LÉTO V. ST. 13 30. MAR. 1966 TEDENSKO GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ISKRA — INDUSTRIJE ZA ELEKTROMEHANSKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO, KRANJ OBSODBA Uredniški odbor našega osnovnih smernic' našega glasila se je v Zadevi Franca družbenega razvoja, hkrati pa Križaja jz »Elektromehanske« je tak akt tudi protiustaven, doslej zavestno vzdržal sle- ker so z njun kršene osnov-heme objave in komentarja, ne pravice delovnega Slove- Naša tovarna elektronskih merilnih instrumentov v Horjulu s katerekoli , strani, ker meni, ka, kot sta osebna nedotaklji-da je urejanje delovnih raž- v ost in pravica do dela. Uredniški odbor meni, da je treba vse zadeve urejevati prek samoupravnih organov, se podrediti njihovim sklepom in jih spoštovati. Druž- merij notranja zadeva vsa» kega kolektiva, v okviru zakonitih predpisov. Kljub jasnemu in nedvo- umnomu sklepu DS »Eiektrb- ben0-politične organizacije pa mehanike-« z dne 21. 3. 1966, jmaj o nalogo in so odgovorne s katerim je delavski svet zavrnil pritožbi Franca Križaja glede premestitve in mu izrekel ukrep opomina, je skupina nerazsodnih članov kolektiva 23, 3. t. 1. Samovoljno izgnala Franca Križaja iz tovarne. S tem.ravnanjem pa je zadeva prešla okvir »Elek-tromehahike« in postala družbeni problem. Ta nezakonit in nedemokratičen postopek zasluži vso obsodbo, rieglede na osebe za to, da se v kolektivu v polni meri Uveljavi načelo samoupravnosti. Uredniški odbor »Iskra«'' 1 Prizadevanja za boljše gospodarjenje v Horjulu lepo uspevajo Delovni kolektiv naše to- Za letos ima tovarna v ustvarili tolikšna devizna varne elektronskih merilnih Horjulu nekoliko nižji proiz- sredstva, da bodo z njimi instrumentov v Horjulu je la- vodni plan — milijardo 470 lahko zagotovili uvoz potrebni zaradi dveh, povsem ob- milijonov starih dinarjev, to- nega reprodukcijskega máte-jektivnih vzrokov izpolnil le da že v prvih dveh, mesecih riala iz tujine. 75 % svojih proizvodnih ob- se je pokazalo, da so napori Ta dodatni posel med dru-Vežnosti. Njegov- proizvodni kolektiva pri izpolnjevanju gim kaže, dá se je delovni plan Je namreč znašal mir proizvodnega plana uspešni, kolektiv tovarne v; Horjulu« lijardo 853 milijonov v starih V januarju in februarju so resno lotil nekdanjih slabosti dinarjev, realizacija-plaña pa namreč izdelali za 301 mili- in vedno bolj prehaja k in-je dosegla višino milijardo joh starih dinarjev svojih iz- tenzivnemu gospodarju, kar obsodila, uvedla disciplinsko 390 milijonov. Vzroka za to: delkov, kar hkrati pomeni , pa. je ha drugi strani prav Op. Uredništva: Po informativnem glasilu tovarne »Elektromehanska« z dne 29. marca t. 1. ‘ povzemamo, da je uprava tovarne to dejanje in motive, .ki so jih privedli preiskavo proti storilcem in težave zaradi pomanjkanja 20,5 % izvršenega letnega gotovo v precejšnji meri tudi do tega koraka. Tak pojav ' kriji osnovnoHitijo naše druž-beno-politične ureditevelrka-. terc temelj je prav samoupravni sistem. Vse subjektivne sile morajo- svojo dejavnost Usmerjati prek samoupravnega sistema in ga razvijati. Vsak odklon od tega načela pomeni zanikanje podala prijavo pristojnim dr- ustreznega uvoznega, materi- proizvodnega plana.^Ugodno, zasluga večje samostojnosti _ - . t ala in stornaclja naročil za teče proizvodnja tudi v mar- in .odgovornosti, tovarno v zavium orga ... žične"UpOre• s'-ŠTrain' ET NT&, cu in Jo -pričakovati, da bo novi| organizacijski .. obliki je to dejanje z vso ostrino kol posledica zmanjšane pro- v prvem trimesečju planira- združenega p'od-j'etja. Fozitiv-obsodil tudi tovarniški komi- izvodnje TV sprejemrdkov. na proizvodnja znatno pre- na šo, nadalje tudi prizadevat-te Zveze komunistov tbvame tlba ta vzroka sta bila - to- sezena. nja kolektiva, da bi .čim bolj in snreiei ustrezne sklene '^na, da vsa prizadevanja Glede na založnošt in dru- zmanjšal proizvodne stroške p 1 za boljšo realizacijo proiz- ge okoliščine v,tovarni upajo, in s tem omogočil -uspešen katere bomo objavili v pri- vodnega, plana niso rodila za- da vsaj v I. polletju ne bodo nastop na zunanjem trgu in hodnji številki. 'želenih sadov. imeli posebnih težav z -uvoz- tamzagotovil tudi čim bolj V - - nimi materiali; z občutno ugodno prodajno ceno. V tem povečanim izvozom ~ svojih pogledu pri izvozu nekaterih izdelkov in z dodatno, ne- izdelkov dobro uspevajo, pri plansko proizvodnjo pa bodo nekaterih izdelkih pa seveda skušali zagotoviti zadostne še vedno prihaja do določenih količine materiala tudi za negativnih razlik, vendar II. polletje. . številke/kažejo, da bo konč- ' Razveseljivi so letošnji iz- na bilanca izvoza in izvoznih vozni rezultati te naše mlade cen vsaj izenačena, če ne tovarne. Medtem ko je hor- ugodnejša, julska tovarna v preteklem Tovarna elektronskih me-letu izvozila na tuja tržišča rilnih inštrumentov v Horju-skupno le za okrog 17.000 lu se je še nadalje odločila dolarjev svojih izdelkov, sodelovati s PSO, ZZA in znaša njen letošnji izvozni nabavno organizacijo na plan 55.000 dolarjev.In da so osnovi pogodb. To sodelova-se tudi te naloge v Horjulu nje je dobro, okrepiti bi ve-uspešno lotili, kažejo izvozni ljalo le analizo trga. za to to-uspehi v prvih dveh mesecih varno, kar bi nedvomno ša — izvozili so za 15.000 dolar- olajšalo ugoden plasma nje-jev, torej le za dva tisoč do- nih izdelkov na tista inozem-larjev manj kot. v vsem lan^ ska področja, kjer bi bilo skem letu! Zlasti izvažajo mogoče doseči še ugodnejše elektronške - merilne iiistru- prodajne učinke in ugodnejše mente in regulacijske 'trans- cene: M formatorje, razpoložljive pro- Delovni kolektiv v Horjulu izvodne zmogljivosti in do- se v celoti' zaveda, da 'je šegljive količine potrebnega nadaljnja rast in razvoj to-tovrstnega materiala - pa so Varne odvisen od prizadevanj jim omogočile še dodatno slehernega člana kolektiva proizvodnjo in. izvpz — za zato z vso resnostjo išče nova inozemskega partnerja so pota, obračunava s slabostmi namreč že izdelali serije ohi- preteklosti, skratka gospodari šij za elektronske instrunien- preudarno in kar se le da Zgornja slika predstavlja razstavni prostor našega združenega podjetja na letošnjem te, pričakujejo pa, da se bo ekonomično, le v. tem vidi Salonu elementov za elektroniko, ki je bil v Parizu .v času' med 28. januarjem in 22. fe- ta posel še razširil In prine- pogoje in svojo perspektivo; bruarjem. Vse kaže, da je bil ta mednarodni nastop »ISKRE« kronan z uspehom, vseka- sel dokajšen devizni dotok hkrati pa tudi osnove za trn, n» Knmn n ni-iiiriiiiiit. ttpvtiin taniti Jn«niikii nnsvetili neka! linči milile i ši tl «iicm, — iz prek planiranega izvoza, s ureditev .enega izmed po- katerim računajo, da bodo (Dalje na 6. strani) kor pa bomo v prihodnji številki temu dogodku posvetili nekaj podrobnejših objektivnih prazlogov žal z majhno zamudo Protestno pismo Gospodarske zbornice SRS ob sklepu Jugobanke o delitvi deviz O novem neobjektivnem kriteriju Jugobanke pri delitvi deviz, je tednik »Iskra« že poročal v prejšnji številki na prvi-strani pod naslovom »OGROŽENA PROIZVODNJA«. Upravni odbor Gospodarske zbornice SRS je p c. 3. sej'., ki jc bila 18. marca, poslal na pristojna mesta, v zvezi z zadnjimi sklepi Izvršnega odbora Centrale Jugoslovanske banke za zunanjo trgovino — protestno pismo, ki ga zaradi aktualnosti v nekoliko skrajšani obliki posredujemo tudi članom našega kolektiva. V zadnjem času se je obrnila na našo zbornico vrsta deLovnih organizacij, ki izražajo svoje negodovanje in protestirajo proti neobjektivnim kriterijem, ki jih uveljavlja Jugobanka pri delitvi deviznih sredstev. Gospodarske organizacije ugotavljajo, da je zadnji razdelilnik Jugobanke primer očitne diskriminacije za podjetja s področja ljubljanske-filiale, in v' svojih protestih navajajo, da se jim. bosta zavoljo tega zmanjšala izvoz in stopnja rasti proizvodnje, močno pa bosta zavrta tudi poslovno sodelovanje in integracija nasploh. Ker je problem vsekakor očiten, je potrebno, da analiziramo odnose med centralo in filialami Jugobanke, kakršni so bili lansko leto, in jih primerjamo s stanjem, kakršnega ustvarjajo zadnji ukrepi centrale Jugobanke. Predvsem moramo ugotoviti, da odstotna razmerja, ki BO se formirala v letu 1965 med -centralo in filialami Jugobanke, ne morejo biti izhodišče za kvantifikacijo odnosov v letu 1966. In predvsem zaradi tega ne, ker so se ta razmerja izoblikovala pri posameznih filialah v letu 1965 pod močnim vplivom' subjektivnih činiteljev, pri čemer ni bila ustrezno upoštevana regionalna usmeritev zunanjetrgovinske menjave, in ker so posamezne filiale oziroma podjetja na njihovem območju dosegle različne uspehe pri izvozu na konvertibilna področja. Kolikor bi bili torej realizirani dosežki izvoza na konvertibilna področja iz leta 1965 osnova za leto 1966, bi to pomenilo ponovno močnejše obremenjevanje tistih filial Jugobanke, ki so imele več uspehov pri povečevanju izvoza na konvertibilna področja. 