Slev. 26 Nm dostojamiet; r Rekli smo, da v komunizmu za človeka ni nobenih pravic, nobene veljave in nobenega dostojanstva. Zato pa je sedanji papež v svojem predlanskem božičnem nagovoru jasno povedal, da je glavna naloga socialnega življenja ta, da se človekova 06eba ohranja pri življenju,' da napreduje in se spopolnjuje. Kjer iega ne priznajo, tam je gorje. Nato papež v svojem govoru natanko popiše, kaj se godi na Ruskem, kjer komunizem teh načel ne priznava. Če hočemo ustvarjati novi red, o katerem se dandanes toliko govori in ki ga svet res tudi težko pričakuje, je treba za podlago vzeti plemenito dostojanstvo človekove osebnosti. Krščansko modroslovje nas uči, da človeka krasi petero dostojanstev, ki so: gospodarsko, politično, pravno, moralno in versko. Kaj se to pravi in kaj pomeni, Gospodarsko dostojanstvo je tisto, ki ga jo človek deležen po svojem delu in lastnini. Delo, ki ustvarja nove vrednote na svetu, človeka dviga nad vse dtugo stvari ter mu tudi reže vsakdanji kruh. Iz človekove razumnosti iu njegove dobre volje izhaja zasebna lastnina. Človek mora biti tolikanj sposoben,, da upravlja mrtvo stvar, mora pa biti hidi tolikanj dober, da bo to svojo stvar tudi pametno in za dobre namene uporabljal. Politično dostojanstvo daje človeku lastnost živeti v družbi z drugimi ljudmi. Družabno bit jo — to je po grško povedano: politično bitje — človek. Stari Grki so javno delovanje tak0 visoko cenili, da so zaničevali vsakogar, ki bi se javnemu delovanju bil odtegoval, če smo v družbi in drug na drugega navezani, smo vsi dolžni za to svojo skupnost delati. Zato so inora vsakdo znati za skupnost žrtvovati in |K) svojih močeh ter sposobnosti velevati iu druge k dobremu navajati. Pravno dostojanstvo . priznava človeku oblast, ker je človek nosilec oblasti in lastnik; piavic. Če pa bi kdo svoje pravice zlorabljal samo zase. tega naj družba primera,-da mora delati za skupni blagor, zraven pa mora družba tudi njegove osebne pravice vpošlevati. Moralno dostojanstvo meri vse človekovo delovanje z vidika, ali človek dola dobrij ali zlo. Ker ima svojo svobodno voljo, človek laiiko' 'dela dobro ali slabo. Zato pa ima vest, ki ga opominja in priganja k dobrim delom. Versko dostojanstvo je tisto, ki vsem dru-gim dostojanstvom daje krono. Človek je to-jiko vreden, kolikor je v zvezi s svojim Bogom in kolikor svojega Stvarnika priznava v srcu in zunaj. Bog je tisti, ki je človeku dal oiblast macf svojim stvarstvom. Zato se mora človek tega zavedati ter v vsem svojem de jam ju iu stekanju kazati svojo odvisnost od Boga. Naijplemenitejše bitje v vsej božji naravi ije človek, je človekova oseba. Sv. Tomaž pravi: Oseba je to, kar je v naravi najplemenitej-Bega in najpopolnejšega. Komunizem pa vsega tega človeku no priznava. Komunizem ■ govori le o gospodarskih' (vrednotah, kjer pa ni niti Sledu kakega tlovc-J tkoVega osrfjiiega dostojanstva. — Ž« iz tega' -'ja razvidno, kolikšen propad zija med krščanstvom in komunizmom. 'Planinska pasa v C1utoll€Mmt 23. junija 1944 Vojni dogodki preteklega tedna leF.sioa in fazna Anglija vsak lat ped nemkim «gnf*ss Nemška uradna poročila vsak dan sproti sporočajo, da je London z južno Anglijo vred vsak dan pod neprestanim cgnjeiii novega nemškega orožja. Sij plamenov, ki divjajo nad Londonom, se vidi celo aa drugo tiran Rokav*kega preliva v Francijo ia Belgijo, tavazijska vsjska v Kormanciili rs nrsrs Rsprej 2e tri tedne — od 6. t. m. — se Angloame-ri-kanci trudijo, da bi v Normandiji, kjer so se «(Strašnimi krvavimi žrtvami izkrcati, dobili kaj več ozemlja in več oporišč. To se jim dadej ni posrečilo. Prve dni so pač prišli ponekod na suho, toda zdaj jih, zlasti na vzhodnem delu fronte, nemške čete ie hudo stekajo. Nemško poveljstvo je prav za prav zdaj v srečnem pofciaju, da je sovražnika enkrat dobil« predse. Velika bilka, ki se počasi razvija, še nikakor ni zavzela obsega odločilne bitke. Sovražne knvazijeke armade sicer mečejo na suho vedno nova sile, toda nemške tete jih skoraj sproti uničujejo. Kdor pa pozna položaj, ta ve. da se laike velike bitke ne dajo odločiti na ozkem robu kakega morskega obrežja, marveč so za to potrebne velike prostornine. Zato lucfii ta bilka še ni zavzela vsega svojega obsega. Kadar bo sovražnik na Nor-mamlijskem polotoku razvil vse svoje sile, takrat bo tudi nemška vojska razvila 6vojo silo ter se spustila v odločilni boj. Nemški vojaški krogi iz-javljajov da jim je invazija prav prišla, vsaj adaj ne bo več treba sovražnika čakati Zdaj je sovražnik sam prišel pred nemško orožje, da bo tukaj deležen svoje usode. Naj slede poročila: Nemško uradno poročilo dne 19. t. m. pravi, da'je prejšnji dan bilo središče bojev na polotoku Cotentin, in sicer pri kraju SL Sauveur-Vicomte. Tukaj se je sovražniku z uporabo topništva in letalstva posrečilo predreti nemške zaščitne postojanke i« doseči zahodno obalo polotoka Cherbourg pri kraju Barnevillu sor Mor. Drugod so nemške čete sovražnikovo prodiranje ustavile in ponekod vdor-na mesta celo zožile. Na obeh straneh kraja Tilly je sovražnik hudo napadel, pa je bil vseskozi odbit- — Pri SI. Loju so Nemci očistili vdorno mesto, ki je ostalo sovražniku od prejšnjega napada. Dne 20. t m. 6e glasi poročilo, da je sovražnik prejšnjega dne bil poln izgub. Pri Tillyju je bi! uničen sovražni bataljon, bataljonski štab pa sajet — Na polotoku Cherbourgu je sovražnik s oklepniki tipal proti južni strani trdnjave Cherbourg. Dne 21. junija pravi poročilo, da eo Nema: obodno od reke Orne 6e bolj zožili sovražno mostišče ter odbili sovražnika jugozahodno od Tillyja. Na polotoku južno od kraja Valognesa so se ponesrečili vsi sovražni napadi. Južno stran trdnjave Che-rbourg je sovražnik s šibkim: silami napadel, pa je bil odbit. Dne 22. t, m. se uradno poročilo glasi, da je bil sovražnik v trdnjavskem območju Cherbourga krvavo odbit. Vzhodno od reke Orne je bilo odbitih več sovražnih napadov, ki so hoteli razbiti nemški obkoljevalni obroč. One 23. t m pravi nemško uradno poročilo, da je sovražnik ua polotoku začel z močnimi silami napadati trdnjavo Cherbourg. Zlasti hudi hoj: so se razvili na jugovzhodnem in zahodnem delu trdnjave. Kjer so Nemci spočetka izgubiti kaj prostora, eo g« e protinapadi spet zavzsti. — Na drugih delih tega bojišča eo l>i{? le krajevni boii brez" več i epa potnega. ' 6 Dne 24. t. ra. poroča jo, da so na bojisen r rtonaandijhi bili pripeljani številni »jetniki, kojj okoIi Izdaja ve Clierbonrg huclo divjajo, ker se je sovražniku posrečilo, da je zavzel nekaj oporišč ter tako prodrl dalje proti trdnjavi. Za njegovim, hrbtom pa se žilavo bore junaški nemški oddelki. nsmš&f ®«Sp§r w IfaBU MenaSko vojno poročilo dno L m. naglaša, da ee nemška posadka ma otok« Elbi močno upirs izkrca«im sovražnim četam, ki eo v premoči. — Posebno hudi hoji ua celini so MU. med kratam« Irrosselto in Perugia, kjer je sovražnik vos, 'dan napadal, ne da bi bil mogel priti kam naprej. Dne 20. L m ae poročilo glasi, da je sovražnik zlasti hudo napadal spel pri Perugiji, kjer pa so ueuiš&e irte njegove napade ustavite s protinapadi. — i*evi'čiio šibka p6*sadka otoka Klhe, ki se je še ves d*» uspešna upirala sovražniku, je bita ponoči prepeljana na celino. Dne 21. t. m. uradno poročilo veli, da eo na 110 kilometrov široki fronti pretekli dan divjali silni boji. Sovražnik si je z vsemr •ulsmi prizadeval, da bi raztrgat nemške črte. Pa se mu ni posrečilo, ker so nemški vojaki neomajno držali. Le pri Pcruglji boii niso še ponehali. Sovražnik je imel silne izgube. Dne 22. t. m. (--poročajo, da je sovražnik prejšnjega dne imel tolikšne izgube, da je mogel začeti .napadali šele popoldne. Napadel je na obeh straneh Transimatts&ega jezera, pa je bil povsod odbit Dne 23, t m je povedano, da j« sovražnik dokončal novo razporeditev svojih čet ter zdaj skoraj na vsej črti prešel v napad. Severna od kraj* Groseetlo je potisnil nemške postojanke za nekaj kilometrov proti severu. Drugod pa je bil povsod krvavo odbit Izgubil je 30 oJtlepnitare. Od t. d« 20. junija je sovražnik izgubil 11 ilet&l ia 65 oklepnikov. Kakor naglašajo poročil« od 24. t. rt., ie sovražnik severno od Grosetta vdrl naprej, tooa nemški protinapad je črto spet izravnal. Ha viks&ii se je spet začeta Nemška uradna poročila sporočajo, da je bilo prejšnje dni nekaj manjših bojev na raznih odsekih tega bojišča. Nekaj iivahneje je bilo pri Vitehcku. Dne 23. junija pa naznanja nemško uradno vojno poročijo, da se je na srednjem odseku tega bojišča začel pričakovani boljševiški napad. Sovražnik je napadel na široki črti, toda bil je odbit. Kjer je vdrl v nemške vrete, je bil s protinapadi epel ven vržen. Na obeh straneh Vitebfika divjajo hudi boji. Po poročilu 24. t m. je sovjetski velenapad med Pripetom in Causijem bil brez uspeha, med tem ko je sovražnik vzhodno od Mogtieva, na obeh straneh smolenske ceste in na obeh straneh Vi tel*-k a vdrl v nemške postojanke, kjer pa bitka z naraščajočo sito divja. Fukaj so boijševiki doslej izgubili 73 oklepnikov in 53 letal. Na severnem odseka vshodnega bojišča jc par del polkovnik J. a Hannula, svelovnoznaui finski vojni zgodovinar. Sudimpcštanski 2iilje se morajo naseliti v posebnih hišah, ki so označene z rumenimi zvezdami. 3<)0.6«a delovnih ar je potrebnih za izdelek bombniškega letala, ki tehta 30 ton, ie izračunal časopis »Neue Berner Zeitungc. Obtok bankovcev v Runtuniji se je v prvem polletju dvignil od 160 na 203 milijarde levov. Pšenična in riževa setev na Japesskeai bo predvidoma dala več kot 27 milijonov kokov (1 koku je 100 litrov). Pri žetvi bodo stodetovali tndii dijaki in uradniki. 