soboto, 8. junija, ob 11. uri. Na Ljubelju pričakujejo okrog 2000 ljudi, med katerimi bodo tudi interniranci in njihovi svojci iz Avstrije, Francije in Italije. Povabljeni so tudi veleposlaniki držav, katerih državljani so bili internirani na Ljubelju. Kulturni program bodo pripravili Delavska godba iz Trbovelj in trboveljski pevski zbori. Govornika bosta tržiški župan Pavel Rupar in akademik prof. dr. Matjaž Kmecl.
Isti dan ob 9. uri bo svečanost tudi na avstrijski strani Ljubelja. Govornik bo Gottfried VVagner, pisatelj in pravnuk skladatelja Richarda VVagnerja. V kulturnem programu bodo sodelovali dijakinje in dijaki Slovenske gimnazije iz Celovca, mešani zbor gimnazije in pevska zbora iz Borovelj in Sel. J.K.
sta se za funkcijo predsednika tedanjega predsedstva spopadla sedanji predsednik Milan Kučan in tedanji predsednik Demosa dr. Jože Pučnik. Katere stranke bodo podprle dr. Franceta Arharja, še ni znano. Skoraj zanesljivo ga bo Slovenska ljudska stranka, ki gaje že omenjala kot možnega kandidata za mandatarja in tudi za predsednika republike. Koalicija Slovenija, v kateri sta Nova Slovenija in Socialdemokratska stranka, pa sta za svojo predsedniško kandidatko izbrali Barbaro Bre-zigar.
Z vstopom dr. Arharja v predsedniško tekmo bodo morali primerno ukrepati v Liberalni demokraciji Sloveniji, v kateri so kot kandidata že omenjali dr. Dimitrija Rupla, vendar bodo morali dobiti "močnejšega", ki bi premagal v javnosti še vedno priljubljenega nekdanjega guvernerja Banke Slovenije.
Jože Košnjek
Besede so eno, dejanja pa drugo
Kranj - V torek, 28. maja, je bila v organizaciji Pokrajinskega odbora ZLSD za Gorenjsko in Kluba članov in simpatizerjev ZL organizirana okrogla miza z naslovom "Zaključni dokument sinode katoliške cerkve na Slovenskem". Srečanje je vodil Črt Kanoni, ki je gostil naslovnega škofa Vekoslava Grmiča. Restavracija hotela Creina je bila komaj dovolj velika za občinstvo, ki ga je pritegnil sloves teologa, misleca in publicista, ne nazadnje "rdečega škofa".
Gost je že uvodoma poudaril pomen dialoga in potrebo po pluralnosti mnenj, saj se le tako strpno in tvorno pride do toliko žele-
ne resnice. Iztočnica za pogovor je bila resda naslovna tema, a ker je tudi sama Sinoda obravnavala celo vrsto tem, se jim tudi na srečanju ni bilo moč izogniti. RKC je v Sloveniji, tako kot tudi drugod poleg oznanjanja evangelija vpeta z neizogibne odnose z državo, pri čemer se je gost ponovno povrnil k dialogu, saj naj bi že tudi II. vatikanski zbor bil zbor dialoga. Slednji je začrtal človeka kot osrednji subjekt in partnerja v odnosu z institucijo, ki mu velja prisluhniti. Vendar so v naši državi zadnjih deset let šle stvari nekoliko drugačno pot, saj deklariranim besedam sprave ne sledijo tudi dejanja. Ob spreobračanju dejstev in
KUPON ZA MALI OGLAS DO 10 BESED
- BREZPLAČNO -
Kupon s tekočo številko meseca velja samo za tekoči mesec!
Mali glas, oddan po telefonu ali brez kupona, zaračunavamo po ceniku,
s popustim za naročnike (20 %).
VELJAVNI KUPONI imajo na hrbtni strani odtisnjen naslov naročnika.
KUPON ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS JE OBJAVLJEN VSAK PRVI TOREK V MESECU!
Po telefonu 04/201 42 47 sprejemamo male oglase neprekinjeno 24 ur dnevno, v malooglasnem oddelku na Zoisovi 1 smo Vam na razpolago od ponedeljka do petka med 7. in 15. uro, ob sredah do 17. ure.
KUPON NE VELJA ZA PRAVNE OSEBE (d o o s.p.)
Pošljite na: GORENJSKI GLAS, 4001 KRANJ, p.p. 124
Ime in priimek, naslov:
Naročam objavo malega oglasa v naslednjem besedilu:
Kupon ni veljaven za objavo pod šifro oz. za naslov v oglasnem oddelku.
Obvezno zaposlovanje invalidov
Ljubljana - Ker število brezposelnih invalidov narašča, je poslanska skupina Nove Slovenije
vložila v državnozborski postopek predlog zakona o pospeševanju zaposlovanja invalidov. Novi zakon predlaga uvedbo kvotnega sistema za zaposlovanje invalidov, po katerem bi morali imeti delodajalci zaposlen določen delež invalidov. Delodajalec, ki ne bi zaposloval določenega števila invalidov, bi moral plačati prispevek za
zaposlovanje invalidov v višini 30 odstotkov minimalne plače vsakega invalida, ki bi ga moral zaposliti. Tako imajo urejevanje invalidov urejene številne evropske države. Nova Slovenija v predlogu zakona tudi predlaga ustanovitev dveh vrst podjetij: invalidsko podjetje in delovno zaposlitvenih delavnic za težje prizadete invalide. Podjetje bi delovalo kot podjetje ali zadruga, delavnice pa bi bile zavod. V podjetju bi moralo biti zaposlenih
Mobilizirane! na Brezjah
Kranj - V četrtek, 6. junija, ob 10. uri se bodo v slovenskem narodnem svetišču na Brezjah zbrali preživeli Slovenci, ki so bili med letoma 1942 in 1945 mobilizirani v nemško vojsko, njihovi svojci in potomci ter državljani, ki želijo delovati za mir in za srečno prihodnost brc/, vojne. Letos poteka 60 let od začetka mobilizacije. Mašo bo daroval stolni kanonik, prelat dr. Borut Košir, sicer doma iz Tržiča. Po maši pa bo v parku pred baziliko srečanje in priložnost za obujanje spominov iz poti po krvavih poljanah, je zapisal inž. Alojzij Zibert. V redno nemško vojsko je bilo mobiliziranih
okrog 90.000 slovenskih fantov in mož z Gorenjske in Štajerske. Padlo jih je nad 15.000. Za nekaj tisoči seje zgubila vsaka sled, nad 16.000 pa se jih je vrnilo kot invalidov. Vojaki so se v pričakovanju najhujšega na frontah in v ujetništvu upali na pomoč Marije z Brezij, po srečni vrnitvi domov pa so se ji mnogi zahvalili za preživetje. Leta 1995 so na Brezjah v baziliki vzidali spominsko ploščo, ki jo je blagoslovil tedanji ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar. Od tega leta se vsako leto vračajo na Brezje, pod Marijino varstvo.
J.K.
40 odstotkov invalidov od vseh zaposlenih, v delavnici pa najmanj 50 odstotkov. Zakon predlaga tudi drugačno urejevanje usposabljanja za delo in kritja stroškov. J.K.
Hrastje dokončno v Kranju
Ljubljana - Državni zbor je v petek končal 16. zasedanje. Med drugim so poslanci z veliko večino sprejeli zakon o državni upravi, ki prinaša nekaj pomembnih novosti. Tako bo po novem manj državni sekretarjev, ki pa bodo imeli pri nadomeščanju ministra velika pooblastila. Sedanji državni sekretarji bodo opravljali svoje delo do naslednjih parlamentarnih volitev leta 2004.
Končana je bila tudi razprava o novih občinah. Poslanci so dovolili ustanoviti le eno občino Šmartno pri Litiji, pobude za druge občine pa so bile zavrnjene. Dokončno je tudi sklenjeno, da bodo Hrastje po novem del Mestne občine Kranj in da je slovo od Šenčurja dokončno, prav tako pa je po sklepu državnega zbora tudi Sv. Lenart izločen iz občine Železniki in vključen v občino Škotja Loka. J.K.
otročji argumentaciji se danes opravičuje in celo poveličuje iz-dajalstvo med II. svetovno vojno, kljub temu da so vodilni dostojanstveniki slovenske RKC (Vovk, Pogačnik, Šuštar) objektivno opredelili njeno vlogo med vojno. V tem nestrpnem duhu je spisano tudi zadevno poglavje sklepnega dokumenta, zgodovinska dejstva predrugačiti in, kar je praktično edinstven primer v svetu, rehabilitirati efialtstvo. Po drugi strani sili RKC v civilno sfero z uvedbo verouka v šole. Ob tem je prišlo do primerjave z nekaterimi drugimi verstvi, pri katerih je manj moraliziranja, dogmatiziranja, juridič-nega urejanja odnosov, skratka več svobode za verujočega.
Gost je odgovarjal še na vprašanja o financiranju Cerkve, enakopravnosti spolov, o nedavno podpisanem vatikanskem sporazumu pa tudi o svojem bogatem in plodnem življenju.
Glede na duhovito in spretno vodenje ter sogovornika širokih razgledov diskusija, ki je sledila tudi ni rabila biti prav dolga. Na koncu se je ob skromnem prigrizku iztekla v sproščen razgovor.
Branko Fajdiga
Sušafon
Ljubljana - Zaradi obilice vprašanj, ki jih na Ministrstvo za okolje in prostor ter Državno komisijo za sanacije naslavljajo občani glede državne pomoči za odpravo posledic lanske suše, pozebe in neurij s točo v kmetijstvu, smo uvedli informacijski telefon. Delovati je začel v petek, 31. maja, na brezplačni telefonski številki 080 1009. Na tej številki bodo občani lahko dobili informacije vsak delovni dan od 8. do 15. ure, na njihova vprašanja bodo odgovori zagotovljeni bodisi ta' koj bodisi v čim krajšem možnem času. Povratne informacije, s katerimi se bomo neposredno seznanili na ta način, pa bodo v pomoč tudi pri delu Državne komisije za sanacije.
Skrinja, kozarci in penina
za predsednike
Deveto srečanje predsednikov srednjeevropskih držav na Brdu in na Bledu je bil prvovrsten dogodek, ki ga je Slovenija (ob pomoči lepega vremena) odlično izpeljala,
slovenski predsednik Milan Kučan pa se je izkazal kot odličen gostitelj. Deseto srečanje bo v Salzburgu.
Brdo, Bled - "Predsedniki so v atlantske integracije." Ta Havlova drugačnem položaju kot vlade, in Kučanova ugotovitev je nekate-Vlade se ukvarjajo s številnimi  re zbodla in se niso pridružili
4 i
Predsedniki so se na Bledu s kočijami peljali na Račji otok.
Posebnimi političnimi, gospodarskimi in drugimi vprašanji. Po drugi strani so tudi neposredno odvisne od volivcev in živijo do določene mere od volitev do volitev. Ustavni položaj predsednikov Je drugačen in jim dopušča pogled na stvari z dolgoročnejšega vidika.
Ena od nalog predsednikov dr-*av je ustvarjati ugodno mednarodno ozračje, v katerem potem lahko vlade bolje delujejo," je na Prvem srečanju takrat še štirih Predsednikov dejal češki pred-
podpisu izjave, na primer avstrijski predsednik Thomas Klestil,
saj je Avstrija med tistimi državami, ki je tako Češki kot Sloveniji že postavljala pogoje za vstop v Evropsko unijo. "Ko pa gledamo v prihodnost, se v trenutnih razmerah pojavljajo tudi druge naloge in možnosti, ki dajejo tem srečanjem nov smisel in vsebino. Srednja Evropa mora postati odprta, sodelujoča kulturna in duhovna skupnost, ki bo trdno zasidrana v Evropski uniji. Odpiranje njenih meja predstavlja hkrati prednost in
Predsednika Stjepan Mesić in Vojislav Koštunica (v sredini).
Jjtoik Vaclav Havel. Letos pa je ff ki predsednik skupaj s sloven-Z*lm Milanom Kučanom (obe-JJ13 se letos oziroma v začetku prihodnjega leta izteka dvojni pred-sedniški mandat) v posebni ločeni javi zapisal, da "mora biti v od-°sih med evropskimi državami
kg°d°vina predmet dialoga in ne onfrontacije ali celo pogojevanja
p 1 vključevanju držav v evro-
priložnost sprejemati in razvijati evropski pravni red, demokratično politično kulturo in pripravljenost nositi soodgovornost za globalni razvoj sveta."
Dobra organizacija in gostoljubnost
Branko Vidrih, dolgoletni sodelavec Urada vlade za informira-
nje, ki ima že veliko izkušenj z organizacijo državniških srečanj, je povedal, da je bila organizacija tokratnega predsedniškega srečanja zahtevnejšega od lanskega junijskega srečanja Busha in Putina. Ko so se najprej dogovorili Američani in Rusi in so se potem uskladili še z. nami, je ostala samo še organizacija srečanja, je povedal Branko Vidrih.
Razen tega sta bila državnika na Brdu le šest ur. Letos pa imamo opravka z dvodnevnim srečanjem in 16 delegacijami, od katerih ima vsaka svoje potrebe in zahteve, ki jih moramo kot dobri gostitelji upoštevati. Pomaga nam prekrasno vreme. Upam, da bo vzdržalo vsaj do novinarske konference na prostem. Jutranja napoved, da je
ptico je oblikoval arhitekt Klemen Rodman, posebno sponko pa mojster zlatarstva in oblikovalec Hu-berto Široka. Predsednike so v soboto na Brdu peljali na zaključno kosilo na Račji otok v kočijah, na Brdu in na Bledu pa so jih čakala še nekatera presenečenja. V petek zvečer, po slovesni večerji, je šefica Protokola Republike Slovenije Ksenija Benedetti povabila predsednike in druge goste, med katerimi sta bila tudi predsednik vlade dr. Janez Drnovšek in predsednik državnega zbora Borut Pahor, na teraso ob jezeru, kjer so ob petju okteta Lip Bled spremljali potop osvetljenega zvona v jezero kot pravi legenda o potopljenem zvonu. Pred sobotnim slovesom z Bleda so gostje spremljali otvoritev vodnjaka pred stavbo občine Bled, ki bo trajno spominjal na srečanje, in se vpisali v Zlato knjigo občine Bled. Na Blejskem gradu pa jih je čakal bogat kulturni program, nato pa je predsednik Slovaške Rudolf Schuster podaril Mednarodnemu skladu za razminiranje in pomoč žrtvam min, ki deluje v Sloveniji, stroj za razminiranje, vreden 189.000 ameriških dolarjev. Stroj je daljinsko voden in ga bodo uporabljali na Hrvaškem. Slovakom sta se za donacijo zahvalila predsednik Republike Slovenije Milan Kučan in hrvaški predsednik Stjepan Mesić.
Na štiri oči
Na srečanju predsednikov na Brdu in na Bledu so se zgodile nekatere pomembne reči, ki so potrdile mnenje državnega sekretarja v ministrstvu za zunanje zadeve in izkušenega diplo-
Predsedniki na konferenci za novinarje.
okrog 30 odstotkov možnosti za popoldanske plohe, meje spravila v slabo voljo. Posnetki z Brda in Bleda v lepem vremenu bodo prave razglednice. Tuji gostje pravijo, da je okolje fantastično, enkratno.
Vreme je zdržalo in vse je potekalo po programu. Slovenija in njen predsednik Milan Kučan sta se izkazala za dobra gostitelja. NaŠ predsednik je 15 gostov pozdravil pred hotelom Toplice na Bledu, kjer so stanovali. V hotelskih sobah je predsednike čakalo darilo gostitelja Milana Kučana: poslikana gorenjska kmečka skrinja, Štefanovi kozarci, ki jih je oblikoval Peter Ogrin i/. Ljubljane, in steklenica zlate radgonske penine. Člani delegacij so bili obdarovani s cvetličnimi motivi s poslikane skrinje, člani spremstva pa so dobili ročno izrezljane lesene golobe kot simbole miru. Župan občine Bled mag. Boris Malej pa je predsednike obdaroval z unikatnim darilom: rajsko blejsko čašo za vodo, ki predstavlja stilizirano rajsko ptico. Rajsko
mata Ignaca Goloba, da je Slovenija lahko mesto dialoga. Predsednika Zvezne republike Jugoslavije in Hrvaške Vojislav Koštunica in Stjepan Mesić sta na Brdu podpisala dogovor o medsebojnem vračanju beguncev, kar je pomemben dosežek. Precej prahu, zlasti na Hrvaškem, je bilo okrog srečanja Milana Kučana in Stjepana Mišića, ki je prišel v Slovenijo že dan prej in predaval slušateljem na blejski poslovni šoli. Na hrvaškem so pisali, daje Kučan odklonil srečanje z Mesi-čem, ker naj bi se že sicer pogosto srečevala. V Kučanovem kabinetu o dogovarjanju z Zagrebom niso nič vedeli, vendar je do dogovora prišlo. Hrvaški predsednik je poudarjal pomen dialoga in ponovnega pogovora o spornih vprašanjih, slovenski predsednik pa je jasno povedal, da najprej sprejem nekega dogovora, nato pa preklic ni običaj v meddržavnih odnosih. Hrvaška je bila omenjena tudi v pogovoru med avstrijskim predsednikom Thomasom Klestilom in Milanom Kučanom. Thomas
Na Bledu bo vodnjak spominjal na srečanje.
Klestil je izrazil interes Avstrije, da bi Slovenija z moderno cesto in železnico povezala Avstrijo in Hrvaško, slovenski predsednik pa je odgovoril, da bo to prednostna naloga, ko bo končan slovenski avtocestni križ. Češki predsednik Havel je zagotovil našemu predsedniku češko podporo pri sprejemu Slovenije v Nato. Bližnji vrh Nato bo novembra v Pragi, Havel
žarska), Vojislav Koštunica (Zvezna republika Jugoslavija) in Ion Uiescu, predsednik Romunije. Lani sta začela mandat Vladimir Voronin (Moldavija) in Ge-orgi Parvanov (Bolgarija), februarja letos pa Beriz Belkić (Bosna in Hercegovina).
Jože Košnjek, slike Tina Doki
ms:._;_;__
Policija je opravila zahtevno delo.
pa bo imel tam pomembno vlogo. Predsedniki so na Bledu in na Brdu povedali, da želi postati Srednja Evropa del združene Evrope, kar ni več le želja, temveč potreba. Predsedniška srečanja imajo svoj pomen, saj se na njih ne soočajo le politični interesi, ampak se srečujejo tudi različne civilizacije, od zahodne krščanske preko vzhodne krščanske do islama. Pojem Srednje Evrope je težko definirati z zemljepisnimi, gospodarskimi in političnimi merili. Srednja Evropa je predvsem stanje duha tistih ljudi, ki sprejemajo enake vrednote.
Na prihodnjem jubilejnem desetem srečanju zaradi poteka mandata, obema že drugega, ne bo predsednikov Slovenije in Češke Milana Kučana in Vaclava Havla, ki imata veliko zaslug za redno srečevanje predsednikov držav Srednje Evrope. Njuno ustvarjalno sodelovanje in delovanje je bilo na Bledu in na Brdu pogosto omenjeno. Blizu zaključka mandata je tudi avstrijski predsednik Thomas Klestil. Kučan je, če upoštevamo tudi funkcijo predsednika predsedstva, v predsedniški vlogi od 22. aprila leta 1990 dalje, Klestil od 8. julija leta 1992 dalje in Havel od 1. januarja leta 1993 dalje. Vsi drugi so mlajši po stažu. Leta 1995 sta bila izvoljena predsednika Ukrajine Leonid Ktichma in Poljske Aleksander Kwasniewski, leta 1999 pa Carlo Azeglio Ciampi (Italija), Rudolf Schuster (Slovaška), Johannes Rau (Nemčija) in Boris Trajkov-ski (Makedonija). Leta 2000 so začeli svoj mandat Stjepan Mesić (Hrvaška), Ferenec Madl (Mad-
GLAS
Odgovorna urednica
Marija Volčjak
Namestnika odgovorne urednice
Jože Košnjek, Cveto Zaplotnik Uredništvo novinarji - uredniki: Helena Jelovčan, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peternel, Sto-jan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelavci Matjaž Gregorič, Renata Škrjanc, Simon Šubic fotografija
Tina Doki, Gorazd Kavčič lektoriranje
Marjeta Vozlič
GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22 tisoč izvodov. Redna priloga naročniških izvodov zadnji torek v mesecu je Gregor. Ustanovitelj in izdajatelj Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktor: Marija Volčjak / Priprava za tisk: Media Art, Kranj / Tisk: SET, d,d.. Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 04/201-42-00, telefax: 04/201-42-13 / E-mail: info@g-glas.si /Mali oglasi: telefon: 04/201-42-47 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku: uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure, sreda do 17. ure. Naročnine: trimesečni obračun - individualni naročniki (fizične osebe - občani) imajo 20 % popusta. Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica; odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračunskega obdobja. Za tujino: letna naročnina 80 evrov: Oglasne storitve: po ceniku. DDV po stopnji 8.5 % v ceni časopisa / CENA IZVODA: 150 SIT (13 HRK za prodajo na Hrvaškem).
Srečanje turističnih društev v Bašlju
V soboto, 1. junija, so se na športno turističnem kompleksu v dolini Belice srečala turistična društva nekdanje kranjske občine. Vsakoletno srečanje je bilo po dolgem času ponovno v Bašlju, čudovitem Gamsovem raju.
Bašelj pri Preddvoru - Vsakoletna prireditev za člane turističnih društev se seli iz kraja v kraj in po dolgem času so bili za srečanje pripravljeni tudi v Bašlju. Napravili so "Škarfo", uredili razsvetljavo in asfaltirali cesto do Turističnega doma pod obronki gozdov pod Storžičem in ob reki Belici, kjer je čudovito zatišje narave s prijetnimi prostori za piknik ter izhodišči na Storžič in Kališče, znano tudi kot Gamsov raj. Na športnem igrišču se je zbralo približno 120 predstavnikov turističnih društev Bcsnica, Cerklje, Golnik, Jezersko, Kokrica, Kranj, Naklo, Preddvor, Šenčur, Trboje in seveda Bašelj. To je bilo letošnje jubilejno srečanje ob 30. obletnici delovanja turističnih društev v nekdanji kranjski občini, ki delujejo v okviru Gorenjske Turistične zveze. Z novo občinsko ureditvijo že nekaj let delujejo samostojno na lokalnem področju, vendar so med seboj ostala povezana, saj je to ključnega pomena za celoten razvoj turizma v tem delu gorenjske regije. Turistično društvo Preddvor je bilo celo prvo, ki je z gradnjo hotela in tujskih sob zače-
la s turistično ponudbo. Prizadevnost domačinov in vnema turističnih delavcev se je nezadržno širila po celotni kranjski občini in gorenjski regiji in predstavlja danes s številnimi objekti ključno turističnimi ponudbo Gorenjske.
TD Bašelj ni zaostajalo in danes lahko poleg notranjih turističnih dejavnosti ponudi gostom čudovit Gamsov raj v osrčju planin. V prihodnosti želijo za inventar zapreti objekt ob športnem igrišču in ga urediti za nastope ansamblov, turistični dom pa delno zapreti za zaključene družbe. To bi jim omogočilo obratovanje tudi v času pred in po poletni sezoni. Predsednik TD Bašelj Jože Ro-blek je ob tej priložnosti povedal, da je potrebe po skupnem sodelovanju vedno več. "Naša osnovna turistična dejavnost je tradicionalna etnografska turistična prireditev Kmečki praznik pod Storžičem. V manjšem obsegu naredimo v okviru občine tudi lokalno prireditev Velikonočni ponedeljek, organiziramo piknike in nudimo v uporabo otroška igrala, igrišča za nogomet, košarko in odbojko. Organizi-
Šola je vedno središče
Župan Anton T. Smolnikarje obljubil, da bo polepšana tudi njena zunanjost.
Zgornji Tuhinj - Šola stoji in pade z učiteljem, smo slišali v soboto popoldne na slovesnosti, ko so v Zgornjem Tuhinju v občini Kamnik proslavili stoletnico šolske zgradbe. Če pa bi obeležili, kdaj seje v Zgornjem Tuhinju začelo šolstvo, bi bil ta jubilej šc častitljivejši, saj segajo začetki šolskega pouka v nekdanji stari župnijski hlev v Zgornjem Tuhinju v leto 1857.
Šola v Zgornjem Tuhinju, ki je danes podružnična šole osnovne šole v Šmartnem, je bila nekdaj
čini Kamnik Anton Kamnin in podžupan Anton Hočevar. Karn-niški župan Anton T. Smolnikar, ki je bil zadržan, pa je prek podžupana ob čestitkah sporočil, da bo šola v Zgornjem Tuhinju dobila tudi polepšano zunanjost.
Šola je danes podružnična s štirimi razredi in podaljšanim bivanjem ter številnimi interesnimi dejavnostmi. Tako imajo na primer na šoli pevski zbor, likovni krožek, prometni krožek, plesne vaje, dramski krožek in še druge oblike izvenšolskega dela. Ob
po številu otrok veliko večja. V zadnjem desetletju 19. stoletja je bilo na njej 158 učencev, kar je v primerjavi z lanskim šolskim letom skoraj trikrat več. Da pa je bila šola v Zgornjem Tuhinju tudi središče kulturnega dogajanja, potrjuje tudi krajevna kronika tega dela kamniške občine.
Pri/nanje, da je bila Tuhinjska šola z rodovi prosvetnih delavec in prebivalce tega dela današnje kamniške občine hram vzgoje, izobraževanja in učenosti, sta na sobotni svečanosti poudarila nače-nik za družbene dejavnosti v ob-
Popravek
V torkovem članku Domačini nočejo niti kampa niti hotela smo napačno zapisali ime bohinjskega občinskega svetnika, ki je skupaj s še dvema svetnikoma povzročil obstrukcijo seje. Pravilno ime je Jože Cvetek in ne Janko Cvetek. Za napako se opravičujemo.
100-letnici šolske stavbe so v zgornjih prostorih pripravili bogato razstavo dogajanj v preteklih letih. V programu so učenci predstavili današnje dogajanje in šolske dejavnosti in izdali zanimivo šolsko glasilo. Izšla pa je tudi bogata kronika osnovne šole Zgornji Tuhinj, ki jo je pod naslovom Šola na Hribu pripravila Tanja Drove-nik Čalič. Andrej Zalar
Pojdi spet na Bled
Jesenice - Radio Triglav Jesenice prireja skupaj z občino Bled, Lokalno turistično organizacijo in Turističnim društvom Bled v počastitev 40-letnice Slovenske popevke prireditev Pojdi spet na Bled. Prireditev bo v soboto, 15. junija, ob 20. uri v Festivalni na Bledu. Vstopnice po 2000 tolarjev so naprodaj na Radiu Triglav, pri Turističnih društvih Bled in Radovljica in v Penzionu Tripič v Bohinjski Bistrici.
ramo tudi veliko zabavnih športnih prireditev. Tobačna tovarna iz Ljubljana je imela na Lovrencu svoj dom, ki ga je naša domačinka odkupila in ga bomo uredili v planinski dom, kar bo popestrilo turistično ponudbo Gamsovega raja. Obnovili smo tudi pot do Kališča in jo markirali za ljubitelje planin." Kaj več se ne nameravajo širiti, saj so kapacitete za ta prostor in obiskovalce dovolj velike za enodnevne izlete in piknike, v Gamsovem raju pa bodo obiskovalci imeli tudi možnost prenočitve in gostinske ponudbe.
Namen vsakoletnih srečanj članov turističnih društev je medsebojna izmenjava izkušenj, mnenj, stališč, navezovanje stikov za naprej, povezovanje, skupno sodelo-
vanje pri reševanju različnih nalog in problemov ter kovanju načrtov. V sobotnem programu so za njih pripravili kratek kulturni program, v katerem je nastopil pevski zbor TD Bašelj. Predsednik Turistične zveze Slovenije Marjan Rožič je podelil srebrne znake TZ Slovenije vsem nekdanjim in sedanjemu predsedniku TD Bašelj, sekretar gorenjske turistične zveze Franc Dolhar pa priznanja članom v odboru društva. Ob tej priložnosti se društvo zahvaljuje tudi vsem donatorjem, ki kakorkoli prispevajo k uspešnim dejavnostim društva. Po dobri hrani in pijači in lažji športni zabavi se je ob zvokih domačega ansambla Rajski gamsi prireditev nadaljevala do večera.
Katja Dolenc
V znamenju dobrodelnosti
Kranjska Gora - Zavod za turizem Kranjska Gora in organizacijski odbor, ki ga vodi dipl. inž. Robert Bizjak, se intenzivno pripravljata na otvoritev letošnje poletne sezone v Kranjski Gori in v njenem okviru na veliko dobrodelno prireditev Log za Log pod Mangartom. 23. junija bo pod velikim šotorom v Logu pri Kranjski Gori bogat srečelov, prišli bodo sponzorji, ves izkupiček prireditve in sponzorski denar pa bodo na odru osebno poklonili 23 šoloobveznim otrokom iz Loga pod Mangartom, ki ga je pred dvema letoma hudo prizadel zemeljski plaz, ki je porušil šest hiš in v katerem je umrlo sedem Ložanov. Doslej je odziv na prireditev, kjer bodo nastopili zabavni ansambli, se predstavili športniki Dejan Košir, Robert Kranjc, Primož Peterka in drugi, med domačini dober, saj se organizatorjem javljajo domačini, ki bi pri organizaciji radi prostovoljno pomagali. Brezplačen prevoz otrok iz Loga pod Mangartom je obljubil prevoznik Srečko Oman, lovci so prispevali dva srnjaka, športno društvo Kranjska Gora lepe dobitke.
Letošnja kranjskogorska otvoritev sezone bo torej v znamenju velike dobrodelnosti, saj bo 23 šoloobveznim otrokom iz Loga pod Mangartom vsak tolar še kako prišel prav, a predvsem je ob tej lepi gesti pomemben lep in topel občutek, ki preveva mlade Ložane in njihove starše v Logu pod Mangartom, da po nesreči niso ostali sami in pozabljeni. D.S.
Zlate plakete ne bodo podelili
Občina Naklo bo letos podelila petnajst priznanj.
Naklo - Tudi letos bo občina Naklo podelila občinska priznanja, med njimi pa znova ne bo podelila zlate plakete. Komisija za priznanja občine Naklo se je namreč odločila, da podeli priznanja petnajstim posameznikom, društvom, organizacijam, vendar je bila mnenja, da nobenemu tudi letos ne pripada zlata plaketa. Čeprav je občinski svet sprejel predlog komisije, pa pri svoji odločitvi le ni bil povsem enoten.
Svetnico Viktorijo Lenardič, je tako zmotilo, zakaj ni uspel njen predlog za zlato plaketo, katere dobitnik mora v dobro občine delati vsaj 25 let. Predlagani Zdenko Košir pa je aktiven že 40 let, za kar bo letos prejel srebrno občinsko plaketo. "Zares ne vem, kaj je potrebno storiti v Naklem, da prejmeš zlato plaketo. Zakaj ste vrgli zlato plaketo v koš?" je spraševala predsednika komisije Stanislava Koselja, ki je predstavil odločitev komisije. Podobno se je spraševal tudi svetnik Janez Pivk, ki se mu je zdelo nerazumljivo, daje Čebelarsko društvo Naklo ob 70-letnici le prejemnik bronaste plakete, medtem ko bo eden izmed njegovih članov dobil srebrno plaketo.
Kakorkoli že, srebrno plaketo občine Naklo bo letos prejelo pet občanov: Jože Gašpar, Jernej Jeglič, Ivan Košnjek, Zdenko Košir in Ciril Jošt. Bronasto plaketo bodo prejeli Gostilna in pivnica Marinšek, ženski pevski zbor Dupljanke, Matevž Balantič, Čebelarsko društvo Naklo in Franc Grašič. Komisija se je odločila, da najvišje priznanje, naziv častnega občana občine Naklo podeli Tomu Križnarju, svetovnemu popotniku, pisatelju ter borcu proti genocidu in socialni revščini zatiranih ljudi. Spominsko priznanje pa prejmejo pevski zbor Strahinjke, Matevž Štcfe, Janez Jenko in Miha Markič. Simon Šubk
Kje bo nova bencinska črpalka v Žireh?
Četrtkova seja občinskega sveta Občine Žiri je minila v znamenju poročil in razprave na to temo. Sprejet je bil tudi rebalans občinskega proračuna, ki prinaša spremembe na področjih, kjer je s sredstvi udeležena tudi država.
Žiri - Najprej so se svetniki lotili pripomb in predlogov iz obravnave sprememb in dopolnitev prostorsko ureditvenih planov za območje občine Žiri. Poročilo je podala Meta Mohorič - Peternelj iz škofjeloške enote Domplana, v katerem so ugotovili, da večino pripomb ni možno upoštevati. Bistvene pripombe so se nanašale na Dom starostnikov, predvsem njegove lokacije.
"Menimo, da je predlagana lokacija ob Mršaku najprimernejša rešitev," je povedala Mohorič -Peterneljeva, "lokacija ob Zdravstvenem domu namreč ne more ponuditi dolgoročnega razvoja, na zemljo na Dobračevem pa bi morali počakati. Kako dolgo ne ve nihče, razen tega pa je tam tudi omejena gradnja po višini." Veliko govora je bilo tudi o nogometnem igrišču - ali naj ima le to tudi pomožno ali naj bo poleg tudi atletska steza in podobno.
Zatem je o umestitvi bencinske črpalke na območje starih Žirov spregovorila tudi občanka Milica Primožič. Razočarana nad svetniki in občinsko upravo je povedala, da bodo najbolj prizadeti prav ona in sosedi: "Nihče se ni vprašal, kako bo bencinska črpalka vplivala na naše okolje. Povečal se bo promet, mi pa tam živimo in ne morem razumeti, da ne gre drugače. Zbrali smo 70 podpisov, saj ne želimo avtoceste pred našimi hišami." Primožičeva je nato razburjena zapustila sejo. Glede črpalke se v Žireh dogovarjajo že 30 let, ali bo postavljena poleg cerkve pa ne ve nihče. Župan je v nadaljevanju predlagal čistopis PUP-ov, ki bo veljal za občino Žiri objavljen v Uradnem listu in ga nato ponudil v sprejem na naslednji seji občinskega sveta.
Zanimiva je bila tudi obravnava in sprejem Regionalnega razvojnega programa Gorenjske za leta 2002 do 2006. Na kratko ga je predstavila Irena Mrljak: "Občina potrebuje ta dokument za sodelovanje na raznih razpisih za sredstva iz Slovenije in Evrope. Tu imate zbrano vso dokumentacijo na kupu." Svetnike je najbolj
zmotil eden od sklepov, da je občina dolžna plačati že letos 80 milijonov tolarjev. Po dodatni razlagi, da gre le za ocene soinvestira-nja in ne pavšal, glede na število prebivalcev, so program sprejeli. Sledilo je še poročilo Saše Jereb o programu Zavoda za pospeševanje turizma Blegoš in odloka o vodniški službi, ki so ga svetniki
brez velike razprave tudi sprejeli. Poudarili so le, da si želijo več aktivnosti usmerjenih v Žiri.
Na koncu so obravnavali še rebalans proračune, katerega osnovni namen je dokončna slika o realnih možnostih za nakazila predvidenih državnih sredstev za letošnje leto, predvsem je tu govora o investiciji v izgradnjo prizidka k vrtcu in obnove Stare šole. "Vlada je za vrtcev v Žireh v letu 2003 namenila 18 milijonov tolarjev, za naslednje leto še 28. Po soglasju z Ministrstvom za finance lahko z deli začnemo že letos, zato bomo izvedli javni razpis za izbiro izva-
jalca in organizacijsko pripravljalna dela. V ta namen smo predvideli tri milijone tolarjev," je povedal župan in o Muzeju še povedal: "Za ta projekt je odobrenih 3 milijone tolarjev letos in enak znesek še za naslednje leto. Načrtovali smo 10 milijonov, vendar so delež sofinanciranja znižali s 50 na 30 odstotkov. To pomeni, da moramo v vsakem letu načrtovati še vsaj 7 milijonov tolarjev lastnih sredstev." Tudi za gasilski avto ne bo potrebno vložiti sredstev že letos, žal pa je pod vprašajem tudi izgradnja mosta na Selo.
Boštjan Bogataj
Ob širitvi nujna parkirišča
Občinski svetniki so za gradnjo vodnega kompleksa v hotelu Golf, bolj zadržani pa so do gradnje kongresne dvorane. Previdno tudi pri širitvi diagnostičnega centra.
Bled - Obe investiciji, tako širitev Bogatina kot izgradnja bazenskega kompleksa pri hotelu Golf, sta potrebni, vendar ob upoštevanju zelo občutljivega prostora. To je načelno stališče blejskega župana, občinske uprave in občinskega sveta v zvezi z načrtovanimi posegi v prostor, zaradi katerih so številni Blejci izrazili skrb in nasprotovanje. Na sredini seji občinskega sveta, ki se jo je udeležil tudi župan Boris Malej, občinski svetniki niso sprejeli strokovnih stališč podjetja Urbi, v katerih je Saša Dalla Valle zavrnil večino pripomb Blejcev, češ da so konzervativne in da omejujejo razvoj.
V zvezi z gradnjo vodnega kompleksa in kongresne dvorane v hotelu Golf so menili, da je gradnja vodnih površin vsekakor smotrna, niso pa se še dokončno uskladili, kako velik naj bi bil prizidek. Veljavni PUP namreč dopušča 580 kvadratnih metrov veliko dozidavo, medtem ko bi investitor rad zgradil vsaj 2100 kvadratnih metrov velik (v tlorisu) bazenski del. Glede kongresne dvorane pa so bili župan in občinski svetniki bolj zadržani, saj so menili, daje prej treba s strategijo razvoja turizma določiti, kje na Bledu se bo razvijala določena vrsta turizma, denimo kongresni, zdraviliški, igralniški... Vsekakor naj bi investitor preveril možnost postavitve kongresne dvorane, ki je zdaj načrtovana nad delom bazenov, na drugi, jugozahodni strani hotela Golf, na mestu
parkirišča in teniških igrišč. Obenem so menili, da investitor mora poskrbeti za zadostno število parkirišč, morda tudi z izgradnjo podzemne garažne hiše. Do obravnave predloga odloka naj bi podjetje G&P kot investitor pripravilo novo maketo in grafični prikaz širitve hotela. V zvezi s širitvijo Diagnostičnega centra Bled so občinski svetniki prav tako menili, da je treba poskrbeti za zadostno število parkirišč, in sicer z gradnjo parkirne hiše med Bogatinom in hotelom Jelovica. Vztrajali so, da posegi v zdraviliški park niso dopustni, za celotno območje pa so zahtevali preveritev dostopov in dovozov do stanovanjskih hiš. Tudi tu naj bi investitor pripravil novo grafično predstavitev in maketo, vsekakor pa naj bi pri oblikovanju prizidka uporabljali avtohtone elemente in materiale ter upoštevali smernice zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Seje so se udeležili tudi nekateri domačini, ki so zaskrbljeni nad načrtovanimi posegi v prostor. V imenu večine blejskih društev je Janko Rožič opozoril, da se o tako pomembnih posegih v prostor ne sme odločati na hitro, glede na trenutne interese. Kot je dejal, se na Bledu o velikih investicijah odloča enako kot o gradnji majhnih prizidkov. Po njegovem mnenju bi bilo vse odločitve treba strokovno pretehtati in se ob tem zavedati dragocenosti prostora. Z nepremišljenimi naložbami se namreč lahko več izgubi kot pridobi, je še dejal.    Urša Peternel
Stanka Golob slika s peskom
Bogastvo peska, vir inspiracij
"Voda me privlači kot neki skrivnostni svet, ki ga želim odkrivati, hkrati pa me tudi pomirja."
Tržič - Te dni je v Galeriji Ferda Maverja v Tržiču na ogled razstava nekoliko nenavadnih slik, ki niso olja na platnu, ne akvareli, ne risbe ali grafike, ampak so ustvarjene iz peska. Ljubiteljska likovna ustvarjalka Stanka Golob iz Grahovega ob Bači pravi, da ima rada vodo, ta pa je tudi neizmeren vir peska najrazličnejših barv in granulacij. Razstava bo odprta še do 14. junija.
"Lani sem imela samostojno razstavo v Salonu Dolik na Jesenicah, kjer me je prof. Janez Ster povabil, naj v času Dnevov mineralov in fosilov svoje slike razstavim tudi v Tržiču. Tako sem v zadnjem letu iskala motive tudi v Tržiču z okolico in izdelala nekaj del na temo Borno-vih gozdov, Dolžanove soteske, glavne tržiške ulice..." 0 povabilu v osrednjo tržiško galerijo pripoveduje Stanka Golob, ki hkrati tudi razmišlja o izzivih, ki jih ponujajo novi prostori, kjer najprej ustvarja in kasneje še razstavlja.
Stanka, ki se je izučila za šiviljo •n se danes preživlja z družinskim
vrtnarskim podjetjem, se je s slikarstvom začela ukvarjati že pred več kot dvajsetimi leti. Mogoče sta k temu vplivala celo očetova oblikovalska žilica, pisatelj France Bevk je bil njegov bratranec, ali pa mamin smisel za risanje. Na začetku je ustvarjala v različnih tehnikah, olju, temperi, akrilu, pastelnih barvah, likovne govorice pa seje učila na številnih tečajih, poletnih šolah, delavnicah, kolonijah, je pa tudi članica društev DSA Tolmin in Dolik Jesenice. S peskom intenzivno ustvarja zadnjih pet let. "Voda me privlači kot nek skrivnostni svet, ki ga želim odkrivati, hkrati pa me
tudi pomirja. Pred leti, ko sem s pomočjo prodnikov iskala različne barvne odtenke za neko sliko, sem opazila, da z različno granulacijo oziroma zrnatostjo peska poleg številnih barvnih odtenkov dobimo tudi prostorske dimenzije." Debelejši pesek približa, tanjši oddalji, prav tako približajo temnejše in oddaljijo svetlejše barve, saj mali kamenčki tako rekoč nimajo sence. Oboje pa omogoča tudi ustvarjanje svetlobe in senc na sliki. Material za svoje delo likovnica nabira ob slovenskih vodotokih, kamnolomih, meliščih... Njeni reki sta domača Bača in Soča in kot pravi Stanka, je za prvo značilen temnejši prod, na Soči pa je ta mnogo svetlejši. Za Selško Soro je recimo značilen prod z zelenimi odtenki...
Kakšen je postopek izdelave slike iz peska? "Prod zdrobi zmrzal in drugi naravni vplivi.
Čezmejni umetniški projekt: Lepa pušča/ Schone Ode/ Bella Brulla
Tri države eno življenje
Jesenice - V Kosovi graščini na Jesenicah je bila nedavno predstavitev čezmejnega umetniškega projekta, ki med seboj povezuje tri kraje v sosednjih državah, Jesenice v Sloveniji, Rabelj v Italiji in Bistrico v Rožu v Avstriji. Projekt obsega šest tematskih polj in bo v okviru šestih umetniških dogodkov potekal eno leto. Začel se bo ^e to soboto, 8. junija, z ekskurzijo oziroma dvanajsturno razstavo na prostem, ki jo je avtor Thomas VVoschitz poimenoval Prihod.
Kraji
v obmejnem trikotniku med Slovenijo, Avstrijo in Italijo
So med seboj tesno povezani Predvsem v zgodovinskem in industrijskem smislu. Današnjo medsebojno kulturno in gospodarsko povezanost pa omejujejo le Še meje, ki pa v tem prostoru ob pričakovanem slovenskem vstopu v Evropsko unijo tudi nimajo dolge prihodnosti. Univerzitetni kulturni center Unikum, ki že 15 let uspešno deluje na celovški uni-
verzi, je skupaj s partnerji K& K iz Šentjanža v Rožu, Gornjesav-skim muzejem z Jesenic in ZSKD iz Trsta, pripravil trilateralni umetniški projekt z naslovom Lepa pušča - Schone Ode - Bella Brulla, s katerim avtorji z umetniškimi akcijami v javnem prostoru želijo opozoriti na atraktivnost v videzu sicer ne preveč lepih krajev ob meji.
Projekt bo obsegal šest tematskih polj in bo potekal od sobote,
Srečanje otroških folklornih skupin Slovenije
Pestrost najmlajših folklor
Bohinjska Bistrica - V petek je "jlo v domu Joža Ažmana Srečanje otroških folklornih skupin Slovenije pod naslovom "Igrajmo Se, igrajmo se". Po izboru selektorice Nežke Lubej se je na srečanju mladih folkloristov predstavita deset folklornih skupin iz razumnih koncev Slovenije. Predstavili so se Predšolska FS Breznica, KD dr. France Prešeren Žirovnica, Podmladek FS Rej, OŠ Šmartno pri Slovenj Gradcu, OFS Vidovo Šentvid, OFS Kamenjček Kamnje, OFS Kog, FS Dvojezične OS Prosenjakovci, FS OS Cir-£°vice, Šolska FS OŠ Breznica, KD dr. France Prešeren Žirovnica, OFS Zeleni Jurij Vinica in do-mača OFS Bohinj. Mladi so pokazali veliko plesnega znanja, nedvomno pa gre precej zaslug za to Popisati predvsem prizadevnim mentorjem posameznih folklornih skupin.
Z mladimi folkloristi zelo zavzeto delajo v FS Breznica, KD dr. France Prešeren Žirovnica,
ki pod vodstvom Malči Možina v dveh skupinah vadijo v dvorani na Slovenskem Javorniku. Udeležba na tovrstnem srečanju, ki sicer ni tekmovalnega značaja, je vsekakor pomemben pokazatelj o kvalitetni rasti posamezne skupine. Hkrati so ocene selektorjev o tem kaj skupine delajo dobro, kaj slabo, zelo dobrodošle. V letošnjem letu so s strani slovenske organizacije CIOFF dobili ponudbo za nastop na festivalu v Istanbulu v Turčiji. Tam se bodo predstavili v programu festivala, kjer se bo predstavilo več evropskih in azijskih folklornih skupin, namen njihovega gostovanja pa je tudi navezati nove stike, hkrati pa bodo mladi plesalci spoznali tudi drugačne kulture od naše. I.K.
Stanka Golob pred enim svojih mostov.
Mladi folkloristi FS Breznica, KD dr. France Prešeren Žirovnica med stopom v spletu z naslovom "Velikan".
8. junija, ko bo na sporedu prva umetniška akcija imenovana Pri-hvd/Aanbahnung/Partenza, do maja prihodnje leto, ko bo na sporedu zadnja akcija na temo dvo in večjezičnosti. Vsi trije kraji Jese: niče, Rabelj in Rož v Bistrici so avtorji projekta povezali v šestih skupnih temah: železnica, industrijske razvaline, voda, muzeji, vsakdanja kultura in stanovanjska kultura in dvo in večjezičnost.
Kot rečeno bo prvi projekt Prihod na sporedu že to soboto, avtor, mladi avstrijski filmski ustvarjalec Thomas VVoschitz, pa ga imenuje kar "pohodniški road-movie". Gre za reminiscenco na železnico, ki je bila nekoč prometno sredstvo povezovanja narodov v regiji. Prihod je insceniran kot dvanajsturna razstava na prostem, celotna pot je kakor skulptura, po kateri potuješ, pokrajina ob poti pa se odvija kakor film. Potnike bo vlak popeljal iz Beljaka skozi karavanški predor na Jesenice, kjer bo pohod ob progi do industrijske cone, tam pa bodo organizatorji pripravili piknik. Pot se bo z avtobusom nadaljevala do Fužin, od koder bo pohodni-ke pot vodila po stari železniški progi v Trbiž, kjer bo zaključna prireditev, ki ji bo sledil le še po-vratek v Beljak. Na Jesenicah bo na primer postavljenih 6 točk, na katerih bodo pohodniki preko slušalk lahko poslušali zgodbe, zvoke o krajih, kjer se bodo nahajali... Število udeležencev je omejeno na 100. zato se je potrebno predhodno prijaviti (do 5. junija) na tel. št. 0043/463/2700-9712 ali po elektronski pošti: unikum@uni-klu.ac.at (cena 30 evrov vključuje vožnjo, kosilo in večerni bife).
Konec meseca bo sledil projekt v okviru tematskega polja "industrijske razvaline", kjer se bodo s fotoinštalacijo predstavili umetniki fotografije Dejan Habicht in Tanja Lazetič iz Slovenije, VVolf-gang Sohm iz Avstrije in Stapha-no Ghezini iz Italije. Celotna akcija je bila financirana v okviru projektov Evropske skupnosti, ki je prispevala 170.000 evrov, drugo polovico pa je dodal Unikum, avstrijsko ministrstvo za kulturo, slovenski in italijanski partner, kulturni referat mesta Beljak, žal pa Unikum (leta 1999 je prejel državno priznanje za najbolj uspešno iniciativo za sodobno umetnost v državi) že tretje leto ostaja brez podpore mesta Celovec in mestne vlade, odkar je torej Jorg Heider deželni glavar. Več informacij o projektu Lepa pušča na spletni strani www.unikum.ac.at.
Igor Kavčič
Sama preberem drobir, ga pre-sejem na šest različnih debelin, ki jih kasneje uporabljam pri nanašanju na sliko. Pesek najprej fino operem, skozi vodo ga tudi presejem, ga potem posušim in na lesene deščice najprej nalepim vzorce, s pomočjo katerih v obdelavi ugotovim končno barvo. Na lesonit potem skiciram motiv in si označim, katera ploskev bo s kakšnim peskom posuta. Pri delu uporabljam lepilo za les, na katerega posu-vam pesek. Ponavadi delam štiri do pet slik naenkrat, saj se pri vsaki sliki vedno ena ploskev suši. Čas pa je dragocen," o načinu dela pri ustvarjanju s peskom razlaga Stanka, hkrati pa dodaja, da popravki tako rekoč niso možni. To je mogoče le še pri najbolj finih nanosih. Prav zato nekajletne izkušnje Stanki pri njenem delu zelo koristijo. Kot je poveda-
la, slike, ki ne uspejo, teh je z leti izkušenj vse manj, preprosto zavrže, hkrati pa idejo, motiv dela toliko časa, da ta uspe. Barve, ki jih pri tem uporablja so vse naravne, take, kot jih vidimo ob rekah... Na koncu vsako sliko še impregnira. Postopek traja različno dolgo, če miniature izdelam v enem dnevu, sicer pa je čas, ki ga porabim za sliko odvisen od njenega formata in števila ploskev.
