Posamezna številka 10 vinarjev.
Štev. 70.	v
i, v M, 27. marca m.
Leto XLV.
s Velja po pošti: s
za oelo leto oaprej . .	K 26' — za «o meseo „ .. „ -20 za Nemči|o oeloletno . „ £9-—
za ostalo Inozemstvo	„35' —
V	Ljubljani oa dom:
Za oelo lato aapre) .. K 24'— za eo meseo ,, .. K 2'—
V	upravi prejemam mesečno „ 1-80
s Sobotna Izdaja: =
Za oe o leto.....K 7'—
za Nem6l|o oeloletno . „ 9'— za ostalo Inozemstvo. ,, 12 —
Inseratl:
Enostolpna petitvrsta (72 mm široka m 3 mm visoka ali nje
prostor) za enkrat . . . . po 30 v za dva- In večkrat . „ 25 „ pri večjih naročilih primeren popust po dogovora.
Poslano: ^^^
Enostolpna petitvrsta po 60 v
Izhaja vsak dan lzvzemši nedelj« ln praznike ob 5. ari pop.
Redna letna priloga vozni red.
Uredništvo je v Kopitarjevi nliol štev 6/111. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pismi se ne sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi nliol št. 6. — Račun poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravniškega telefona št. 188.
Za vojno oli zo mir v Rusiji?
Iz Stockholma poročajo: Glasom verodostojnih vesti leži nad Petrogradom smrad po požaru in nemirno razpoloženje. Nazadnje je pogorel veliki preiskovalni zapor Spalernaja. Ostri zimski mraz brani ljudem na ulico. V predmestjih nosi mnogo oseb revolver ali celo puško. Tavrijska palača je še zmerom podobna čebelnjaku. Glavna dvorana služi izključno radovednežem, ki oblegajo seje delavskega odbora. Zdi se, da je veliko članov dume odpotovalo. Po čajarnah zbrani delavci trdovratno trdijo, da se šc vedno vrše pogajanja z odstavljenim carjem, z generali in guvernerji. Kako nervozno je razpoloženje, kažejo najbolj neprestano menjajoče se govorice o obnašanju čet na fronti in v oddaljenih gubernijah, od katerih še vedno niso dospele obvezne izjave. Zimska palača, ki jc bila po osvojitvi vsakomur odprta, je sedaj zastražena. Vse govori lc o bodočem ljudskem glasovanju o vprašanjih: vojna ali mir, monarhija ali republika. Zahvaliti se je Kerenskemu, da ni buknil očiten spor med začasno vlado in delavskim odborom. Delavci si veliko obečajo od ličinka takoimenovanega proletarskega manifesta vojujočim se državam. Zahtevajo, da nadzorujejo ministrstvo zastopniki delavskih mas ter da sc ustanovi vseruska kmečka zveza. Odseki revolucijonarnih vo-iakov in železničarjev tudi sestavljajo svo-)e zahteve.
Poročevalcu nekega švedskega lista je rekel v Petrogradu neki delavec: »Mi vodimo vojno samo proti tlačenju, ne pa proti tujim narodom. Če nekateri člani dume in častniki, ki so se nam pridružili, še vedno gojc panslavistično misel in špekulirajo na sovraštvo proti Nemcem, toliko slabše zanje. Nemčija mora dati garancije, da. se bo smela Poljska sama organizirati in si izvoliti svojo vladno obliko. Potem bi bila odpravljena ena najvažnejših ovir za mir med Nemčijo in Rusijo.
Po zadnjih poročilih se vrši železniški promet kolikor toliko redno samo na finskih progah, čeprav so težave tudi tu vsak dan večje. Kolodvor Nikolajeve železnice jc še vedno zaprt. Moskovska proga jc menda blokirana.
, V ponedeljek jc odpotovalo iz Petrograda 24 Finlandccv, ki so bili kot politični jetniki izpuščeni, v Helsingfors, kjer so jih slavnostno sprejeli. Na postajah preiskujejo vlake vojaki, če ni v njih častnikov. Ko je dospelo poročilo o umoru mornariških častnikov v Svcaborgu, je Kercnski brzojavno pozval mornarične vojake, naj opu-ste nemire.
Nemški socialni demokrati v Avstriji socialnim demokratom v Rusiji.
Pod tem naslovom poroča »Arbeiter-Zeitung«: V četrtkovi predsedstveni seji nemške socialne demokracije v Avstriji se je sklenila izjava, ki se pošlje borečim sc proletarcem v Rusiji potom mednarodnega socialističnega urada. Besedilo izjave tre-notno nc moremo objaviti, ker cenzura objave zaenkrat ne dovoli.
Ali naj Nemčija ponovi Rusiji svojo miroljubnost.
Naš zunanji minister grof Czernin je šel v Berlin. Dunajska »N. Fr. Pr.« piše tozadevno, da jc konec carizma, ki je bil no-sitelj panslavizma in aneksij. Osrednji državi vodita zgolj brambno vojsko. Čc se sedanja Rusija posveti notranjemu delu, bi to bila sreča zanjo, sosede in celi svet.
Glavno glasilo nemških socialnih demokratov berlinski »Vorvvarts« piše pod naslovom: »Rusija in mi«, da je s padcem carizma dosežen velik vojni cilj socialnih demokratov. List pravi: »Rusija, s katero smo še v boju, je druga kakor tista, s katero smo vojno začeli. Na vzhodu nam ne stoji več nasproti carizem ampak, — danes še nasprotnik, kasneje pa morda kot prijatelj in zaveznik mirne bodočnosti — velik narod, katerega nismo nikdar sovražili, Nobene vlade nismo bolj sovražili kakor carjevo, noben narod pa našemu srcu ni bil bližji kakor ruski, ker se je uprl proti carju. Danes ima Rusrja pravico izvedeti, ali stoji proti Nemčiji, ki hoče osvajati, ali proti Nemčiji, ki jc pripravljena za mir,
ker spoštuje tuje pravice. Povejmo ruskemu narodu, da lahko dobi mir, če ga hoče in da se medsebojno ne smemo siliti v na-daljno vojno z zahtevami, ki so proti časti, obstanku in razvoju enega obeh narodov, Naše sedanje stališče nasproti Rusiji ne odločuje samo našega razmerja do Rusije samo za čas vojne, ampak za desetletja po vojni. Če 140 milijonski narod na vzhodu kmalu ne jenja s sovraštvom proti nam, ostane naš sovražnik za dobo človeškega rodu. Ali naj svoje potomce obremenimo s to dedščino, ne da bi vedeli, kaj naj jim nudimo kot trdno protivarščino? Ne, sedaj se mora govoriti in sicer tako, da je izključena vsaka dvoumnost!«
Zunanji minister Czernin v Berlinu.
Dunaj, 26. marca. Zunanji minister grof Czprnin se je danes v spremstvu lega-cijskega svetnika grofa Colloredo odpeljal v Berlin na razgovor z državnim kanclerjem (pri zadn jem kanclerjevem obisku na Dunaju se je ugotovilo popolno soglasje o nazorih, toda za vsa vprašanja ni bilo dovolj časa. Tako poročajo iz drugega vira. Op. ur.) V Berli nu je grof Czernin najprvo obiskal turškega poslanika Hakki paša.
Gorki zahteva mir.
Berlin, 25. marca. »Lokalanzeiger« poroča iz Malmo: Maksim Gorki je poslal vladi kakor tudi izvršilnemu odboru navdušen brzojavni pozdrav. V tem pozdravu slavi zmago ljudstva nad nositelji reakcije in poziva vse sinove Rusije da naj sodelujejo pri zgradbi nove Rusije. Obenem poziva vlado, da naj osvoboditev krona s sklepom miru. Mir pa naj ne bo za vsako ceno, ampak tak, ki omogoči Rusiji časten obstoj pred drugimi narodi na svetu. Nova vlada si bo pridobila ne le za Rusijo ampak za vse človeštvo največjih zaslug, ako se ji posreči doseči čim prej sklep miru,
Rus ja naj ne osvojuje.
Stockholm, 26. marca. »Denj« zahteva, naj vlada izjavi še prej, ko bo zboroval po-stavodajalni zbor, da se popolnoma odpoveduje vsakemu osvojenju. Poljakom naj vlada ponudi svobodo, da sami odločujejo o svoji usodi.
Miljukov o položaju in o vojnih smotrih.
Lugano, 26. marca. »Corriere della sera« poroča 23. t. m. iz Petrograda: Miljukov je izjavil časnikarjem; Začasna vlada dozdaj ni mogla zaveznikom zanesljivo obljubiti, če bo mogla vse obveznosti, ki jih jc prevzela Rusija, tudi zvesto izpolniti. Danes lahko reče, da jc preobrat in demokracija, ki zdaj vlada v Rusiji, približala narod demokratičnim narodom zaveznikov, Rusija, ki je bila dozdaj mrtev utež, bo postala živa sila. Zavezniki se le boje, da bi se ne zrahljala disciplina ruske armade, a tudi v tem oziru goji najboljše nade. Nemci morebiti sodijo, da je zdaj zanje ugodna velika ofenziva. Nevarnost je velika, a ves ruski narod je dolžan, da jo odbije. Demokratična misel ni mogoča brez zmage, brez likvidacije Turčije in brez osvoboditve narodov v Avstriji.
Petrograd ogrožen.
