6 TRETJI DAN 2023 3 DR. URŠKA JEGLIČ Zrcaljenje arabskega islama v Evropi Povzetek: Evropa se je z islamom srečala že v 7. stoletju, štiri stoletja pred oblikovanjem islamskih pravnih šol. Skozi stoletja se je v Evropi udomačil sunitski islam hanifitske pravne šole. V prispevku se bomo osredotočili na sodobno spreminjanje podobe islama v Evropi in predstavili, kako v Evropo prodirajo ideje in verske prakse salafitskega in vahabitskega islama, ki je značilen za Saudovo Arabijo. Posebno pozornost bomo namenili razlikovanju med naravnim in nenaravnim projiciranjem verskih praks »arabskega« islama, pri čemer so naravne verske prakse posledica migracij, nenaravne pa simpatiziranja z drugačno islamsko pravno šolo. Ključne besede: islam, hanifitski muslimani, salafiti, migracije, verska praksa Abstract: Europe encountered Islam as early as the 7th century, four centuries before the emergence of Islamic schools of law. Over the centuries, Sunni Islam of the Hanafi school of law prevailed in Europe. This paper focuses on the changing image of Islam in Europe and the ways in which the ideas and religious practices of Salafi and Wahhabi Islam, specific to Saudi Arabia, penetrated Europe. Special attention is given to the distinction between the natural and unnatural projection of religious practices of “Arab” Islam, with the natural religious practices being the result of migra- tion and the unnatural practices being the result of sympathy for another Islamic school of law. Keywords: Islam, Hanifi Muslims, Salafists, migration, religious practice UVOD Zadnjih dvajset let obstaja veliko razprav na temo hitrega naraščanja števila muslima- nov v Evropi. Strah, da bo islam v prihodnjih desetletjih postal najštevilčnejša svetovna in evropska religija, je na Zahodu močno prisoten. Migracije muslimanov v Evropo sicer niso prva tema pričujočega prispevka, po drugi strani pa jih ne smemo spregledati, saj pomembno vplivajo na spremembe verske prakse muslimanov v Evropi. Na začetku je potrebno opozoriti tudi na to, da je islam, kljub uporabi pridevnikov »arabski«, »evropski«, »bosanski« itn., v osnovi en in bolj ali manj složen v svoji dogmatiki, če na tem mestu pustimo ob strani delitev na sunitski in šiitski islam. S pridevnikom »arabski« islam želimo v tem prispevku poudariti kulturne in religi- ološke razlike znotraj islama, ki so se razvile v določenih geografskih okoljih. Spremembe verske prakse so tesno povezane tudi s predpisi pravnih šol, ki jim sledijo muslimani v Evropi. Delitev islama se je zgodila takoj po smrti Preroka Mohameda (7. stoletje), in sicer zaradi nestrinjanj z nasledstvom. Večina evropskega prebivalstva, in s tem tudi ves Bližnji vzhod, če to besedno zvezo razumemo v ožjem smislu in ji ne prištevamo Irana, sledi sunitski smeri islama. Pravne šole so se začele razvijati za časa Omajadskega kalifata (661–750) in v 8. stoletju jih je bilo kar osemnajst. Abasidsko obdobje (750–1258) je v 11. stoletju prineslo kanonizaci- jo pravnih šol, ki so svoja poimenovanja dobila po ustanoviteljih, velikih pravnikih, ki so Abu 7RELIGIOLOGIJA Hanifa, Malik Ibn Anas, Aš-Šafi in Ibn Hanbal. Kanoničnim pravnim šolam (hanifitska, mali- kitska, šafiijska in hanibalitska) so skupni viri in nekatere metode, s pomočjo katerih se rešu- jejo sporna teološka in pravna vprašanja. Med seboj se razlikujejo po metodi, ki jo uporabljajo