'To pa bi se pri podjetjih, ki z njimi poslujejo, pokazalo v povsem pretiranih, ekonomsko heosnovanih zahtevkih. Ljubljanska filiala je v letu 1965 dosegla v menjavi s konvertibilnim področjem faktor 0,87 (točneje 0,876), pri čemer je bilo (53,5 odstotka vsega ¡industrijskega izvoza usmerjenega na konvertibilno področje. Od skupnega izvoza, ki ga zajema centrala Jugobanke, odpade na konvertibilno področje (vključno z ljubljansko filialo) le 46,2 odstotka vsega izvoza; če pa izločimo ljubljansko filialo, so vse ostale filiale, izvozile na konvertibilno področje samo 42 odstotka' vsega svojega izvoza. Taka struktura izvoza in neustrezen faktor menjave s konvertibilnim področjem sta že v letu 1965 povzročila gospodarstvu na področju filiale Ljubljana vrsto težav, posebno neugodno pa sta vplivala na razvoj proizvodnje. Brez dvorna je to osnovni' razlog, da se- je ob 8,3-od-stothem povečanju vse' jugoslovanske industrijske proizvodnje povečala industrijska proizvodnja v Sloveniji le za 4 odstotke. Proizvodne organizacije so bile prisiljene, da so uporabile skoraj vso retencijsko kvoto za uvoz surovin in repromaterialov, kar je za vrlo obnavljanje, in modernizacijo obstoječih kapacitet. Visok delež izvoza na konvertibilna področja, ki je sam po sebi zelo pozitiven, je vplival tudi na gibanje dohodka gospodarskih organizacij ter povzročil slabšo akumulativ-nost in s tem manjše možnosti za razvoj prav tiste industrije, ki se je usmerila v izvoz na konvertibilna področja, oziroma je omogočal posredno odlivanje akumulacije v tiste gospodarske organizacije,- ki so s svojim izvozom usmerjene predvsem na, klirinška področja. To dejstvo omenjamo zgolj zavoljo tega, da podčrtamo absurdnost, v katero vodijo nadaljnje linearne zaostritve, ki ne upoštevajo tega, ali so podjetja že dosegla visoko ali nizko stopnjo v usmeritvi na konvertibilna tržišča. Induštrijskaspodjetja s področja ljubljanske -filiale ser se skušala / v čim večji meri preusmeriti v uvoz reproma-teriala na klirinška področja, ker so imele že lani oster faktor menjave za konvertibilno področje. To/prizadeva-' nje pa jim je močno zaviralo neskladno dodeljevanje kontingentov in deviznih sredstev za ~Uvoz iz klirinških področij. Poleg tega uvoz iz-klirinških področij ne more povsem in povsod nadomestiti uvoza iz konvertibilnih področij, saj so konvertibilna tržišča zahtevnejša glede kvalitete in ostalih pogojev. Lanske okoliščine proizvodnje so povzročile desortira-nost v zalogah reprodukcijskega materiala, s čimer se je industriji v določeni meri omejila možnost, da bi še bolj povečala izvoz na konvertibilna področja. Vsi navedeni problemi nastopajo v toliko boH zaostrenih razmerjih, kolikor bolj so delovne organizaciie pri svojem izvozu že zdaj usmerjene na konvertibilna tržišča. Zato nikakor ne .moremo sprejeti takih rešitev, ki tudi za naša podjetja z že doseženo visoko stopnjo usmerjenosti -na zahodna tržišča zahtevajo nadaljnje bistvene premike s klirinških področij na konvertibilna. Navzlic tem dejstvom pa je centrala Jugobanke tudi zalete 1966 uporabila metodo zniževanja faktorjev s formulo, ki izključuje vsakršne ekonomske kriterije. Ta formula je pripravljena tako, da daje že vnaprej-tiste rezultate, ki si jih je zastavil v program aparat banke. S takšnim računom se znižuje faktor za filialo Ljubljana od 0,87 na 0,64, kar zahteva od njenih podjetij, da letos znižajo uvoz' reprodukcijskega materiala s konvertibilnih področij za 14 odstotkov- v primerjavi z lanskim letom, pri tem pa morajo povečati izvoz na ta tržišča za IT odstotkov. Očitno je, da so take birokratske konstrukcije v popolnem nasprotju' z realnimi ekonomskimi možnostmi. S tem, da Izvršni odbor Jugobanke jemlje lanskoletna dosežena razmerja kot startno osnovo^ za letošnje leto ter jih zaostruje v odnosu do nekaterih filial, ravna povsem diskriminatorsko in ekonomsko neutemeljeno. Na zasedanju izvršnega odbora Jugobanke 4. t. m. je bil sprejet dokončni razdelilnik, iz katerega se že na prvi pogled vidi, da bi, filiala v Ljubljani morala v .letu 1966 v primerjavi z letom 1965 povečati suficit za cca 330 odstotkov, kar je popolnoma nerealno in- domala 'neresno. Prav tako je nemogoče, da bi ljubljanska, filiala prenesla obremenitev, ki predstavlja kar 42,3 odstotka skupnega [, euficita centralne Jugobanke. ; Ker je ljubljanska filiala že sklenila pogodbo za leto 1966, bi morala znižati kep-vertibilna sredstva za uvoz po teh pogodbah v povprečju za 24 odstotkov. To pa postavlja ljubljansko filialo pred nerešljive probleme. Zmanjšanje za 24 odstotkov je .namreč mišljeno v povprečju, ki ga ne bo mogoče aplicirati na vsa podjetja, zlasti pa ne na mnoga devizno aktivna podjetja. V tej zvezi podčrtavamo, da pomena stomiramje že sklenjenih pogodb negacijo vsega, kar je bilo doslej v letu 1966 pri. razmerju uvoz — izvoz doseženo. Posledica tega bo izguba ’ Tov. urednik, zelo podobne besede sem bral v 11. številki »Iskre« od 18. marca 194S — pod naslovom »Ob 20-letnlcl — letne športne'igre »Iskre«, kjer med ostalim piše, da so bili vsi predsedniki komisij za šport in rekreacijo iz vseh enot podjetja mnenja, da se organizira letne igre ob 20. obletnici osvoboditve in ob 20-letnici podjetja (le-te 'so bile 26. in 27. junija 1945). Vsi dobro vemo, da je bil la-ni proglašen 9. maj — dan zmage — za državni praznik. Praznovali smo torej 20-let-mico zmage nad fašizmom, po vsebini omenjenega članka pa z istim dnem tudi 20-letnico »l9kre«. članek v že omenjeni številki 10 od 10. marca letos pa kaže, da se 2£Weinica Iskre računa od 8. 3. 1946, ko je takratni minister za industrijo in rudarstvo narodne vlade Slovenije tov. Franc Leskošek-Luka podpisal akt, s katerim se je naše podjetje preimenovalo in registriralo v javnih knjigah v tovarno z imenom »Iskra«. Po vsem tem sodeč, imajo vsi prav! Prav imajo čelo tisti, ki so napisali v naš STATUT, da »Iskra« obstaja pravno šele od 31. decembra 1946, ko je vlada FLRJ izdala'poseben akt, s katerim deklarira obstoj našega podjetja. Ko. beremo zapiske iz kranjske tovarniške kronike beremo: Takoj po osvoboditvi je uprava tovarne dala novemu podjetju ime Strojne tovarne Kranj, 8. 3. 1946 je bilo podjetje preimenovano v tovar- no »Iskra«, 31. 12. 1946 pa je bU izdan od vlade FLRJ že omenjeni akt. Kdaj, torej lahko praznujemo obstoj kranjske tovarne? Po vsej logiki sodeč, od osvoboditve dalje, (9. 5. 1945) ime in datum nas ne smeta zavesti, kajti zametek »Iskre« je bil že prej, le pod drugim imenom, kar pa nas ne sme ovirati, da ne bi slavili začetek »Iskre« ob osvoboditvi. To je važno, ne samo zaradi dejanskega začetka, pač pa tudi zaradi smiselnega razvoja tovarne, ki si je le. zaradi novega koncepta in perspektivnega razvoja nadela drugo ime. Druga plat pa je pozornost in spoštovanje do vseh tistih, ki so v najtežjih pogojih pripravljali plodna tla kasnejši »Iskri« in, ki jih tako radi imenujemo veterane oz. pionirje »Iskre«. Prav ti pionirji pa 'danes, in prav zaradi različnih tolmačenj, ne vedo, kdaj slavijo 20-letnico dela v jdskri«, kar je posebno važno pri upokojitvi,) saj člen 28. Pravilnika o delitvi osebnih dohodkov kranjske tovarne od 1. januarja 1965 pravi takole: Delavcu, ki je pridobil pravi-' co do starostne ali invalidske pokojnine im mu preneha delovno razmerje, daje podjetje ob prenehanju razmerja priznanje v obliki nagrade, katere višina je odvisna od nepretrgane "delovne dobe v podjetju »Iskra« in sicer: 1. za nepretrgano delovno dobo v podjetju od 2 do 10 let v višini enomesečnega osebnega dohodka 2. za nepretrgano delovno dobo v podjetju, nad 10' — 20 Idt v višini dvomesečnega osebnega dohodka 3. za nepretrgano delovno dobo v podjetju nad 20 let v višini til-1 mesečnega osebnega dohodka. Datum 20-letnice obstoja tovarne je torej zelo važen tudi za' štetje delovne dobe v istem podjetju, nikjer pa tega datuma ni imoč zaslediti, če vsem tem, ki so že odšli oz. odhajajo v pokoj, pa jih smatramo za pionirje oz. veterane »Iskre« računamo njihovo delo v »Iskri« šele od 31. decembra 1946, namesto od 9. maja 1945 — jim delamo veliko krivico, in prav bi bilo, da hi se za pravo obletnico obstoja »Iskre« enkrat za vselej zmenili in postavili pravi datum, da ne bo takih - in podobnih nevšečnosti. F. D. — Kranj lilPiilill Iz kontrole električnih števcev v Kranju lelitev dohodka in osebnih dohodkov Zavedajoč se pomembnosti pravilne delitve dohodka in osebnih dohodkov, bomo morali v prihodnosti vlagati večje napore za izboljšanje delitvenih sistemov. Predvsem pa bi se morale strokovne službe po organizacijskih enotah ukvarjati s problemi, ki so bili že v preteklem letu kritični, v bodoče pa lahko postanejo zavora ne samo urejenemu sistemu delitve, temveč posredno tudi dvigu produktivnosti. Zato smatramo, da bi morala biti teža razvijanja stimulativne j še delitve na sledečih, do sedáj šibkih točkah: 1) Ce začnemo z vrednotenjem delà, potem takoj, naletimo na pomanjkanje enotnega Sistema' analitične .ocene za celo podjetje. Enote, ki že imajo izvedeno analitično oceno, so do sedaj uporabljali enoten jugoslovanski sistem ali pa nek specifičen prirejen sistem. Smatramo, da bi morala strokovna služba na nivoju podjetja intenzivno delali na izdelavi za Iskro primernega sistema analitične ocene. 