London, 26. marca. (Kor. ur.) Reuter poroča iz Petrograda: Oklic vlade izvaja: Sovražnik bo izrabil vsako slabost na ruskem bojišču. Spomladi bo njegovo vojno brodovje zopet prosto. Petrograd bo zato zopet v nevarnosti. Sovražnikova zmaga bi poteptala svobodno Rusijo. Pruski ser-žent bi Rusom oropal vse svoboščine in ponovil carizem.
Odsek za vojno vodstvo.
Kodanj, 26. marca. »Politiken« poroča: Vojno vodstvo nameravajo poveriti odboru, v katerem bodo vojni, finančni in zunanji minister.Ruski se bo pečal lc s stra-tegičnimi vprašanji.
Radoslavov o položiiu.
Dunaj, 26. marca. Dopisniku Reichs-poste« jc ministrski predsednik Radosla-vov izjavil: Splošen položaj smemo imenovati zelo ugoden. — Naša zveza z osrednjima državama je prešla v meso in kri vseh ljudskih slojev našega naroda. Ni je na svetu stvari, ki bi nas mogla zmotiti, da ne bi vstrajali pri svojih zaveznikih do konca in z njihovo pomočjo ustvarili novo mogočno Bolgarsko. Y sedanji vojni smo
j imeli manj izgub kakor v balkanski vojni. Glede Rusije je Rpdoslavov rekel, da se bo šele čez nekaj 'asa pokazalo, ali je ruski narod za mir ali pa na strani Miljukova in Buhanana. Pripravljeni Fmo na vse. Glede Kitajske m Amerike ne veruje, da bosta krepko nastopili. Upa, da se bodo praktično misleči Amerikanci otresli Wilsona.
Odprava ceniure za nesnške in avstrijske liste na Ruskem.
Z Dunaja poročajo: Nova ruska vlada je dovolila uredništvom 'uskih listov, da smejo v informativne svrhe prejemati preko Švedske avstrijske in nemške liste brez cenzure.
Nastopi proti Angliji v Petrogradu.
Bern, 26. marca. Zelo zakasnelo je do-šlo danes z nevtralne strani poročilo o revoluciji v Petrogradu, ki poroča o novih podrobnostih. Med nemiri so bili tudi veliki izgredi proti Angliji in proti angleškemu veleposlaniku Buchananu, ki je moral z avtomobilom pobegniti na svoje posestvo v petrograjski okolici. Med izgredi pred angleškim veleposlaništvom so ubili enega pisarja, ki je prišel iz palače. Buchanan se je šele vrnil, ko mu je nova vlada zagotovila, da ni nobene nevarnosti več.
Veleposlaniki sporazuma pozdravili ruski ministrski svet,
Petrograd, 25. marca. (K. u.) Petrograjska brzojavna agentura: Angleški; francoski in italijanski veleposlanik so se podali danes v mestno hišo, kjer je zboroval ministrski svet. V imenu svojih vlad so pozdravili začasno vlado.
Švica ;e priznala novo rusko vlado.
Berlin, 26. marca. »Vossisclie Ztg,« javlja iz Basla: Zvezni svet je naročil švicarskemu poslaniku v Petrogradu, da naj
stopi v uradne stike z novo rusko vlado.
X X
X
Nova ruska zastava.
Malmo, 26. marca. Potrjuje se, da so se po odpovedi carja Nikolaja izrekli vsi armadni poveljniki za novo vlado. V Helsingforsu so blagoslovili z velikimi slovesnostmi novo rusko zastavo. Prejšnja je bila belo-modro-rdeča, nova je modro-belo-rdeča. (Barve v novi zastavi ruske države so sestavljene v istem redu kot pri zastavi francoske republike.)
X X
X
Za rusko zvezno republiko.
Berlin, 26. marca. »Berlingske Tiden-de« poroča iz Iiaparande: »Rusko Slovo« zahteva republiko. Malim, zatiranim narodom se mora zagotoviti obstoj, ki je pa le mogoč potom zvezne republike. Brez nje nadaljnji obstoj Rusije ne bo mogoč.
Kadeti za republiko,
Berlin, 26. maja. (K. u.) »Lokalanzeiger« poroča: Kadeti, ki so se zdaj izrekli za republiko, so storili to gotovo pod pritiskom delavskega odbora, ker dozdaj so bili pristaši monarhije. Delavci zelo otež-kočujejo položaj s svojimi zahtevami. V Petrogradu sc še zmernejši možje nekoliko drže, v Moskvi pa vladajo neomejeno delavci in pristaši skrajne levice.
Ženska volilna pravici na Ruskem.
Milan, 25. marca. (K. u.) »Corriere della sera« poroča, da bodo podelili Estoniji (Estland) samoupravo. Trdi se, da bodo ženskam podelili aktivno in pasivno volilno pravico. — V petrograjskem novem mestnem svetu sedi že nekaj žensk, med njimi Miljukova žena. V Moskvi bodo v 14 dneh dopustili ženske odvetnice.
Čaidze ni vstopil v začasno vlado.
Stockholm, 26. marca. Voditelj delavcev Čaidze ni hotel vstopiti v začasno vlado. Delavci so izvolili odbor, ki naj nadzoruje dejanja vlade.
X
X X
Finsko Fincem! Stockholm, 25. marca. (Kor. ur.) Na Finskem so zadnje dni zahtevali na sl o lili, naj Finsko upravljajo Finci sami.
X X X
Revolucija in ruska armada.
Vojni poročevalci poročajo z dovoljenjem vojnega tiskovnega stana. Pričakovalo se je, da bodo merodajni vojaški krogi kolikor mogoče dolgo vojakom prikrivali dogodke v.zaledju. A kljub najstrožjemu povelju le ni bilo mogoče bojne črte zapreti nasproti zaledju, dasi so takoj vse dopuste preklicali.
Ruski vojaki so na razne načine zve« deli o veliki revoluciji. Na mnogih točkah so obvestili Ruse avstrijski in nemški vojaki prvi o dogodkih doma z letaki, ki so jih metali v njih jarke. Rusi seveda niso bili zaupljivi, a končno so le prodrle med nje poročila iz njih zaledja. Častniki svojim vojakom dejanskega položaja niso več mogl» prikrivati.
Ujetniki potrjujejo, da je odpoved carja elementarno vplivala.; posebno častniki so bili razburjeni, ker so tudi zasebno o dogodkih poučeni. Uradno sc je ruskim vojskovodjem naznanilo, da namerava revolucija narodu podeliti popolno svobodo.
Med ruskimi vojskovodji in vojaki sc zadnje dni vse storili, da jih navduše za vzore revolucije. Ruski vojaki sodijo, da je revolucija važnejša za mir kakor za svobodo.
Pred nekaterimi dnevi so v nekem odseku naznanjevalc deske v sovražnih strel-j skih jarkih, da so velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča razglasili za vrhovnega poveljnika. Drugod so deske naznanjevalc, da se bo kmalu sklenil mir. Tu in tam sc klicali vojaki hura.
Vs- vojskovodje za novo vlado.
Kodanj, 26. marca. V vojnem odseku generala Dimitrijeva so izpremenili vojskovodje. Zdaj so se vsi armadni poveljniki izrekli za novo vlado, ki je zagrozila, da bo tiste vojne skupine izstradala, ker jim ne bo ničesar poslala, če se ji bodo poveljniki upirali.
Rim, 26. marca. (K. u.) »Agenzia Štefani«: General Ruski je prisegel s svojo armado zvestobo začasni vladi. General Ju-denič, poveljnik armade v Kavkazu, jc tudi napovedal, da bo ponemal Ruskega. General Everth, poveljnik srednje zahodne bojne črte, je odstopil, nadomestil ga je general Lešicki. Vojni minister Gučkov jc odpotoval na bojišče.
Generalissimus Aleksejev.
Stockholm, 26. marca. Stockholm Ti-j dningen« poroča iz Petrograda: Vlad? je imenovala Alekseja za generalisima.
Nova prisega ruskih vojakov.
Stockholm, 26. marca Nova. prisega ruskih vojakov slove: Obetam, da bom ubogal začasno vlado, ki vlada rusko državo, dokler ne bo narodni zbor po volji ljudstva določil končno veljavno vladno obli-
I ko.
XXX Car.
Petrograd, 25. marca, (Kor. ur.) Petrograjska brzojavna agentura: Vse vesti, da bi bil car pobegnil, so popolnoma izmišljene.
Preiskave v carjevi palači.
Stockholm, 26 marca. Organi revolucijske vlade so izvedli v carjevi palači hišno preiskavo. Našli so veliko živil, orožja in razstrelilnih snovi.
Veliki knez Nikolaj Nikolajevič zaprt.
Stockholm, 26. marca. Poroča se, da so velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča zaprli.
Car sme čitati časopise. — Osemurni delavnik.
Rim, 26. marca. (K. u.) »Agenzia Štefani«: Začasna vlada je dovolila, da sine car čitati časopise. Delavski odbor jc sporazumno s tvorničarji uvedel v petrograjskem okraju osemurni delavnik, ki ga nameravajo uvesti v celi Rusiji.
Ustanovitev revolucijskega tribunala v Rusiji.
Petit Parisien« poroča iz Petrograda: Provizorična vlada namerava ustanoviti revoiucijski tribunal, ki bo sodil o usodi ministrov in oseb, ki so obtožene izdajstva na narodu. V tribunalu bodo odlični odvetniki in člani dume.
Protopopov namenoma zabranil uvoz kruha v Petrograd.