pri svojem učenju, in načinu sprejemanja nekaterih pravnih trditev. Za našo obravnavo sta najbolj pomembni hanifitska pravna šola, ki je bila uradna pravna šola v Osmanskem cesarstvu in ji še danes sledi večina avtohtonih evropskih muslimanov, kakor tudi muslimani v nekaterih drugih državah Bližnjega vzhoda (Turčija, Jordanija, Sirija, Libanon, Palestina), ter hanibalitska pravna šola, ki je uradna pravna šola v Saudovi Arabiji. Poleg kanonič- nih pravnih šol so danes v sunitskem islamu prisotne še ibaditska pravna šola v Omanu in zahiritska pravna šola, ki prevladuje v Paki- stanu, svoje privržence pa ima tudi v Maroku. Pod terminom »arabski« islam bomo v nada- ljevanju razumeli hanibalitski islam, ki je v 18. stoletju doživel največjo reformo, potem ko je Mohamed al-Wahabi dodatno poostril pravi- la, ki se odražajo v vahabitskih in salafitskih gibanj. Predpisal je obvezno nošenje brade in podložnost nevernikov ter prepovedal vse okrasje in glasbo. (Tello 2006, 77) Pripadniki omenjene pravne šole sami sebe imenujejo »zedinjevalci, pripadniki stroge božje enotno- sti« (Rebić 2007, 1298). Pietistična smer islama, ki poskuša živeti islam prvih treh generacij in zavrača kakršno koli interpretacijo svetih besedil (kijas), je svoj vzpon doživela v 20. sto- letju. Salafitsko gibanje je svoje sledilce dobilo tudi v Evropi, česar posledica je zrcaljenje idej arabskega islama v Evropo in posledično spre- minjanje verske prakse muslimanov v Evropi. RAST ŠTEVILA MUSLIMANOV V EVROPI Arabski islam svoje salafistične ideje proji-cira v Evropo na dva načina – na naraven način, z migracijami, in na nenaraven način, s širjenjem salafističnih idej in navduševanjem avtohtonih evropskih muslimanov in potom- cev priseljencev nad njimi. Pri preučevanju tovrstnih procesov ugotavljamo, da je vpliv migracij manjši, kakor se zdi na prvi pogled. Statistični podatki iz let 2021 in 2022 kažejo (Eurostat Statistics Explained 2023), da 30 % priseljencev v Evropi prihaja z Bližnjega vzhoda in da med njimi močno prevladujejo Sirci, sledijo Turki. Oboji v večini pripadajo hanifitski pravni šoli. Poleg priseljencev z Bližnjega vzhoda najdemo med muslimanski- mi migranti in njihovimi potomci še šiitske Irance in Iračane ter Afganistance (med ka- terimi najdemo tudi sunite) ter muslimanske migrante iz afriških držav, ki večinoma sledijo malekitski pravni šoli. Leta 2017 so bili s strani Pew Research Centra oblikovani trije morebitni scenariji povečanja muslimanskega prebivalstva v Evropi, in sicer glede na to, ali bo stopnja migracij bistveno višja, približno enaka oz. nekoliko višja, kot je danes (srednje migracije), in ali pa bo z leti padla. Naj- verjetnejši scenarij je sredinski scenarij: do leta 2050 naj bi islamski veroizpovedi pripadalo 11,2 % Evropejcev, leta 2016 je delež teh znašal 4,9 %. Poleg priseljevanja bo pomembno vlogo igrala tudi višja rodnost, pri čemer je treba zavreči prepričanje, da imajo muslimanske družine v Evropi bistveno več otrok kot nemuslimanske, saj razlika ni tako zelo velika. Večjo vlogo bo odigralo dejstvo, da muslimani v Evropi pripa- dajo mlajšim generacijam v primerjavi z drugim evropskim prebivalstvom. V nadaljevanju se bomo posvetili načinu, na katerega se salafistična oblika arabskega islama projicira v Evropo in kako se to kaže pri spremembi verske prakse muslimanov v Evropi. Dejstvo je, da imata pri