Stankini likovni motivi so pogosto iz njenega domačega okolja, sveta ob Bači in Soči, številne izzive vidi v "slikanju" mostov, kjer jo vedno znova zanima, ali ji bo uspelo tako spretno nanašati pesek, da bo most izstopal iz ozadja vode. Potem so tu še razni železniški objekti, čuvajnice, predori, krajevna arhitektura, pa tudi abstrakcije, ki poudarjajo trodimen-zionalnost, ki jo avtorica dobiva z večino slik. "Pri tem samo izko-
riščam naravne danosti peska, ki ima že sam po sebi 3 dimenzije, višino, dolžino in širino oziroma globino."
V želji po stalnem napredovanju se tako v tehnikah dela s peskom kot sicer v slikarstvu vseskozi izobražuje na kolonijah in delavnicah. Tudi sama včasih vodi delavnice po osnovnih šolah. Da tudi otroci spoznajo, kaj vse je mogoče s peskom narediti. Seveda še vedno slika tudi v klasičnih slikarskih tehnikah z barvo, a je delo s peskom zadnjih nekaj let njen največji izziv. Idej ji ne manjka, bolj je zahteven motiv, raje se ga loti. Njen domači atelje ponavadi zaživi v jesenskih in zimskih mesecih, ko je manj vrtnarskega dela. Slike, ki jih proda, ponavadi nadomesti, ko se pripravlja za posamezno razstavo. V petih letih jih je nanizala kar precej. "Zelo rada razstavljam, posebno tam, kjer je razstavna dejavnost že utečena. Če imam le čas so te vedno izziv zame, ponavadi pa je tudi obisk kar dober, saj so za ljudi tovrstne slike preje posebnost kot ne." Njene slike iz peska krasijo domove in poslovne prostore v domačem kraju in po celotni Sloveniji, marsikatero delo pa tudi v Italiji, Avstriji, Nemčiji... Kot je še povedala se v zadnjem času ukvarja tudi z rezbarstvom, saj se les in kamen v naravi na neki način dopolnjujeta. Še vedno pa je Stanka Golob prepričana, da se prav v barvitosti, veličini in obliki proda skrivajo še številni novi motivi. Daje pesek za inspiracijo jama brez dna.
Igor Kavčič
Strip v Galeriji Šivčeva hiša
"Stanovalci Šivčeve hiše in Jakob Klemenčič, ki bo za trenutek poskusil zatajiti svojo ljudomrzno nrav, vas vabijo na otvoritev razstave stripov in ilustracij z naslovom Obscurator: prva in zadnja petletka, ki bo 10. maja ob 19. uri v zgoraj navedeni hiši na Linhartovem trgu v Radovljici." (iz ilustriranega vabila)
Tokrat sta v Šivčevo hišo vabila
Tjudomrzni risar stripov' Jakob Klemenčič in, kot vedno, 'stanovalka' kustosinja Barbara Bol-tar, likovno dogajanje pa sta dopolnila glasbena umetnika saksofonista Blaž Trček in Aleš Suša. Če je bil glasbeni vložek bolj za pokušino, pa je bilo obilo jabolčnega zavitka, slednji je bil menda pogoj, da je avtor razstavo sploh udejanjil. Galerija bo torej še do 9. juniju gostila Obscuratorja iz let 1993-98, obiskovalci pa bodo nagrajeni s prav v ta namen pripravljenim stripom.
Jakob Klemenčič resne začetke svojega "neumetniškega ustvarjanja", kakor sam označuje svoje delo, pripisuje objavljanje v tedniku Mladina, ko seje leta 1993 pridružil širšemu krog stripovskih avtorjev v okviru "Slovenskih klasikov". Objavljal je tudi v Stripburgerju in Tribuni ter drugih domačih in tujih revijah in avtorskemu stripu posvečenih publikacijah. V osemdesetih je iskal vzore pri Kostji Gatniku (alias Magna Purga), Moebiusu, Bilalu, Liberatoru, ameriških avtorjih založbe E.C. iz petdesetih in pri kasnejšem Berniju VVrightsonu, se navzel njihovega horror žanra in sarkastičnega tona, v devetdesetih pa rad prebiral Katalonca Pellejerja in Berneta, brata Her-
nandez, Mazzucchellija in druge, kar je botrovalo načinu risanja chiaroscura z velikimi črnimi površinami. Danes se avtor loteva osebnejših, tudi avtobiografskih tem, ter eksperimentira z različnimi likovnimi tehnikami, obenem pa večino scenarijev napiše sam. Mnogo idej se mu poraja prav na potovanjih, ali ko se s kolesom pelje v službo, črpa jih tudi iz sanj, svojih in drugih. Razstave so se udeležili tudi nekateri uredniki stripovske revije Stripbur-
ger, kjer je bil Jakob Klemenčič nekaj let tudi sam urednik. Bralcem Gorenjskega glasa pa sporočajo naslednje: Stripburger vabi avtorje stripov, da sodelujejo v posebni angleški izdaji na temo NOROST. Pričakujejo sveže, radikalne, nemoralistične in humoristične prispevke; lahko zgodbe o življenju z norostjo, o odnosu do norosti skozi zgodovino itd. Izbrali bodo 7 zgodb in avtorje nagradili s 100 euri. Izbor ostalih del bo objavljen v publikaciji Madburger. Rok za oddajo je 15. junij, naslov elektronske pošte pa je burger@kud-fp.si.
Eva Senčar
GLASBENA ŠOLA AKORDEON Tomšičeva 36, Kranj
VPIS NOVIH UČENCEV
tel.: 04/2025-078 od 8. do 10. ure
GSM: 041/745-325 od 15. do 19. ure
. mm. m .m *
; : I :   DIJAŠKI IN ŠTUDENTSKI DOM KRANJ
'^HBnSRHEKKS Kidričeva 53, 4000 Kranj
Svet Dijaškega in študentskega doma Kranj, Kidričeva 53, 4000 Kranj razpisuje delovno mesto
RAVNATELJA
Kandidat mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja izpolnjevati splošne zakonske pogoje in posebne pogoje, skladno s 53. in 145. členom Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja - ZOFVI (Ur. I. RS; št. 12/96, 23/96 in 22/00) ter 43. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja ZOFVI-a (Ur. I. RS, št. 64/01). Kandidati morajo imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje doma. Izbrani kandidat bo imenovan za 5 let.
Predvideni začetek dela je 10. 12 soglasjem ministra k imenovanju.
2002 oziroma skladno s
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev, dosedanjih delovnih izkušenj, s kratkim življenjepisom in programom oziroma vizijo razvoja ter dela doma za mandatno obdobje pošljite najpozneje v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Svet
Dijaški in študentski dom Kranj, Kidričeva 53, 4000 Kranj, s pripisom "Razpis za ravnatelja".
Kandidati bodo prejeli pisno obvestilo o izboru v zakonitem roku.
Zmage kar v osem društev
Na sobotnem tekmovanju gasilskih enot Gasilske zveze Mestne občine Kranj je sodelovalo 65 ekip, najuspešnejše ekipe pa prihajajo kar iz osmih društev.
Kranj - Gasilska zve/a mestne občine Kranj je minulo soboto na parkirnem prostoru Iskra TEL na Laborah izpeljala tekmovanje gasilskih enot, na katerem je sodelovalo 65 ekip. Tekmovali so v devetih kategorijah, najboljše ekipe pa prihajajo kar iz osmih različnih prostovoljnih gasilskih društev. Najuspešnejše je bilo PGD Kranj - Primskovo, saj je domov odšlo / dvema najboljšima rezultatoma -med člani B in članicami B.
"V naši gasilski zvezi poskušamo čim večkrat izvesti tekmovanja v mokrih vajah, da na ta način preverimo pripravljenost strojnikov in ustreznost gasilske opreme. Verjetno prav zato ekipe vsako leto pokažejo več znanja in pripravljenosti. Letos so bili vidni tudi rezultati rednega izobraževanja, saj se po društvih dela veliko bolj strokovno kot pred leti, ko je usposobljenih gasilskih mentorjev primanjkovalo. Lahko smo zadovoljni s prikazanim," je po končanem tekmovanju ocenil pripravljenost gasilcev poveljnik Gasilske zveze mestne občine Kranj
Marjan Katrašnik. V soboto je tako pri dečkih nastopilo deset pionirskih enot, zmagala pa je ekipa PGD Kokrica, za njo pa sta se uvrstili ekipi iz PGD Mavčiče in PGD Podblica 2. Med pionirkami sta nastopili le dve ekipi. Zmagala je ekipa iz Predoselj, pionirke i/. Mavčič pa so bile druge. Pri mladincih je zmagala ekipa PGD Predoslje, drugi so bili mladinci
PGD Suha in tretji PGD Mavčiče. Med mladinkami so bile najuspešnejše ekipe Žabnica, Mavčiče in Kokrica. Pri članih A (do 30 let) je zmagala ekipa Mavčiče 2, pred Predosljami in Kokrico. Pri članicah A je bila najuspešnejša ekipa PGD Trstenik, sledili sta ekipi iz Mavčič in Bitenj. Pri članih B so bili najuspešnejši gasilci iz PGD Kranj - Primskovo, tik za njimi pa sta bili ekipi PGD Predoslje in PGD Suha. Ekipa Kranj -Primskovo je zmagala tudi med članicami B, druga je bila Kokrica in tretja Jošt. Med veterani so zmagali gasilci Britofa, pred Pre-dosljam in Bregom ob Savi.
Simon Šubic, foto: B. B.
Potapljači čistili obrežje
Medvode - Že drugo leto zapored so člani društva za podvodne dejavnosti Orka v Pirničah čistili obrežje rek Save in Sore v Medvodah. Po jesenskih visokih vodah se namreč čez zimo ob obrežju in pod mostovoma nabere precej naplavin in različnih večjih nanosov. Letos so jih izpod obeh mostov in obrežij odstranili za dobrih deset kubičnih metrov. Društvo za podvodne dejavnosti ima 33 članov, čiščenje obeh rek pa, kot so povedali, sodi v njihov redni program aktivnosti. Njihovo geslo pa je Orka za čiste in varne občinske vode 2002.        A. Ž.
Novi člani Komisije GRS in Ustanove sklada Okrešelj
Bled - Na izrednem zboru gorskih reševalcev na Visoki šoli za gostinstvo in turizem so člani zaradi nerazknjiženih zalog ter neustreznega dela Komisije GRS in Ustanove Sklada Okrešelj izvolili nove člane in določili program njihovega dela do leta 2004.
DRUŽINSKI NASVETI
Če ima otrok motnje branja in pisanja (4)
Damjana Šmid
Med vajami za boljše branje poznamo vaje za boljšo percepcijo, ki jih starši izvajajo skupaj z otroki in pripomorejo k boljšemu sledenju besedila. Še prej pa naj napišem, da je pomembno tudi to, da preprečujemo utrujenost oči s tako imenovano očesno gimnastiko, ki je priporočljiva tako za otroke kot za odrasle. Najbolj enostavna vaja je obračanje oči iz levega očesnega kota v desni očesni kot in obratno, ne da bi pri tem premikali glavo. Potem gledamo še v čelo, navzdol proti nosu, skratka zavijamo z očmi. Čim večkrat tudi zamižimo, lahko si pokrijemo oči in jih sprostimo v temi. Tudi sprehodi v naravi so koristni, škodljivo pa je seveda branje pri slabi svetlobi, prav tako pa utruja oči delo z računalnikom in prekomerno gledanje televizije. Za samo sledenje besedilu pa izdelamo nekaj vaj in sicer narišemo (ali izrežemo manjše slike in jih nalepimo) poljubne like, živali, sadje ali črke na večji papir ter jih med seboj povežemo s črto (podobno kot v revijah, ko je potrebno povezati številke, da nastane določen lik). Otrok sledi črti od začetka do konca, pri tem mu lahko pomagamo z narisano puščico. Na začetku vaje izberemo čim bolj enostavne in enake like, da jim otrok lažje sledi in dobi voljo za sodelovanje. Kasneje vajo stopnjujemo po težavnosti s tem, da dodajamo liniji like drugačne barve ali različne sličice, tako da otrok vadi zbranost ter vedno hitrejše sledenje. Vaja je primerna za mlajše otroke, za starejše pa uporabljamo sledenje številk, da nastane lik ali pa napišemo posamezne stavke razbite na več koščkov v manjše kvadrate z dvema črkama in otrok sledi puščici ter poveže besede. Pri tem uporabljajmo celotno površino lista in vse linije (navzdol, navzgor, poševno...), kajti besedilo ni napisano samo v vodoravni črti, ampak tudi krožno, poševno ipd. Za samo branje je pomembno, da bralec prepozna besedo tako vidno kot slušno, zato kombinirajmo vaje obeh teh dejavnosti. Vaja, ki je primerna: Na levo stran napišemo določeno besedo npr. cesta, potem pa ji sledijo besede, ki so ji čim bolj podobne - presta, nevesta, mesta, ...ter vmes med njimi napišemo še enkrat besedo cesta. Otrok naj prvo besedo (cesta) čim prej najde med napisanimi besedami ter jo obkroži. Vaja spodbuja natančnost, v pomoč pri tem nam je glasno branje. Ko otrok naredi napako, ga ne zmerjajmo, ampak ga spodbujajmo in obrnimo napake v smešno plat življenja ter se še sami poigrajmo z besedami in si izmislimo kakšen smešen stavek iz napačne besede. Kadarkoli pa vadimo z otrokom, vedimo, da je boljše delati večkrat in manj časa, kot pa dve uri skupaj. Vedno se dogovorimo, koliko časa bodo potekale vaje in koliko jih bo potrebno narediti, tako da ima otrok pred seboj tudi cilj, ne samo mučnega starta...
Izredna seja je bila nadaljevanje redne seje, ki je bila 8. maja in na kateri so že obravnavali aktualno problematiko Gorske reševalne službe, ki je pri Komisiji in Ustanovi Sklad Okrešelj zasledila nezadovoljivo opravljeno delo pri knjiženju zalog GRS in v okviru Planinske zveze Slovenije. Zbor članov se je že minulo sejo odločil za razrešitev več kot tridesetih
članov in volitev novih, vendar do zadnjega zbora še niso uspeli /brati zadovoljivo število kandidatov za volitve. Tudi do izrednega zbora, ki je bil z 68 člani v polni postavi, minuli torek še ni bilo zbranih zadostno število kandidatov, vendar bo te v teku svojega novega delovanja zbrala novo izvoljena Komisija in Sklad Okrešelj. Na kandidatni listi je tako
manjkalo kar 11 članov. Po volitvah je zbor gorskih reševalcev določil program dela obeh ključnih teles GRS, ki bo do konca tega leta popisala in vknjižila ves material, ki gaje potrebno popisati v skladiščih na Brniku in Jesenicah, vse lokacije zalog in njihovo vsebino, jo opremila s knjigovodskimi dokumenti o nahajališčih in količinah ter seznamu materiala določila denarno vrednost, za kar bodo odgovarjale odgovorne osebe. Ves nadzor bodo vodili preko centralnega sklada v Ljubljani in ga vodili v evidencah, za potrebe
Tudi gasilci se izobražujejo
Letošnje izobraževanje Gasilske zveze Mestne občine Kranj je uspešno končalo 49 tečajnikov za naziv višjega in nižjega gasilskega častnika.
Kranj - Gasilska zveza mestne občine Kranj redno organizira izobraževanja za prostovoljne gasilce. Tudi letos je potekalo izobraževanje pod vodstvom Jožeta Keršiča in Jožeta Derlinka. Uspešne tečajnike je tako pred tednom dni v avli občinske stavbe sprejel župan mestne občine Kranj Mohor Bogataj. Obenem je župan sprejel še tekmovalne enote, ki so pred časom dokaj uspešno sodelovale na državnem tekmovanju. To so bile pionirska enota PGD Žabnica, mladinska enota PGD Britof in veterani iz PGD Britof.
"Letošnje izobraževanje za nižjega gasilskega častnika je uspešno končalo 29 tečajnikov, štirinajst tečajnikov je opravilo izpit gasilskega častnika ter šest za višjega gasilskega častnika organizacijske smeri. Poleg teh smo letos dobili še 22 novih mentorjev, okoli 90 novih izprašanih gasilcev in 65 tečajnikov za strojnika. Letos je opazen velik porast števila tečajnikov, verjetno tudi zato, ker mora imeti po zakonu o gasilstvu
in pravilih gasilske službe vsako prostovoljno gasilsko društvo poveljnika gasilskega častnika," je
Tudi župan Mohor Bogataj je bil zadovoljen z delom gasilske zveze in ob tem hudomušno dejal, da
po sprejemu pri kranjskem županu povedal Cveto Lebar, predsednik Gasilske zveze mestne občine Kranj. Dodal je še, da bo zveza z izobraževanjem, predvsem mladih gasilcev, nadaljevala prihodnje leto.
Kranj postaja mesto gasilcev. Nove gasilske častnike je pozdravil tudi član predsedstva Gasilske zveze Slovenije Vili Tomat, srečanja pa se je udeležili tudi poveljnik GZ MOK Marjan Katrašnik. S. Š., foto: T. D.
planinske zveze Slovenije pa izdali inventarne popise. Sklenili so tudi, da bo na področju nadzora in popisne komisije potrebno opraviti še veliko dela.
Katja Dolenc
Srečanje zbiralcev
Ljubljana - Minulo soboto so se ljubitelji zbiranja starih kovancev srečali na Derčevi ulici na tradicionalnem mednarodnem srečanju, ki ga je pripravilo Numizmatično društvo Slovenije. Poleg zbiralcev starega denarja, so se na prireditvi predstavili tudi zbiralci razglednic, značk, odliko' vanj, telefonskih kartic in drugih drobnih starinskih predmetov. Na~ men srečanja je bila seveda menjava, prodaja, nakup in svetovanje, prireditev pa so si ogledali tudi vsi, ki jih srečanja zanimajo zaradi dopolnitve svojih zbirk, ovrednotenja svojih starinskih predmetov predvsem iz področja numizmatike ali zgolj iz radovednosti. V letošnjem letu bo mednarodno srečanje še 28. septembra.
K. D.
J Taborniki so se predstavili
Medvode - Medvoški taborniki Rod dveh rek se vsako leto predstavijo z različnimi dejavnostmi in znanjem veščin. Minuli konec tedna so takšno predstavitev pripravili pred Blagovnim centrom v Medvodah. Postavili so šotor, najmlajši vodi so izdelovali vazice, veternice in zapestnice, pozornost pa so še posebej vzbujali s hojo z A-jem. Njihova predstavitev je tudi letos pri starejših, ki so prihajali po nakupih v center, vzbudila pozornost. Rod dveh rek ima več kot slo članov, ki so povečini iz osnovnih šol Preska W Medvode. A. Z-
Piše Miha Naglic
Po ljudeh gor, po ljudeh dol
Podlistek o znamenitih Gorenjcih
Ušeničnik o Tavčarju (1)
O posebej zanimivem razmerju med Ušeničnikom in 17 let starejšim Tavčarjem smo nekaj ž.e pisali. V vojnem letu 1942 se je Ušeničnik še enkrat ozrl na svojega rojaka, ki od 1923 počiva v grobnici na Visokem. Najprej je ugotovil, da se je Tavčar manj odtujil krščanstvu kakor njegov generacijski in liberalni vrstnik Hribar. "Verjetno je, da ni nikdar docela izgubil vere. Celo v svojih najhujših pamfletih '4000' in 'Izgubljeni Bog' je ohranil neko spoštovanje do najsvetejšega. Ko mu je prijatelj v družbi dejal, da se bo dal na smrtni postelji še spovedati, je odgovoril: 'ne rečem, da ne'. In res je krščansko umrl. Vendar se je že izmlada versko zanemaril, na Dunaju napil liberalizma in tako je nastopil v javnem življenju kot pravi liberalec, brez čuta za Cerkev in versko življenje, poln pa liberalnih fraz. Na-
stopil je kot pisatelj in kot politik. Ker je bil nečimrn in zelo častiže-Ijen, se je kazalo to tudi v njegovem delovanju. V svojih leposlovnih spisih je afektiran, v mladostnih zaljubljen v komtese, kar nas pa seveda tu ne zanima, a tudi, kar nas vsekako zanima, tu in tam las-civen /= opolzek, polten/ in frivo-len. Mahnič je pisal, da je dr. Tavčar fatalist, ki taji Boga in božjo previdnost in da še nihče na Slovenskem ni krščanstva tako zlobno in premišljeno sramotil kakor dr. Tavčar."
Tu vzame Ušeničnik rojaka Tavčarja pred neizprosnim Mahničem v bran. "Nam se zdi ta sodba prehuda, a resnično je, da je polagal svojim afekti ranim junakom take reči na jezik, včasih res tako, da izražajo bolj ali manj tudi njegovo osebno razpoloženje, vendar na splošno ne bi dejali, da je bil ateist in sovražen krščanstvu. Bil je, kakor smo dejali, liberalec, ki ni imel čuta za krščanstvo, ne za Cerkev in cerkvene uredbe. Zlasti duhovnike rad karikira. V '4000' je karikiral in tako lahko smešil Mahničeva načela, v
Tavčarjeva visoška spalnica, zdaj v Loškem muzeju.
'Izgubljenem Bogu' je ovil s fri-volnostjo in lascivnostjo resničen žalosten dogodek in izpostavil socialno delujoče duhovnike za-smehu. Tudi za krščansko etiko se je malo menil. Spolnost mu je nepremagljiva, tudi prešuštvo nekako usodno, dvoboj in samomor ozarja s poezijo. Zato so njegova dela zastrupljena z liberalizmom in slovensko dijaštvo je pilo iz njih strup."
Posebej je Ušeničnika zmotil Tavčarjev odnos do duhovnikov. "V politiki se je gnal za prva-štvom. Ker se je tedaj vedno bolj začela dvigati ljudska stranka, ki se je obračala obenem proti liberalizmu in so jo zato organizirali in podpirali tudi duhovniki, zato se je strastno zaganjal proti duhovnikom, jih smešil, razgaljeval po SI N /= Slovenskem narodu/ njih resnične napake, a kupičil zoper nje tudi najgr-še laži in klevete. Včasih se je res skušal prikupiti duhovščini, da bi jo pridobil zase, zlasti ob volitvah, a njegovi somišljeniki sami so imeli to za hinavšči-no. Tako je dal l. 1883, ko je kandidiral v deželni
zbor, poseben volilni oklic na duhovnike. Šuklje j? dejal, da 'se je preveč ponižal pred duhovščino'. Leveč je pisal Kersniku: 'Naš ljubeznivi dr. Tavčar je zdaj postal klerikalec. Pravi, da nas samo klerikali' zem more rešiti, ker ni nič z vlado, nič s poslanci-L. 1881, ko je bil liberalizem v stiskah, je Tavčar V vabilu na SI N pisal: 'Katoličanstvo je glavni stebef narodne zavesti med Slovenci; kdor se cerkvi in veri v nasprotje postavlja, uničuje brezvestno narodn1 napredek mej nami.' In malo prej je dejal v istem U' slu: 'Ker se pa naša duhovščina odlikuje s svitlif" domoljubjem, nam nij težavno, v boji stati v eni raj-di z njo.' Tudi I. 1889, ko se je vedno močneje čuti' vpliv Mahniča in Misije, se je, kakor pravi Prijatelj' 'dr. Tavčar prestrašil in izkušal obrniti ost stran od cerkve in samo proti osebi škofa'. Pisal je v SI N: 'Tudi mi z vso odločnostjo zavračamo vse židovsko-psevdo-liberalne eksperimente, s katerimi so & prejšnji vladni sistemi spuščali v boj proti katolisk1 cerkvi... (A) Missia je živel vse dni svojega življenji med Nemci in ne pozna potreb našega narodnega razvoja tako kakor Pogačar, ki smo ga brezpogojn0, hvalili... Škof napada nas s svojim vplivom, zato tud' mi ne zamolčimo, ako zcigreši kako breztaktnost-Kadar bi bila sv. cerkev v nevarnosti, takrat se b0' demo z Vami ramo ob ramo bojevali za njo.
/Dalje prihodnji
Kaj je Binkoštna cerkev
Binkoštna cerkev je protestantska cerkev reformacijske dediščine anabaptističnega gibanja 16. stoletja, njena duhovna kontinuiteta pa teče že iz časov ranega krščanstva, torej od prvih binkošti. V dolgi cerkveni zgodovini smo
bili bolj ali manj prisotni v mnogih krščanskih tokovih.
Peli bodo Škrjančki
Evangelijska karizmatična (gr. charisma - dar) gibanja so se pojavljala že v 2., 3. in 4. stoletju po Kr., kasneje pa so se skozi stoletja pojavili še bogomili, katari, valdenžani, fraticelli, albižani, husiti, anabaptisti, kvietisti, pieti-sti, metodisti, puritanci in končno evangelijski pentekostalci ali binkoštniki (karizmatiki). Zaradi pretiranega formalizma, tradicionalizma in teološkega liberalnega racionalizma se je v krščanstvu pojavil najmočnejši obnovitveni val (katoličani ga imenujejo Prenova v Duhu), ki se je skušal približati apostolskemu času, kjer so postala bogoslužja ponovno živa in navdihnjena s Svetim Duhom ter potrjena z božanskimi znamenji in čudeži, verniki pa kot evangelijski kristjani poudarjajo "osebno izkustvo spreobrnjenja in prerojenja v Duhu ter osebno odločitev za Kristusa. Pomembna prelomna letnica binkoštnega gibanja je leto 1900, koje Charles F. Parham, metodistični pridigar, v Topeki, Kansas/ZDA, v Bethel Bible Collegeu molil nad študentko Agnes N. Ozman, kije doživela glosolalijo. Reformacija je odkrila veliko vrednost in zaklad v Svetem pismu, binkoštniki pa so ponovno našli pozabljeno resnico 0 vlogi Svetega Duha v Cerkvi. Danes je binkoštno gibanje zajelo Protestantske Cerkve (anglikansko, luteransko, prezbiterijansko, metodistično, baptistično...), rimskokatoliško cerkev (katoliški karizmatiki), delno pa tudi pravoslavno cerkev.
Današnj a binkoštna cerkev črpa SV°J° zgodovinsko avtohtonost skupaj i vsemi evangelijskimi kristjani iz anabaptističnih duhovnih korenin tretjega, levega krila reformacije (1. 1525, Felix Mantz). Od tam izvira teološka in eklesiološka praksa binkoštne cerkve: nezmotljivost Svetega pisma (sola scriptura), opravičenje po veri (sola fide), odrešenje po Božji milosti (sola gratia), Kristus kot edini posrednik med Bogom in človekom (solus Christus),
Pastor Drago Sukič
osebno spreobrnjenje (matanoia), in odnos z Bogom, biblični krst verujočih s pogreznjenjem v vodi (baptizein), uporaba narodnega jezika, odprava delitve med klerike in laike, prezbiterijski način vodenja Cerkve z demokratično ureditivijo ter ločenost Cerkve od države, i
Ob začetku 19. stoletja seje binkoštno gibanje obnovilo in zajelo velik del krščanstva po vsem svetu. Danes smo z 480 milijoni pripadnikov druga največja krščanska in največja protestantska Cerkev na svetu, ki trenutno pokriva okoli 8,25 odstotka svetovnega prebivalstva in skoraj 25 odstotkov vseh krščanskih Cerkva, kar pomeni, da je skoraj vsak četrti kristjan binkoštnik. (Vir: Winif-red Gallagher, Working on God,
New York: Random House (1999), str. 31 - Adherents. com -Religion Statistics (http://www.-adherents.com/); John Drane, Kristjani skozi stoletja po vsem svetu, Koper: Ognjišče (1996), str. 10, kjer navaja 410 milijonov bin-koštnikov, kar potrjuje tudi eden najuglednejših nevtralnih strokovnjakov, David B. Barrett, v znani oxfordski izdaji "World Christian, Encvclopedia".)
Binkoštna Cerkev pri nas
Binkoštna Cerkev v Sloveniji ima svoje duhovne korenine v anabaptizmu (duhovno gibanje v 16. stoletju). Zgodovinar dr. Josip Gruden navaja, da je "Trubar sam pravil, daje bilo sprva število pre-krščevalcev (anabaptistov) pri nas mnogo večje, kakor luteranov". (Zgodovina slovenskega naroda 1. del, Mohorjeva družba, Celje 1992, 607-608, 721; ponatis).
Uradni začetek, ki je oblikoval tudi današnjo podobo binkoštne Cerkve v Sloveniji pa sega v leto 1933. Danes smo prisotni ter aktivni po vsej Sloveniji. Na Gorenjskem, v Kranju, na Bledu in okolici. Binkoštna Cerkev v RS je članica svetovne binkoštne zveze Assemblies of God, s tem pa tudi članica World Evangelical Fel-lovvship, Pentecostal European Fellovvship, članica Conference of European Churches, ekumenske-ga sveta Cerkva (pobudniki ekumenske dejavnosti so bili protestanti (1910), po 2. vatikanskem koncilu pa so se pridružili še rim-
Živahno na Koroški Beli
Koroška Bela - Farno kulturno društvo Koroška Bela načrtuje tudi za mesec junij več prireditev. V soboto, 1. junija, je bil v cerkvi na Koroški Beli koncert komornega zbora Osti Jarej iz Kranja, v soboto, 8. junija, ob 19.30 pa bo v belski cerkvi nastopil komorni zbor Vox Car-niolus pod vodstvom Primoža Kerštajna. V nedeljo, 9. junija, ob 19. uri bo v dvorani kulturnega hrama o misijonih na Madagaskarju predaval Janez Mesec, naslednjo nedeljo, 16. junija, pa bosta ob 20. uri Miha Pi-ber in Tana Oblak govorila o kolesarjenju po Južni Ameriki. Na predvečer državnega praznika, 24. junija ob 20. uri zvečer pa bo družabni zabavni, literarni in pevski večer z imenom Kresni večer. J.K.
skokatoliki), Lausannske zveze za evangelizacijo sveta, članica mednarodnega društva za razdeljevanje Svetega pisma "Gideon"; članica Svetopisemske družbe Slovenije in članica opazovalka Sveta krščanskih Cerkva v Sloveniji.
Pastor Drago Sukič, univ. dipl. teolog
Kranj - Mladinski mešani zbor Škrjančki bo tudi to nedeljo v župnijski cerkvi sv. Kancijana v Kranju prepeval pri maši ob pol enajstih dopoldne, tako kot počne že 25 let. Leta 1977 je zbor ustanovil takratni kranjski župnik Zdravko Bahor in vanj povabil mlade od 5. razreda osnovne šole naprej. Za petje jim je dodelil nedeljsko mašo ob pol enajstih. Škrjančki, ki jih vsa leta vodi Angela Tomanič, so prepevali v številnih slovenskih krajih in med Slovenci v zamejstvu, snemali za Radio Vatikan in za razne kasete, so-
delovali pa so tudi na župnijskih in dekanijskih pevskih revijah. Mnogi "škrjančki" so prepevali in še pojejo v številnih kranjskih zborih in v Komornem zboru Gallus. Šk rjančki in Komorni zbor Gallus bodo peli skupaj pri maši prihodnjo nedeljo, 9. junija. Skupaj je v zboru pelo nad 300 pevk in pevcev. Zbor čaka tudi nove pevce. Kodr bi želel peti pri Škrjančkih, naj se oglasi na koru vsako nedeljo po maši ob pol enajstih. Med šolskim letom so vaje ob 18. uri, poleti pa pred mašo. J.K.
Svetniki in godovi
Medard je kmetov zaščitnik
Na Marijanskem koledarju sta danes zapisana dva svetnika: škof Kvirin in redovni ustanovitelj in redovni ustanovitelj Frančišek Caracciolo. Frančišek, rojen v Italiji, je bil duhovnik in je spre-obračal kaznjence in na smrt obsojene. Ustanovil je red manjših redovnih bratov. Svoje prvotno ime Askanij je zamenjal s Frančiškom. Red se je iz Italije razširil tudi v Španijo in na Portugalsko, kamor je Frančišek večkrat potoval. Umrl je v svoji rodni pokrajini Abruci. Kvirin je bil škof v današnjem Sisku. Kot škofa naj bi ga utopili v reki Guins pri Somba-telju na Madžarskem. Na današnji dan godujejo ljudje z imenom Rino.
Jutri, 5. junija, je napisanih več svetnikov. Na Marijanskem koledarju in v knjigi Svetniki za vsak dan sta zapisana Bonifacij, škof in mučenec, in Sancij (Svetko), mučenec. Bonifacij je bil rojen v Angliji, vendar je uspešno oznanjal krščanstvo na ozemlju današnje Nizozemske in Nemčije, kjer je ustanovil številne škofije. Usta-
99.5 MHz 100.2 MHz 104.8 MHz
RGL
studio: 01/5880-400 marketing: 01/5880-433
novil je znameniti samostan v Fuldi, kjer je še danes sedež nemške škofovske konference. Pogani so ga ubili na Nizozemskem. Je zavetnik krojačev in pivovarjev. Med jutri godujočimi svetniki in blaženimi so še Adalar, Eoban, Ferdinand Stanovitni in Mein-werk, piše v knjigi Svetniki in godov ni zavetniki.
V četrtek, 6. junija, bodo godo-vali Berntrand, oglejski patriarh, Norbert, škof, in Filip iz Jeruzalema. Berntrandovo delovanje je povezano z našimi kraji. Po rodu je bil Francoz, ki ga je papež Janez XXII. poslal v Oglej za patriarha. Cerkev je postavil na trdne temelje in potem, ko je potres porušil Oglej, prenesel sedež škofije v Videm (Udine). V Čedadu je hotel ustanoviti univerzo, kar mu je Padova preprečila. Umorili so ga pripadniki goriškega grofa. Norbert je bil znani nemški škof v Magdeburgu. Koje postalo mesto protestantsko, so njegove posmrtne ostanke prenesli v Prago.
V petek, 7. junija, so godovniki in zavetniki Robert, cisterjanski opat, Marija Terezija de Šoubi-ran in Deokar. V petek bo tudi katoliški praznik Srca Jezusovega. Robert je bil prvi cisterjanski opat v Angliji. Večino samostanskega življenja je preživel v škofiji Durham, kjer je ustanovil ne-\vminsterski samostan.
V soboto, 8. junija, praznujejo
katoličani praznik Srce Marijino, ta dan pa bosta godovala tudi Medard, škof, in Vilijem (Vilko), tudi škof. V soboto bo tudi praznik Marije Droste, Portugalke, ki se je kot redovnica imenovala Marija božjega srca. Med vsemi naštetimi sta v Sloveniji najbolj znana Medard in Vilijem. V Sloveniji je Vili kar pogosto ime. Za Medarda velja pregovor: Kakršno vreme Medarda kane, takšno štirideset dni ostane. O njem so nekateri zapisali, da z vremenom ta duhovnik in kasnejši škof, rojenje bil v Franciji, ni imel zveze, vendar so kmetje spoznali, da se na njegov god vreme rado ustali. Druga legenda pa pravi, daje je Medard kot fantič sprehajal po polju. Ujelo ga je neurje, vendar je orel nad njim razprl krila in ga zaščitil pred dežjem. Ker se na podobah vedno smeji, je tudi zavetnik zoper zobobol.
V nedeljo, 9. junija, godujeta mučenca Primož in Felicijan. Bila sta brata, rojena v Italiji. Ko sta šla v Rim, so ju zaradi krščanske vere ubili. Primož je na Slovenskem pogosto ime. Primož Trubar je dal svojemu sinu ime Felicijan, da sta godovalka na isti dan.
V ponedeljek, 10. junija, godujejo Bogumil, škof, Diana, redovnica, in Olivija, mučenka.
Jože Košnjek
PREJELI SMO
"Naši predori so kot ladje brez rešilnih čolnov"
Pojasnilo k prispevku pod gornjim naslovom
Spoštovani,
Pošiljamo vam pojasnila k prispevku avtorice Darinke Sedej
Naši predori so kot ladje brez rešilnih čolnov", objavljenem v vašem časopisu 24. maja 2002, na strani 3. Ker je v njem vrsta netočnosti in enostranskih informacij, vas prosimo, da v skladu s 26. in 42. členom Zakona o medijih objavite naša pojasnila.
Omenjeni članek, z bombastičnim in senzacionalističnim naslo-v°m, je enostranski in podaja Zgolj videnje enega tako imenovanega strokovnjaka za varnost v Predorih. Da bi si lahko bralci vašega časopisa ustvarili popolnejšo podobo o tem, kako varni so naši predori in kakšne predore gradimo danes, vam v nadaljevanju posredujemo odgovor, ki smo Sa pripravili v sodelovanju z docentom dr. Jurijem Modi cem s b"kultete za strojništvo v Ljubljani m docentom dr. Jakobom Likarjem iz podjetja Irgo Consulting,
V. članku avtorica zelo nadro-\ opisuje sistem "SafeTUN-LL', pri čemer dobi bralec ne-°[e občutek, da gre v resnici za
reUamo
za opremo, ki jo ponuja
toAetje °RBI PARK> do° - St JJJco bolj, ker sistem SafeTUN-
*L ni preizkušen in v praksi ne
ostaja! Obstajajo predlogi za si-
tome SafeVENT (hrvaški si-
(lm):^afeF0G> SafeHIDRANT ^stajski sistem!), SafeSIGNAL,
itd., pri čemer pa sistema SafeVENT in SafeFOG v predorih sploh še nista bila preizkušena v merilu 1:1, pač pa samo na nekaj modelih. Razen tega sistema SafeVENT in SafeFOG zahtevata veliko pogonske energije ter ogromne stroške tako pri rekonstrukcijah (pri morebitni namestitvi v obstoječe predore) kot pri njihovi morebitni uporabi v novo načrtovanih predorih.
Sistem SafeVENT zahteva spuščen strop, to pomeni večji profil predorske cevi, kar bistveno podraži izgradnjo novih in onemogoča uporabo sistema v obstoječih predorih. Obstoječi predori imajo premajhen profil, pa tudi namestitev Spuščenega stropa bi zahtevala veliko sprememb (premestitev razsvetljave, premestitev instalacij, premestitev ventilatorjev, izdelava zračnih kanalov, ...). Sistem spuščenega stropa (torej prečno prezračevanje) je treba načrtovati še pred gradnjo, primeren pa je za predore, ki so daljši od 4000 m. Takšnih predorov, razen karavanškega, v Sloveniji nimamo. Sistem SafeFOG pa zahteva veliko energije za pogon črpalk, zato je uporaba električnih črpalk vprašljiva, pri črpalkah z diesel motorjem pa se pojavljata problem vzdrževanja in problem razpoložljivosti, kar naj bi bila glavna prednost tega sistema. Pri gradnji predorov morajo biti vedno uporabljene takšne tehnične rešitve, ki po eni strani delujejo brezhibno, po drugi strani pa ne povzročajo prevelikih nepotrebnih stroškov.
Glede na dogajanje v zadnjih letih se razumljivo zaostruje požarna varnost, za predore in varnost v predorih pa se pripravljajo novi
in novi standardi, ki jih je treba upoštevati. Najnovejši standardi, celo tisti, ki so šele v pripravi, so pri novih predorih že upoštevani. Na primer v predoru Jasovnik v kompleksu Trojane so že izvedene pogostejše prečne povezave med obema predoroma, namenjene umiku v primeru požara in sicer tako, da je presek prečnikov povečan in je skozi njih možna tudi vožnja intervencijskih vozil, kar je šele predlog novega predpisa. Izveden je tudi sistem za video nadzor z možnostjo zaznavanja izrednih dogodkov v predoru, termo-senzorski kabel, ter druge novosti. Posodobitev je predvidena tudi v predorih Golo Rebro in Pletovar-je: v izdelavi so načrti za povečanje požarne varnosti v skladu z najnovejšimi predpisi. Predvidena je tudi drugačna namestitev opozorilnih znakov in napisov tako v obstoječih kot v novo zgrajenih predorih.
Ob koncu želimo poudariti, da so vse pobude, še zlasti glede prometne in požarne varnosti v predorih, več kot dobrodošle. Vendar pa je nujna in potrebna dobra mera trezne presoje: vsako novost je potrebno teoretično in praktično utemeljiti ter jo tudi finančno ovrednotiti. Hkrati pa to tudi ne pomeni, da so projektne rešitve, ki so bile v veljavi do sedaj, popolnoma neustrezne ter da ne zagotavljajo predpisane varnosti. Primerjavo lahko poiščemo na področju avtomobilizma. Težko bi rekli, da je avtomobil, ki je bil izdelan pred štirimi oz. petimi leti, popolnoma neuporaben in nevaren in ga je potrebno odstraniti iz prometa ali pa ga celo vsakih nekaj mesecev voziti na servis zaradi posodobitve. Je pa zato naloga vseh, ki sodelujemo pri teh projektih, da v največji možni meri
upoštevamo znanstvena in tehnična dognanja ter jih sproti vgrajujemo v projekte oz- načrtovanje podzemnih objektov, kamor prištevamo tudi projektiranje protipožarne varnosti v cestnih predorih. In to v Sloveniji tudi redno in sproti počnemo.
Pedja Ašanin Gole Direktor za komuniciranje in strateški marketing DARS, d.d.
Streho gor - streho dol
Uslužbenec Domplana gospod Peler po Jazbinškovem zakonu upravitelj našega Pokojninskega doma je že lani začel akcijo, da nam zamenja streho. To ni bila naša zahteva, saj vemo, da je streha še dobra, saj je stara šele dobrih 20 let (obnovljena je bila 12. 11. 1979) stara pa je zdržala od leta 1939 do 1979, torej 40 let. Po zagotovilu tovarne v Anhovem pa je življenjska doba te valovite kritine okrog 50 let. Po izjavi našega upravitelja, da so nekatere hiše v sklopu Pokojninskega bloka že pristale oziroma zahtevale zamenjavo, je bil naš odgovor, naj oni delajo po svoje, mi pa (Koroška 14) strehe ne bomo zamenjavali. Pri osebnem razgovoru z njim pa je izjavil, da se strehe ne da menjati po delih, ampak samo v celoti. To je bila neresnica in zavajanje, saj nam je klepar Hočevar zagotovil, da se streha lahko obnavlja tudi po delih. Izpeljan je bil referendum, ki pa je propadel, saj smo bili vsi proti zamenjavi strehe.
Letos je naš vrli upravnik znova začel z akcijo za zamenjavo strehe. Sklicuje se na sklepe zborov
lastnikov, ki so bili lani pred referendumom. Na njih se ni pisal zapisnik in niso bili sprejeti sklepi o zamenjavi strehe. Torej ponovno zavajanje.
Toda prišlo je do čudotvornega zasuka. Upravniku je uspelo prepričati našo "predsednico sveta lastnikov" Veroniko, da je naša streha "porozna", da prepušča vodo, kot dokaz pa so mokre late.
Tukaj pa je ponovno prišlo do preobrata. Po obvestilu tovarne Anhovo, da je treba po določenem času, ko se nova kritina usede, vijake, ki držijo kritino ponovno pritrditi. To pa ni bilo narejeno, vijaki niso bili pritrjeni, pa tudi gumijasta tesnila, ki so na vijakih, so se po dvajsetih letih stanjšala in otrdela in ne tesnijo več. Ta ugotovitev pa je pripeljala do zaključka, da ni nobene potrebe po zamenjavi strehe, treba je samo zamenjati tesnila. To pa meče čudno luč na upravnika, strokovnjaka Domplana in na naše izvoljene predstavnike, ki zastopajo koristi nas lastnikov in najemnikov. Nihče se ni zamislil nad šte-vilami 50-40-22, to je čas trajanja kritine, starost naše bivše stare in sedanje nove strehe. Nihče se tudi ni potrudil, da bi ugotovil, da streha sicer drži, da so tla na podstrehi suha, late pa so ob dežju mokre.
In kaj se bo zgodilo, če nam bo Domplan navkljub vsem tem ugo-
tovitvam zamenjal streho? Plačali bomo po sedanjih izračunih vsak po 205.460 sit.
Stane Podlogar
Uradu varuha človekovih pravic
Vljudno prosim za vaše sporočilo, ali lahko pričakujem od vas kakšen odgovor na moje pismo glede izplačila odškodnine, ki je bila odobrena očetu, ki je bil po krivem obsojen in rehabilitiran.
Od vašega odgovora bo namreč odvisno, kako bom ravnal naprej. Verjetno se bom obrnil na sodišče za človekove pravice v Strasburg, kajti Konvencija o človekovih pravicah ima tudi določilo, da pripada odškodnina rehabilitiranim osebam.
Mene čudi, kako je možno, da ministrstvo, katerega predstojnik je bivši varuh človekovih pravic, tako vztrajno zavrača izplačilo odškodnine. Ali se je čisto izneveril načelom, ki jih je kot tak prej zagovarjal. Ali naj to ravnanje objavim v pismih bralcev.
Poglejte, v naši državi se za ene stvari namenja toliko denarja, vključno za vzdrževanje protokolarnega servisa Brdo, po drugi strani se pa odreka pravica do zakonite priznane odškodnine.
Jože Dolhar
90,9 MHz 97,2 MHz 99,5 MHz  103,7 MHz
Radio Cerkno, d.o.o.. lokalna radijska Dostaia. Pot na Zavrte 10. tel.: 05/373-47-77
Vprašanje, ki išče odgovor:
Kako izkoreniniti sintetične droge?
Na Bledu je pod okriljem Evropske komisije in Nizozemskega ministrstva za notranje zadeve med 27. in 29. majem potekalo prvo delovno srečanje programa Phare za
področje sintetičnih drog in predhodnih sestavin (prekurzorjev).
Ob tej priložnosti se je pretekli torek v prostorih hotela Astoria odvijala tiskovna konferenca, na kateri so nam vsebino delavnega srečanja podrobneje predstavili, poleg nekaterih drugih imen, tudi vodja evropskega projekta Andre Elisson, Rajko Kozmelj iz Ministrstva za notranje zadeve kot nacionalni koordinator projekta in Milan Krek, direktor Urada vlade Republike Slovenije za droge, kot nacionalni koordinator programa Phare za droge.
Poleg predstavnikov konzorcija, ki ga sestavljajo posamezne policijske ustanove iz štirih držav EU - Velike Britanije, Nemčije, Nizozemske in Švedske, ki vodijo in nadzirajo izvedbo projekta - so na posvetu sodelovali tudi predstavniki trinajstih držav srednje in vzhodne Evrope. Srečanje je bilo namenjeno usklajevanju in potrditvi dejavnosti, oziroma modelov, ki jih zlasti pri izobraževanju v skladu z navodili programa Phare za področje sintetičnih drog in predhodnih sestavin predlagajo dr-
Andre Elisson
^ zave
Med njimi je tudi Slovenija, ki v skladu z državnim programom RS za prevzem pravnega reda EU do konca leta 2002 na tem področju vzpostavlja EU prilagojen sistem nadzora in ukrepov. Naša država mora v prihodnje spremeniti zakonodajo na področju predhodnih sestavin in v ta namen ustanoviti posebno (medresorsko) delovno skupino, ki bo pripravila sporazum o sodelovanju med industrijo, trgovino in carino glede pretoka in izmenjave podatkov o večjih pogodbah oziroma nakupih in prodajah kemikalij, ki jih je mogoče zlorabiti za pripravo sintetičnih drog. Slovenija predlaga tudi izvedbo strokovnega seminarja na področju odkrivanja ilegalnih laboratorijev, učinkovitega določanja profila zaseženih sintetičnih drog in njihovega tabelarnega razvrščanja, katerega cilj je ugotavljanje izvora nezakonite proizvodnje oziroma istovetnosti s posameznimi že odkritimi ilegalnimi laboratoriji. V načrtu je predviden tudi študijski obisk in strokovno izpopolnjevanje na enem od speciali-
ziranih evropskih forenzičnih laboratorijev za sintetične droge ter številna druga srečanja strokovnjakov s pravosodja, tožilstva, zdravstva, notranjih zadev ...
Milan Krek direktor Urada vlade Republike Slovenije za droge, kot nacionalni koordinator programa Phare za droge, razlaga:
"Za neko sinte^ tično drogo potrebujemo kemikalije. Te imajo dve poti: ilegalno in legalno. Po legali poti so na primer namenjene farmaciji, po nedovoljeni pa ponavadi potujejo do nekega laboratorija, ki jih bo uporabil za sestavo ecstasy-ja, recimo. Mi potem na podlagi ugotavljanja sestavin zaplenjene tabletke lahko
Milan Krek
predvidimo, od kod prihajajo sestavine uporabljene za izdelavo te tabletke in na koncu nas lahko rezultat privede do odkritja večjega, manjšega laboratorija v neki državi. Zanj morda že vemo, morda ne. Vzporedno poskušamo izvajati tudi preventivo (s pomočjo šol), zbiramo podatke in izvajamo tehnično vejo plati s pomočjo zdravstva. Ker pa smo na tem področju še bolj šibki, še bolj na začetku, so nam priskočili na pomoč strokovnjaki, kolegi iz tujine - iz različnih strok. Drugače pa v Sloveniji pri projektu sodeluje vse od kriminalistične policije, Oddelka za droge, Urada za kemikalije, Urada za zdravila..."