Stockholm, 26, marca. S poučene strani se naznanja, da je Protopopov nulašč
/abranil uvoz kruha v Petrograd. Izzval bi
namreč rad upor, da bi izsilil poseben mir. * • *
Nevarnost lakote.
Stockholm, 26. marca. Duma jc izdala oklic prebivalstvu, posebno kmetom, ki izvaja: Glavna mesta so pričela stradati. Zaloge i:udoščajo le za nekaj dni. Tudi armada je izpostavljena lakoti. Sodržavljani! kmetje! Vaša sveta dolžnost je, da preskr-bite tiste, ki so Vas osvobodili sovražnega jarma, da jih ne bo zopet pognala lakota v roke zatiralcev,
Rotterdam, 26. marca, »Daily News« objavljajo ;elo pesimističen članek o položaju v Rusiji. Pravijo, da je vse odvisno od hitre organizacije dovoza živil. Če se to ne izvede, bo glavno mesto v desetih dneh ravno tako slabo preskrbljeno z živili, kakor pod carjevo vlado dan pred revolucijo.
Požar v pristanišču Vladivostok.
Stockholm. 26. marca. V mestnih pristaniških zgradbah v Vladivostoku je nastal silen požar, ki se jc bliskovito razširil na vse strani. 100.000 funtov bombaža in za sedem milijonov rubljev municije je uničene. Japonski parnik z municijo, ki je bil zasidran v luki je zletel v zrak. Sumijo, da so zažgali orožniki. Veliko orožnikov so zaprli.
* * *
V Rusiji se boje kmečkih uporov.
Kodanj. (Kor. ur.) »Times« priporoča novi vladi, naj odgovori, kaj se bo zgodilo z obsežnimi carjevimi posestvi. Veliko kmetov in tudi vojakov se je namreč vrnilo v svoje vasi, ker se boje, da ne bi zamudili delitve zemlje. Naj se jim položaj pojasni, da ne bodo izbruhnili kmečki upori. Vladimirja Lvova, novega prokuratorja svetega sinoda, liberalni krogi zelo pozdravljajo. Vse škofe, pristaše stare vlade, so odstavili. Metropolit v Petrogradu bo
postal knez Uhtowski.
* * *
Krvava vstaja na Kavkazu.
Kodanj, 26. marca. Na Kavkazu je bila revolucija zelo krvava. Predno je izbruhnila, so še hitro poslali 800 delavcev iz pe-trolejskih vrelcev na bojišče. V Baku je izbruhnila splošna stavka, tudi vojaki so se ji bili pridružili. Izgredi so bili hudi. Tvor-ničarje so pretepali, veliko so jih ubili.
Kavkaz zahteva samoupravo.
Rim, 26. marca. (K. u.) »Agenzia Štefani: Prebivalci Kavkaza zahtevajo, naj se jim podeli samouprava.
Položaj m ruskem tojisču.
Stan nekega armadnega poveljstva na vzhodu, 25. marca. Z dovoljenjem vojnega tiskovnega stana poročajo vojni poročevalci: Ruska revolucija na bojišče ni vplivala. Ker se že več dni taja sneg, so se sovražne postojanke več kilometrov izpremenile v luže. Omrežje ruskih postojank leži splošno nižje, kot naše. Rusi za to več trpe, kot naši v svojih jarkih, v katerih se je poskrbelo, da se voda odteka. Zadnje tedne se ni nikjer nič velikega izpeljalo. Bojna črta je ravno tista, kakor lani jeseni, ko so Rusi zadnjič poizkušali, da bi prebili naše postojanke. Zdaj tudi Rusi ne kažejo nobene podjetnosti, nastopamo le mi, Mala naša podjetja dokazujejo, da naše čete rade napadajo in zadajajo Rusom občutne izgube in kažejo svojo lastno premoč nad Rusi.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 26. marca. Uradno se poroča: Severno doline Czobanyos se je izjalovil ruski napad. Sicer nič novega.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
BOLGARSKO URADNO POROČILO.
Sofija, 25. marca. Uradno: Na rumunski bojni črti ie bilo mirno.
Na [mm Balkanu.
BOLGARSKO URADNO POROciLO.
Sofija, 25. marca. Uradno: Na zahodnem bregu Ohridskega jezera praske med poizvedovalnimi četami. Na obeh bregovih Frespa jezera slab ogenj s topovi. Sovražnik je močno obstreljeval s lopovi Crveno steno in vasi Trnovo in Magarevo. Bolgarske in nemške čete so tu napadle in vzele bližnji francoski jarek, iz katerega je sovražnik bežal. Na ostali boj-r,: črti slab ogenj topov.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 26. marca. Glavni stan:
Na vzhodnem bojišču in na make- n-aki bojni črti sc položaj ni izpremenil, topovi na predpolju so le malo delovali. Naši letalci so metali bombe na tabore čet pri Snevčih južno Dojranskega jezera. Učinek jc bil prav dober.
NEMŠKO VEČERNO URADNO POROČILO.
Berlin, 26. marca zvečer. Uradno se poroča:
Na makedonskem bojišču so se severozahodno Bitolja zopet močnejie bojevali.
Okrožni poveljnik v Peči
polkovnik Rudolf Lobl je umrl.
Vojska z nalilo.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 26. nuirca. Uradno se poroča:
Nobenih posebnih dogodkov.
Namestnik načelniku generalnega štaba pl. Hofer, fml.
Italijansko uradno poročilo.
25. marca. Na tridentinskem bojišču jc neugodno vreme 24. t. m. oviralo topničar-je. Na Monte Sief (Cordevole) smo odbili sovražni poizvedovalni oddelek. V dolini Visdente (Piave) ej poizkusil sovražnik v varstvu megle presenetljivo napasti naše postojanke, a smo ga popolnoma odbili. Na julijski bojni črti so včeraj topničarji dalje obstreljevali. Na Gorico so zopet padale granate, ki pa niso zahtevale nobene žrtve. Na Krasu so poizkušali sovražni oddelki zvečer po ljutem obstreljevanju vdreti v naše črte pri Lucatti, a smo jih odbili in razkropili.
Kako poroča Cadorna.
Dunaj, 25. marca. (Kor. ur.) Iz vojnega tiskovnega stana: Italijanski generalni štab poroča: Neki oddelek je zasedel 20, marca na strminah Dosso Sasina (južno Loppio) prednjo sovražno postojanko; zaplenil jc strelivo in material. Pribijemo, da se omenjena predpostojanka nahaja južno Loppio, kota 371 pri južnem koncu L.oppio jezera. Šest ur je imel sovražnik to točko zasedeno. Ujel ni nobenega; izgubili sploh nismo nobenega moža.
Italijansko časopisje o bodoči ofenzivi.
Dunaj, 26. marca. Politična korespondenca javlja: Italijansko časopisje se vedno bolj peča z bodočo avstrijsko ofenzivo. Posebno jih skrbi sodelovanje nemških divizij, o katerih pravijo, da jih bo vodil Ludendorff, ko so prej pisali, da jih bo vodil Hindenburg.
»Secolo« pomiruje.
Milan, 25. marca. »Secolo« objavlja iz italijanskega glavnega stana poročilo, da se ni opazilo na avstrijski strani zadnje čase posebno pospešeno zbiranje čet in na-kopičenje streliva. Italijansko vojno vodstvo pa računa, da še vedno obstoje razlogi, ki so povzročili lansko majnikovo ofenzivo. Sovražnik je vzhodno Gardskega jezera zgradil 2500 km novih ccst in je pustil velike sile pehote in topov na glavnih točkah. Italijansko vojno vodstvo je pripravljeno na velik sovražen napad bodisi proti Vicenzi ali proti Lombardiji, ali pa proti istočasnem napadu s severa in z vzhoda. Velike obrambne naprave se raztezajo 1 km globoko ob tridentinski in ob vzhodni bojni črti. Italijanske čete so spočite. Tudi italijanski vojskovodji, ki so jih ostro prebrali, so na višku svoje naloge.
Manifestacija društva Trento e Trieste v Rimu.
Lugano, 26. marca. (K. u.) Manifestacija, ki jo je napovedalo društvo Trento e Trieste, se je vršila le v zaprtem gledališču. Govorili so minister Commandini, zastopnik rimske mestne uprave in bivši občinski svetnik na Reki Armano Hocinik. Zahtevali so, naj dobi Italija tudi Dalmacijo. Govoril je tucli bivši ministrski predsednik Salandra.
Za odgoditev italijanr.ke zbornice.
Lugano, 26. marca. Za odgoditev zbornice je glasovalo 283 proti 32 glasovom.
\' ilaliji se fiole posledic ruske revolucije.
Curih, 26. marca. V državah sporazuma se pripravljajo važni dogodki in veliki preobrati. V Franciji bodo morali sklicati narodni zbor, ki bo morebiti usoden tudi za predsednika Poincareja. Na Angleškem bo zborovale? ministrstvo in obe zbornici pod predsedstvom kralja v tajni : seji, v kateri b<)do sklepali o važnih vprašanjih. V Italiji se je položaj tako poostril, da bo morala krona najbrž odrediii izredne ukrepe. Pričakuje se, da bo izdal kraij važen oklic. Vse to je povzročila ruska revolucija.
Oblegovalno stanje v Turinu.
Diisseldorf, 26. marca. Generalanzei-ger poroča iz Lugana: Radi trajnih nemirov so v Turinu razglasili oblegovalno stanje.