2) V pravilniku o delitvi OD za celo podjetje so bili oceno, so do sedaj uporabljale naj bi se formirala sredstva za OD. 51 kriteriji v lanskem letu niso bili dovolj preizkušeni, zato bi bilo potrebno v tekočem obdobju bolj se nasloniti nanje, jih po potrebi tudi spremeniti oziroma dopolniti. ': 3) Nestimulativnost delitve za delavce po' času, nam. vedno bolj onemogoča hitrejši napredek na področju organizacije in tehnologije. Kot prvi korak predlagamo, da se za vse take delavce upelje osebna ocena, ki naj bo izraz delavčeve učinkovitosti. 4) Znano je, da se razponi v OD med posameznimi kategorijami delavcev iz leta v leto manjšajo, kar predvsem destimulira kvalificirane in visokokvalificirane delavce. Zaradi tega bo potrebno ustaviti proces zmanjševanje raz-^ ponov ter preiti k stimulativne j šim razlikam med posameznimi kvalifikacijami. 5) Vodilne delavce in strokovnjake, ki bistveno vplivajo na potek poslovanja, smo do sedaj premalo materialno zainteresirali za končne rezultate, ki jih dosega posamezna tovarna oz. podjetje. Prav bi, bilo, da v teh primerih smelejjg pristopimo ls stimuliranju, vendarle na podlagi doseženih uspehov ne pa apriorno vnaprej. 6) Problem pa, ki pogojuje vse zgoraj navedene, pa predstavljajo delavci, ki se ukvarjajo s to problematiko. Dosedanja praksa nam kaže, da so to običajno delavci, katerih osnovno področje dela je popolnoma drugo, ter, se samo občasno ukvarjajo z delitvenimi problemi (komisija za OD). Jasno je, da tak način dela ne more prinesti pozitivnih rezultatov. Zato bo potrebno zaostriti čim stro-kovnejše reševanje tega vprašanja, V primerih, ko poedi-ne | organizacijske enote ne razpolagajo z ustreznim ■strokovnjakom, naj se poslužujejo služb na nivoju podjetja. Sindikalni odbor smatra, da je v svoj program dela za j d najbolj pereča področja, katera se morajo prvenstveno reševati v organizacijah, -S- Marjan Lavrenčič, dipl. ing. Dvedba sodobne tehnologije r osnova za hitrejši razvoj »Iskre« Kadar rečemo »tehnologija« navadno mislimo na do- v področje maloserijske pro-ločene tehnološke operacije, s katerimi bomo proizvod izvodnje avtomatizacijo, za izdelali, »Tehnološka priprava dela« pa nam vzbudi naše pojme — z' blazno na-predštavo o delu, ki ga moramo opraviti, da pripravi- glico. Avtomatizacija obdelo-mo proizvodne postopke in predkalkulacije. * vatnih strojev za potrebe Hiter razvoj tehnike pa zahteva veliko več. Tehndlogl- maloserijske proizvodnje, pa ‘ ja postaja -nosilec in glavni pobudnik za sistematično je v zadnjih treh letih tudi v delo služb v procesu pripravljanja industrijske proiz- Evropi napravila pravcati izvodnje od razvoja do redne proizvodnje. Dosedanji bruh in se ne omejuje samo način projektiranja postopkov na delavniški ravni na- na velike serije; Vsi sodobni domeščamo z znanstvenimi tehnično organizacijskimi obdelovalni .stroji so oprem-prijeml, ki jih moremo imenovati »kompleksno uvaja- J j eni z električnimi program-nje sodobnih delovnih metod.« - sitimi napravami, naj zahtev- - nejši so celo na luknjane ali Svet tehnike bojuje hud prednost, ker so bili od nek- na. magnetofonske trakove. Z boj za nenehen napredek in daj velikopotezni. Zato so njimi moremo na stružnicah, za cenene proizvode,. V ZDA osvojili svet ž velikimi seri- rezkalnikih, vrtalnikih, bru-imajo industrijaka veliko jami. Pa tudi sicer uvajajo silnikih ter na rezlcalno vr- talnih in drugih strojih poljubno menjati' gibanja su-portov in orodij oziroma poljubno spreminjati program določene operacije. Stroji starejše izvedbe imajo na saneb še vedno naslone, ki gibanja preusmerijo, spremenijo, ali zaustavijo. Tak naslon sklene kontakt na mikrostikalu, ki pošlje signal v programsko napravo, da izvede naslednjo, po programu vnaprej predvideno Spremembo (vrtljajev, pomika, smeri podajanja). Nastavljanje takih naslonov pa je zelo zamudno, zato že splošno uvajajo stroje brez naslonov in sicer’ takozvane numerično vodene in krmiljene obdelovalne stroje. Dolžine poti, ki naj jih suporti opravijo v določenem zaporedju-(programu), nastavimo s posebnimi številčnimi preklopniki ali pa kar' s trakom v električni programski napravi. Prvo programsko napravo za numerično vodenje smo v Jugoslaviji izdelali za hidravlično kopirno stružnico »Pobeda SP 12« (po licenci iz ČSSR) v Zavodu 'za avtor matizacijo po lastni konstrukciji; o čemer smo že lani poročali v našem časopisi^ Z avtomatizacijo odpravljamo v proizvodnji ročno delo na strojih. Duhamomih gibov, ki se dan za dnem ponavljajo ni več, strc/je spreminjamo v polavtomate in avtomate in delavca, ki je bil do sedaj del stroja, preusmerjamo - v nadzornika strojev in upravljalca procesa. Taki stroji so danes že na 'tržišču, vendar : jih morejo kupiti le dobro organizirana podjetja, ki imajo odgovarjajoče kadre. Pred uvajanjem sodobnih obdelovalnih strojev v serijsko in maloserijJ sko proizvodnjo pa je potrebno spremeniti ves dosedanji n»čin dela tako v tehnološki pripravi dela, kot v proiz- a rodaja v februarju 1 V mesecu februarju je do- je). S takim mesečnim rezu.1- dvomno plod povečanih pri-mače tržišče absorbiralo za tatom je domača prodaja za zadevanj kolektiva PSO, da bi 24,529.000 novih dinarjev na- 7% presegla februarsko za- kar najbolje plasiral izdelke ših izdelkov (razen izdelkov dolžitev. Glede na lanski fe- tovarn, ki še poslužujejo nje-tovarn: elementov za elektro- bruar je bila domača proda- govih uslug, nilko, elektronskih naprav in ja še uspešnejša, saj'je bila Ne bo odveč pogledati pri-avtoelektričnih izdelkov v v letošnjem februarju kar za;merjalno tabelo, iz katere je Novi Gorici, katere svojih iz- 33% večja od lanske. Lahko razvidna domača prodaja po delkov ne prodajajo več prek torej1 govorimo o solidnem branžah v lanskem ih letoš-Prodajno-servisne organizaci- prodajnem uspehu, ki je ne- njem letu. Branža Realizacija 1966 Realizacija 1965 Indeks, Mesečna Kumulat. Mesečna Kumulativ. 4 Mes. Kumul. Zveze 2.189.321 4.998 193 . 2.123:004 5.100.741 97 -102 Naprave 1.380.934 2.995.653 2.010.013 4.389.922 146 147 Mer. teh. 3.784.968 7.580.396 . 5.291.201 10.901.174 1 140 144 Stik. teh. 2.608.064' 5.299.267 4.308.289 6.971.355 165 132 Avtoelek. 1.387.567 2.396.435 1.310.515 2.000.053 94 83 Elementi 2.118.663 4.272.386 1.184.174 2.257.287 56" 53 Šir. potr. 5.019:920 8.722,507 8.301.862 15,783.938 . .165 181 Skupaj 18.489.437 36.264.837 24.529.058 "47,404,470 133 131 Največ prodanih . izdelkov 96,8 % so prevzeli kupčij medtem ko so industrijske prodajalne prodale 2,9 % celotne vrednosti domače prodaje, a poslovne enote združenega podjetja;'so bde pri tem udeležene le z 0,3 % prodanih izdelkov. Kakor navadno tudi mesec februar v nekaterih prodajnih panogah ni minil brez težav, iki so nedvomno kvarno vplivale na izpolnjevanje prodajnega plana in, preprečile, da bi bil le-ta boljši. Težavam v glavnem botrujejo objektivni vzroki, kot založenost trga z doJočenimi^izdolki, najsi bo domačimi; ali uvoženimi, pa tudi določene--proizvodne težave v posameznih tovarnah, kjer je bilo pomanjkanje materiala v glavnem krivo, da le-te niso uspele v celoti izf delati predvidenih količin za PSO. Najslabši rezultat je pač dosegla branža »Zveze«, kateri* je uspelo izpolniti le 51 % mesečne obveznosti. Nekoliko uspešnejši sta bili branži »Naprave« in »Avto-elektiika«, ki sta dosegli 68 % in 71 % izpolnitev februarskega plana na domačem trgu. Ostale branže so doseg- le dobre rezultate, med vsemi pa vsekakor najvidnejša branža »Elementi« — 201 % in »široka potrošnja« — 146 procentov. Čeprav je,v januarju kazalo, da bodo s sklepanjem letnih prodajnih pogodb še večje težave, je bilo tudi to vprašanje v februarju zadovoljivo rešeno in v glavnem podpisane vse pogodbe, odprto je ostaFo delno le vprašanje pogodb za vrtalne stroje, telefonske aparate, nekatere merilne instrumente in za določen del investicijske opreme, vendar si bodo s povečanimi' napori skušali zagotoviti prodajo le-teh izdelkov v naslednjem in prihodnjih mesecih. Iz montaže merilnih instrumentov v Otočah esti iz Sežane Vprašanja in o Član DE, ATN Kranj vprašuje: Kdaj se prizna višja kvalifikacija? Odgovor: Vaše: vprašanje se nanaša »na fakultetni študij,-zato odgovor velja le ža to vprašanje. V praksi so slučaji, da na delovnih mestih delajo osebe, ki študirajo na visokih šolah in fakultetah in imajo za seboj že nekaj izpitov oz. so pred diplomskim izpitom« V takih slučajih se postavlja vprašanje, ki je na moč podobno vašemu: Ali se dotičnim ošeharn z ozi- rom na položene izpite na fakulteti lahko prizna višja strokovnost? Prva stopnja oziroma višja strokovnost se prizna le osebam, ki so dokončale višjo šolo odnosno prvo stopnjo visoke šole, oz. fakultete, in, ki so položili vse izpite, ki so predvideni za odgovarjajočo šolo. .