48 stopinj j« kosal te dni toplomer tta sonat v španski Sevilji. Tefaje aa izveSbanje teteroA Sasfcsikev eo v Turčiji podaljšali cd R mesetev na ea» teto. S».0tH» delavcev je bilo ubitih r afriških i«, varnah v poslednjem lefti samo zaradi neagod. Sad iS milijonov dolarjev letnega dobička ima jo hudodelske črnoborzijanske skupine v ameriškem ChiltaTU in okolici. , , L? ™,ai,*,»as* ustanove, tndi organizacije katoliške akcije v Rimu je razpustil ameriški vojaški guverner. Za prvega državnega predsednika Islandije ie bil izvoljen dosedanji državni upravitelj Sveinn Bjornssonir. 5?a prvafta Nemčije v moliti krav fe bil imenovan te dni 16-letni kmečki fant Jožef Pusvvald Iz Ilartberga na Štajerskem. ¥ ssiameiiiM pri Sffhu Na t*. Ahaca dan leta 1583 j« slovenski narod pri Sisku izvojeval odhrfilno icnsjjo nad Turki m tako rešil sebe, ohranil vero ia obvaroval »tropsko omiko. Tisti večer »o naSi pradedje, na meia naslonjeni, z bregov Kolpe zrli za bežečo turško vojsko. Takrat pat nihče ei slutil, da s« be 350 let poaratej«- pojavil »ad Ijadstvoes ski brat, hujši od Turka Razbojniški komur,izvm zažiga naše kmečke domove, z vso J»rozovitost;o preliva slovensko kri, skruni hiše božje in uničuie brez vesti in srca vse, kar je slovenskemu narodu drago in svete. Pred 350 leti i« slovenski narod odsUaaj.1 turško nevarnost, ker je bi! enote«, združen, dane« Se krvavi, ker je prevesi zaupal in v«*j«I sovrai-niko v ovčji obleki. Večina »fovenskega naroda j« v ladni-h letih spoznata n kaj gru v daoašniih »sadnih d;-« h. Pod vodstvom prezideate generala Kapnika f« napovedala kGsraaiznsu in niagovia podpornik oia brezobziren boj do končne zmage. Letos ca sv. Ahaca dan je bila v Ijubijtnski stoiniei spominska siisiSm božia v mnšaara plašča, izdelaneja iz Hassm>v«(a plašča, *or«j iz pki^ča turikega poveljnika, ki i« f ""d 350 l«H padci na čelo svojih čat v borbi s hrabrimi Slovenci v bitki pri Sisku. Posebr.s slovesaost je bila na Orlevem vrhu na Gradu, kjer počivajo junaki, ki so padli v bojih s komunisti. G. podpolkovnik V-zjak se je v toplem (tovoru «pon>;n|at vseh junakov, ki so v 500 letih padli med SIsHranei z» vero in slovenski dom: -d jnnaVov, ki M zmagali pri Sisku, do današnjih junaških donohraitcev, kateri se bore za iste cilje kakor na£ davni dedje pri Sisku. Gospod prezident Rupnik ca j« ime! na Ahs-čev večer v ljubljanskem radiu - zelo peaMBtbea govor, v katerem i« pozval ra Slovence in Slovenk« k narodni enotnosti, k skupnem« im neizprosnemu nastopu proti največjemu esvraiaika današnjih dni. proti br"»boinem« rasbc^BHkeoM korTcioizmu. Domobranci n* so se pred vodstvom svojih poveljnikov na 0-le*«ia vrha «poa>iaja^i tovarišev, padlih za vero ia doooovino. Slovenski narod fe dobro hotače besede gospoda prezid«nta generala Rnpaika sprejel svoje, zato bo, kakor pred 350 leti nad Turki, zmagoval danus tudi nad zločinskim komuaizmcia in to tako ,gotovo, kakor Bog pomaga. Pel miti>eaa knjig iidavskih pisatcljsv so ani-čili na Madžarskem. Ahestnija je odpovedala anglo-abesinsko pogodbo ter v njej predvidene vojaške dogovore. Itgnbe ameriške osnuiic«, obalne obrambe ter ameriške vojske znašajo doslej skoraj 46.000 ljudi, pišejo ameriški listi. Na Bavarskem je umrla nadvojvodinja Marija Joiefa, mati bivšega cesarja Karla Habsbarškega. 98 let je dopolnil dvorni svetnik Husfe Thi-mig, bivši ravn. dunajskega dvornega gledališča. Poslanik Zdmieuih drfev v Tatikaaa Myron Tavlor je prispe! v Rim. aEder svoje pravice ee brani, je tudi ne sa-slaži«, je iijsvii te dni predsednik finske vlade I-tkotaiss. V be^h' pri Hsas« so Japonci esifili 30 s®v«tžaib kaajaaih divizij. 80 MitljsrS JešJtih krite »> dosegle lami. hw- Trtiha tm&fc mi -Mp-rA^m*- omsanskih MarisutskOi otokov med japonski m ia zavezniškim brodosjem. Nsdimki ministrski svet je spiejel uredbo, k) predvideva ustanovitev židovske snnsooprave. Za svetaieo se pired kratkim preglasili Margareto Madžarsko, hčer kralja ia rodu A upadov. Na Madžarskem so se delno obnesli poskvsi pridobivanja celuloze iz slame, iz stebel korujfl-in iz sončnic. 83 let Je že častnik 103 letni nemšT:f genernf Teodor F. Bonhard, najstarejši član olicirskega »bora namške vojske. Ujeta Angleža pripouedujeta Nemški vojni poročevalec Joaliim Fernau poroča o prvih zaslišanjih pri izkrcavanju v Normandiji ujetih Angležev. Nemške vojake, ki so doslej doživeli hoj« le na vzhodni fronti, je kajpada močno zanimalo, kakšni bo zdaj li angleški vojaki. Nemški vojak je z zanimanjem gledal dolge vrsto zajetih Angležev iu v njih videl tistega sovražnika, ki je doslej s svojimi strahovaluiini bombami uničeval njihove domove in družine. Ujetnike ju zasliševal višji častnik od SS. Pogovor je bil lak: Ujetnik, ki ja čas vsžHjjg spal Nemški častnik: »Vi ste Anglež?« Ujetnik Ooddard: »Sem!« »Odkod ste?« »Iz Mancheslra.« »Koliko ste stari? Ali ste prostovoljec?« »Star sem 24 let. Ko so me klicali v vojake., me ni>o vprašali, ali hočem.« »Kaj pa, ko bi vas bili vprašali?« »Takrat — ne vem, kaj bi bil takrat rekel.« »Ali ste oženjeni?« »Nisem.« Pri !i*h besedah je ujetnik z roko skušal zakriti desno stran svojih prsi, kjer je bilo napisano nekako žensko ime. »To ime je pa njeno, no?« »Da« »Ali «e že dolgo poznata?« »Tri mesece.« »Kdaj pa bi se bila vzela?« »Hotelu sva se ob mojem prvem dopustu, pa ...« — »No, kaj?« »Takrat, ko sva to sklenila, še nisem vedel, da bom moral biti pri invaziji.« >Ko bi se bila invazija posrečila, bi bili gotovo dobili dopust?« »Vedel sem, da se ne bo posrečila, zato sem takrat že sklenil račune svojega življenja.« »Življenja? Ali je res, da so vam pripovedovali, da bomo mi vsakega sovražnika pobili?« »Ites.« »Pa sle verjeli?« — »Vsi smo verjeli.« »Ali še verjamete?« — (ioddard molči in nemškega častnika pogleda naravnost v oči. »Ali ste utrujeni?« — »Sem Se luido... sem šo nekoliko... sem še malce razburjen.« »Ali ste tudi poprej bili?« »Nisem bil ne! Čudno, da nisem bil. Ves čas, kar smo v letalu leteli, sem spal.« »Kako dolgo ste se vozili po zraku?« »Tega res ne morem presoditi, mislim, pa, da je bilo precej dolgo.< »Kdaj pa ste odleteli od tam?« »Tega pa no vem.« »Saj morate vendar vedeti, odkod ste odleteli. Ali mi mar nočete povedati?« »Zakaj naj hi vain ne povedal, ampak tega nobeden izmed nas ne ve, saj »o nas kar odpeljali.« »Kdaj, kani, čemu?« »Že pred štirimi tedni so nas od naše skupine odpeljali v posebno taborišče. To novo taborišče je bilo vsemu svetu docela zaprto. Nihče izmed nas ni mogel ven, nihče od zuuaj noter. Od tistega dne nismo mogli * nikomur od zunaj govoriti. Čudno pa je človeku pri srcu, vam povem. Takrat S« nismo vedeli, kaj bo t nami, zaslutili pa smo šele zadnje dni. Ponoči so nas naenkrat »Po kaj pa ste prav za prav prišli sem na Francosko?« — »Kako, prosim?« »Ali ste mar na Francosko prišli blago na-kupoval?« — »Nakupovat?« »Nakupovat, da! Saj ste imeli nekaj tisoS frankov v svojem žepu.« »Tisti denar, ki so mi ga bili dali, je ponarejen. Dobili bi ga bili lahko, kolikor bi ga bil kdo hotel.« »Ali ste tudi novi invazijski denar s seboj prinesli?« — »Tudi!« »Dajte ga 6em!« — »Ga nimam več, imel sem ga v hlačah k Pri teh besedah razgrne svoj površni 'J'ait> slika nam kaže, kako i/, velikega ameriškega izkrccvalnega čolna v ospredju na pon-tonske mostiče zlagajo vojako opremo ter se izkrcavajo tudi vojaki. — To sliko je posnel ameriški poročnik — vojni poročevalec Ledcrhnndler. Sliko je oddal po poštnem golobu, da bi jo odnesel na Angleško. Toda mali golobček je menda zašel in ves izčrpan ter utrujen priletel k nemškim četam, ki stražijo obalo. Tako jc ta Ameriki namenjena slika prišla lahko tudi v naš list (Sclierl.) sklicali ter porinili v zaprle avtomobile. Vrata so zunaj zapahnili. Ko smo spet izstopili, smo stali pred letalom. Drugega nismo nič videli. Morali smo vstopiti, nakar je letalo potegnilo. Začutili smo, da nas letalo za seboj vleče. Zdaj smo vedeli, da nam ura bije. Bila je temna noč, nad Kanalom pa vihar iu moker mraz. Vse je bilo tako, da je človeka začelo pri srru grabili.« — Pri teh besedah se (ioddard zdrzne in naglo premolkne. Nato pa pravi: »Oprostile, saj ne vem, čemu vam prav za prav to pripovedujem. Tako je torej bilo.« »Zakaj pa ne nadaljujete?« »Ne bi rad, prosim vas, ne sprašujte me več. Saj tudi nič posebnega ne vem. Potem sem ves čas spal.« Tako rekoč se obrne, pozdravi in odide. Drugi, ki »s ©stal brez hlač Nemški častnik: »Vi se pišete Mr. Mortimer?« Ujetnik: »Da.« 'Angloameriško vdorno ladjevje (daleč v ozadju) je ob izlivu reke Orne oddalo 50 nemške obrežne utrdbe. Med strašnim obstreljevanjem so Anglonmencani pripravili salv „„ ___________________ ____________ svojo izkrcevnine čolne. Ko jc peklensko streljanje renelialo, so izkrcevalni čolni z m<»-i, ko so jih Nemci [z svojih utrdb štvom odrinili proti bregu. BiH pa so na vso moč zat,-iti sprejeli s strahovitim streljanjem. Mislili so, da, v nemških utrdbah (na slik, spredaj niti miški ni ostala živa, pa so doživeli tak sprejem. Zato so se umaknil., če so se seveda se mogli. Foto: dr. Speck) jopič čez gola kolena, nad katerimi res manjka hlač. »Kje ste pa hlače pustili?« — »Slekel sem jih.« »Pripovedujte. Vi ste bržkone tudi padalski lovec?« »Sem. Ampak šele zadnjih 24 ur. Poprej Se nikdar v svojem življenju nisem po zraku letal. Nad viharnim morjem mi je bilo hudo siabo. Neprestano sem bljuval. Ko smo pristali, sem bil na pol bolan. To se pravi, da prav za prav sploh pristali nismo. Pilot je v deževnih oblakih docela izgubil omer, zaradi tega je med nezanesljivim krmarjenjem izgubljal tudi višino. Nazadnje smo zagledali tudi druga letala in smo se spustili čisto nizko, dokler nismo zapazili, da nimamo pod seboj francoske obale, marveč samo morje. Letalo je udarilo na razpenjene valove in se z vsem svojim tovorom naglo pogreznilo. Komaj smo mogli ven splezati ter se poprijeti kril, dokler tudi ta niso izginila pod vodo. Z njimi je izginila tudi polovica mojih tovariSev. Že vnanrej sem slutil, kakšen 1m> konec, zato sem najprej sezu! svoje čevlje, nato pa Se hlače, da bi laže plaval. Poldrugo uro sem bil v vodi, preden sem priSel na suho. Priznam pa, da sem bil čisto zdelan. Minilo je komaj ka'.e tri sekunde, ko nas je že prijela nemška obalna straža. Dobesedno nas je lahko »aretirala«. Imeli smo pač smolo.