širjenju salafi- stičnih idej pomembno vlogo globalizacija in digitalizacija ter da je njun vpliv v primerjavi z migracijami večji. Nad idejami salafitskega arabskega islama se navdušujejo tako prebi- valci Balkana kot drugi muslimani, ki živijo v Evropi. Raziskave iz Zahodne Evrope, pred- vsem iz Francije, kažejo, da s salafističnimi idejami v večji meri simpatizirajo mlajši mu- slimani, ki so se v Evropo priselili kot otroci ali pa so bili v Evropi celo rojeni. Prav tako ne smemo prezreti dejstva, da je dober delež 8 TRETJI DAN 2023 3 salafistov spreobrnjencev v islam (Adraoui 2020; 2023; Galonnier 2022; Olsson 2016). Poistovetenje s salafističnimi idejami je pri muslimanih, ki so se rodili v Evropi, močno povezano z iskanjem identitete, s katero imajo priseljenci in njihovi potomci še večje težave kot drugi mladi Evropejci. Religijska, etnična in nacionalna identiteta so v islamu tesno po- vezane, in čeprav večina muslimanov v Evropi islamske verske prakse ne prakticira dosledno, čuti pripadnost islamu. Tako Warner (1998) kakor tudi Hagan in Ebaugh (2003) ugotavljajo, da priseljenska izkušnja, ki je pogosto povezana z domotož- jem, občutkom odtujenosti in osamljenostjo, poveča potrebo po prisotnosti religije v vsakdanjem življenju. Poleg tega naj bi bila druga generacija muslimanskih priseljencev v Evropi v primerjavi s prvo generacijo bolj dovzetna za vračanje h koreninam in prakti- ciranju »čistega« islama (Vertovec in Roger 2008; Warner idr. 2012), kar že spominja na učenje salafitov, ki si želijo živeti na način, kot so to počele prve tri generacije muslimanov. Tu pa hote ali nehote trčimo v arabsko kulturo, v zibelko islamske religije. Verska praksa, ki so jo izpolnjevali prvi muslimani na Arabskem polotoku, ni bila zgolj odraz nove religije, ampak hkrati ohranjanje običajev in navad takratnega prebivalstva na Bližnjem vzhodu, med katerimi so bili tudi beduini. Takrat izred- no nizka pismenost je še dodatno vplivala na slepo sledenje verskim vodjem. Takratni laični verniki niso imeli niti znanja niti možnosti za izbiro nekoliko bolj liberalnega pogleda na izpolnjevanje predpisov, današnje stanje pa je temu diametralno. Zdi se, da se mlajše genera- cije izgubljajo v moderni družbi brez omejitev in pravil. Pripadniki mlajših generacij, ki so se pridružili salafističnim gibanjem, pogosto povedo, da so jih še posebej pritegnile jasnost navodil in natančne smernice za življenje. Dževada Šuško (2019, 14–15) na primeru Bosne in Hercegovine ugotavlja, da pri tem veliko vlogo igrajo tudi karizmatični verski vo- ditelji, ki znajo privabiti mlade muslimane, ki iščejo sami sebe, smisel življenja in odgovore na vprašanja. Pred očmi moramo imeti tudi dejstvo, da se grozote genocida in vojne v Bosni in Hercegovini, kakor tudi na Kosovu, odražajo pri mlajših generacijah. Potomci priseljencev so prav tako doživeli vojno ali kakšno drugo travmatično izkušnjo, bodisi na posreden ali neposreden način. Pridobljene in podedovane travme, ki jih nosijo s seboj, še v toliko večji meri spodbujajo dovzetnost za pri- padnost nekoliko bolj strogim ali, če hočemo, skrajnim skupnostim. »Arabski« islam jim ponuja možnost doslednega izpolnjevanja verskih predpisov ter jim hkrati daje občutek pripadnosti in na neki način tudi posebnosti, ki jo mladi iskalci identitete želijo doseči. OD KOD PRIHAJAJO IDEJE ARABSKEGA ISLAMA V EVROPO? Na