Poštnina plačana v gotovini. 64. V Ljubljani, dne 16. junija 1922. Letnik IV. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. URADNI UST pokrajinske uprave za Slovenijo. Va«blna: Zakon o obrtnih šolah. Zakon o ženskih obrtnih šolah. — Razglasi raznih uradov in oblastev. — Razne objave. Zakoni in kraljevske uredbe. 179. Mi AleksandLep I., po milosti božji in narodni volji kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev, proglašamo in objavljamo vsem in vsakomur, da je takonodajni odbor narodne skupščine kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev na podstavi člena 130. ustavo sklenil v XXXVIII. redni seji, ki jo je imel o krajevnem obrtnošolskem odboru; ^•) po okrožnem obrtnošolskem odboru; 3-) po upravnikih obrtnih šol; 1*0 naatavniških zborih; * Razglašen v »Službenih Novinah kraljevine rba, Hrvata i Slovenaca* št. 105, izdanih dne 15eg"a “■“‘ja 1922. (Prilog XVII.'— 1922.) 5. ) [K) strokovnih nadzornikih ministrstva za trgovino in industrijo; 6. ) po svetu za obrtno-industrijski pouk. Člen 7. Krajevni obrtnošolski odbor sestavljajo: predsednik one občine, v kateri je šola, ali njegov namestnik, upravniki krajevnih obrtnih šol, štirje obrtniki po izvolitvi pristojne esnafske (rokodelske) uprave, en industrijec, ki ga odredi pristojna industrijska zbornica, en šolski zdravnik, ki ga odredi minister za trgovino in industrijo, krajevne predsednice ženskih korporacij, ako imajo korporacije krajevno obrtno šolo. V Beogradu spadata v sestav krajevnega obrt-nošolskega odbora še po en član obrtne in industrijsko zbornice. Predsednik krajevnega obrtnošolskega odbora je župan (predsednik občine) ali njegov namestnik. Zapisnikarja izvoli odbor sam. Seje se vrše, ako je navzočnih več nego polovica članov. Sklepa so z večino glasov. Krajevni obrtnošolski odbor so sestaja po potrebi. Krajevni obrtnošolski odbor skrbi po krajevnih razmerah za vzdrževanje in pospeševanje obrtnih šol; zato podaja potrebne predloge korporacijam, državnim ali samoupravnim oblastvom. Vsako leto pripravlja šolski proračun ter ga pošilja v odobritev ministru za trgovino in industrijo. Člen 8. Okrožni obrtnošolski odbor sestavljajo: okrožni načelnik, odnosno njegov namestnik, šef gradbene sekcije dotičnega okrožja, predsednik okrožnega odbora, odnosno njegov namestnik, predsednik krajevnega obrtnošolskega odbora in dva člana obrtne zbornice dotičnega okrožja. Predsednik okrožnega obrtnošolskega odbora je okrožni načelnik, ako pa je odsoten, najstarejši član odbora. Zapisnikarja izvoli odbor sam. Seje se vrše, ako je navzočnih več nego polovica članov. Sklepa se z večino glasov. Okrožni obrtnošolski odbor se sestaja pred začetkom šolskega leta, po potrebi pa tudi med šolskim letom. Okrožni obrtnošolski odbor skrbi za prosvetno-obrtne potrebe svojega okrožja. Za mesto Beograd opravlja dolžnost okrožnega šolskega odbora krajevni obrtnošolski odbor v Beogradu. Člen 9. Po izvedeni administrativni razdelitvi državo na oblasti preidejo dolžnosti in pravice okrožnih obrt-nošolskih odborov na oblastne obrtnošolske odbore, ki se ustanove pri posameznih oblastih. Člen 10. Dopisovanje krajevnega obrtnošolskega odbora in dopisovanje okrožnega obrtnošolskega odbora z ostalimi oblastvi se smatra za uradno ter ni zavezano poštnini in taksam po zakonu o taksah. Člen 11. .Ministrstvo za trgovino in industrijo se jsiobla-šča, da sme predpisati posebne pravilnike za vse vrste obrtnih šol in tečajev. Člen 12. Člen 79. zakona o radnjama (obrtnega zakona) se dopolnjuje z nastopnim odstavkom: »Brez izpričevala o dovršeni obči obrt,ni ali obrtno-trgovski šoli ne sme biti noben vajenec pro- glašen za pomočnika, ako obstoji v kraju njegovega učenja obča obrtna ali obrtno-trgovska šola.>* Člen 13. Ta zakon kakor tudi členi 79., 134., 135., 136., 137., 138. in 139. zakona o radnjama (obrtnega zakona) veljajo za vso kraljevino.