Velikokrat se sliši, da je pravzaprav policija tista, ki ne stori nič. Potrebno je vedeti, da gre v primerih, kjer so tako ali drugače vpletene sintetične droge (sploh droge kot take) za dolgotrajen proces, za dolgotrajno odkrivanje poti, odkrivanje samega izvora tabletke oziroma prekurzorjev, če želimo na koncu pozitiven rezultat. Delo policije vsebuje tu veliko mero potrpežljivosti, znanj, natančnosti, informiranosti, pravilne
Na spletni strani Urada za droge je ecstasy opisan takole:
"Ecstasy" (MDMA) je psihoaktivna snov iz skupine fenetilaminov. Po kemijski strukturi je podoben amfetaminom in meskalinu, zato deluje kot poživilo z blagimi halucinogenimi učinki. Prvič ga je leta
1913 sintetiziral nemški znanstvenik Ernest Merck. Farmacevtsko podjetje "Merck" ga je leta
1914 patentiralo kot sredstvo za zmanjševanje apetita, vendar so njegovi nezaželeni stranski učinki preprečili proizvodnjo in prodajo na tržišču. V 60. in 70. letih so ga uporabljali predvsem ameriški psihiatri v psihoterapijah in z njim nadomestili prepovedani LSD. Leta 1986 so MDMA prepovedali zaradi škodljivega delovanja na možgane in možnosti za zasvojenost. Pojavil se je na ilegalnem trgu pod novim imenom "ecstasv" oziroma s kratico XTC. V preteklosti so ga uporabljali zgolj v izbranih družbah, danes pa ga srečamo zlasti v diskotekah, na zabavah in na plesih. Uporaba "ecstasyja" je tesno povezana predvsem s "house", "techno" in "rave" glasbo, za katero so značilni računalniški elektronski zvoki in ritmi ter izredno hitri in močni udarci (80 - 220 udarcev na minuto), saj uporabnikom pomaga, da celo noč ostanejo budni, da jim ne zmanjka energije in da ostanejo v dobrem razpoloženju. "Ecstasv" je snov v obliki praška ali tablet v
različnih barvah in velikostih. Učinkuje približno 30 do 40 minut po zaužitju. "Ecstasv" je lahko zelo nevaren, znani pa so tudi številni smrtni primeri med uporabniki. Duševni učinek je odvisen od razpoloženja posameznika, škodljivo pa lahko učinkuje zlasti na ljudi, ki trpijo za depresijo ali psihozo, na srčne ali sladkorne bolnike ali bolnike s previsokim krvnim tlakom in epileptike ter nosečnice in ljudi, ki morajo redno jemati zdravila. "Ecstasy" je še posebej nevaren, če ga mešamo z drugimi škodljivimi snovmi (npr. z alkoholom). Ker je droga po svoji sestavi tudi halucinogena, uživalci dostikrat občutijo negativne vplive ecstasvja, predvsem zmedenost, depresijo, potrebo po spanju, razdražljivost in paranojo. Včasih se uživalcu zgodi, da šele čez nekaj tednov po užitju ecstasvja začuti posledice: napetost v mišicah, neprostovoljno stiskanje čeljusti, občutek gnusa, privide, trzanje očesa in potenje. Zadnje raziskave kažejo, da snov MDMA po dolgoročnem uživanju poškoduje možgane, in to predvsem sposobnost spomina. Po daljšem uživanju te snovi se pojavljajo tudi resnejše psihične težave, kot so panika, blodnje, depresije in nespečnost, ki lahko trajajo tudi več mesecev po prenehanju uživanja ecstasvja. Strokovnjaki opozarjajo, da redno uživanje te droge pripelje do resne okvare nevronov, ki proizvajajo serotonin, kar povzroči okvare delovanja spomina.
Na tiskovni konferenci so poskušali orisati problematiko sintetičnih drog in namen programa Phare.
odločitve v pravilno izbranem trenutku in vedeti je treba, da gre za delo, kjer sodelujejo na enem področju tuji in domači strokovnjaki različnih področij in poskušajo skupaj doseči največ kar se le da. Projekt se je začel pred dvema letoma in naj bi bil dokončan do začetka februarja 2004.
V Sloveniji je projekt voden največ s strani Rajka Kozmelja, ki predvsem poudarja, da je na nekaterih področjih projekta potrebno kaj popraviti, dodati, še kaj postoriti.
Problem sintetičnih drog namreč ni samo slovenski problem. Pojavlja se tako v Evropi kot tudi drugod po svetu. Zato je potreben harmoniziran, skupen pristop. Neodvisno se omenjenega problema sintetičnih drog ne da reševati, kot je bilo na tiskovni konferenci vedno
Rajko Kozmelj
znova poudarjeno. K problemu je potrebno pristopiti konkretno, z bolj specifičnega stališča, znižati skrito proizvodnjo in trgovanje s sintetičnimi drogami ter okrepiti nadzor nad proizvodnjo predhodnih sestavin.
Program temelji na podpori, sodelovanju, svetovanju, izmenjavi izkušenj in spoznavanju. Sodelovati morajo tako vladne kot nevladne organizacije. Potrebno je preprečiti kriminalno dejavnost in narediti neke vrste program, ki bo "po meri Slovencem", kot seje na tiskovni konferenci izrazil nemški predstavnik Herbert Bayer: "Mi, kot tudi celotna EU iščemo neko najboljšo prakso, neko jasno določitev prioritetnih področij za obdobje izvajanja projekta."
Alenka Brun, foto: Tina Doki
Herbert Baver
Gorenjske lekarne
Gosposvetska ulica 12, 4000 Kranj, Slovenija
telefon: (04) 20 16 100, faks: (04) 20 16 110
www.gorenjske-lekarne.si
e-mail: uprava@gorenjske-lekarne.si
Shranjevanje
in uničevanje zdravil
Zdravila so izdelki posebnega družbenega pomena. Za zagotovljanje učinkovitosti, kakovosti in varnosti zdravil, je potrebno tudi pravilno shranjevanje zdravil v domačem okolju in strokovno uničevanje zdravil. Veliko nevarnost za zdravje človeka in za okolje predstavljajo prav neuporabljena in neuporabna zdravila iz "domače lekarne". Ta zdravila so lahko nevarna v primeru neustrezne uporabe, obstaja pa tudi nevarnost zastrupitve, predvsem otrok. Zato je zelo pomembno, da zdravila v domačem okolju pravilno in varno shranjujete. Potrebno je redno pregledovanje zalog zdravil, odkrivanje morebitnih znakov kvarjenja in spremljanje roka uporabnosti zdravila. Zdravil, ki kažejo znake kvarjenja ali jim je potekel rok uporabe, ne smete uporabiti. Prinesite jih v lekarno, kjer bomo poskrbeli za strokovno uničenje, ali pa jih odlagajte med posebne komunalne odpadke.
V okviru Svetovnega dne ekologije, 5. junija, smo v Gorenjskih lekarnah pripravili plakat in informativni listič, s katerim vas želimo opozoriti na pravilno shranjevanje zdravil v domačem okolju in pravilno uničevanje zdravil. Akcija bo potekala v času od 3. do 7. junija 2002, ko tudi lahko v eno od 18 lekarniških enot Gorenjskih lekarn prinesete zapadla in neuporabna zdravila.
Gorenjske lekarne
Z vaje civilne zaščite ob Planšarskem jezeru na Jezerskem
Psi pomagali iskati utopljence
Na vaji civilne zaščite na Jezerskem so prvič doslej pri iskanju utopljencev sodelovali psi, ki so jih v ta namen
pripeljali iz Nemčije.
Jezersko - Minuli konec tedna sta na Gorenjskem potekali kar dve vaji enot civilne zaščite. Štab za civilno zaščito občine Žirovnica je v petek popoldne v dolini Završnice pripravil vajo "Gozdni požar 2002", štaba za civilno zaščito mestne občine Kranj in občine Jezersko pa sta na Jezerskem izvedla skupno dvodnevno vajo v iskanju ponesrečencev v gozdu, obenem pa je potekalo še regijsko preverjanje znanj ekip civilne zaščite za prvo pomoč.
"V petek so se osmošolci odpravili na pohod na Ledine. V popoldanskem času se zasliši močno bobnenje v gorah, začne padati kamenje z gora in grozi nevarnost plazu. Ta se kmalu tudi sproži, učenci pa se v strahu razbežijo po širšem območju spodnje postaje tovorne žičnice na Ledine. Bližala se je že noč, ko je vodja skupina opazil, da manjka najmanj deset učencev. Sproži se reševalno -iskalna akcija z enoto za reševanje s psi. Ta enota do jutra najde vse pogrešane, ki pa so lažje in huje ranjeni (zlomi, odrgnine, zmečka-nine, šok, stresi, utopljenci). Enota za reševanje s psi zahteva enote za prvo pomoč, ki pridejo na kraj
dogodka in pričnejo z nuđenjem prve pomoči ponesrečencem." Tak je bil scenarij vaje ob Planšarskem jezeru na Jezerskem, ki se je začela že v petek zjutraj z
Vaja na Jezerskem je bila nekaj posebnega, saj so prvič do sedaj v Sloveniji pri iskanju utopljencev uporabili pse. Te so pripeljali vodniki psov iz Nemčije, kjer tak na-
nastanitvijo tabora za začasno nastanitev prebivalstva, popoldne pa je že prispela ekipa za reševanje s psi. V soboto so prišle še ekipe prve pomoči, da so preverili njihovo usposobljenost in izbrali najboljšo ekipo za nastopanje na državnem tekmovanju.
čin iskanja utopljencev prakticira-jo že nekaj časa. Psi, ki tudi utopljence iščejo s pomočjo voha, so v Nemčiji našli že nekaj deset utopljencev, a na žalost nikoli pravočasno. Ima pa iskanje utopljencev s psi prihodnost, saj je klasično iskanje na slepo navadno preveč
zamudno za reševanje življenj, medtem ko so psi lahko hitrejši.
Poleg kranjskih in nemških vodnikov psov so v vaji sodelovali še enota za začasno nastanitev prebivalstva, enota za reševanje iz vode, enota za zveze, uprava za obrambo Kranj, Območno združenje Rdečega križa Kranj in OŠ Matije Valjavca Preddvor. Vaja je sicer uspela, vendar se je pokazalo, da je del opreme, predvsem oprema za začasno nastanitev prebivalstva, že precej stara in potrebna zamenjave.
V okviru vaje na Jezerskem so nameravali prikazati tudi iskanje ponesrečencev v gozdu s pomočjo termovizije, nameščene na helikopterju. Ker pa je oba dneva zaradi srečanja predsednikov srednjeevropskih predsednikov veljala zapora zračnega prometa-bodo ta del vaje opravili jeseni.
Simon Šubic, foto: Mestni štab CZ Kranj
frtkvinca zaGOREIVCA
rciic
Sistem potopnih stebričkov v kranjskem mestnem jedru je relativno varen
Nasedajo avti, ki se "šlepajo"
Prav ta mesec mineva dve leti, kar so v Kranju omejili promet v starem mestnem jedru s sistemom potopnih stebričkov, vgrajenih na obeh vhodih v mesto. V tem
času je "nasedlo" 36 avtomobilov, le v treh primerih pa je do škode prišlo zaradi napake v delovanju sistema.
Kranj - V občinskem oddelku za gospodarske javne službe od ju-nya 2000, ko je sistem fizične zapore prometa v starem mestnem jedru Kranja začel delovati, natančno spremljajo gibanja vozil, ki vstopajo v mesto na Maistrovem trgu in na kokrškem mostu v Poštni ulici. Vozniki - stanovalci, imetniki poslovnih prostorov, intervencijske službe - imajo za vstop in izstop iz mesta dovolilnice ter daljinske upravljavce za potapljanje stebričkov, medtem ko enkratni vstop invalidom, serviserjem in dostavljavcem blaga na kokrškem mostu omogoča nadzornik.
Vsak dan zapelje prek potopljenih stebričkov v mestu od 300 do 400 vozil, kar pomeni, daje od junija 2000 mesto obiskalo več kot 220 tisoč vozil. Sistem potopnih stebričkov je občina zavarovala pri zavarovalni družbi Adriatic, in to za primere strojelomne in požarne škode ter škode, ki bi nastala zaradi vandalizma. Zavarovanje zajema tako Škodo, ki bi lahko nastala na vozilih zaradi nepravilnega delovanja sistema kot škodo, ki hi nastala na sistemu zapore, varovanim tudi z video nadzorom, ki hrani dogodke zadnjih 66 ur.
Trki vozil ob potopni stebriček se dogajajo že od samega začetka
delovanja sistema. V tem času je bilo vloženih 36 odškodninskih zahtevkov, vendar pa je kar v 33 primerih do škode prišlo po krivdi voznikov, največkrat zaradi neupoštevanja rdeče luči na semaforju ob potopnem stebričku. Le v treh lanskih primerih so bili avtomobili poškodovani zaradi napake v delovanju sistema in je zavarovalnica voznikom tudi povrnila škodo. V drugih primerih je zavarovalnica, ki se praviloma odloča na osnovi video posnetkov, plačilo škode odklonila, saj je bila s posnetkov razvidna krivda voznikov. Približno v 60 odstotkih primerov je do nezgod prišlo na ko-
Upor policistov v Kranju
Del policistov, ki so skrbeli za varnost srednjeevropskih predsednikov, se je uprlo zaradi slabih razmer v kranjski vojašnici, kjer so bili prostori za zaslužen počitek.
krškem mostu. Po ugotovitvah Antona Draškoviča iz občinskega oddelka za gospodarske javne službe število trkov narašča od lanske jeseni. Vzrok je t.i. "šlepa-nje", ko voznik, ki sicer nima dovoljenja za vstop v mestno jedro.
poskuša zapeljati vanj tesno za avtom, ki je potopljeni stebriček prevozilo ob zeleni luči na semaforju. Sistem je zaradi varnosti namreč nastavljen tako, da v primeru, ko vozilo ob spuščenem stebričku zapelje na indukcijsko
zanko, zadrži stebriček potopljen oziroma ga takoj potopi, če se morda že dviga. V primeru, ko so vozniki, ki se poskušajo "šlepati", prehitri, pa se dvigajoči stebriček nima časa potopiti in tako avto trči vanj.
Več kot 90 odstotkov nezgod te vrste se zgodi na vstopnem mestu pri mostu čez Kokro, vselej ob rdeči luči na semaforju. Večina voznikov se prekrška zaveda in zato škode niti ne prijavljajo. Nekateri si ogledajo video posnetek in ko se prepričajo, da je njihova krivda dokazana, odškodninski zahtevek umaknejo. Redki vozniki pa nezgodo prijavijo na policiji, ki jih vrh vsega zaradi prekrška še kaznuje. Anton Draškovič pravi, da nezgode zaradi "šlepanja" poznajo tudi na Ptuju in v Škofji Loki, kjer sta stari mestni jedri varovani na enak način kot v Kranju.
Število odškodninskih zahtevkov v primerjavi s številom vstopov vozil v mesto.kaže, da sistem zapore s potopnimi stebrički kljub kritikam deluje relativno zanesljivo in v primeru pravilnega obnašanja voznikov tudi varno. Sistem pa seveda ni popoln, tudi okvaram in napakam v njegovem delovanju se ni mogoče v celoti izogniti.
Helena Jelovčan
Kranj - Tako velik dogodek, kot je bilo srečanje predsednikov srednjeevropskih držav na Gorenjskem, zahteva posebne varnostne ukrepa pa čeprav je potekalo v razmeroma varni državi, kot je *j'ovenija. Tudi slovenska policija se je skrbno pripravila na ta dvodnevni dogodek, za potrebe zagotavljanja varnosti šestnajstim Predsednikom in urejanje zelo spremenjenega režima v cestnem prometu je angažirala okoli dva tisoč svojih uslužbencev. Pri tem pa se je pojavil logistični problem - kje čez noč nastaniti policiste, ki so prišli iz oddaljenih krajev. Zasilno rešitev so našli v kranjski vojašnici, kjer bi moralo nekaj noči prespati okoli 500 policistov. A jih je to storila zgolj slaba polovica. Ostali, razočarani nad tamkajšnjimi razmerami, so raje odšli domov.
Policiste so nastanili v opuščene skladiščne prostore, kjer pa naj bi vladale civiliziranemu človeku nedostojne razmere. Policisti so se pritoževali, ker naj ne bi imeli na razpolago ustreznih stranišč in vode. Pritoževali so se zaradi vlažnih in z oljnimi madeži umazanih tal, poleg tega pa so bile nienda v prostoru hranjene kemikalije. Po posvetu z direktorji policijskih uprav v Murski Soboti, Mariboru, Celju in Kopru se je
Kljub temu daje prišlo do zapleta in da so zaradi nastale situacije morali na hitro vpoklicati druge policiste, ki so se morali sredi noči odpraviti na Gorenjsko in nato po neprespani noči skrbeti za varnost, je varovanje predsednikov potekalo brez pretresov. Tudi Koren je poudaril, da so policisti odgovorno opravili svoje naloge.
Simon Šubic, foto: Tina Doki
Nova žrtev prometa pri Sorici
Mrtvega potegnili iz struge
V nedeljo so v avtu, ki se je prevrnil v potok, našli mrtvega 61-letnega Soričana.
Kranj - M. M. iz Zgornje Sori-ce je, kot kaže, z golfom zletel z regionalne ceste Petrovo Brdo -Sorica že dan prej, v soboto po-
so jih nameravali nastaniti v kranjski vojašnici, upravičeni? "V času srečanja predsednikov je bila naša prva naloga zagotovitev varnosti in izvajanje drugih nalog, zato takoj nismo razčiščevali dogodka. Je pa danes generalni direktor policije Marko Pogorevc že zahteval pisna poročila od odgovornih in prizadetih, ki jih pričakuje do konca tedna. V tem času bo opravil tudi več razgovorov, ki naj bi razjasnili, kaj se je
Planinka umrla, jadralec že doma
Lepo vreme vabi v višave. Italijan, ki je strmoglavil z jadralnim letalom, je imel srečo, za Avstrijko pa so bile naše gore usodne.
Slovenski policisti so znova uspešno prestali zahtevno varovanje visokih državnikov. Z Brda pri Kranju so odhajali utrujeni, a zadovoljni z opravljenim. Nekateri njihovi kolegi so bili utrujeni, zadovoljni pač ne.
2^0 policistov odločilo, da se vrnejo domov, saj se v takih prostorih niso mogli primerno spočiti.
"V kranjski vojašnici smo nastanili okoli 500 policistov, saj drugje nismo našli namestitvenih prostorov. Zanje je bil pripravljen han-ger, kjer je bilo zagotovljeno čiščenje, pripravljene postelje z vzmetnicami in posteljnino. Okoli 2^0 policistov je že prvi dan res °dklonilo nastanitev, ne pa tudi izganja svojih nalog. Te policiste srn« pustili domov, a so se nasled-nJ' dan vrnili na opravljanje svojih ,la'og. Smo pa za vmesni čas vpoklicali
drugo skupino policistov, le včeraj pojasnil Miran Koren, Predstavnik policije za stike z javnostmi. So bili očitki policistov, ki
zgodilo v Kranju. Na podlagi poročil in opravljenih razgovorov pa se bo odločilo o nadaljnjih ukrepih. Danes vam več ne moremo povedati," je razložil Koren.
Kranj - 62-letni italijanski državljan P. F. P. je v četrtek, 30. maja, z jadralnim letalom poletel iz Bohinja proti Gorici. Okrog sedmih zvečer je v Lopučniški dolini nad Črnim jezerom strmoglavil. Reševalci so odhiteli na pomoč s policijskim helikopterjem. Pilota, udarjenega v prsni koš, so našli in prepeljali v jeseniško bolnišnico, iz katere pa so ga že odpustili.
Vzroka za strmoglavljenje letala niso uspeli ugotoviti, tako da so si strokovnjaki, skupaj s preiskovalnim sodnikom, včeraj ponovno ogledali prizorišče.
Precej sreče je istega dne, v četrtek okrog poldneva, imel tudi A. Š., ki se je spustil z jadralnim padalom z Ambroža pod Krvavcem. Pri preletu gozda med Stisko vasjo in Poženikom se je zaradi izgube vzgonskega vetra zaprla polovica padala, zaradi česar je A. Š. strmoglavil in obvisel v drevju. Na tla so mu pomagali kranjski gorski reševalci in policisti.
Med sestopom v dolino Vrat pa
se je v petek okrog dveh popoldne
Še enkrat:
smrtno ponesrečila 58-letna Av-strijka Renate S. Zdrsnilo ji je na mokri, spolzki stezi, ko seje s prijateljem spuščala po Tominškovi poti proti Aljaževemu domu. Zdrsnila je v bukovem gozdu, kjer pot ni zavarovana z jeklenico, in se po približno 200 metrih drsenja ustavila v skalni grapi, imenovani Kozja Dnina. Zaradi hudih poškodb je na kraju umrla.    H. J.
Zgrudil se je
Podnart - V nedeljo okrog treh popoldne se je na železniško postajo v Podnartu s svojim avtom pripeljal 65-letni Italijan C. Q. Peš jo je mahnil po travniku proti železniškemu predoru, kjer je fotografiral pokrajino. Med fotografiranjem se je zgrudil in zaradi odpovedi srca umrl.
Zvečer pa so kranjski policisti zaprosili za pomoč poklicne gasilce, da bi odprli vrata v stanovanje v bloku na C. 1. maja. Sum, da je stanovalec mrtev, se je potrdil, ko so vrata odprli. H. J.
Smrtna prometna nezgoda Sorici. - Foto: PU Kranj
pri
poldne, vendar je eden od voznikov šele v nedeljo okrog pol dveh popoldne njegov avto opazil pod cesto v strugi potoka. Poklical je dežurnega na 113. Policisti so ugotovili, daje M. M. kakšna dva kilometra zunaj Sorice pripeljal v levi ostri nepregledni ovinek in
zaradi neprilagojene hitrosti zavil s ceste po strmi brežini potoka ter čelno trčil v nasprotni breg. Umrl je v avtu.
Policisti so v nedeljo proti večeru obravnavali tudi prometno nezgodo na Spodnjem Jezerskem, v bližini gostilne Kanonir, kjer je voznik z osebnim avtom zletel s ceste in na strehi pristal v strugi Kokre. Voznik jo je dobro odnesel, avto pa so s hidravličnim dvigalom dvignili in postavili na kolesa kranjski poklicni gasilci.
V petek zvečer pa se je pri Ho-tavljah primerila prometna nezgoda, v kateri je bil huje ranjen 45-letni mopedist M. U. iz Gorenje vasi. Povzročil jo je 35-letni makedonski državljan I. M., ki seje s škodo favorit peljal po lokalni cesti od Hotavelj proti Kopačnici. V križišču s prednostno regionalno cesto Gorenja vas -Trebija je izsilil prednost mopedistu.
Že večer prej pa je bila hujša nezgoda tudi v Kranju. Na cesti v bližini stanovanjskega bloka Zlato polje 3b je prehiter motorist, Kranjčan A. K., na prehodu za pešce zbil peško. H. J
Morilec se je s kolesom odpeljal v mesto popivat
Kranj - V poročilu o umoru Mira Naglica iz Čirč, objavljenem na strani Kronika v petkovi številki Gorenjskega glasa, sem v poskusu osvetlitve družinskih razmer med drugim zapisala, da je bil umorjeni Miro Naglic sicer iskan orodjar, ki je delal dobro in poceni, vendar pa zaslužek praviloma sproti zapil. Njegova sestra Milena Naglic je po objavi povedala, da Miro ni ničesar zapil, nasprotno, zase je potrebo-
val zelo malo; po razpadu zakona je sam skrbel za oba sinova, zgledno pa je skrbel tudi za dom. Na žalost mu sreča ni bila naklonjena. Sin Simon je storil samomor v zaporu, Damjan, ki je bil že obsojen za umor strica, pa gaje slednjič ubil.
Mirovim svojcem in prijateljem, katerih čustva sem nehote prizadela, se opravičujem.
Helena Jelovčan
i-IVI II
KUMa CCMVffVMNtP* a o.a
POT HA l IStCF I SLO UM BLED i-mwl «fo»pm1-licii U..3MM/S7S-SM0 lu •JMMl57*-JUI
Pt LJUBLJANA TiMkl 132
i-iaMLMpirMu:» ItLKu •3M0"JM-I»-*I
I
PMT KLIMA COMMERCE, d.o.o., Pot na Lisice 8, 4260 Bled,
eno vodilnih slovenskih podjetij v stroki izvajanja vseh strojnih instalacij vabi v svojo sredino:
1. MONTERJA STROJNIH INSTALACIJ
2. MONTERJA ELEKTRIČNIH INSTALACIJ
Pogoji:
vsaj 2 leti delovnih izkušenj
marljivost, natančnost, urejenost ter želja po nadaljnjem
izobraževanju
vozniški izpit B kategorije
sprejemanje odgovornosti
Izbranim kandidatom omogočamo:
službeno vozilo za potrebe terenskega dela urejeno delovno okolje v mladem in vedrem kolektivu krojenje OD glede na uspešnost
zaposlitev za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim delom
Če izpolnujete zahtevane pogoje in bi se radi pridružili našemu kolektivu, nam pošljite prijave z življenjepisom in dokazili o izobrazbi v 8 dneh na zgoraj navedeni naslov.
Kranjski vaterpolisti prvaki brez poraza
Kapetan vaterpolistov Triglava Živil Krištof Štromajer je po nedeljski tekmi znova visoko vzdignil pokal za najboljšo ekipo v Sloveniji, ki si ga je kranjsko moštvo priborilo sedmič zapovrstjo
ATLETIKA
Kranj - Pred letošnjo zadnjo finalno tekmo vaterpolskega državnega prvenstva tako rekoč ni bilo nikogar, ki bi podvomil o novi zanesljivi zmagi kranjskih vaterpolistov. Ti v vsem prvenstvu niso doživeli poraza, kar pa seveda poznavalcev niti malo ne preseneča, saj je v kranjskem moštvu zbranih daleč največ vaterpolskih repre-zentantov, ki imajo daleč najboljše pogoje za treniranje v Sloveniji. Tekma, ki je bila zato odločena že vnaprej in na kateri so ljubitelji stav ugibali le še o razliki v golih, je bila zato od začetka do konca nezanimiva, domači igralci pa so se - kljub kar nekaj napakam potrudili, da njihova zmaga ni bila nikoli ogrožena. Končni rezultat je bil 8:5 (2:1, 3:0, 2:2, 1:2), predsednik Vaterpolske zveze Slovenije Jože Jenšterle pa je na koncu zmagovalni pokal izročil enemu naših najboljših vaterpolistov vseh časov in kranjskemu kapetanu Krištofu Štromajerju. Sledilo je "kopanje" trenerja Toma Bal-dermana in odpiranje slavnostnega šampanjca, nato pa so se fantje hitro razšli, saj jih že čez nekaj dni čakajo reprezentančne priprave. Do evropskega prvenstva v vaterpolu pri nas v Kranju in Ljubljani je ostalo natanko še leto dni.
"Letošnje državno prvenstvo je pokazalo, da je vse več izenačenih ekip, med njimi pa še vedno izstopa ekipa Triglava. Ekipa ima profesionalen pristop, tako igralci kot trenerji in uprava in razumljivo je, da dosegajo takšne rezultate. Precej izenačena so moštva Olimpije, Branika in Kopra. To pa je dobra popotnica za selektorja Igorja Štirna, da sestavi močno reprezentanco, ki bo doma v Kranju na evropskem prvenstvu predstavljala našo državo," je ob koncu letošnjega domačega prvenstva povedal Jože Jenšterle.
"Ker smo na začetku sezone ostali brez štirih odličnih igralcev, nismo bili povsem prepričani v
Ekipa Triglava Živil se je po drugi finalni tekmi v nedeljo znova veselila pokala državnih prvakov.
svoje suverene zmage. Kljub temu se je kmalu izkazalo, da so igralci, ki so ostali v moštvu za razred boljši od vseh ostalih v Sloveniji. To seveda ni čudno, saj ima večina njih že kar nekaj mednarodnih izkušenj, dolgo so že skupaj in so v stiku s svetovnim vaterpolom. Ostale ekipe imajo le po enega ali dva izkušena igralca, ostali pa so mladi in bo treba še nekaj časa počakati, da na bodo lahko ujeli," je po finalni tekmi razmišljal trener Triglavanov Tomo Balderman, medtem, ko je trener Olimpije in hkrati trener naše reprezentance, Igor Štirn, že nekaj časa z mislimi predvsem pri pripravah naših fantov na evropsko prvenstvo, ki bo drugo leto pred domačimi navijači: "Trigla-vani so bili v letošnjem letu znova za vse premočna ekipa in tudi naše moštvo se jim je lahko na posameznih tekmah približalo za
REZULTATI ŽREBANJA
na prireditvi "Športniki za športnike"
v Begunjah, 25. 5. 2002:
1. smuči Elan Integra 6: Igor Modic, Gubčeva 14, Ljubljana
2. otroške smuči Elan VVhistler: Nejc Jan, Sp. Gorje 217a, Gorje
3. rolerji Roces: Bogomira Peljhan, Polhograjska 41, Dobrova
4. trenirka Elan: Mojca Čebulj, Titova 73, Jesenice
5. nahrbtnik Elan, Franci Kacin, Gorenjska c. 11, Radovljica
6. rolka Levček: Tončka Polak, Levstikova 16, Bled
7. očala Roller Blade in kapa Peugeot: Janez Alič, Deteljica 2, Tržič
8. očala Bolle in kapa Peugeot: Maruša Krivic, Rodine 6c, Žirovnica
9. žoga Levček in očala Filtral: Matic Meterc, Brilejeva 4, Ljubljana
10. balinčki Kovinoplastika Horjul in očala Filtral: Milan Perčič, Kamna Gorica 114, Kamna Gorica
Čestitamo srečnim nagrajencem, hvala za obisk in dobrodošli!
	TJ
	
w w w • g 1 a n • s i	
vsega dva ali tri gole. To seveda ni dovolj in reprezentantje v ekipi prvakov niso bili motivirani za še boljše delo. Problem je, ker ni fluktuacije igralcev, saj si revnejši klubi ne morejo privoščiti najboljših igralcev, ker odškodnine smešno visoko, za tujce pa še nimajo denarja. Tako prvenstvo ne more biti bolj zanimivo," pravi Igor Štirn, ki kot reprezentančni trener spremlja tudi delo naših re-
PLAVANJE_
Konec tedna mednarodni plavalni miting
Kranj - V soboto in nedeljo, 8. in 9. junija, bo v pokritem olimpijskem bazenu v Kranju znova tradicionalno mednarodno plavalno tekmovanje.
Letos se imenuje Mednarodni plavalni miting SIOL 2001, ker Mestna občina Kranj ni sprejela glavnega pokroviteljstva in je organizator, Plavalni klub Merit Triglav Kranj, našel druge pokrovitelje. Teh pa je veliko zaradi visokega proračuna, ki ga terja letošnje tekmovanje. Po množičnosti bo sicer enako dosedanjim tekmam, saj v Kranj prihaja okoli dvesto plavalcev iz 12 držav in s štirih celin, vendar bo letos veliko "močnejše" zaradi številnih zvenečih imen svetovnega plavanja.
Tako bosta nastopila svetovna rekorderja v kratkih bazenih The-rese Alshammar s Švedskega in Britanec Mark Foster, več olim-pijcev in nosilcev medalj s svetovnih prvenstev, med evropske plavalne zvezde pa lahko uvrščamo tudi domačinko Anjo Čarman, evropsko prvakinjo na 800 metrov prosto.
Tekmovanje se bo začelo v soboto ob 9. uri, finalni obračuni, ki jih bo deloma prenašala tudi naci-
prezentantov v tujini, te dni pa se bodo vsi skupaj zbrali v Kranju.
"Z reprezentanti se v četrtek dobimo v Kranju in bomo skupaj do konca junija. Vmes bomo šli na turnir na Slovaško in Nizozemsko. Ker letos nimamo nobenega uradnega tekmovanja, se zanj pač ne pripravljamo, vendar pa se zavedamo, da nas od avgusta naprej čakajo dolgi in naporni treningi, ki bodo trajali vse do junija drugo leto, do evropskega prvenstva," načrtuje Igor Štirn. Vilma Stanovnik, foto: Tina Doki
Zlata liga se je končala
Kranj - Gorenjski atletski klubi, društva in sekcije so letos prvič pripravili zlato ligo, v kateri je sodelovalo več kot dvesto mladih atletov, starih od pet do petnajst let, z območja Škofje Loke, Žirov, Železnikov, Gorenje vasi, Bleda, Radovljice, Nakla in Kranja. Mladi atleti so se pomerili na štirih tekmah, od katerih so bile tri v Kranju in ena v Škofji Loki. Za končni vrstni red so šteli le rezultati treh tekem, pri izračunu pa seje vrinila napaka, kije povzročila precej nejevolje. Dobrivoje Vučkovič, poklicni trener v Triglavu, se vsem otrokom za to še enkrat opravičuje. Končni vrstni red zlate lige - naraščajnice. 1. Rika Kerin 120 točk, 2. Anja Šmid 114, 3. Iza Krampi (vse Triglav) 108; naraščaj-niki: 1. Lenart Skrjanc 120, 2. Tim Kovač (AK Škofja Loka) 114, 3. Matic Prevc (Železniki) 107, mlajše cicibanke: 1. Tamara Zupančič (Triglav) 120, 2. Lucija Polak (Železniki) 114, 3. Monika Lesnik (Triglav) 110; mlajši cicibani: 1. Klemen Mlinar (Tabor Žiri) 118, 2. Uroš Thaler (Železniki) 109, 3. Žiga Čužovec 94; starejše cicibanke: 1. Nina Lušina (Železniki) 120, 2. Barbara Lušič 110, 3. Špela Sajovic (obe Triglav) 108; starejši cicibani: 1. Rok Šparovec 120, 2. Miha Žibert (oba Triglav) 116, 3. Gašper Škrjanc (Škotja Loka) 106; mlajše pionirke: 1. Petra Perčič 114, 2. Jera Hribar-Naglič (obe Triglav) 110, 3. Saša Žontar (Škofja Loka) 106; mlajši pionirji: 1. Jakob Pintar (Železniki) 120, 2. Mohor Kordež 110, 3. Tomaž Starman (oba Triglav) 108; starejše pionirke: 1. Vanja Bitenc 114, 2. Nuša Perčič 109, 3. Urša Doli-nar (vse Triglav) 108; starejši pionirji: 1. Jurij Demšar (Škotja Loka) 120, 2. Nejc Vaši (Triglav) 114, 3. Matej Jereb (Tabor Žiri) 100. CZ.
Odličen začetek Prezlja in Čarmanove
Kranj - V soboto je bil v Ljubljani četveroboj članskih atletskih reprezentanc Hrvaške, Slovaške, Madžarske in Slovenije, hkrati pa tudi mednarodni miting. Za slovensko reprezentanco sta nastopila tudi Rožle Preze^j in Tina Čarman (AK Triglav), ki sta v svoji prvi letošnji mednarodni tekmi na prostem dosegla odlična rezultata in uvrstitvi. Oba sta zmagala. Prezelj je skočil v višino 222 centimetrov, Čar-manova pa je v skoku v daljino dosegla svoj letos najboljši rezultat (628).
Ob koncu tedna je bilo v Mariboru državno prvenstvo v mnogoboju, hkrati pa tudi atletski miting. Na državnem prvenstvu je Marko Prezelj (AK Triglav) zmagal pri mlajših mladincih, kjer je z izkupičkom 4.819 točk za vsega osem točk zaostal za državnim rekordom. Njegova klubska kolegica Špela Kovač je kljub napakam v teku na 100 metrov z ovirami in v skoku v daljino zbrala 4.246 točk in v isti starostni skupini osvojila drugo mesto. Tina Bonča je bila četrta in Kristina Gornik peta. Na mitingu sta bila od Triglavanov najboljša Klemen Likozar in njegova sestra Anja, ki sta zmagala v teku na 400 metrov.
C.Z.
ROLANJE_
V soboto z rolarji na Bled
Bled - Z drugo tekmo na Bledu se bo to soboto, 8. junija, nadaljevalo letošnje tekmovanje rekreativcev in družin imenovano Roces turne; ja. Start tekmovanja, ki poteka po razgibani in zanimivi progi oko'1 Blejskega jezera, bo v soboto ob 16. uri, tekmovalci pa se bodo lahko merili v posamičnih in konkurenci družin. Organizatorji opozarjajo, daje obvezna uporaba čelad in priporočljiva uporaba ščitnikov, prijave pa že zbirajo v trgovini ASA v Naklem ali po telefonu 27 70 800 vsak dan med 9. in 20. uro ter do pred eno uro na startu pri Festivalni dvorani na Bledu. V.S.
onalna televizija, dneva ob 17
'bi
a bodo oba
PIVOVARNA UNION
Generalni pokrovitelj slovenske nogometne reprezentance
Biatlonci so novo sezono začeli na kolesu
Po dobrem mesecu odmora med eno in drugo sezono so sredi maja naši biatlonci znova poprijeli za delo, majske kondicijske priprave pa so minuli petek zaključili
z družabnim kolesarjenjem
Škofja Loka - Parkirišče pred športno dvorano na Podnu v Škofji Loki je bilo start in cilj prve prireditve naših biatloncev v novi sezoni 2002/2003. Res sezona ne bo olimpijska, svetovno prvenstvo pa bo na sporedu šele konec marca drugo leto, toda naši najboljši tekmovalci in tekmovalke, so se resno lotili priprav.
Po dobrem mesecu počitka so sredi maja začeli s posamičnimi kondicijskimi treningi, včeraj pa so se zbrali na prvem skupnem treningu na Pokljuki. Še prej so se sklenili preizkusiti v kolesarjenju, preizkus pa je bil za "dobro druščino", kot biatlonci zagotovo so, uspešen.
"Zamisel o družabnem kolesarjenju kot enem izmed treningov sem dobil lani, ko sva s skupaj kolesarila s Tomasom Globočni-kom. Tomas je bil nad idejo takoj navdušen in na prireditvi ob zaključku sezone smo se dogovorili, da bomo kolesarili na zadnji majski dan," je povedal Lojze Oblak, ki v imenu žirovske Alpine skrbi za brezhiben servis tekaške obutve naših biatloncev. Lojze, sam navdušen rekreativec, je k sodelovanju povabil še nekaj Alpininih mož, tako da je bila (sicer delno okrnjena) biatlonska reprezentanca na startu v Škofji Loki "okrepljena" z Janezom Novakom, vodjo tekaškega programa, Alešem Dolencem, direktorjem komerciale in Robertom Križnarjem, vodjem programa smučarskih čevljev v Alpini.
"Biatlonci, ki trenirajo in tekmujejo v naši obutvi, nam veliko
Na startu kolesarjenja v Škofji Loki so se zbrali (od leve proti desni): Lucija Larisi, Andreja Mali, Janez Novak, Aleš Dolenc, Tomas Globočnik, Robert Križnar, Lojze Oblak, Jože Poklukar, Matej Oblak, Matej Kordež in Janez Maric.
pomagajo pri razvoju tekaških čevljev, so pa med seboj tudi dobri prijatelji in tako so hitro poprijeli za idejo, da se na naši kolesarski poti ustavimo tudi v Žireh, v Alpini. Še prej smo se ustavili na kmetiji odprtih vrat pri Vodnikovih v Žetini, peljali smo se mimo Marmorja na Hotavljah in skupaj naredili 73 kilometrov dolgo pot," je povedal Lojze Oblak, kije z neusmiljenim tempom aktivnega re-kreativca "gnal" množico športnikov. Edini, ki mu je hitri tempo upal oporekati, je bil njegov sin Matej, sicer koordinator biatlon-skih reprezentanc in vodja servisa, Lojzetova sodelavca, Aleš in Janez, pa sta menda obupala nad razumevanjem športnih prijateljev in sklenila, da se z njimi ne gre kosati. Seveda pa sta vse napore
škofjeloških hribovskih poti uspešno prestali obe dami med bi-atlonsko ekipo, Lucija Larisi it* Andreja Mali, pa tudi Jože Po* klukar, Janez Maric in Toma* Globočnik. Le Matej KordeŽ, pomočnik trenerja, je po jutranjem pozdravu svojim varovancev odhitel domov h komaj teden dm stari hčerkici.
"Pokljuka, Ruhpolding in Rarn-sau bodo v naslednjih mesecih naše glavne postojanke za treninge. Za začetek najprej Pokljuka-avgusta pa bomo šli prvič na treninge na sneg," je povedal Toma5 Globočnik, vsi ostali pa so se strinjali, daje kolesarjenje tudi za biatlonce dober trening, ki ga bodo zagotovo še kdaj ponovili-
Vilma Stanovnik
Torek, 4. junija 2002_____ŠPORT/ vilma.stanovnik@g-glas.si__gorenjski glas ♦ 13. stran
Bodo naši smučarji tekmovali le še v tujini?
Medtem ko je naša Smučarska zveza, ki ima v svetu zagotovo velik ugled, prvič v zgodovini kongresov FIS gostiteljica tega največjega srečanja, pa se naši najuglednejši strokovnjaki sprašujejo, kako bo naše smučanje
sploh preživelo.
ŠAH
Turnir šahistov Vodovodnega stolpa
Kranj - Čeprav malce z zamudo, je šahovska sekcija Športnega društva Vodovodni stolp ob letošnjem krajevnem prazniku pripravila šahovski turnir med ekipama Vodovodnega stolpa in šahovskega kluba Jedro iz Tržiča. Na štirih igralnih deskah seje pomerilo osem šahistov obeh klubov, na koncu pa so zmagali domačini.
Ljubljana - Kljub temu da trenutno pogovori ljubiteljev športa niso osredotočeni na smučarijo, Pa so pri Smučarski zvezi Slovenije konec prejšnjega tedna sklenili, da pojasnijo več prijetnih in neprijetnih tem, ki jih ljubitelji zimskih športov te dni vsaj z enim ušesom vendarle niso preslišali.
Prijetna stvar, ki se te dni že dogaja, je 43. kongres Mednarodne smučarske zveze, ki se je v nedeljo začel v Portorožu, na njem pa naj bi poleg nekaterih sprememb v vodstvu zveze sprejeli tudi nekaj novih pravil glede tekmovanj. "Organizacija tako pomembnega kongresa, ki sicer poteka vsaki dve leti, je za našo Smučarsko zvezo veliko priznanje, prireditev Pa smo pridobili po uspešno izpeljali koledarski konferenci pred Štirimi leti," je poudaril predsednik Smučarske Zveze Slovenije Stane Valant in hkrati povedal, da si prazna blagajna naše krovne smučarske organizacije obeta od tega kongresa vsaj del dobička.
NOGOMET_
Bodo zmage v Kranjski Gori za naše smučarje le še lep spomin?
Poleg tega bo kongres smučarskih pomembnežev lepa promocija naše države, ki sicer v smučarskem svetu uživa velik ugled.
Precej ugleda pa uživajo tudi naše največje smučarske priredit-
Odločitev o prvaku v zadnjem krogu
Kranj - Nogometaši v 1. gorenjski ligi so v soboto odigrali 26. krog. Rezultati: Alpina - Ločan 2:0, Sava - Železniki 1:6, Naklo - Velesovo 1:0, Poiet - Kranjska Gora 2:0, Lesce - Visoko 2:0. Na lestvici vodi ekipa Železnikov z 52 točkami, sledi pa Alpina, ki ima točko manj. Tako bo odločitev o prvaku lige padla v zadnjem krogu, ki bo na spojku v soboto z začetkom ob 18. uri. Pari so: Ločan - Lesce, Visoko -^°let, Kranjska Gora - Naklo, Velesovo - Sava in Železniki - Alpina.
Predzadnji krog so odigrali tudi nogometaši v 2. gorenjski ligi. Rezultati 17. kroga: Bitnje - Bohinj 3:0, Trboje - Podgorje 6:1, Kondor -Podbrezje 8:1, Horvej Jesenice - Preddvor 5:1. Ekipa Hrastja je bila prosta. Na lestvici z neulovljivo prednostjo 44 točk vodi ekipa Horvc-ja Jesenic. Pari zadnjega kroga to soboto so: Preddvor - Kondor, Podbrezje - Trboje, Podgorje - Bitnje, Bohinj - Hrastje. Ekipa Horveja Jesenic je prosta. F.P.
KEGLJANJE
2a kegljavci Železnikov je najuspešnejša sezona
Železniki - S piknikom so kegljavci Kegljaškega kluba Železniki Prejšnji konec tedna zaključili letošnjo sezona. Taje bila v zgodovini kluba najbolj uspešna do sedaj, saj seje lani prva moška ekipa uvrsti-'a V 3. slovensko ligo - zahod in si za cilj zastavila, da iz lige ne izpadejo. Na koncu so zasedli odlično sedmo mesto in seveda zanesljiv obstanek v ligi.
Izkazalo se je, da se lahko kosamo z vsemi ekipami v ligi, saj smo na primer premagali celo prvake, ekipo Novega mesta. To pa nam daje upanje za še boljše nastopanje v novi sezoni, najprej pa seveda za še yztrajnejše treniranje," pravi predsednik kluba Zdenko Soklič, ki ne Pozablja tudi na drugo ekipo Železnikov, ki je v gorenjski ligi osvoji-la Peto mesto.
ve: kranjskogorski pokal Vitranc za moške, mariborska Zlata lisica za ženske in planiške prireditve v smučarskih skokih oziroma poletih. "Te prireditve našim organizatorjem prinesejo kar nekaj dobička, na Smučarski zvezi pa se za normalno delo moramo zadolževati. Zato smo že pred časom sklenili, da bomo del denarja iz televizijskih pravic prenosa tekem svetovnega pokala v prihodnje obdržali na Smučarski zvezi, le del pa bo namenjenega organizatorjem tekmovanj. Tako je po večini nacionalnih smučarskih zvez, kjer dobijo organizatorji največ do 50 odstotkov denarja iz televizijskih pravic, nekateri pa sploh nič in sami tržijo prireditev. Mi smo do sedaj ves denar puščali organizatorjem, zadnja leta, ko je sponzorje za nemoteno delo naše zveze vse težje dobiti, pa smo ugotovili, daje ta denar za nas postal nepogrešljiv. Zlasti je potreben za razvoj smučanja, za programe mlajših reprezentanc in za financiranje regij. Če denarja ne bo, kmalu ne bomo več imeli naraščaja, brez tega pa seveda ne bo več dobrih domačih smučarjev," je povedal Stane Valant, ki skupaj z izvršilnim odborom Smučarske zveze Slovenije prirediteljem tekmovanj pri na predlaga, da naj bi
BALINANJE_
Center še naprej neporažen
Kranj - Balinarji v super ligi so
konec tedna odigrali 6. krog državnega prvenstva. Ekipa Loka-teksa Trate je 5:19 premagala Huje, ekipa Jesenic je bila 13:11 slabša od Jadrana Hrpelja Kozine, Mlinar Padna je 18:6 premagal Skalo Casino K Bar, Center Pekarna Vrhnika pa je bil 5:19 boljši od Sloge. Tako moštvo Centra še naprej vodi na super lestvici.
V 5. krogu 1. lige je ekipa Bistrice nepričakovano visoko 7:17 izgubila z ekipo Zabič.
V 2. ligi - vzhod so bili doseženi rezultati: Planina - Radovljica Alpetour 14:10, Zarja - EIS Bud-ničar 18:6, Rogaška Crvstal Primskovo 8:16, Duplica - Tržič 17:7, Partizan Mengeš - Velenje Premogovnik 12:12. V.S.
za minulo sezono Smučarski zvezi namenili deset odstotkov denarja televizijskih pravic, v novi sezoni 30 odstotkov, nato 40 odstotkov do polovice izkupička do leta 2006. Takrat se namreč izteče pogodba z marketinško agencijo Media Partners, ki zagotavlja denar (tega denarja je na primer za pokal Vitranc okoli 184 milijonov tolarjev) iz naslova televizijskih pravic. Seveda se organizatorji tekem svetovnega pokala s takšno delitvijo ne strinjajo, saj bi bil tako njihov dobiček manjši, po ocenah Toneta Vogrinca pa je to kratkoročno gledanje, saj bodo prireditelji kmalu ostali brez tekmovanj, če na njih ne bodo več nastopali domači smučarji.
Kratkoročno namreč Tone Vo-grinc (podpirajo ga tudi drugi) predlaga, da naj bi naši tekmovalci bojkotirali domače prireditve, za katere domača Smučarska zveza ne dobi prepotrebnega denarja, dolgoročno pa bo naše smučanje ostalo brez takih tekmovalcev, saj bi pomanjkanje denarja zagotovo pomenilo konec razvoja.
Dogovori in pogajanja med predstavniki Smučarske zveze Slovenije in prireditelji tekmovanj v Kranjski Gori, Planici in v Mariboru pa niso edina trenutno velika skrb vodstva naše smučarske organizacije. V nordijskih disciplinah seje namreč zataknilo pri izboru novega direktorja, saj smučarji skakalci in kombinatorci podpirajo Primoža Ulago, tekači pa Ernesta Kovača. Ker pravilnik ne predvideva dveh direktorjev, naj bi se o nastali neprijetni situaciji najprej skušali dogovoriti nor-dijci med seboj, sicer pa bo moral o tem odločati IO na svoji naslednji seji sredi tega meseca.
Vilma Stanovnik
Na prazničnem majskem turnirju so se pomerili domači šahisti ekipe Vodovodnega stolpa in šahisti ekipe Jedra iz Tržiča.
vTekmovanje, ki so ga pripravili tudi v spomin dolgoletnega trenerja Zeljka Fileja, je bilo nov dokaz, da mlade šah v Kranju še kako zanima, kot je povedal predsednik šahovske sekcije športnega društva Jože Zagore, pa ima veliko zaslug za to tudi dolgoletni trener Alfonz Medved, ki mlade in manj mlade v prostorih vrtca Janina uči skrivnosti Šahovske igre. Vilma Stanovnik, foto: Gorazd Kavčič
KOLESARSTVO.
Gorenjci uspešni
Kranj - V soboto so v Idriji organizirali že 4. letošnjo dirko za lovoriko "Kriteriji slovenskih mest". V članski konkurenci so bili najmočnejši člani Kolesarskega kluba Sava Kranj, saj sta Martin Čotar in Matej Stare prepričljivo prvi dve mesti. V kategoriji mladince vos o zmagi odločali člani Kolesarskega kluba Sava Kranj in Perftech Bled, slednji so bili močnejši, saj je ponovno zmago osvojil Grega Bole, na drugem in tretjem mestu pa sta bila Savčana Filip Tišma in Janez Rozman. Med mlajšimi mladinci je zmaga ponovno odšla v Kranj, zmago pa si je privoz.il Vanja Piljojčič.
Fajt četrti na dirki za svetovni pokal
Kranj - Člani Kolesarskega kluba Sava Kranj v kategoriji pod 23 let so v soboto nastopili na dirki za svetovni pokal v Canevi v Italiji. Na startu 140 km dolge dirke je bilo 150 kolesarjev iz desetih držav. V izredno razgibani dirki so izredno vidno vlogo odigrali tudi Savčani in bili vse do zaključka v igri za zmago. Na koncu je Kristjan Fajt osvojil 4. mesto in s tem dosegel enega največjih uspehov v svoji dosedanji karieri, njegov uspeh pa sta z 11. in 22. mestom dopolnila še Rok Jerše in Domen Blažek.