« »Ali mislite, da so oni na oni strani Orne imeli kaj več sreče?« Ujetnik se nekai časa maloverno smelima, nato pa pravi: »Amnak ti imajo vsai svoje hlače. Vsaj teh nam Eisenhower ni urekel.«^ »Ali vam |e mar kaj urekel?« »Ali mar Nemci ne poznate njegovega oklica, njegovega dnevnega povelja, ki ga nam je izdal?« »Ne, kaj pa pravi?« »Pravi, da smo osvobojevalci Francije. Seveda pa naj bomo nrinravljeni. da bomo pomnili, ker stvar bo huda. Naj si ne delamo nikakili utvar!« »0 svojem nalvišjem poveljniku pa ne govorite preveč spoštljivo.« »Amerikanec je To nam vse pove.« »Ali ne marate Amerikancev?« Ujetnik je tako nepričakovano odgovoril, da je nemSki častnik moral ša enkrat vprašati, ali je prav slišal. »Ne maramo? Saj teh prekletih Amerikancev niti živih videti ne morem.« Takšen je bil konec te nmeriško-angleške ljubezni. — Tako končuje nemški poročevalec svoj« zanimivo poročilo, ki nam mnogo pove. O mmm nemškem Ves svet Ee vedno budno zasleduje poročila o učinku teh strašnih nemških izstrelkov, ki so dne 16. juni.ja začeli deževali na London in od tedaj padajo noč in dau. Nemški vojni letalec, ki je dobi) nalogo, da je e svojim letalom opazoval prvi polet novega nemškega »letala brez posadke«, je po svoji vrnitvi poročal, kaj je videl. Takole je pripovedoval: »V trenutku, ko je kazal kazalec na uri odločilno minulo, se je videl z zemlje rdeč in rumen odsev, ki se je v nekoliko sekundah spremenil v ogromno ognjeno morje. Istočasno so zapazili tudi na drugih koncih iste odseve plamenov, ki so bili vidni iz vseh predelov Londona. Imeli smo vtis, ikot da bi ss tam spodaj raztezalo ogromno ogn jeno morje, ki je bilo z mostovi predeljeno v več polj. Kako je bilo pri prejšnjih letalskih napadih na angleško glavno mesto ali na velika mesta ter oboroževalna središča? Posamezne !>ombe eo povzročale eksplozije in komaj tisoči teh bomb so povzročili sčasoma vedno večje ognjeno morje. Trajalo je ure in ure, ko je lahko opazovalec videl .ves učinek napada. Sedaj pa je v nekaj sekundah zagorelo v nižini in veliko ognjeno morje je napravilo vtis katastrofe. Odsev tega ogromnega požara je prodiral skozi oblake ter je bil viden še daleč čez Kokavski preliv. Divje streljanje protiletalske obrambe je poizkušalo odvrniti te napade. Protiletalsko topništvo vseh vrst je streljalo neprenehoma, ne da bi doseglo kakšen vidnejši uspeh.« Razumljivo je, da se Angleži trudijo, da bi to nemško orožje onemogočili. To pa je težko, ker ti »dinamitni meteorji«, kakor Nemci tudi naziv-Ijejo to svoje orožje, natančno zadevajo svoje cilje. Sprva so hoteli te izstrelke onemogočiti tako, da so iz vseh bate-rij divje streljali nanje, kar pa j« imelo slab uspeh. Nato so poskusili, da bi jih zbijali na zemljo z natančno merjenim streljanjem. Pa tudi to je slabo, ker bi padlo »letalo brez posadke« lahko na naseljene kraje in bi bila nesreča če večja. Zato so začeli delati na to, da bi ta letala sprejemali že nad morjem, da bi ne bilo škode, ko bi katero padlo na tla. Sicer pa so, kakor poročajo švedski listi ia Londona, tudi letalni dobili nalogo ta letala zasledovati in jih uničevati. To pa je silno tvegana in nevarna stvar, fe bi ee letalcu res posrečilo nemški dinamitni meteor zadeli, da bi eksplodiral, bi bilo ob eksploziji uničeno tudi angleško lovsko letalo. Zato morajo angleški letalci na ta nemška letala streljati iz velike daljave, kar pa jc navadno malo uspešno. Tudi ni to ntMiiško orodje povsod ranljivo. Treba je zadeti natančno v pravi kraj, fem in zahodnim delom britanske prestolnice. Cesta je v neposredni bližini časopisnega okraja In ob njej je posebno globoka podzemska železnica Holburn, ki jo mnogoštevilno prebivalstvo uporablja za zaklonišče. Po istih poročilih so povzročila nova nemška razstreliva tudi v londonskem notranjem mestu velike Škode. Že Istega dne, ko je poseglo novo nemško orožje v boj, je bilo poslanih na dela več divizij delavcev, katerih naloga je gašenje požarov in pospravljanje ruševin v Londonu. Neka vest, ki je bila poslana iz Londona v New Ycrk dne 22. juni ja ob 0.35, potrjuje govorice o učinku novih nemških razstreliv v napadenih področjih. »Ce si danes zvečer nekaj žeLim,« tako je izjavil govornik Peter Lion med drugim, »potem je ta želja, da bi «e požteno naspal, morda v Bostonu ali več tisoč milj od Londona.« Te Izjave nam vse potrjujejo, da gre neprestano obstreljevanje Angležem zelo na živce in da je veaikdo srečen, ki ni v dosegu n/vmikih razstreliv. Kaj fe lOfEil Biblfefilska knjižna tembe4a Zimska pomoč v Ljubljani bo priredila še eno knjižno tombolo. Ta bo imela kot dobitek 250 dvojk, 125 trojk, 75 četverk, 50 petoric in 25 tombol. Vsaka priznana dvojka bo prejela po 5, vsaka trojka po 6, vsaka četvorka po 8 in vsaka peto-rica po 10 prelepih knjig Vsaka tombola bo dobila poleg vseh petoričnih knjig, še posebno dodatno tombolo, ki ji bo žreb odločil vrsto knjig. Vsak kupec tablic, ki so po 100 lir bo prejel zastonj krasno izdano novo pesnitev pesnika Seve-rina Salija: Spev moji zemlji. Žrebanje bo 30. julija, 2. avgusta, 6. avgusta in 10. avgusta. Tombola bo razglašena 15. avgusta. Več v dnevnikih. d Proti domu. Na Alojzijevo se je vračalo večje število kmetov-beguncev na svoje domove v občinah v smeri proti Kočevju. Mnogo je bilo skrbi, kako bodo potovali, ker vlak vozi le do Grosuplja. Gospod prezident general Rupnik je pa vsein vra-čajočim se kmetom oskrbel pri Obergruppenfiih-rerju dovoljenje, da so se smeli priključiti vračajoči se kmetje vojašUi aviokoloni in jim dal udoben avtobus na razpolago prav do poslednje občine. d Vrhniško odposlanstvo z županom g. Hrenom na čelu je prišlo 20. junija v Ljubljano na razstavo rojaka slikarja-umetnika profesorja Ster-nena. Prinesli so mil in ob navzočnosti odličnih Ljubljančanov slovesno izročili diplomo vrhniškega častnega občanstva. Ob tej priliki je imel vse-1 učiliški profesor dr. Slele zanimivo predavanje o mojstra Sternenu in njegovem umetnostnem udej-stvovanju. d Tiskarska podjetja v Ljubljani bodo sprejemala po zaključku šolskega leta vajence za ročne stavce, strojnike, litografe in klišarje. Prosilci morajo imeti najmanj malo maturo in ne smejo biti starejši od 17 let. Sprejemali se bodo tndl absolventi Tehnične srednje šole (strojniški in elektrotehnični oddelek). Prosilci naj zaprosijo za sprejem v grafičnih podjetjih. d Nov Bolničar9ko-samarijanski tečaj Rdečega križa so 14. junija odprli v Ljubljani. Vanj se je prijavilo 198 ljudi obeh spolov. Značilno je, da je v tem tečaju več moških kakor ženslt, medtem ko je bilo v takih tečajih pred leti tudi po petkrat več žensk kakor moških. Ugotovili so. da je Rdeči križ pred sedanjo voino deloval v 62 državah ter je sedaj v njem 19 milijonov odraslih članov. d Razpisanih je 28 žnpnij v 6loven?ftem delu goriške nedškofije. Med drugim so razpisane župnije Devin. Rihemberk, Štanjel in Godovič. d 10.600 pujskov liodo dobavila nemška obla-stva za Jadransko primorje iz Nemčije. Pujske bodo oddali posameznim kmetom, in sicer na jrodlagi posebne pogodbe o pitanju. Kmet, ki bo pital svinjo, bo prejel od vsakih 120 kg žive teže kot premijo 10 kg mesa, ki se ne bo vračunalo v kmetov obrok. Vrhu tega bodo oblastva težo oddane svinje poračunala stoodstotno v kmetovo dolžnostno oddajo živine. Pujski bodo težki 15 kg, končno težo pa morajo doseči v osmih mesecih. Oni, ki bo pitarf svinjo, bo dobil na razpolago 300 kilogramov krme. d Prvi avtobus, ki bo skrbel za zvezo med središčem mesta in odročnimi predmestji, se je pojavil ie dni na celovSkih ulicah. d Na Bclopeskih jezerih so pred kratkim posneli filin; kaže delo ženske, ki ima moža na fronti. Dokazuje, kako v odsotnosti moških tudi ženske izvršijo vse naloge, ki jih od njih zahteva današnji čas. d Nad milijon nemških dečkev in dekli« se je lani udeležilo žetvenih in drugih del. Mladina je pomagala grabiti seno in spravljati vse vrste žita, obirala pa je tudi sadje. Tako bo tudi letos. d Margarino in zaseko bodo prejeli prebivalci Nemčije za dobo od 26. junija do 23. julija Odraslo osebe bodo deležne večjega obroka zaseke m manišega obroka margarine, pri mladini pa bo to obratno. 4 zjut™a je oddaja dosegla celo 11.300 litrov dnevno. Prizadevajo si, da bi količino še povišali na 12.500 litrov dnevno. d Oh sovražnem letalskem napadn na Trst so izgubili življenje tudi trije člani »Piccolove« H rudniške družine. d Na praznik Sv. Petra i* Pavla je bila v Gorici vsako leto javna tombola na Travniku. Letos je ne bo. IVn.ittofjši in najeenejši ftln- venshi tednih .je »Domoljub* 111111'llllilllllilMHiMllliM d Nad 100 psov jo izginile. V krogih ljubljanskih ljt biteljev psov so kaj živahno razpravljali o pasji klavnici. Te kroge je zlasti zanimalo vprašanje, koliko plemenitih psov je izginilo. Dobro poučeni kinologi, ki vodijo posebne registre o pasjih pasmah in ima jo zaznamovane točne rodovnike plemenitih psov, zatrjujejo, da je ljubljanskim ljubiteljem plemenitih psov izginilo 100 psov, ki so imeli rodovnike, dočim navadni plebejski cucki tu sploh še niso upoštevani. Pravijo, da so bili le-ti psički z rodovniki vredni najmanj 500.000 lir, če še ne skoraj milijon. — Presneto dragocena je bila pečenkal d Dolgo so potovale. Ono soboto no Se prodajali pri tvrdki »Riba« z Norveškega poslane male slanike, ki so podobni velikim gardelam. Te morske ribe so prišle iz znamenitega ribiškega pristanišča Kristiansunda na Norveškem. V najsodobnejše opremljenem hladilnem vagonu so dne 6. maja poslali nad 10,000 kg rib v Ljubljano, kamor so prispele 6. junija. Torej mesec dni so rabilo ribe za pot v Ljubljane. Prišle ko k nam povsem nedotaknjene in nepokvarjene. d Nezgoda za nezgode. V službi od granato poškodovani železniški kurjae Nikolaj Medič je v ljubljanski splošni bolnišnici podlegel poJkodbom. — Pri padcu si jd zlomil desno nogo 6-5-letni ljubljanski pekovski mojster Adol! Leskovcc. — V Lipah na Barju si je zlomila nogo pcsestnioa Marija Kraljičeva. — S »troj« ie padel !n si P0; škodoval desnico 48-Iotni kurjač drž. žel. Jernej Jančič. — Pri padcu s kolesa se je pototkla po glavi 30-letna delavka Marija Megiičeva iz Ljubljane. — Pri padcu g kolesa »i je poškodoval levico 36-letni brivski mojster Rudol! Knol- — Možgane si ie pretresel mri padcu s tramvaja »o-letni sprevodnik cestne železnic« Fran Jubamt. — Z odra je padel in si zlomi! hrbtenico 56-Iemi Dalje na 6. strani- »Zla! »isiao »ee keiauaisii, ampak Vsakdo va, da v komunistični družbi za kralje ni prostora. Že zato ne, ker ima v svojem naslovu rečeno: Kralj po milosti božji in volji naroda. Če komunisti taje Boga, koliko b»lj bodo rsper vsakogar, ki svojo oblast Uvaja od Boga. 7.a časa Jugoslavije ni nihče dvomil o tem, da so komunisti najhujši sovražniki kraljevine. Ko so 1. 