-Delavcem, ki nimajo diplome prve, stopnje na visoki- šoli ali pa fakulteti, se torej ne; more priznati višja strokovnost; čeprav so; opravili večje število izpitov oz. so pred diplomo. Na 21. redni seji upravnega odbora tovarne radijskih sprejemnikov v Sežani so bili prisotni člani mnenja,-da se predlagani plan nadur za marec v višini 1.774 ur odobri le pod pogojem, če bo predvidena , realizacija dosegla najmanj 370.000 N dinarjev. Glede strokovnega kadra, ekonomske in strojne stroke, ki ga tovarna nujno potrebuje, pa ima uprava tovarne dolžnost, da skuša čim-prej pridobiti .omenjene strokovne delavce. Upravni odbor je dalje dokaj razpravi j al o reorganizaciji gospodarskega sektorja v smislu intenzivnejšega in koncentriranega dela, ki bo v korist čim 'boljšemu gospodarjenju. Prav zato je predlagal DS .v potrditev spremembo organizacije gospodarskega sektorja s tem, da' preide planski oddelek v resor proizvodnegžr-sektorja. Ukine se delovno mesto vodje planskega oddelka, nabavni oddelek, pa prevzame vso pristojnost samostojnega oddelka z večjimi pooblastili in odgovornostmi ob koordinaciji z vodjem gospodarskega sek tor j a. , člani upravnega odbora so se-tudi pogovorili-o sanacijskem načrtu v zvezi s posojilom Splošne gospodarske banke. Načrt, ki je bil predložen omenjeni banki, so potrdili in ga predlagajo DS v potrditev. -Ob koncu zasedanja so se tudi dotaknili - notranjih uslug in obratne menze. Za slednjo so bili mnenja, naj uprava tovarne, takoj priprh-vi predlog in predračun za primemo opremo, ki je potrebna, da se zagotovi red, disciplina in higiena v tovarni. ABC vodnji, v vzdrževalnih oddelkih in v konstrukciji orodij. Proizvodne postopke morejo pripravljati le tehniki s prakso in industrijski inženirji. Ves postopek iri trakove" pripravijo v laboratoriju. Urejevalec mora le vpeti-orodja in jih nastaviti na prave razdalje. Ostalo opravi programska naprava. Kadar sistematično zbiramo in združujemo dele za obdelavo na določenem stroju, upoštevamo že vpeta orodja, tako da je mogoče pri zelo sistematično urejenem tehnološkem delu avtomatično obdelovati dele tudi če nastopajo samo v količinah po nekaj kosov. Menjati je treba le" odgovarjajoči trak. Nekateri, stroji za dosedanjo maloserijsko proizvodnjo na pr. frezalno — vrtalni stroji, imajo v sar-žerju do 40 različnih orodij, ki jih po programu izbirajo in avtomatično menjajo ter tudi vso obdelavo (rezkanje ploskev, oblik- in utorov, vrtanje, globljenje, povrta vanje; rezanje navojev) opravljajo avtomatično. Sodobni projektanti obdelovalnih strojev odstopajo od klasičnega naznanja, da je na stružnici treba samo stružiti, na rez-kalnem . stroju samo rezkati itd. Številne operacije v serijski proizvodnji samo večajo terminske probleme in nedovršeno proizvodnjo, zato jih čimbolj združujemo in stroje opremljamo z dodatnimi napravami. Tudi tam, kjer je do sedaj prevladovalo ročno delo — na primer v pločevinarnah in montažah z veliko naglico uvajajo avtomatizirane stroje in montažne linije. Nabaviti sodobne stroje in tako modernizirati proizvodnjo in na podoben način avtomatizirati montažna dela, pa ne zmore vsako podjetje. Le podjetia. ki so zadaiih 10 let vložila dovolj sredstev v vzgojo tehnoloških kadrov, organizatorjev proizvodnje, vzdrževalcev opreme, in ki so bistyeno spremenila raven organizacije dela v. procesu pripravljanja industrijske proizvodnje, z uvedbo določene sistematike poslovanja, se da-, nes morejo uvrstiti v najsodobnejše organizirana podjetja. To pa je komplekjs vprašanj, na katera odgovarja sodobna tehnologija. Ona postavlja vrsto zahtev, ki jih je potrebno postopoma, vendar z vso naglico reševati. Pred-. videva postopno uvajanje avtomatizacije in modernizacijo obstoječih strojev in procesov. V vmesni razvojni stopnji moremo uspešno modernizirati obstoječe stroje z uvajanjem hidravličnih in pnevmatskih elementov, ali elementov cenene : avtomatizacije. Imajo veliko prednost, ker -lih ie mogoče zlasati, po principu stavnice in po opravljeni nalogi uporabiti na drugem mestu. Da bi mogli v polni meri izkoristiti vso prednosti, ki jih nudi progresivna tehnologija, pa je potrebno imeti odgovarjajoči, programski,-organizacijski in projektantski kader,, ki zria vše dosežke povezati v enotno visokopro-duktivno celoto. .Opisani proces avtomatizacije je končni cilj naše sedanje generacije, vendar ne gre, da bi še naprej zamujali priprave,’ ki so jih vodilna svetovna podjetja že opravila pred več leti. Sodobna tehnologija zahteva uvedbo sistematičnega poslovanja: — na področju ekonomike —-na področju tehnike in — na področju upravljanja zato, da bi mogla doseči skupen cilj: sistematično (umetno) povečati serije in uvesti avtomatizacijo tudi v dosedanjo serijsko in maloserijsko proizvodnjo, o kaiteri mislimo, da je ni mogoče avtomatizirati, g Osnovno zahteve, ki jih podaja sodobna tehnologija, podaja priložena slika. Za naš najzanimivejše'področje je tehnika. Razvojno — raziskovalno delo, ki se nadaljuje s konstruiranjem proizvodov in pripravo tehnologije,^ bogatimo s klasifikacijo proizvodov. S posebnim številčnim ■ sistemom, ki ga moremo imenovati. kodni sistem, ki pa ni naš dosedanji kodni sistem, definiramo oblike in lastnosti sestavnih delov, standardnih delov, sestavov/ elementov, konstrukcijskih | enot in izdelkov. S tem omogočimo napredno gradnjo izdelkov po sistemu stavnice iri pospešeno tipizacijo in standardizacijo proizvodov. Močno tudi poenosta-vimo’ tehnično administracijo v konstrukcijah, če se pojav- K anketi mladine v dukcija« kranjske DE »Pro-iovarne Nagrajeni racionaiizatorji v »Elektromehaniki« V naslednjem obdobju bo zlasti potrebna pomoč pri uporabi proizvodnih zfhoglji-' v-ošti in obratnih sredstev, razvoju specializacije, in kooperacije, politiki zaposlovanja itd,, torej gre za/odloči-len premik z neposredne proizvodnje na priprava dela. To je značilnost. moderniza-. cije gospodarstva, j kij zmanjšuj e potrebe .po Kvalifičirarii delovni sili v sami proizvpd-nji, ker 'ta postaja vse- enostavnejša, izredno pa potencira potrebo po' usposobljenih, kadrih na razvojno raziskovalnih in tehnoloških področjih. To bo imelo za posledico občutno selitev kadrov, povečane potrebo po specializaciji in morda : tudi kadrovsko prer.asičenost. „ V istem, času, ko se pri nas že porajajo misli po avtor matizaciji-in o vsehi tem, kar sem nanizal v začetnem odstavku, pa so dobili člani ZMS v produkciji r anketna, vprašanja — o delu v »produkciji«, o obliki dela mladinske organizacije in o želji: za vpis v ZK. Ta vprašanja so v redu, iz odgovorov je ludi razvidno, da je večina mladincev v tovarni vkijuče- ZAHVALA Ob . prerani izgubi. našega očeta Matevža ¡Plestenjaka sc zahvaljujemo vsem za izkazano sožalje, cvetja in vence. Iskrena zahvala vsem sodelavcem elektrodelavnice, galvaniko, montaže' relejev ATN, fakturnem oddelku, strojepisnici PŠO Ljubljana,. . ter vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji potil: Rozka Delič, Marinka Brezar; Justi 1 Berčič; Anica in Franci Plestenjak na v mladinsko organizacijo, vendar jej čutiti, da ni organiziranega dela.in aktivnosti v samem vodstvu mladinske organizacije Jv DE »Produkcija«. Sem mnenja, da so se taka in podobna . vprašanja večkrat . pojavljala, vendar som-prepričan,. da bi se.mla-dina močno zanimala tudi. za vprašanja, ki še nanašajo na vsebino prvega- odstavka Šablona je nevarna. Če je želja (po anketi sodeč) mladincev: »Produkciji«, da bi želela več sestankov, kjer bi se pogovorili o perečih . gospodarskih dogajanjih enote-, in