Po besedah trenerja Marka Polanca je uspeh njegovih varovancev v Italiji lep obet pred bližajočo se dirko v Kranju. T.P.
^a Pikniku so kegljavci Železnikov razstavili svoje pokale in z veseljem obujali spomine na končano sezono. Na sliki (čepijo): Beno Kemper-
'I' Edo Gajgar, Zdeno Soklič, Borut Črv in Rok Trojar, (stojijo): Janez  HITROSTNO ROLANJE
Benedičič, Vlado Fuis, France Prezelj, Marjan Fuis, Jaka Mohorič, Miha Kemperle in Egon Jelene.
v medobčinskem prvenstvu je postal prvak igralec Kegljaškega klu-ba Železnikov Egon Jelene, med moškimi dvojicami sta zmagala bra-la Marjan in Vlado Fuis, uspeh kluba pa sta s tretjim mestom dopol-n!,a se Lojze Demšar in Edo Gajgar. V ženski konkurenci so kegljale iz Železnikov osvojile vsa tri prva mesta. Člani Kegljaškega klu-"a Železniki so se seveda odrezali tudi na domačem občinskem prvencu, ki je potekalo na kegljišču "Pri Meru", Najboljši je bil Mdeno Vfzelj. Rok Trojar je osvojil pokal Kamikaz.
Letošnja sezona je bila za naš klub res dolga in naporna, zato se mo-■Jn zahvaliti predvsem prizadevnim kegljačem na čelu s trenerjem MarJanom. Rad pa bi se zahvalil tudi vsem sponzorjem, ki so nam požgali pri delu kluba," je povedal Zdeno Soklič. Vilma Stanovnik
Zmaga Kranjčanov
Portorož - Minuli konec tedna je bila letošnja najpomembnejša domača tekma v hitrostnem rolanju. Na 10 km razdalji je zmagovalca odločil foto finiš, kjer je bil od Urbana Markiča za nekaj centimetrov hitrejši domačin Le-tica. Pri članicah je bila najhitrejša Tina Šmid iz Kranja. Ekipni zmagovalec državnega prvenstva za leto 2002 je postal ROLERSKI KLUB KRANJ. A.G.
25 let športnega programa Zlati sonček
Pod Škofjeloškim gradom se je z veliko prireditvijo minulo soboto zaključilo 25. jubilejno leto športnega programa Zlati sonček, v katerem sodelujejo škofjeloški vrtci.
Škofja Loka - S pohodom proti Vincarjcm   mimo Marijinega brezna, Grebenarja do obzidja in s spustom po stezi izpod gradu pred škotjeloško občinsko stavbo se je zaključilo jubilejno leto izvajanja športne vzgoje za najmlajše, ki jo organizirata Športna zveza Škofje Loke in pedagoške delavke škofjeloških vrtcev. V čudovitem sončnem dopoldnevu je male zlate sončke pričakala pihalna godba Škotja Loka in jim spodbudno zaigrala, za ogrado pa so jih čakali tudi starši. Medvedki in zajčki so prišli iz Čebelice, petelinčki, miške, čebele, sončki in polžki iz Najdihojce ter otroci iz Pedenjpe-da, Bukovice in Bukovščicc. V uvodnem govoru je Ivan Hafnar, predsednik Športne zveze občine Škotja Loka, pozdravil vse navzoče in pohvalil delo pedagoških delavk za uspešno ter prizadevno športno vzgajanje predšolskih otrok. Za njih je pomembno, da se že zgodaj vzgajajo v športnem duhu in srečajo s telesnimi aktivnostmi. Navdušenje za šport v ranih letih se kasneje večkrat usmeri v prizadevno treniranje v klubu in nizanje športnih uspehov, kar je še posebej razvidno v škofjeloški občini, ki je z največjim številom športnikov ena najuspešnejših občin v Sloveniji, ima zelo razvito rekreativno dejavnost in tudi športni oddelek na Gimnaziji. V drobno zahvalo za prizadevni prispevek k vzgajanju zdravih otrok in mladine je vodstvo Športne
zveze skupaj z Občino Škofjo Loko podarilo darilni bon za nakup športne opreme vrtcev. Veliko vlogo in zaslugo pri izvedbi programov ima tudi ravnateljica škofjeloških vrtcev Olga Bandelj, ki že 25 let vodi program in skupaj /. otroci premaguje težave na zgodnji poti športnega vzgajanja. V svojem govoru se je za uspešnost izvajanja programa še posebej zahvalila Marjanu Kalamarju zs Športne zveze, dolgoletnemu "srcu in motorju" programa.
Program Zlatega sončka poteka v petih kategorijah: plavanje, smučanje, planinarjenje, drsanje in kotalkanje. Ob letošnjem jubilejnem letu so vzgojiteljice pripravile tudi likovno delavnico na temo športnih panog, v katerih se otroci preizkušajo. Med 152-imi
risbicami so najlepših pet nagradili s posebnim priznanjem, ostale imenitne risbice pa so na ogled v knjižnici Ivana Tavčarja v Škofji Loki in v stavbi Občine. Po krajšem programu, v katerem je nastopala akrobatska skupina Cvetke z OŠ Cvetka Golarja in so se odvile razposajene zabavne rekreativne igre za starše in otroke, so uspešni škofjeloški športniki najmlajšim podelili velike in male kolajne ter diplome Zlati sonček po skupinah. Z letošnjim letom so nekateri najmlajši zaključili tudi z tekmovanjem za zlato značko. Z velikim žarom in pogumom bodo uspešno športno dejavnost v škofjeloški občini nadaljevali tudi v prihodnjih letih.
Katja Dolenc
Nedeljsko nogometno vzdušje in časten gol
Sodnik nas je okradel, lopov!
Takih in podobnih izjav je proti koncu drugega polčasa nogometne tekme Slovenija - Španija kar deževalo. Da o kakih hujših žaljivkah in psovanju vsevprek sploh ne govorim.
Navijači pred Tivolijem so zvesto zatrjevali, da bo Cime dal v drugi polovici tekme gol, da bo rezultat verjetno izenačen, da pa bi Slovenija proti Španiji zgubila, pa je bil skoraj neverjetno. V četrti minuti tekme so imeli Slovenci res priložnost za gol, vendar je šla mimo, potem pa so kmalu dobili prvi gol. Slovenski nogometni privrženci na koncu tekme že niso videli toliko rezultata tekme, kot so videli nepravilnosti nogometnega sodnika.
Slovenija dobi prvi gol...
Okoli ene popoldne so bile ulice po Gorenjskem prazne, na
avtocesti proti Ljubljani je bilo opaziti večinoma tujce, v Ljubljani pa so se množice zgrinjale proti Tivoliju, kjer je na ploščadi pred Halo Tivoli nameščen 43 kvadratnih metrov velik ekran. Tu so si ljubitelji nogometa eno tekmo že ogledali, tekmo Slovenije z Južno Afriko in Paragvajem si lahko še bodo. Ogled tekem je brezplačen.
Tako se je v Tivoliju zbralo nekaj tisoč privržencev slovenskega "žogobrca", vendar že takoj po prvem prejetem zadetku se je bučno navijanje spremenilo v negodovanje. Kar na enkrat ulice niso bile več tako prazne, ljudje so začeli odhajati domov. Sicer redki, a tja do četrte ure popoldne, so bile ulice spet polne avtomobilov.
Kako so navijali Gorenjci? Večinoma pred domačimi TV sprejemniki, bilo pa je precej skupinskih ogledov tekem po raznih športnih centrih, lokalih in po stari dobri navadi je razpoloženje povprečnega gorenjskega nogometnega fanatika izgledalo nekako takole:
Danes mora biti kosilo pred eno, ker je potem izredno pomembna nogometna tekma, katere prenosa ne sme zamuditi. Začuda gaje tokrat vsa družina razumela. Potem si je v najbližjem lokalu poiskal ugoden sedež pred televizijo ter ob hladnem pivu z ostalimi sotrpini počakal na začetek tekme. Tekma v Gwangjuju med Španijo in Slovenijo se je začela, prvega
piva je zmanjkalo, treba je bilo naročiti novega. Zunaj je bilo okoli dvajset stopinj, tekma seje stopnjevala, komentarji so padali, Slovenci so prejeli prvi gol. Potrebno je bilo še eno pivo. Med prvim in drugim polčasom se je potem premlela celotna Katanče-va strategija, popljuvalo španske nogometaše, navijaško navdušenje še ni bilo čisto v zatonu. Potem smo Slovenci v drugi polovici tekme prejeli še en gol, pa pred koncem, še enega ... Naš navijač je počasi nehal kritizirati španske igralce, in začel iskati napake pri slovenskih - kaj, kako, zakaj. In potem so Slovenci dali gol. Bil je sicer le eden, za slovenskega navijača pa je izzvenel kot "GOOO-OL". Nakar je skupaj s svojimi navijaškimi prijatelji ugotovil, da je sodnik tisti, kije vse "zamočil" in potem se je začelo ... Sodnika so "prezmerjali" od glave do pete, bi lahko rekli.
No, po napornem navijanju pa še prileze še eno pivo, seveda.
Zanimivo je, da se je v Tivoliju znašlo ogromno žensk; bolj ko se oddaljuješ od mesta, manj jih je na javnih mestih spremljalo tekmo. Le kaki dve, tri. Pa ne, da bi žensko populacijo svetovno prvenstvo kaj manj zanimalo. Poznam take, ki znajo program tekem na pamet, za nameček se razumejo še na formulo ena.
V Tivoliju je bilo sploh opaziti množico posameznikov, ki so se borili za dobre pozicije pred ekranom in so kljub vročini prišli navijaško opremljeni, porisani z bojnimi barvami in predvsem v dobri
Pred Tivolijem vročina ni ustavila pravih nogometnih navdušencev.
veri, da morda, ampak res čisto majcen morda, pa bi Slovenija vseeno lahko presenetila in zma-
gala. Na koncu bi bili zadovoljni že samo z golom. Slednje je Sloveniji uspelo.
Dejstvo je, da je Španija v nogometu zelo dobra, da sicer tudi Slovenci nismo slabi in da je že samo sodelovanje na svetovnem prvenstvu velikanski dosežek. Lahko bi rekli, da boljše promocije naše male države v svetu si skoraj ne moremo predstavljati. Morda nas bo širni svet končno nehal mešati s "Slovakijo" oziroma Slovaško in razmišljati o tem, če imamo že televizorje v dnevnih sobah, ter poznamo telefon.
Ena izmed slovenskih nogometnih himen pravi: "Samo na fuz-bal me pust ..." Naravnano je morda preveč moško, vendar se bolj realnega besedila za vedrejše socialno življenje in druženje Gorenjcev oziroma Slovencev v zadnjih letih ne bi dalo spomniti.
Morda v kaki manjši vasici ali zaselku na Gorenjskem povzroči podobno zagrizenost in privrženost športu le še balinanje.
Alenka Brun, foto: Tina Doki
"Gooool!" so vpili navijači na Visokem
Žur z Gamsi v Dobu
Pred odhodom na svetovno prvenstvo so Gamsi povabili na predstavitev nogometne zgoščenke številne glasbene skupine.
Dob pri Domžalah - V začetku prihodnjega tedna bo ansambel Gamsi z Ladom Kušarjem in direktorico prodaje v Kia Chrvsler Jeep Kušar Tadejo Pene odpotoval na svetovno nogometno prvenstvo. Janko Omahna, član ansambla Gamsi, je na srečanju glasbenih skupin oziroma ansamblov pred odhodom minuli četrtek povedal, da sta njihova želja in cilj, da se pojavijo na stadionu v podporo slovenskemu moštvu in morda za nekaj sekund tudi v objektivu televizijskih kamer.
Srečanje s promocijo nogometne zgoščenke ansambla Gamsi, ki je bil tudi že med glasbeniki meseca v Gorenjskem glasu, je seveda privabilo v Dob pri Domžalah številne ljubitelje nogometa in ansamblov. Prišla pa je tudi domžalska županja in poslanka državnega zbora Cveta Zalokar Ora-žem in Gamsom seveda zaželela čimbolj uspešno navijanje za čimbolj ši rezultat slovenskega moštva
na nogometnem prvenstvu v Koreji in na Japonskem.
Med glasbenimi skupinami in nastopajočimi v programu so bili Vili Resnik, Vrhovec, Boris Kopi-
tar, Nataša Madjar, Natalija in ansambli Viharnik, Minerali, Svetlini, Ptujskih 5, Navihanke in drugi'
Andrej Žalar
Mešani pevski zbor Lubnik iz Škofje Loke v ZDA in Kanadi (7)
Domotožje in nenavadne igre
"Blejsko jezero" v Lemontu tiho pripoveduje, kako so begunci po drugi svetovni vojni hrepeneli po domovini. Nenavadno okolje postaranega romarskega doma spodbudilo
'odštekano' komedijo.
Lemontu pravijo tudi ameriške Brezje, o tem je veliko pisal slovenski pisatelj Alojz Rebula. Vendar je romarjev danes vse manj,
saj romanje ni več v modi. Popustilo je tudi hrepenenje po domovini, kije bilo tako značilno za rojake, ki Slovenijo morali zapustili
po drugi svetovni vojni. Izlili so ga v "Blejsko jezero", ki so ga uredili v parku za romarskim domom v Lemontu.
Pri srcu te stisne, ko vidiš, da so sredi ribnika napravili otok. Nedaleč stran so postavili maketo brezjanske cerkve. Dodali so še spomenik škofu Frideriku Baragi (sodobnik Prešerna in Čopa), ki je zavrgel plemiški naslov in pravniško diplomo ter bil sedemintrideset let misijonar med Indijanci na območju Velikih jezer. 'Baragov' Gornji Michigan se nahaja severno, tja proti Kanadi. Pokrajina je podobna, ena sama ravnina. Tod so torej včasih na iskrih konjičih jahali Indijanci, dokler jih niso pregnali in uničili belci, ki so iskali nov življenjski prostor.
Lemontski park je nabit s slovensko nostalgijo. Ko se zaradi lepšega posnetka pod večer tja
'Blejsko jezero" v lemontskem parku
odpravim še enkrat, sama, se mi zazdi, da je park poln nevidnih sprehajalcev. Kot bi se sprehajale želje rojakov, ki so včasih prihajali sem z mislijo, da bi se še kdaj vrnili domov. Stopim še na skromno frančiškansko pokopališče, kjer nevidnih sprehajalcev ni več. Le mir in spokojnost. Nekoliko večji je le grob škofa Gre-gorija Rozmana, ki se mi zdi pozabljen. Takšna je pač usoda tistih, ki zapuste svoje 'ovčice'.
Romarski dom v Lemontu je pravzaprav najbolj zgovoren dokaz, daje romarjev vse manj. Poslopje je resnično zastarelo, sobe so še najbolj podobne jetniškim celicam, nekatere so celo brez oken. Tam smo prespali nekaj dni, da je bilo potovanje cenejše. Toda, nihče ni pričakoval, da bodo sobice tako skromne. Po
prvi osuplosti smo se z borno nastanitvijo sprijaznili in si rekli: še dobro, da smo vsi dobili sobe z okni. Vendar je prav nenavadno okolje napravilo svoje. Pevke in pevci so hitro odkrili 'skupni' prostor s stoli, ki so jih frančiškani verjetno dobili v dar, saj si dva nista bila enaka..Nenavadna soba je bila dva večera prizorišče še bolj nenavadnih iger.
Prvi večer so me skrivnostno povabili. Kmalu sem ugotovila, da niso bili povabljeni vsi in daje bilo vabilo posebna čast. Nekakšna sekta znotraj zbora? Smrtno resno so med smrkce sprejeli Janeza in mu dali ime Kljukec, glavno besedo je ime ata Smrk. Priznam, da vsega nisem prav dobro razumela, predstava je bila 'totalno odštekana'. Zjutraj so se smejali mojim vprašanjem, kaj
pravzaprav to pomeni. Tako se sproščamo, se je glasil kratek od' govor.
Naslednji večer so uprizoril' "Sodbo". Zadoščalo je nekaj bf' sed pri večerji, da so si razdeli'1 vloge. Sodili so Ivanu, zaradi k°' maj 33,33-odstotne udeležbe na vajah. Komedija se je odvila bre2 vnaprej napisanega besedila, bre? režiserja in bila je izvrstna. N% smejali smo se do solz, tudi neka' teri naši gostitelji, ki so prišli rf predstavi. Tudi pater Blaž se Je samo smehljal. Po starših, ki so v
Ameriko prišli leta 1921, izhaja Selc v Selški dolini, rojen pa je'
že v Ameriki. V Sloveniji je bil ie desetkrat. "Zelo je lepa, toda vtf' čam se vedno bolj Amerikanec mi je dejal. Takšno je pač njegov domotožje.       Marija Volč>* (se nadatiUF
Tri tisoč kvadratnih metrov prodajnih površin, petindvajset tisoč izdelkov
Nov Merkurjev center
Na Spodnjem Plavžu na Jesenicah so nasproti Mercatorjevega centra odprli velik in lep Merkurjev center, kjer na prodajnih policah ponujajo več kot 25 tisoč izdelkov. Poslovno zelo uspešno leto za kranjski Merkur, ki odpira nove
in nove trgovske centre.
GOSPODARSKI KOMENTAR
Jesenice - Industrijske stavbe se na Jesenicah vse bolj umikajo svetlečim stenam novih trgovskih centrov. Najprej je na Spodnjem Plavžu zgradil svoj center Merca-tor, minuli petek ga je nasproti Mercatorja odprl Merkur, podpisano pa je tudi pismo o nameri in prihodu novega velikega trgovca.
Merkur, ki je slovesno odprl vrata svojega lepega centra, je začel z obnovo Merkurjeve skladiščne hale februarja letos. Od stare stavbe je ostala le nosilna jeklena konstrukcija, vse ostalo pa je bilo v 94 dneh zgrajeno na novo. Sama trgovina ima 3 tisoč kvadratnih metrov, zraven pa je zgrajena še posebna jeklena nadstrešnica v velikosti tisoč kvadratnih metrov.
V novem centru je zbrana ponudba več kot 25 tisoč izdelkov, značilnih za trgovske center Mer-
kur - vse za dom in domače mojstre. Kupcem je na voljo tudi 83 parkirnin mest, vsa investicija pa je ocenjena na 631 milijonov tolarjev. Center bo odprt od ponedeljka do sobote od 8. do 20. ure.
V trgovskem centru Merkur na Jesenicah je zaposlenih 28 ljudi, od tega sedem novih. Ostali trgovci prihajajo iz dveh dosedanjih Merkurjevih trgovin na Jesenicah. Iz Univerzala in iz prodajalne Union.
Ob tej priložnosti je predsednik uprave in generalni direktor Merkurja, d.d., mag. Bine Kordež dejal, da Merkur želi ostati največji slovenski trgovec s tehničnim blagom, ki širi svojo ponudbo tudi na Hrvaško, kjer bodo odprli tri centre. Merkur in Bofex pokrivata 26 odstotkov slovenskega trga, v naslednjih letih pa jim je cilj 30-odstotni tržni delež. V
Za velik trgovski center velike škarje: predsednik uprave Merkurja mag. Bine Kordež in jeseniški župan Boris Bregant ob rezanju traku.
Prvi nakupovalci v novem trgovskem centru.
zadnjem času vztrajno gradijo in jeseniški center je tretji v novem Merkurjevem konceptu, za centrom na Rudniku v Ljubljani in v Novi Gorici.
Jeseniški center je prvič združil prodajni program Merkur dom in Merkur mojster, za Jesenicami pa bodo sorodne centre odprli tudi v Škofji Loki, v Litiji, v Slovenj Gradcu in že naslednji mesec na Primskovcm v Kranju.
V zadnjih desetih letih so zgradili 55 trgovskih centrov, na mesec pa njihove trgovine v maloprodajni mreži obišče milijon kupcev. Drugi del dejavnosti Merkurja je veleprodaja. V prihodnje bodo vso dejavnost skladiščenja črne metalurgije prenesli v Naklo - na 18 tisoč kvadratnih metrov površine.
Merkur je poslovno zelo uspešen. Poslovno leto so sklenili s 106 milijardami dohodka in milijardo in 700 milijonov tolarjev dobička, o delitvi dobička bo v kratkem sklepala skupščina. Dividenda znaša 600 tolarjev na delnico, kar je več kot leto prej. Merkurje v štirih mesecih letos povečal obseg poslovanja za 17 odstotkov ali realno za 10 odstotkov, cilj pa jim je doseči za 122 milijard tolarjev prodaje in 2 milijarde tolarjev dobička.
Ob slovesni otvoritvi centra na Jesenicah so po 500 tisoč tolarjev poklonili varstveno delovnemu centru Škrat osnovne šole Poldeta Stražišarja in ženskemu košarkarskemu klubu Jesenice.
Darinka Sedej Foto: Gorazd Kavčič
Sava pet milijard za naložbe
Delničarji Save bodo po sklepu četrtkove skupščine prejeli 530 tolarjev dividende (bruto) na delnico.
Kranj - Delničarji Save so v četrtek na skupščini v Šmartinskem domu v Stražišču soglasno sprejeli letno poročilo za lani, za izplačilo dividend namenili 905,5 milijona tolarjev dobička, podelili razrešnico upravi in nadzornemu svetu in s tem potrdili in odobrili njuno delo v lanskem letu, sprejeli sklep o izplačilu nagrad članom nadzornega sveta ter o spremembi firme in dejavnosti in imenovali revizorja računovodskih izkazov za letos.
Ko so odločali o delitvi bilančnega dobička, so sklenili, da 5,2 milijarde tolarjev dobička ne razporedijo in da del dobička, ki ga je družba ustvarila 1998. leta, namenijo za izplačilo dividend. Delničarji bodo prejeli 530 tolarjev dividende (bruto) na delnico, izplačevati jo bodo začeli po L juliju, do nje pa bodo upravičeni vsi, ki so bili na dan 3. junij vpisani v delniško knjigo kot lastniki delnic. Po sklepu skupščine je dosedanja Sava, gumarska in kemijska industrija, odslej Sava, družba za upravljanje in financiranje.
Predsednik uprave Janez Bohorič je delničarje seznanil z lanskimi rezultati poslovanja Poslovne skupine Sava in krovne družbe ter z letošnjimi načrti. Kot je dejal, sta poslovna skupina in krovna družba lani v primerjavi z letom Prej povečali prodajo za pet odstotkov. Prodaja je bila manjša, kot so načrtovali, na kar je vplivala recesija na izvoznih trgih ter oslabljena konjunktura ob močno zaostreni konkurenci na domaČem trgu. Veliko denarja so namenili za naložbe, v krovni družbi L8 milijarde tolarjev, v vsej poslovni skupini pa 3,1 milijarde. Produktivnost in s tem tudi kon-
kurenčnost so izboljšali s povečanjem obsega poslovanja in hkratnem zniževanju števila zaposlenih. Lani je bilo v delniški družbi Sava zaposlenih 876 delavcev oz. dva odstotka manj kot predlani, v poslovni skupini pa 2.586 oz. 148 ali pet odstotkov manj kot leto prej. Lanski dobiček krOvne družbe je znašal nekaj manj kot 1,6 milijarde tolarjev in je bil za 24 odstotkov večji od predlanskega in za pet odstotkov večji od načrtovanega. Na poslovni rezultat so vplivale tudi obsežne reorganizacije in potrebni popravki zalog in terjatev do kupcev. Izpad pri tekočem poslovanju so uspešno nadomestili z dejavnostjo na finančnem področju ter s kapitalskimi prihodki, ki so jih dosegli s prodajo dela premoženja strateškemu partnerju.
Dobiček tudi v kemiji in gumarstvu
Po letošnjem poslovnem načrtu naj bi prodali za 54 milijard tolarjev izdelkov in storitev ali skoraj za četrtino več kot lani. Največje povečanje pričakujejo v nepremičninski dejavnosti, trgovini in kemiji. Še bolj kot prodaja naj bi
letos porasla dodana vrednost, k temu naj bi v gumarstvu in kemiji največ prispevale spremembe prodajnega programa (več donosnih izdelkov) ter nižji nabavni stroški za nekatere ključne surovine. Za naložbe bodo namenili 4,9 milijarde tolarjev ali 57 odstotkov več kot lani. V dejavnostih gu-marstvo in kemija bodo posodabljali tehnologijo, v trgovini načrtujejo izgradnjo velikih prodajnih centrov Obi in preobrazbo maloprodaje, v turizmu prenovo in razširitev prenočitvenih in gostinskih zmogljivosti, v kemiji ekološko sanacijo, v krovni družbi pa naložbe v informatiko. Poslovna skupina naj bi letos ustvarila za dobro petino več dobička pred obdavčitvijo kot lani, k temu pa naj bi največ prispevali dejavnosti kemija in gumarstvo, ki sta lani imeli skupaj 3,1 milijarde tolarjev iz-
gube. Letos naj bi ustvarili že dobiček, saj njuno poslovanje ne bo več obremenjeno z izjemnimi dogodki ("čiščenje" bilanc v kemiji, prestrukturiranje v gumarstvu). Krovna družba naj bi letos ustvarila 1,6 milijarde tolarjev dobička pred obdavčitvijo. Če ga je lani pretežno s finančnimi in izrednimi prihodki, ga bodo letos večji delež s tekočim poslovanjem.
V Savi so v letošnjih prvih štirih mesecih dosegli ali celo presegli načrtovane rezultate. Družbe poslovne skupine so prodale za 17 milijard tolarjev izdelkov in storitev, dodana vrednost je bila kar 23 odstotkov večja kot v enakem lanskem obdobju in tudi tri odstotke višja od načrtovane, predvsem v trgovini in gumarstvu pa uspešno uresničujejo program notranje prenove.
Cveto Zaplotnik
Najuglednejša sta Lek in Krka
Ljubljana - V agenciji Kline & Kline so že osmič naredili raziskavo o ugledu slovenskih podjetij, v katero so zajeli 255 podjetij. Raziskava, v kateri je sodelovalo 1.108 predstavnikov splošne javnosti in 805 menedžerjev, je pokazala, da sta najuglednejši slovenski podjetji farmacevtski družbi Krka - tovarna zdravil iz Novega mesta in Lek iz Ljubljane. Po oceni splošne javnosti sta si omenjeni družbi razdelili prvo in drugo mesto, na tretjem je Krka - zdravilišča, na četrtem Pivovarna Laško in na petem Poslovni sistem Mercator, sledijo pa Gorenje, Petrol, Mobitel, Nova Ljubljanska banka, Fructal in Pivovarna Union. Po oceni poslovne javnosti je najuglednejše slovensko podjetje Lek, na drugem mestu je Krka - tovarna zdravil, na tretjem Pivovarna Laško, na četrtem Nova Ljubljanska banka in na petem Gorenje, med prvo deseterico pa so se uvrstili še Zavarovalnica Triglav, Petrol, Mercator, Pivovarna Union in Istrabenz. CZ.
V pričakovanju čudeža
Dr. Robert Volčjak,
Ekonomski inštitut Pravne fakultete
Kot vsak mesec doslej, so nas tudi pretekli teden "razveselili" naši nadobudni statistiki, ki so nekako izračunali, da je bila majska inflacija v Sloveniji 0,3 odstotke. Kot je zapisano v poročilu SURS-a, je na skromno (!) rast cen v maju vplivala pocenitev naftnih derivatov in nižje cene sezonskih proizvodov, predvsem sveže in predelane zelenjave, ki naj bi se pocenila kar za 10 odstotkov in s tem omilila vpliv podražitev sadja, mesa in nekaterih storitev. Stopnja rasti cen Življenjskih potrebščin je bila v prvih petih mesecih letošnjega leta 4,9 odstotka in do konca leta je ostalo še kar nekaj mesecev. Na letni ravni je inflacija dosegla že 7 odstotkov in eno polovičko, kar je Že precej več, kot je vlada obljubljala še pred nedavnim in izkušnje kažejo, da vladi ne gre kar tako vse verjeti.
Že kar nekaj vode je preteklo po strugah gorenjskih rek, odkar so predsednik vlade in njegovi vrli ekonomisti pred nekaj leti izjavili, da za Slovenijo ne veljajo klasične ekonomske zakonitosti, saj naj bi naša država istočasno dosegala visoko gospodarsko rast in hkrati nižala inflacijo. Zgolj naključje je hotelo, da je bilo to takrat nekaj časa celo res, a se je kaj kmalu izkazalo, da se je ta makroekonomski čudež, kot bi ga lahko zelo milo poimenovali, žal povrnil tja, od koder je prišel, v svet ekonomskih pravljic za lahko noč. Prav nič pravljično pa ni zdajšnje stanje našega gospodarstva, ko so se razmere sprevrgle v ravno nasprotni položaj in imamo opravka s hudo piškavo gospodarsko rastjo in visoko letečimi cenami. K temu lahko dodamo še črno luknjo, ki zeva v državni blagajni in ki jo je vlada z nesrečnimi ukrepi ustavitve javnih naročil in rebalansom proračuna pretekli teden skušala zapreti. Vsa omenjena dejstva lahko vodijo do precej alarmantne ugotovitve, da se je Slovenija znašla na pragu stagflacije, to je stanja nizke gospodarske rasti in visokih cen. Če je temu res tako, je za to največ kriva država sama, saj vztrajno in opozorilom navkljub troši več kot ustvari, vlada pri tem nima ustreznih varovalk, da o poslancih državnega zbora, ki sprejemajo javnofi-nančno škodljive zakone in ki bi morali nadzorovati delo vlade, sploh ne govorimo.
Po definiciji naj bi pomembno vlogo pri izganjanju zlih duhov inflacije igrala centralna banka, toda stvar se zatakne že pri osnovnem, tako rekoč učbeniškem ukrepu, saj so realne obrestne mere pri nas med višjimi v Evropi, posledica česar je majhnost maneverskega prostora na tem področju. Izhod iz zagate vidi guverner v kombinaciji nižjih obrestnih mer in počasnejšim padanjem vrednosti tolarja, s čimer bi se znižale uvozne cene. A to velja v primeru svobodnega trga in popolne konkurence, v Sloveniji pa ob množici lokalnih monopolov, ki lahko v navezi z različnimi nivoji politike nenormalno višajo cene, recimo komunalnih storitev, žal ne.
Največji inflacijski pritiski prihajajo s strani države s svojim napihnjenim proračunom, ki ga seveda polni z višjimi davki in trošarinami. Reševanje javnofinančnih problemov naj bi letos povečalo inflacijo kar za dve odstotni točki, po zelo optimistični različici iz 5 na 7 odstotkov. Nihče nam ne zagotavlja, da temu ne bo tako tudi naslednje leto, zato se zdi, da je cilj vlade o 4,1-odstotni inflaciji v prihodnjem letu zgolj še eden od čudežev iz pravljičnega sveta hobitov.
Petrol se širi na Hrvaškem
Ljubljana - Petrol je prejšnji teden v središču Osijeka odprl nov bencinski servis, ki je že njegov sedmi na Hrvaškem.
Še letos naj bi njegovo maloprodajno mrežo sestavljalo štirinajst servisov, leta 2005 trideset, do leta 2010 pa naj bi število še podvojil. Širjenje poslovanja v jugovzhodno Evropo je ena od temeljnih usmeritev Petrola, ki naj bi prek odvisnega podjetja na Hrvaškem, to je družbe Petrol Trgovina, Zagreb dolgoročno pokrival od osem do deset odstotkov potreb hrvaškega naftnega trga. To podjetje je večino lanskega poslovalo s štirimi bencinskimi servisi, petega je odprlo proti koncu leta, zdaj jih ima sedem - v Zagrebu,
Savčani čistili Ljubljano
Kranj - V Savi Tradc, ki je nastala letos 1 združitvijo Astre Tehnične Trgovine, Chema, Gume in Savatech Trade, so v petek skupaj s člani Slovenskega ekološkega gibanja organizirali čistilno akcijo. Okrog sto zaposlenih je čistilo na območju med pritokoma Ljubljanice - Gradaščico in Malim Grabnom oz. na območju Viča, Murgelj, Kolczije in Trnovega. Letošnja akcija, s katero so zaznamovali tudi jutrišnji svetovni dan varstva okolja, je bila že tretja zapored. Prvo je pred dvema letoma organiziral Čhemo, lani pa sojo v pripravi na združitev pripravila takrat še štiri Savina jjodjetja.
CZ.
Vrpolju, Đakovački Satnici, Oza-lju, Slavonskem Brodu in dva v Osijeku, v kratkem pa se jim bodo pridružili še servisi v Karlovcu, Pakoštanih, Veliki Kopanici, Lužam in Zagrebu. Vsi bodo poslovali po franšiznem sistemu. Novi bencinski servis v Osijeku je tehnološko in ekološko opremljen po Petrolovih standardih in je po kakovosti storitev in ponudbe enakovreden slovenskim. Poleg ne-osvinčenega 95- in 98-oktanskcga bencina in dizelskega goriva prodajajo tudi osvinčeni 98-oktanski bencin ter več kot dva tisoč različnih izdelkov, med njimi izdelke za vzdrževanje in nego vozila, cigarete, časopise, igrače, pijačo, prigrizke in drugo. V kratkem bodo začeli tudi s prodajo gospodinjskega plina v jeklenkah.
CZ.
Ugodno financiranje nakupa vozil, opreme in nepremičnin
BKS-leasing d. o. o.
© Informacije:
01/3000 920
www. bks-leasing.si
Časa je vse manj
Od tristo podjetij in drugih pravnih oseb z najvišjimi prihodki jih je do konca maja 238 že prenesla račune iz agencije v banko.
Ljubljana - Svet Banke Slovenije se je na seji prejšnji torek seznanil s poročilom o prenosu računov pravnih oseb iz agencije za plačilni promet v poslovne banke.
Ker se 30. junij, koje zadnji rok za prenos računov, vse bolj približuje, se povečuje tudi število podjetij in drugih pravnih oseb, ki so že preselile račune. V zadnjih dveh tednih (pred sejo sveta banke) je preneslo račun v banke skupno okoli dva tisoč pravnih oseb, od tega v tednu od 13. do 19. maja 1.032, kar je bil dotedanji tedenski rekord. Za teden od 27. maja do 2. junija je prenos napovedalo 1.237 pravnih oseb. Banka Slovenije še posebej spremlja prenos računov tristo pravnih oseb, ki so imele predlani najvišje prihodke in s tem tudi velik obseg plačil. Do 17. maja je od teh preneslo račune v banke 219
pravnih oseb, še 19 pa je napovedalo prenos računa do konca maja. Za pravne osebe, ki do 30. junija ne bodo zaprle računa ali ga zato, ker imajo blokiran račun po zakonu o plačilnem prometu tudi ne morejo zapreti, je Banka Slovenije pripravila program aktivnosti ob prenehanju izvajanja plačilnega prometa v agenciji za plačilni promet. Na podlagi programa, ki so ga najprej uskladili z bankami in nato še z agencijo, bodo pripravili podrobno navodilo za delo 29. in 30. junija ter za primopredajo podatkov med Banko Slovenije in agencijo ter med Banko Slovenije in poslovnimi bankami.
Ko je svet Banke Slovenije obravnaval razmere na denarnem področju in možnosti nadaljnjega ukrepanje za obvladovanje inflacijskih gibanj, je ugotovil je, da so doslej sprejeti ukrepi primerni za umiritev inflacije. Da bi ob povečanem mesečnem nihanju deviznih prilivov na deviznem trgu omogočili bankam boljše uravnavanje presežne likvidnosti, bodo junija pogostejše dražbe za vpis 270-dnevnih tolarskih blagajniških zapisov. Namesto dveh dražb bodo kar štiri.   Cveto Zaplotnik
NLB ima novo upravo
Ljubljana - Nadzorni svet Nove Ljubljanske banke je na petkovi seji imenoval petčlansko upravo banke s petletnim mandatom. Upravo bo še naprej vodil dosedanji predsednik Marko Vo^jč, člani pa so Borut Stanič, predsednik uprave hčerinske banke NLB v Nevv Yorku, Andrej Hazabent, dosedanji izvršni direktor direkcije za finančne trge v NLB, Matej Narat iz vodstva SKB banke in Piet van Keirsbilck iz belgijske bančne in zavarovalniške skupine KBC. Keirsbilcka so na seji le potrdili, imenovali pa ga bodo potlej, ko bo KBC pridobila licenco Banke Slovenije in poravnala kupnino za nakup 34-odstotnega deleža NLB. Novo vodstvo bo nastopilo mandat 15. julija. CZ.
Maja 0,3-odstotna inflacija
Kranj - Po podatkih državnega statističnega urada so maja cene življenjskih potrebščin porasle za 0,3 odstotka, v letošnjih prvih petih mesecih za 4,9 odstotka, na letni ravni pa že za 7,5 odstotka.
Na skromno majsko inflacijo so vplivale nižje cene naftnih derivatov in sezonskih izdelkov. Cene v skupinah prevoz, hrana in brezalkoholne pijače, zdravje ter izobraževanje se prejšnji mesec v povprečju niso spremenile. V skupini prevoz so se goriva in maziva pocenila za 0,8 odstotka, podražila pa so se motorna kolesa in kolesa (za 2,4 odstotka) ter druge storitve (za 2,2 odstotka). Sveža in predelana zelenjava sta se pocenili za 10 odstotkov, mleko, mlečni izdelki in jajca pa za 0,6 odstotka. Sveže in predelano sadje seje zaradi povečanega izbora sezonskega sadja na trgu podražilo za 4,6 odstotka, meso pa za poldrugi odstotek. Cene v skupini stanovanje so se znižale za 0,3 odstotka, pri tem pa so se cene goriv in energije znižale za 0,7 odstotka, storitve vzdrževanja in popravila stanovanj pa podražila za 0,7 odstotka in najemnine za 0,3 odstotka. Cene počitnic in izletov so "poskočile" za 11,3 odstotka, storitve za oblačila za 2,5 odstotka, gostinske storitve za 1,6 odstotka in nastanitvene storitve za 1,1 odstotka.
Cene na drobno so bile maja v primerjavi z aprilom višje za desetino odstotka. CZ.
Dividenda delničarjem Aerodroma Ljubljana
Zgornji Brnik - Delničarji Aerodroma Ljubljana bodo na skupščini, ki bo 26. junija v 1EDC poslovni šoli na Bledu, odločali o uporabi bilančnega dobička za lansko poslovno leto. Uprava predlaga, da bi od 2,4 milijarde tolarjev bilančnega dobička 1,8 milijarde tolarjev prenesli v naslednje obdobje, med delničarje pa naj bi razdelili 578 milijonov tolarjev. Lastniki prednostnih delnic naj bi prejeli 127,65 tolarja dividende (bruto) na delnico, lastniki navadnih pa 176 tolarjev bruto oz. 132 tolarjev neto po delnici. Dividende naj bi dobili najkasneje v treh mesecih po odločitvi na skupščini. Na skupščini naj bi odločali tudi o sejninah za člane nadzornega sveta. Za člane naj bi znašala 25 odstotkov povprečne mesečne plače za predpretekli mesec v dejavnosti, kamor sodi Aerodrom, za predsednika pa 35 odstotkov plače. CZ.
Banka Vipa k Abanki
Kranj - Upravi Banke Vipa iz Nove Gorice ter Abanke iz Ljubljane sta ob koncu aprila podpisali pogodbo o pripojitvi banke Vipa k Abanki. Pogodbo so na seji maja pregledali člani nadzornega sveta, o soglasju k pripojitvi pa bodo odločali lastniki obeh bank na junijski skupščini. Delničarji Vipe se bodo sestali 27. junija, Abanke pa dan kasneje. Na skupščinah bodo odločali tudi o izplačilu dividend. Uprava Banke Vipa predlaga 1.600 tolarjev dividende (bruto) na delnico, v Abanki pa za navadno delnico 100 tolarjev in za prednostno 161 tolarjev dividende (bruto). CZ.
REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA RADOVLJICA Oddelek za okolje in prostor
Gorenjska c. 18 telefon: (04) 537-16-00
Številka: 351-118/01 Datum: 31.05.2002
Upravna enota Radovljica, Oddelek za okolje in prostor, objavlja na podlagi 2. odstavka 60. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96) in 159. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 8/2000, 70/2000), v postopku izdaje lokacijskega dovoljenja za adaptacijo in rekonstrukcijo proizvodnega objekta za izdelavo, servisiranje in vzdrževanje jadralnih letal na zemljišču, na pare. št. 598/8, 598/9, k.o. Begunje uvedenem na zahtevo investitorjev Albastar, d.o.o., Zgornje Gorje, Podhom 61, Kikelj Radivoja, Pintarjeva 3, Kranj in Torkar Milana, Otto s.p., Spodnje Gorje 4a, Zgornje Gorje, naslednje
JAVNO NAZNANILO
2. Osnutek lokacijskega dovoljenja za adaptacijo in rekonstrukcijo proizvodnega objekta za izdelavo, servisiranje in vzdrževanje jadralnih letal na zemljišču, na pare. št. 598/8, 598/9, k.o„ Begunje, poročilo o vplivih na okolje, št. P-132/1, ki so ga v septembru 2001 izdelali v podjetju Tepos d.o.o., Križe, Žiganja vas 42 in lokacijska dokumentacija, št. LD - 220/RA - 01 /LD-221 /RA-01, ki so jo 14.11.2001 izdelali 10.05.2002 pa dopolnili v Razvojnem centru Radovljica d.o.o., Kranjska c. 13, Radovljica, bodo javno predstavljeni oziroma dani javnosti na vpogled in seznanitev
v prostorih Upravne enote Radovljica, Gorenjska c. 18, soba 304/III od 05.06.2002 do vključno 28.06.2001 ob ponedeljkih, torkih in četrtkih med 7.30 in 14.30 uro, ob sredah med 7.30 in 16.30 uro in ob petkih med 7.30 in 12.30 uro.
2. Javna obravnava z zaslišanjem investitorja, na katero so vabljeni vsi prizadeti krajani, bo
v sredo, 26.06.2002, ob 15. uri v prostorih Krajevne skupnosti Begunje.
3. Mnenja in pripombe se v času javne predstavitve lahko vpišejo v knjigo pripomb, ki bo na Upravni enoti Radovljica, Gorenjska c. 18, Radovljica, soba 304/III. Pripombe se lahko Upravni enoti Radovljica posredujejo tudi pisno do 28.06.2002 ali podajo na zapisnik na javni obravnavi.
mag. Irena JAN NAČELNICA
Povzetek poročila o vplivih na okolje s sklepno oceno sprejemljivosti nameravanega posega:
Načrtovani poseg bo na okolje vplival predvsem z vidika onesnaženja: emisije snovi v zrak zaradi prezračevanja in ogrevanja objekta ter motornega prometa, emisij v površinske vode, emisije komunalnih odpadnih vod, hrupa in odpadkov, emisij v tla in podtalje ter emisije elektromagnetnega sevanja. Ostali vplivi na okolje, kot so vplivi na razvrednotenje okolja, vplivi z vidika tveganja in nevarnosti za okolje, poškodbe okolja ter vplivi na rabo in izkoriščanje naravnih dobrin bodo za načrtovani poseg neznatni.
Vpliv obratovanja objekta na zrak bodo zmanjšali s čiščenjem odpadnega zraka iz lakirno sušilne komore, iz impregnacije in splošnega prezračevanja, preko suhih filtrov, ki zadrži prašnate snovi. Odpadni zrak iz suhega brušenja bodo čistili v vrečastih filtrih, ki ne bodo imeli izpusta v zunanje okolje. Za ogrevanje objekta in lakirno-sušilne komore bodo uporabljali lahko kurilno olje. Da bodo emisije v zrak zaradi ogrevanja čim nižje bodo redno vzdrževali kurilno napravo in gorilnik. Emisije stirena in organskih snovi v zrak bodo neznatne in ne zahtevajo posebnih ukrepov za znižanje emisij, ker bodo količine materialov, ki se bodo predelale v obravnavanem objektu znatno pod dovoljeno količino.
Pri obratovanju objekta bo prisoten le vpliv na potok Zgoša zaradi odvajanja meteornih vod strehe in predhodno očiščenih meteornih vod parkirišča v lovilcu olj. Posredni vpliv odpadnih vod na vodotoke bo majhen, ker bodo v objektu nastajale le komunalne odpadne vode, katerih količin bo majhna in odpadne vode ne bodo obremenjene z nevarnimi snovmi. Tla in podtalje bosta zaščitena pred škodljivimi snovmi in odpadnimi vodami tako, da bo parkirišče zgrajeno vodotesno z lovilcem olj. Tla proizvodnih prostorov bodo zgrajena vodo-tesno brez odtoka. Nevarne surovine in odpadke bodo shranjevali v skladišču z vc-dotesnimi tlemi brez odtoka.
V objektu bo nastajala majhna količina nevarnih odpadkov (ostanki iz lovilcev olj in odpadna topila), ki jih bodo zbirali in odstranjevali preko pooblaščenih zbiralcev. Ostali odpadki, ki bodo nastajali v obratovalnici, ne bodo nevarni, njihova količina bo majhna in jih bodo lahko odlagali na odlagališče nenevarnih odpadkov.
Pri obratovanju objekta bo nastajal hruš zaradi proizvodnje in servisiranja letal, zaradi obratovanja kompresorja, gorilnikov, ventilacije in prometa z motornimi vozili. Uporabljeni protihrupni ukrepi in oddaljenost najbližjih stanovanjskih objektov od načrtovanega posega bodo zagotavljali, da bo vpliv hrupa načrtovanega posega na bližnje okolje pod dovoljenimi vrednostmi. Načrtovani poseg ne bo vplival na naravne vrednote in kulturno dediščino, ker jih na območju načrtovanega posega oziroma v njegovi neposredni okolici ni. Vpliv na živalstvo, rastlinstvo in njihove habi-tate ter na izgled krajine bo nepomemben, ker bo poseg izveden znotraj obstoječega industrijskega kompleksa, kjer je zemljišče že spremenjeno v stavbno zemljišče in pozidano z industrijskimi objekti. Prav tako bo nepomemben vpliv na elektromagnetno sevanje, ker bo objekt oskrbovan z električno energijo preko podzemnega 0,4 kV kabla, v objektu pa ne bo virov elektromagnetnega sevanja. Tveganje za izlitje nevarnih snovi, požar in eksplozijo bo zaradi zaščitnih ukrepov, ki so ustrezno shranjevanje, pretakanje in manipulacija z nevarnimi surovinami in odpadki ter ustrezno prezračevanje in požarna opremljenost objekta, minimalno.
Glede na navedene ocene in ugotovitve ter na osnovi dosedanjih izkušenj s podobnimi objekti, ocenjujemo, da je rekonstrukcija in adaptacija ter obratovanje načrtovanega objekta sprejemljiv poseg v okolje, ki bo upoštevanju vseh predlaganih okoljevarstvenih ukrepov in ostalih predpisov, ki urejajo gradnjo in obratovanje tovrstnih objektov, pri normalnih pogojih obratovanja ne bo presegel dopustne stopnje obremenjevanja okolja.
Pregled borznega dogajanja
Ob precejšnjem prometu so tečaji večine kotirajočih delnic v minulem tednu nadaljevali svojo rast. Slovenski borzni indeksa SBI 20 je ponovno dosegel svojo rekordno vrednost, in sicer 2.927 indeksnih točk in se tako nezadržno približuje vrednosti 3000 indeksnih točk, česar pred kakšnim letom niso napovedovali še tako optimistični borzni-ki. Nekoliko počasneje je rasla tudi vrednost indeksa pooblaščenih investicijskih družb, kije v petek dosegel vrednost 2.421 indeksnih točk.
Ponovno so se pojavile zanimive govorice povezane s Pivovarno Laško, katere delnice v zadnjem času kar precej nihajo. Govorice, ki so jih v Laškem sicer zanikali, se nanašajo na pogodbo, s katero bi se naj Pivovarna Laško zavezala določenim družbam, od katerih je lani odkupila delnice Pivovarne Union, da bo poravnala razliko med ceno, ki jo je plačala in ceno, ki bi jo ob morebitni ponudbi za prevzem ponudil belgijski pivovarski koncem lnterbrew. Do sedaj je bilo znano, da so imeli Laščani sklenjeno takšno pogodbo s Slovensko odškodninsko družbo, nastalo razliko pa so takoj poravnali. Po novih informacijah naj bi obstajalo več tovrstnih pogodb, kar bi poslovne rezultate Pivovarne Laško precej spremenilo. Ena takšnih pogodb naj bi bila sklenjena s pooblaščeno investicijsko družbo Zlata Moneta 1, od katere so Laščani odkupili Unionove delnice po 60 tisočakov. Zaradi ponudbe Interbrewa, ki je znašala 90 tisočakov, bi bila pivovarna dolžna Zlati moneti 1 plačati še okrog 900 milijonov tolarjev kupnine. Preračunano na delnico PID-a, bi se njena vrednost povišala za okrog 13 tolarjev. Tovrstne informacije so vplivale tudi na povišano povpraševanje po delnicah omenjenega pida, kar se je odrazilo v povišanju cene iz okrog 124 tolarjev, ki jo je delnica beležila 20. maja 2002 na skoraj 147 tolarjev 30. maja.
V zadnjem obdobju močno raste tudi tržna cena Lekovih delnic, kar je moč povezovati z namigi, da gre tudi v tej družbi za koncentracije lastništva in da se družbi obeta prevzem. V zadnjih dveh tednih se je tečaj delnice povišal za skoraj deset odstotkov, iz delniške knjige pa kakšnih resnih tovrstnih znamenj ni videti. Uprava družbe tovrstnih govoric ni želela niti potrditi niti ovreči.