1921. pripravili atentat na kralja Aleksandra, se je začelo proti njira precej ostro preganjanje, dasi premilo. V Turčiji n. pr. so kljub temu, da so imeli % SSSR dobre zunanje politične odnose, ustrelili vsakogar, sa kogar to ugotovili, da je Han komunistične stranice, Pri na» so komuniste ie bolj zapirali in marsikdo se je iete v zaporu izuril v vseh prevratnih epretnostik. Vendar se po Jugoslaviji komunistom niso mogla cediti sline; ko sc je «esula, so si zadovoljno meti roke. Kljub temo so začeli s svojim delovanjem pod narodnim videzom. Dobro se je spominjamo, da so se prve skupine rdečih tolovajev izdajale za jugoslovanske čelnikc. Vsem pametnim ljudem se je •icer čudno zdelo, kdo ai je izmislil to čudno vojsko v hosti. Takole eo govorili »odri očanci med seboj: »Kaj bomo, revčki. Ce prej niano mogli ustaviti sovražnikov, da nas n« bi zasedel, ko smo imeli celo nekaj tankov in letal, kaj bomo pa tedaj naredili.« Ia takrat se prav nobenemu ni ljubilo vojskovati, sedaj pa taka vnema ca poti-feauje pc gozdovih s puiko na runi! Umori poštenih Slovencev so pokazali, da se klateži pe grmovju ne bore za svobodo. Pa tudi komunisti sami »o postali tako samozavestni, «3« lo L 1943. prilti s pravo barvo na dan. V začetka 1*44 pa to si ustanovili celo tvojo vlado balkau-akiti sovjetskih repabtik NKOJ (nacionalni komite osvoboditve Jugoslavije) ia pa svoje ljudsko skupščino AVNOJ (antifaiističko veče osvoboditve Jugoslavije), ki se ji je posrečilo zbrati na zasedanje v Jajcu. Dobro, da je do tega zasedanja priilo, kajti na njem so komunisti jasno in glasno povedali, da ®o oni ustvarili OF in NOV ter POJ. Povedali •o, da hočejo vposSaviti na vsem ozemlju bivie Jugoslavija svojo komunistično oblast in da ne potrebujejo a« kralja Petra ne njegove vlade, Vse OFarsko časopisje je a navdušenjem pisalo • tem. Pri rokah imamo »Slovenskega poročevalca« — ljubljanska izdaja, april 1944, it 5 — v katerem je objavljen članek, ki je danes ze!a poučen. Naslov mu je: »Nekloaljiva Ljubljana — xoari«'n Titu in Nacionalnemu komitetu«. Najzanimivejši stavki pa so tile: »AVNOJ priznavamo kot našo najvišjo oblast... Z velikim zanosom odobravamo •klep AVNOJ-a, ki je na predlog Jovenske delegacije imenoval tov. Tita za maršala Jugoslavije. Na$ legendarni junak to v polni meri zasluži... Nas voditelj je in bo oni, ki naroda ni niti za hip zapustil, temveč je z njim trpel v bivši Jugoslaviji (Josip Broz-Tito je bil namreč večkrat zaprt zaradi vlomilstval in tudi dane«.« (Pred nedavnim je komaj edsesel pete. Cele maršalslro »nifomio je moral pnsliti. Treba priznati, da mož resnično trpi.'i »Odlično odklanjamo begunsko vlado, ki jc jugoslovanske narode v njihovi borbi ra svoboio izdala, podpirajoč okupatorjev« hlapce in narodne izdajalce. Prav zato odklanjamo tudi vrnite* kralja Petra... Najostreje oblajamo bivšo jugoslovansko begunsko vlado t kraljem Petrom na čelu, ki s svojim izdajalskim delovanjem zabija nož v hrbet naši osvobodilni borbi ter zahtevajo, da ves napredni svet to početje obsodi in prizna naš NICOJ kot edinega zakonitega predstavnika jugoslovanskih narodov. Kralj Peter se je izkazal kot golo orodje vseh svojih vlad... Postaviti se mvra vse pred ljudsko sodišče in jih obsoditi kot narodne izdajalce. Starost, ki je kralja Petra uspssofeila, da se je imenoval krjlja. ga usposablja ludi za orožje i« boj. Naši najtnlaijši p« rti z« ni naj bi ms bil« »Zgled, da mladost ni ovira za izpričanje narodnega ponosa, odločnosti in poguma.« Itefttor komunistom tez&ze; tic — »daj miš vojska kralja Petra« — 0 fcrmast:siHs ko ostal pregavor: »Lagali so kakor krogla teti« Kralj Peter bi torej moral priti delat druščino ušivim hribovskim tolovajem Krasti po veseh in namesto južine poslušati predavanja politkomisar-jsv. Za kratek čas bi si «itel kidaj zapeti tisto prelepo popevko »Bel kruh na>n reče* tovariš Tito«. Ce bi bil priden, bi sčasoma »tovariš Peter« dobil še rdečo zve&dico ua rokavi Naprej berereo v zgoraj imenovanem komunističnem listu: »Danes bi vsa ta gospod« spet rada prišla med »as, a izbičani narod as pozna m ne bo hotel poznati takega kralja in take vlede, ki je vsa ti leta podpira!« Mifcajloviča, Nediča, Rup-aika, izdajalce, zločince ia hlapce okupatorja... Taka vla/fe ia tak kralj so s« Is sami isdočiti šz naredne skupnosti. Prav je, da je prepovedan Tstop aa naše •zemlje kralju Petru (to je bilo sklenjetrn na za-sedsaju AVNOJ-a) in vsej njegovi izdajalski, bojazljivi, stretnniki kliki...« Tako takrat. Danes sta se NKOJ in AVNOJ skrila v luknjo. Rdeči tolovaji so kar čez nož postali »vojaki kralja Petra«. Kar čez noč so se pojavile na ramah višjih tolovajskih poglavarjev jugoslovanske epolete — za nižje jih i$e niso mogli defoiti. Po novi odredbi morajo »tovariši« funkcionarje v tolpah vikati Usimčen je vsak, kdor bi se drznil zabavljati čez Njegovo Veličanstvo kralja Petra ali vlado Njegovega Veličanstva. Tako je odredil glavni odbor komunistične partije (stranke) in ni imel pri tem aobenia težav. Saj tisti gospodje in dame znajo na pamet vse, kar 60 kdaj povedali njihovi preroki Vedo tudi za besede, ki jih je izrekel na Vil. kongresu Komunistične mternacionale ujen generalni tajnik Dimitrov: »Včasih nas dolžijo, da se oddaljujemo od komunističnih načel. Kakšna neumnost! Kakšaa slepota I Mi bi ne bili marksistični ia learaistični revolucionarji, niti učenci Marxa, Engeha, Lenina in Stalina, če bi ne bili zmožni popolnoma spremeniti tvojih taktik In načina delovanja (ali: če ne bi znali lagati, kakor eroplao leti!), kakar nam to narekujejo okoliščine. Toda vsi ovinki in vse valovanje up.Se taktike vodijo proti enemu samemu cilju: svetovni revoluciji.« Težava je bila pri nižjih komunistih, ki te modrosti ie ne veda Nekateri to s« dejansko uprli tej nori »reakcionarni« smeri partije, drugi pa so mislili, da je komunizem dokončno pogorel in to hoteli postati iskreni monarhisti, zlasti Je, ker so tako odločili »ta višji«. Ti bodo že vedeli, kako je pravi Komunistični kolovodje so priili v škripce. Začeli so pošiljati okrožnice, iz katerih naj bi vse rdeče tolpe zvedele, da ;e navdušenje za kralja le prevar«. Ena takih okrožnic e prišla tudi v neprave roke. Poslal jo je podrejenim funkcionarjem sekretar SKOJ-a (saveza komt:nistične omladine Jugoslavije) XVID tolovajske »divizije«. V okrožnici svetuje, naj pokličejo brigadni biroji Zveze ketn. mladine na pomoč partiiske funkcionarje, da bodo mladim komunistom pravilno razložiti, kako je s to zamotano zadevo, »ker se pojavljajo nekaka nepravilna mnenja glede NOV in pa kralja, za katerega se je ie narod odločit, da ga ne potrebuje. 0 njegovi usodi bomo ie mi sami odločali-« ((To dobesedno) Kako komunisti odločajo o us-idi kraljev, je znano vsakomur. Ruski car Nikolaj II, se je odpovedal prestolu. Več mesecev je bi! jetnik in ni novih oblastnikov nič oviral pri njihovi vladi. Toda komunisti so ga umoriti z vso družino vred. Vse to komunističnih agitatorjev, ki jim je postalo pretvarjanje jed in laž pijača, nič ne moti, da ue bi žgoleli o »nerazdruŽBem prijateljstvu« med kraljem Petrom in Titren. ki da je celo kraljev stric. Utegne se zgoditi, da bodo začeli na svojih mitingih oelo kazati kakega mladeniča, čei, da je to kralj Peter. Komunisti so danes pri nas že tako na tleli, d« so pripravljeni postati mečenosci kralja Hetra, postati »agari »belogardisti« — samo, da bi je izrazili. Toda vse to je pri njih laž in sleparija. Komunist ostan« komunist, pa naj obleče frak ah talar. Komunist ostane sovražnik našega naroda, naj se že imenuje komunist ali vojak kralja Petra. Tega sovražnika bomo pobijali, četudi bi se njegovi voditelji oblekli v mašne plaSče, njegovi vojaki pa v ministrantovske obleke Se hudič rad z repom zvoni, če more a tem koga preslepariti. doriški $fmmd niso komunisti! »Goriški liat«, glasilo goriških Slorancev, dno 14. t. m. prinaša daljši članek z nafitovooi »Pp»-gTam in dejstva«, kjer z vso odki&nOGtjo naglaša, da krivico dela goriškim Slovencem, 5td»r jim ožita, da so komunisti. So ljudje, ki kaj takega radi očitajo Goričamom, da M lahko nad njimi stresli svojo jezo in nevoljo. Toda dejstva govore, da goriški Slovenec ni in ne more biti kormraist. Nato nadaljuje: »Mi Slovenci odklanjamo komunizem, ker ne more nikakor ustrezati nobenemu r-.aših stremljenj. NaSe vere ne damo. naše neodvisnosti ne damo — prirojena nam je v duši, odmev daljne vzgoje. Ako se jc v našem ljudstvu tu pa tam pojavilo razpoloženje, ki bi dalo sklepati na nasprotno, je treba temu iskati vzrok« drugje — v hrepenenja po pravici, v odporu proti nepravičnosti. V tem ni komunizmu. Rekli bi lahko celo, da niti r večini laSab t gozdovih ni komunizma. Komunizem je v zasiep-tjevalcih, ki so se poslutitl vsakega — potidorjtmo — viakp§ni tredslva, da pridobijo ia kompromitirajo naše ljudstvo in m« zaprejo vsako pot nazaj. Komunizem pa )e vseer neznan. Pcunajo ga le «ri, ki t najgroBnejžini cinizmom žrtvujejo naše ljudstvo krvoločnemu inalilko Stalina — tada ti so za naš narod bastardi, ako so Slovenci, brezvestneii, ako so tujci. Njihov največji -zločin niso opustošenja in niti moritve, nftj«koimunisti< žalitev, ki jo zavračamo z vso silo naše duše. Slovenci smo eno »ji komunisti tv rirufio. Ako je kdo ^Jovenskega rodu med komunisti, za nat ni vel Slovenec. Dovolj je naš narod pretrpel zaradi komunizma, dovolj so rane, ki še krvavijo in bodo še krvavele — dovolj je, kar nam zadaje komunizem eaml Ko bo našemu narodu dana možnost dortoj-nega in pravičnega narodnega življenja, ko bo med nami zopet vzplapolala bakla naše narodna kulture, bo komunizem moral izginiti i® teh krajev, ker ne spada med nas. Zato smo v programu dejali, da zahtevamo svoje pravice — to je edino orožje, ki bo stTlo sleherni pojav internacionalističnega tolovajstva v naši deSEelit Slovenec ni komunist in komnnisl ni Slovenec!