Italijani pričakujejo miru.
Curih, 26. marca. Italijanski listi upajo, da sc bo poleti sklenil mir. Tudi francoski krogi pričakujejo, da se bo kmalu i končala vojska, morebiti že poleti.

Spiiiajle se goreli mm\
J a dzs nzn czj CZJ
Bojna vihro na zahodu.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 26. marca. Glavni stan:
Od prekopa La Basse do južnega brega Scarpe se je bil včeraj besen boj s topovi. Na gričih iuiiozah. St. Ouentina so napadle naše čete včeraj Francoze, ki so bili vdrli čez Somme in prekop Crozart, v besnem boju so jim zadale velike izgube. Ujele so 100 mož in zaplenile več strojnih pbšk in en top. Vziiodno Ailette in proti črti Leuillv—Neuville ie naoadel sovražnik z deli več divizij naše prednje oddelke, ki so sovražnika, kateri je na nekaterih točkah trikrat naskočil, odbile z velikimi izgubami zanj. V boju moža z možem se je izjalovil pri Crdonelle severno Aisne napad Francozov. Skupina letal je napadla 24. marca zvečer Diinkirchen. Opazovali smo več požarov. Sovražnik je izgubil včeraj v zračnem boju 11 letal.
NEMŠKO VEČERNO URADNO POROČILO.
Berlin, 26. marca, zvečer. Uradno se poroča:
Boji prednjih straž pri Lagnicourtu, severovzhodno Bapaume in pri Roisel, vzhodno Peronne. Sicer na zahodu ob slabem vremenu nič posebnega.
Med Arrafm in Aisne. — Pri Beaumetzu.
Berlin, 26. marca. Wolff poroča: Spopadi, veliko jih je bilo, v izpraznjenem ozemlju med Arrasom in Aisne so le na nekaterih točkah presegali navadne boje prednjih straž. Naši spretno vodeni oddelki so se spretno izogibali resnejših bojev, umikali so se deloma proti jugu, deloma proti vzhodu. Slabim oddelkom se je na več točkah posrečilo, da so krvavo odbili sovražne čete, tudi bataljoni in polki so se nahajali med napadalci. Južno Beaumetza smo našteli nad 150 sovražnikov. Tudi v bojih z ročnimi granatami so bile sovražnikove izgube znatne. Večkrat so napadle naše čete po kratki pripravi s topovi, vzele so sovražniku vasi in višine in se vrnile z ujetniki. Naš topovski ogenj jc zopet drugod sovražnika prisilil, da je moral zapustiti postojanke; tudi zbiranja čet je ogenj topov večkrat razkropil.
Z Eiffelovega stolpa se poroča, da so zavzeli Francozi dve prednji utrdbi pri La-fere. Francoska brzojavka sama izvaja, da se je to zgodilo brez boja, kar dokazuje, da sta ti dve utrdbi, ki pač več tega imena ne zaslužita, brez vsake vojaške vrednosti.
• * *
O položau na zahodnem bojišču izvajajo dunajski vojaški kritiki 26. t. m.: Včeraj in predvčerajšnjim se je na zahodni bojni črti osredotočeval boj v prostoru zahodno črte Cambrai — St. Quentin (ob prekopu Escaut) — La Fere (jugozahodno Laona). Če se primerjajo nemške postojanke pred izpraznitvijo, se pokaže, da so se Nemci na posameznih mestih umaknili do 30 kilometrov. St. Quentin, La Fere in Laon Nemci še drže.
Spopadi so se končali tako, kakor je želelo nemško vojno vodstvo. V nekem odseku so nastopili včeraj že močne francoske si'e, deli več divizij. Iz teh bojev, ki nimajo še medsebojne' zveze, se bodo morebiti polagoma razvili močnejši boji, ki se bodo tudi s strani sovražnika vodili po načrtu in v zvezi s položajem v sosednjih prostorih. Od sklepa nemškega vojnega vodstva bo odvisno, če se bodo boji razvili v bitko.
Sovražnik je zadnje dni hitrejše zasledoval. Svojo prvotno bojazen in previdnost je popustil. Ne vemo, če so Nemci že končali svoje umikanje. Položaj se mora posebno med La Fere in Soissonsom kmalu pojasniti; tam so prodrli Francozi že na vzhodni breg Ailette. Vprašati se mora, če nameravajo Nemci izprazniti tudi svoje postojanke v Champagni (prostor Soissons —Reims).
Francosko uradno poročilo,
23.	marca ob 11, uri ponoči. Med Somme in Oise so naše čete podnevi s popolnim uspehom nadaljevale ofenzivo. Sovražnika, kj se je trdovratno branil, smo potisnili nazaj na široki bojni črti 2 do 4 km severno in vzhodno prekopa Saint-Quen-tin. Severovzhodno Tergniera so napredovali naši oddelki na višinah, ki nadvladu-jejo dolino Oise. Nemci so tam poplavili mesto I.a-Fere. Južno Oise smo prekoračili Ailette. Severno Soissonsa so naše čete znatno napredovale proti Margihalu.
24.	marca ob 11. uri ponoči. Severno Somme smo preganjali sovražnika do robu Sary, kjer sc je ustavil v prej pripravljenem jarku. Med Somme in Oise so naše čete zapletle sovražnika, ki se je korakoma branil, v bilko in ga vrgle približno en kilometer severno Crand Seraucourta in Gi-brecourta. Zasedle so znhodni breg Oise od predkrajev La Fere do severno Vende-nila. Polastili smo sc dveh prednjih utrdb La Fere. Južno Oise smo kljub poplavi, ki jo je bil povzročil sovražnik, znatno napredovali. Na vzhodnem bredu Ailette smo osvojili več vasi in smo vrgli nemške prednje straže v spr nji del <.;ozda Concy. Sc-
I verno Soissona se poiožaj ni posebno iz-' premenil.
Naši letalci so vrgli ponoči na 23, in v bodoči noči 1100 krogel na tovarne v Diedenhofnu in na kotlino Brieg in na kolodvor Conflans.
Angleško uradno poročilo.
23, marca. V ozemlju, kjer smo napredovali, so se razvili boji med našimi prednjimi stražami in sovražnimi oddelki na splošni črti Etrevillers-Beaumetz-les Cam-brais-Beauraine. Odbili smo sovražne pro. linapade pri Aizecourt in pri Betumetz-Vrancourt. Svoje postojanke smo držali in nekaj mož ujeli. Pri Ecourtu in pri Croi-selles so naše čete napredovale.
London, 24. marca. Naše čete so zasedle Raiel, 7 milj vzhodno Peronne, Danes zjutraj so močni sovražni oddelki napadli našo postojanko Beaumetz-Les Cambrai, Vdrli so v vas, S protinapadom smo jih vrgli. Podnevi smo napredovali na bojni črti poldruge milje jugozahodno in zahodno St. Meina, kjer smo odbili sovražne napade.
Boji pri Somme vedno večji, — Nemci poplavljajo izpraznjeno ozemlje.
Genf, 25. marca. »Journal de Geneve« in večina pariških listov poroča, da posta« jajo boji zadnjih oddelkov z Nemci vedno obsežnejši. Pričakujejo se večji spopadi da« lekosežne važnosti, — »Matin« pravi, da Francozi in Nemci zalo tako počasi napre« dujejo, ker skrbe francosko in angleško vojno vodstvo Hindenburgove pasti. — »Petit Parisien« piše, da Nemci spretno in obsežno poplavljajo važne točke. Premika« nje zveznih čel je zato zelo otežkočeno.
Vznemirjenje Angležev in Francozov.
Bern, 24. marca. Polkovnik Stegemann pravi v »Bundu«; Ne more se reči, da so Nemci že zaključili umikanje, s katerim hočejo doseči prostost nastopa. Zelo um-ljivo je zato, ker so Francozi in Angleži nemirni. Hindenburg je strategično velikansko pridobil, ker je odklonil nameravano bitko med Sommecourtom in Dreslincour« tom. Sovražnik sc nahaja v strategični negotovosti, ki si je večje niti predstavljati nc moremo. Zgodovina nas uči, da če iz-vežbani vojskovodje, kakor je Hindenburg, odkloni bitko, povzroči sovražniku več škode, kakor če ga premaga.
Vojni svet sporazuma v Calaisu.
Haag, 26. marca. V Calaisu se je sešel vojni svet sporazumnih držav. Posvetujejo se o položaju, ki je nastal po umaknitvi Nemcev na zapadu.
Nemška razdelitev Belgije.
Brusel, 25. marca. Generalni guverner je Belgijo razdelil v dve upravni ozemlji. Prvo obsega province Antverpe, Limburg, Vzhodno in Zahodno Flandrijo in okrožji Bruselj in Louvaine, drugo pa province Hennegau, Liege, Luksemburg, Namur in okrožje Nivelles, Sedež prvega upravnega ozemlja je v Bruslju, drugega v Namuru,
Princ Friderik Karel ranjen v angleškem vojnem ujetništvu.
Potrjuje se, da se nahaja princ Friderik Karel v angleškem vojnem ujetništvu. V zračnem boju je bil dvakrat ranjen. Operirati so ga morali takoj.
Amerika pred vojno.
Še nekaj dn«.
Berlin, 26. marca. Washingtonski dopisnik »Tempsa« javlja: Vlada je sporočila časopisju: Kongres je sklican, da more oficielno ugotoviti vojno stanje, ki že dejansko obstoji med Ameriko in Nemčijo.