tem mestu se odpira vprašanje, kje se mlajše generacije muslimanov v Evropi srečajo s salafističnimi idejami. Kanalov, po katerih sa- lafizem projicira v Evropo, je več. Prvi kanal so salafistične verske skupnosti, ki so se formirale po tem, ko so evropski muslimani odhajali na študij v Katar in Saudovo Arabijo. Tam so se navdušili nad purističnim in rigoroznim isla- mom. Po vrnitvi v Evropo so začeli širiti ideje o potrebi »očiščenja« verskih praks in običajev ter opozarjati na potrebo po doslednem prakti- ciranju verskih predpisov. Drugi kanal, po ka- terem se salafizem širi v Evropo, pa so socialni splet in različna družbena omrežja, ki mladim muslimanom dajejo odgovore na to, kaj je pravi islam in kako ga je treba živeti. Večina muslimanov v Evropi pride v stik z islamom prek interneta, na kar je že pred leti opozoril Quintan Wiktorowicz (2005, 58–59; 105–106). Salafiti s pridom uporabljajo družbena sredstva obveščanja in ustvarjajo video vsebine, s kate- rimi širijo islamski nauk, ter objavljajo pridige in pravila verske prakse, ki so v skladu s sala- fitskim učenjem. Nemalo islamskih učenjakov z Bližnjega vzhoda za poučevanje islama upo- rablja YouTube, Facebook in TikTok, pri čemer uporabljajo angleški jezik in tako pridobijo pos- lušalce iz drugih koncev sveta. K tovrstnemu 9RELIGIOLOGIJA »oznanjevanju« se zatekajo tudi muslimani na Balkanu in v Sloveniji. Nenazadnje pa so k šir- jenju salafitskega islama v Evropi pripomogle tudi knjige in publikacije, pogosto napisane izpod peres karizmatičnih voditeljev. VERSKA PRAKSA SALAFITOV Nemogoče je ugotoviti, koliko muslimanov v Evropi sledi salafistični smeri islama, saj salafistična gibanja nimajo članov kot politične stranke ali druge organizacije (Adra- oui 2023, 285). Prav tako včlanitev v versko skupnost, kar je pogosto povezano z družinsko tradicijo, še ne pomeni, da bo posameznik v svojem življenju tudi živel po verskih predpi- sih oz. da nekdo, ki ni včlanjen v versko skup- nost, tega ne počne. Sociologi ne nazadnje ugotavljajo, da se nad salafističnimi idejami lahko navdušujejo tudi muslimani, ki pripa- dajo verskim skupnostim, ki sledijo naukom druge islamske pravne šole. V Evropi nimamo primerov, da bi salafistične organizacije zgradile svoje džamije. Molitve op- ravljajo v manjših molilnicah, za organizacijsko in pedagoško dejavnost pa imajo najete prostore ali stanovanjske objekte, predelane za tovrstne namene. V nekaj evropskih krajih (Rosengard v švedskem mestu Malmö, Trappes blizu Pariza in Bradford poleg Leedsa) imajo tudi svojo mestno četrt. V Sloveniji imajo svoje prostore na Rakovi jelši v Ljubljani, po domovih pa naj bi se zbirali tudi v drugih slovenskih krajih. Najpomembnejšo vlogo v salafizmu ima pridiga (da´wa), s katero salafitski duhovniki v navezovanju na Koran, Suno in spise pripadni- kov prvih treh generacij muslimanov (al-athar) opominjajo vernike o tem, kaj je dovoljeno in kaj prepovedano, ter jim dajejo navodila za življenje. Cilj salafitov je, da islam postane čim bolj avtentičen, s pri preučevanju salafizma v Evropi kaj hitro ugotovimo, da tudi znotraj salafizma obstajajo različne skupine z različ- nimi nameni in cilji. Haykel (2009) salafizem razdeli na aktivni (activist Salafism) in tihi oz. skrivni salafizem (quietist Salafism). Za prvega sta značilni transformacija družbe in politična angažiranost, dalje pa ga delimo