* Broz-Tito je izgats;! hlažs V nemških listih beremo, da so na Dunaju priredili nenavadno čudno razstavo: V okviru, razstave »Bojišče na jugovzhodu« je razstavljenega mnogo raznega blaga, ki izvira iz bojev zoper komunistične tolovaje na Balkana. Med drugim 90 tamkaj razstavljene t«di rdeče hlače z vso tfrugo maršalsko uniformo, ki jo je imel razbojniški »marša!« bivši kaznjenec Broz-Tito. To paradno uniformo 90 zaplenili Nemci takrat, ko so zajeli »glavni štalu teh razbojniških tolp na Hrvaškem. Kakor zaano, je tistikrat padlo nad tO.GOO tolovajev pod nemškim orožjem. Broz-Tito pa se je srečno rešil, ker ima urne pete Poleg teh Brczajvih mar^alskili hlač je tamkaj razstavljene tvekaj druge obleke njegovih podložnih. Ta obleka pa je sila slaba in oguljena. Kajpada so vso to šaro. preden so jo dali aa razstavo, temeljito očistili, ksr uši «e spadajo n« razstavo. Iz bojev zoper komuniste Družbo in narod je mogoče rešiti le tako, da tudi kapital krene na nova pota. Slovensko narodno stražo so ustanovili v Ve-haršah, ki ležijo 806 m nad Idrijo. Slovenski kmet ne bo nikdar klonil, ker ne bo nikoli pozabil 30.000 slovenskih grobov, ki jib je povzročil komunizem. Pri Sclu-Šumberku je prišlo do hujše borbe, v kateri so komunisti izgubili 41 mrtvih, katere so domobranci pokopali. Domobranski bataljon je prepodil boljševike iz Hrušice in Gaberja ua Dolenjskem. Komunisti so imeli na begu občutne izgube. V Novi vasi je večja komunistična tolpa, tam vsak dan slovesno izobešajo komunistično zastavo in ji izkazujejo čast. Za domovino jc padel 23-letni*Kravos Stanko, doma iz Škrilj, član goriške narodne straže. Slava njegovemu spominu! Na eesti Tržišče—Št. Rupert komunisti z vso vnemo rujejo iz zemlje kilometrske kamne. Komunisti so zadnji čas izgnali Marijo Cerne iz Sadinje vasi, Jožeta Smrke z družino in Antona fepringerja z družino. — Komunisti v Novem mestu pa se svobodno košatijo po svojih sedemsobnih etnovanjih. Nemške čete v Bosni so ob nekem očiščevalnem podvigu razbile večjo tolovajsko skupino; uspeli: nad 200 mrtvih boljševikov. Komunisti so izropali in odpeljali župnika Zupanca Andreja od Sv. Križa pri Kostanjevici. * Poraz tolovajev na peleponeškem polotoku. Neka nemška lovska divizija je v teh dneh v Grčiji po večurnih pohodih nenadoma napadla oskrbovalno središče komunističnih tolp v vzhodnem delu peleponeškega polotoka ter ga uničila. Nemške čete so pri tem zajele velike količine živilskih potrebščin, pogonskega goriva ter orožja vseh vrst. Nadalje je bila za-plenjena neka tiskarna ter popolnoma urejena telefonska centrala. Ob priliki tega podviga je razen tega potopilo letalstvo več čoluov, s katerimi so skušali zbežati tolovaji. Kdo rešuje Bosno. Hrvatsko časopisje poroča, da se je hrvatskim oblastem v Ogulinu predal neki Miloš Stipanovič. Prisilni mobiiiziraiiec Stipanovič je moral prebiti več dni v »I. udarni brigadi«. Oblastem je izpovedal, da sestavljajo to brigado skoraj izključno Badoljevci. ludi oficirji so vsi Savoijci. Popolnoma razumemo pošteno bosansko prebivalstvo, ki se z orožjem v roki otepa savojsko - komunistične svobode. Razumemo ga tembolj, ker smo savojsko »svobodo« predobro občutili na lastni koži in na svojem lastnem narodnem telesu. Nadaljevanje s 4. strani. ljubljanski zidarski delavec Franc Nachtigal. — Tovorni avto je trčil ob ljubljanski tramvaj'; pri tem si je zlomil levo nogo v Sinartnem ob Savi stanujoči delavec 19-letni Milan Pajsar. d Za upravitelja postojnske mestne občine je bil imenovan Richard Schiiberl. d 26 milijonov ljudi je prepeljal lani ljubljanski tramvaj. d Nesreča ne počiva. Ljubljanske: V Adamič-Lundrovi ulici stanujoči petletni Mitja Race je bil povožen od tramvaja. Dobil je poškodbe na glavi. — Druga tramvajska nesreča se je primerila na Poljanski cesti, ko je tramvaj povozil petletnega Blaža Mihelčiča, ki je dobil poškodbe na glavi in po nogah. — V Topolu pri Begunjah na Notranjskem rojeni posestnikov sin, 23-letni Ivan Petrič je padel s kolesa na Tržaški cesti in se poškodoval po glavi. — Andrej Poniž, 14-letni dijak si je pri padcu s kolesa zlomil levo nogo. — Peter Cermelj, 67-Ietni nočni čuvaj v Zalogu si je pri padcu poškodoval desna rebra. Dezi Trudnova, 17-letna dijakinja se je pri padcu s kolesa potolkla po nogah in rokah. d Goriške nesreče. S češnje je padel 73-letni Albert Novak, doma iz Solkana; pri tem si je zlomil hrbtenico. Sedaj leži v goriški bolnišnici v nevarnem stanju. — V Prelesju, ki spada pod ob- pravilo 2:3 pij^cs Pri nos res nimamo nobenih zavodov, v katerih bi zdravili pijansko bolezen. Bila pa bi taka bolnišnica za marsikoga tudi med nami nujno potrebna. Drugod po Evropi imajo p«; vsod zavode, v katerih zdravijo take ljudi, ki so se v svojo nesrečo bili utfali pijančevanju ter si sami ne morejo več pomagati, ker nimajo več dovolj močne volje. Taki zavodi so kajpada moderni. Kakor pa beremo, s0 na primer na Dunaju že pred 100 leti imeli zavod, ki je pi'jance zdravil na poseben način, ki sicer ni bil ravno moderen, bil pa je kar se da učinkovit. Leta 1847 je v dunajski hiralnici deloval zdravnik dr. Jurie, ki je ozdravil dva hiralca, katera sta bila velika pijanca. V zdravniškem vestniku dunajskih zdravnikov iz leta 1847 beremo namreč tale recept: Ko se je eden izmed teh dveh hiraleev — bil je že "0 let star — nekega dne hudo napil, je obležul zunaj na cesti. Tamkaj ga je našla policijska patrulja ter ga privedla nazaj v hiralnico. Tukaj so ga Brž poslali v kazensko bolnišnico, kjer so ga celili 14 dni imeli. V ta oddelek je smel stopiti le zavodov zdravnik, pa nihče drugi. vMdelek je nadzorovala posebno vestna strežnica. Tamkaj zaprti stari pijanec celih 14 dni ni dobil jiobene druge hrane in nobene druge pijače, kakor le tisto, ki mu jo je dajala strežnica po zdravnikovem receptu: V vsak kozarec vode nli pa tndi vina, v vsak grižljaj kruha ali juhe ali mesa ali pri-kulie so prilili nekaj žganja najslabše vrste, tako imenovanega »geruša. Celo mleko, ki ga je ta »bolnik« dobival, je imelo geruš za dodatek. Niti zdravil, ki so mu jih dajali, niso dali brez tega dodatka. Tudi posteljnino in njegovo spodnjo obleko so zmočili z gerušera, da je na vso moč dišalo po slabem žganju. Kaj pa je stari pijanec rekel na vse to? Prvi dan se je glasno smejal ter je z največjo slastjo popil in pojedel vse, kar so mu dali, češ da je »daj mnogo boljše kakor navadno. Drugi dan se mu je začelo že gabiti, kar so mu dali. Vendar je tudi zdaj v*e použil, ker je bil lačen in žejen. Tretji dan je bilo že precej hudo. Možakarju se je začelo dvigati, ko je kak košček nesel v usta ali požirek pijače k ustom. Nazadnje je začel na vso moč bljuvati, kadar je kaj zavžil. Tako je nekaj časa rajši bil lačen in žejen kakor tfa bi užival tako jed nli tako pijačo. Pa lakota ali že>ji kljub tej prepovedi onemogočil tako razpolaganje ali kdor bi opusti! prijavo takega dobro-lmetja, bo kaznovan in je tudi materialno odgovoren, nko bi denar, oziroma dobroimetje prišlo v roke neupravifencem. Spor zaradi zemlje. M. S. O. Sosed vam sili čez mejo in vain je otresel sadno drevje in polomil veje sadnega drevja na zemljišču, ki ga vi s svojimi predniki že od nekdaj uživate. Ko sle ga zaradi tega klicali na sodišče, je izjavil, da ničesar ne zahteva na vašem zemljišču. Ko ste pa dali na lem svetli pokosili travo, vam je sosed to prepovedal, češ, da je njegovo. Vprašaie, kaj vam je storiti. — Iz vašega pripovedovanja sklepamo, da gre za mejni spor. Če je temu tako in se s sosedom ne morete sjioraziimeti, pojdite na sodišče in prosile, da se meja med vašim in sosedovim zemljiščem obnovi, odnosiio na novo določi. Sodišče bo j>o zaslišanju soseda nato na licu mesta rešilo s$) >r in določilo mejo, ki se je bosta morala oba mejaša držati. Popravilo pohištva. J. O. E. Mizarju ste dali popraviti in prepleskati pohištvo. Za plačilo ste se v naprej dogovorili. Mizar pa jo pohištvo popravi! zelo slabo, taiko da ga 110 morete rabiti. Zato mu niste vsega dogovorjenega plačila poravnali. Sedaj vam grozi s tožbo. Kaj bi storili, da ne bi imeli preveč sitnosti in stroškov. — Svetujemo vam, da pokličete strokovnjaka, ki bo presodil, ali je pohiš-tvo res nestrokovnjaško popravljeno in preplesknno. Ako bo ta to potrdil, smete zahtevati popravo in dopolnitev tega, kar pri pohištvu manjka. V to svrho morate dati mizarju primeren rok. Lahko bi tudi zahtevali primerno znižanje plačilu. Na vsak način bo za oba cenejše, ako se pomenita tuko, da vam mizar nedbstatke