Velikega premika je bila v preteklem tednu deležna tudi uspešna družba lstrabenz, saj je dolgoletni prvi mož podjetja Janko Kosmina predal krmilo vodenja Igorju Bavčarju. V upravi Istrabenza bodo še Niko Trošt, Aldo Gabrijel in Srečko Kenda. Nadaljevali bodo s svojo ambiciozno politiko širjenja, tako na področju trgovine z naftnimi derivati kot tudi na področju turizma. V letošnjem letu nameravajo zgraditi 18 novih bencinskih servisov, od tega deset na Hrvaškem in enega v Italiji, na koncu tega leta naj bi tako delovalo že 210 Istrabenzovih bencinskih servisov. Zdaj že bivši predsednik uprave Kosmina je ponovno zatrdil, da domnevni medsebojni sovražni prevzemi Petrola in Istrabenza ne pridejo v poštev, povezovanje bi bilo možno samo ob sodelovanju uprav obeh omenjenih družb.
Nina Pulko
Ilirika Borzno posredniška hiša, d.d.
Nina.pulko@ilirika.si
Deset let Active
Kranj - Sedem slovenskih bank - Banka Celje, Banka Koper, Gorenjska banka, Krekova banka, Nova Kreditna banka Maribor, Poštna banka Slovenije in Slovenska zadružna kmetijska banka bodo v četrtek s konferenco v Portorožu obeležile desetletnico plačilne kartice Activa.
Slovenci smo pred desetimi leti dobili prvo, povsem slovensko plačilno kartico Activa, ki je postavila temelje za razvoj poslovanja s karticami v Sloveniji in omogočila prodor sistema Activa v mednarodno okolje. Sodelovanje sta mu zaupala oba mednarodna, v Sloveniji že tradicionalno navzoča Europav International in Visa International. Sistem Activa je kot prvi dal na slovenski trg kombinirano kartico Activa-Eurocard/Mastarcard, znano pot imenom "dve kartici v eni". Sledilo je pospešeno opremljanje prodajnih mest s POS terminali sistema Activa, pri tem pa je posebna storitev kartice Activa-Maestro omogočila dvigovanje gotovine kar v trgovinah in na poštnih okenqih. Razvili so poseben program zvestobe, ki je temeljil na plačilni kartici s čip tehnologijo inje bil edinstven tudi v svetovnem merilu, kasneje pa tudi GSM POS tehnologijo, ki sojo začeli uporabljati v kombinaciji z elektronsko trgovino in mobilno prodajo ambulantnih izdelkov. Velik poudarek so dali tudi razvoju čip oz. pametne kartice, ki omogoča različno uporabo kartic. Danes je v sistem Activa vključenih sedem bank, ki poleg osnovne modre Active izdajajo še Activo-Maes-tro, Activo-Eurocard/MasterCard ter Viso in Viso-Electron. CZ.
0 lip
nI       LIP les
bled
LIP lesna industrija Bled, d.d. 4260 Bled, Ljubljanska c. 32
objavlja
LICITACIJO Z ZBIRANJEM PISNIH PONUDB
Predmet prodaje je LINIJA ZA RAZREZ HLODOVINE v Tovarni Rečica:
Linijo sestavljajo:
- 2 polnojarmenika ESTERER premera max = 71 cm z vpenjalnima vozičkoma
- OPTIMES za robljenje desk
- Sortirna linija
- Sekalna linija
- Kompletni transport
- Komplet strojev in naprav za brušenje listov
Izklicna cena je 208.000 EUR, preračunano v tolarsko protivrednost po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila. Prodajamo tudi originalne rezervne dele za linijo, katerih cena je 22.000 EUR. Prednost pri nakupu teh bo imel kupec linije za razrez hlodovine.
Kupec bo moral sam poskrbeti za demontažo na lastne stroške. DDV v višini 20 % ni vračunan v prodajno ceno in ga plača kupec. Kupec bo dolžan plačati kupnino v roku 8 dni po izstavitvi računa.
Prodaja se opravi po načelu VIDENO - KUPLJENO. Ogled linije v obratovanju je mogoč vsak delavnik med 7.00 in 13.00 uro, po predhodnem dogovoru z Ladom ŽEMVA, telefon (04) 5795-620, kjer interesenti lahko dobijo tudi vse dodatne informacije.
Interesenti naj pošljejo svoje ponudbe najkasneje do 12. 6. 2002 v zaprtih kuvertah na naslov: LIP lesna industrija Bled, d.d., Tovarna Rečica, Bled - Rečiška 61 a, z oznako "LICITACIJA". Ponudbi morajo priložiti potrdilo o vplačilu varščine v višini 10 % od izklicne vrednosti, ki jo morajo plačati na transakcijski račun št. 07000-0000000478 pri Gorenjski banki, d.d., Kranj.
Torek, 4. junija 2002
••••••
PODJETNIŠTVO IN OBRT / renata.skrjanc@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 17. STRAN
Tujina zahteva kakovost in nizke cene
Tržiško podjetje Trifix je imelo lani 600 milijonov tolarjev prometa. S posodobitvijo strojne opreme bo produktivnost dvakrat večja.
Tržič - Tržiška družba z omejeno odgovornostjo Trifix je eno redkih tržiških podjetij, ki ni šlo v stečaj in kjer imajo delavci redno zaposlitev in redne plače. V Sloveniji in na Hrvaškem so brez prave konkurence, kar 80 odstotkov proizvodnje pa izvozijo. Dobro desetletje in pol sodelujejo tudi s kranjskim Varstveno delovnim centrom ter njegovima enotama v Škofji Loki in v Tržiču.
Lani je imelo podjetje 600 milijonov tolarjev prometa, dobička ni bilo, saj so leto kljub uspešnemu poslovanju končali z manjšo računovodsko izgubo, za katero v podjetju pravijo, da ni posledica slabega poslovanja. "Gre za revalorizacijsko izgubo oziroma knjigovodsko usklajevanje, ki smo jo morali opraviti, zato dobička, kljub dobremu poslovanju ni bilo, po dosedanjih kazalcih poslovanja pa naj bi letošnje leto končali Z 12 milijoni tolarjev dobička, kar bo dejanski odraz našega poslovanja," je pojasnil direktor podjetja Boris Tomaži n. Podjetje Trifix izdeluje jeklena sidra za beton in kamen ter sidra za pritrjevanje balkonskih ograj, ostrešij, visečih stropov, odbojnih ograj in strojev. Letno izdelajo od 20 do 23 milijonov kosov izdelkov in jih kar 80 odstotkov izvozijo, porabijo pa okoli 800 ton jekla, 150 ton cevi in 100 ton žice. Najpomembnejši
tuji trgi so nemški, španski, italijanski, avstrijski, sledijo angleški, bolgarski, hrvaški, makedonski,
slovaški, češki in trg Bosne in Hercegovine. Aprila so se udeležili sejma v Beogradu in po besedah Vladimirja Seidla, vodje komercialnega sektorja, se odpirajo tudi poslovne možnosti prodaje na srbski trg, redno pa se udeležujejo tudi najpomembnejšega svetovnega sejma železnine v Kolnu.
V Sloveniji in na Hrvaškem skoraj nimajo konkurence in tudi naročil jim ne manjka. "Sodelujemo s 15 koooperanti, prek njih smo prišli do kovnice, dobrih 15 let pa uspešno sodelujemo tudi z Varstveno delovnim centrom Kranj, saj za nas delajo njihovi gojenci, osebe s posebnimi potrebami, in dve leti je tržiška enota kar v naši tovarni. Delajo v proizvodnji ter pri pakiranju in z njihovim delom smo zelo zadovoljni," je povedal Seidl. Konkurenca pa prihaja s Koreje in s Kitajske, saj so njihovi izdelki kakovostni in vsaj 20 do 25 odstotkov cenejši od Trifixo-
vih. V podjetju, ki spada med srednje velika podjetja, je zaposlenih 65 delavcev, pred osmimi leti je prejelo certifikat kakovosti ISO 9001, vsi Trifixovi izdelki pa so atestirani v Sloveniji, Nemčiji, Španiji in na Slovaškem. Seidl je
dejal, da je slovenski trg zanje premajhen, zato so izvozno naravnani, vendar morajo na tujih trgih biti konkurenčni, kar pomeni vsaj 20 odstotkov cenejši, kajti tujina hoče kakovost in nizke, konkurenčne cene. Od skupnega ev-
Vladimir Seidl,
vodja komercialnega sektorja
Najpomembnejša je osebnost podjetnika
Obrtniki na skopskem sejmu
Kranj - Danes seje v Skopju začel Mednarodni splošni sejem ITF 2002, ki se ga udeležujejo tudi slovenski obrtniki in predstavniki Posameznih obrtniških sekcij. Gospodarska zbornica Slovenije in velenjska družba ERA, kije večinski lastnik Skopskega sejma, sta tokrat Pripravili skupni nastop in predstavitev slovenskih udeležencev. Skopska sejemska prireditev je splošna, kar pomeni, da bodo na njej pred-stavili najrazličnejše dejavnosti: kmetijsko mehanizacijo, gradbeni material in opremo, embalažo, repromaterial, opremo za dom ter kemične in prehrambne izdelke. Prireditev z bogato mednarodno udeležbo je Priložnost za navezovanje poslovnih stikov, v času sejma, ki se bo končal v petek, 7. junija, bo srečanje ministrov za gospodarstvo, Pripravili bodo konferenco za krepitev gospodarskega sodelovanja med Slovenijo in Makedonijo, organizator pa bo poskrbel tudi za podjetniška strokovna srečanja. R. Š.
Ljubljana - Napačno je mnenje, da so za podjetniški uspeh najpomembnejši spol, starost, družina ali članstvo v različnih organizacijah in društvih, saj so prav omenjene lastnosti najmanj pomembne, na prvem mestu je osebnost podjetnika; njegova samozavest in pripravljenost za delo. Taki so rezultati raziskave projekta Dejavniki podjetniškega dela v Sloveniji, ki sta jo opravila Branko Lobnikar z Visoke strokovne šole za podjetništvo in Milan Pagon s Fakultete za organizacijske vede, oba sta tudi predavatelja na Visoki policijsko varnostni šoli.
V raziskavi, ki je ovrgla nekatere stereotipe podjetniškega uspeha, sta sodelovali 102 mali in srednje veliki podjetji, njeni rezultati pa so pokazali, da podjetniki med najpomembnejše dejavnike za uspeh in uspešno opravljanje dejavnosti štejejo posameznikovo osebnost in njegovo sposobnost dobrega sodelovanja z ljudmi ter vodenja, sposobnost pisnega in ustnega komuniciranja ter sposobnost sprejemanja
težkih poslovnih odločitev. Visoko na lestvici sta tudi zdravje in sposobnost izbire najboljšega sodelavca, podjetnikom pa je za uspešnost podjetniškega dela zelo pomembno tudi obvladovanje stresa, ki je redni spremljevalec podjetniškega dela. Dober podjetnik mora znati uporabiti svojo sposobnost vpliva na druge ljudi in sposobnost presojanja ljudi, pomembni so poslovni stiki in visoko seje uvrstila tudi njihova strokovnost.
Pri repu lestvice se je poleg spola in starosti znašlo še članstvo v različnih organizacijah in društvih, ki se podjetnikom za uspešno poslovanje zdi najmanj pomembno. Tudi zakonec in ostali družinski člani po mnenju anketiranih podjetnikov nimajo velikega vpliva na dobre poslovne rezultate. Manj pomembna se jim za uspeh zdita tudi visokošolska izobrazba in pripravljenost za delo zunaj kraja bivanja. Slednja se zdi pomembna predvsem starejšim anketirancem, ki bi se zanj lažje odločili kot mlajši kolegi. R. Š.
ropskega trga si v tržiškem Trifi-xu ne obetajo večjih sprememb, saj vodstvo meni, da so že 20 let v Evropi. Odpadle naj bi sedanje težave s carinjenjem in cenejši naj bi bil uvoz repromateriala.
Težave jim povzročajo neplačni-ki, saj je od 20 slovenskih podjetij, s katerimi sodelujejo, ie ena tretjina rednih plačnikov, tretjina jih s plačili zamuja, pri desetih odstotkih pa morajo plačilo izterjati. "Vedeti moramo, da je finančna nedisciplina prisotna tudi v tujini, kjer so najbolj redni plačniki še vedno Nemci, najmanj pa Italijani," je še dodal Seidl. Trifix nima svoje maloprodajne mreže, njihov največji kupec je Merkur. V podjetju, ki ima svoje začetke v obrtniški delavnici iz leta 1921, skoraj tri desetletja pa izdeluje pritrdilno tehniko, načrtujejo posodobitev strojne opreme. Sedanji šestvretenski avtomati so stari vsaj dve desetletji, novi stroji pa naj bi omogočili vsaj dvakrat večjo produktivnost in proizvodnjo novih izdelkov. Naložba bo po besedah direktorja Tomazina stala okoli 1,5 milijona evrov. Trenutno čakajo potrditev naročil treh novih poslovnih partnerjev, posodobitev pa ne bo povzročila odpuščanj. Podjetje Trifix bo letos namesto Zlita poskrbelo tudi za ogrevanje vode tržiškega kopališča. Renata Škrjanc, foto: R. Š.
JIARC
CEMENTNI IZDELKI
Medvode tel.: 01 361-7936
Betonski
TLAKOVCI
NAJ
ZMAGA BOLJŠI
Akcija traja od 23. 5. do 29. 6. 2002 oz. do razprodaje zalog.
jI
rt
VIDEO rALIDIO  ■Jž? "O
0
EQ :_AJJ|
ftadiokasetof on, PHILIPS, AZ 1505
2*990
Televizor, GfcUNDIG, 70-285
Videorekorder, GRUNDIG, Vivance GV 3105 VPS
Videorekorder, SONY, SLV-SE610
........
MERKUR 869>o
VIDEO : AUDIO
EO : Ali
J9.990
Televizor, PHILIPS, 25 PT 4457
Televizor, GORENJE, TV 55 ST
Poslovni račun
junij
P	T	S	C	P	S 1	N 2
3	4	5	6	7	8	9
10	11	12	13	14	15	16
17	18	19	20	21	22	23
24	25	26	27	28	29	30
V skladu z Zakonom o plačilnem prometu morajo pravne osebe in zasebniki do 30. junija 2002 odpreti v banki transakcijski račun, saj po tem datumu poslovanje prek žiro računa ne bo več mogoče. V naši banki transakcijski račun imenujemo poslovni račun.
S poslovnim računom so vam odprta vrata več kot 200 poslovalnic in dnevno-nočnih trezorjev bank bančne skupine NLB. Več kot pol svojega prometa boste
mmmmmmmmm.
opravili v internem prometu znotraj banke, saj ima NLB največ strank. Plačilni promet znotraj banke pa je najcenejši. Najhitreje in najpreprosteje boste plačilni promet opravili prek elektronskih bank Proklik NLB ali Proklik plus NLB
Vabimo vas, da se čimprej oglasite v poslovalnicah NLB, Podružnice Kranj in odprete poslovni račun.
Ker smo banka z rešitvami.
NLB d.d., Trg republike 2, Ljubljana
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Kranj
Sto let Pavlnovega premza
Gozdarji in domačini iz Železnikov so se ob letošnjem tednu gozdov spomnili delovanja Pavlnovega premza, prve gozdarske žičnice z Jelovice v Selško dolino, ki so jo lastniki
gozdov zgradili 1902. leta. Na mestu njene zgornje postaje so postavili staro kolo žičnice in tablo z zgodovinskim opisom.
Dražgoše - V času, ko Jelovica še ni bila tako gosto prepredena z gozdnimi eestami in traktorskimi vlakami, kot je zdaj, je žičnica olajšala lastnikom gozdov spravilo lesa izpod strmega roba Jelovice. Žičnica že dolgo časa ne obratuje več, ohranilo pa se je njeno kolo, ki so ga domačini in gozdarji postavili na mesto zgornje postaje. "Točka" v Trogovcih ne bo namenjena množičnemu obisku, ampak predvsem tistim, ki znajo ceniti kulturno, gozdarsko in tehniško dediščino.
Zanimiva "točka" gozdarske tehniške dediščine na Dražgoški gori.
Spravilo lesa /. dela Jelovice, ki jo domačini imenujejo tudi Draž-goška gora, je že od nekdaj predstavljalo velik problem. V Trogovcih, kjer je gora še posebej strmo, v dolino pa ni bilo mogoče speljati nobene poti, so hlodovino spravljali v dolino po drčah, pri tem pa seje razbijala in hudo poškodovala. Takšen les so lahko uporabili le še za kurjavo in deloma tudi za "žagovce". Domačini, predvsem lastniki gozdov pod Jelovico, so se zavedali, da bi jih problemov pri spravilu lesa lahko rešila le žičnica. Pobudo za izgradnjo je dal Janez Jelene, lastnik Pav I nove in Dobretove kmetije iz zaselka Pri cerkvi v Dražgo-
šah. Za družabnika je vzel Franca Demšarja, po domače Čoča s Češnjice, in Janeza Kempcrla, lesnega trgovca in Žagarja na Češ-njici. Z medsebojnim dogovorom so si razdelili gradbene stroške in uredili uporabo žičnice. Graditelj je bil Jakob Šturm iz Selc, ki je 1902. leta v Trogovcih, na nadmorski višini 1.270 metrov, začel graditi nakladalno postajo, na Jazbenku pa še razkladalno postajo. Med postajama je bilo 350 metrov višinske razlike, nosilna vrv je bila dolga šeststo metrov, na sredi, kjer sta se srečevala naložen in prazen voziček, pa so zgradili še štiri metre visok steber. Naenkrat so lahko naložili četrt
Takšnih "premzov", kot so bili nekdaj, danes na Jelovici ni več, lastniki pa si tudi ob sedanji odprtosti gozdov s cestami in vlakami pomagajo pri spravilu lesa iz strmih in nedostopnih območij s sodobnimi žičnicami. Pred dvema letoma so tako spravljali les tudi iz območja Dražgoške gore, kamor ni možno speljati vlak.
kubičnega metra hlodovine. (Nekateri temu podatku oporekajo in zatrjujejo, da je bila količina večja.) Pri žičnici so bili zaposleni trije delavci - dva nakladalca in en razklada-lec. Letno so lahko prepeljali okoli šeststo "kubikov" hlodovine. Čeprav je bila količina v primerjavi z današnjimi majhna, je bila žičnica gospodarsko koristna, saj so les, ne da bi ga poškodovali, lahko spravili izpod strmega roba Jelovice. Takšno spravilo je bilo v primerjavi z "lifranjem" po strmih drčah tudi manj nevarno, hkrati pa je bilo tudi rentabilno, saj je bila cena delovne sile nizka, les pa
Janče Prevc
Jože Soklič
drag.
I
lesni na
mm
eksponatov do
Kran
đm\   mm O   ■ 1
S Mirko Vodinovo 7
zarodi preselitve samo do 20. junija
Ko so se v četrtek na mestu zgornje postaje nekdanje gozdarske žičnice zbrali gozdarji, domačini in gostje, med katerimi je bil tudi Mihael Prevc, župan občine Železniki, so starejši, ki se še spominjajo Pavlnovega premza, povedali marsikatero zanimivo podrobnost iz njegove zgodovine. Janko Pintar, po domače Miklavžev ata iz Dražgoš, ki je tudi dal pobudo za postavitev kolesa nekdanjega "premza", se žičnice še spominja, ni pa videl, kako je delovala. Žičnica ni potrebovala nobenega pogona, polno naloženi voziček je potiskal navzgor praznega, pri tem pa je bilo treba pazljivo zavirati ("premzati"), da ni šlo prehitro. Od razkladalne postaje so les naprej vlačili s konji in s samotežnimi sanmi do boljše poti. Z obratovanjem naj bi prene-
sednjih "premzov". Ko sta z atom hodila 1952. leta po teh poteh, sta videla še spodnjo in zgornjo postajo in tudi vmesni "beksel". Vlečno vrv so sneli že kmalu po tem, koje žičnica nehala delovati, in sojo uporabili za sosednji Beš-trov premz, nosilna vrv je bila tam še v petdesetih letih. Janče Prevc iz Ljubljane, po rodu pa iz Studena, je povedal, daje bil njegov tast tretjinski lastnik Pavlnovega premza. Najtežje je bilo srečevanje vozičkov, takrat je bilo treba tudi zelo previdno "premzati" (zavirati). Nosilno vrv so kasneje uporabili pri snemanju filma o Dražgoški bitki. Jože Soklič, ki izvira s Sela pri Bledu, zdaj pa že sedmo let z ženo živi v radovljiškem domu upokojencev, je predstavil leseno napravo, s katero so nekdaj v okolici Bleda in Bohinja
Rafael Kavčič
Kolo je bilo v Dražgoški gori, dvesto metrov nižje od nekdanje zgornje postaje, kamor so ga potegnili z vitlo, ga "restavrirali" in mu naredili še streho.
hala pred drugo svetovno vojno, kasneje /a to tudi ni bilo več takšne potrebe kot nekdaj, saj so speljali vlake in ceste, ki pa so na Jelovico prinesle tudi več nemira. Zakaj so "premz" postavili prav v Trogovcih? Kot je dejal Rafael Kavčič iz Dražgoš, verjetno zato, ker je bilo to območje najbolj oddaljeno za spravilo lesa oz. do so-
pozimi vozili les. Pavlnovega premza ni poznal, dobro pa Se" spominja žičnice v Soteski, s katero se je na hlodih tudi sam velikokrat peljal.
Župan Mihael Prevc je pozdravil odločitev zavoda za gozdove, da s postavitvijo kolesa nekdanje žičnice na njeni nakladalni postaji spomni mladi rod na to, kako so
v začetku prejšnjega stoletja spravljali les z Jelovice. V bližini je tudi barje Ledina z bogatim rastlinstvom in živalstvom, ki ga je občinski svet zaščitil z odlokom. Kot je dejal Boštjan Škrlep, vodja krajevne enote zavoda za gozdove Železniki, so manjši predmeti gozdarske tehniške dediščine v tehniškem muzeju v Bistri, večji, kot so žičnice, klavže in drče, pa so v naravi, a jih je zelo malo. V prihodnje bi morali varovati predvsem tiste, ki so v svojem času pomenili velik napredek. Pavlnov premz je bil za takratne čase revolucija, je dejal Škrlep in poudaril, da se je treba vživeti v začetek 20. stoletja, ko so po Jelovici vodile le steze in so les spravljali v dolino po drčah. Žičnice so bile nadomestilo za kasneje zgrajene gozdne ceste, ki so danes na Jelovici tudi po zaslugi sistemskega zbiranja denarja in skrbnih cestarjev v dokaj dobrem stanju. Da bi ohranjali mir gozdnih živali in s tem naravno ravnotežje, bo "točka" gozdarske tehniške dediščine v osrčju Jelovice namenjena obiskovalcem (šolarjem) iz bližnje okolice, ne pa množičnemu obisku. "Zavedajmo se, da so tu doma smreke in ptiči in da smo ljudje, ki prihajamo semkaj, le gostje," je slikovit0 dejal Škrlep in se potlej zahvalil vsem, ki so kakorkoli prispevni i k postavitvi starega kolesa žičnice, še posebej pobudniku Janku Pin-tarju ter Občini Železniki, Egole-su iz Škofje Loke, Gradvinu iz Martinj Vrha in samostojnemu podjetniku Radu Lotriču iz Železnikov.
Cveto Zaplotnik
Najboljši prihajajo iz Gorij
Društvo podeželske mladine Škofja Loka je v sodelovanju s kmetijsko svetovalno službo organiziralo tradicionalno tekmovanje koscev in grabljic ter plezanje na mlaj.
Poljane - V nedeljo so se pomerile štiri ekipe iz dveh društev podeželske mladine, in sicer iz Škofje Loke in Gorij. Razen v naslovnih igrah so se pomerili še v teku v vrečah ter vrtenju okrog kola. Skupni zmagovalci so postali člani ekipe Gorje 2, ki se bodo udeležili tudi državnega tekmovanja, ki bo sredi julija v Zbujah na Dolenjskem.
Repe, Saša Jesenišek, Matej Jan in Andrej Burja. Nad organizacijo tekmovanja sta bedeli predsednica DPM Škofja Loka Marjeta Kos in svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije Vanja Bajd.
V košnji so se tekmovalci pomerili s svojo opremo in tekmovali v dvojicah, startali so na znak predsednika komisije, kose pa so morali imeti privzdignjene. Tekmovalec je končal košnjo ob parceli s privzdignjeno koso. V tej igri je zmagal Matej Jan iz ekipe Gorje 2. Razen hitrosti je komisija ocenjevala še čistost košnje in zlo-ženost redi.
Po košnji je seveda na vrsti grabljenje, na katerem pa so se pomerile punce. Pred tekmovanjem so morale grabljice druga drugi raztrositi redi, nato pa so tekmovale s svojo opremo. Pred startom so stale ob parceli, grablje pa so morale ležati na tleh. Ob koncu so končale z dvignjenimi grabljami. Zmagovalka je spet prišla iz ekipe Gorje 2 - Mateja Repe. Komisija je tudi tu razen hitrosti merila še čistost grabljenja in obliko kopice.
Na koncu so ostale še druge, "neresne" igre. Fantje so se po-
Matej Jan
Na travniku za tovarno Termo se je, morda tudi zaradi svetovnega prvenstva v nogometu, zbralo manj tekmovalcev, kot so pričakovali organizatorji, ki pa so vseeno navdušili gledalce. Za ekipo Škofje Loke 1 so tekmovali Milan Debenec, Jože Tiringer, Olga Fr-lic in Irma Končan, za Skofjo Loko 2 pa Uroš Stanonik, Janja Kos in Anja Bogataj. Za ekipo Gorje 1 so moči združili Darja Čok, Simona Kranjc in Marjan Kalan, za drugo ekipo pa Mateja
merili v plezanju na mlaj, kjer sta se pomerila dva tekmovalca iz različnih ekip naenkrat. Najboljši je bil tisti, ki se je prvi dotaknil venca na vrhu mlaja, in sicer Andrej Burja. Punce so se pomerile v vrtenju okrog kola in prenosu kozarca z vodo. "Pijane" od vrtenja so nato s kozarcem vode opotekajoče prinesle vodo do mlaja. Zabavno in sproščeno se je tekmovanje tudi zaključilo. Po tekmovanju pa je nastopil še zabavni del, ko so podelili priznanja in nagrade tekmovalcem, za veselo razpoloženje pa je poskrbela skupina Strmina.
Boštjan Bogataj
Brezplačni "sušafon"
Ljubljana - Na ministrstvu za okolje in prostor so uvedli informacijski telefon "sušafon", na katerem kmetje in drugi lahko dobijo vsak delovni dan od 8. do 15-ure informacije o državni pomoči za (finančno) ublažitev posledic lanske suše, pozebe in toče. Telefon deluje na brezplačni številki 080 1009. C.Z.
Krvavec precej živahen tudi poleti
Poletna sezona na 1600 in več
nadmorske višine
Hotel A&S prvič odpira vrata v poletni sezoni in jih bo imel odprta tja do 15. septembra. Nihalka trenutno ne obratuje, vendar naj bi po besedah lastnika hotela med
poletnimi meseci vendarle vozila potnike na Krvavec.
Krvavec - Na prelepo, sončno soboto je družina Popovič ob prijetni glasbi dalmatinske skupine More, ki je Slovencem precej poznana, pijači in jedači razložila pohodnikom, gorskim kolesarjem in vsem ostalim, ki so utegnili, kako lahko izgleda letošnje poletje v njihovem hotelu na Krvavcu. Stojan in Angelca Popovič pravita, da bosta letos pač vztrajala v poletni sezoni, za naprej se bo pa potem videlo, v katero smer bodo šli.
Hotel A & S je najvišje ležeči hotel v Sloveniji. Leži na 1600 metrih nadmorske višine, neposredno na smučišču Krvavec. Star je komaj dobro leto in pol in njegova notranjost je zelo prijetna. Ima 24 sob in dve restavraciji, od katerih je ena samo za penzionske goste, druga - s krušno pečjo za peko pic pa je namenjena vsem ostalim obiskovalcem Krvavca.
Sobe dajejo občutek zasebnosti, a so vseeno dovolj velike, pa spet ne prevelike. Večina jih je dvoposteljnih, nekaj tudi večjih, sam hotel pa je opremljen pač v stilu gorskega hotela in njegova zuna-
nja podoba se ujema s pokrajino. Pozimi je bil letos zaseden 60-odstotno. Gostili pa so tudi ugledne goste, kot je bil to na primer predsednik ruske vlade, ki je na Krvavcu januarja preživel kar devet dni.
Sončnim žarkom se lahko nastavljate na sončni terasi hotela ali na "Plaži" pred kladaricama, kjer vas bodo tudi postregli. Sprehodi in kolesarjenje, hotelska savna in masažna kad ter še obilo drugih sprostitvenih možnosti vam ponuja Krvavec tudi poleti.
Konkretnejši pogled na zemljevid, kako brez kabinske žičnice
priti na Krvavec, izgleda nekako takole:
Če prihajate iz smeri Ljubljane, je dostop z avtomobilom po avtocesti v smeri Ljubljana - Kranj, izvoz Vodice, peljete čez Cerklje na Gorenjskem ter sledite kažipotu žičnica Krvavec. Proti severu se iz Cerkelj v zaselku Grad odcepi na desno cesta proti Ambrožu na Krvavcu - asfaltirana približno 17 kilometrov, nato po makadamski cesti do križišča Kriška planina, kjer zavijete levo za Hotel na Krvavcu, pripeljete do zgornje postaje žičnice ter nadaljujete pot do Hotela A&S- Tiha dolina.
V poletnem času je narava in okolje, ki ga Krvavec ponuja, tako obsežno kot slikovito. Tisti, ki radi hodijo, se lahko odločijo za krajše ali daljše planinske ture, kolesarski navdušenci pa si bodo
lahko v hotelu izposodili gorska kolesa (od planinskega doma na
Poletna sezona na Krvavcu je odprta.
Gospincu: Veliki Zvoh, Vrh Korena, Kalški greben čez Kalški greben ali Dolge njive do Zoisove koče na Kokrškem sedlu).
Organizirano bo tudi kopanje v termah Snovnik pri Kamniku.
Hotel lahko sprejme tudi večje skupine. Lahko gre za poroko ali
samo za praznovanje rojstnega dne. Hotel ima štiri zvezdice in ponuja tudi konferenčno dvorano s petdeset sedeži, katere uporaba je brezplačna, če se odloČite za bivanje v hotelu.
Ker je bila sobota sončna, je kljub delnim zaporam na gorenjskih cestah in SP v nogometu na Krvavec prikolesarilo kar lepo število kolesarjev. Za tako pot je potrebno kar nekaj kondicije, predvsem pa je pomembna vztrajnost. Da pa Gorenjci so vztrajni, predvsem bi lahko kar po domače rekli, trmasti, se vidi, ko začneš preštevati moško in žensko populacijo na kolesih, ki grize v hrib, ki mu ni konca ne kraja, pa si šele pri Ambrožu, potem pa se kar na enkrat pojavi tabla, kjer piše: do Krvavca še devet kilometrov. Navkreber...
Alenka Brun, foto: Matjaž Doki
Hotel A&S ima prijetno zunanjo podobo.
Lastniki hotela družina Popovič.
Svetovno nogometno prvenstvo - priložnost za promocijo Slovenije
Na otoku Džedžu je Slovenski center
Glavno vlogo pri promociji Slovenije imajo navijači, zato so dobili enotno navijaško opremo. V Slovenia centru za
pokušino slovenske hrane skrbi Slavko Adamlje.
Kranj - Svetovno nogu!?'* •■ prvenstvo je tudi izjemna priložnost razvito evropsko državo, hkrati že pred prvenstvom je Slovenijo
*a promocijo Slovenije. Zato sta Urad vlade za informiranje in pa tudi kot turistično privlačno obiskalo več japonskih, korejskih
slovenska turistična organizacija poskrbela, da se bo v času deželo, polno zanimivosti in po- in drugih tujih novinarjev, ki pri-
Prvenstva Slovenija dobro predstavila. Osrednja informativno- sebnosti. Za pokušino slovenske pravljajo prispevke o naši državi.
Promocijska točka je "Slovenia center" na južnokorejskem otoku hrane skrbi Slavko Adamlje, svoj Tako je bila prejšnjo sredo na koledžu, kjer je od začetka prvenstva nastanjena tu
tudi,naša
nogometna reprezentanca. Urad za informiranje in Slovenska turistična organizacija sta za projekt skupaj namenila 14 milijonov tolarjev.
Kot pravijo na Slovenski turistični organizaciji, imajo glavno vlogo pri promociji Slovenije naši navijači. Ker bodo pogosta "tarča" televizijskih žarometov, so jih opremili z enotno navijaško opremo - z majicami, kapami, zastavami in barvicami, na katerih sta uradna logotipa nogometne zveze Trigi in Triglav s prepoznavnim stiliziranim napisom Slovenija. Tako naj bi bili slovenski navijači dobro opazni in prepoznavni, zaradi česar naj bi se ime Slovenije močno vtisnilo v zavest južnoko-reJske in tudi druge mednarodne javnosti. Logotip Triglav je tudi del zmagovalnega oglasa za Coca-Colo, ki se bo pojavljal na stadionskih ekranih med tekmami slovenske reprezentance.
Osrednja informativno-promo-ciJska točka naše države v Koreji Je na otoku Džedžu, kjer je od zadetka prvenstva nastanjena tudi naša nogometna reprezentanca, center je namenjen predvsem no Vlnarjem, onsn^Harchionit""' Politik
zularna pisarna. Po mestu - mestnih ulicah, hotelskih vežah in na letališču Džedžu so postavljeni panoji v obliki nogometne maskote Trigi. Kot pravijo v Slovenski turistični organizaciji, bodo v Slovenskem centru predstavili Slovenijo kot moderno, gospodarsko
razstavni kotiček v centru ima Rogaška Crvstal, ki je sicer dobro prisotna na korejskem in japonskem trgu, saj ima v Seulu specializirano trgovino. V centru bodo na velikem platnu prenašali tekme slovenske reprezentace in prirejali novinarske konference, novinarji pa imajo na voljo računalnike s povezavo na svetovnem spletu.
Vloga novinarjev pri promociji Slovenije je nasploh zelo velika,
rejski televiziji Že enourna oddaja o Sloveniji, korejski novinarji pa so v Sloveniji dobili tudi posnetke slovenske klasične, ljudske, zabavne in narodnozabavne glasbe, ki jo predvajajo na korejskih radijskih postajah. V času prvenstva bodo v Sloveniji snemali tudi francoski dokumentarec o nogometnih navijačih. V Koreji pa se med prvenstvom predstavlja tudi več slovenskih kulturnikov.
Urša Peternel
Poletni Joker v Bohinju
Od planinskih izletov, vožnje s čolni in kanuji, plezanja pod Skalco, kolesarjenja, raftinga, do kmečkega večera in presenečenja...
Bohinjska Bistrica - V poletni sezoni bodo v Bohinju nadaljevali s programom dodatnih aktivnostih Joker, ki so ga uspešno prirejali že pozimi. Za poletje so po besedah direktorja Lokalne turistične organizacije (LTO) Bohinj Marka Lenarčiča pripravili pester program aktivnosti dvakrat na dan po ugodnejših cenah na določen dan. In kako se bodo lahko kratkočasili turisti?
Ob nedeljah bo organiziran kolesarski izlet po Spodnji in Zgornji dolini. Za tiste, ki bodo imeli
trasi Pokljuka, Sava Bohinjka, zvečer pa še izlet s kanuji ob soju bakel po jezeru. Ob sredah zjutraj bo planinska tura Blato - Sedmera jezera, zvečer pa kmečki večer v Oplenovi hiši z izdelovalci domačih bohinjskih obrti, folklornim parom ter tradicionalnim prigrizkom. Ob četrtkih bo organiziran kombiniran kombi - kolesarski izlet v Goriška Brda, ,hydrospeed po Savi od jezera, zvečer pa presenečenje pod Hudičevim mostom. Ob petkih se bodo obiskovalci lahko podali na izlet pa Savi s kajakom ali kanujem do kampa Danica v Bohinjski Bistrici, po-
gospodarstvenikom, svoja kolesa, bo izlet brezplačen. Ob ponedeljkih bo
^utikom, pa tudi naključnim ob- organiziran planinski izlet z vodnikom Triglavskega poldne pa plezali v plezahšču Pod Skalco. Program
lskovalcem.                  , narodnega parka na trasi Vogar - Pršivec - Komna, Joker bo potekal v organizaciji LTO, koordinaciji
Center so uredili v športnem popoldne pa kombiniran izlet z izletniškim čolnom Agencije Alpinum, izvajalcih Alpinsport, Apartma-
K°mpleksu, v njem pa v času pr- in žičnico na Vogel. Ob torkih bo na vrsti kombini- ji Mavrica, Pac klub, Plezalne šole Pikon, Gorenj-
Venstva deluje tudi začasna kon- ran izlet: kombi - gorsko kolesarjenje - rafting na skega muzeja, Občine Bohinj in TD Bohinj.    U. P.
TUDI V BETONARNAH
kjer nudimo kvalitetne betone, agregate, betonske izdelke
BETONARNA POLICA (Naklo) TEL.: 271 10 17, 271 10 16
FAX: 271 10 15 BETONARNA HRUŠICA (Jesenice) TEL., FAX: 583 30 52
VSAK DELAVNIK OD 7. DO 16. URE OB SOBOTAH OD 7, DO 12. URE
PSI primorje
gradbinec gip
Odločite se Poiica 25 4202 Nak)o
za kakovost. tel.: 271 10 00. fax: 271 10 15
HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00
Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 13.00 ure! Cena oglasov In ponudb v rubriki: Izredno ugodna.
ROZMAN BUS Rozman Janez, s.p. tel: 04/53-15-249, Šenčur: 251-18-87
Trst 5.6.; Madžarske toplice od 20.6. do 26.6. in od 27.6. do 7.7. 2002; Lenti 8.6.; Peljašac - morje od 23.9. do 30.9; nočni Garda-
land 24.6 in 25.6;
Prevoz: možnost plačila na čeke.
METEOR, d.o.o. Stara c. 1, Cerklje
Nočni Gardaland 25.6., Kočevje - spominsko obeležje 9.6. 22.6; Tel.: 252-62-10, 041/660-658
Lenti
AVTO ŠOLJh
A, B, C, E, H
NOVO!        NOVO! NOVO!
Kategorija: C in E (tovorno vozilo s prikolico) na sodobnem tovornem vozilu mercedes 814. Informacije: 04/20-21-222 Kranj, Kidričeva c. 6 in 041/ 541 501.
KONKURENČNE CENE IN MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA
AVTOBUSNI PREVOZI DRINOVEC PAVEL, s.p.
Trst 13.6. in 26.6;
Tel.: 533-10-50, 041/74-41-60
PLAVALNI KLUB RADOVLJICA Kopališka 9 4240 Radovljica
Letno kopališče Radovljica bo odprto od sobote, 15. junija 2002, dalje:
- Od ponedeljka do petka: od 10. do 18. ure in večerno rekreacijsko plavanje od 21. do 22. ure
- Sobota, nedelja in prazniki od 10. do 19. ure
Predprodaja družinskih in prenosnih sezonskih kart s popustom bo potekala do 1. 6. do 10. 6. od 10. do 12. in od 16. do 18. ure. Info. na blagajni kopališča od 1. 6. 2002 dalje po tel.: 04/53 15 770.
center u kulturnih dejavnosti
JSKD Območna izpostava Kranj Zveza kulturnih organizacij Kranj Sejmišče 4, 4000 Kranj
ŽETEV CKD 2002 - Produkcija delavnic kitare I. in II. bo danes, v torek, 4. junija, ob 19. uri. Koncert bo v Predavalnici CKD ZKO, Sejmišče 4, Kranj. Produkcija lutkovne delavnice bo v sredo, 5. junija, ob 17. uri, v predavalnici CKD ZKO. otroci bodo zaigrali dve predstavici: Malamiška in veliko jabolko in Ko so bili krokarji še pisani. VSTOP JE PROST! Izvedba prireditev: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Kranj...
GLASOV KAŽIPOT
Prireditve v Tržiču
Tržič - Danes, v torek, 4. junija, bo potekalo Odprto prvenstvo v šahu, ki ga prireja ŠD Jedro. V četrtek, 6. junija, ob 18. uri bo v OŠ Podljubelj potekal domoznanski večer, na katerem boste govorili o zapisovanju življenjskih zgodb posameznikov in njihovih interpretacij. V petek, 7. junija, ob 20. uri bo v Knjižnici dr. Toneta Pretnarja predstavitev knjige Gite Mallasz z naslovom Odgovor angelov.
Prenovljeno kopališče Kropa
Kropa - V petek, 7. junija, ob 13. uri bo obljuba, dana pred osmimi meseci, postala dejanje. V temeljito prenovljenem letnem kopališču Kropa bodo zaplavali mali in veliki.
Dan jagod
Kranj - V soboto, 8. junija, bo na Glavnem trgu, pri vodnjaku, od 8. do 13. ure, potekal Dan jagod. Na stojnicah bodo razstavljeni jagodni kolači, piškoti, marmelade, napitki in izdelki povezani z jagodami in naravo. Semenj bodo popestrili še nekateri izdelki domače in umetne obrti.
Piknik LDS
Hotavlje - Občinski odbor LDS Gorenja vas - Poljane vabi vse svoje članice in člane ter simpati-zerje, da se v soboto, 8. junija, udeležite tradicionalnega piknika, z začetkom po 15. uri, ki bo pod Franceljnovim jezom na Hotavljah.
Srečanje diabetikov
Lom - Društvo diabetikov Kranj -Komisija za rekreacijo, šport in iz-letništvo vabi na družabno in rekreativno srečanje diabetikov Gorenjske, ki bo v soboto, 8. junija, na turistični kmetiji Pr'Špan' v Lomu nad Tržičem. Tudi tokratno srečanje pripravlja Društvo diabetikov Tržič. Zbrali se boste med 9. in 10. uro, nato pa krenili na pohode. Zbirno mesto za člane Društva diabetikov Kranj bo v soboto, ob 8. uri na parkirišču pred Gimnazijo Kranj. Prijave do petka, 7.
junija, sprejema Ivan, zvečer po tel.: 257-14-51 ali popoldan 031/485-490.
Življenje in smrt in... kaj potem?
Kranj - DU Kranj - sekcija za kulturno dejavnost vas vabi na recital Življenje in smrt in... kaj potem?. Odlomki iz pesnitve Zdravka Kalt-nekarja Iskanja. V recitalu boste razmišljali o življenju in smrti in možnostih za nadaljevanje. Prireditev bo v petek, 7. junija, ob 19. uri v gostilni Stari Mayr (restavrcija v I. nadstropje).
Maša za
dr. Valentina Meršola
Radovljica - V petek, 7. junija, ob 19. uri bo v župnijski cerkvi sv. Petra v Radovljici maša za dr. Valentina Meršola znanega Radovljičana, zdravnika, ki je dosegel, da se je ustavilo vračanje beguncev iz Vetri-nja in tako rešil na stotine življenj.
Družinski pohod
Kokrica - TD Kokrica vabi vse ljubitelje pohodov, da se udeležite pohoda na Kriško goro, ki bo v soboto, 8. junija. Zbrali se boste na parkirišču pred trgovino Živila, ob 13.30 uri in se z avtomobili odpeljali do Gozda. Od tam naprej pa boste peš krenili na Kriško goro. V primeru slabega vremena pohod odpade.
Kolesarski izlet
Škofja Loka - DU Škofja Loka vabi na kolesarski izlet na Smled-niški grad. Izlet bo v soboto, 8. junija. Zbirno mesto bo pred DU Škofja Loka, Partizanska 1, ob 8.30 uri. Prijave zbirajo v društveni pisarni v sredo in petek, od 8. do 12. ure ali po tel.: 51-20-664.
Krasji vrh
Kranj - Sekcija za pohodništvo pri DU Kranj organizira v četrtek, 13. junija, enega lepših izletov na najvišji vrh v grebenu Polovnika -Krasji vrh. Odhod posebnega avtobusa bo ob 6. uri izpred hotela Creina. Prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni do zasedbe mest v avtobusu.
Izlet v Goriška Brda
Škofja Loka - DU Škofja Loka vabi, da se udeležite izleta v Goriška Brda z obiskom stolpa v Go-njačevem, Dobrove in Medane, ki bo v sredo, 19. junija. Odhod avtobusa bo ob 7. uri izpred avtobusne postaje v Škofji Loki. Prijave sprejemajo v DU od 7. junija do zasedenosti avtobusa.
Potočka zijalka - Olševa
Škofja Loka - PD Škofja Loka vabi svoje planince v nedeljo, 9. junija, na izlet Podolševa - Potočka zijalka - Olševa, vrh Govca. Odhod avtobusa bo ob 6. uri izpred avtobusne postaje v Škofji Loki. Za izlet se lahko prijavite v pisarni PD vsak dopoldan, v ponedeljek in sredo tudi od 16. do 18. ure. Za dodatne informacije pokličite po tel.: 51-20-667.
Izlet v Vipavo in Štanjel
Škofja Loka - Društvo invalidov organizira izlet v Vipavo in Štanjel, in sicer v soboto, 8. junija, z odhodom ob 7. uri izpred Knjižnice Ivana Tavčarja v Šolski ulici. Prijave sprejemajo v pisarni društva, v sredo, 5. junija.
31. srečanje zamejskih PD
Dovje - Mojstrana - PD Dovje -Mojstrana vabi v nedeljo, 9. junija, na 31. srečanje zamejskih planinskih društev, ki bo pri Erjavčevi koči na Vršiču. Odhod ob 8. uri iz avtobusne postaje v Mojstrani. Informacije in prijave z vplačili sprejema pisarna društva, tel.: 5895-100 in Olip Marjan, tel.: 5891-347 do četrtka, 6. junija.
Terapevtski teden
Kranj - Društvo bolnikov z osteopo-rozo Kranj spet pripravlja terapevtski teden v Dolenjskih toplicah, in sicer od 16. do 23. junija. Podrobnejše informacije v pisarni društva po tel.: 201-11-50 ali pri predsednici Mileni Zupin, tel.: 041/382-270.
Srečanje upokojencev Slovenije
Kranj - DU Kranj tudi letos vabi svoje člane na tradicionalno srečanje upokojencev Slovenije, ki bo 27. junija na Letališču v Mislinj-ski Dobravi pri Slovenj Gradcu. Odhod izrednih avtobusov bo ob 7. uri izpred hotela Creina. Prijave z vplačili zbirajo v društveni pisarni na Tomšičevi 4 v Kranju. Škofja Loka - DU Škofja Loka vabi članice in člane društva ter ostale upokojence na 14. srečanje upokojencev Slovenije, ki bo 27. junija v Slovenj Gradcu, z začetkom ob 10.30 uri. Odhod iz Škofje Loke bo ob 7. uri. Dodatne informacije in prijave sprejemajo v pisarni društva, vsako sredo in petek od 9. do 12. ure, vključno do 20. junija.
Kopanje v Topolšici
Kranj - DU Kranj vabi svoje člane na kopalni izlet v Topolšico, ki bo 19. junija, z odhodom avtobusa ob 7. uri izpred hotela Creina. Dodatne informacije in prijave v pisarni DU Kranj.
Turistični izlet v Gradec
Kranj - DU Kranj vas vabi na izlet v Gradec na avstrijskem Štajerskem, in sicer v torek, 11. junija. Odhod avtobusa izpred hotela Creina bo ob 7.30 uri. Dodatne informacije in prijave v pisarni društva DU Kranj.
Kopanje v Kopru
Kranj - DU Kranj vabi člane na kopalni izlet v Žusterno Koper, ki bo v sredo, 12. junija, z odhodom avtobusa ob 7. uri izpred hotela Creina. Dodatne informacije in prijave v pisarni društva DU Kranj.
Na Kamniški vrh
Kranj - PD Kranj organizira za svoje člane planinski izlet na Kamniški vrh s prečenjem na Krvavec in spustom v Kokro. Zbrali se boste v soboto, 8. junija, ob 5.30 uri pred Gimnazijo v Kranju - prevoz s posebnim avtobusom. Prijave in vplačila v pisarni PD Kranj, tel.: 23-67-850 do jutri, srede, 5. junija.
Na Koroško
Kranj - Območni klub Maks Pere Kranj organizira za člane in njihove družine v sredo, 19. junija, enodnevni izlet na slovensko Koroško (Avstrija). Prijave z vplačili sprejemajo v klubski pisarni v Preddvoru, Belska c. 2, in sicer v četrtek, 6. junija, od 9. do 13. ure.
Izlet v Matkov kot
Žabnica - Bitnje - Pohodna sekcija pri DU Žabnica - Bitnje organizira planinski izlet v Matkov kot. Ogledali si boste tudi posebno naravno znamenitost - Matkov škaf. S posebnim avtobusom boste odpotovali v sredo, 12. junija, ob 7. uri iz Sv. Duha in bo imel postanke na vseh avtobusnih postajališčih Dorfarje, Žabnica, Bitnje, Stražiš-če do Globusa v Kranju. Hoje bo za 4 do 5 ur. Dodatne informacije in prijave z obveznim vplačilom sprejemajo po tel.: 231-22-88 do zasedbe mest v avtobusu.
SKLAD ZA IZOBRAŽEVANJE DELAVCEV PRI S.P. GORENJSKE KRANJ Kidričeva 4/b Kranj
KRANJ Zlato polje prodamo poslovni prostor v izmeri 40 m2 v I. nadstropju na Kidričevi cesti. Cena cca 9.675.000 SIT (43.000 E) ali po dogovoru.
Vse informacije po
tel.: 20 27 074 ali 23 67 610.
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da je v 64. letu starosti po daljši bolezni dotrpel naš brat in stric
ANTON JEREB
iz Kranja, Cesta 1. maja 63
Od njega se bomo poslovili danes, v torek, 4. junija 2002, ob 16. uri na kranjskem pokopališču.
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Kranj, 2. junija 2002
Velikolaška kulturna pot
Kranj - Pohodniška sekcija DU Kranj vabi svoje člane in druge ljubitelje narave na pohod v okolico Stritarjevega in Trubarjevega rojstnega kraja. Odhod posebnega avtobusa izpred hotela Creina bo v četrtek, 6. junija, ob 7. uri. Dodatne informacije in prijave v pisarni društva.
Obvestila
Društvo onkoloških bolnikov vabi
Radovljica - Skupina za samopomoč žensk z rakom dojke v Radovljici, vabi na zadnje srečanje pred poletjem, ki bo 6. junija, ob 17. uri v Knjižnici A.T. Linharta. Članstvo v društvu ni pomembno, zato se srečanja lahko deležite vse, ki ste prebolele to bolezen. Pogovarjale se boste o premagovanju osebnih stisk.