tovarne,:, tedaj je . treba to misel pozdraviti in jo tudi, .realizirati, hkrati pa naj sc tam govori tudi ¡perspektivno, za. ner kaj let naprej, kamor vseka-,kor sodi sodobna tehnologija v svetu "'avtomatizacije in. k temu ustrezno izobraževanje .tistih, ki bodo pri teh novitetah , prizadeti oz. ki bodo v dogajanju proizvodnega procesa. V zapisku o izidu ankete je moč brati tale. stavek; Za Vpis’v ZK ni velikega zapij. manja. — Zapisana frditev mrha komentarja, čeprav- bi bilo koristno. slišati za vzroke,:. Prav zagotovo, obstajajo, neki pomislilo, pri- mladini, če prek ankete: izrazi .tako misel. . Morda' je-potrebno zavestno angažiranj e.; pri oblikovanj u odnosov in večjega zaupanja? -Morda, pravim,, morda pa je njihovb preveliko 'hre«; , penenje v materialnih vrednotah, ki so zaenkrat za večino mladih, posebno v produkcij i — . nedosegljive, kar pogojuje apatičnost za višjo cilje. — Da, tudi o tem hi še bilo potrebno pogovarjati. En sam stavek,, kot. odgovor ,«r. . je . vsekakor, premalo. Poročilo ankete dalje govori,- da. precej|eh • del mladine - ne loči- razlike med staro in novo, obliko podjetja, tisti pa, ki :to vedo, so mnenja, da bo- do tovarne zdaj lažje delale ih bolje dosegale zadovoljive rezultate/ Mnogo pripomb je bilo izrečenih na' izredno nizke osebne dohodke, kar žre živce', skvari odnose ipd. - Kdor dobro pozna posamezne člane kolektiva, lahko ve, da se mnogi, ki ne preberejo ničesar' kar je za člane kolektiva . kjerkoli 'napisano, kajtKŽe bi. tisti;- ki. ne poznajo razlike med staro in novo obliko podjetja, .prebrali le naš časopis ali kogarkoli vprašali — bi to razliko poznali, ker jo bilo dovolj povedanega. To spet kaže; da so . mladinska posvetovanja, (lahko tudi .med' odmori) — nujna! - Anketiranci so. dali dokaj pripomb na občasno pomanjkanje,. delat v. produkciji, hkrati so, bili- mnenja, -da organizacija dela . še- sni na (Dalje na 6. strani) S ■H I fr.-* V BH Na predlog komisije za tehnične izboljšave je upravni odbor odobril in nagradil naslednje racionalizacije in tehnične izboljšave: — Anton Kalan iz odprem-, nega oddelka je prijavil predlog izboljšave na leseni embalaži za pakiranje.. stojal telefonskih central in s tem prihranil tovarni letno 7.825,50 N din,- UO mu za zgornji predlog/v smislu, obstoječega pravilnika o racionalizacijah in izboljšavah priznava enkratno premijo v višini 242 N din. ----Valentin Zor iz stiskalnic produkcije je predlagal spremembo orodja P' 37150,- ki služi za sestavljanje gredi z rotorskim jedrom kode 18 360 127_ za EVS-10. S tem , predlogom je prihranil tovarni -letno 1.841,40 N din. Glede na to, da predlagana sprememba na orodju zelo ugodno vpliva tudi na H m m kvaliteto izdelka, mu prizna-; va upravni odbor enkratno nagrado v višini 100 N din. — Živko Kostovski iz pomožne orodjarne produkcije je prijavil izboljšavo tehno-» loškega postopka pri obdelavi jedra magneta za VK 3 kode 30 001 300 in VK 4 kode 38 150 005. S tem je skrajšal tehnološki postopek in ustvaril gospodarsko korist, ki se izkazuje v dvoletnem prihranku v višini 6.732,00 N din. Upravni odbor mu priznava enkratno premijo v višini 497 N din. — Za prijavljeno racionalizacijo pri uporaM izmetnih magnetnih kock kode 27 150 020, ki se vgrajuje v. jarem magneta enofaznega števca je upravni odbor ^priznal Dragu Arhu in Branku Vu-kotiču iz gospodarskega sektorja enkratno nagrado' po 380 N din, ker ima s to realizacijo tovarna letno 28.698,10 N -din prihranka. ■ lillll .¿¡¡I - 1 ¡¡¡¡iS B K ■Egi BMr J O i j ■ »1. apriI«-so rekle V Lipnici, ko so nekje zvedele, da bo več d’narja -Ijajo izdelki z mnogimi: izpeljankami. (Znana 'tovarna. Werner. —- Pfleiderer je plaj: čala firmi Gopic v Parizu eca 120.000 DM za uvedbo podobnega številčnega sistema samo za sestavne * dele.) To Omogoči tudi sistematično delo v. tehnološki pripravi dela, .prr projektiran ju procesov in pri organizaciji kooperacije. liezultat teh naporov je - velika racionalizacija pri orodju, postopkih. in normiranju. Boljša tehnologlčnost; proizvodov, t. j..-lažja in produktivnejša, obdelava in montaža, prinesejo neslutene prihranke, ki pa. jih je, mogoče najboljše izraziti s projektiranjem sodobne; proizvodnje, t. j. s projektiranjem specializirane pretočne proizvodnje. Dosedanjo Serijsko in maloserijsko proizvodnjo je mogoče s takimi -organizacijski-; mi prijemi »spremeniti ■ v proizvodnjo z značajem rano-žinske proizvodnje. , . Ker. imamo v svetu pretežno opravka z maloserijsko in serijsko proizvodnjo (Celo, v SSSR cenijo, da imajo 80% 'take: proizvodnje), .so; potrebni . še 'predhodni 'ukrepi, na področju v ekonomike. Iz tega 'dela slike vidimo,, da v svetu posvečajo ' zelo " veliko skrb . planiranju- družbene delitve dela, ki, scno*jo v Jugoslaviji povsem zanemarili. Brez takega . usmerjanja v socialističnih državah in .brez.združevanja/ kapitala v kapitali-1 Stifn.h podjetjihhn.kpncerriih, 'ne.-moremo' priti-, do-pomemb-nejših uspehov, ki imajo preko mednarodne in panožne delitve , dela za končni cilj V —« združevanje enakih proizvodov — specializacijo proizvodnje in s tem , — sistematično povečavami« serij, p •kar.!- je, osnovna zahteva sodobne tehnologije. i Vseh naporov, ki smo jih do sedaj,»napravili,, na področju tehnike^ in ekonomike pa ne bb,- mogoče uporabiti,' če -jih; ne bo prevzelo in podpiralo tudi upravljanje. Samouprav« ljanjc še ' ne. sme’ zapirati samo vase, ker bo sicer,, izgubilo poslovno bitko. Podpreti mora napore za kompleksno uvajanje sodobnih delovnih metod, s pametno tarifno; politiko, . ki3ni. uravnilovka, pa omogočiti dotok in vzgojo potrebnih strokovnih kadrov, predvsem - pa poskrbeti za splošno 'strokovno znanje, ih za človeško zrelost,ter dobre medsebojne odnose. : Materialna baza ih plani« rani razvoj proizvodnje omogočijo organizirain študij proizvodov, ki -ga: poznamo pod pojmom »Product: researeh« (raziskovanje o proizvodu). Teh služb pri nas, žal, nimamo. To-je študij, ,« katerim Uskladimo podatke , tržnih rhziskav s podatki razvijalcev in raziskovalcev o; predvidevanju razvoja tehnike h dejanskimi^ možnostmi, ter naredimo 'program za razvoj in-tehnološko , pripravo novih proizvodov.--' Danes td opravljamo popolnoma neštudijsko, zato so tudi naše odločitve večkrat zelo porazne in gospodarsko neproučene.- - 'Sele taki ukrepi omogočijo delo- strokovnih služb, postavitev realnega plaha, uvajanje' sodobne tehnologije in \ projektiranje pretočne proizvodnje., : • V našem podjetju’ nihče, kompleksno ne skrbi za uvajanje sodobnih; dosežkov. Ne skrbimo za projektiranje pretočne proizvodnje in premalo skrbimo za višjo raven tehnologije. Zato je naša nedovršena proizvodnja ogromna jn planirane cene. nevzdržno visoke. Udeležba ročnega dela' je prevelika, avtomatiza- cija' ročnega dela praktično sploh ne. obstaja. Lansirarije' nalogov Celo sv najobsežnejših» proizvodnjah poteka še vedno po občutku.; Ekonomske .enote ne živijo s-procesom,"-ker. smo svete delovnih enot -postavili brez prave povezave s procesom. S. V času, ko sorodna inozemska podjetja že 15 let uvajajo sodobno organizacijo dela in' progresivno tehnologijo ko razpolagajo ž najrazličnejšimi statistikami o sbrti-mentu delov, o naraščanju stopnje: avtomatižacije-^in ko ~ža operbtivno planiranje -Uporabljajo elektronske računalnike, pa v našem podjetju niti ne vemo, koliko enakih delov ih kje proizvajamo. Sistematično urejen arhiv po podobnosti bi dal »sanjsko knjigo« našega podjetja — kaj vse si konstruktorji in voditelji predstavljajo ih ne; Za »uvodu v pomlad — nov sneg, ki Je lepo pobelil »Elektromehanlko« 1. aprila važni in odločni sklepi »•Statut, splošni akti združenega podjetja in organizacijski predpisi, se bodo odslej strogo izpolnjevali, vse kršilce pa bodo klicali na odgovornost«, je na dan 1. aprila, -sklenil naš DS po večurni razpravi, iz katere se je dalo razbrati, da je temu naj višjemu organu samo- upravljanju .Ronnčo dovolj tega, da se razni akti in sklepi samo sprejemajo, izpolnjuje jih pa vsak po svoje, po svojem tolmačenju, po "svoji podobi in navdihu. Z zado- odvečna energija posameznikov, da se bomo odselej lahko temeljiteje - posvetili svojemu osnovnemu delu, za katerega prejemamo svoj osebni dohodek. Delavski svet je popolnoma jasno ugotovil in pribil, da so časi razpraVj diskusij in pogovarjanja minili, da pa je treba pričeti z najresnejšim delom, če noče-' mo, da nam barka potone, z njo pa splavajo naše sanje ih rezultati našega večletnega dela, naša osnova za življe-. nje. Od »pufa« in primanj- K ANKETI MLADINE V DE PRODUKCIJA (Nadaljevanje s 5. strani) zadovoljivi višini. Trdijo tudi, da je pri nekaterih delovnih skupinah premajhna pozornost brigadirjev do dela in tudi do delavcev. Ko analiziramo ta mnenja, je treba priznati, fla so mla- Prizadevanja... (Nadaljevanje s 1. strani) membnih vprašanj — ustreznega zvišanja osebnih dohodkov. Osebni dohodki v Horjulu doslej - namreč niso šli v korak s povečanimi življenski-■ mi stroški in. doseženimi poslovnimi rezultati/ kajti rekonstrukcija tovarne je terr jala odplačilo anuitet in tja so v glavnem šla ustvarjena sredstva. Ugodnejši poslovni rezultati v' letošnjem letu pa kaže, da bodo imeli ugodne odraze tudi na .področju osebnih dohodkov, kar je povsem prav in hkrati jamstvo, da bo boljša stimulacija delovni kolektiv še bolj podžgala k intenzivnemu gospodarjenju, le-to pa je osnova za nadaljnji procvit te naše tovarne. -C- di delavci dobri opazovalci in da iščejo vzore. To je preprosta, toda temeljna želja dokajšnje večine mladih, da iščejo pota, kako doseči bistveno večji angažma, ki pa je lahko pogojen z vzori predpostavljenih in starejših delavcev. K tem mislim dodajajo nekatere mladinke: »So primeri, ko moramo dvigati in prekladati pretežke .zaboje!