popravi, vi mu pa plačate dogovorjeno plačilo, kakor pn, da bi se spuščala v drago pravdo. Bolan nbožec. C. Z. Tudi za zdravljenje ubožnih je preskrbljeno. Prosite pri občini za ubožiio spričevalo, nakar se obrnite (To domačega občinskega ali okrožnega zdravnika, ki vam bo na vašo prošnjo dal zdravniško pomoč. Če bo potrebno, vas bo poslal v bolnišnico. leseni gora in močne ljubezni je nova knjiga »Slovenčeve knjižnice« i. SC. Heen »Berninski kralj« Lepota gora, ledenikov in skrivnostne stene, kamor zlepa ni zašla človeška noga, vse to diha iz te knjige. V okvir krasne prirode postavi pisatelj zgodbo globoke ljubezni. Življenje s trdo roko posega vanjo samo takrat, ko bi človek pričakoval, da trdo preskušana človeka držita srečo že v roki. žrtev nakladata na žrtev in takrat, ko Marko Paltram - berninski kralj - umira, pride k njemu žena, za katero je prinesel plamen z vrha Bernine - svojo mrtvo hčerko Landolo. Marke Paltram, skrivnostni lovec je umrl ob svoji ljubezni utgiji Premont, ki je v življenju ni mogel doseči. khjigo boste brali z uaitkom! Skrbela sta umi, kakor v- 'lenjem. [ovor pravi: Navada je železna »rajca. In vendar sem imel ie nad šestdeset leti Pet ia trideset Let sem preživel v nesrečah, nevarnostih, pomanjkanju in raznovrstnih težavah. Zdaj pa sem bil premožen, imel sem dom in ženo, Iti me je kar oboževala ... In vendar me j* mudil noč in dan — posebno ponoči, ko nišam mogel »ga ti —- spomin na pretekle dogodivščine in želja, da bi še doživljal aovii Posebno goreče sem žele! vrniti se n« svoj otok, da bi videl, kaj »e tam godi Rad bi odvede! tja tudi ivoju tovarišico, da bi ji pokazal kraj, kjor seru doživel vse to, kar tem ji pripovedoval in kar je ona poslušala s tolikim zanimanjem, kot Desdemona Otelovo pripovedovanje. Toda če sem se kdaj dotakni! tega, mi jc hitela zatrjevati- Rada ti verjamem. Vendar pa me niti malo ne mika, podnebja. Če bi privolila, bi te čei iwkaj mesecev zadela nesreča, ki hi ti povzročila veliko žalost, kajti dobra vem, da rae ljubiš s vsn iskrenostjo. Zato p» ti predlagan), da odpotuje? sam, jaz pa ostanem tukaj- ia bom čakala n« tvoj povratefc. IzvrSr to, kar misliš, da ti je navdihnil Bogi On, kr t« fr dal to navdihnjeni«, me: bo potolažil ter me poplačal za vdanost r njegovo voljo s t«* d« mi bo čez nekaj mesecev vrnil ljubljenega soproga. Zahvalil sem se jt za tU nov dokaz nesebične ljubezni. Solae so me in kmalu tem zopet zasps«- Ubogo družico »razjedala n«o prosnss bolezenr jatih*. Bda ,« W cvetk«- visoke in vitke postave, rož- natega obraza, modrih oči, gesti Si temaoprtavih laa. Ni bila sama lepa, ampak tunK popolnoma zdrava. Ne vem, če je bil vziiok londonska podnebje ali spvcraeajent način življenja™ začela je vidno viineti in hirati. Ves čas si je domišljala, da je bolezen te brezpomembna in da bo kmalu ozdravela. Ko sem gledal njen upadli obraz in. tako snačiloo rdečico: na njenih licih, nikakor nisem mogel »prejeti njenega predloga. Odločil sem se raje Ea to, da jo odvedem iz Londona na boljši in čistejši zrak. Snj j« že sama tako zelo želela oditi na deželo, Ša tisto jutro »eni- ji dejal: »Veš kaj, Lizika? Sklenil sem, Ja bora postal pcljudelec.. Kupil si bom posestvo in odšla bova na deželo, kjer boš na svežem in. zdravem zraku zopet vzcvetela.« V odgovor mi je planila okrog vratu ia me poljubila.. Reviea je bila tako ginjena, da se mi je komaj mogla zahvaliti Posrečilo se mi je kupiti' posestvo v zelo ljubkem' kraju, z majhno, lično hišica na gričku, odkoder je bil krasen razgled na doline, grič« in gore, pokrite s snegom, za katerimi je zahajalo sonce. Kako lepi sončni zahodi, kake krasen razgledi Ker nisem videl več morja in ladij; se j« nekoliko umirilo moje hrs-penenje po potovanjih. Kakor na otoku sem se tudi tu lotil poljskega dela in preživel cele dneva med plugi, lopatami, vozovi, voli, konji, kravami, telički, ovcami in kozami. Nikdar se Je nisem počutil tako dabro, č«prav sem bil vedno zdrav. Prepričal sem. se, da je najbolj zdravo življenje na deželi, ker je najbolj v skladu e naravo. Tedaj sem spoznal, kako prav je imel oče, ko mi je večkrat te ponavljal in kako prav so imeli stari pisatelji, ki so to življenje poveličevali. Moja žeoka pa je bila nadvse srel-na in njeno zdravje se je obrnilo znatno: na bolje, tako da sei mi nr bilo treba več bati zanjo. Bila je skrbna gospodinja. Ves dan je bila zaposlena v kuhiirji in sobi, na dvorišču in v kurniltu, med cvetlicami in zelenjavo. Bila je du£a najinega dama, njegovo-življenje rn veselje. Njena marljivost je bila neizčrpna in njena dobra volja nespremenljiva. Toda usojeno nam j«, ali bolje, volja božja j», da na tem svetu ne smerno biti stahro stežni, da se ire navežemo preveč na živlieuje in tudi zato, da si s trpljsnjero pridobimo za-služenje. To-da aesreča, ii fe zadefa men«, je bila preveč bni prehrano. Prav temu skrsmnemu smernemu življicoju dalgujeim sans^t zdravj.e, hi sena si ga obuanil tudi » etaros,tl Tema čistemu ia nepokvarjenemu življenj« dolgujem tudi ta. da. sem. ohranil do adaj bister ia. značaj. Sicer p«, čemu neki sem bili v Le»» 4emi? To- prisilno fjrezdelk roti mka-kar tri bila po gadu. hA sen n&rajttm vstajati sjotraj z: miislijoi na v sskdnfli« dolžnosti. Bil sem rw» dan zapoalea in Zvečer sem- lagei « postelja- siotr utrujea, a. zadavaljem da daa zzmm nt prarše^ brez koristi.. Zati« s« nifaifeasr nbens mofel privaditi leraa živijon^ stazegs npobjoia da bi vstajal zjutraj slabe volje, ker nianmi tMsdel, naj: počneoi. da bi s'e kruli imenuje, iu vinske božje kapljice do kozarca vode. Kdo se je včasih menil za vreče in vrece-vino, ko je tega blaga bilo povsod dosti. Ko je stara vreča doslužiila in se ra/trgala, so jo porabili za predpasnike delavci, ki so imeli opraviti s takim delom, ki jim je obleko mazalo. Nazadnje so vreče razparali v cunje, s katerimi so potem ženske ribale in čistile svoje kuhinje in pode. Zdaj pa jo vreča in vrerevina naenkrat postala silno imenitna stvar. Vreč premalo, riia preveč! kovati vrečevine in vreč. fe pa ni vreč, ne moreš riža razpošiljati. Prišlo je tako daleč, da so začeli >črni liorzijanci« tudi stare vreče zbirati, da so jih lahko potem vladi za drag denar prodajali. Argentinski listi so bili polni oglasov: »Kupujemo stare vreče po najvišji ceni!« Ta kupčija je nekaj časa dobro cvetela dokler ni vreč docela zmanjkalo. Kaj pa zdaj? Vlada ki je hotela tako pomagati, da je nameravala vreče doma izdelovati. .Namesto jute ki je najboljša vrečevina, je hotela vreče delati iz bombaževine. Če pa hočeš delati bombaževe tkanine doma, moraš zato imeti tkalske stroje. Ker pa Argentina teh ni imela, jih je hotela kupiti bodisi v Ameriki nli v Angliji. Tam pa so gospodje rekli, [pokvaril. Teh silosov je zdaj v državi že silno veliko, in ve« ri/, kar ga pridelajo in ga bodo še pridelali, bo v njih varno shranjen. Zdaj izvažati ga pa vkl jub temu ne morejo, ker brez vreč ne gre. Jirlo namesto riža v indiji Kakor povedano, juto pridelujejo v Indiji. Kalkuta ie poleg Londona in Hamburga pred vojsko bilo glavno tržiče zu julo. To blago je potem šlo po vsem svetu. Juta je 1.5 m Ho 4.5 m visoka rastlina. Dokler je mlada in sočna, je belkaste ali rumenkaste barvo. Ko pa jo sonce dobro ožge, njena barvu precej jm>-iemni. Nekako tako, kakor pri nas iz lanu, tako v Indiji tamkajšnji kmetje iz jute delajo predivo, iz katerega potem tovarne predejo nitke, iz nitk pa tko tkanine za vroče, pa tudi za obleke, če to zmešajo z lpombaževino iu volno. Juta je silno važna kmetijska in industrijska rastlina, ki je za indijskega kmetovalca velike važnosti. Že dolgo let si angleška vlada prizadeva, da bi v Indiji do-egla večji pridelek riža, zato pa da bi se skrčil pridelek jute. Riž je v Indiji prav tako doma kakor juta. Skrb angleške vlade za večji pridelek riža, pa ne temelji toliko v skrbi za potrebe ljudstva kakor mnogo bolj v tem, da bi se cene jute dvignile. Zlasti pa je to prizadevanje prišlo do veljave, ko se je začela sedan ja vojna. Od letu 1941 do leta 1043 se je cena juti stalno močno menjavala, kar je vsekakor bilo res v škodo indijskemu gospodarstvu. Zato je angleška vlada spomladi letošnjega leta izdala nove ukrepe, da bi ustavila menjavanje cen. Med angleško in bengalsko vlado je bil sporazumno storjen načrt, da so letos sme povsod posejati le polovica toliko jute kakor je je bilo posejane leta 19J0. Da pa bi kmete pridobila za ta načrt, je ab-I j ubila, da bo juto po precej visoki ceni odkupovala. Za srednjo dobro juto bi vlada plačali kmetu po 15 rupij, kar je vsekakor precej. Zdaj pa se je zgodilo, da je cena juti začela nenavadno rasti, kar je ena posledica te uredbe. Druga posledica pa utegne biti, da se bodo kmetje polakomnili visoke odkupne cene ter bodo zdaj še tolikanj bolj sejali juto da bi bi i deležni večjih dohodkov. S tem pa bi pridelek riža bil močn0 ogrožen. Velika nevarnost je, da bodo visoke cene jute škodovale nzu, kar bo imelo to posledico, da bo revno indijsko prebivalstvo v prihodnje še bolj stradalo, ker ne bo imelo niti domačeg riza za svojo prehrano. SI s Nad 200 hiš so strahovalni letalci doslej ie razdejali v Splitu. Mnogo stanovanjskih liiš pa tako poškodovanih, da ljudem ne nudijo več strehe. s Ameriške pilote so zajeli v Modriču na bosanskem ozemlju v trenutku, ko so pristali s padali, s katerimi so skočili iz gorečih letal. s Oddaja žetve. Hrvatski kmetje bodo morali letos oddati državi od vseh vrst žit, koruze, stročnic in krompirja določeno množino pridelka. Zemljišča so po rodovitnosti razdeljena v štiri razrede. V prvi razred spadajo področja, ki so najbolj rodovitna, v zadnjo skupino pa kraška zemlja na jugovzhodu države. Kmetje prve skupine bodo morali od vsakega orala oddati 20, v četrti skupini pa za vsak oral posejanega žita samo 5 kilogramov. s