Berlin, 26. marca. »United Press« br-zojavlja iz Washingtona: Vojna proti Nemčiji je gotova. Eksplozije pričakujejo vsak hip. Takoj po seji kongresa bodo zavezniki dobili 2 milijardi dolarjev, V vzhodnem delu se vrše vojne demonstracije, pri kateriK slavijo zaveznike. Uradno se ve, da ni niti najmanjše možnosti, da bi se vojna odvrnila.
Berlin, 26. marca. (Reuter iz Washing< tona):Širijo se govorice, da hoče neka nevtralna država ponuditi svoje posredovanje med Ameriko in Nemčijo. Vlada razglaša uradno, da je to nov poizkus Nemčije, da razcepi kongres in spravi Wilsona v zadrego. Uradno se izjavlja, da se ne bol oziralo na nobene posredovalne predloge, razven če Nemčija ustavi brezobzirno podmorsko vojno.
Ameriške vojaške priprave.
Bern, 25. marca. O programu za zborovanje kongresa ameriških držav se poroča, da ne mislijo na politično zvezo z en-tento. Po poročilih francoskih listov je vojaški program tak - le: Mobilizacija cele mornarice z opirališči na francoski in angleški obali; vojnim ladjam entente odpro ameriške luke in ladjedelnice; neomejena dobava vojnega materiala ententi; zagotovitev prevozov v Vladivostok, mobilizacija milice za vzdrževanje miru in reda v notranjosti; vojna mornarica dobi na razpolago vse trgovske in vojne ladje v ameri-1 škili pristaniščih. Nemčija dobi zanje nekaj odškodnine, če niso bile zaplenjene v i povračilo za potopljene ameriške ladje. Drogram obsega tudi velike trgovske kre-
dite, mobilizacijo železnic, vojnih industrij in trgovskih ladij.
Združene države mobilizirale armado in mornarico.
Washington, 25. marca, (K. u.) Vojni oddelek je pozval pod orožje 14 polkov narodne garde, Predsednik je podpisal povelje, naj se moštvo mornarico pomnoži na 87.000 mož.
Nizozemska in Združene države.
Rotterdam, 26. marcu. Nizozemska vlada je odklonila prošnjo Združenih držav, ki je želela, naj dopusti oboroženim ladjam vhod v njih pristanišča.
Kiialsko proli Nemčiji.
Berlin, 25. marca. (K. u.) Kitajski poslanik je prosil po naročilu svoje vlade, naj mu izroče potne liste.
Vojna moč Kitajske.
Kitajska je torej prešla v tabor sporazuma in pretrgala diplomatične zveze z Nemčijo. O tem vprašanju smo že zadnjič obširneje pisali, danes pa prinašamo podatke o vojni moči Kitajske.
Kitajska danes nima enotne vojne moči; moderne preosnove so bile pač v teku, toda daleč preko prvih začetkov pač niso dospele.
Armada je tačas sestavljena iz moderno organiziranih krdel in iz nekdanjih (starokitajskih) čet, t, j. iz prapornih čet, iz čet zelene zastave, končno iz mongolskih in tibetanskih milic. V smislu današnjih zahtev ni mogoče tem starim formacijam, že radi njihovega orožja in opreme, priznati nobene vojaške vrednosti.
Svoj čas dovoljena preosnova naj bi se bila izvedla do leta 1922, Po tej pre-osnovj bi imela armada — ne glede na na-daljno razporedbo — obsegati 36 divizij. Vsaka divizija naj bi sestajala iz 4 pehotnih in 1 konjeniškega polka, iz 9 topniških baterij, 1 pionirskega in 1 trenskega bataljona, vsega skupaj približno 10,000 mož, (Meseca avgusta 1916 je došlo iz Pekinga poročilo: Kitajsko vojno ministrstvo je pripravilo zakonski načrt, glasom katerega naj bi se organiziralo 50 divizij, ki bi bile na razpolago osrednji vladi, in 10 divizij, ki bi bile podrejene neposredno pokrajinskim oblastem; vsega torej stalna armada 60 divizij.) Tačas razpolaga Kitajska menda z naslednjimi modernimi krdeli: 14 pehotnih divizij, 9 samostojnih brigad, 5 rezervnih brigad in 4 do 5 konjeniških brigad, skupaj 400.000 mož.
O vrednosti teh čet so mnenja jako različna, kakor je omenjeno tudi v delu ruskega generalnega štaba: »Kitajska in Japonska«. Na eni strani se trdi, da preosnova hitro napreduje in doseza dobre uspehe, na drugi strani pa se pripominja, da se čete po svoji notranji vrednosti niso izpremenile, da so torej slabo izvežbane in nedisciplinirane; Poslednje mnenje prevladuje ter se naglaša, da tradicionalna miroljubnost Kitajca sploh onemogočuje, da bi se ustvarila dobra armada, ki bi bila sposobna, nastopiti proti kaki evropski vojski.
Vendar pa osebni vtis, ki ga naprav-ljajo po japonskem vzorcu preosnovane kitajske čete, neki ni neugoden. Ne da se tajiti,.da je treba v armadi premagati znatne jezikovne težkoče (vsaka pokrajina govori lastno narečje), kakor tudi težkoče, ki jih napravlja velika razlika v izobrazbi posameznih vojakov. Vendar v tem oziru zelo veliko stori patriotična vojaška literatura. Kljub vestni vojaški izobrazbi najdejo še čas za pouk v zgodovini, poljedelstvu, trgovini in industriji. Znatno bi bilo, ako bi hoteli soditi Kitajce po elementih, ki hodijo iz severne Mandžurije na Rusko dela iskat. Severna Mandžurija je služila svoj čas Kitajski kot ozemlje za naseljevanje izgnancev, kar nam pojasnjuje tudi veliko število Kunguzov. Sicer pa hočejo tudi te storiti neškodljive; kunguške voditelje bodo porabili kot podčastnike in njim, tako upajo, se bodo potem trumoma pridružili tudi ostali Kunguzi.
Kar se tiče notranje Kitajske, je znano, da daje njeno prebivalstvo izvrsten vojaški material. Splošno zanimanje za vojaške stvari se kaže v prostovoljnih prispevkih za armado, v velikem navalu k naborom, v živahnem pozdravljanju čet, kjerkoli se pokažejo, v mnogoštevilnih vojaških javnih shodih itd.
Slabost armade tiči predvsem v tem, da nima enotnega orožja. Puške, strojne puške in topovi so najrazličnejšega kalibra in konstrukcije. Drugo zlo je brezupno stanje prateža, ki povzroča, da sc armada ne more veliko gibati. Toda tudi na tem po-prišču so neumorno delali za izboljšanje. Ker Kitajska sama ni posebno sposobna za izdelavo vojaških voz in voznih kuhinj, so oddali velika naročila Združenim državam. Celo aviatike niso zanemarili. Francoski letalec Bonnet je s pomočjo inštruktorjev organiziral več letalskih oddelkov z zrako-olovnimi napravami.
Ker doslej ni bilo mogoče uvesti splošne brambne dolžnosti, so izboljšali naborni sestav po ameriškem zgledu. Naborniki ne sinejo biti nad 25 let stari in morajo slu-
žiti najmanj tri leta, splošno pa morajo ostati v aktivni službi do 40. leta starosti.
Napačno bi pa bilo misliti, da je stanje vseh čet tako ugodno, kakor je to opaziti ponekod.
Tudi kitajska vojna mornarica nikakor ne more tvegati boja s kako moderno vojno mornarico. Obsega 6 oklopnih križark, od katerih sta bili dve (po 2750 ton in 22 vozlov brzine I. 1911. spuščeni v morje, ena je iz 1. 1899. (4300 ton in 24 vozlov brzine), tri so bile dograjene 1. 1897. in 1898. (po 3000 ton in 20 vozlov brzine). Dalje imajo Kitajci tri križarke za mine po 850 ton iz let 1897., 1900, in 1901., sedem topničurk po 745 ton in štiri po 565 ton, 4 torpedorušilce po 400 ton, 12 polagalcev min, 140tonsko topničarko in tri nedograjene oklopne križarke.
Letalni napad na Solilo.
Sofija, 26. marca. Z juga je danes ob 8. uri zjutraj priletelo nad mesto 7 sovražnih letal. Z obrambnimi topovi so takoj streljali nanje. Sovražni letalci so se morali takoj umakniti. Čez % ure je priletelo zopet sovražno letalo nad mesto, ki se je pa moralo tudi takoj obrniti, ne da bi bili le eno bombo vrgli.
Najnovejše iz Rusije.
Odpoved velikega kneza Nikolaja Nikola-
jeviča,
Berlin, 27. marca. (Kor, ur.) Vossische Zeitung« poroča glede na odpoved velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča: Začasna vlada je svojčas poročala, da je car, ko se je odpovedal prestolu, manifest, s katerim jc velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča imenoval za vrhovnega poveljnika, prostovoljno sestavil in podpisal, V resnici so pa takrat carja v Pskovu prisilili, da je podpisal spis, ki so mu ga bili predložili. Ne more se dvomiti o tem, cla jc nova vlada res nameravala Nikolaju Nikolajeviču poveriti vrhovno poveljstvo. Niltolaj pa ni takoj odpotoval v Petrograd, ker so mu najbrže njegovi petrograjski zaupniki sporočili, da mora nova vlada upoštevati zahteve socialistične postranske vlade, ki se odločno brani, da bi bil on imenovan za vrhovnega poveljnika. Dne 19. marca so izročili velikemu knezu brzojavno vabilo, naj pride v Petrograd. Najbrže je zato sodil, da se je vlada dume glede na njegovo imenovanje sporazumela s postransko vlado vojakov in delavcev. V resnici so pa nastavili velikemu knezu past, da ga izvabijo v Petrograd, kjer bi jim ne mogel več škodovati. Velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča bodo najbrže v kratkem zaprli.