«' Ce komentiram to jasnico, tedaj moram odločno' poseči V to dogajanje. Vsi moramo videti v dekletih bodoče matere. Vemo, da so nekatera dekleta in tudi žene fizično šibkejše. Pretežno fizično delo (posebno dviganje ali prekladanje težkih zabojev) pa lahko^ kvarno vpliva na njih Zdravje, lahko., je v nevarnosti tudi njihovo bodoče materinstvo. Zato je nujno, da predpostavljeni ve, kaj kdo zmore in kaj ne in da prevzame vso odgovornost. V nadaljnjem besedilu o izidu ankete so kritizirani tudi nekateri postopki pri postavljanju norm, saj se, kot zatrjujejo mladinci, neredko dogaja, da normo postavlja ali popravlja mojster in ne normirec. Iz ankete je- tudi razvidno, da je dostikrat pozornost 'in odgovornost do delavca premajhna, niso pa redki primeri, da predvsem mladi delavci kaj radi in brez potrebe zapuščajo delovna mesta. Ado voljstvom pozdravljamo tak ukrep,' ki bo v našo sredino spet vnesel občutek resnosti, reda in zakonitosti, s čimer bodo od slej lahko odpadli vsi nčzaželeni posegi na tuja področja^ in bo vsakdo, ki bi rad pometal, lahko z veliko, brezovo metlo pometal in pomedel lep kup navlake pred svojim lastnim pragom. S tem bo odpadla precejšna kij a jev ne moremo živeti, zato bo od danes vsakdo napravil več kot mu nalaga dolžnost: pridno bo delal, nikomur gledal v krožnik, nobene »fovšarije« ne bo uganjal, opustil bo osebne koristi in bo skrbel samo za splošni blagor... ter kljub' temu osati pristen Slovenec in Iskraš. i>/5JfMČTtK& POSLOVANJA • ZAHltVA SODOBNE TEHNOLOGIJE kaj je koristno za podjetje. Tu se šele začne študij tipizacije in standardizacije jin neusmiljena akcija pri urejevanju kooperacije. Mnogih podatkov, ki jih v tej zvezi v razvoju, programiranju in ekonomiki želimo, ni mogoče sploh doseči bifez uvedbe računalnikov. To je dodatna zahteva sodobne tehnologije. V , svetu obstaja splošno stremljenje, shraniti vse osnovne podatke o proizvodih in tehnološke elemente operacij, v magnet; ne pomnilnike in opravljati planiranje, kontrolo zalog, v,' skladiščih, sestavljanje proizvodnih kosovnic, pripravljanje osnovnih podatkov za tipiziranje in standardizira-nje, izračunavanje' norm itd.' z- elektronskim računalnikom. Tako prinašajo hitre in optimalne rešitve in omogočajo h\tre in pravilne .odločitve. Z njimi je mogoče opravljati zamotane matematične naloge in to celo v .najkrajšem času. Uporabljajo' jih eelo-za razvoj standardnih vezij in prikazovanje zakonitosti pri iskanju novih oblik, tako da se že dejansko uresničuje utopija: računalnik gradi - računalnik, odnosno robot gradi robota. Medtem, ko se z ' nekaterimi razvojnimi deli uvrščamo v evropsko povprečje (računamo filtre za elektronske aparature z elektronskim računalnikom, imamo elektronsko telefonsko cen-tnalo, imamo razvit isvdj kodni sistem za oštevilčenje lastnosti prozivodov in ' v razvoji sistem »TES« za hitro določevanje tehnoloških elementov za sestavljanje norme v serijski proizvodnji itd.), pa je povprečna raven nekaterih služb v podjetju daleč pod eaTopsknn povprečjem. ' Zavod za avtomatizacijo je v času svojega obstoja pripravil nekatere sistemske rešitve, ki so osnova za uvajanje zahtevane Sistematike poslovanja na 'področju tehnike in sifcer je izvedel: © Poenotenje tehnološke dokumentacije, poenotenje konstrukcij sko-proizvodne" dokumentacije s pravilnikom o enotnem poslovanju z do-kumiantacSjo v pogojih, ki jih narekuje združeno podjetje in izdal enotne standarde. Nadalje je pripravil • sodoben način sestavljanja konstrukcijske dokumentacije, ki nudi precejšnje prihranke pri konstruiranju, planiranju proizvodnje in pri mehanografski obdelavi podatkov za proizvode z 'mnogimi izpeljankami. © Oštevilčenje in kodiranje dokumentacije in proizvodov (kvalifikacijski sistem), ki je osnova za uvajanje siste- matičnega dela v službah priprave industrijske proizvodnje in ki omogoča analiziranje podatkov z mehano-grafskimi stroji. • Sistem sodobnega postavljanja. časov, v tej zvezi pa tudi študij dela ter sistem tehnoloških elemetjtov za serijsko č proizvodnjo »TES«, ki omogočajo dvigniti tehnologijo na višjo raven. © Razvoj ^elementov in same sisteme za izvedbo cenene avtomatizacije.. .© Elektronski računski center za reševanje težkih tehničnih'in gospodarskih 4 problemov. Podobno pričakujemo v prvi stopnji uvajanja Sistematike poslovanja ■ objavo dosežkov in programe ostalih služb v podjetju: organizacijske, kadrovske, programske in prodajne služ- be tar služb s področja eko- , nomike in upravljanja, da bo mogoče vse dosežke po-1 vezati, v* enotno akcijo za uvedbo sodobne poslovne sistematike. Kritično preglejmo prehojeno pot in dohitimo Zamujeno! Samoupravljajoč, od Tebe je še prav posebno odvisen uspeh akcije, ker brez. odločne ureditve notranjih odnosov in splošnega dviga strokovne ravni ne more biti -uspeha. Vse gospodarske or-’ ganizacije tečejo na cilj, kdor ga. bo prvi dosegel,-7 utegne zagospodariti ostalim, ali-jih uničiti! Uprava Zavoda za^avtoma-tizacijo pripravlja v 'tej zvezi v aprilu posvetovanje za vodilni kader združenega podjetja. Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov Sklepi 26. seje UO tovarne električnih aparatov (11.3.1966) • UO je sprejel predlog pogodbe z obratno ambulanto ZZA. DS predlaga, da ta sklep potrdi. © UO je obravnaval predlog nove organizacije Počitniške skupnosti Združenega podjetja ISKRA. Sprejel je IV. varianto ker je ugotovil, da je najprimernejša. • UO predlaga DS, da odobri ing. Kalanu in Mitji Vrančiču nagrado v skupnem znesku 50.000 S din to je vsakemu S din 25.000.— Omenjena tovariša sta s svojo prizadevnostjo prihranila tovarni Š Din 28,420.000.— • UO je razpravljal o poročilu komisije za kontinuirano inventuro in predlaga DS, da potrdi naslednji sklep: viške po predlogu Komisije za kontinuirane inventure se knjiži v dobro, manjke pa v breme organizacije. Da bo skladiščno osebje resneje jemalo, odgdvomost pri svojem delu je UO skreni^ da se z 10 % od zneska S din 147,358.—■ bremeni skladiščno osebje. Znesek bremenitve naj se razdeli po številu delavcev v skladišču. • UO je sklenil, da naša organizacija štipendistov od ZZA ne more prevzeti, ker niti za naše štipendiste ne bo ob zaključitvi študija ustreznih delovnih mest. O Ing. Jožetu Baumanu je UO odobril 16 dni dopusta z nadomestilom za opravljanje izpitov na ekonomski fakulteti Sklepi DS tovarne' »Aparati« .Ljubljana (11.3.1966) @ DS je potrdil predlog UO in sprejel Gospodarski plan za leto 1966. ©' Predlog pogodbe z, obratno ambulanto ZZA ter pripombe UO v zvezi s tem je DS sprejel. © DS je potrdil sklep UO o [ielitvr dotacije Krajevni skupnosti 'Videm — Dobrepolje ža ureditev priprav pri gradnji vodovoda v Dobrepolju. © DS je razpisal volitve v DS DE za'21. april 1966. Imenoval je volilno komisijo in komisijo za izdelavo volilnih imenikav. Sklepi 22. seje UO Tovarne elementov ' za elektroniko (7.3.1966) @ UO je -obravnaval predlog nove organizacije Počitniške skupnosti podjetja in je na osnovi razprave kakor tudi na osnovi sklepa DS tovarne ob sprejemanju pripomb na Statut podjetja sklenil, da predlaga: Da se Počitniška skupnost Iskre ukine domovi pa vrnejo tistim organizacijam katerih last so bili. Nadalje UO. sprejme sklep, da tovarna elementov ne bo prispevala nobenih sredstev za Počitniško skupnost iz sredstev, ki so bila preje namenjena za dotacijo prometnim organizacijam, ampak predlaga DS tovarne, da se ta sredstva razdele med zaposlene v obliki -regresa, za dopust. Nadalje UO tovarne zadolžuje finančni sektor tovarne, da naredi skupno s kadrovsko soc. oddelkom predlog DS tovarne za, razdelitev sredstev, ki šo bila preje namenjena ža dotacijo, prometnim organizacijam (1,5 % od osebnih dohodkov) in regresa za dopuste po stanju zaposlenih z dne 31. 