Že osntič je bilo bombardirano od anglo-ameriških letalcev 18. junija mesto Niš. Letalci so odvrgli 200 bomb najtežjega kalibra, ki so povzročile občutno škodo in mnogo žrtev med prebivalstvom. s Iz hrvatskega gospodarstva. Med Hrvatsko in Nemčijo bodo v kratkem pričela nova gospodarska pogajanja. Zato je zagrebška industrijska zbornica pozvala vsa v poštev prihajajoča podjetja, naj predlože želje za bližnja pogajanja. — 1 V skladu s splošnim povišanjem prevoznih cen s» te dni na Hrvatskem povišali tudi cene za prevoz po Donavi med kraji na Hrvatskem za 100%. s Stodinarskc bankovce s« zamenjali. Srbska narodna banka je te dni prenehala s svojo zamenjavo bankovcev po 100 dinarjev prve emisije. Za-menjalni rok je barika večkrat podaljšala, zadnjikrat do 25. maja 1944. Večji del bankovcev je bil zamenjan za gotovino. Glede onih zamenjalnih potrdil, ki do sedaj še niso bila vnovčena za gotovino, je omeniti, da bo to izvršeno v kratkem, v kolikor ne gre za skrivanje bankovcev. s Poglavnik jo izdal splošno pomiloščenje » vrsto prestopkov proti določbam civilnega in vojaškega kazenskega zakonika, ki so jih zagrešili pripadniki hrvatske vojske. s Papež je poslal niostnrskcmu Škofu večji denarni prispevek kot svojo podporo z.a prizad"10 prebivalstvo po letalskih napadih. Po naročilu svetega očeta je njegov denarni prispevek namenjen prav vsemu prizadetemu prebivalstvu glede na versko pripadnost. Delo na riževih poljih. Argentina izvaža ril, uvaža pa vreča Tako-le beremo iz Srebrne dežele ali Argentine, kjer je vsa država v skrbeh, ker ni vreč. V Argentini namreč pridelujejo mnogo riža, ki ga potem izvažajo tudi v druge kraje, kar je za argentinsko državno gospodarstvo velikanske denarne važnosti. Znana stvar je, da je Argentina ena izmed tistih čezmorskih dežel, ki izvaž-a največ živeža, mesa in žita. Ta dežela južne Amerike je še leta 1877 bila tako zaostala, da je ijiorala krušno žito uvažati. Danes pa izvaža ogromne množine živeža. Že leta 1915 je imela 24.361.980 hektarjev obdelanega polja. Od tistega časa pa se je poljska površina mnogo |>ovečaIa z namakalnimi pripravami, ki z njihovo pomočjo argen. kmetovalec lahko obdela tudi 100,000.000 hektarjev zemlje. Na njenih ogromnih pampnh pa se pasejo milijoni glav govedi, ki potem njihovo zmrznjeno meso izvažajo po vsem svetu. Poleg argentinske pšenice je zdaj argentinski riž važen pridelek, ki so ga izvozili pred vojsko več milijonov ton. Da pa je Argentina mogla svoj riž in svojo psenioo izvažati, je morala vsako leto uvažati za 5 milijonov pesov jute, vrečevine, da je potem žito lahko v vrečah razpošiljala 'po sve-Jp- Vrečevino ali juto pa je Argentini dobavljala Anglija, ki je gospodar tistih dežel, kjer Juto pridelujejo. To je Indija. Ker pa zdaj Anglija za vojaške potrebe potrebuje juto drugje, je kajpada v Argentini zučelo primanj- 3* Okrog sosedov Crpalno kolo, s katerim na Kitajskem dvigajo vodo na riževa polja. Kdo bi si bil kdaj mislil, da je vrečevina tako važna reč, ko govorimo o žitu in člove-ki hrani! Na glavo je i postavljena vsa človeškr modrost, če je enkrat žakelj več vreden, kakor ena vreča naijfinejšega ri/u ali ivšenice. Tu m pod Pečiui nad Pivko so se zbirali ponočni gostje. Sunknrica je držala v roki pet žepov, ki jih jc odrezala kmeticam na sejmu, Vle i jaSev Štefan je nosil pod pazduho i velik kos usnja, Mali Jožek je opr-I tal zaklanega koštruna, Mrčnnova 1 Mica je imela za paeoin velik lonec slanine. Tudi kapitan Tacman kmalu pripelje svojo tovarišijo. C rogova ! Mica ie mogočno rožljala s srebr-! j.im denarjem in Travnova Jeru je j objemala lep kos incrljann. »Dobro ste opravili. Vsi gremo v Spodnje Duplje. Pri Mokarju bomo tehtali iu delili. Le ti se pripravi, Travnov Janez, da odrineš i v Šenčur. Splazi se kako v cerkev in potisni podobo sv. Ju rja niže, da se zmaj ne bo videl po cerkvi. Na-| pis zgoraj izbriši in namesto sv. Jurija, nariši: »Sv. Martin«. Če imaš kaj zlata pri rokah, tudi pozlati črke in jih povečaj, da bodo j>ač vsakemu prišle na vid. Zdolaj v kotu pa povočaj in pobarvaj ime Geccljevo. lvoja hči Jcra naj gre s tabo.« Tuko je ukazoval Tacman. »Težita naloga, kapitani Ali po sktuoi bom,« odvrne Travnov. »I)vc leti mi ne boš spregledal joče, kakor cesarica, ki sem ji iztesnl na Gradiš ki le|x> zibelko za malo ga Francka, pač pa boš prihranil pri Mokarjevi tehtnici moj delež.« »Ti dobiš od vsake reči dva deleža, Janez!« odgovori Tacman, »samo da izpelje? moj načrt « Tn Tacman odrine s svojo četo, Nekaj jih je šlo čez Udni boršt, nekaj po poljskih stezah, nekaj po cesti. Mokar je že spal, ko ga pokličejo jionočni vasovalci. Ilitro napravi luč in hiti odpirat vrata. Veselil se je tndi on svojega deleža. Rokomavhi porinejo leseno to-porišče burkelj v luknjo v zšdu in nalagajo na železne rogovile nakradeno blago, dokler se toporišče ne prelomi. Iu ko se prelomi, zakliče Tacman: »RenJc — renk,« to je: stot ali cent. »Splazi so v knko cerkev...« Mokar nasaja burklje, kapitan pa šteje v rokovnjaškem jeziku: On, don, tron, sipe, lipe, bele, baše, kupe, grude renk. Ko so več toporišč od burkelj polomili, so sa stote porazdelili. Odšli so v temno noč, da užijeio, kar 60 nakrudli in naropa-li. Le I ncman izbere nekaj spretnejših in odrine proti Naklu. »Nocoj moramo še sv. Petru v nakelski cerkvi pobrati nekoliko prihrankov, župniku pa preskrbeti nekaj jeze. To jc izrecna volja našega harambaše,« reče s [Kitoma Tacman svojim tovarišem. »Fundež ima premalo orodja pri sobi, samo viterne,« reče Polonjek. »Nič ne dene. Nakelski kovač je tako napol naš in nam da, kar hočemo. Sicer pa bomo potrebovali samo viterhe. Dnigo oro se shajali fantini, zvečine vojaški beguni, knkor Me-ja-čev, Palovčev, Gaietov, Florjanč-kov, Pretnarjev, Mutec iz Cegelm-:e in Rantov z Okroglega. Vodja jim je bil Kozjek, ki mu ni bila všeč nova stražu. »Kaj bomo res trpeli, da bo ta straža hodila po vasi, kakor bi bili vsi Naklanci največji ro.pa.rji? Srčnost, fantje, in udarimo po biri-čih,« navdušuje Kozjek mlade ljudi. »Prav ima Kozjek. Napadimo stražo!« se oglase posamezni. >Kaj nam pa morejo? Tako jih naklestimo, da se ne bodo ti biriči nikoli več pokazali v naših vaseh. Kar je ta Pajk priromal v Kranj, ni miru in ga ne bo,« modruje vojaški invalid1. »Poglejte, trnm-le gre straža!« zaikliče Mutec, gledaje skozi okno. Nas je deset, onih je pa tudi deset. Ravno prav, vsak naj pograbi enega I« »Kmete pustite.« reče Kozjek, »biriče pa le namlatite.« Straža se približuje po stezi, napadalci pa se raz.krope okrog hišice. iskajoč vsak svoje orodje. Kakor bi trenil, skoči Mutec izza vogla hiše in začne izzivati: »Kaj pa hodite, kranjski biriči, po naši vasi? Mi vas ne potrebn-jemo. Stražitc svojega Pajka, da mu kdo črev ne zmeša, nas pa pustite pri miru!« »V imenu postave!« zakliče eden izmed biričev s cesarskim orlom na prsih in z rdečo kapo na glavi. »Kaj postava, fantje, udritel« In začne se boj. Straža je podlegla. Z raztrgano obleko in krvavimi obrazi odidejo biriči proti Kranju, kmetje pa domov. Kozjeka ni bilo nikoder. Izmu-zal se je počasi po vrtu proti Ud-nemu borštu. Gori na Pečeh je gledal poboj na Pivki in se smejal: »Zdaj pa se ne vidimo več, Naklanci!« Ko pa je mrak šinil na zemljo, so sc že kazali po nakelski okolici mofrje s sabljnmi in puškami, Pa-iruljirali so vso noč. Ko pa se zdani, pripelje se sam komisar Pajk s svojim pisarjem Basknrom. Dolgi š'kriri višnjevega fraka so opletali okrog tankih nog in črni cilinder je mogočno čepel na drobni glavi. Že so prihajali biriči in stražniki, vodeč salio včerajšnje krivce. Pajk stoji med durmi županove hiše im sDreti s svojim kazalcem de«ne roke, da 6o ujetniki glave pobešali, »Povežite jim roke!« zapove komisar. »Kdor se bo branil, mu povežite tudi noge in ga stisnite tako trdo, da mu bo kri brizgala izza nohtov. Vas bom že jaz naučil, kako se javna straža napada!« Matere so prihajale in prosile, za svoje sinove: »Našega izpustite, gospod komisar! Naš je nedolžen!« »Vam bom že jaz pokazal nedolžnost vaših Binov, pa tudi potu-lio, ki jo dajete svojim otrokom. Kaj ste kmetje kaj boljši ka.kor rokovnjači?« kriči komisar. Možje začno godrnjati. Pajk pa dvigne spet svoj mogočni prst in molk nastane. »župan, vsaj ii se kaj potegni zal nas! Zakaj smo te pa volili?« so oglasi Rantovka z Okroglega. »Mati, tiho, drugače dam še teb« zapreti.« zapreti komisar. »Jatz ne morem nič pomagati, matere, postava je postava, župna je pa župan,« odgovarja župan Fi-šter. »Čemu pa si potlej, če ne moreS nič pomagati?« zavpijo Palovka. Ali spet se vzdigne Pajkov pretili molk nastane. »Mi nečemo straže, ker je no potrebujemo!« zakliče Mutec v že--' lezju. »Baskar, temu možičku petin« dvajset na zadnjo plat, pa takoj!« In pristopi birič s palico, Mutefl se mora uleči na stol. Možje so začeli godrnjati. »Ujemite Kozjeka! Ta je zapeljal naše fante!« zakliče Mejač med možmi. »Dobro. Ali ste šele zdaj sp<>* znnli za potrebno, da izdasie Kozjeka, ki je po vaši sodbi glavo!-krivec? Zadnji čas je, da napravimo kopefc tem poiegavsom. Me« jač, stopite semkaj!« »Našega že ne boste tepli. Ja* ne pustim,« se potegne Mejaška za svojega moža. »Baiskar, škarje sem! Mejaš-koi naij pa precej eden do golega ostri« že!« ukazuje spet komisar. Vaščani so se pomirili, »Zn milostno sodbo prosimo, go« spod komisar, ker kmetje potrebu« jejo fantov pri delu,« se oglasi na« posled oče župan. »Tako se govori, oče župan! Vaša beseda bo že kaj izdala, ker jg primerna,« reče še Pajk. »Fantali* ne odpeljite v Kranj, bom že videli koliko je kateri vreden « »Župan, vsaj ti se potegni za nas!