Preosnove v ruski armadi.
Amsterdam, 27. marca. (K. u.) »Times« poročajo iz Petrograda o nameravanih pre-osnovah v ruski armadi: Vojaki se bodo v bodoče sami preskrbovali. Vsaka stotnija bo v ta namen volila komisijo 8 vojakov, ki bodo dobili lastnega dobavitelja in pisarja; častniki bodo imeli pravico, da bodo komisije nadzorovali. V častniškem zboru bodo odpravili dosedanjo protekcijo. Stare generale bodo upokojili. Armade ia bojišču in tiste, ki počivajo, bodo v tesnejšem stiku, kot dozdaj.
General Lešicki poveljnik vojne skupine.
Kodanj, 27. marca. (K. u.) General Lešicki je imenovan za poveljnika neke mejne skupine na ruski zahodni bojni črti.
Odstop generala Everta.
Berlin, 27, marca, (K. u,) General Evert je izročil začasni vladi prošnjo za odstop. V kritičnih dneh red carjevo odpovedjo je držal s cerjem. Od Evertovega naslednika generala Lešickega pričakujejo, da bo vplival odločilno na častniški zbor prejšnje Evertove armadne skupine.
Razna poročila.
Nemčija obljublja avtonomijo tudi Litvinoni.
Berlin, 25. marca. Državni tajnik Zimmermann je sprejel litvinsko deputacijo, ji zagotovil dobrohotnost nemške vlade in obljubil, cla bo Nemčija pri sklepu miru skrbela za obsežno avtonomijo Litvinov.
Vstaja na Costarici.
Geni, 26. marca. (K. u.) Pariško poslaništvo v Costarici naznanja, da je bil z vstajo predsednik republike prisiljen odstopiti. Vojni minister general Tinoco zdaj začasno nadomešča predsednika. Kljub temu ni misliti, da bi se Costarica udeležila
Dnevne novice.
-J- Seja Ožjega S. L. S. se vsled velikega ledna In velikonočnih praznikov preloži od torka 3. aprila na sredo li. aprila. Čas in kraj kakor navadno.
-j- Sv. obhajilo za mir. V m morilski cerkvi na Dunaju bo prihodnjo nedeljo papežev nuncij delil skupno sv. obhajilo za spravo narodov in skorajšnji mir.
— Generalu pehote pl. Arzu je podelil cesar veliki" križ Leopoldovega reda vojno dekoracijo in z meči.
+ 2. junij — za »Rdeči križ«. Z dovoljenjem notranjega ministra bo »Rdeči križ« v soboto 2. junija priredil svoj tržni dan. Trgovci bodo naprošeni, da odstopijo Rdečemu križu in deželnim društvom poljuben odstotek izkupička. Za posebno darežlji-vost bodo dobili posebno zahvalno diplomo.
-H »Hrvatska« o nemškonacionalnih »smereh«. Zagrebška »Hrvatska« piše o položaju: »Odnošaji med narodi v monarhiji res niso najboljši, toda če bi utegnila kaka stvar tc odnošaje docela zastrupiti, potem hi bile to radikalne nemške stranke, Ici zahtevajo sedaj nemški uradni jezik. Uvede naj sc pravica i n popolna enakopravnost in vsem zunanjim splekarjem bodo izpodmaknjena tla. Naloga državnikov monarhije je, da zadovolje vse narode v monarhiji in odlomijo konico angleškim spletkam, Ravno sedaj, ko se bliža vojna svojemu koncu, treba ustvariti vari?e opore notranje zadovoljnosti in solidarnosti.
— Zborovanje nemškonacionalnih politikov v Mariboru, Iz > 1 agesposl« posnemamo: Prvi letošnji spomladanski dan jc zboroval »Deutscher Verein« za Maribor in okolico, Ta Verein ima tudi svoj avstrijski program, ki se glasi: »Stališče »Češkega Svaza«, »Hrvatsko-slovenskega kluba« in izvestno rovanje takozvanega »velikega časopisja« proti nemškim zahtevam po preureditvi Avstrije dokazuje dovolj jasno, kako potrebno je takojšnje uresničenje teh priznanih državnih potreb.« »Deutscher Verein« si prav nič ne skriva, da je nujno treba rešiti po vojni povzročeno ali odkrito gospodarsko in socialno škodo, pa vendar sta nemški državni jezik in izločitev Galicije, Bukovine in Dalmacije najvažnejši in neizogibni predpogoj za srečno bodočnost naše države in zato zahteva, cla vlada takoj izvede te zahteve, pri katerih naj krepke) sodelujejo vsi nemški poslanci, korporacije in občine. Govorili so tudi o mariborskih nemških zahtevah n. pr. o tajnem nakupovanju nemških hiš od strani slovensko-punslavističnih sil, ki so oživele in delajo med vojno; pravili so si tudi, da delajo slovenski profesorji nemškim učencem težave pri učenju slovenščine, zato so soglasno sklenili: Nemške dijake poučuj v slovenščini nemški profesor!
+ Odlikovanja. Vojaški zaslužni križec 3, vrste z vojno dekoracijo in z meči so dobili: nadporočnik 47, pp. Herman Pichler, poročnik 17. pp. Peter Baje in poročnik 3. tren. div. Armin Arbeiter pri 97. pp. — Najvišje pohvalno priznanje z meči so dobili: poročnik 17. pp. Maks Prezelj, nadporočnik 97. pp. Albert Krivič, nadporočnik 97. pp. Josip Zidanšek, poročnik 87. pp. Franc Matek, poročnik 97. pp. Zdenko Hoffmann, poročnik 4. bos. herc. pp. Ivan Primožič, poročnik 47. pp. Josip Petroj, poročnik 97. pp. Ludovik Kiegerl, poročnik 9. san. od. Josip Mrak pri 97. pp. in nadporočnik 7. lov. bat. Anton Jakovac. — Najvišje pohvalno priznanje je dobil stotnik 17. pp. Slavomir Verhunc. — Zlat zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje sta dobila nadporočnik 97. pp. Josip Hofbauer in poročnik 27. pp. Franc Pečnik. — Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje sta dobila nad. stražmojster Valentin Koren pri nekem brigadnem poveljstvu in nad. stražmojster 12. dež. orož. pov. Alojzij Toni pri okrožnem orožniškem poveljstvu v Kozie-nicah. — Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste je dobil tit. narednik 13. sap bat. Jamiiik Andrej. — Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste je dobil lovec 9. lov. bat., 2. stot., Ivan Pelko, doma z Visokega pri Kranju.
Židovski kongres v Avstriji. Praški židovski tednik »Selbstvvehr« predlaga, naj se potom vprašalne pole, ki naj se razpošlje vsem odličnim avstrijskim Židom, uvede židovski kongres. Tu naj bi se pečali s stališčem judosvstva po sklepu miru in posebno s čimdalje bolj naraščajočim antisemitizmom. V varstvo ogroženega židovstva naj se ustanovi stalno zastopstvo avstrijskega judovstva, ki bo skrbelo tudi za podporo po vojni posebno prizadetih eksistenc in vodilo izseljevanje, kolonizacijo v Palestini itd. Okolnost, da so židje enoten narod, zahteva, da sc ustanovi enotna organizacija po zgledu poljske, ukrajinske in češke narodne organizacije.
— Potres na Dolenjskem. Zatičina, 26. marca. V noči od 25. na 26. t, m. se jc tukaj ob tričetrt na 12 uro slišal močan, več sekund trajajoč potres. Sledila sta dva močna sunka skoraj zaporedoma, in sicer tako hudo, da so vrata škripala in okna žvenketala, kakor bi jih burja tresla. Soba se jc nekako zazibala v smeri od vzhoda proti zahodu in ljudje so sc plašno dvignili i/, postelj, užgavši sveče in svetilke. — Danes, 26. marca, jc bilo čuti ob 9. uri zjutraj šc nekaj bolj šibkih sunkov, kateri so se vrstili eden za drugim. Ponočni potres je slišalo skoraj vse prebivalstvo zatiško in tudi okoličani po drugih vaseh. Jutranje bolj šibke sunke pa niso vsi ljudje čutili. — Od 21. t. m. več ali manj neprenehoma sneži. Padlo jc sedaj — na pomlad — več snega nego pozimi. Včeraj, 25. t. m., sc je pa zjasnilo in sedaj imamo krasno pomladansko vreme. Solnce dobro pripeka in
sneg kopni. Upamo, da se zdaj snega kmalu izuebimo.
—	Cpeiovano odlikovanje mladega slovenskega zdravnika. Vojaški asistenčni zdravnik, g. dr. Vilko Marin iz Maribora, odlikovan je že drugič, sedaj s častnim znakom II. razreda Rdečega križa z vojnim okraskom pristojbine prosto; signum lau-dis jc bilo pred letom njegovo prvo odlikovanje.