Šola hujšanja in zdrave prehrane
Kranj - Vsak ponedeljek, ob 19. uri bo v Domu krajanov Primskovo šola hujšanja in zdrave prehrane.
Javna seja PD Kranj
Kranj - Vodniški odsek PD Kranj vabi vse, ki vas zanima interno delo vodniškega odseka, na javno sejo, ki bo danes, v torek, 4. junija, ob 19. uri v klubski sobi društva, na Koroški cesti 27 v Kranju. Na seji bodo podeljena tudi priznanja za dolgoletno sodelovanje z odsekom.
Varno v gore
Radovljica - Planinsko društvo Radovljica prireja tečaj z naslovom Varno v gore. Tečaj bo 8. in 9. junija v Valvazorjevem domu in je primeren za vse starostne skupine planincev. Informacije po tel.: 041/540-043.
PD Dovje - Mojstrana
obvešča
Dovje, Mojstrana - Planinsko društvo Dovje - Mojstrana obvešča, da sta Aljažev in Šlajmerjev dom stalno oskrbovana.
Slikarska razstava
Kranj - Likovno društvo Kranj vabi na otvoritev slikarske razstave akademskega slikarja Jožeta Trobca in absolventke Likovne akademije v Ljubljani Špele Trobec - Jovano-vič, ki bo v četrtek, 6. junija, ob 19. uri v Mali galeriji v Kranju.
Razstava otrok Antonovega vrtca
Železniki - V petek, 7. junija, ob 18. uri bo v galeriji Muzeja Železni-
ki otvoritev likovne razstave otrok Antonovega vrtca. V priložnostnem programu bodo nastopili sedanji in nekdanji otroci Antonovega vrtca.
Ali še rišete?
Bled - Občina Bled vas vabi na odprtje razstave karikatur, ki bo jutri, v sredo, 5. junija, ob 16. uri v prostorih Občine Bled. Razstavljal bo znani in priljubljeni slovenski karikaturist.
Duša stekla
Tržič - TD Tržič vas vabi na ogled razstave avtorice Andreje Arbiter z naslovom Duša stekla, ki bo v ro-tundi Abanke v Tržiču, od 3. do 15. julija. Unikatni in drugi izdelki iz stekla, ki jih lahko kupite v njeni galeriji na Kovorski cesti 6, so njene ideje oblikovanja kulture prostora.
Zaključni koncert
Škofja Loka - V OŠ Škofja Loka -Mesto bo jutri, v sredo, 5. junija, ob 18. uri zaključni koncert učenk in učencev Glasbene šole Škofja Loka.
Samo en cvet
Radovljica - Samo en cvet je naslov letnega koncerta Moškega komornega zbora Podnart pod vodstvom Egija Gašperšiča. Koncert bo v petek, 7. junija, ob 20. uri v radovljiški graščini.
Koncerti v Radovljici
Radovljica - Danes, v torek, 4. junija, ob 19.30 uri bo v dvorani Glasbene šole Radovljica - zaključni koncert pianistov iz razreda prof. Jožice Potočnik. Jutri, v sredo, 5. junija, ob 20. uri bo v avli Graščine v Radovljici - zaključni koncert "Harmonika - moje veselje". V četrtek, 6. junija, ob 17. uri pa bo v dvorani Glasbene šole Radovljica-zaključni koncert violinskega od' delka iz razreda prof. Tomaža P'w terja in prof. Braneta Brezavščka.
Perpetuum Jazzile
Šenčur - Vokalna skupina Perpetuum Jazzile bo danes, v torek, 4. junija, ob 20. uri koncentriral v dvorani Kulturnega doma Šenčur, pod vodstvom Tomaža Kozlevčarja in ob spremljavi bobnov Ratka Divjaka. Predprodaja vstopnic je v glasbeni trgovini Aligator in pred koncertom.
sv
'GOSTILNA I^STAVRACIJA GALERIJA
Dojenje
Škofja Loka - Mednarodna zvaza za dojenje LLL vabi na srečanje danes, v torek, 4. junija, ob 16.30 uri v prostorih ZD Škofja Loka. Tema srečanja: Najpogostejša vprašanja mamic. Vabljene bodoče, doječe in druge matere, dobrodošli tudi (bodoči) očetje ter dojenčki in malčki-Informacije-tel.: 510-8001 Irena.
"Pri Jožovcu" Begunje i
Avsenik Gregor s.p.
Glasbeni program:
'd glasbeni večer z ansamblom "Gašperji"
Začetek prireditve ob 19. uri. '^23 i , ^^evergreen večer s plesnim orkestrom "Bid Bang"
iz Radovljice in gostje: zmagovalci prireditve "Prvi glas Gorenjske" Začetek prireditve ob 20. uri. I tiESKfflEESfc 919shen 1 večer s hišnim ansamblom "Jožovc" Začetek prireditve ob 19. uri.
Informacije in rezervacije na tel.: 04/5333-402
DOBER IZLET - DOBER IZLET - DOBER IZLET
DOLOMITI 15.6. 7.100 SIT
PO NAKUPIH V TRST 20.6. 2.500 SIT
ČUDOVITA AVSTRIJSKA JEZERA 22.6. 6.900 SIT
GARDALAND 22.6. 5.300 SIT
PLITVICE 25.6. 7.200 SIT
BENETKE Z OTOKI 29.6. 4.900 SIT
BISERI ŠVICE 28.-30.6. 38.100 SIT Naročnikom Gorenjskega glasa priznamo 5 % popust.
Informacije po tel.: 04/201-32-20 - Kranj, 04/51-70-305-Škofja Loka, 04/59-70-350" Tržič, 04/53-20-445 - Radovljica, 04/57-80-420 - Bled
/vi
ALPETOUR
wmk pMOMftM aganciia
GLAS
Z ALPETOUR JEM, d.d., IN GORENJSKIM GLASOM SKUPAJ NA POMLADNI IZLET
Test: smart&pure city-coupe
Butična igrača za pot na tržnico
Kamor koli pride, povsod vzbudi pozornost. Malček, ki ga je v dolžino natanko dva metra in pol, ki je bil najprej švicarski in so ga potem prevzeli Nemci, je na videz prijazen, dobrodušen in navihan. Za vsakdanjo uporabo v mestih pa so njegove skromne mere kot nalašč, saj gre v vsako parkirno luknjo, če je potrebno je lahko na parkirnem
prostoru postavljen tudi počez.
Smart je na pogled precej sme- majhne zadnje lučke pa so že kar sen avtomobilček in med večjimi vpadljivo osvajalske. Pravzaprav štirikolesniki s svojim topim no-  se vse na njem zdi zelo veliko,
V potniški kabini je več prostora, kot ga obljublja zunanja dolžina, armaturna plošča je igriva in prav noben del smartove notranjosti ni dolgočasen.
som, s strmim vetrobranskim steklom, s kratko streho in "odbitim" zadkom deluje kot nebogljeni otročiček med odraslimi. Kdor ga Pogleda v žaromete, se mu z malce domišljije lahko zazdi, da mu je smart navihano pomcžiknil,
tako malo ga je skupaj. In če se vanj skobaca plečat in velik človek se zdi, kot da si je oblekel premajhen suknjič. Posebno poglavje so kolesa, ki so spredaj ožja, manjša in sramežljivo skrita za zajetnim odbijačem, zadaj pa
TEHNIČNI PODATKI
V02i'o: ...........................kupe, 3 vrata, 2 sedeža
mere: ......................d. 2.500, š. 1,510, v. 1,550 m
medosna razdalja: ...............................1,810
Prostornina prtljažnika: .........................150/260 1
motor: ...............................trivaljni, bencinski
9"bna prostornina: .............................599 ccm
moč: ......................33 kW/45 KM pri 5250 v/min
navor:............................70 Nm pri 3000 v/min
najvišja hitrost: ...............................135 km/h
Pospešek od O do 100 km/h: ......................18,9 s
poraba EU norm.: ...................5,8/4,1/4,7 1/100 km
maloprodajna cena: ........... . .2.175 788 SIT
zastopnik: ..........................AC |ntercar, Ljubljana
D zasnova, prijazna zunanjost, mestna okretnost, obračalni krog L-J   poraba goriva
■samo dva sedeža, majhen prtljažnik, zaganjanje pri pretikanju, neuravnotežena cena
NA KRATKO
• Audi A8 je tudi na slovenskih cestah zabeležil pomemben mejnik. Na kilometrskem števcu avtomobila Stanislava Menarda se je pred kratkim obrnila številka 500.000. Najbolj voženi slovenski A8 je pol milijona kilometrov prestal brez težav, za njegovo "zdravje" pa je skrbela ekipa ljubljanskega servisa Porsche Verovškova.
KAJ PRAVI ONA?
S svojim nasmejanim obrazkom je res prav ljubek in tudi, če ste nanj jezni, je vedno nasmejan. Prostora za nakupovalne vrečke je dovolj, tudi za volanom se dobro počuti, le strašno vroče je brez klimatske naprave. Za drugi ali tretji avtomobil bi bil lahko pri hiši, če ne bi bil skoraj pregrešno drag.
širša, višja in bahavo potisnjena pod izbočena blatnika.
Čeprav se zdi, da voznik in njegov sopotnik trpita zaradi kabin-ske utesnjenosti, jima v prostorskem smislu ni prav nič hudega. Sedita na dobro oprijemljivih školjkastih sedežih, katerih vzdolžni pomik je zadosten, nekoliko omejena pa je le pregibnost na-slonskega dela.
Velik merilnik hitrosti ima glavno vlogo na armaturni plošči, prav noben del pa s svojo okro-glolično nagajivostjo nikogar ne pusti hladnega. Pri osnovni različici smart&pure je oprema skoraj minimalistična, vsebuje le daljinsko upravljivo osrednjo ključavnico, elektriko za pomik stekel v vratih, protiblokirni zavorni sistem in dve čelni varnostni vreči.
Smartov prtljažnik, ki se odpre
Dva metra in pol sta kot nalašč za premagovanje prometnih zagat v mestnih središčih, vendar je že za smarta v osnovni izvedbi potrebno odšteti debela dva milijona tolarjev.
krov. Uporabnikom je namenjen predvsem modul za natakanje vode za čiščenje stekel, ki je skrit za rešetkami pod robom vetro-branskega stekla. Osnovni smartov motorček je bencinski tri valj-
Motor: skrbno skrit pod prtljažnim dnom, pokrov naj bi odpirali le mojstri v servisnih delavnicah.
Skoraj ravno prirezan zadek skriva 150 litrov prtljažnega prostora, kar zadostuje za nekaj nakupovalnih vrečk ali dve manjši potovalni torbi.
nik z majhno gibno prostornino, vendar s pomočjo turbinskega polnilnika razvije 45 konjskih moči. Oglaša se s piskajočim zvokom, v prostem teku rahlo podrhtava, sicer pa njegove zmogljivosti komaj zadostujejo komaj za doseganje dovoljene hitrosti na avtocestah. Po drugi strani pa je motorček varčen z gorivom, v povprečju za svoje delo zahteva okroglih 5 litrov bencina na 100
tako, da se najprej dvigne zadnje steklo, nato pa odpne in spusti še pločevinasti del, je s 150 litri pričakovano majhen, pravzaprav je dobro, da je mogoče sploh kam pospraviti kakšno drobnarijo. Pod prtljažnikom je skrbno pospravljen motor, do katerega naj bi očitno imeli dostop samo pooblaščeni mehaniki, saj je najprej potrebno odstraniti izolacijo in nato odvijačiti pločevinasti po-
kilomctrov. Vožnja s smartom ni preveč težko opravilo, saj se motorna moč na pogonski kolesi prenaša s pomočjo avtomatiziranega šeststopenjskega menjalnika, zaradi katerega ni stopalke za sklopko in vse, kar mora znati voznik, je pomikanje prestavne ročice naprej in nazaj. Na majhnem zaslon-čku, ki je vdelan v merilnik vrtljajev, se ves čas prikazuje izbrana prestava, puščici navzdol ali navzgor pa vozniku dopovedujeta, da je čas za nižjo ali višjo prestavo. Ob vsaki menjavi avtomobil nekoliko "počepne" in zdi se, da menjalnik včasih ne ve točno, kaj bi storil. Življenje s smartom je
torej zlasti v natrpanih mestnih središčih lahko ali vsaj znosno. Povsem drugo vprašanje pa je, ali cilj opravičuje sredstva, oziroma ali smartova namembnost opravičuje njegovo ceno. Tisti, ki misli jo, da takšen avtomobilček zaradi svoje majhnosti pač ne more biti posebno drag. se lahko ob ceni samo primejo za glavo. Namreč, tudi /a najcenejšega je treba imeti v žepu dobra dva milijona tolarjev. Ampak tisti, ki bi radi imeli igrače) kupljeno v modnem buli ku, vedo, da so cene tam občutno višje kot na tržnici.
Matjaž Gregorič
S 1. junijem spremembe pri Renaulttvi organizaciji
Ločitev tovarne in prodaje
• BM\V bo v kratkem na izredni servisni pregled vpoklical 15.000 avtomobilov nove serije 7, na katerih naj bi odpravili morebitne napake na softvvarskem računalniškem sistemu. Gre za elektroniko za merjenje količine gpriva, v najslabšem primeru pa bi se lahko zgodilo, da % p ,avtomobil ostal brez bencina, čeprav bi merilnik govoril drugače. " Toyoti so zadovoljni /. raziskavo, ki jo je izvedel neodvisni angleški inštitut J.D. Povver&Associates. Temelji na 28.000 anketiranih Polah, ki so jih izpolnili vozniki 144 modelov 33-tih znamk. Pri vPrašanjih o splošnem zadovoljstvu so anketirani v posameznih segmentih na prva mesta postavili Tovotine modele yaris, corolla, celica in picnic, medtem, ko je znamka dosegla skupno drugo mesto.
• Podjetje GMAC finančne storitve, ki Sloveniji trži finančne in zavarovalniške storitve pod blagovno znamko Opel Credit, je v sodelovanju z Zavarovalnico Maribor začelo uvajati zavarovanje izgube vrednosti vozila. Zavarovalnica v primeru tatvine ali nastale totalne škode oškodovancu izplača razliko med tržno vrednostjo rabljenega vozila in nevarolizirano nabavno ceno novega vozila. M.G.
Renault je na slovenskem trgu uvedel novo organiziranost industrijske in komercialne dejavnosti, s čimer želijo doseči večjo učinkovitost in prilagodljivost, hkrati pa sledijo vzorcu v drugih državah. S 1. junijem so prodajne aktivnosti popolnoma ločene od novomeške tovarne Revoz, v ta namen pa je bilo ustanovljeno novo podjetje Renault Slovenija.
Novomeška avtomobilska tovarna Revoz, ki je največji slovenski izvoznik in je v zadnjem desetletju dosegla hiter razvoj na številnih področjih, bo torej po novem povsem osredotočila na proizvodnjo, še zlasti na vodenje zelo pomembnega projekta, ki jim ga Renault namerava zaupati v bližnji prihodnosti. Revoz, katerega večinski 66,68-odstotni lastnik je Renault (ostalo imata v lasti Holding IMV, d.o.o, in Republika Slovenija) naj bi v prihodnjih štirih letih podvohjil proizvodnjo, lani so izdelali 116 tisoč, leta 1998 pa rekordnih 126 tisoč avtomobilov.
Ustanovitev novega podjetja Renault Slovenija, ki bo zaposlovalo vseh 140 delavcev nekanje Revozove komercialne direkcije, bo dosežena boljša preglednost delo-vana in večja učinkovitost pri prodaji ter
poprodajnih storitvah. Podjetje je Renaultova hčerska družba, ki organizacijsko in in funkcionalno sodi v okvir komercialne direkcije za Evropo. Nova organiziranost Renaulta,
ki bo še naprej nastopal enotno in usklajeno, je enaka kot v ostalih evropskih državah, kjer ima Renault svoja komercialna podjetja.
M.G.
Del. čas od 8. do 19. ure, b sobotah od 8. do 12. ure,
Telefon: 04/20 14 050 www.boltez.si
Saua"
GORENJSKI GLAS • 22. STRAN
•••••••
AVTOMOBILIZEM, MOTOCIKLIZEM, NA VTIKA / matjaz gregoric@g-glas si
Torek, 4. junija 2002
Audijevo poletje v znamenju novega A4 kabriolet
Kabriolet za peščico izbrancev
Letošnje poletje bo spet vroče, vsaj pri Audiju, ki pošilja na ceste novi A4 kabriolet. Novinec je mešanec klasične mode in športnega temperamenta, in bo nasledil ostareli model, ki so ga pri Audiju predstavili pred več kot desetletjem. Na podalpski avtomobilski trg bo prišel v zelo omejeni količini in zato se bodo z njim vozili le redki izbranci.
Audi ima za seboj pestro kabrio-letsko zgodovino, ki se je začela pisati že daljnega leta 1928, ko je bil na nosu že znak znamke DKW, zadnjega kabrioleta pa so na osnovi audija 80 izdelovali med letoma 1991 in 2000. V tem času so jih prodali kar 72.000, kar je v tej avtomobilski kategoriji lepa številka, na slovenskih cestah pa jih je videti bolj malo, saj resnih prodajnih namenov nikoli ni bilo. Po zadnjem kabrioletu se je zdelo, da so se pri Audiju dokončno poslovili od tega razreda, toda letošnje poletje je v znamenju novinca, ki ponovno združuje klasično kabrioletsko modo s športno temperamentno zunanjostjo.
Kljub številnim novostim pri zložljivih strehah so se pri Audiju odločili, da bo imel A4 kabriolet platno pritrjeno na aluminijaste nosilce. Menda zato, ker takšna streha bolje pristaja kabrioletovi duši, pravijo v tovarni. Sicer pa je strešni mehanizem popolnoma elektrificiran in za odpiranje ali zapiranje je potreben samo vozni-
kov pritisk na gumb, celotna "operacija" pa traja 24 sekund. Pri odprti strehi za volanom ni čutiti prav veliko pihanja, saj ga ublaži visoko vetrobransko steklo z aluminijastim okvirjem, zadaj pa zaščitna mreža.
Audi A4 kabriolet je v primerjavi s predhodnikom občutno zrasel, zato je potnikom na voljo več prostora in udobja, prav tako pa je večji prtljažnik, ki sprejme dve polni torbi za golf tudi takrat, kadar je v njem zložena streha. Že to jasno nakazuje, daje A4 kabriolet namenjen tistim, ki si lahko privoščijo drage športe, sicer pa je v zadnji sedežni klopi tudi velika odprtina za dva para smuči ali za dve snežni deski.
Motorja, ki poganjata novi kabriolet, sta zaenkrat dva, oba zmogljiva bencinska šestvaljnika. 2,4-litrski razvije 170 in močnejši 3-litrski 220 konjskih moči, pri obeh je na voljo ročni petstopenjski ali nekoliko dražji Audijev brezstopenjski samodejni menjalnik multitronic. Motorna paleta
Na mednarodnem natečaju za oblikovanje avtomobilov
Tretje mesto za slovenski Fiat 128
Združenje najuglednejših italijanskih oblikovalskih hiš ANFIA je organiziralo mednarodni natečaj za oblikovanje avtomobilov. Na temo z naslovom Italijanski slog za mlade (Young Italian Style 2002) so mladi oblikovalci zrisali osnutke avtomobilov prihodnosti, v izredno hudi konkurenci pa je tretje mesto pripadlo Urošu Pavasoviču iz Slovenye.
Letošnji natečaj, ki je bil tretji po vrsti, je privabil kar 400 mladih oblikovalcev iz 41 držav. Združenje ANFIA vključuje tudi tako ugledna imena italijanskih oblikovalskih delanic, kot so Pi-ninfarina, Giugiaro in Bertone, žirija pa je sestavljena iz velikih imen italijanskih mojstrov oblikovanja. Prvo mesto so letos prisodili oblikovalcu iz Češke, drugo iz Moldavij, tretje mesto pa si je
skupaj z Luksemburžanom razdelil Slovenec Uroš Pavasovič. Njegov predlog je zasnovan na družinskem avtomobilu fiat 128, ki naj bi bil s triprostorsko karoserij-sko zasnovo in enostavnimi oblikovnimi linijami naslednik avtomobila iz sedemdesetih let. Najboljših 21 del je bilo do konca maja razstavljenih v avtomobilskem muzeju Biscareti di Ruffia.
M.G.
KLEMEIVC
servis avtogtmi
Daniela Klemene, s.p
Ivana Hribarja 7, CERKLJE
Tel.: 04/25 21 512, fax: 04/252 79 70
• optična nastavitev
• vulkanizerstvo
• centriranje
• popravilo in prodaja vseh avtogum
bo proti koncu leta izpopolnjena z 2,5-litrskim turbodizelskim šest-valjnikom (Audi je bil leta I995
prvi, ki je kabriolet vsadil turbo-dizelski motor, takrat 1,9-litrski TDI z 90 konjskimi močmi), v za-
četku prihodnjega leta bo na voljo tudi 1,8-litrski bencinski turbo motor in še malce kasneje štiriko-
lesni pogon quattro. V notranjosti je z izjemo okrnjenega prostora zadaj, skoraj vse tako kot v A4 limuzini ali avantu, kabrioletskemu prestižu primerno je notranje okolje polepšano z dodatki iz aluminija, plemenitega lesa in usnja ter kombinacije z alkantaro na sedežih. Serijska oprema je za varnost in udobje je bogata, med drugim vključuje štiri varnostne vreče (bočni varujeta tudi glave) in pametno klimatsko napravo, ki se prilagaja tudi odprtosti ali zaprtosti strehe.
A4 kabriolet ni za običajne avtomobilske kupce, ampak samo za tiste, ki imajo nadpovprečno visoke dohodke. Cilja publika naj bi bila stara od 30 do 39 let (manj kot povprečni kupci audijev), vanjo pa naj bi sodili življenjski užitkarji, pari brez otrok, podjetniki in samozavestne ženske. Pri zastopniku Porsche Slovenija so si letos izborili samo 17 avtomobilov, prihodnje leto kakšnega več. Cena osnovne različice z 2,4-litrskim motorjem je 8,54, s 3,0-litrskim pa 9,60 milijona tolarjev.
Matjaž GregoriČ
Kabriolet je obogatil družino Oplove astre
Čas je za vožnjo na prepihu
S prihodom toplejših dni bo družina Oplove astre tudi na slovenskih cestah bogatejša za novo karoserijsko različico. Astra cabrio je nastala v sodelovanju Oplovih oblikovalcev in italijanske karoserijske hiše Bertone, ponaša se s prostornostjo, obsežno varnostno opremo in tudi z električno zložljivo streho z možnostjo daljinskega upravljanja.
Astra cabrio je nastala na osnovi že znane kupejevske različice, zato so na njej dobro vidne športno gladke in čiste poteze, ki so še posebej privlačne pri odprti strehi. Posamezni deli, kot so kljuke vrat, stranska krilca in ohišji zunanjih ogledal, so v barvi karoserije, zatemnjene zadnje luči in kromirana letev na prtljažnem pokrovu pa dajejo vtis elegance.
Odpiranje ali zapiranje platnene strehe, ki je po Oplovih zagotovilih tako dobro izolirana, da je v avtomobilu toplo tudi v hladnih zimskih dneh, je enostavno, saj zahteva samo obrat ročice in rahel pomik strehe navzgor, vse ostalo pa opravi elektrika. Za doplačilo tovarna ponuja še bolj elegantno rešitev, in sicer daljinski ukazo-valnik.
Športnost astre cabrio med drugim dokazuje nekoliko trše nastavljeno podvozje, za iskrivost pa skrbijo zmogljivi motorji na čelu z 2,2-litrskim, ki razvije 147 konjskih moči (108 kVV). Šibkejša sta še 1,8-litrski (92 kW/125 KM) in 1,6-litrski (74 kW/100 KM). Za varnost potnikov skrbijo protiblo-kirni zavorni sistem, elektronski stabilnostni program, čelni varnostni verči, Oplov sistem odmika stopal v primeru trka... Poleg osnovne opreme za udobje je za
Rabljena vozila
Na našem pokritem centru na Laborah v Kranju vas čaka največja izbira rabljenih vozil vseh znamk in letnikov (več kot 80 vozil).
Znamka in tip Letnik-barva Cena v SIT
Renault 5 Five 5v 1996 rdeča 620.000,00
Fiat Panda 1,0 1997 bela 580.000,00
Citroen Xantia 2,016v 1993 modra 760.000,00
Fiat Ducato 2,5 ds 1994 bela 690.000,00
Renault Clio Oasis 1,2 3v 1997 modra 940.000,00
Fiat Punto 55 s 1998 oranžna 990.000,00
Fiat Brava 1.4 1996 met.siva 1.040.000,00
Renault Tvvingo 1,2 1999 oranžna 1.160.000,00
Audi A6 2,0 1994 rdeča 1.495.000,00
Opel Astra 1,8 kar. k,abs,cz,es,sv 1997 bela 1.499.000,00
Ford Ka 1,3 2001 rdeča 1.520.000,00
Renault Thalia 1,4 RT k,cz,es,sv 2001 rdeča 1.850.000,00
RENAULT
www.alpetour-remonl.si Za volila z garancijo vam lamčtmo:
♦ BREZPLAČEN PREIZKUS
♦ 45 TOČK KONTROLE NA VOZILU
♦ TEHNIČNO KONTROLO VOZILA PO 2000 PREVOŽENIH KILOMETRIH
♦ POMOČ NA CESTI, VLEKO ALI POPRAVILO
♦ 3 MESEČNO TEHNIČNO GARANCIJO
LEGENDA:
■ (i. VOZILO Z GARANCIJO
♦ K: KLIMA
■ SV: SKRVO VOIAN
- CZ: CENTRALNO ZAKLEPANJE
- R: RADIO
ES ELEKTR DVIG STEKEL
- AIR: AIRBAG
D.D. KRANJ
SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ. LJUBLJANSKA 22
Centrala: 04/20 15 240
Vse za vaš avto na enem mestu:
♦ Prodaja vozil Renault ♦ Zavarovanje in registracija vozil
♦ Vzdrževanje vozil ♦ Odkup in prodaja rabljenih vozil
♦ Najem vozil ♦ Tehnični pregledi osebnih,
♦ Vleka vozil tovornih in priklopnih vozil
doplačilo na voljo tudi posebni radijskim sprejemnikom. Koliko od cene, ki za najcenejšo različico
paket z imeno bertone z lahkimi se bo na podalpskem avtomobil- znaša 5,08 milijona tolarjev,
aluminijastimi platišči, daljinskim skem trgu našlo kupcev za novi
odpiranjem strehe in boljšim Oplov kabriolet, je odvisno tudi       Matjaž Gregorič, foto: Opel
Frizure in motorji
Ljubljana - Pred nekaj leti so na Srednji frizerski šoli v Ljubljani začeli orati ledino na področju kreiranja in oblikovanja namenskih pričesk. Sčasoma je ideja prerasla v večjo prireditev in ohranila osnovni moto "Izrazna moč las".
Letošnjo prireditev so posvetili športnosti in oblikovanju pričesk s športno izraznostjo. Prireditev samo je poleg ostalega programa precej popestrila razstava originalnih motorjev od leta 1919 do danes, ki so jih prispevali člani klubov Classic Motorcycles Ovmers Club - C.M.O.C in Old Tvvin.
Najstarejši med razstavljenimi motorji, katerega lastnik je Julij Kačič iz Ljubljane, je bil (na sliki) MOTSACHOCHE iz leta 1919 Naredili so ga Švicarji in takrat jc veljal za neverjetno hitrega, saj je šel več kot 100 kilometrov na uro. Za tisti čas je bil to zelo drag in. napreden stroj. Ima avtomatični menjalnik, tri hitrosti, ročne nas; tavitve in je za voznika precej zahteven, saj vožnja z njin1 nikakor ni enostavna.
Alenka Brun, foto: Tina Doki
OBČINA ŠKOFJA LOKA ŽUPAN
Na podlagi Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 18/91-l,19-2/91-l-popravek,13/93, 9/94-odločba US, 21/94/23/96, 23/96, 24/96-odločba US, 29/95, 44/96-odločba US, 1/2000) in na podlagi 10. člena Pravilnika o dodeljevanju socialnih stanovanj v najem v Občini Škofja Loka (Uradni list RS, štev. 4/96, 59/97, 6/02)
župan Občine Škofja Loka objavlja
III. RAZPIS
ZA DODELITEV SOCIALNIH STANOVANJ V NAJEM
I. PREDMET RAZPISA
Po tem razpisu bo na razpolago dvanajst (12) občinskih socialnih stanovanj in sicer:
1. dvosobno stanovanje, 1/1, Spodnji trg 9 A, Škofja Loka, v izmeri 48,10 m2
2. dvosobno stanovanje, 2/1, Spodnji trg 9 A, Škofja Loka, v izmeri 48,05 m2,
3. dvosobno stanovanje 3/1, Spodnji trg 9 A, Škofja Loka, v izmeri 49,35 m2,
4. enosobno stanovanje 4/2, Spodnji trg 9 A, Škofja.Loka, v izmeri 34,10 m2,
5. večje enosobno stan. 5/2, Spodnji trg 9 A, Škofja Loka, v izmeri 45,60 m2,
6. večje enosobno stan. 6/2, Spodnji trg 9 A, Škofja Loka, v izmeri 40,85 m2,
7. večje enosobno stan. 7/2, Spodnji trg 9 A, Škofja Loka, v izmeri 47,60 m2,
8. enosobno stanovanje 8/pod., Spodnji trg 9 A, Škofja Loka, v izmeri 30,80 m2,
9. večje enosobno stan. 9/pod., Spodnji trg 9 A, Škofja Loka, v izmeri 41,25 m2,
10. manjša garsonjera     10/pod., Spodnji trg 9 A, Škofja Loka, v izmeri 13,00 m2,
11. večje enosobno stan.  11 /pod., Spodnji trg 9 A, Škofja Loka, v izmeri 49,20 m2,
12. manjše enosobno stan. 12/pod., Spodnji trg 9 A, Škofja Loka, v izmeri 27,40 m2.
Po tem razpisu bo občina dodeljevala tudi druga občinska, socialna stanovanja, ki bodo izpraznjena v času veljavnosti pravnomočne liste za dodelitev socialnih stanovanj v najem. Pravnomočna lista bo predvidoma veljala do objave naslednjega razpisa.
II. SPLOŠNI POGOJI ZA PRIDOBITEV SOCIALNEGA STANOVANJA V NAJEM
Splošni pogoji, ki jih mora izpolnjevati prosilec in njegovi ožji družinski člani, so:
1. da je državljan Republike Slovenije,
2. da ima stalno prebivališče v Občini Škofja Loka in da na naslovu tudi dejansko prebiva.
V primeru, da ima prosilec stalno bivališče v Občini Škofja Loka, trenutno pa prebiva zaradi stanovanjskih razmer v začasnem najemnem stanovanju, se točkujejo stanovanjske razmere, ki jih navede prosilec v vlogi;
3. da prosilec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov, ki z njim v    stalno prebivajo, niso uporabniki prostorov, iz katerih so bili v preteklosti že rešeni stanovanjski problemi;
4. da prosilec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov, za katere se rešuje stanovanjski problem, ni najemnik ali lastnik stanovanja, oziroma je najemnik ali lastnik neprimernega stanovanja;
5. da prosilec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov, ki z njim stalno prebivajo, ni lastnik ali solastnik počitniške hiše ali počitniškega stanovanja, oziroma druge nepremičnine;
6. da prosilec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov, ki z njim stalno ali začasno prebivajo in za katere se rešuje stanovanjski problem, da niso lastniki premičnine, ki presega 25 % vrednosti primernega stanovanja;
7. da ni bil prosilec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov, za katere se rešuje stanovanjsko vprašanje, lastnik stanovanja, pa ga je odtujil,
8- da prosilec ni nezaposlen po lastni krivdi ali volji;
9- Prosilec ni upravičen do dodelitve socialnega stanovanja, če je on ali kdo izmed ožjih družinskih članov, ki z njim stalno prebiva, kot imetnik stanovanjske pravice ali najemnik, stanovanje odkupil po pogojih stanovanjskega zakona in ga je odtujil.
Za ožje družinske člane se štejejo:
- zakonec prosilca ali oseba, s' katero živi prosilec v življenjski skupnosti nepretrgoma najmanj 3 leta pred objavo razpisa, njuni otroci oz. Posvojenci, starši in posvojitelji prosilca ter osebe, ki sta jih po zakonu dolžna preživljati.
POSEBNI POGOJI ZA PRIDOBITEV SOCIALNEGA STANOVANJA V NAJEM
Prosilci za dodelitev socialnega stanovanja morajo izpolnjevati tudi naslednje posebne pogoje, da skupni prihodek na člana družine ne Presega višine:
Pri tem razpisu se upošteva osnova za izračun mejnih zneskov zadnja znana bruto povprečna plača v državi za obdobje I., II., III., 2002 (januar, februar, marec, 2002), kije 225.557,00 SIT.
IV. MERILA IN NORMATIVI ZA SESTAVO PREDNOSTNE LISTE
Pri ugotavljanju upravičenosti za pridobitev socialnega stanovanja se poleg splošnih in posebnih pogojev uporabljajo tudi merila in normativi. Merila služijo za sestavo in razvrstitev na seznam upravičencev oziroma listo za dodelitev socialnih stanovanj v najem.
Po proučitvi vlog se razvrsti upravičene prosilce na seznam po številu zbranih točk, kar bodo ugotavljale komisije na terenu.
Seznam upravičencev za dodelitev socialnega stanovanja v najem bodo udeleženci razpisa prejeli hkrati s sklepom o zavrženju oziroma
0 uvrstitvi ali neuvrstitvi, objavljen pa bo tudi na Oglasni deski Občine Škofja Loka, Mestni trg 15, 1, nad., Škofja Loka.
Merila, ki se točkujejo, se nanašajo na:
- stanovanjski status prosilca,
- stanovanjske razmere,
- družinske in zdravstveno razmere,
- invalidnost,
- žrtve vojnega nasilja,
- posebne okoliščine,
- čas bivanja v Občini Škofja Loka.
Ob enakem številu točk ima v primeru dodelitve socialnega stanovanja prednost upravičenec, ki ima daljšo dobo stalnega bivanja v Občini Škofja Loka.
Glede na število družinskih članov upravičenec pridobi v najem socialno stanovanje, ki ne presega naslednjih površinskih standardov:
štev. članov. stanov površina v m2
družine maximalno
1 do 24
2 do 30
3 do 55
4 do 65
5 do 70
Če se upravičencu dodeli starejše stanovanje, zgrajeno pred letom 1950, je možen tudi odstop navzgor od površinskih normativov in sicer največ za 10 m2. •
Za vsakega novega družinskega člana nad 5 družinskih članov se stanovanjska površina poveča za 5 m2.
Od površinskih normativov se pri dodeljevanju socialnih stanovanj odstopi navzgor z upoštevanjem dodatnega dnevnega ali spalnega prostora v naslednjih primerih:
če to zahtevajo družinske ali zdravstvene razmere (tri generacije v družini, težja invalidnost, težja bolezen, ki terja trajno nego in podobno).
Od površinskih normativov se pri dodeljevanju socialnih stanovanj lahko odstopa navzdol v primeru, da po sprejetem prednostnem vrstnem redu ni večjega stanovanja in upravičenec poda pisno izjavo o strinjanju z razpoložljivim stanovanjem.
Vloge prosilcev, ki ne bodo izpolnjevali vseh razpisnih pogojev, vloge prosilcev, ki jih ne bodo dopolnili v predpisanem roku in prepozno prispele vloge ter vloge, za katere je oddelek pristojen za javne službe in občinsko premoženje ugotovi, da vsebujejo neresnice, bodo s sklepom zavržene ali zavrnjene.
Pred sklenitvijo najemne pogodbe bomo ponovno preverili socialni status prosilca in njegove družine na podlagi predložene Napovedi za odmero dohodnine za prosilca in družinske člane za leto 2001 in 2002.
Če prosilec ob času prevzema ključev ne bo več izpolnjeval pogojev iz 2. odstavka 26. člena Zakona o socialnem varstvu, se ga črta iz. seznama upravičencev oziroma liste čakajočih za dodelitev socialnih stanovanj v najem.
V. DOKUMENTI, S KATERIMI SE DOKAZUJE UPRAVIČENOST DO STANOVANJA
Prosilec dokazuje upravičenost do socialnega stanovanja z naslednjimi dokazili:
1. - izpolnjen obrazec vloge z opisom stanovanjskih in social-
nih razmer, ki mu mora biti priloženo dokazilo o plačani upravni taksi, (to je položnica, za 3.200,00);
2. - potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije, ki ne sme biti
starejše od 7 dni pred objavo tega izdajo razpisa;
3. dovoljenje za stalno bivanje v Republiki Sloveniji za ožje družinske člane, ki niso državljani Republike Slovenije, ki ne sme biti starejše od 7 dni pred objavo tega izdajo razpisa;
4. - potrdilo o stalnem bivališču v Občini Škofja Loka in številu
družinskih članov, oziroma članov gospodinjstva ter od kdaj stalno bivajo na območju Občine škofja Loka. Upošteva se tudi stalno bivanje na območju bivše Občine Škofja Loka pred letom 1995. Potrdilo ne sme biti starejše od enega tedna od dneva objave razpisa. V primeru, da ima prosilec stalno biva-
lišče v Občini Škofja Loka, pa trenutno stanuje na drugem začasnem prebivališču,mora dostaviti tudi potrdilo o začasnem bivanju; tudi ta potrdila ne smejo biti starejša od 7 dni;
5. - potrdilo o premoženjskem stanju in o dohodkih iz tega pre-
moženja na območju Občine Škofja Loka za prosilca in za ožje družinske člane, če imajo premoženje v drugi občini oziroma kraju tudi potrdila o tem; to lastnino je potrebno navesti; tudi ta potrdila ne smejo biti starejša od 7 dni
6. - dokazilo o statusu stanovanja, v katerem stalno prebiva:
podnajemno pogodbo, najemno pogodbo, kupoprodajno pogodbo ali darilno pogodbo, sklep o dedovanju, zemljiškoknjižni izpisek ipd., oziroma odločbo o dodelitvi stanovanja, kar mora biti še veljavno;
7. - potrdilo o zaposlitvi in bruto dohodku prosilca in vseh nje-
govih ožjih družinskih članov za obdobje januar, februar in marec, 2002. Ta potrdila mora biti na obrazcu, ki je sestavni del obrazca vloge.
V dohodku prosilca in njegove družine se štejejo vsi dohodki družine ali posameznika, dohodki od dela iz delovnega razmerja, pogodbenega ali popoldanskega dela, denarne pomoči, vse oblike nadomestil osebnega dohodka, dividende, preživnine, dohodki od opravljanja kmetijske ali samostojne poklicne ali gospodarske dejavnosti, prejemki iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja kmetov, dohodki po predpisih o varstvu borcev in invalidov ter civilnih invalidov vojne in dohodki od premoženja.
V dohodek prosilca in njegovih družinskih članov se ne šteje:
- otroški dodatek in družbene pomoči otrokom,
- dodatek za tujo pomoč in postrežbo,
- prejemki za oskrbo v tuji rejniški družini,
- štipendije,
- dohodek od občasnega dela invalidov, ki so vključeni v instuticional-no varstvo po prvem odstavku 16. člena Zakona o socialnem varstvu in jih pridobijo zunaj kriterijev redne zaposlitve.
8. - za nezaposlene prosilce ali ožje družinske člane se predloži: -potrdilo o prijavi na Republiškem Zavodu za zaposlovanje Kranj,
Uradu za delo
- Škofja Loka, z navedbo od kdaj išče zaposlitev,
- kopijo sklepa delodajalca o prenehanju in razlogih o tem,
- odločbo (kopijo) o priznani pravici do denarnega nadomestila med brezposelnostjo,
- odločbo (kopijo) o priznani pravici do denarne pomoči,
- potrdilo o nezaposljivosti prosilca ali prosilčevega družinskega člana, za katerega je to
- ocenjeno po predpisih o zaposlovanju;
g. - Potrdila o šolanju otrok, ki so starejši od 15 let,
10. - Kopijo obvestila Centra za socialno delo o višini preživni-
ne za obdobje I., II., III., 2002;
11. - potrdila o prejemanju drugih denarnih dodatkov za obdo-
bje L, II., III., 2002;
12. - odločbo o stopnji invalidnosti (invalidi oz. delovno nespo-
sobni družinski člani);
13. - zdravniško potrdilo komisije I. stopnje pri Zavodu za zdrav-
stveno zavarovanje Slovenije - Kranj, kadar prosilec dokazuje za prosilca oz. njegove ožje družinske člane trajno obolenje ali ponavljajoča se obolenja, oz. duševna obolenja, ali odločbo Centra za socialno delo, kadar gre za družino, ki živi z otrokom, ki ima duševno ali telesno motnjo;
14. - Sodno odpoved stanovanja (kopijo odločbe sodišča);
15. -Poročni list (kopija) oz. potrdilo pristojnega organa o iz-
venzakonski skupnosti, oziroma potrdilo o skupnem bivanju- prijavi.
VI. NAČIN IN ROK ZA VLAGANJE PROŠENJ
PROSILCI VLOGE KUPIJO. Vloga stane 800,00 SIT.
PROSILCI, ki se želijo prijaviti na razpis, osebno oddajo svoje vloge na posebnem obrazcu. Obrazec vloge kupijo od 10.06.2002 do 24.06.2002 na Občini Škofja Loka, v glavni informativni pisarni v 1. nadstropju stavbe, Mestni trg 15, Škofja Loka.
Vloge morajo prosilci oddati z vsemi zahtevanimi dokazili v razpisnem petnajst dnevnem roku, ta je od 10.06. 2002 do vključno 26.06.2002.
Vlogi mora biti priloženo dokazilo o plačani upravni taksi, to je položnica v znesku 3.200,00 SIT, ki jo dobi vlagatelj pred oddajo vloge v informacijski pisarni občine.
Informacije daje informacijska pisarna v 1. nadstropju stavbe, Mestni trg 15, Škofja Loka in referentka za stanovanjsko gospodarstvo ga. Vesna Kovačevič v oddelku za javne službe in občinsko premoženje Občine Škofja Loka, v sobi štev. 5/1. nadstropje Mestni trg 15; Škofja Loka.
Udeleženci razpisa bodo o morebitni potrebi po dopolnitvi vlog obveščeni.
Uradne ure za nakup vlog, informacije in vlaganje prošenj v informacijski pisarni so:
ponedeljek	od	8.	do 15.	ure
torek	od	8.	do 15.	ure
sreda	od	8.	do 17.	ure
četrtek	od	8.	do 15.	ure
petek	od	8.	do 12.	ure
Vloge, pri katerih bo ugotovljeno, da so navedeni neresnični podatki, bodo zavržene.
Številka: 362-24/02 ŽUPAN Škofja Loka, dne 21.05.2002. IGOR DRAKSLER,
dipl.univ.inž.grdb.,l.r.
za otroke do dopolnjenega 7. leta starosti 29% zadnje znane bruto Povprečne plače v državi,
za otroke od 7. leta starosti do dopolnjenega 14. leta starosti 34 % zadnje znane bruto povprečne plače v državi, za otroke od 14. leta starosti do zaključka rednega šolanja 42 % zadnje znane bruto povprečne plače v državi, za odrasle osebe 52 % zadnje znane bruto povprečne plače v državi.
Pri tem razpisu se upoštevajo bruto dohodki za zadnje znano obdobje, to je za: ••» II-, III., 2002 (januar, februar, marec, 2002).
Konec tedna bomo v Besnici
Od 7. do 9. junija otroška veselica, revija z narodnozabavnimi ansambli in humorjem, 11. gorenjsko prvenstvo harmonikarjev. Glavni pokrovitelj Mestna občina Kranj, Gorenjski glas glavni medijski sponzor.
Kranj - Besnita 2002 se bo začela v petek, 7. junija, ob 17. uri popoldne z veliko otroško veselico z Romano Krajnčan, čarodejem, klovnom in programom skupine Krila. Sobota se bo nadaljevala z revijo narodnozabavne glasbe in ansamblom ter plesom, petjem in humorjem. Letošnja tretja zlata Voščenka z narodno zabavnimi ansambli se bo začela to soboto ob 20. uri pod velikim šotorom pri šoli v Besnici. Osrednja prireditev pa bo v nedeljo, 9. junija, ko se bo ob 14. uri začelo 11. gorenjsko prvenstvo harmonikarjev.
Narodnozabavni ansambli, plesne skupine in humoristi dobijo vse podrobne informacije v Turističnem društvu Besnica, Zg. Besnica v Čepuljah 25, 4201 Zg. Besnica, tel.: 04/25-03-109, 04/25-03-152, GSM: 041/880-911, 041/884-678 in 031/638-699.
11. gorenjsko prvenstvo harmonikarjev v nedeljo, 9. junija, pa se bo začelo ob 14. uri. Harmonikarji bodo zaigrali po eno skladbo. Zaželene so predvsem slovenske narodne oziroma ljudske viže. Tekmovalci bodo razvrščeni v pet starostnih skupin. Sicer pa na Gorenjskem prvenstvu lahko tekmuje harmonikar, ki ima stalno bivališče na širšem območju Gorenjske. V drugem delu tekmovanja pa bodo nastopili harmonikarji iz
NAGRADNA IGRA
Založba Dallas Records DALLAS MUSIC SHOP
Nagradno vprašanje:
Naštejte tri skladbe Frajkinclarjev!
Odgovore na odpisnicah (s pripisom "Dallas records") pošljite na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj (do 10. 6. 2002).
Nagrajenca iz prejšnje številke:
STANE JARC, Podlubnik 78, 4220 Škofja Loka in MARIJA VIŠAK, Poljska pot 5, 4240 Radovljica.
drugih krajev, da si bodo pridobili pravico za nastop na tekmovanju za 22. Zlato harmoniko Lju-bečne. Strokovna komisija bo izbrala najboljše harmonikarje iz vsake skupine in absolutnega gorenjskega prvaka. Občinstvo pa bo izbralo svojega prvaka, ki bo prejel zlati znak TD Besnica. Prvi trije harmonikarji po številu točk v starostnih skupinah od I. do V. ne glede na skupino se po končanem prvem delu tekmovanja uvrstijo v finalno tekmovanje za gorenjskega prvaka. Finalno tekmovanje bo na programu takoj po tekmovanju skupine Gostje. Zmagovalec 11. prvenstva in gorenjski prvak pa bo tisti, ki bo v prvem delu in v finalu dosegel najvišje število točk. Andrej Zalar
Športniki so odkrili Ermanovec
Priljubljena tradicionalna prireditev Šport, glasba, ples je v nedeljo kljub okoliškim prireditvam privabila h koči
na Ermanovcu številne obiskovalce.
Ermanovec - Alpinist Marjan Manfreda in smučarska tekačica Andreja Mali sta odkrito in brez pomišljanj priznala, da na Ermanovcu še nista bila, hkrati pa poudarila, da bosta še prišla, saj tako lepega kraja zlepa ne najdeš. Že samo ta njuna ugotovitev bi bila največje zadoščenje prirediteljem - Planinskemu društvu Sovodenj za tradicionalna srečanja, ki jih je pred leti začel sodelavec in član Janez Govekar.
Nedelja pa je bila za prireditelje na začetku precej negotova. Čeprav smo v Gorenjskem glasu, glavnem medijskem sponzorju tega priljubljenega srečanja, in na Radiu Cerkno podrobno pisali in poročali o prireditvi in vabili nanjo, so bili sovodenjski planinci precej negotovi zaradi obiska. Na Slajki je namreč prejšnjo nedeljo
Predsednik Lovro Telban je uvodoma pozdravil kar s harmoniko.
odpadla prireditev Miss šmarnic, v Stari Oselici je bila birma, na televiziji pa za Slovenijo otvorit-
Prišla je Andreja Mali in presenetil Oblak.
nas je tudi železni triatlonec Lojze
vena tekma na nogometnem prvenstvu.
Pa se je potem izkazalo, da se Ermanovec ne da. Že kar hitro po tretji uri so številni obiskovalci in ljubitelji Ermanovca, med njimi je bil tudi župan občine Gorenja vas - Poljane Jože Bogataj z ženo, posedli na jasi in prisluhnili programu in seveda predvsem športnikom. Tokrat je bila med gosti Andreja Mali, smučarska tekačica, ki je bila s sedmim mestom uspešna na olimpijskih igrah v Salt Like Citvju. Prišel je med alpinisti od sredine šestdesetih in potem v sedemdesetih letih poznano ime Marjan Manfreda, ki danes rad odkriva lepote manjših gorskih visokometrašev in mu je bil obisk Ermanovca pravo doživetje.
Bila sta lokostrelca Muznik, oče in sin, ki sta s Francijem Fer-
jančičem iz Radia Cerkno predstavila lokostrelstvo. Prišel pa je tudi voznik rallvja Aleks Humar in razkril nekatere podrobnosti tega športa. Vse pa je prijetno presenetil tudi nenapovedani obisk domačina Lojzeta Oblaka, večkratnega zmagovalca triatlona jeklenih iz Gorenje vasi. Zaupal nam je, da je prišel predvsem zaradi Andreje Mali, saj kot serviser športne obutve v Alpini sodeluje s številnimi športniki in tako tudi z Andrejo.
Scenarij je bil delo za tovrstne priložnosti in prireditve nepogrešljive Milke Burnik s Sovodnja in sodelovanjem Gorenjskega glasa. Ob športnem delu programa pri koči na Ermanovcu pa je že uvodoma s pozdravom organizatorja presenetil predsednik Planinskega društva Sovodenj Lovro Telban. Obiskovalce in goste je pozdravil s frajtonarico, na katero se je naučil v zadnjem letu.
Spodbuden je bil županov nagovor s poudarkom, da se je premaknilo glede vrtca na Sovodnju, člani turističnega podmladka podružnične šole Sovodenj pa so poskrbeli za prijeten programski konec prireditve. Za ta pravi glasbeni in plesni konec pa so potem skrbeli do noči člani ansambla Tihoj la, glasbeniki meseca v mesecu maju v Gorenjskem glasu.