1. 1966. UO predlaga, da se za. regres upoštevajo isti kriteriji kot so bili v letu 1965. © UO je obravnaval proizvodno poročilo za mesec -februar 1966 in ugotovil, da je bil operativni plan izvršen z 99,5 %, dinamični plan z 87,8 % dočim je bil kumulativni plan izvršen z 18 % izpod dinamičnega plana. Za mesep marec pa je postavljen operativni proizvodni plan v skupni višini za celotno tovarno po dinamiki 665 milijonov s čimer se UO strinja in priporoča čimboljšo izvršitev. UO nadalje zadolžuje tehnični sektor tovarne, da pripravi predlog DS tovarne za rebalans proizvodnega plana z ozirom na zahtevo UO podjetja, da ostane plan podjetja v okviru 59 milijard dinarjev. © UO je ponovno obravnaval Pravilnik o delovnih razmerjih, ki je bil dan v razpravo članom delovne skupnosti. UO ugotavlja, da delovne enote, razen DE Orodjarne niso dale pripomb na predlog Pravilnika o delovnih razmerjih. Kljub temu pa je UO ponovno obravnaval poglavje o določanju kriterijev za odmerjenje rednega letnega dopusta članom delovne skupnosti, ker smatra, da dosedanji tozadevni predlog ni najbolj primeren. UO predlaga DS tovarne, da 'sprejme predlog Pravilnika o delovnih razmerjih tovarne v predloženem besedilu in na novo obdelano poglavje o letnih dopustih. Sklepi 19. redne seje UO »Sprejemniki« Sežana (9. 3.1966) @ UO zadolžuje upravo, da podvzame vse potrebne mere, da se zagotovi izvršitev plana v mesecu marcu 1966. V zvezi z visokim letnim proizvodnim planom v navi-jalnici odobrava UO, da se sprejme 7 ljudi v redno delovno razmerje z enomesečno preizkusno dobo S ciljem, da se zagotovi redno doseganje planov. © Do naslednje seje UO naj uprava predloži potrebno število nadur za izvršitev plana v mesecu marcu 1966. Zadolžuje se gospodarska službe, da stalno analizirajo dobavo kritičnega materiala in imajo nalogo, da pravočasno oskrbijo proizvodnjo z vsem potrebnim tako, da se-plan izpolni. © ÜO potrjuje predlog proizvodnega piana za mesec april 1966. ■ Z ozirom na potrebe po materialu iz uvoza mora gospodarski sektor poskrbeti za izvozno proizvodnjo, ki naj jo planira v mesecu maju 1966. © UO soglaša, da gre osnutek statuta na oglasno desko na dveh mestih in to 11. 3. 1966, da se da istočasno v potrditev občinski skupščini Sežana1 in da se razpravlja o statutu dne 16. 3. 1986, medtem ko mora' komisija za sestavo statuta v naslednjem tednu sklicati kolektiv na razpravo, na kateri bi se raz-Í pravljal osnutek statuta tovarne. © UO potrjuje predlog uprave, da se razpiše prosta delovna mesta treh orodjarjev in enega strojnega tehnika, © UO potrjuje poročilo .splošnega sektorja v zvezi z izobraževanjem kadrov; istočasno pa zadolžuje upravo tovarne, da pripravi sistemizacijo delovnih mest za perspektivno zaposlovanje novih kadrov in da pripravi točen plan novosprejetih štipendistov v šolskem letu 1966767. Sklepi 23. seje UO Tovarne za elektroniko in avtomatiko (15.3.1966) © Upravni odbor je na osnovi materiala ih dodatnega tolmačenja tov. Drage Mesec — računovodje, obravnaval gosBodar-.Vi plan tovarne za leto 1955 in istega v celoti potrdil ter ugotavlja sledeče: — da sprejeti plan fizičnega obsega tovarne ni v popolnosti primerljiv z obravnavanim gospodarskim planom, ker ta novi plan vsebuje delne spremembe asortima-na, ki so izvršene ob upoštevanju že zaključenih pogodb; primerljivost tudi ni mogoča zaradi tega, ker je gospodarski plan obravnavan po netto prodajnih cenah, plan fizičnega obsega pa po stalnih cenah, — da je primerjava že sprejetega plana fizične proizvodnje za leto 1968, obračunana s stalnimi cenami na doseženo realizacijo leta 1965 in izkazuje povečanje z indeksom 103 — da je gospodarski plan obračunan po netto prodajnih cenah v primerjavi z realizacijo fizičnega obsega proizvodnja in za leto 1965 dosežen oda. nlaniran z indeksom 119,7 «/o, — da so razmerja v okviru gospodarskega plana postavljena za domače tržišče z indeksom 88,7%, pri izvozu s 301,3 %, a pri neblagovni prodaji z "Indeksom 91,9 %< primerljivo na doseženo realizacijo leta 1965, — da se število zaposlenih ne povečuje in je predvideno zmanjšanje v primerjavi. z letom 1965, .doseženo z indeksom 90,2 %. Ta indeks ni popolnoma realen, ker ne upošteva, da bo potrebno v določenih obdobjih podvze-mati posebne akcije za izvršitev-plana (nadure, dodatno, novo zaposlovanje itd.), — da se je celotni dohodek v gospodarskem planu .v primerjavi na leto ,1965 dvignil na indeks 119,7 %, poslovni stroški na indeks ,121,3 %, a material na indeks 139,6%, Dohodek v planu pa se je dvignil na Indeks 114,4 %. — .da je v predloženem gospodarskem planu planirana maša osebnih 'dohodkov v primerjavi na doseženo izplačilo v letu 1965 povečana z indeksom 110,6 %, kar zagotavlja povišanje osebnih dohodkov v povprečju na netto ¡izplačilo N din 57.160 oziroma 123,5%, — da je razmerje- v gospodarskem planu, med skladi in osebnimi dohodki, postavljeno v korist Osebnih dohodkov in to v razmerju 73.5:26,5 %, dočim smo v letu 1965 to delitev dosegli v razmerju 82,4:17,6%; — iz tega je razvidno, da se je postavljeno razmerje v gospodarskem planu leta 1966, izboljšalo v korist ■skladov, — da so za realizacijo postavljenega plana podani pogoji v osnovnih in planiranih obratnih sredstvih s tem, da se izkoriščanje le-teh mora doseči v popolnejši meri; celotno obračanje obratnih sredstev je nlanira-ito s faktorjem "3,4 krat na plačano realizacijo, a obračanje na razredu 3 mora biti doseženo 4 kratno pri razredu 5 pa 9,9 kratno, — da nam obstoječa obratna sredstva še ne zagotavljalo realizacije postavljenega plana in proporcev, za' kar je potrebno iskati nove kredite, — da primerjava strukture osnovnih sredstev še ni zadovoljiva, in je potrebno investicije usmerjati v korist opreme, — da delitev sredstev še vedno izkazuje nezadostno višino plačila dolgov, tovarnam na račun pokritja izgub preteklega obdobja. ffi Uorava tovarne mora predloženi plan spremljati in zagotoviti realizacijo po asor-timanu in količinah Vsako večje odstopanje je treba pravočasno analizirati in predati v obravnavo samoupravnim organom tovarne. © Upravni odbor zadolžuje uaravo, da zagotovi za proizvode, ki so v planu zajeti, a pogodbeno še niso vezani, ustrezne pogodbe. A Strogo se mora izvajati politika obratnih sredstev in vztrajati na tem, da se v najkrajšem času zagotovijo n-otrebni krediti-in to: sana-cH«ki kredit v-višini J.860.000 N din za pokritje nefcurant-nih zalog AG in kratkoročni kredit za blagovni promet v višini do 3,003.000 N dinarjev. V kolikor potrebnih sredstev ne bo mogoče zagotoviti, je nujno treba angažirati celotno upravo podjetja. ® Realizacija proizvodnje elektrolitov je pogojena z izvršitvijo investicij ’oz." potrebnih kreditov. Uprava to-vame mora te kredite preskrbeti ter investicijo v obratu Mokronog, pravočasno zaključiti. ® Upravni odbor zadolžuje upravo tovarne, da stopi v kontakt s tovarnami, katerim smo ostali dolžniki, za nepokrito razliko iz pretek-1 lih let in doseže z njimi daljši rok, odplačila dolgov. © Upravni odbor ugotavlja, da je realizacija postavljenega plana pogojena z zagotovitvijo postavljenih razmerij, zato upravni odbor zadolžuje upravo tovarne, da ta razmerja v tovarni stalno zasleduje in preglede občasno do-' stavila v obravnavo samoupravnim organom tovarne. Sklepi 15. zasedanja DS Tovarne elementov za elektroniko (16.3.1966) © .DS sklene, da na podlagi določil Temeljnega zakona o volitvah delavskih svetov in organov upravljanja v delovnih organizacijah ter na podlagi sklepa DS združenega podjetja Iskra, sprejetega na 14. zasedanju dne 4. marca t. I. razpiše volitve v organe upravljanja za dan 21. april 1966. . © Po obravnavi in široki razpravi statuta tovarne elementov za elektroniko, je delavski svet soglasno potrdil statut z vsemi predlaganimi spremembami ter ugotavlja, da ima statut 1.72 členov, in da velja od 16, marca 1966 naprej.. I ' ® Na osnovi razprave d statutu tovarne in v skladu s členom 95 tega statuta, je delavski svet sprejel sklep, da se izvrši razpis za vsa nova vodilna delovna mesta do 1. aprila 1966. © Delavski svet je sprejel sklep, da se natisnejo: Statut tovarne elementov za elektroniko, Pravilnik o delovnih razmerjih in Pravilnik o tehničnem varstvu pri delu In sicer v nakladi po 2.000 izvodov. © Po obravnavi Pravilnika o delovnih razmerjih je delavski svet sprejel sklep, da se. pravilnik potrdi z naslednjo dopolnitvijo; člen 119 — druga alinea: — ..zaradi smrti starih staršev, starih staršev zakoncev ter bratov in sester zakoncev..