Smrt za domovino, V Gradcu je umrl v bolnišnici g. Vinko Grgič, bivši uradnik Delavskega podpornega društva v Trstu in računski podčastnik na južnem bojišču.
—	Iz finančne službe. Gospod Mihael Anion, komisar finančne straže v Kranju, je imenovan višjim komisarjem II. razreda.
—	Slovenski kipar Franc Berneker namerava otvoriti v Zagrebu svoj atelier,,
—	Umrla je v Šmartnu nad Kamnikom mali č, g. kaplana Iv. Strajharja v Št, Ru-perlu, ga. Frančiška S t r a j h a r. Pogreb se je vršil danes, N. p. v m.!
—	Iz srednješolske službe. Deželni šolski svet je pravega učitelja na državni realki v Idriji Ivana Tcjhala imenoval de-finitivnega in mu dal naslov profesor.
—	Primarij dr. P. DeSranceshi na Dunaju ordinira od 2. do 4. ure popoldne v IX. ok. "aju, Wahringerstrasse 24, I, nadstr. Dunajske Slovence opozarjamo na današnji njegov oglas.
Vojni ujetiiki bodo smeli citati liste. Glasom ogrskih listov bo poslej vojnim ujetnikom dovoljeno citati avstroogrske časnike, Nadzorstvo nad častniškim čtivom bodo izvrševali orožniki in ujetniška transportna poveljstva.
Prebiranje v vojnem časnikarskem stanu. Praška »Nar, Politika« poroča, da so v vojnem tiskovnem stanu omejili število časnikarskih poročevalcev. Po izvrše-nem prebiranju jc ostalo v vojnem tiskovnem stanu izmed 31 avstrijskih in ogrskih' poročevalcev samo šc 14, ostali so nasto^ pili vojaško službo pri svojih poveljstvih.
—	Obesil se js v Zagorju delavec Vincenc Goles, doma iz Celjske okolice.
Parlament?
Praga, 26. marca. »Narodny Listy« po< ročajo z Dunaja: V soboto se je vršil več-urni ministrski svet. Govorilo se je tudi O pripravah za sklicanje parlamenta, ki naj bi se sešel 17. maja. Zasedanje naj bi bilo daljše, kakor se je prvotno mislilo. Delovni program naj bi bil tak, da bi izpolnil celo zasedanje, ki naj bi trajalo do konca junija. Misli se tudi na sklicanje delegacij, ki bi sedaj zborovale na Dunaju. S ccsarskim patentom o sklicanju parlamenta bi bilo imenovanih tudi 32 novih dosmrtnih članov gosposke zbornice.
Gospodarske beležke.
Pomoč šolske mladine in učiteljev pri spomladnih delih. Deželni šolski svet je odredil z odlokom z dne 10. marca 1917, številka 1919, da se imajo tudi letos izvršiti vse potrebne olajšave v šolskem obisku za čas spomladnega in poznejšega kmetijskega dela. Krajni šolski sveti imajo pravico, oprostiti za delo sposobne učence šolskega pouka, skrajšati po potrebi ves šolski pouk in ob času nujnega dela s podukom sploh prenehati in šolo skleniti. Učitelji ljudskih in meščanskih šol imajo vsa potrebna dela po možnosti pospeševati in sodelovati in pomagati tudi pri vseh delih žetvenih komisij. Ravnotako imajo ravnateljstva srednjih šol oprostiti učence za čas najbolj nujnega dela, da pomagajo doma in sploh pri nujnih kmetskih delih. Dotična okrožnica deželnega šolskega sveta se je poslala tudi na vsa županstva in župne urade.
Cene vinu v Dalmaciji. Hektoliter dobrega črnega dalmatinskega vina plačujejo trgovci po 350 do 400 K.
Krompirja dobi na Dunaju ena oseba na teden pol kilograma.
Ljubljanske novice.
lj Prošnja na deželno vlado. — Izdajte kai te za petrolej. Iz občinstva so se že večkrat čule prošnje, da bi se uvedle karte za petrolej. Tako bi dobil petrolej vsak, sedaj pa iz ene rodbine trije ali štirje gredo po petrolej, za ostale čakajoče ga pa naenkrat zmanjka. Tudi bi se s tem preprečilo dolgo čakanje na cesti, ki ljudi samo razburja. Prosimo tozadevno za h i t r o o d-pomoč in takojšnjo odredbo. Le hitro in krepko proli izrabljanju! Občinstvo bo deželni vladi za to zelo hvaležno.
lj Večkrat odlikovan Ljubljančan. Narednik g. Fran Š t u r m je bil javno pohvaljen od kornega poveljstva in je bil odlikovan z železnim križcem s krono. To je že njegovo tretje odlikovanje.
Primorske novice.
Pesirezitc! Franc Pire, k. u. k. Lagcr-spital, Abt. Nr. 5, Bar. 105, Fcldbach, Štajersko, išče svojo družino, doma iz Vojšči-ce št. 5, Primorsko, za katero že nc ve 8 mescev prav nič.
— Smrt begunskega dekleta. Dne 22.
t. m. je umrla, previdena s svetotajstvi, na Dunaju v najlepši dobi, komaj 22 let stara Leopoldina Kren iz Medane v Brdih (Goriško). Hirala in bolehala jc na neozdravljivi bolezni, ki se v sedanjih časih tako rada prime naših beguncev. Pogreb se je vršil v nedeljo.
V Rihenberg je padlo v zadnjem času več granat in sicer med Vasjo in Vidmar-ščem. 5. t. m. o bil. uri dop. je padlo iz zrakoplova 12 bomb. — 14. t. m. je vrgel Italijan s Krasa 10 granat med Vrhom in Preserji ter tik krog sv. Katarine. — Danes 20. t. m. ob 9. uri zjutraj je padlo nad : Vidmaršče 10, ob 6. zvečer med mostom in Vidmarščem 6 granat — vse v smeri proti sv. Martinu.
Umrl je v Florenci bivši dolgoletni urednik »Prager Abendblatta« Hugon R. pl. Jeunik, star 70 let. Živel je v Gorici, odkoder so ga Italijani z njegovo soprogo odpeljali v Florenco.
Spomladansko obdelovanje zemljišč. Goriški deželni odbor je razposlal vsem občinskim upravam na Goriškem okrožnico, v kateri opozarja na ukaz poljedelskega ministrstva, ki se tiče zagotovitve letošnjega spomladanskega pridelovanja. Prepričani smo, da bo tako, kakor želi deželni odbor, da se postavijo vse delovne moči, ki so na razpolago, v službo kmetijstva, da se produktivnost zemlje ohrani in če le mogoče še poveča. Tisti, ki so doma, store brez dvoma svojo dolžnost in isto-tako oni, ki morejo iti domov, opravit kmetijsko delo. Obenem pa opozarjamo odbore za begunce, politične oblasti in županstva po Kranjskem in Štajerskem, kjer je tako veliko goriških beguncev, naj bi poskrbeli, da pridejo do kmetijskega dela vsi za delo sposobni kmetovalci; istotako ženske. Mnogo jih je, ki bi radi delali kmetijska, vrtnarska dela, pa morajo držati križem roke. S kmetijskim delom bi se pomagalo marsikateremu beguncu in ukaz poljedelskega ministrstva bi se mogel tako najlepše izvršiti.
Italijanska begunska šola v Celju. Ljudska šola za otroke laških beguncev v Celju se je nahajala pri Zelenem travniku. A tamošnje prostore je zasedlo vojaštvo in tako imajo sedaj otroci, pričenši s 1. marcem t. 1., pouk ob popoldnevih v edinih dveh sobah slovenske okoliške ljudske šole.
Zopet 11 Mil. nad 80.000 ton potopljeni!].
Berlin, 25. marca. Uradno: Naši podmorski čolni so poleg že objavljenih potopov meseca marca zadnje dni še potopili: 25 parnikov, 14 jadrnic in 37 ribiških ladij, ki so obsegali skupno 80.000 ton. Dalje je neki naš podmorski čoln potopil 9. t. m. v Kanalu neko angleško dvokrovno ladjo, na katero je streljal s topovi.
Med potopljenimi ladjami jih je bilo 23 angleških, 27 irancoskih, 1 italijanska, 9 norveških, 2 ameriška, 1 španska in 1 nizozemska; o dvanajstih ladjah se imena in , narodnost niso mogla dognati.
Proti grškemu Mu?
Grke resno skrbi, da ne bi sporazum zdaj odstranil grškega kralja, kar je Sarrail že večkrat priporočal. Francija in Anglija bi ga bili radi odstavili, a ozirali sta se na carja, ki je zelo podpiral kralja Konštanti-na iz dinastičnih razlogov in ker je v sorodu ž njim. Zdaj, ko je moral car odstopiti, tudi teh ozirov ni več.