na salafizem, ki sledi konceptu džihada, in na salafizem, ki si želi suverenost muslimanov doseči s pomočjo političnega vpliva (Adraoui 2023, 288). Skrivni salafizem, ki naj bi bil večinski, pa je skoncen- triran na izpolnjevanje verskih predpisov in doseganje čistosti in duhovnosti. Arabski način prakticiranja islama v vsak- danjem življenju upoštevajo vsi salafisti, ki se od drugih muslimanov v Evropi razlikujejo tako po načinu verske prakse kakor tudi po videzu. Ženske se strogo pokrivajo ali celo zakrivajo in nosijo ohlapna oblačila, medtem ko si moški puščajo rasti brado, nekateri tudi nosijo obleke, kot so jih Arabci v 7. in 8. stoletju. Molijo petkrat na dan, po vaktiji, obiskujejo molitve v džamiji, redno berejo Koran in hadise. V primerjavi z drugimi muslimanskimi verniki so bolje versko izo- braženi. Strogo se držijo vseh petih stebrov islama in se prehranjujejo po predpisih halal prehrane, pri čemer v večini zauživajo le hrano s halal ceritifikatom (razen če si jo pridelajo sami). Islamske praznike obhajajo dosledno in strogo v skladu s pravnimi predpisi. Ostro obsojajo vse običaje, ki so se skozi stoletja raz- vili na posameznih geografskih območjih, kar konkretno pomeni, da ne praznujejo mevluda, tj. praznika rojstva Preroka Mohameda, češ da se ne ve, kdaj točno je bil rojen, in da prve skupnosti tega niso praznovale. Iz teh razlogov so bistveno manj prilagodljivi in naredijo vse, kar je v njihovi moči, da bodo lahko izpolnili verske predpise. Eden izmed takšnih primerov je darovanje kurbana v času kurban bajrama. Tako v Slove- niji kot v nekaterih drugih evropskih državah je zakol živali po predpisih halal prepovedan, saj je treba žival pred zakolom uspavati. Medtem ko so hanifitski muslimani v Sloveniji sprejeli alternativno rešitev, da namesto kurba- na darujejo vrednost (vsako leto točno določen znesek) Islamski skupnosti in so še dodatno poklicani k dobrodelnosti, pa salafiti opravljajo obredne zakole na privatnih zemljiščih. To je le eden izmed mnogih primerov razlikovanja verske prakse salafitov v primerjavi z drugimi 10 TRETJI DAN 2023 3 muslimani v Evropi. Na koncu izpostavimo še ugotovitev, da se salafiti od drugih muslimanov pogosto razlikujejo tudi po načinu govora – saj določene verske pojave opisujejo in imenujejo z arabskimi besedami, uporabljajo arabske besede za opisovanje in imenovanje dolo- čenih verskih pojavov, pri čemer so pogosto pozorni na poudarjanje določenih zlogov. Tudi pozdravljajo se z arabskimi pozdravi. ZAKLJUČEK Zanimanje za salafizem v Evropi narašča, še posebej med mlajšimi generacijami muslimanov, ki iščejo svojo identiteto. Salafi- zem se je v zadnjih dvajsetih letih razširil tudi v Sloveniji, za kar po našem mnenju obstaja več razlogov. Na podlagi opravljene raziskave (Jeglič 2022) lahko trdimo, da so verske prakse muslimanov v Sloveniji pogosto kopija ver- skih praks v Bosni in Hercegovini, na Kosovu, v Albaniji, Sandžaku in Črni Gori. Nadalje so muslimani v Sloveniji priseljenci oz. potomci priseljencev, zaradi česar se pogosteje soočajo s krizo identitete. Zanimivo je, da je profil prenašanja verskih vrednot pri muslimanih nekoliko drugačen kot pri kristjanih. Kežman, Goriup in Gorenek (2022, 497) ugotavljajo, »da stari starši, ki jim je vera kot osebna vrednota pomembna, želijo to vrednoto prenesti tudi na vnuke«. Tudi Musek (2000) meni, da pomen