Ermanovec je bil tako to nedeljo spet v središču športne in glasbene pozornosti. Cez štirinajst dni pa bomo pri koči na Ermanovcu spet skupaj s citrarji in Gorenjka-mi ter Gorenjci meseca.
Andrej Žalar
Si.mobil center
Še zadnje pripravo, zadnji trening, zadnje ogrevanje . in pljunek čez ramo. Zdaj zares! V kranjskem Si mobilu skupaj / vsemi nogometnimi simpatizerji že komaj zadržujemo dih. Da boste lahko ves čas na tekočem, smo za vas pripravili privlačne telefone, novi naročniki paketa Smart pa se boste do oktobra 2002 pogovarjali brez mesečne naročnine"' Še to najhitrejše čaka tudi super darilo. Ponudba velja od 10. aprila do 30. junija 2002 oz do razprodaje zalog Za dodatne informacije pokličite 080 40 40 ali obiščite www.simobll.si.
vedno zame
Kranj, Koroška 4 (center Globus)
simobil
Jorejv4. junya 2qo2 MALI OGLASI / info@g-glas.si_ gorenjski glas • 25. stran
MALI OGLASI
* 201-42-47
® 201-42-48
a 201-42-49
APARTMA -PRIKOLICE
PORTOROŽ ODDAM novo 2 ss za počitnice s pogledom na morje. tt 041/75-75-50
GR. MATERIAL
OPAŽ smrekov I. in II. kvaliteta, debeline 15 mm, 22 mm, širine 9 cm in 7 cm, ladijski Pod, bruni, žagan les, letve 4x5, 5x8, zelo u9odno, možna dostava. Pogačar Andrej,s.p., Čopova ul. 25, Lesce, 041/713-110 6957
Ugodno prodam okenska KRILA in balkonska VRATA, tt 041/514-151, 031/767-560
__ 7818
Prodam SMREKOVE IN KOSTANJEVE DESKE. tt 041 /608-642 7823
GARAŽE ODDAMO
V Kranju - Šorlijevo naselje, oddamo garažo. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886, 031 635 387
V HIŠE KUPIMO
HIŠE KUPIMO KRANJ, ŠKOFJA LOKA, RADOVLJICA kupimo manjšo hišo z vrtom ali sadovnjakom, lahko starejšo. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333, 041/333-222 5875
RADOVLJICA - BLED, NAKLO-KRIŽE, SENČUR-CERKUE, KRANJ, kupimo hišo, d° 68,0 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886_
BLED - okolica, kupimo hišo od 34 mio. do 57 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886
HIŠE ODDAMO
KRANJ - GORENJE, oddamo stanovanjsko hiso, možnost najema posamezno 2ss in 3ss. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 031 e^387, 041 386 930
KRANJ-ŠENČUR oddamo 4,5 ss, v hiši, bivalne površine 155 m2, mesečna najemnina 100.000,00 SIT + stroški. IDA nepremične, 04/ 2361 880, 031 635 387, 041 386 930
_J*IŠE PRODAMO
NAKLO v mirni soseski prodamo samosto-jP9' enonadstopno hišo na parceli 720 m2, y.5 mx9,5 m, podkletena, 240 m2 uporabne površine, neizdelana mansarda, garaža, cena 33 mio SIT, KRANJ Mlaka prodamo samostojno, lahko dvostanovanjsko hišo na parceli 1033 m2, cca 350 m2 uporabne površine, 2 garaži, 63 mio SIT, SEBENJE manjšo, samostojno hišo na parceli 495 m2, 6,5x7,5 m, K+P+M, 32 mio SIT, KRANJ Stražišče prodamo 1/2 hiše z vrtom, cca 110 m2 uporabne površine 114 m2 vrta, 19 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333, 041/333-222_5873_
KRANJ, Drulovka - novogradnja hiša trojček vel. 12 x 7 m + terasa, parcela 380 m2 v 4-gr.fazi, cena - 35,4 mio SIT, K3 KERN d^-O.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ - v bližini mesta, nedokon.hišo na sončni lokaciji s parcelo 995 m2, prodamo, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ - Stražišče: polovico hiše s stanovanjem v 1. nadstropju in pripadajočim vrtom prodamo za 11,0 mio SIT, K3 KERN l°_o.. tel. 04 202 13 53, 202 25 66
CERKLJE, okolica - 3 leta stara stan. hiša ;2.4 x 9,5 m2, 3 etaže, velika pokrita terasa, lep razgled, cena - 46,8 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, Stražišče - stan. hiša skupne Površine 340 m2, parcela 1.500 m2, K3 j^ERN d.o.o,, tel. 04 202 13 53, 202 25 66
RADOVLJICA - poslovno-stanovanjsko hišo 00 glavni cesti, klet, pritličje in mansarda, Počela 650 m2, primerno za neživilsko dejavnost, cena ■ 33,4 mio SIT, K3 KERN 1°_Q-, tel. 04 202 13 53, 202 25 66
v bližini BREZJEGA: nova hiša vel. 10 x 11 m. klet, pritličje in mansarda, parcela 500 m2, prodamo za 37,0 mio, K3 KERN d.o.o., !g[_04 202 13 53, 202 25 66_
TRŽIČ: kmečka hiša z gospodarskim Poslopjem prodamo za 22,4 mio SIT, poleg kritše 4 na travnikov in njiv in 18 ha gozda, ^ KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25
v bližini NAKLA - v bližini obnovljeno hišo,
TRŽIČ prodamo obnovljeno mansardo hiše, 68 m2 in 465 m2 vrta, 14,5 mio SIT, PODUUBEU prodamo zgornjo etažo hiše in neizdelano mansardo, cca 130 m2+mansarda, 2 garaži, vrt 506 m2, CK olje, cena 15,8 mio SIT oz. po dogovoru. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333, 041 /333-222 5874
TRŽIČ okolica, pod Dobrčo prodamo starejše, delno obnovljeno, enonadstropno HIŠO, cca. 11 x 6 v etaži, neizdelana mansarda, parcela 1500 m2, cena 17 mio SIT, vseljiva takoj. KRANJ Vodovodni stolp ugodno 3 ss, obnovljeno, 90 m2/l., etažna CK, 90.500 SIT/, KRANJ Planina I sončno 2ss+k, 54,80 m2/IX, 12,8 mio SIT, KRANJ Planina I, garsonjero, nizek blok, 30 m2/lll., vsi priključki, ni balkona.DOM NEPREMIČNINE tt 202-33-00, 041/333-222 6236
KRANJ, novejša 600 m2, uporabne površine, v račun vzamem parcelo ali stanovanje. tt 040/413-281 7597
KOKRICA, IV. gradbena faza, 138 m2, parcela 380 m2. tt 040/413-281 7598
Poljane - nad Škofjo Loko, prodamo manjšo podkleteno STANOVANJSKO HIŠO, klet, pritličje, mansarda (lahko tudi kot vikend), cca 45 m2 v etaži CK na olje, velikost zemljišča 380 m2. tt 50-60-300, Loka nepremičnine 7856
Železniki - prodamo starejšo, delno leseno STANOVANJSKO HIŠO cca 60 m2, stanovanjske površine z vrtom, prevzem možen takoj. tt 50-60-300, Loka nepremičnine 7857
Selca - prodamo STANOVANJSKO HIŠO, dvojček 160 m2. površine, 425 m2 zemljišča, vseljiva takoj, lepa in sončna lokacija. tt 50-60-300, Loka nepremičnine
7858
delno
podkleteno, pritličje in mansarda,
Parcela -1.200 m2, že bila gostinska dejavnost, cena - 43,0 mio SIT, K3 KERN tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Kranj, Visoko - starejša hiša na parceli 594
Ti2 in
nezazidano stavbno zemljišče 1729
£2. cena ■ 33,2 mio SIT, K3 KERN d.o.o. i!j^4_202 13 53, 202 25 66_
noti600 03 Gorenjskem: Manjša delno ob-5nn'ena niša z vso dokumentacijo,parcela Nikic-r' zel° ugodno. ITD + NEPREMIČ-™jtTel: 04/23-66-670, 041/755-296
^.^vlJica-Vrbnje: Hiša delno v dvojčku, Dr Ti  ,0 vzdrževana, urejena okolica Kranj -
Darr . a: Vrstna hiša zel° lePa. ure)ena Nfdd3-'. mima okolica, zelo ugodno ITD + °41/75^IČNINE   Tel: 04/23-66-670,
£9. Bes
niča: Manjša hiša 55m2, parcela
670,
NppdE:.aS' Priključki,ugodna" Tfb
0<V75^296INE   TSl: 04/23-66-6
1--—————
na faLoka-°kolica: Novogradnja, III. gradbe-mirna ' ParC6la 1000m2. urejen dostop, ITD ! Sa iokacija, cena po dogovoru. 04l/7cfPREM,ČNINE Tel: 04/23-66-670, H1/755-296, 040/204-661
nd o m p I a n družba za inženiring, j nepremičnine, urbanizem j i" energetiko, d.d. kranj,bleiweisova 14 tel.h.C.:04/2048-700, far. 04/2048-701 GSM: 041/647-433
ŠKOFJA LOKA okolica (1 km) na robu naselja, v idiličnem okolju ob robu gozda prodamo novejšo, poslovno stan. HISO na parceli 2150 m2, uporabne površine 390 m2, 130 m2 v etaži x 3,66 mio SIT, vredno ogleda. RADOVLJICA prodamo atrijsko hišo v mirnem okolju (211) na parceli 520 m2, 325 m2 uporabne površine, 53 mio SIT, vredno ogleda, RADOVLJICA prodamo posl. in stanovanjsko hiši na dobri lokaciji, parcela 1152 m2 in 1393 m2, uporabne površine cca 620 m2+410 m2, primerno za vse mirne, storitveno trgovske dejavnosti. Ostale inf. v agenciji. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222_tsm
Kranj: prodamo kvalitetno dvodružinsko hišo, mirno okolje, 68 mio FRAST-nepremičnine 041/ 626 581 04/ 234 40 80_
CERKLJE: prodamo novo hišo 12x 9m, urejena okolica, 42 mio FRAST-nepremič-nine 04/234 40 80, 041/ 734 198
STRAŽIŠČE: PRODAMO POL HIŠE Z VRTOM, 19,2 mio FRAST nepremičnine 04/ 234 40 80, 041/ 734 198_
Kranj-smer Preddvor: prodamo hišo v 3.grad, fazi, parcela 500m2. FRAST nepremičnine 04/ 234 40 80 041/ 626 581_
BEGUNJE, prodam starejšo meščansko vilo 400 m2, parcela 2600 m2, TRIDA NEPREMIČNINE 041 860 938,04 513 75 90
JEZERSKO, prodam novejšo hišo, možnost apartmajev, 228 m2, parcela 400 m2, TRIDA NEPREMIČNINE 041 860 938,04 513 75 90
NAKLO, prodam dvodružinsko hišo, dvojček, urejeno naselje, TRIDA NEPREMIČ-NINE 041 860 938,04 513 75 90
KRANJ, bližina, prodam prenovljeno dvo-druž. hišo na parceli 1.400 m2, TRIDA NEPREMIČNINE 041 860 938,04 513 75 90
Kranj bližina, prodam novo hišo v IV. g. fazi, 140 m2, TRIDA NEPREMIČNINE 041 860 938,04 513 75 90_
Ljubljana okolica, prodam dvojček, nov, vseljiv sept. 02, 195 m2, ugodno, TRIDA NEPREMIČNINE 041 860 938,04 513 75 90_•
Naklo, okolica prodam enodružinsko hišo, alpski stil, TRIDA NEPREMIČNINE 041 860 938,04 513 75 90_
Radovljica, okolica, prodam dvojček, lahko dvodružinski, TRIDA NEPREMIČNINE 041 860 938,04 513 75 90_
Žirovnica, na robu naselja ugodno prodamo hišo GRADNJI OZ ADAPTACIJI v izmeri cca. 120m2 + klet in 600m2 zemljišča. Odlična lega, bližina šole, trgovine, železniške postaje.... Možnost hitrega dokončanja, Cena 18 mil sit, NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444._
Bled Ribno prodamo enodružinsko hišo in 1580m2 zemljišča, lepa mirna lokacija, cena 35 mil sit. Bled Jermanka enodružinska hiša 120m2 500m2 zemljišča cena 26 mil sit.NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444
BLED Zasip, prodamo tristanovanjski objekt z tremi garažami in 100m2 zemljišča. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444._
Lesce prodamo novo dvostanovanjsko hišo v izmeri 250m2 na lepi lokaciji nad campin-gom Šobcem., NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel..(04) 5745 444._
VRBNJE enodružinsko hišo novejšo z 500m2 vrta, vse urejeno in ograjeno. Cena 40. mil sit. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444.
Mojstrana nova hiša, lepo urejena 400m2 površine in 500m2 zemljišča. CENA 60 mil sit, NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444
PRISTAVA pri Tržiču prodamo lepo vrstno hišo. Hiša v izmeri 300m2 je prva v vrsti in je na sončni lokaciji Z LEPIM RAZGLEDOM. PLAČILO PO DOGOVORU, CENA 37 MIL SIT; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444.
LESCE prodamo hišo in 1200m2 zemljišča primerno za nadomestno lego za izgradnjo poslovnega objekta. Lokacija je ob glavni cesti ob robu nove poslovne cone v gradnji. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04)5745 444.
PALOVIČE pri BEGUNJAH, prodamo starejšo hišo, delno obnovljeno, na izredno lepi lokaciji, zemljišča 1500 m2, cena je 19,5 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886
CERKLJE, prodamo enostanovanjsko hišo, na parceli 420 m2, cena je 41,9 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886_
VRBNJE pri RADOVLJICI, prodamo hišo (dvojček), 250 m2 bivalne površine, na zemljišču 500 m2, nova, cena po dogovoru. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886_
STRAŽIŠČE - BITNJE, prodamo 1/2 hiše (pritličje), 110 m2 bivalne površine in 75 m2 kletni prostori (tudi bivalni) in 300 m2 zemljišča z garažo, cena je 22 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886
NAKLO, prodamo dvostanovanjsko hišo, z manjšo delavnico, ki stoji na zemljišču 724 m2, cena je 43,7 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886
KOKRICA, prodamo enostanovanjsko hišo na manjši parceli., cena je 34,5 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886_
KRANJ - PREBAČEVO, prodamo hišo v IV. gradbeni fazi, na parceli cca 500 m2, cena je 33,3 mio. SIT, z možnostjo dokupa cca 200 m2 zemljišča. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886_
KRANJ - PRIMSKOVO, prodamo poslovno stanovanjsko hišo, na zemljišču 1300 m2, cena je 83,75 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886_
BLED - Zasip, prodamo lepo, novo stan. hišo, na parceli 625 m2. Vredno ogleda. Cena je 44,96 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930_
TRŽIČ - mestno jedro, prodamo večjo, starejšo hišo, potrebno temeljite obnove. Cena je 15 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 386 930_
KRANJ - ŠENČUR, prodamo vrstno atrijsko hišo, bivalne površine 260 m2, na parceli 800 m2, novejša, enostanovanjska, lahko tudi dvostanovanjska, cena po dogovoru. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930_
ZGOŠA pri BEGUNJAH, prodamo enodružinsko hišo (dvojček), na parceli 650 m2, cena je 23 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930_
BOHINJSKA BELA, prodamo enostanovanjsko hišo z ločenim apartmajem, na zemljišču 650 m2, cena je 42 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930
ŠKOFJA LOKA - POLJANE, prodamo manjšo, podkleteno stanovanjsko hišo, klet, pritličje, mansarda, cca 45 m2, v etaži CK na olje, velikost zemljišča 380 m2, cena po dogovoru. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886
RADOVUICA- ZGORNJA UPNICA, pro-damo starejšo hišo, 120 m2 bivalne površine, podkleteno, v fazi obnove, na parceli 401 m2, cena je 8,5 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886
KRANJ - Tomšičeva, prodamo starejšo večstanovanjsko hišo, na parceli 511 m2, cena po dogovoru. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930
KRANJ - BITNJE prodamo novejšo dvostanovanjsko hišo, na parceli 661 m2, cena ugodna, prevzem možen takoj. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886, 041 386 930.
HRVAŠKA - SAVUDRIJA prodamo hišo -dvojček z dvema apartmajema, na zemljišču 500 m2, od morja oddaljena 200 m; vsak apartma ima 45 m2 biv. površine in svoj lasten vhod. Cena 18,8 mio SIT. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886, 041 386 930
KRANJ, Primskovo - nova hiša-dvojček (vgrajena okna, vrata, fasada, stopnišče), vsak velik 12,5 x 9,6 m na skupni parceli 700 m2, razgibana fasada, mirna lokacija, cena je 204.000 EUR, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_
KRANJ, proti Golniku - nova hiša na idilični lokaciji s parcelo 3.200 m2, prodamo ali menjamo za manjšo hišo ali stanovanje proti Ljubljani, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_
NAKLO - nedokončana stan.hiša vel. 12 x 15 m (klet, pritličje in mansarda), parcela 1.646 m2, cena = 58,8 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
IZGUBLJENO
V soboto sem na poti od zimskega bazena do Primskovega (za stadionom) IZGUBIL črno torbo v kateri sta tudi dva rdeča anoraka. Poštenega najditelja nagradim, tr 041/821-600 7871
KUPIM
ODKUPUJEMO SMREKOVO HLODOVINO, les prevzamemo tudi na panju. tr 041/680-925,5306-555 6988
Odkupujemo vse vrste hlodovine, tudi na panju. tt 041/675-912 7824
Kupim KOMBINIRKO za obdelavo lesa Mio Standart in družinski šotor. tt 040/5587-00, 2591-526_78ie
Kupim do 10 let starea VZ G RABLJE SIP. tt 256-00-84 7836
ELEKTROMOTOR 2800 obratov 2-3 kw kupim. tr 031 / 761 -957 7897
LOKAL KUPIM
KRANJ kupimo ali najamemo 2000-6000 m2 poslovno-prodajnih površin. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-
2 2 2 7586
LOKAL PRODAM
KRANJ- prodamo/ oddamo gostinski lokal, 78 m2. FRAST, d.o.o., 04/ 234 40 80 041/626 581_
KRANJ bližina prodam večji posl.stan. objekt , možna gostinska in druge storitvene dejavnosti, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90_
PODNART, prodam tovarniške prostore, 300 m2, vsi priključki.TRIDA NEPREMIČNINE 041 860 938, 04 513 75 90
Kranj, prodam poslovni prostor, dobra lokacija, 42 m2, TRIDA NEPREMIČNINE 041 860 938,04 513 75 90_
Žirovnica prodamo stanovanjsko poslovni objekt 4X 200m2, delno dokončan 400m2 uporabno dovoljenje 900m2 zemljišča cena samo 40 mil sit, Moste Žirovnica prodamo gostinski objekt v celoti opremljen cena 40 mil sit. Ob gotovinskem plačilu 5% popust. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04)5745 444._
Prodamo gostilno s tradicijo v Goricah pri Kranju, možno kupiti tudi novo hišo s tremi stanovanji, vse skupaj stoji na zemljišču 1500m2 Gostilna obratuje, cena za vse skupaj izredno ugodna. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444.
KRANJ - 412 m2 poslovnih prostorov v 1. nadstropju primerno za pisarne, razne dejavnosti ali trgovino, prodamo, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
ŠKOFJA LOKA, center - gostinski lokal cca 100 m2 na parceli 400 m2, cena brez opreme = 22,3 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66,
KRANJ - pisarne 67 m2 v 1.nadstropju, parkirni prostori, prodamo, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_
Kranj center: V trgovski hiši prodamo dve etaži,I.in II.nad.po 1000m2 + 500m2 skladišča, urejen dostop UD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 041/755-296, 040/ 204-661_
Kranj-center: V poslovni stavbi prodamo v II. nad. pisarniške prostore 350m2 zelo lepo urejene in na frekventni lokaciji, urejen dostop. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 041/755-296, 040/ 204-661
Domžale: Trgovski lokal, pritlična etaža,
21 m2, dovoz do lokala, zelo ugodno ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 041/755-296, 040/ 204-661
LOKAL ODDAM
KRANJ oddamo več poslovnih prostorov različnih površin (trgovski lokali, pisarne, skladišča). KRANJ Zlato polje prodamo novejši trgovski lokal v PR posl. stan. hiše, 42,2, , KRANJ prodamo samostojni trgovski lokal, cca 105 m2 funkcionalnih površin, in 140 m2 poslovnih površin v PR z gradbeno dok. za gostinski lokal DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333, 041/333-
222 5879
STRAŽIŠČE prodamo večji POSLOVNI STANOVANJSKI OBJEKT 900 m2 na zemljišču 1100 m2. Okvirna cena 66 mio SIT. tt 041/626-810_esoe
V Radovljici ODDAMO POSLOVNI PROSTOR 20 m2 mesečna najemnina 50.000 SIT, tt 531-25-23_7819
Primskovo - oddamo 2 urejeni pisarni , 2x
22 m2. FRAST, d.o.o. 04/25 15 490 041/ 734 198
KRANJ - ŠENČUR, oddamo poslovne prostore - 50 m2 s skladiščnimi prostori - 50 m2. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886
KRANJ -ŠENČUR oddamo cca 110 m2 poslovnih prostorov z možnostjo skladiščenja, za opravljanje mirne obrti. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886, 041 386 930.
KRANJ -MIUE oddamo cca 120 m2 skladiščnih prostorov. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886, 041 386 930.
KRANJ - poslovni prostor 300 m2 v objektu poleg gl. cesti s parkirnimi prostori, oddamo za razne dejavnosti, K3 KERN d.o.o, tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Kranj-center: Oddamo 500m2 poslovnih prostorov+150m2 skladišča.parkirni prostor ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 041/755-296, 040/ 204-661_
Kranj-Gregorčičeva: oddamo 150m2 skladišča, urejen dostop ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 041/755-296, 040/ 204-661
Kranj-okolica: Oddamo vpeljan večji gostinski loka v pritličju in stanovanje v I. nad.veliko parkirišče. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 041/755-296, 040/ 204-661
LOKAL NAJAMEMO
KRANJ'OKOLICA najamemo 150 do 200 m2 velik prostor za mizarsko delavnico. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886, 041 386 930, 031 635 387.
MOTORNA KOLESA
Motor DEUTZ 45 KS, 3 valji, tt 041 /550-
128 7833
Prodam MOTOR ATX 50C, 1.98, rdeče barve, MF izpuh, odlično ohranjen, tt 041 /378-940 7855
Podarim dve mladi prisrčni MUCI vajeni čistoče . tt 031 /834-806 7852
PODARIM
PODARIM SIAMSKEGA MUCKA, lepo vzgojen. It 031/744-579 7728
Podarim RABLJENE DESKE (cca 3m3) od podrte barake. tt 041/704-857 7729
PODARIMO 2 PSIČKI, srednje velikosti, kratka dlaka, stari 2 meseca, tt 01/8341-
120 7829
OBLAČILA
OSTALO
POSESTI
V kompletu prodam 10 kom nič nošenih MOŠKIH KLOBUKOV raz. design za 20.000 SIT. tr 513-71-41 7817
STARINSKE SAMOTEŽNICE - okovane, prodam, tt 031/761-957 7898
PODARIMO
Podarim dve mladi MUCI (2 meseca), tt 232-46-70 785i
PARCELE PRODAMO RETNJE ugodno prodamo zazidljivo parcelo, delno v hribu, dostop urejen, 769 m2, 9000 SIT/m2. BRITOF Voge prodamo zaz.parcelo, 486 m2 na robu naselja, 10 mio SIT, POD DOBRČO ugodno prodamo zaz. parcelo z lepim razgledom, 500 m2 ali več, 6300 SIT/m2.ŠENČUR zaz. parcelo 3648 m2 za komunalne in servisne dejavnosti, lahko tudi po delih. ŠENTURŠKA GORA zaz. vikend parcelo z lepim razgledom, 383 m2, 9.500 SIT/m2, asfalt, voda in elektrika do parcele. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333, 041/333-222_sstb
PARCELE KUPIMO KRANJ ŠK. LOKA, RADOVLJICA, kupimo več zazidljivih parcel za znane kupce. DOM NEPREMIČNINE,
202-33-00, 2369-333, 041/333-222 5877
Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO, 1767 m2 V Bitnjah ob glavni cesti, izredna lokacija, tt 041 /404-960_7328
Kmetijsko zemljišče ali kmetijo, kupim, tt 031/54-88-41 7333
KOVOR pri TRŽIČU, prodamo zazidljivo parcelo, 790 m2, z lokacijskim dovoljenjem, cena je 10,3 mio. SIT. IDA nepremičnine, 2361 880, 041 331 886
POD KOFCAMI, prodamo vikend parcelo, 688 m2, cena ugodna. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886
PODVIN - okolica, prodamo zazidljivo parcelo 300 m2, z lokacijskim in gradbenim dovoljenjem, cena je 8.1 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886_
RADOVLJICA, prodam zaz. parcelo, 2.400 m2, na njej že nov objekt z vsemi priklj., zelo ugodno, možna posl. stan. namembnost, TRIDA NEPREMIČNINE 041 860 938,04 513 75 90
JEZERSKO, prodam zazidljivo parcelo 1.300 m2, odprta in sončna, TRIDA NEPREMIČNINE 041 860 938,04 513 75 90_
KRANJSKA GORA cca. 670m2 namenjena za gradnjo hiše. V Žirovnici Zabreznica prodamo 1800m2 veliko zazidljivo parcelo, Jesenice center 1000m2 prodamo parcelo z gradbenim dovoljenjem, cena 8 mil sit, Blejska Dobrava prodamo več zazidjivih parcel. TRG Bled Tel.:(04) 5 745 444
Bled prodamo izredno lepo sončno parcelo v izmeri 1400m2. Sončna lokacija 100m od jezera . TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444
Bled okolica oddamo ali prodamo manjše gostišče ugodna cena. TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444
KUPIMO, Bled, Lesce Radovljica kupimo manjše 1ss, in 2ss stanovanjske enote.TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444
V OKOLICI Radovljice, Lesc kupimo novo ali novejšo hišo, cena do 45 mil sit. Takojšnje plačilo. TRG Bled Tel.:(04) 5 745 444
ŽELEZNIKI - DAŠNICA, prodamo zazidljivo parcelo, komunalno urejeno, 504 m2, cena je 13.300, 00 SIT/m2. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886
KRANJSKA GORA, prodamo zazidljivo parcelo z dokumentacijo, 2550 m2, cena 6900,00 SIT / m2. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886_
MEDVODE - PRESKA, prodamo zazidljivo parcelo, 600 m2, komunalno urejena. Cena je 29.000,00 SIT/m2. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930_
POLJANSKA DOLINA - GORENJA VAS, okolica, prodamo zazidljivo parcelo, v izmeri 600 m2, za gradnjo stanovanjske hiše ali vikenda. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930_
GORENJSKA, takoj kupimo več zazidljivih parcel, različnih velikosti, za gradnjo vikendov ali stanovanjskih hiš. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886
Kupimo obdelovalno zemljo večjih površin, na relaciji KRANJ-KRIŽE in KRANJ -GORICE. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886_
BRNIK - okolica, oddamo skladiščne prostore, lahko tudi kot garaže za tovornjake, avtobuse..., večji hlev (lahko za konje) in 1 ha travnika (primerno za konje). Možnost najema za obdobje 10 let,
lahko tudi posamezno. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 031 635 387
ŠKOFJA LOKA - TRATA, prodamo zazidljivo parcelo, 1260 m2, cena po dogovoru. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886, 041 386 930._
SELŠKA DOLINA - BUKOVICA prodamo 900 m2 zemljišča z dvema obstoječima objektoma. Cena je 9 mio SIT. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886, 041 386 930, 031 635 387
Kranj, Senično - parcela 700 m2 s pozidano 1. ploščo na mirni lokaciji, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Jesenice (Koroška Bela): zazidljivo parcela 1.000 m2, ugodno prodamo, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Gozd Martuljek - parcelo 2000 m2 ob glavni cesti prodamo po ugodni ceni, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
RAZNO PRODAM
DRVA meterska ali razžagana tudi brezova, možnost dostave, prodam, tt 041/718-019
7652
Prodam mešana DRVA metrska, cena 6000 SIT. tt 51-22-654 7814
STANOVANJA ODDAMO
STANOVANJA ODDAMO KRANJ Center oddamo 4 ss, 87,4 m2, vse opremljeno, 88000 SIT/mes, predplačilo, KRANJ Šorlijevo nas. oddamo garsonjero, 25,30 m2, opremljeno, 35000 SIT/mes., predplačilo, KRANJ Planina II, 2 ss, 68m2/ll, opremljeno, balkon, 68000 SIT mes, predplači-lo+varščina. DOM NEPREMIČNINE 202-33-00,041/333-222 7553
Šorlijevo naselje - GARSONJERA, najemnina 50.000 SIT; Zlato polje - trisobno STANOVANJE , obnovljeno, opremljeno, najemnina 68.000 SIT/mes. oddam, tt 23-15-600, 040/200-662, Pianova nepremičnine
ODDAM 4 sobno opremljeno ali neopremljeno STANOVANJE, nebotičnik, 84000 SIT oz. dogovor, tt 040/831-869 7894
POUČE: 62 m2, obnovljeno stanovanje, drvarnica, klet, parkirno mesto, neopremljeno, vseljivo takoj, enoletno predplačilo. ALPDOM, d.d. Radovljica, Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 16
ODDAMO: Kranj-center 1ss, Planina-štirisobno; Begunje-1ss; Šenčur in Pod-brezje - hišo. FRAST-d.o.o. 04/234 40 80, 041/ 734 198
ODDAMO stanovanje v Miljah 4ss, in 1ss oddamo tudi 4s v Kranju v centru. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444.
KRANJ - PLANINA, oddamo 3ss, popolnoma obnovljeno, neopremljeno, najemnina je 57.000 SIT/mesečno + stroški. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 031 635 387, 041 386 930
Če želite oddati v najem stanovanje ali hišo, nas pokličite Posredujemo brezplačno! IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886, 031 635 387
Kranj, Planina I -1 G 32 m2 in 1 G 34 m2 na Planini, 1 SS 45 m2 predelano v 2 SS z opremo, Zlato polje -1,5 SS 46 m2 z delno opremo, 2 SS + 2 K na Planini, K3 KERN ' d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
STANOVANJA KUPIMO
STANOVANJA KUPIMO KRANJ, ŠK. LOKA, RADOVLJICA kupimo več manjših stanovanj za znane kupce. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333, 041/333-222 5872
Manjšo GARSONJERO v Kranju do 8 mio SIT, kupim, tr 040/219-194, po 16. uri
GARSONJERO kupim ali vzamem v najem v Kranju. Kličite 040/608-805 7350
KRANJ, ŠKOFJA LOKA, RADOVUICA: KUPIMO GARSONJERO in ENOSOBNO STANOVANJE. FRAST-nepremičninska hiša 04/234 40 80, 041/ 734 198_
KRANJ - Z GOTOVINO TAKOJ KUPIMO DVOSOBNO STANOVANJE z balkonom. FRAST nepremičninska hiša 04/ 234 40 80 , 041/ 734 198
KRANJ, BLED, RADOVUICA, TRŽIČ, ŠKOFJA LOKA kupimo stanovanja različnih velikosti, plačilo takoj, (pomagamo pri nakupu druge nepremičnine). IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886.
KRANJ - severni del, kupimo enosobno stanovanje za znano stranko. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886
STANOVANJA KUPIMO na celotnem območju Gorenjske kupujemo stanovanja različnih velikosti za znane kupce. Plačilo takoj ali v zelo kratkem času. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 041/755-296, 040/ 204-661
STANOVANJA NAJAMEMO
Mlada mamica z otrokom, nujno, takoj vzamem v najem garsonjero v Kranju, tt 031/492-525_7682
ŠENČUR: najamemo 1ss ali 2ss za moškega. FRAST nepremičninska hiša 04/234 40 80,041/ 734 198
STAN. OPREMA
Prodam starejšo POHIŠTVO, tt 041 /794-
799 7815
ŠPORT
Prodam ROLARJE ROCES, št. 34 in 40. tt 51-33-742 7837
STORITVE
BEUENJE in KITANJE STANOVANJ - hitro in kvalitetno! tt 031/508-168, Roman Nahtigal, s.p., Šorlijeva 19, Kranj 1289
SENČILA ASTERIKS, Rozman Peter.s.p,Senično 7, Križe, tt 5955-170, 041/733-709, ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PUSE ZAVESE, KO-MARNIKI, ROLOJI, MARKIZE, PVC KAR-NISE, TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in žaluzije, izdelovanje, svetovanje, montaža in servis. Dobava v najkrajšem
ČaSU. 5% popust! 4228
Nudimo vam različne MARKIZE. Montaža po celi Gorenjski brez stroškov prevoza. Ro-letarstvo Berčan Matjaž, s.p., Mala vas 3a, Ljubljana, 01/5683-894, 041/630-700
Krovska, tesarska dela, pooblaščeni krovci za Bramac, Tondach, Esal, Salonit. Montaža strešnih oken Velux, izdelava napuščev, na tranje izolacije in izdelava stanovanj, vrtne ute, nadstrešnice za avto, montaža sne-golovov, žlebov. Pogačar Andrej, s.p., Čopa va 25, Lesce, 041/713-110 8958
Od temelja do strehe, notranju ometi, adaptacije, fasade, predelne stene, urejanje in tlakovanje, tt 041/561-838, Bytyqi Bene in ostali, Struževo 3A, Kranj 7243
SLO-DOM ZAKLJUČNA DELA, stropi in stene Knauf, Rigips, Armstrong, izdelava celotnih podstreh ter adaptacije stanovanj, laminati, okna, vrata in strešna okna Velux. Slavko Markotič s.p., Suška c. 28, Šk. Loka, 513-40-83, 041/806-751 7250
STROJNI OMETI - notranjih sten in stropov - hitro in po ugodni ceni. tt 041/642-097, 01/832-71-90, Urmar.d.o.o., Zakal 15, Stahovica 7283
ODKUP, POSEK IN SPRAVILO LESA. tt 041/593-428 Tomič Marko,s.p., Hrib 2a, Preddvor 7356
POLAGANJE PARKETA (brušenje, lakiranje), laminata, PVC podov in montaža Knauf sistema, tt 041/970-923, GA-MA Ma-glovskv, d.n.o., Britof 120, Kranj 7493
Izvajamo vsa GRADBENA DELA, notranje omete, fasade, adaptacije, urejanje in tlakovanje dvorišč z vašim ali našim materialom. SGP BYTYQI SKALA, Struževo 3a, Kranj, 031/652-694 7743
Sprejemamo vsa zidarsko - fasaderska dela z našim ali vašim materialom, z vašim ali našim odrom, tt 031/656-389, 041/414-038, Andeličinoski Radovan s.p., Paradiž 7,
TrŽiČ 7821
Asfaltiranje in tlakovanje dvorišč, dovoznih poti in parkirišč, polaganje robnikov ter pralnih plošč, izdelava betonskih in kamnitih škarp, izkopi, nasipi ter odvoz materiala na deponijo, tt 041/680-751, 01/839-46-14, Adrovic in comp., Jelovška 10, Kamnik 7832
Načrtovanje, zasaditve in vzdrževanje vrtov, grobov in ostalih zelenih površin, svetovanje, tt 231-27-22 Lazič Anjuta s.p., Matajčeva 1, Kranj 7847
STANOVANJA PRODAMO
KRANJ Zlato polje, obnovljeno 1ss+k, 41,40 m2/ll, 11,1 mio SIT, ŠENČUR prodamo novo stanovanje v hiši s posebnim vhodom, 2ss, 68m2/i in klet primerna tudi za poslovne dejavnosti, 20 mio sit. Kr. Šorlijevo nas.2 ss,54,13 m2/IV. potrebno obnove, 15,4 mio SIT. Tržič Bistrica 1 ss, 41,67 m2/IV., vsi prikjuč. zaprt balkon, 9 mio SIT, KRANJ Šorlijevo nas. 2ss, 54, 85/II+4.40 m2 kleti, vsi prikl.nizek blok, 14,7 mio SIT oz. po dogovoru, KRANJ Zlato polje 2 ss, 61,20 m2/ll, etažna CK, cena po dogovoru, KRANJ Planina II 68,30 m2, vsi prikl.nizek blok, 16,7 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333, 041/333-222 5870
KRANJ Center 2 SS, 55 m2/PR, vsi priklj. 12,4 mio SIT, GOLNIK 2 ss 56,10 m2/ll, vsi priklj. 11,5 mio SIT, KRANJ Vodovodni stolp, lepo, obnovljeno 3 ss, 73,80 m2/lll, vsi priklj. 18 mio SIT, KRANJ Stražišče obnovljeno v hiši s posebnih vhodom, lepo 3 ss+k, cca 110 m2, 114 m2 vrta, 19 mio SIT, TRŽIČ 2 ss v hiši s posebnim vhodom, 68 m2, vrta 465 m2, 14,5 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333, 041/333-
22 2 5871
KRANJ Planina II, 2 ss, 68.30 m2/ll, nizek blok, vsi priklj., V lega, 16.7 mio SIT, TRŽIČ obnovljeno 3 ss, 59 m2/l, klasično ogrevanje, 8.2 mio SIT.KRANJ Planina I 3 ss, 77,70 m2/VIII, balkon, lega S.V.J, 16 mio SIT, TKRŽIČ Bistrica starejše 1 ss, 48 rr>2, klasično ogrevanje, 7,3 mio SIT, TRŽIČ Bistrica lepo obnovljeno 3 ss 79,50 m2/PR, 15 mio SIT, ŠK.Loka manjše 233, 48 m2/VIII, lep razgled, vsi priključki, vseljiv, nov. DOM NEPREMIČNINE tt 202-33-00, 041 /333-222 6235
LESCE - NOVOGRADNJA ob Vodnikovi ulici: 21 stanovanj od 47 do 100 m2 v pritličju, 1,2. nadstropju in mansardi, lastni vhodi, garaže, nadstrešnice in parkirna mesta, zanimivi tlorisi, vseljivo: oktober 2002. Ujemite ugodne cene! ALPDOM, d.d. Radovljica, Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 15
BLED - NOVOGRADNJA, vseljivo: december 2002. Naprodaj še dve dvosobni stanovanji v pritličju (55 m2) in 2+2 sobno stanovanje v mansardi (105 m2), terasa, klet, garaža, vsi priključki. ALPDOM, d.d. Radovljica, Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 15
LESCE: 98 m2, popolnoma novo štirisob-no stanovanje v pravkar zgrajenem objektu, mansarda, velik balkon, razgledi, vsi priključki, klet, nadstrešnica, vseljivo takoj. ALPDOM, d.d. Radovljica, Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 15
RADOVUICA: 25,62 m2, garsonjera v 4. nadstropju, ohranjena, z opremo, cena po dogovoru, vseljivo takoj. ALPDOM, d.d. Radovljica, Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 16
BLED: 32 m2, enosobno stanovanje v 1. nadstropju, CK na elektriko, ohranjeno. ALPDOM, d.d. Radovljica, Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 16
RADOVLJICA: 56,06 m2, dvosobno stanovanje, 3. nadstropje, CK, balkon, klet, lepo ohranjeno, funkcionalna razporeditev prostorov, vsi priključki. ALPDOM, d.d. Radovljica, Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 16
RADOVLJICA: 61,47 m2, trisobno stanovanje v 4. nadstropju, ČK, balkon, pogled na Jelovico, ohranjeno, vsi priključki. ALPDOM, d.d. Radovljica, Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 16
ZAPUŽE: 63 m2, dvosobno stanovanje v 1. nadstropju, svetlo, vsi priključki, velik balkon, garaža, možen nakup z opremo ali brez. ALPDOM, d.d. Radovljica, Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 16
PLANINA 2: prodamo 1ss, 49,5 m2, atrij, cena 11,9 mio FRAST nepremičninska hiša 04/ 234 40 80 041/734 198
PLANINA 2: prodamo 1ss, 39 m2, cena 10 mio. FRAST-nepremičninska hiša 04/234 40 80 041/ 734 198
Planina 1- prodamo 3ss, 78 m2, 16,2 mio FRAST-nepremičninska hiša 04/ 234 40 80 041/ 734 198
Zlato polje: prodamo 3ss, 62 m2, CK, 15 mio FRAST-nepremičninska hiša 04/ 234 40 80 041/ 734 198
NOVOGRADNJA - MLAKA PRI KRANJU!
- BREZ PROVIZIJE!
Na obrobju Kranja, na izredno lepi in mirni lokaciji, smo dokončali nov večstanovanjski objekt. Na razpolago je še stanovanje v pritličju, primerno tudi za invalide v izmeri 66,40 m2 in v mansardi večje stanovanje v dveh etažah 98,50 m2. Za več informacij pokličite na št. 040/643-493
telefon: 04/2365 360, 2365 361
KRANJ - ČIRČE, prodamo popolnoma obnovljena stanovanja različnih kvadratur, z vsemi priključki, lastnim parkirnim prostorom, vseljivo septembra 2002, cena po dogovoru.
Na voljo so še štiri stanovanja in sicer dvosobno stanovanje v pritličju 58,73 m2, v prvi etaži dvosobno stanovanje 61,70 m2 in trisobno stanovanje 89,70 m2 ter v mansardi dvosobno stanovanje s kabinetom 75,50 m2. Pri nakupu obnovljenih stanovanj ni provizije. Za več informacij nas pokličite na zgoraj navedene številke.
KRANJ - CENTER v popolnoma obnovljeni staromeščanski hiši prodamo v mansardi garsonjero, 30,20 m2 in enosobno stanovanje 55,60 m2;
KRANJ - MLAKA - novogradnja - prodamo stanovanja, v pritličju 64,42 m2, 64,60 m2 in 85,70 m2 v mansardi. Stanovanja so vseljiva takoj in opremljena z vsemi priključki.
GARSONJERE
KRANJ - PLANINA I, prodamo enosobno stanovanje 29,60 m2, 3. nadstropje nizkega bloka, opremljena kuhinja, vsi priključio_
KRANJ - PLANINA I, prodamo garsonjero 23,90 m2,1. nadstropje, opremljena kuhinja, vsi priključki, vseljivo takoj.
ENOSOBNA STANOVANJA
KRANJ - PLANINAIII, prodamo enosobno rnansardno stanovanje 46,80 m2, 8. nadstropje, balkon, vsi priključki.
KRANJ - PLANINA II, prodamo enosobno stanovanje 39,20 m2, 5. nadstropje, bat-kon, vsi priključki, vseljivo TAKOJ.
DVOSOBNA STANOVANJA
KRANJ - NAZORJEVA ULICA, prodamo dvosobno stanovanje 54,60 m2, 4. nadstropje nizkega bloka, opremljena kuhinja, vsi priključki.
KRANJ - ŠORLIJEVO NASELJE, prodamo dvosobno stanovanje 54,85 m2, 2. nadstropje nizkega bloka, balkon, vsi priključki, vseljivo septembra 2002.
KRANJ - PLANINA III, prodamo zelo lepo dvosobno stanovanje 67,70 m2, 3. nadstropje nizkega bloka, vsi priključki, vseljivo avgusta 2003.
TRISOBNA STANOVANJA
KRANJ - PLANINA II, prodamo trisobno stanovanje 88,70 rn2, 7. nadstropje, dva balkona, vsi priključki, vseljivo junija 2002.
KRANJ - PLANINA I, prodamo dvosobno stanovanje z dvema kabinetoma 89,90 m2, pritličje z atrijem, vsi priključki.
KRANJ - PLANINA I, prodamo lepo dvo-sobno stanovanje z dvema kabinetoma 87,91 m2, 1. nadstropje, dva balkona, vsi priključki.
HIŠE
MEDVODE, prodamo enodružinsko stanovanjsko hišo, 473 m2 zemljišča, stara 35 let, podkletena, bivalno pritličje in prva etaža, vsi priključki.
ZALOG PRI CERKLJAH, prodamo celotno kmetijo, z obstoječo dvodružinsko stanovanjsko hišo dimenzij 10 x 12 m, stara 15 let, obstoječo starejšo hišo, obsežnim gospodarskim poslopjem, celotnega zemljišča 4545 m2, prevzem možen po dogovoru.
SPODNJI BRNIK ■ NOVOGRADNJA, UGODNO
prodamo dvojčka, cca 170 m2 stanovanjskih površin v posamezni enoti, 4. gradbena faza, cena za eno enoto 95.000,00 EUR.
PARCELE
TUPALIČE, prodamo zazidljivo parcelo 1970 m2, možnost razparceliranja parcele, cena 50 EUR/m2, prevzem možen takoj.
KUPIMO
KRANJ - ŠORLIJEVO NASELJE, za že znano stranko nujno kupimo dvosobno stanovanje, cca 60 - 65 m2 stanovanjske površine, lahko potreben adaptacije, zaželen nizek blok.
KRANJ, kupimo več garsonjer različnih cenovnih razredov, za znane interesente.
KRANJ, OKOLICA - kupimo dvosobno ali enosobno stanovanje s kabinetom, do 4. nadstropja za že znane stranke
PLANINA 2:prodamo lepo atrijsko stanovanje, 2ss+kabinet, 85 m2. FRAST-nepremičninska hiša 04/ 234 40 80 041 / 626 581
PLANINA 1: prodamo 2,5 ss, 70 m2, 15,6 mio. FRAST nepremičninska hiša 04/ 234 40 80 041/ 734 198
PLANINA 2: prodamo 2ss, 68 m2, 14,4 mio FRAST-nepremičninska hiša 04/ 234
40 80 041/ 626 581
STRAŽIŠČE: prodamo 1/2 kvalitetne hiše, pripadajočo parcelo, 19,2 mio FRAST nepremičninska hiša 04/ 234 40 80 041 / 626 581
PLANINA I, prodam prenovljeno 4 SS, 10.n., 88 m2, TRIDA NEPREMIČNINE 041 860 938,04 513 75 90
RADOVUICA: Prodamo urejeno dvosobno stanovanje v izmeri cca. 50 m2. CENA: 12.700.000 SIT KR. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o., tel.: 04 / 53 17 460, 031/370-460
RADOVLJICA: Prodamo lepo vzdrževano dvosobno stanovanje v izmeri cca. 56 m2. CENA: 14.000.000 SIT KR. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o., tel.: 04 / 53 17 460, 031/370-460
BLED: Prodamo funkcionalno dvoinpolsobno stanovanje v izmeri 53 m2. Možna menjava za garsonjero. CENA: 15.000.000 SIT K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o., tel.: 04 / 53 17 460, 031/370-460
V Goricah pri Golniku prodamo tri stanovanja v hiši. stanovanja merijo 165m2, 123m2 in 125m2. Vsaki enoti pripada tudi del vrta eno stanovanje pa ima tudi dvojno garažo. TRG BledTel.:(04)5 745 444
LESCE naselje prodamo manjše stanovanje v izmeri 28m2, balkon, pokrita nadstrešnica za avto. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444.
KRANJ-PLANINAII. prodamo 1ss, 39 m2, VII. nad., cena po dogovoru. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886, 031 635 387._
ŠKOFJA LOKA - FRANKOVO NASEUE, prodamo 1ss, 45,30 m2, cena je 11,8 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 031 635 387_
KRANJ - PLANINA II, prodamo 1ss, 49 m2 v 6. nad. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880
041 331 886, 031 635 387
TRŽIČ - DETEUICA, prodamo 2ss, 60 m2 predelano v 2ss + kabinet, opremljeno, nad-standardno, zelo lepo, vredno ogleda, takoj vseljivo, vsi priključki, cena je 14,4 mio. SIT, (v račun vzamemo tudi manjše stanovanje). IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886
KRANJ - Kidričeva, prodamo 2ss, 70 m2, v 1. nad., vsi priključki, cena po dogovoru. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886
ŠKOFJA LOKA - FRANKOVO NASEUE, prodamo 2ss, 49 m2, z atrijem - 50 m2, cena je 13,8 mio SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 031 635 387_
BLED - prodamo, 2ss, 57 m2, v pritličju, nizek blok, cena po dogovoru. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 031 635 387, 041 386 930_
KRANJ - PLANINA II., prodamo 3ss, 88,70 m2, v 7. nad., cena po dogovoru. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331
GOLNIK- prodamo 3ss stanovanje, 82 m2, v 3. nad., vsi priključki, zelo lepo ohranjeno, vredno ogleda, cena po dogovoru, (v račun vzamemo enosobno stanovanje y severnem delu Kranja). IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 386 930, 031 635 387
Želite kupiti ali zamenjati kakršnokoli nepremičnino v Ljubljani z okolico, pokličite agencijo IDA d.o.o. nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886
TRŽIČ - Ravne, prodamo 3ss, 75 m2, v pritličju, cena po dogovoru. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 386 930, 031 635 387_
PLANINA I - prodamo 2 ss, 56,8 m2, v II. nad., vsi priključki, lepo, vzdrževano, vredno ogleda, cena po dogovoru. IDA nepremič-nine, 04/ 2361 880, 031 635 387
Želite kupiti ali zamenjati kakršnokoli nepremičnino na Bledu, v Lescah ali Radovljici, pokličite agencijo IDA d.o.o. nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886
KRANJ - Gubčeva, prodamo 2ss + 2 kabineta, 89 m2, v 1. nad, vsi priključki, lepo, vzdrževano, v račun vzamemo manjše stanovanje. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930_
KRANJ - NAKLO prodamo novo 3 ss, 67 m2, v pritličju stanovanjske hiše, cena je 14.6 mio SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930
RADOVUICA - Cankarjeva ul., prodamo 3 ss, 71,80 m2, visoko pritličje, lepo, vzdrževano, cena po dogovoru. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930_
KRANJ - KIDRIČEVA ul., prodamo 3,5 ss, 85 m2, v pritličju, potrebno obnove, cena ugodna, v račun vzamemo manjšo stanovanjsko enoto. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 386 930, 041 635 387.
KRANJ - C.Staneta Žagarja, v večstanovanjski hiši prodamo 3 ss, 90 m2,1, nadstropje, cena po dogovoru. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 386 930, 041 331 886.
KRANJ - PLANINA II. prodamo 2 ss, 68,40 m2, v VI. nadstropju, vzdrževano,cena po dogovoru. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886, 041 386 930.