Vsprejem v c. in kr. mornariško
S pričetkom šolskega leta 1917 —18 se bo sprejelo v c. in kr. mornariško akademijo okoli 70 gojencev deloma brezplačno deloma proti plačilu letnega pavšala 1600 kron oziroma polovice pavšala v znesku 800 K. Popolnoma oziroma na pol prostih državnih gojenskih mest je 30, od ostalih štirideset mest je pa nekaj ustanovnih, tako n. pr. eno popolnoma prosto, eno pa polprosto od deželnega odbora kranjskega. Splošni pogoji za sprejem v I. letnik c. in kr. mornariške akademije so: 1. avstrijsko, oziroma ogrsko državljanstvo ali bosansko-hercegovsko deželanstvo; 2. tel esna sposobnostza mornariško vzgojo ter tudi za bodočo vojno službo na morju; to sposobnost je dokazati po >-Predpisu za zdravniško preiskavo pomorskih aspiran-tov in prosilcev za vsprejem kot gojenec c. in kr. mornariške akademije«; 3. zadovoljivo nravno vedenje; 4. izpolnjeno 14. in neprekoračeno 16. leto življenja; 5. dosedanje šolanje, dovršeno z najmanj zadovoljivim (dobrim) uspehom in sicer: štirje nižji razredi kake javne tuzemske srednje šole ali ravno toliko letnikov vojaške nižje realke, z nadaljnim pogojem, da je prosilec dobil v matematiki najmanj red dobro«. (Tiskane popolne pogoje za vsprejem je dobili pri tvrdki L. W. Seidl & Sohn na Dunaju). Do državnih prostih oziroma pol-
prostih mest imajo pravico sinovi častnikov, vojaških, dvornih ali civilnih državnih uradnikov; do kranjskih deželnih ustanov pa sinovi nepremožnih slojev prebivalstva vojvodine Kranjske. — Prošnje za vsprejem je vlagati na c. in kr. vojno ministrstvo, mornariški odsek, Dunaj, in sicer od državnih uslužbencev potom predpostavljene jim oblasti in vojaškega krajnega poveljstva, od privatnih oseb pa potom najbližjega vojaškega štacijskega ali okrajnega dopolnilnega poveljstva. Prošnje za kranjsko deželno ustanovo se vlože lahko tudi pri deželnem odboru v Ljubljani. — Prošnje morajo dospeti najkasneje do 30. junija v vojno ministrstvo, mornariški odsek, na Dunaju III. Prošnji je priložiti: 1. krstni list; 2. domovinski list (prosilčev); 3. izpričevalo vojaškega zdravnika; 4. izpričevalo o cepljenju koz, če cepljenje ni potrjeno v zdrevniškem izpričevalu; 5, vsa izpričevala srednje šole; 6. izpričevalo o premoženju, potrjeno od županstva in žup-nega urada. Prošnje je kolkovati s kolekom za 2 K, vsako še nekolkovano prilogo pa s kolkom za 50 h. Prošnje smejo vložiti samo stariši (oče, če njega ni, mati ali varih).
Fr. Omerza: Homerjeva Iliada I.—VI. spev. Slovenski prevod krasnih pesnitev starogrškega pesnika Homerja v verzih ne bo samo dober pripomoček dijakom, ki morajo prestavljati Homerjeve pesnitve iz grškega originala v slovenščino ali nemščino, ampak bo dobrodošel vsem prijateljem stare grške literature, posebno onim, ki so svoj čas že čitali Homerja v originalu. Knjižica, ki obsega prvih šest spevov Tli— jade, se dobiva v Katoliški Bukvami v Ljubljani in stane nevezana s poštnino vred le 1 K 80 vin.
Naročajte nabitke iz usnja, s tem prihranite podplate. Cena z žebljički za en par za gospode K 180, za dame K l-50, za otroke K 1'20. Z'iradi drage poštnine priporoča se naročiti za več parov skupaj. Dobe se pri Peter Kozina & Ko. v Ljubljani.
Bolečine v mišicuh, kitah in členkih odstra-njamo z drgnjenjem s Fellerjevim oživljajočim, bol lajšajočim rastlinskim esenčnim fluidom z znamko »Elsa-fluid«. Zdravniško priporočen. Stotisoči za-hvalnic. Predvojne cene. 12 steklenic franko stane le 6 kron. Lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elsa-trg št. 143 (Hrvatsko).	(ei)
do 2 m dolg, cepljen 10 do 30 cm v prerezu kupuje
obenem
Zastonj in poštnine prosto
dobi vsak na željo moj glavni katalog s ca 4000 slikami ur, srebrnine, zlatnine, godbenih in brivskih predmetov. Šolske in koncertne violine po K 12, 13, 16, 18, 22, 30, 10 in vise. Dobre harmonike a K 8, 10, 12, 14, 16, 22, 30, 40, 50, in više. Zamena aovoljena ali denar nazaj. — PoSiljntev po povzetju ali predplačilu
Razpošiljalnica. JflN KONRAD c. iti kr. dvorni dobavitelj, Most (Briix) štev. 1752, Češko.
Ponudbe s skrajno ceno, množino in rok dobave naj se vpošljejo! Točno plačilo. — Kulantno poslovanje 1 Kupujem tudi mehak, bukov, hrastov les,
okrogel in žagan.
DELOVODJA
se išče za Koroško za trajno mesto. Vsaj delno znanje nemščine se zahteva. Naslov pove uprava „Slov." pod št. „1000—569"
Orehov Ses v hiod* Kostanjev Ses i«
2407 kupim
vsako vagonsko množino po najvišji dnevni ceni. J. POGAČNIK, Ljubljana, Marije Terezije cesta 13.
W vojaščine prosti
5 do 6 mož ali tudi več se sprejme proti dobri plači za Koroško za delo od 1. maja do konca oktobra 1917. Plača se na dan ali v akordu po dogovoru. Ponudbe pod štev. „1000—568" na upravo lega lista.
Išče so »eožsmen, priden ju deinven kateri bi bil obenem kot
posiovc
špecerijsko stroke. Vojaščine popolnoma prost.
[Franc Beteipz, branji.
ZHHVHLH. M
Vsem, ki so ob nenadomestljivi iz«;ubi mojegii iskrenoljubijenega soproga, oziroma očeta, gospoda
Vinka Kratiarilč
revizorja Zadružne zveze v Ljubljani
na ta ali oni način tešili našo neizmerno bol, vsem, ki so s svojimi tolužilnimi obiski blagemu pokov nilcu lajšali njegovo trpljenje, izrekam v svojem in v imenu svojih otrok in sorodnikov liaiprisrčnejšo zahvalo.
Posebno se hvaležno zahvaljujemo slavnemu načelstvu Zadružno ZVCZ9 v Ljubljani za obilno pomoč v dolgotrajni bolezni, ^častit. pred-stojništvu bolnice Usmiljenih bratov v Kandiji za veliko požrtvovalnost, tolažbo in očetovsko skrb, ki •jo ie užival pri njih blagi pokojnik, vsem preč. gospodom za vodstvo pogreba, osobito vlč. g kanoniku Zlo-garju in posojilničnemu tajniku gospodu Mervarju, uradništvu Zadružne zveze in sploh vsem prijateljem in znancem, ki so rajnika spremili na zadnji poti.
Naj dobrotni Bog vsem obilno povrne!
V Ljubljani, 26. marca 1917.
Marija Kramaršič in otroci.
nove in stare
vsako množino
tvrdka JELAČIN & Ko. Ljubljana
ljubljanska industrija probkovih zamaškov
Lepo posestvo ::
i obstoječe iz enonadstropne, popolnoma prenov-1 ljene hiše z vsemi potrebnimi, zelo prostornimi gospodarskimi poslopji, lepim vrtom in zemljiščem, se pod	~ Vsega zemlji-ugodnimi pogoji §?BwOŽIei šča je 0 hektarov. Iliša stoji na najbolj prometnem prostoru trga in je zelo pripravna za vsako trgovino in obrt. Proda se tudi sama hiša z vrtom brez zem-(3) ljišča. Vsa druga pojasnila daje 740
Posojilnica v Žužemberku, Dolenjsko.
pismene ponudbe naj se naslovijo na »Poštni predal 73, Ljubljana."
r sprejme vzgojo otrok za
cel dan ali poldneva. Ponudbe se prosi na upravo lista pod »Učiteljica«. 741

JL Vdan v Božjo voljo uljudno priporočam dragim znancem in prijateljem t v pobožno molitev svojo drago in skrbno mater
FRANČIŠKO STRAJHAR
ki jih je Vsemodri danes 25. marca 1917 poklical k Sebi v boljše življenje. Pogreb predrage matere bo 27. marca v Šmartinu pri Kamniku. Bog jim daj večni mir in pokoj!
Št. Rupert, dne 26. marca 1917.
Ivan Strajhar, kaplan.
HBOLF HLfiilsnER, BadeA pri Dunaju Mleiibsirgstr. 49
Gul|aževe kocke Gobne	,.
Zelenjadne ,. bouillon puprika ,,
v 6 vin. zavitkih
K 32 za tisoč v S vin. zavitkih K 27 za tisoč
Herout-ovi bouillon z zelenjavo, 1 škallja s lOO tabletami K 18--. Vse iz Badna, zavofnina za lastno ceno. Najboljie kakovosti lzbornega okusa. Gornje cene Ie za razprodajalcc.
S tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, da je umrl naš dobri, nepozabni oče, gospod
zasebnih.
Udan v voljo božjo v življenju kakor tudi v trpljenju izdihnil jc blago svojo dušo.
Pogreb se vrši v sredo 28 marca ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti Krakovski nasip 10 na pokopališče k sv. Križu. V Ljubljani, dne 27. marca 1917.
Emil Navinšek
brivec in posestnik.
Adolf Navinšek
c. in kr. evidenčni asist. sinovi.
Viktor Navinše't
trgovec v Connemaugh U. §t A.
Hilda, Leo in Emil
vnuki.
Fanny Navinšek, roj. Zitterer sinaluv.
Ernestina Zitterer
iȣi