« Fantje so odkorakali po cesti, uklenjeni na rokah, biriči so jik spremljali. Le Mutca je položil zu« pan na legnarje in ga odpeljal pro« ti Kranju. Palice so mu prereše« tale hrbet, da ga je moral zdravnik pregledati. Matere so si brisale solze, mož« je pa so se oddahnili, ko je komisar izpred župnišča pognal svoje konj« proti črnemu Kranju. — Celo otroi ci niso pozabili skrivnostnega Pni« kovega prsta in županov Peterčele je klical na dvorišču drugim otro« kom: »Pojdimo se igrat Pnjlia!« MDhU* prihodu JIM 2« Križem sveta Švicarska mornarica. Švica je pred tremi leti sklenila ustanoviti si lastno mornarico. Od tedaj je dobila 12 večjih parnikov, ki pa so po večini že starejši in vozijo z 8 do tO miljami na uro. Dva paruiks sta namenjena izključno prevozom Mednarodnega rdečega križa, ostalih deset služi švicarska zunanji trgovini, največ uvozu živil in surovin. V kalečem krompirja. je strup, ki se imenuje solanin. ?ato na sp«v mlad ni varno krmiti perutnine, četi:d; s kuhanimi krompirjevimi olupki. Je treba poprej odstraniti vse poganjke. Slovaške lesene hiše. Po zgledu Finske in švedske se je na Slovaškem razvila nova industrija, ki izdeluje lesene hiše. Prvi obrat te industrije je ustanovila leta 1940. v Bratislavi ustanovljena delniška družba lesne industrije. V tem velikem obratu izdelujejo v serijah lesene hiše, mostove in stolpe. V zadnjem času izdelujejo tudi lične lesene vile. Po velikosti traja izdelovanje takih vil 4 do 8 tednov. Nova slovaška industrija dela zdaj še za domače odjemalce, v kratkem se bo pa tako razvila, da bo svoje izdelke tudi izvažala. Lan spada med najvažnejše pridelke Lan spada med pridelke, ki niso potrebni samo vsakdanjemu življenju, temveč tudi vojni industriji. Lan je koristen zaradi lanenega semena, iz katerega stiskajo olje, laneua slama pa daje dragocen material za izdelovanje spodnje obleke, vreč, vrvi, sukanca itd. Koroški listi pišejo, da bodo morali tamošnji kmetje pridelati toliko lanu, da boifo lahko oddali 1,200.000 lanenih stebelc za potrebe oborožene sile. Če bi imela dve glavi Francoski kralj Ilenrik VIII., ki je svojo ženo Ano Roleyn dal usmrtiti, je kmalu po krvavi smrti nesrečne žene prosil za roko lepo milansko princezinjo. Videl je namreč njeno sliko in se zaljubil vanjo. Odposlanstvo, ki ga je kralj poslal v Milan, je bilo slovesno sprejelo in ponudbo mogočnega kralja so sporočili prin-cezinji v slovesni seji mestnega sveta. Prince-zinja ni dolgo premišljevala, marveč je odposlanstvu odgovorila v naslednjimi besedami: »Zelo se čutim počaščeno s ponudbo slavnega kralja, kljub temu pa sem prisiljena, da to ponudijo odklonim, ker me telesna hiba sili, da zavrnem roko Henrika VIII.: Imarn, žal, samo eno glavo! Sporočite Njegovemu Veličanstvu, da bi njegovo ponudbo z veseljem sprejela, če bi imela — dve glavi.« Arabska modrost Takole pravijo arabski modri: Kdor ničesar ne ve in ne ve, da ničesar ne ve, je norec. Izogibaj se ga! — Kdor ničesar ne ve in ve, da ničesar ne ve, jo neumen. Pouči ga! — Kdor nekaj ve in ne ve, da nekaj ve, spi. Zbudi ga! — Kdoi; nekaj ve in ve, da nekaj ve, ta je modrijan. Temu moraš slediti I Britje bo odve£ Anglež Ringer je izdelal neko mazilo, po katerem je vsako britje odveč. V mazilu ni olja niti druge tolšče in odpravlja vse kocine popolnoma, ne da bi pri tem razjedalo kožo. V vodi je topljivo in se da z obraza izmiti z mrzlo ali toplo vodo. Čebelarstvo ea jugovzhoda Bolgarija ima okrog 600.000 rojev in pridela na leto do 2 miljona kilogramov medu. Madžarska šteje 570.000 panjev in 65.000 čebelarjev. Pridela pa letno povprečno ftt0.000 kg medu. Romunija ima 450.000 rojev, od katerih je komaj polovica dobro gojena. Slovaška je imela ob izbruhu vojne 160.000 panjev, ki so ji dali na leto 250.000 kg medu. Letni-prideiek medu na Hrvatskem znaša '500.000 kg. V Srbiji cenijo število rojev na 100.000, Najbolj je razvito čebelarstvo v Ba.iatu. Čebele brez žela so vzgojili v bristolskem živalskem vrtu v Angliji. Učenjaki ki so se s tem delom bavili, niso sicer imeli stnhu pred pikom, marveč so hoteli vedeti le to če čebele brej. žela bolj ali manj pridne Š.Jt ai*aJae. Sedaj «o take čebele vzgojili m trdijo. J3 so nenevarne iivalice ie še pridnejše. Nek hu<&»aša*i pa jim je sporočil, tla so najbrž vzgojili ie trote, ki bodo po prvi pridnosti ie pokarali svojo pravo naravo. šest let *a partijo šaha Najdaljša in najdražja dosedanja šahovska partija je trajala šest let. Eden izmed obeh igralcev je bival v Avstraliji, drugi v Newyorku. Po-edine poteze sta si sporočala le s pismi, pri čemer je Američan svoja pisma pošiljal preko Evrope in Sueškega prekopa, Avstralec pa je dal prednost poli preko Tihega oceana in ameriške celine. Po petih letih je Američan predlagal, da bi igro končala z brzojavkami. Predlog ja Avstralec sprejel, a igra je vendarle trajala še leto dni. Izgubil jo je Američan, ki je plačal 6000 dolarjev za telegrame. Svet nosi v giavi V finskih Helsinkih vzbuja pozornost šludent zemljepisja VVieno Koskilainen, ker je pri nekem izpitu prevzel nalogo, da nariše zemeljsko karto po spominu. V sedmih urah je brez vsake pomoči in tudi brez vsake druge karte izvršil to delo in sicer z veliko natančnostjo. Razen celin in poedi-nih dežel na njih je narisal vsa večja gorovja, otoke in reke in 500 mest je postavil natnačno tja, kamor spadajo. Mladi mož ima dobesedno ves svet v svoji glavi. Nalivno pero pred 303 leti V Haagu je neki učenjak odkril rokopis, ki priča, da je predhodnik nalivnega peresa innogo starejša iznajdba, kakor mislimo občani. V dnevniku »Dveh Holandcev«, ki sta potovala v Pariz, stoji zapisano, da sta moža srečala moškega, ki je namesto gosjih peres, ki so bila tedaj v navadi, izgotavljal srebrne pisalne naprave, s katerimi je bilo mogoče takoj pisali. Izumitelj je svoj izum ljubosumno skrival pred ljudmi, lfolandca poročata, da sta kupila pri tem možakarju vel »nlaivnih peres« in sta mu jih plačala po 12 zlatnikov komad. Dva očenaša na koruznem zrnu Nekemu naredniku v Sarajevu se je nekoč posrečilo, da je napisal na koruzno zrno cel ocena š. Ko je arhivski uradnik Dragoljub Brar.an-čič o tem slišal, se je tudi on začel vaditi v mali pisavi in se mu je končno posrečilo, da je na koruzno zrno napisa! kar dva očenaša. Zrno ima površine šest kvadratnih milimetrov. Francosko mleko v praha V Franciji so šele v teku sedanja vojne pričeli izdelovati mleko v prahu. Izdelek se je naglo dvignil in je lani dosegel že 700.000 kg, kar ustreza količini 8.4 milijona litrov mleka. Tudi izdelek nadomestkov za jajca je znatno narastel in je lani dosegel količino, ki ustreza 35 milijonom jajc. Žeblji is papirja Ni še dolgo tega, kar se je nekemu iznajdite-1 ju posrečilo, da je začel delati žeblje iz papirja. Papirno maso dene pod posebni hidravlični pritisk in jo obdeluje tako, da potem lahko oblikuje žeblje. Poskusi so dognali, da taki papirnati žeblji po trpežnosti niso nič slabši kakor železni. Pa tudi rja se jih ne prime. Iz zgodovine vrtnic Francoski vrtnar Jules Giavereau*, ki is posvetil življenje izključno gojitvi vrtnaric, je ustvaril v svojem rozariju I.'HayI«s-Roses, pet kilometrov pred Porte d'Orleansom, vzorni rožni vrt Francije. Po njegovi smrti I. 1916. je vodila rozaiij Gravereuiova vdova, lani pa je prevzela vri uprava Seioske pokrajine. V tem rožnem vrtu, ki se nahaja v sredini ogromnega vrta, cvete vsako leto nad Sest tisoč vrst ro£. Vrtnice vseh časov in narodov so tukaj zastopane. Najdeš »rožo magov«, ki je bila znana ljudem že v i2. stoletju pr. Kr r rožo Kaldejcev iz ist« dobe, pa tudi grške ia rini ske rože, plavo in rumeno vrtnico Arabcev, zgodc« vinski vrtnici iz Yorka in Lancastra, vrtnico m. gleške kraljice Elizabete, čajno vrtnico iz Indije pa tudi rože modernih gojiteljev rož, ki so ji£ ustvarili > spretnim križanjem šele pred sto letj ali celo v novejši dobi. Skratka, na vrtu Seineke pokrajine lahko vidii 3000 let zgodovine vrtnic. Francoska država je zdaj tam otvorila razstavo z naslovom »Vrtnica v umetnosti in kulturi, ij kdor jo obišče, se vrne kakor prerojen med ljudi, KrlžauraSk« št. 24- 1 2 3 4 5 6 i 8 9 10 11 12 18 14 15 16 17 18 19 20 21 22 28 24 25 •m 27 28 28 30 81 32 34 35 36 87 38 89 40 41 42 43 j i Vodoravno. 2. zavoj, 0. romanski spolnik, H obrtnik v kovinar3tvu, 12. kratica za svojeročna 13. konica, 15. brez druščine, 16. grška boginj^ 17. postaja ob notranjski progi, 19. okrasni graj 20. pesnitev, 22. ropot konjskih kopit, 23. kemifal znak za iridij, 24. ne govori. 25. jeza, 20. m«8( ime, 27. kratica za številko, 28. del sobe, 30. osebi ni zaimek, 81. morske skale, 83. vzhodni kriv« verec, 35. Indijec, 36. resnica, 88. gon, 38. prodi log, 40. izumrli narod, 42. staroslovanska pijači, 43. pregrinjalo. Navpično: 1. naš jezik, 3. okrajSan veznik, 4 jadranski olok, 5. ime in priimek slovenskega p S satelja, 6. krajevni prislov, 7. kemični znak M erbij, 8. ponjava, 10. žuželka (ninoi.), 12. Število* 14. vinorodne rastline (2. ski.), 10. ženski glas 18. dovolj, 16. zrela. 21. Slevilo. 23. mednarodni Jezik, 28. jeza, 29. umetnost (latinsko), 32. glavni števnik, 34. vrsia zemlje, 36. nemška reka, S7j oblika pomožnega glagola, 40. veznik, 41. okraji Sava za moško ime. l2*Sf«w križank« if. Vodoravno: 1. Una, 4. alt, 6. ©ki., 9. pakt, If, ujna, 12. or, 13. orgle, 14. uk, 15. rak, 17. gaj. 18. uta, 20. Kum, 22. Ana, 24. Žirovnica, 25. kač 27. oje, 29. Kot, 30. ilo, 32. Ate, 34. rt, 35. egid»i 37. in, 38. seno, 39. Anka, 40. tlat 41. Pan, 42. iai< Navpično: 1. upor, 2, narek, 3. ako, 5. logar, 6. oje, 7. knuta, 8. taka, 10. trg, 11. ulj, 1«. k«' rat, 18. unija, 19. rži, 21. mol, 22. ano, 23. L«r, 25. kotel, 26. klica, 28. etika, 29. krst, 30. 31. oda, 33. enak, 35. ena, 36. Ant Moli of jrSassTCi!« PHstejisisa za male se platoje anpreJ. naksirs raaHHtnmi«tiHBmiiiiiiiititinMnnn«Ma sprejme iz dobre, poštene hiše Koščak Jože, Vidovdansha c, 1. OGLAŠUJ ▼ DOMOLJUBU mun Hmu»}MiiH iuun;i ti ih « mhiiib««"' /ož«eKMi»Mtn&t'tl^L.ibadi'—»"LlabljML*811""*'