KRANJ -PLANINA I. v stolpnici prodamo 2,5 ss, 54 m2, IX. nad.; cena 13,3 mio SIT. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886,041 386 930
RADOVUICA - Gradnikova ul., prodamo 2 ss s kabinetom, 61 m2, 3.nad., lasten parkirni nadstrešek, cena po dogovoru. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886, 041 386 930, 031 635 387_
GORENJSKA - prodamo več trosobnih stanovanj različnih velikosti in cenovnih razredov. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886, 041 386 930, 031 635 387
KRANJ PLANINA III - prodamo 2ss s kabinetom, 54 m2, 2. nad., nizek blok, cena po dogovoru. IDA nepremičnine, 04 1236 880, 031 635 387, 041 386 930
KRANJ, Vodovodni stolp - 2 SS + K 63 m2 v 4.nad., CK ni, cena = 13,2 mio SIT, 2 SS 54,6 m2 v 4.nad., vsi priključki, cena = 13,4 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, Vodovodni stolp - 2 SS 47,5 m2 v 3.nad., zadnje, CK lastna, cena =11,9 mio SIT, 2 SS 57 m2 predelano v 2,5 SS v
3. nad., cena = 13,7 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, Planina I - 2 SS + 2 K 91 m2 v 6.nad., 2 balkona, talno gretje, cena = 17,8 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, center - 94 m2 + terasa 40 m2 v l.nad., obnovljeni prostori, primerno za stanovanje ali poslovne prostore, cena = 18,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53,202 25 66
KRANJ, Planina II -1 G 29,8 m2 v 5.nad., ločena kuhinja, cena = 9,7 mio SIT, 2 SS 68 m2 v 2.nad./3.nad., plačilo po obrokih, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66^_
KRANJ, Planina III - 2 SS 62 m2 v 7. nad., možnost predelave v 2,5 SS, cena - 14,6 mio SIT, 1 SS + K 52 m2 v 4.nad., takoj vseljivo, cena ■ 13,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, Planina I - 2 SS + K 69,5 m2 v
4. nad., velik balkon, cena = 14,6 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
ŠKOFJA LOKA, Frankovo naselje - 2 SS 58 m2 v 2.nad./4.nad., cena po dogovoru, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
BLED - Dobe: 2SS,57m2, VP.vsi priključki + zidana garaža, zelo ugodno. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 031/696-272
RADOVUICA - Žagarjeva: Lepo delno obnovljeno 3SS, 63m2, II nad. vsi priključki, takoj vseljivo, takoj vseljivo. Cankarjeva: 3SS 72m2,VP, zelo lepo, takoj vseljivo ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 031/696-272
KRANJ-center: 3SS, 98m2, VP, obnovljeno, vsi priključki, KRANJ-mestno jedro: 2SS, 45m2, vsi priključki, KRANJ-mestno jedro: 3SS, 135m2, P, popolnoma obnovljeno, vsi priključki KRANJ-Nazorjeva: 2SS, 55m2, IV. nad, vsi priključki Kranj-Žagarjeva: V več stanovanjski hiši 3SS, 90m2, I. nad. vsi priključki + garaž. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296,040/204-661
POUANE pri Šk. Loki: V več stanovanjski hiši prodamo 3SS, cca 140m2stan. površine, z garaža+vrt in 4SS cca 140m2 z neizdelano podstreho+vrt, takoj vseljiva. Cena po dogovoru, ugodni plačilni pogoji. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 040/204-661
KRANJ - PLANINA I,II,III: Prodamo več 1SS, 2SS, 2SS + kabinet in 3SS, različnih velikosti in cenovnih razredov. Za vse informacije smo vam na voljo na tel. 04/23 66 670, 04/23 81 120, 041/755-296,040/204-661 ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70,040/204-661_
KRANJSKA GORA - BEZJE, 3 ss, 71 m2, 3.nad., opremljeno, prodam za 16 mio SIT. tt 041/767-424 7536
KRANJ - ČIRČE: v hiši prodam 3 ss in 1 ss, z vrtom. Inf. tt 041/672-917 7798
Škofja Loka - Frankovo naselje, GARSONJERA (28 m2), 1. nad./4, obnovljena, opremljena, ugodno prodam, tt 23-15-600, 040/200-662, Pianova nepremičnine
7838
Planina I, dvosobno + dva kabineta, 1. nad., dva balkona, priključki, zelo ugodno prodam, tt 23-15-600, 040/200-662, Pianova nepremičnine 7339
Golnik - DVOSOBNO STANOVANJE (56 m2), 3.nad./4, CK, priključki, cena 11 mio SIT, prodam, tt 23-15-600, 040/200-662, Pianova nepremičnine 7840
Škofja Loka, partizanska cesta prodamo enosobno STANOVANJE 37 m2 površine, stanovanje je v pritličju, dobro ohranjeno z vsemi priključki, tt 50-60-300, Loka nepremičnine 7359
VARSTVO
Iščemo VARUŠKO za julij in avgust za 11 mesecev starega fantka, tt 041/607-442
VOZILA DELI
"CITROEN" AVTOODPAD rabljeni in novi rezervni deli, ODKUP avtomobilov, tt 50-
50-500 6503
LETNE PNEVMATIKE Hankook 175 x 65 R 14 2 kosa in 165x65 R 14 2 kosa nove, prodam ugodno, tt 510-76-60 7812
VOZILA
ODKUP RABUENIH VOZIL od I, 1990, plačilo v gotovini, uredimo prenos lastništva. ADRIA AVTO,d.o.o., Partizanska c. 1, Škofja Loka (bivša vojašnica), tt 5134-148, 041/632-577 5133
ODKUP-PRODAJA-PREPISI RABUENIH VOZIL. Mepax,d.o.o., Planina 5, Kranj, tt 23-23-298, 041/773-772_6447
SEAT IBIZA 1.5/01, 1.4 16 V, 100 KM, klima, elektro paket, CD + radio, 14 000 km. tt 041/33-55-49 7808
NEPREMIČNINSKA HIŠA
P.E. ŠENČUR, Delavska 24, http://www.dast.si
FRAST
d.o.o. Kranj
V središču ŠKOFJE LOKE "AGENCIJA srednji stolpič, Kapucinski trg 8,
Poslujemo na novi lokaciji v Kranju za Mercator centrom, Šuceva 27. Telefon: 04/234-40-80
ŽELITE PRODATI ALI KUPITI RABLJEN AVTO?
Oglasite se ali pokličite
TAL N
d.o.o
PE Zg. Bitnje 32, TEL: 04/23 -16 -180, GSM: 031/664-466
Uredili vam bomo tudi prenos lastništva za vašega jeklenega konjička.
TUDI RABLJEN AVTO JE DOBER AVTO
Prodam GOLF II diesel, letnik december 88, rdeče barve, 5 prestav, registriran celo leto za 370.000 SIT. tt 031/519-638 ?eo9
Prodam LADO NIVO, I. 95, 50.000 km, cena po dogovoru, tt 041/753-534 rsio
Prodam FIAT 126 ugodno, star 12 let, neregistriran, tt 031/762-899 78n
Prodam ŠKODO FAVORIT, I. 93, rdeče barve, reg. do 4/03, 93000 km. tt 040/370-236 7824
CLIO 1.4 RT,LET 99, ČRN, 3V, REG 12/02, EL OPREMA, 2X AIR BAG, MEGL, 1.LASTNICA, 1.420.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL 04-5319-118
Alfa Romeo 156 2.0 16V, letnik 2001, črne barve, 3.500 km, klima, ABS, 4* air bag, dcz, es, volan in prestavna ročica v usnju, radio..., cena 3.950.000,00, Avto Mlakar Podboršek d.o.o., Ljubljanska cesta 30, Kranj, telefon: 04/20 19 308
RANGE ROVER 4,6, LETNIK 1997, REG.DO 11/2002, 135.000KM, LEPO OHRANJEN, VSA OPREMA. CENA: 5.500.000,00 SIT. AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30, 4000 KRANJ TEL.04/20 19 308
FIAT UNO 60S, LETNIK 1993, REG. DO 10.4.2002, MODRE BARVE, 84.000 KM CENA: 250.000,00 AVTO MLAKAR PODBORŠEK UUBUANSKA C.30, TEL. 04/20 19 308
KUPIM avto od 930
92-94. Tel.: 041/209-
MAZDA 626 1,8 16V, LETNIK 93/94, KREM BARVE, 170.000 KM , REG. DO9/2002, LEPO OHRANJEN, 4+ EL.STEKLA, CZ.SER-VO, KLIMA, CENA 650.000,00 AVTO MLAKAR PODBORŠEK, UUBUANSKA CESTA 30, KRANJ, TEL. 04/20 19 308
ALFA ROMEO 147 2.0TS, LETNIK 2001, 2.000KM, NI.REG., METALIK ZELENE BARVE, VSA OPREMA+USNJE, CENA: 4.150.000,00, AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30 KRANJ, TEL: 04/20 19 308
NEPREMIČNINE - REAL ESTATE Enota Kranj, Nazorjeva ul. 12, 4000 Kranj, tel.: 04/2811 -000 fax.: 04/2026-459
Internet: HTTP://www.svet-re.si Email: info@svet-re.si
GARSONJERE IN ENOSOBNA STANOV
mm
KRANJ - Planina I; 30 m2, garsonjera, 3. nadstropje, nizek blok, z-ločeno kuhinjo. Cena: 8,9 mio SIT (39.500 EUR). XT00832JN-KR_
KRANJ - Planina III; 47 m2, enosobno, deloma rnansardno, ohranjeno, klima, balkon, dvigalo, V tega, vseljivo 8/02. Cena: 11,4 mio SIT (50.500 EUR). PS00766MA-KR
DVOSOBNA STANOVANJA
KRANJ - Planina; 67 m2, dvosobno, 2. nadstropje, odlična lokacija, balkon, nizek blok. Cena: 13,8 mio SIT (61.000 EUR). PS00786JN-KR_
KRANi- Planina I; 72 m2, delno adaptirano, 2,5-sob-no, pritličje z urejenim atrijem, nizek blok. Cena: 18,1 mio SIT (80.000 EUR). PS00776JN-KR_
KRANJ - Planina III; 52 m2,1,5 - sobno, 4. nadstropje, velik balkon, pogled na hribe. Cena: 13,2 mio SIT (58.600 EUR). PS00772MA-KR
KRANJ - Planina III; 54 m2, dvosobno, pregrajeno, 2. nadstropje, nizek blok, Z lega. Cena: 14,3 mio SIT (63.000 EUR). PS00732MA-KR
KRANJ - Planina III; 62 m2, dvosobno, 7. nadstropje, velik balkon, sončna lega z razgledom. Cena: 14,5 mio SIT (64.000 EUR). PS00668MA-KR
KRANJ - Planina; 55 m2, 2,5-sobno, dobra prostorska razporeditev, 9. nadstropje, sončna stran. Cena: 13,4 mio SIT (59.000 EUR). PS00834JN-KR_
KRANJ - Planina I; 70 m2,2,5 sobno, 4. nadstropje, parket, urejeno, velik balkon. Cena: 14,7 mio SIT (65.000 EUR). PS00799JN-KR
KRANJ - Planina II; 82 m2, 2,5 - sobno, 2. nadstropje, dva balkona, lega V-Z. Cena: 16,9 mio SIT (75.000 EUR). PS00842MA-KR
KRANJ - Vodovodni stolp; 51 m2, dvosobno, obnovljeno, 4. nadstropje, nizek blok, CK. Cena: 13,4 mio SIT (59.000 EUR). PS00833MA-KR_
KRANJ - Vodovodni stolp; 52 m2, dvosobno, pritličje, adaptirano, dobra prostorska razporeditev, CK-plin. Cena: 13,9 mio SIT (61.500 EUR). PS00837JN-KR
KRANJ - Vodovodni stolp; 55 m2, dvosobno, 4. nadstropje, dobra lokacija, CK, takoj vseljivo. Cena: 13,4 mio SIT (59.000 EUR). PS00839JN-KR_
TRŽIČ - Deteljica; 61 m2, dvosobno, popolnoma obnovljeno, delno opremljeno, 1. nadstropje, nizek blok. Cena: 14 mio SIT (62.000 EUR). PS00820MA-KR
TRI IN VEČ SOBNA STANOVANJA
KRANJ - Vodovodni stolp; 74 m2, trisobno, 3. nadstropje, v celoti adaptirano, dobra lokacija, CK-plin. Cena: 18,5 mio SIT (82.000 EUR). PS00782JN-KR
KRANJ-Stražišče; 110m2,1 /2 hiše oz. vceloti obnovljen del pritličja ter celotno 1. nadstropje, 3 x balkon, 170 m2 vrta. Cena: 19,2 mio SIT (85.000 EUR). PH00724MA-KR
RENAULT MEGANE 1,9 DTI KARAVAN, LETNIK 2000, 60.000KM, METALIK GRAFITNA BARVA, KLIMA, SERVO VOLAN, ES, DCZ, CENA: 2.450.000,00 SIT 3 MESECE GARANCIJE! AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBUANSKA C.30, KRANJ, TEL.: 04/20 19 308_t
VW GOLF JXD 1,6, LETNIK 1989, BELE BARVE, 160.000 KM, REG. DO 5/2002, CENA: 380.000,00 SIT AVTO MLAKAR PODBORŠEK, UUBLJANSKA C. 30 KRANJ, TEL. 04/20 19 308
MPGflNTfm
I C| Br<"°v PtdProtnik 10, NAKLO ikWJ Tel./fax: 04/2576052
PRODAJA IN
MONTAŽA IZPUŠNIH
SISTEMOV TER ^J**^
AVTOMOBILSKIH
BLAZ.LCEV^MOHROEf
FORD MONDEO 1,8 KARAVAN, LETNIK 96/97, METALIK MODER, NI REG., KLIMA, AIR BAG, ABS, CZ, EL. STEKLA, CENA: 1.480.000,00 AVTO MLAKAR PODBORŠEK, UUBLANSKA C.30, KRANJ, TEL: 04/20 19 308___
FIAT STILO 1,6 DYNAMIC, LETNIK 2002, 6.000KM, METALIK ZELEN, 6XAIR BAG, KLIMA, SERVO VOLAN, ABS, ASR, MSR, EL.
OGLEDALA, DCZ.....     CENA: 2.990.000,00
SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O., UUBLJANSKA C.30 KRANJ TEL.: 04/20 19 308
FIAT STILO 2,4 ABARTH SELESPEED, LETNIK 2002, METALIK ČRN, 6XAIR BAG, DCZ, ES, ABS, ASR, MSR, NAVIGACIJA, AVTOMATSKA KLIMA, LITA PLATIŠČA,.. CENA: 4.130.000,00, AVTO MLAKAR PODBORŠEK, UUBUANSKA C.30 KRANJ TEL: 04/20 19 308__
PASSAT 1,6 GL, LETNIK 1996, 150.000KM. RDEČ, KLIMA, 2XAIR BAG, ES, CZ. CENA: 1.320.000,00 AVTO MLAKAR PODBORŠEK LJUBLJANSKA C.30, KRANJ   TEL.: 04/20
19 308
TRŽIČ - center; 100 m2, 5-sobno, adaptirano, 2. nadstropje, CK, takoj vseljivo. Cena: 12 mio SIT (53.000 EUR). PS00831JN-KR_
DRULOVKA; 84 m2, trisobno, adaptirano, v dveh etažah, CK, balkon. Cena: 18,6 mio SIT (82.000 EUR). PS00826JN-KR_
NAKLO; novo, trisobno ♦ bivalna kuhinja, pritličje starejšega objekta, CK, možna menjava za manjše stanovanje. Cena; 14,5 mio SIT (64.000 EUR). PS0O715MA-KR
HIŠE
KRANJ - Klanec; hiša - dvojček, 112 m2 stanovanjske površine, dve etaži, 56 m2 kleti, parcela 414 m2, odlična lokacija. Cena: 33,9 mio SIT (150.000 EUR). PH00801TJ-KR _
NAKLO; 294 m2, tloris 12 x 9m, novejša, izredno kvalitetno grajena, varovana, lahko dvodružinska, kamin, zastekljena terasa, 611 m2 lepo urejene parcele. Cena: 63,3 mio SIT (280.000 EUR). PH00800MA-KR
ŠKOFJA LOKA - okolica; 170 m2, enodružinska, primerna za 4-člansko družino, parcela 522 m2, lepa, mirna lega. Cena: 37,3 mio SIT (165.000 EUR). PH00746JN-KR_
ŽIRI; 180 m2, dvojček, tri etaže, potreben temeljite obnove, možnost ureditve treh stanovanj. Cena: 6,8 mio SIT (30.000 EUR). PH00793MA-KR_
PREDDVOR - Bašelj; 260 m2, tloris 12 x 9m, podaljšana III. gradbena faza, lahko dvostanovanjska, ob gozdu, 810 m2 parcele. Cena: 23 mio SIT (102.000 EUR). PH00657MA-KR_
CERKLJE; 170 m2, dvodružinska, potrebna adaptacije, parcela 480 m2, mirna lokacija. Cena: 30 mio SIT (133.000 EUR). PH00794JN-KR_
CERKLJE - Poženik; 280 m2, dvostanovanjska, parcela 998 m2, idilična, mirna lokacija, obrobje vasi. Cena: 35,7 mio SITI158.000 EUR). PH00809MA-KR
BLED: 340 m2, prestižna novejša vila, sodobna arhitektura, parcela 2.500 m2, končna, sončna, mirna lega. Cena: 135,8 mio SIT (600.000 EUR). PH00841MA-KR
BLED - Sp. Gorje; 180 m2, III. gr. faza, mirna, sončna lega, parcela 600 m2, primerna tudi za vikend. Cena: 18,5 mio SIT (82.000 EUR). PH00807MA-KR
POČITNIŠKI OBJEKTI
KRVAVEC - Kriška planina; 31 m2, apartma v depandansi, praktično na smučišču, nizko pritličje, ogrevan z el. ali kaminom, lasten parkirni prostor. Cena: 7 mio SIT (31.000 EUR). PV00822MA-KR
ZAZIDLJIVE PARCELE
GOLNIK - Letence; 1300 m2, vikend parcela, sončna tega, asfaltiran dostop, možna prodaja po delih. Cena: 14,2 mio SIT (63.000 EUR). PZ00825MA-KR
PREDDVOR - Možjanca; 484 m2, sončna parcela v naselju vikendov, rahlo v hribu, z razgledom.. Cena: 7,9 mio SIT (35.000 EUR). PZ00823MA-KR_
CERKLJE - Apno; 486 m2, parcela za vikend, rahlo v hribu, z lokacijsko dokumentacijo, voda in elektrika na parce-li. Cena: 5,7 mio SIT (25.000 EUR). PZ00814MA-KR___
LJUBNO - Praproše; 2984 m2, stavbno zemljišče, mirna lokacija v vasi. Cena: 11 mio SIT (48.500 EUR)-PZ00674JN-KR
POSLOVNI PROSTORI
GORENJSKA; 1.800 m2, hala, primerna za športno, proizvodno ali skladiščno dejavnost + kava bar - brunarica tlorisa 10 x 5m, zemljišče 2.000 rr>2. Prevzem možen takoj. Cena: 74,7 mio SIT (330.000 EUR);-PP00829MA-KR
SEAT, TOLEDO 1.9 DIESEL.LET 96, MET MODER, KLIMA, EL OPREMA, 1.LASTNICA, SERVISNA, S STREHA, REG 9/02, 1290.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
ESCORT 1.6 KARAVAN,LET 95, BEL, SERVO, AIR BAG, ROLO, SANI, 890.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.:04-5319-118
CITROEN, XANTIA 2.0 KARAVAN,LET 98, SREBRNA, AVT KLIMA, ABS, 4X AIR BAG, EL OPREMA, 1.890.000 SIT, AVTO LESCE P_O.Q., TEL: 04-5319-118_
HAT, MAREA 2.0 HLX UM, LET 99, 41.000 KM, MET SIVA, AVT KLIMA, 4X AIR BAG,ABS, ALU, EL OPREMA, 1.880.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118
JASNOVIDEC GREGA
090 42-45
OD a. DO 21
ASTRA 1.8 CD AVTOMATIK.LET 93, MET SIVA, ABS, AIR BAG, EL OPREMA, 4V, OHRANJENA, 690.000 SIT, AVTO LESCE P_p.O.,TEL: 04-5319-118_
VOLVO, S 60 2.4,LET 2001, 12.000 KM, MET MODER, AVT KLIMA, 6X AIR BAG, ALU, REG 5/03, TEMPOMAT, MEGL, BORDO, AR OD, SERVISNA, KOT NOV, 5.690.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O, TEL.: 04-5319-118
MEGANE 1.9 DTI.LET 99, 73.000 KM, BEL, 5V, KLIMA, 4X AIR BAG, ABS, EL OPREMA, OHRANJEN, 2.290.000 SIT, AVTO LESCE £•0-0., TEL.: 04-5319-118_
, DAEVVOO, NUBIRA 1.6 KARAVAN,LET 97, MET ZELENA, 1.LASTNICA, EL OPREMA, 2X AIR BAG, 1.040.000 SIT, AVTO LESCE P_0_0., TEL.: 04-5319-118_
CLIO 1.2 RL.LET95, ZELEN, 5V, SERVISNA, 650.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118
RENAULT, MASTER 2. DTI FURGON,LET 99, ORANŽEN, POVIŠAN + PODALJŠAN, SERVISNA, 2.490.000 SIT, AVTO LESCE £gO, TEL: 04-5319-118_
FIAT, BRAVA 1.2 16V, LET 2000, 1.REG «001, MET SREBRNA, 26.000 KM, l LASTNIK, ABS, EL OPREMA, 2X AIR °AG, 1.790.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., j£L: 04-5319-118_
PASSAT 1.8 T VARIANT,LET 98, 79.000 KM, MET MODER, AVT KLIMA, USNJE, EL OPREMA, OHRANJEN, 2.850.000 SIT, AVTO gSCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118_
MONDEO 2.0 GHIA KARAVAN,LET 98, 80.000 KM SREBRN, AVT KLIMA, 4X AIR °AG, EL OPREMA, AR, LES, OHRAN-^|N,1.990.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., 15^^04-5319-118_
PROTON, PERSONA 313.LET 2000, MET ^V,1.LASTNIK, SERVISNA, 3V, KLIMA, AIR °AG, ALU, 1.380.000 SIT, AVTO LESCE ijOg^TEL: 04-5319-118_
V/°GLEJTE SI VSO NAŠO PONUDBO WAQ7r^s SLIKAMI, TER KORISTNE 7A w»aE z IZRAČUNOM REGISTRACIJE ^ VASE VOZILO NA NAŠI INTERNET ^A^^.AVTO-LESCE.SI_
U^,°DAJA VOZIL, PREPISI VOZIL, ODKUP VUZIL, MENJAVA, CENITVE VOZIL VSAK DAN 8-18, SOBOTA 8-12, AVTO LESCE O.O.O.JEL: 04-5319-118
LAND ROVER FREELANDRER 1.8, 1.99/11, prevoženih km 38.000, z vso dodatno opremo, črne barve. tt 041/721-629
Prodam MAZDO 626 2.0, 1.12/90, 110 KM, metalik siv, zelo ohranjen, veliko opreme. tt 041/369-004_ 7835
Prodam JETTA JXD, 1.87, reg. do 20.3.2003. GSM 041 /853-787 7B42
Prodam lepo ohranjen FORD FOCUS 1.6,5 V, klima, kovinsko srebrn, 1.99, 28 000 km. g 031/533-805_7844
FIAT BRAVA SX 1.4, 12V, I.96/97 izredno lepo ohranjen. tt 041/820-119 7854
DAEVVOO LANOS, klima, moder, ohranjen, I. 99, cena 1.160.000 SIT, prodam. tt 031/843-428 78eo
VOLVO V 40 karavan 1.8 GDi, I. 98/99, metalik modre barve, klima in vsa ostala oprema, razen usnja, 76000 km, serv.knjiga, cena 2.790.000 SIT. tt 235-9990, 041/608-666
RENAULT SCENIC 1.6 e, I. 99, zlate barve, vsa dodatna oprema razen klime, 98000 km, SK, nikoli poškodovan, cena 2.390.000 SIT. tt 235-9990, 041/608-666
FIAT PUNTO 1.2 SX, I. 2001, bele barve, 3 v, 1. lastnik, veliko dodatne opreme, 12.000 km, servisna knjiga. Cena 1.580.000 SIT. tt 235-9990, 041/608-666
RENAULT MEGANE BREAK 1.9 dTi, I. 2000, metalik rdeče barve, klima in vsa dodatna oprema, 56000 km, SK, absolutno kot nov. Cena 2.450.000 SIT. tt 235-9990, 041 /608-666 7864
RENAULT MEGANE BREAK 1.9 dTi, I. 2000, metalik zelene barve, klima in vsa dodatna oprema, 52000 km, ŠK, absolutno kot nov. Cena 2.450.000 SIT. tt 235-9990, 041/608-666 7865
WV POLO 1.4 16 V 3 v, I. 2000, živo rumene barve, comfortline oprema, klime nima, 30.000 km, servisna knjiga, 1. lastnik, kot nov. Cena 1.890.000 SIT. tt 235-9990, 041/608-666 7866
RENAULT CLIO 1.4 RTX, I. 99, moder, 3 v, izjemno lep, nikoli poškodovan, serv. knjiga, 60.000 km. tt 235-9990, 041/608-666
FIATTIPO 2.0 ie, I. 93, klima, rdeče usnje, servisna knjiga, 2. lastnik, črn, vsa oprema, nikoli karamboliran, cena 420.000 SIT. tt 235-9990,041/608-666_7868
RENAULT LAGUNA 1.9 TDi Break karavan, I. 99, m. 00, met. modra, vsa oprema klima, ABS, nikdar poškodovana, sevisna knjiga. Cena 2.690.000 SIT. tt 235-9990, 041/608-666_7869
R 19 LIMITED, I. 96, z vso opremo, garažiran, pn/i lastnik, prodam, tt 031/330-516, 25-91-318 7870
Prodam HYUNDAI PONY 1.5 LSI, I. 93, bel, servisna knjižica, ugodno, tt 031/877-551
SEAT CORDOBA 1.4 SE, I. 98, reg. celo leto, veliko opreme, tt 041 /787-050 7892
R CLIO 1.4 RT, I. 99, kovinske barve, kot nov. tt 041 /398-574 7893
ZAPOSLIM
Redno zaposlimo ZASTOPNIKE za terensko prodajo. Plačilo tedensko za prevoz in uvajanje poskrbljeno. JANCOMM.d.o.o., Tržič, Retnje 54, tt 041/513-664, 041/617-132 6705
Bi želeli dodatni zaslužek. Brez tveganja. Ni akviziterstvo. Takojšen kredit. Resen posel. Kličite samo resni, tt 031/797-211, Ravnik Sonja.s.p., Zabreznica 34A, Žirovnica 7437
Honorarno ali redno zaposlimo dekle za delo v strežbi . tt 031/360-476, Ribnikar Janko s.p., Senično 8, Križe 7473
Več študentom in dijakom nudimo počitniško delo, cca 100.000 SIT/mes. tt 041/710-667, Nova revija,d.o.o., Dalmatinova 1, Ljubljana 7492
Zaposlimo ELEKTROINSTALATERJA. Bo-hinc Brane s.p., Podbrezje 32, Naklo, 041 /767-309 76ie
MESAR-SEKAČ do 30 let, lahko pripravnik, urejen, komunikativen, dobi delo. tt 53-18-332, Mesarija Mlinaric,d.o.o., Železniška 1, Lesce 7648
Zaposlimo KOVINARJA za delo v delavnici in montažo na terenu, tt 23-80-700, MKL SYSTEMS,d.o.o., Savska c. 34, Kranj 7650
Potrebujemo DELAVCA z mizarskim znanjem za mizarska montažna dela in sestavljanje pohištva na terenu, tt 041/792-700, 231-61-61, Ostržek in Lavrič k.d., Škofjeloška c. 44, Kranj 7573
ŽJVILA)
V Ljubljani zaposlimo prodajalca • blagajnika (izobrazba: IV. stopnja prodajalec). Prijave v roku 8 dni pošljite na naslov: ŽIVILA KRANJ, d.d., Cesta na Okroglo 3, 4202 Naklo. Informacije na tel. št.: 04/25-71-122..
Zaposlim DVA DELAVCA ZA SKLADIŠČNA DELA. Ferjan Ivan s.p., Sp. Duplje 6, Duplje tt 257-76-00_
Zaposlim 2 SAMOSTOJNA MIZARJA, vajena dela z mizarskimi stroji in v pohištveni industriji. Ferjan Ivan s.p., Šp. Duplje 6, Duplje tt 257-76-00
Zaposlim sposobnega LAKERJA, vajenega dela z lakersko pištolo. Ferjan Ivan s.p., Sp. Duplje 6, Duplje tt 257-76-00 7678
Zaposlimo DELAVCA za določen čas v predelavi lesa, delo na žagi. Eno leto delovnih izkušenj, tt 040/639-218, Robles.Jurčič-dva.d.n.o, Križna gora 8, Škofja Loka 7745
Picerija v Medvodah honorarno zaposli Pl-COPEKA za petko pic v krušni peči in DEKLE za strežbo. tt 01/361-50-50, 041/675-505, Igma Plus.d.o.o., Zvonarska 1, Ljubljana
Zaposlim DELAVCA na kmetiji. Pogoj: vozniški izpit za traktor, tt 041/676-835, Resnik Matjaž 7827
V pizzeriji Košuta zaposlimo PIZOPEKA in dve dekleti za strežbo, možno pogodbeno ali preko študentskega servisa. Inf. na tt 041/682-219, Pizzerija Košuta, C. Kokr-škega odreda 18, Križe
Za določen čas z možnostjo redne zaposlitve zaposlim MIZARJA za razvoz in občasno montažo pohištva, tt 041/938-165, Matevž Zupan s.p., Povije 6, Golnik
ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE
PROSTA DELOVNA MESTA NA GORENJSKEM
DELAVEC BREZ POKLICA
POMOČ PRI KROVSKIH DELIH; d. č. 12 mes.; slov. j. -gov. in pis.; do 07.06.02; POGAČAR ANDREJ S.P, ČOPOVA 25, LESCE
OBDELOVALEC LESA
POMOČNIŠKA DELA; d. č. 3 roes.; 3 mes. del. izk.; 1 mesec Poskus, dela; do 07.06.02; JELOVICA - LESNA INDUSTRIJA D.D., KIDRIČEVA C. 58, ŠK. LOKA
LESAR
MIZARSKA DELA IV; d. č. 3 m©s.; 6 mes. del. izk.; 1 mesec Poskus, dela; do 07.06.02; JELOVICA - LESNA INDUSTRIJA D-D., KIDRIČEVA C. 58, ŠK. LOKA
VRTNAR CVETLIČAR
VRTNAR - CVETLIČAR; d. č. 12 mes.; 6 mes. del. izk.; slov. j. - gov. in Pis.; prekvalif. za trgovca (za cve-tljčarja); do 14.06.02; MERCATOR - KMETIJSTVO D.O.O, VRTNARSKI CENTER MC AURA" KRANJ, c- STANETA ŽAGARJA 69, KRANJ
VRTNAR CVETLIČAR; d. č. 12 mes.; 6 mes. del. izk.; slov. j. -9°v.; do 14.06.02; MERCATOR -KMETIJSTVO D.O.O., VRTNARSKI CENTER AURA JESENICE, SPODNJI PLAVŽ 5, JESENICE
MIZAR
CESARSKA DELA; d. č. 3 mes.; 1 del. izk.; do 29.06.02; JELOVICA - LESNA INDUSTRIJA U-D., MONTAŽNE HIŠE, HRIB 1, PREDDVOR
MIZARSKA DELA IV; d. č.3mes.; "JJies. del. izk.; do 07.06.02; JELOVICA - LESNA INDUSTRIJA
PREDM0NTAŽNE HIŠE' HRIB1'
OBLIKOVALEC KOVIN
OVLIKOVALEC KOVIN; ned. č.; 3 I. del. izk.; kat. B; do 08.06.02; LOGAR TRADE D.O.O., ZUPANOVA UL. 1, ŠENČUR
PREDELAVA PLASTIČNIH MAS; ned. č.; 5 I. del. izk.; do 14.06.02; DUMIS MLAKA D.O.O., ORETNE-KOVA POT 9, KRANJ
TISKAR ZA TISK S PLOSKVE
GRAFIČNI DELAVEC; ned. č.; natančnost; kat. B; do 07.06.02; TISKARNA PINTAR D.O.O., MLAKARJEVA 9A, ŠENČUR
VOZNIK AVTOMEHANIK
VOZNIK VOZILA ZA PREVOZ VEČJIH POSOD ZA ODPADKE; d. č. 6 mes.; 6 mes. del. izk.; kat. C; do 07.06.02; JEKO-IN D.O.O., C. MARŠALA TITA 51, JESENICE
PRODAJALEC
PRODAJALEC REZERVNIH DELOV ZA MOTORNA VOZILA; ned. 6.; TI. del. izk.; kat. B; do 15. 06. 02; AVTO MARKOVIČ, PODLUBNIK 249, ŠK. LOKA
TERENSKI PRODAJALEC; d. č. 6 mes.; 2 I. del. izk.; slov. j. - gov. in pis.; kat. B; do 11.06.02; FAJFAR MARJAN S.P, SPODNJI BRNIK 36A, CERKLJE
KUHAR
KUHAR; ned. č.; 6 mes. del. izk.; kat. B; do 08.06.02; GUTIČ SABINA S.P, PIPANOVA 13A, ŠENČUR
KUHAR (LAHKO PRIPRAVNIK); d. č. 6 mes.; 1 I. del. izk.; slov. j. - gov. in pis.; delo s preglednicami - osn.; tečaj hig. minimuma, tečaj iz varstva pri delu; kat. B; do 07.06.02; KOMPAS MTS U., KOMPAS MEJNI TURISTIČNI SERVIS, PE HRU-ŠICA, JESENICE
NATAKAR
NATAKARICA; ned. č.; 6 mes. del. izk.; kat. B; do 08.06.02; GUTIČ SABINA S.P, PIPANOVA 13A, ŠENČUR
NATAKAR (LAHKO PRIPRAVNIK); d. č. 6 mes.; 1 I. del. izk.; nem. j. -gov, slov. j. - gov. in pis.; delo s preglednicami - osn.; tečaj hig. minimuma; kat. B; do 07.06.02; KOMPAS MTS U., KOMPAS MEJNI TURISTIČNI SERVIS, PE HRU-ŠICA, JESENICE; št. del. mest: 2
LESARSKI TEHNIK
MIZARSKA DELA I.; d. č. 3 mes.; 1 mes. del. izk.; do 29.06.02; JELOVICA - LESNA INDUSTRIJA D.D., MONTAŽNE HIŠE, HRIB 1, PREDDVOR
STROJNI TEHNIK
KOMERCIALIST - POTNIK; d. č. 12 mes.; 1 I. del. izk.; angl. j. -gov, nem. j. - gov; urej. besedil -osn., delo s preglednicami - osn.; kat. B; do 15.06.02; HENNLICH D.O.O., LINHARTOV TRG 14, RADOVUICA
ELEKTROTEHNIK ELEKTRONIK
SERVISER ELEKTRONIKE (LAHKO TUDI PRIPRAVNIK); d. č. 24 mes.; angl. j. - pis., nem. j. - pis.; poznavanje operac. sistemov -zaht., uporaba interneta-osn.; kat. B; do 15.06.02; 3 BM JESENICE,
C. ŽELEZARJEV 7, JESENICE
RAČUNALNIŠKI TEHNIK
ADMINISTRATOR LINUX/FRE-EBSD   STREŽNIKA DOMENI-
CA.COM; ned. č.; 1 I. del. izk.; angl. j. - gov. in pis., slov. j. - gov. in pis.; poznavanje operac. sistemov -zaht., delo z bazami podatkov -zaht.; kat. B; do 29.06.02; TI,
D. O.O., SP. PLAVŽ 24E, JESENICE delna objava
(Živila)
V Ljubljani zaposlimo komercialista za kmetijsko mehanizacijo
(izobrazba: V. stopnja tehnične smeri). Prijave v roku 8 dni pošljite na naslov: Ž1V1IA KRANJ, d.d., Cesta na Okroglo 3, 4202 Naklo. Informacije na tel. št.: 04/25-71-122.
Vam ostaja 10 ur prostega časa na teden. Ste zaposleni, pa vam osebni dohodek ne zadosti potreb. Vsi zainteresirani in resni pokličite - nudimo vam lep honorarni zaslužek. Gantar Minka, s.p., Virmaše 170, Šk. Loka, 041/768-939, 040/834-873
Mercator franšizing prodajalna zaposli PRODAJALKO ŽIVILSKE STROKE na Bledu in okolici Kranja. Pisne ponudbe na naslov: MAK, Škofjeloška 20, Kranj 7891
ZAPOSLITEV IŠČE
Iščem delo - ZIDARSKA DELA (notr. in zun. ometi, fasade, adaptacije...) in KERAMIČARS-KA DELA (obnove kopalnic, stopnišč ipd), tt 031/782-386_
Iščem delo: lahko varstvo vašega malčka na mojem domu v dopoldanskem ali popoldanskem času, Poljane z okolico, tt 518-52-24_
Iščem delo-čiščenje, likanje, pospravljan-je. tt 031/430-108_78i3
Dijak išče delo med počitnicami, tt 256-
10-37 7820
ŽIVALI
Prodam KRAVO simentalko, v 9. mesecu brejosti. tt 58-02-094 7843
ČEBELJE DRUŽINE in njihove roje, poceni prodam, tt 041/839-941 7848
Prodam TELICO simentalko, staro eno leto, tt 57-25-672_tbts
Prodam GRAHASTE JARKICE. Nomen 18, 57-21-786_7889
PRAŠIČE od 25-100 kg prodam ali pripel-jem na dom, tt 041/730-990_7895
Prodam čb TELIČKO staro 7 dni. tt 533-
80-40 7896
ŽIVALI KUPIM
Odkupujemo mlado, pitano GOVEDO, krave, ovce, konje, tt 041/650-975 7679
OBČINA TRŽIČ Trg svobode 18, 4290 Tržič tel.: 04 5971 510, faks: 04 5971 513 www.trzic.si, e-pošta: občina.trzic@trzic.si
Na podlagi 37. in 38. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. I. SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Ur. I. RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93, 29/95, 44/97, 9/01) in 30. člena Statuta Občine Tržič (Ur. I. RS, št. 15/99, 20/01, 79/01) je župan občine Tržič, Trg svobode 18, Tržič, dne 31. 05. 2002, sprejel
SKLEP O JAVNI RAZGRNITVI
osnutka sprememb in dopolnitev ureditvenega načrta Deponije odpadkov Kovor
1. člen
Odreja se javna razgrnitev osnutka sprememb in dopolnitev ureditvenega načrta Deponije odpadkov Kovor (Ur. I. RS, št. 85/99).
2. člen
Dokumentacija bo javno razgrnjena v prostorih velike sejne sobe v prostorih Občine Tržič, Trg svobode 18, Tržič, v delovnem času občinske uprave in v prostorih Krajevne skupnosti Kovor, v času od 16.00 do 18.00 ure. Javna razgrnitev bo trajala 30 dni od objave sklepa v Gorenjskem glasu.
3. člen
V času javne razgrnitve lahko vse fizične in pravne osebe, organizacije in skupnosti k dokumentu podajo pisne pripombe in predloge in jih posredujejo Občini Tržič, Uradu za urejanje prostora, Trg svobode 18, Tržič.
4. člen
V času javne razgrnitve bo v prostorih Krajevne skupnosti Kovor organizirana javna obravnava, ki bo dne 17. 6. 2002 ob 19.00 uri.
5. člen
Ta sklep začne veljati z dnem objave v Gorenjskem glasu.
Številka: 353-04/99-05 Datum: 31.05.2002
Župan Pavel Rupar
ZAHVALA
V 67. letu nas je zapustil naš najdražji mož, oče, ata in tast
SILVO GROZL
Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za vse izrečene besede sočutja. Hvala vsem, ki so se prišli poslovit od našega Silvota, mu prinesli cvetje, sveče in ga pospremili na njegovo zadnjo pot. Hvala Bolnišnici Golnik - oddelek 200, pevcem za ganljive pesmi ob slovesu, trobentaču za zaigrano Tišino. Hvala vsem, ki ga boste ohranili v lepem spominu.
Žena Zofka, sin Ljubo z družino
ZAHVALA
V 92. letu starosti je umrla draga mama, babica, prababica, teta, tašča
ROZALIJA LEBAR
roj. Zamen
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli ustna in pisna sožalja, darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo dr. Koselju, sestram Katarini, Meliti in Francki, gasilcem iz Predoselj, GZ MO Kranj, VSŠGT Bled, SLŠ Škotja Loka, pevcem okteta Klas, govorniku g. Sajevicu, trobentaču, pogrebni službi Navček ter župniku Kokalju za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem imenovanim in neimenovanim iskrena hvala.
Žalujoči vsi njeni Predoslje, Kranj, Visoko, Kokrica, 25. maja 2002
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice
MARIJE ŠINKOVEC
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, vsem, ki ste ji podarili cvetje in sveče ter vsem tistim, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala tudi osebju Bolnišnice Golnik.
VSI NJENI
ZADNJE NOVICE / info@g-glas.si
VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO
r
AGENCIJA RS ZA OKOLJE, Urad za meteorologijo
TOREK	SREDA	ČETRTEK
		
od 11 °C	od 12 °C	od 13 °C
do 23 °C	do 17 °C	do 17 °C
Danes, v torek, bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, popoldne in zvečer bodo nastale krajevne nevihte. Jutri, v sredo, in četrtek bo pretežno oblačno z občasnimi padavinami, deloma nevihtami. Ohladilo se bo.
Izlet v Celovec nagrada za zvestobo
V soboto smo nad 80 izžrebanih naročnikov Gorenjskega glasa peljali na celodnevni izlet v Celovec in jih tako nagradili za zvestobo našemu časopisu.
Kranj - Ob osmih zjutraj sta dva avtobusa Integrala z Jesenic, ki sta jih vozila izkušena šoferja, Jeseničana Vladimir Dolžan in Lazo Došenovič, izpred Gorenjskega glasa na Zoisovi v Kranju krenila proti Celovcu. V Tržiču je čakalo izletnike, ki sta jih izkušeno vodila Glasova "tržnika" To-
maž Gruden in Andrej Mali,
prvo presenečenje. Pred Hiper-marketom Živil so izletnike čakali sendviči, kava in kozarček močnega, Živila pa so skupaj s Turističnim društvom Tržič in njegovim predsednikom Ladom Sreč-nikom in občino Tržič poskrbela za glasbo. Med postankom je
igral Tržiški trio, v katerem nastopajo Špela Srečnik (harmonika), Alenka Bone (violina) in Robi Bone (klarinet). Njihov učitelj je znani tržiški glasbenik Marjan Bone. Za okrepčilo sta poskrbela Živila in Union.
Naslednja postaja je bil Celovec, kjer na Novem oziroma Zmaje-
Darilo celovškemu županu.
vem trgu poteka festival Treh koroških dolin. Gorenjci smo bili počaščeni, da nas je z odra nagovoril celovški župan Harald Sche-ucher, ki je v soboto gostil tudi delegaciji pobratenega mesta /. Danskega. Andrej Mali se je županu zahvalil za sprejem in mu izročil darilo. Za nekatere izletnike je bila to prva priložnost, da so podrobneje spoznali Celovec, se povzpeli po 225 stopnicah na zvonik farne cerkve, ki je z dobrimi
80 metri enako visok, kot je globoko Vrbsko jezero, in tudi kaj kupili, če so imeli namen in denar. Sejem koroških dolin je zanimiva prireditev, saj na njem prikazujejo in tudi prodajajo domaČe izdelke in dobrote, na odru pa neprekinjeno nastopajo različne kulturne skupine. Celovčani so prt organizaciji takih prireditev pravi mojstri. Koroška prestolnica se Že spreminja v turistični kraj. Bližnje Vrbsko jezero je eno od najbolj obiskanih turističnih središč v Evropi. Ko se je popoldne nagnilo v drugo polovico, smo šli v sloviti Minimundus s pomanjšanimi najbolj slovitimi poslopji in tehnični' mi dosežki sveta. Med njimi )e
Prvi maturanti srednje ekonomske šole
Od njihove mature mineva že petdeset let in čeprav srečujejo na vsakih pet let, so se na petkovo snidenje ob
"zlatem" jubileju še posebej skrbno pripravili.
Kranj - Začeli so leta 1948 v tehnikumu, končali pa štiri leta kasneje kot prvi maturanti srednje ekonomske šole v Kranju. V A razredu so bili v glavnem Kranjčani in okoličani, v B vozači z vseh koncev Gorenjske. Maturo so opravljali iz šestih predmetov. V prvi generaciji je bilo uspešnih 37 dijakov.
Tržiški trio Špela Srečnik, Alenka Bone in Robi Bone.
Nekaterih med njimi na žalost ni več, večina pa je v petek, ko je v kranjski župnijski cerkvi odbilo poldne, prišla pred Prešernovo gledaliSče. Prišla sta tudi dva njihova profesorja, Ciril Hubad in razrednik Franc Pucihar, ki so se ju še posebej razveselili. Od gledališča so se sprehodili do sedanje gradbene šole, ki je bila njihova šola pred petdeset in več leti. V
šoli so si privoščili tudi skoraj čisto pravo proslavo ob 50. obletnici mature, še več časa za obujanje spominov na dijaška leta pa je bilo seveda ob kosilu pri Starem Mavrju, kjer so razrezali tudi veliko slavnostno torto.
Olga Mlakar z Bleda, srce petkovega srečanja, je povedala, da je bila šola pred petimi desetletji precej drugačna, kot je danes. Namesto knjig so imeli pri nekaterih predmetih le skripta, na sploh pa so zelo veliko pisali v zvezke. Šolske malice ni bilo, radi pa so zahajali v knjižnico in bili ponosni na uspehe svojih sošolk na tekmovanjih v orodni telovadbi. Udeleževali so se tudi delovnih akcij, med drugim so pomagali
Prigrizek v Tržiču.
tudi Plečnikova narodna in uro' verzitetna knjižnica v Ljubljani' Prijeten izletniški dan seje končal okrog osmih zvečer tam, kjer sm° ga zjutraj začeli - pred Gorenjskim glasom v Kranju. Tisti, kiji}1 spremlja sreča, so bili nagrajeni' Za izletnike je bila namreč organizirana nagradna igra o poznava; nju koroških znamenitosti: kdaj so postavili kip zmaja v Celovcft koliko je' dolg železniški predor Podrožca, kolikokrat je Avstrij3 večja od Slovenije in podobno.
Izleti so med naročniki priljubljeni. Zato ni manjkalo vprašanj-kdaj jih bomo spet organizirali' Lahko obljubimo, da jih bomo & in da boste prišli na vrsto tudi tisti, ki doslej na žrebanjih nistf imeli sreče.
Jože Košnje*
graditi krajevni dom na Primsko-vem, pogozdovali, še posebej pa se jim je v spomin vtisnila zima z visokim snegom v zadnjem letniku. "Po mestu smo kidali sneg in bili veseli, ker en teden ni bilo pouka," priznava Olga Mlakar.
Novorojenčki
V tednu dni, ki je za nami, je v obeh gorenjskih porodnišnicah na svet prijokalo kar 42 dojenčkov, in sicer 28 v Kranju in 14 na Jesenicah.
V kranjski porodnišnici je 28 mamic povilo 14 deklic in 14 dečkov. 4.025 gramov je kazalec na tehtnici pokazal najtežjemu dečku, 2.330 gramov pa najlažji deklici.
V jeseniški porodnišnici pa se je tokrat rodilo 7 deklic in 7 dečkov, med njimi tudi dvojčka. Najlažja deklica je tehtala 2.920, najtežji deček pa 3.840 gramov.
Lepi so tudi spomini na šolske izlete, denimo, iz Makarske, in ekskurzije v podjetjih po Gorenjski, v Ljubljani in celo v Izoli, ki je tedaj še sodila v t.i. zaprto cono B.
Skratka, spomini vseh vrst, predvsem pa na skupna mladostna doživetja in vragolije, ki so bile dijakom pred pol stoletja ravno tako blizu, kot so današnjim, so v petek spet privreli na dan. Po maturi se pač začne resno življenje. Tudi maturanti prve generacije kranjske srednje ekonomske šole so se razkropili na različne konce, se v glavnem zaposlili v računovodskih in finančnih službah gorenjskih podjetij ter v bankah. Helena Jelovčan
STAVITE Z NAMI
Pravilen izid tekme Slovenija : Španija st* napovedala Metka Sorgo in Alojz Albreht
Prva tekma slovenske reprezentance na svetovne!11 nogometnem prvenstvu je za nami. Slovenija jo f po mnenju večine zgubila nezasluženo s 1 : 3. MnO' gi za poraz krivijo glavnega sodnika Guezzaza li Maroka, ki je Špancem neupravičeno piskal enajs1; metrovko, Sloveniji pa dvakrat ne. Vendar je šport šport in po končal eni tekmi se je treba pripravljati na naslednje.
V napovedovanju pravilnega izida je bilo nekaj sreče. Med Čla" uredništva je bila v napovedi najbližja urednica športne rubrike Gorenjskem glasu Vilma Stanovnik, ki je napovedala zmago Španijf 3 : 0. Med vami, ki ste stavili z nami, pa sta dva uganila pravilen iz'"j To sta Metka Sorgo, Kranjska 7, Radovljica, in Alojz Albreht, PuŠta 140, Škotja Loka. Čestitamo!
Sedaj vas vabimo k napovedovanju izida tekem Slovenija JužnoafiiSka republika in Slovenija : Paragvaj. Prve stave smo že & bili. Hvala za sodelovanje!
IZŽREBANE ŠTEVILKE 22. KROGA, z dne 2.6.2002
04, 08, 12, 26, 28, 31, 34 in dodatna 39
Izžrebana LOTKO številka: 383424
V 23. krogu LOTA je za SEDMICO predvideni rekordni sklad 450 milijonov SIT
za dobitek LOTKO: 100 milijonov SIT