religioznih vrednot s starostjo narašča, zato naj bi stari starši imeli pomembno vlogo pri prenosu vere na mlajše generacije. A primeri muslimanov prikazujejo, da je prenos vere nekoliko drugačen. Predvsem za salafite je značilno, da pogosto kritizirajo versko prakso svojih starejših sorodnikov, češ da to ni islam, ki ga je oznanjal Prerok Mohamed. Vir infor- macij tako niso stari starši, ampak pogosto salafitska verska gradiva in razlage svetih besedil ter pridige karizmatičnih voditeljev, ki svarijo ped pokvarjenostjo sodobnega sveta, svarijo mlade muslimane pred pogubljenjem in jih vabijo naj sledijo puristični in včasih celo fanatični smeri islama. REFERENCE Adraoui, Mohamed-Ali. 2023. How European Salafism can make us reflect on a new typology of Salafism? Contemporary Islam 17, št. 2: 283–296. Adraoui, Mohamed-Ali. 2020. Salafism Goes Global: From the Gulf to the French Banlieues. Oxford University Press. Eurostat Statistics Explained. 2023. Domača stran. 7. avgust. https://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php?- title=Migration_and_migrant_population_statistics (pridoblje- no 10. 10. 2023). Hackett, Conrad, Phillip Connor, Marcin Stonawski in Micha- ela Potančoková. 2017. Europe’s Growing Muslim Population, 27. november. Pew Research Centre. Domača stran. https://www. pewresearch.org/religion/2017/11/29/europes-growing-mu- slim-population/ (pridobljeno 10. 10. 2023). Hagen, Jacqueline in Helen Rose Ebaugh. 2003. Calling Upon the Sacred: Migrants’ Use of Religion in the Migration Process. International Migration Review 37, št. 4: 1145–1162. Haykel Bernard. 2009. Global Salafism: Islam’s New Religious Movement. London: Hurst & Company. Jeglič, Urška. 2022. Verska praksa muslimanov v Sloveniji. Ljublja- na: Teološka fakulteta, Univerza v Ljubljani. Kežman, Mihaela, Jana Goriup in Mitja Gorenak. 2022. Pomen prenosa vrednot med generacijami. Bogoslovni vestnik 82, št. 2: 485–499. Musek, Janek. 2000. Nova psihološka teorija. Ljubljana: Educy. Rebić, Adalbert. 2007. Splošni religijski leksikon. Ur. Drago Bajt in Marta Kocjan-Barle. Ljubljana: Modrijan. Olsson, Susanne. 2016. Contemporary Puritan Salafism: A Swedi- sh Case Study. Sheffield: Equinox. Šuško, Dževada. 2019. A Model of Europe? History and Practice of Islam in Bosnia- Herzegovina. Research Gate. https://www.researchgate.net/ publication/333395932_A_Model_for_Europe_History_and_ Practice_of_Islam_in_Bosnia-Herzegovina_Dzevada_Susko (pridobljeno 3. 12. 2020). Tello, Antonio. 2006. Vodnik po svetovnih verstvih s kratkim pre- gledom verstev na Slovenskem. Ljubljana: Tehnična založba Slovenije. Vertovec, Steven in Alistar Rogers. 1998. Muslim European Youth Reproducing Ethnicity, Religion, Culture. Aldershot: Ashgate. Warner, R. Stephen. 1998. Religion and Migration in the United States. Social Compass 45, št. 1: 123–134. Warner, R. Stephen, Elise Martel and Rhonda E. Dugan. 2012. Islam Is to Catholicism as Teflon Is to Velcro: Theorizing Ambiva- lence About Religion and Ethnic Culture Among Second Genera- tion Muslim Women and Latina College Students. V: Sustaining Faith Traditions: Race, Ethnicity, and Religion among the Latino and Asian American Second Generation, 46–68. Ur. Carolyn Chen in Russell Jeung. New York: NYU Press. Wiktorowicz, Quintan. 2005. Radical Islam rising. Muslim extre- mism in the West. Lanham: Rowman & Littlefield.