« 2 delovna dneva«. Imenovani pravilnik o delovnih razmerjih vsebuje 234 členov in začne veljati s 16. marcem 1966. © Delavski svet je bil seznanjen s predlogom disciplinske komisije za izključitev iz delovne skupnosti Us*. (Nadaljevanje na 8. strani) Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov (Nadaljevanje s 7. strani) Franca Domltra ter tudi s tem( da je imenovani že pred tem zasedanjem prekinil delovno razmerje s tovarno in sicer z dnem 14. marcem 1966 in zahteval takojšno izročitev svoje delovne knjižice. • Delavski svet je obravnaval vlogo občinskih skupščin glede odvajanja sredstev za šolstvo in sprejel sklep, da se oddvoji za strokovno šolstvo 0,2 % iz sklada osebnih dohodkov in sicer občinskim skupščinam, na območju katerih poslujejo enote in obrati tovarne elementov za elektroniko. Delavski svet s tem v zvezi pooblašča direktorja tovarne, da v tem smislu sklene s prizadetimi občinskimi skupščinami ustrezne pogodbe. © Delavski svet je obravnaval predlog finančnega sektorja o deležu kreditni banki in hranilnici in sprejel sklep da tovarna elementov za e-lektroniko pristopi z deležem 10 milijonov starih'dinarjev, plačljivih v petih obrokih, od katerih zapade v plačilo prvi obrok s 1. 1. 1967. 0 Delavski svet je obravnaval sklep upravnega odbora v zvezi s počitniškimi domovi in s tem sklepom soglaša ter sklene, da zaradi nastopajoče sezone ostane v letošnjem letu tako, kot je, pač pa pod pogojem, da se ob koncu sezone poslovanje teh domov zaključi in se ob zaključku leta, to se pravi s 1. januarjem 1967 spet prenesejo na tovarno elementov za elektroniko. ■ ■ ./^/z @ Po obravnavi stanja v DE Orodjarna in o dobavi potrebnih orodij obratu Keramični kondenzatorji v Žužemberku, je delavski svet sklenil, naj se v DE Orodjarna takoj uvede druga izmena, če pa se bo pokazala potreba pa še tretja izmena © Delavski svet je obravnaval predlog finančnega sektorja ter sprejel sklep, da bo tovarna dala vsa prosta sredstva na svojih računih pri Službi družbenega knjigovodstva (a vista sredstva) na razpolago banki — kot depozit na vpogled. Sklepi 24. seje UO tovarne elementov za elektroniko (23. 3.1966) © UO je obravnaval In vzel na znanje finančno poročilo o poslovanju tovarne za čas od 1. 1. 1966—IS. 3. 1966. ISKRA — glasilo delovnega kolektiva Iskra industrije za; elektromehaniko telekomunikacije elektroniko in avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar — odgovorni urednik: Igor Slavec —' izhaja tedensko — Tisk in klišeji: »OP Gorenjski tisk« Kranj UO je obravnaval in vzel na znanje poročilo o izvajanju sanacijskega programa. Glede na ugotovitve, da je tovarna prekoračila normativ in s tepi ne izpolnjuje sanacijskega načrta združenega podjetja, UO zahteva, da delavski sveti obratov mesečno obravnavajo in kontrolirajo izvajanje sanacijskega načrta v svojih obratih in v primeru neizpolnjevanja p odvzamejo ustrezne ukrepe. 0 V zvezi s sprejemom novega statuta tovarne in na osnovi sklepa DS tovarne z dne 16. 3. 1966, ki se glasi: »Na osnovi razprave statuta in v skladu s členom 95 sprejme DS sklep, da se izvrši razpis za vsa nova vodilna delovna mesta do 1. 4. 1966.« sprejme UO sklep, da imenuje komisijo za razpis vseh novih vodilnih delovnih mest tovarne in sicer za: — Mctovno mesto vodje komercialne Mužbo, — delovno mesto vodje plansko - analitsko- organizacij ske službe in — delovna mesta vseh vodij obratov tovarne ■ v sestavu: 1. Levec Edvard — kot predsednik 2. Ladiha Alojz — kot član. 3. Mihailovič Slavomir — kot član 4. Hrženjak Stane — kot član V razpisne komisije za razpise delovnih’ mest vodij obratov imenuje UO po dva člana, in. sicer: — v razpisne komisije obra- tov Žarnice, Feriti in Magneti tov. Hrženjaka Staneta in Mihailoviča Slavomir j a; , — v razpisne komisije obratov Keramični kondenzatorji Žužemberk, Upori Šentjernej, Keramika in Orodjarna pa tov. Ladiho Alojza in tovariša Levca Edvarda. V zvezi s tem UO poziva delavske, svete obratov, da takoj imenujejo še po dva člana iz svojih obratov, tako da bodo razpisne komisije lahko dale razpis v objavo v roku, ki ga ‘je določil DS tovarne, to je do 1. 4. 1966. Razpisne komisije obratov same izvolijo predsednike oz. se konstituirajo. . Razpisne komisije naj poleg ¡splošnih pogojev; ki so navedeni V statutu tovarne, v razpisih predpišejo še naslednje posebne pogoje: Za delovno mesto vodje ■komercialne službe: — komercialist s prakso na področju šibkega toka qli tehnik s področja 'šibkega toka s komercialno prakso, znanje vsaj enega tujega jezika (nemški ali angleški), registracija za - opravljanje zunanjetrgovinskih pjoslov; za delovno mesto vodje plansko - analitsko- organizacijske službe: — ekonomist s prakso v organizacij sko-analitski službi v večjem podjetju, delo v kovinsko predelovalni industriji. Za delovna mesta vodij obratov tovarne: Obrat žarnice: — strojne ali elektro stroke; Obrat Feriti: — kemik, strojnik s poznavanjem elektro stroke ali e-lektro s poznavanjem strojne stroke; Obrat Magneti: — metalurg ali strojnik s prakso v livarstvu; Obrat Keramika: — keramik ali kemik s poznavanjem elektro in strojne stroke, strojnik s poznavanjem keramične in elektro stroke, elektro stroke s poznavanjem strojne in keramične stroke; Obrat Upori Šentjernej: — strojnik s poznavanjem elektro stroke, elektro s poz-znavanjem strojne stroke; Obrat Keramični kondenzatorji Žužemberk: — strojnik s poznavanjem elektrostroke, elektro s poznavanje strojne stroke; Obrat Orodjarna: — strojnik s prakso v orodjarni. Poleg navedenih posebnih pogojev je še pogoj za vse vodje obratov poznavanje organizacije velikošerijske proizvodnje. Kot posebni pogoj mora biti v razpisu tudi navedeno, da poskusna doba .traja tri mesece. Rok za prijavo na razpis je 15 dni od dneva objave razpisa. Ponudbe naj se pošiljajo priporočeno, z oznako na kuverti, na katero delovno mesto se ponudnik prijavlja. Komisija mora pri odgovoru ponudniku upoštevati določila pravilnika o delovnih razmerjih tovarne. 0 UO je glede na to, da še ni sprejet gospodarski plan za leto 1966 sprejel sklep, da se izplača akontacija OD za mesec marec v višini 120 %. Mladina tekmuje Pred nedavnim se je od kolektiva GTS v kranjski tovarni poslovila tov. Cilka šter, ki je po letih službovanja odšla v zasluženi pokoj. Darila in cvetje, kakor tudi iskrena^ želja članov kolektiva v GTS, da bi svoj pokoj uživala v zdravju in zadovoljstvu Jo je ganila, zakar se svojim sodelavcem prek uredništva iskreno zahvaljuje Zapisali smo, že, da šo se v januarju začela športna tekmovanja med mladimi člani kranjskih, gospodarskih organizacij. Prvo tako srečanje je pokazalo, da imamo v Iskri odlične strelce, ki so v streljanju z zračno puško; prepričljivo premagali ekipe ostalih organizacij. Tekmovanje se je v marcu' nadaljevalo. Zimski bazen v Kranju je sprejel pod streho plavalne ekipe štirih kolektivov, ki sta se'jim pridružili še, vrsti Šolskega centra Iskra iri ZZA (izven konkurence). Naši/tekmovalci so 6e tudi tokrat izkazali, saj 'so v vseh disciplinah plavalnega sporeda dosegli najboljše čase. Zlasti se je odlikoval dijak SC Igor Korinšek, ki je zmagal kar v 2 disciplinah, nar stopil pa je tudi za zmagovalno štafeto. Uspešna je bila tudi Olga Rakovec, ki je bila najboljša med mladinkami. REZULTATI* | 25 m prsno mladinke: 1. Olga Rakovec 22,74 - — Elektromehanika. 50 m prosto mladinci: 1. Igor Korinšek 28,14 — ŠC; 2. Marjan Pičulin 30,90-— Elektr.; 4. Srečo Pregelj 32,64 — ZZA; 6. Anton Skale 35,40 er ZZA; 7. Marjan Breščak 36,60 — ZZA. 50 m hrbtno mladinci: 1. Igor Korinšek 34,44 — ŠC; 2, Marjan Pičulin 36,45 — Elektr.; 5. Srečo Pregelj Igor Korinšek 45,78 — ZZA; 7. Anton Skale 52,14 — ZZA. 50 m prsno mladinci: 1. Primož Boncelj 39,6 — ŠC; 3. Ljubo Arizanovič 42,6 — Elektr.; 4, Marjan Breščak 43,2 — ZZA; 3. Božo Verbič 43:8 — ZZA. Štafeta 3xg§ mešano: 1. Šolski center 48,6; ZZA 51,6; 3. Elektromehanika 51,72. 20, marca, ko je večina vnetih smučarjev »Iskre« uživala, na terenih Zelenice, se je mlada ekipa »Elektro-mehanike« podala na pobočja Krvavca,: da/bi se pomerila v /veleslalomu z ekipami Ostalih šestih sodelujočih kolektivov, Tekmovalci so morali progo prevoziti dvakrat. Čeprav močno oslabljena, se je paša ekipa uvrstila na drugo mesto, posamezniki pa so, se med. 21 tekmovalci prav tako dobro odrezali. Ljubo’ Arizanovič REZULTATI: Ekipno:' 1. Sava; 2. Iskra; 3. Tošo. Posamezniki: 1. Zupan (Kovinar); 2. Rolih (Sava); 3. Vrtač (Toso); 4. Hafnair (Elektr.); 9. Miklavc (Elektr.); 12. Weis'seisen (Elektr.). B. M.