** * Do sedaj se je glasil člen 79.: Pomočniškega izpita so oproščeni oni vajenci, ki so dovršili občo ali str«,kovno obrtno ali trgovsko šolo v državi ali v inozemstvu. ** Ti členi slovejo: Člen 134. V krajih, kjer je večje število vajencev, pomočnikov in delavcev vobče, se ustanavljajo šole zaradi izpopolnjevanja v industrijskih, obrtnih in trgovskih naukih. To šole «e dele: a) na obče obrtne in trgovske šole; b) na specialne tečaje za posamezne obrtne in industrijske grane; c) na šole za izučevanje ženskih «lel in gospodinjstva; č) na strokovne obrtne, industrijske in trgovske šole. Na teh šolah se predavajo z ozirom na njih praktično uporabo nauki, ki so v neposrednji zvezi z industrijo, obrtstvom in trgovino. Člen 135. Obče trgovske in obrtne šolo se ustanavljajo povsod, kjor je najmanj 50 vajencev industrijskih podjetij, trgovskih in obrtnih obratov, kolikor ni r teh krajih podobnih šol privatnih oseb ali korporacij. Vz«lržujejo jih občine, ki postavljajo vsako leto zanjo potrebne kredite v proračun, in sicer po proračunu, ki ga izvrši ministrstva privrede. V ostalih krajih se ustanavljajo šole po prostovoljnem pristanku občin, katerim sme dajati ministrstvo potrebno podporo za vzdrževanje šol; venr dar pa ne sme biti ta podpora v materialnih, nego samo v osebnih izdatkih. Uredbo o teh šolali odobruje in te šole nadzira ministrstvo privrede. Člen 136. Ostale šole in tečaje sme ustanavljati ministrstvo privrede ali samo ali pa sme podpirati one korporacijo in zasebnike, ki jih ustanove. Korporacijo in privatne osebe imajo pravico, ustanavljati take sole, t«xla tudi tem šolam je treba odobritve ministrstva narodne privrede, ki jih tudi nadzira. Ako se otvorijo šole v breme države, morajo dajati občine potrebno prostore, kurjavo in razsvetljavo. šolam, ki jih vzdržuje korporacija, mora dajati občina na razpolago jndrebne prostore, kurjavo in razsvetljavo, ministrstvo privrede pa prispeva polovico osebnih izdatkov. Člen 137. Razen tega sme dajati ministrstvo Štipendije za vzdrževanje na domačih ali inozemskih šolah onim odličnim učencem, ki imajo zadosti predhodne izobrazbe in katerih roditelji ne plačujejo več nego 100 dinarjev neposrednjega davka z državnimi dokladami vred. Te štipendije se dajo ix> posebnih pravilih, ki jih predpiše miiuster narodne privredo. (Nadaljevanje citiranih členov glej pod ćrto na strani 422.) Člen 14. Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše, obvezno moč pa dobi z dnem, ko »e razglasi v »Službenih Novinah*. / Našemu ministru za trgovino in industrijo priporočamo, naj razglasi ta zakon, vsem Našim ministrom. naj skrbe za njegovo izvrševanje, oblastvena zapovedujemo, naj postopajo po njem, vsem in vsakomur pa, naj se mu pokoravajo. V Beograd u, dne 30. marca 1922. Aleksander s. r. Videl in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata, minister pravde: dr. L. Markovič s. r. Predsednik ministrskega sveta: Nik. P. Palič s r. (Podpisi ostalih ministrov.) 180. Mi JLlelcseandep I., po milosti božji in narodni volji kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev, proglašamo in objavljamo vsem in vsakomur, da je zakonodajni odbor narodne skupščine kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev na podstavi člena 130. ustave sklenii v XXXVIII. redni seji, ki jo je imel dne 28. decembra 1921. v Beogradu, da je uredbo o ženskih obrtnih šolah z dne 25. junija 1921. — seznamka uredb ministrstva za trgovino in industrijo št. 33 —- »Službene Novine* št. 195/21. — izpremeniti in da smo Mi potrdili in potrjujemo tako sklenjeni Zakon o ženskih obrtnih šolah/ L Naloga ženskih obrtnih šol. Člen 1. Naloga ženskih obrtnih šol je: 1. ) izobražanje žensk v raznih o hrtih; 2. ) pospeševanje hišne industrije. Člen 2. Ženske obrtne šole so: a) državne, ki se ustanavljajo v prvi vrsti |>o večjih mestih; b) poklržavne, ki se ustanavljajo kot zavodi ministrstva za trgovino in industrijo na eni strani in ženskih korporacij na drugi strani v zmislu zakona o obrtnih šolah; c) privatne, ki se otvarjajo samo tam, kjer se pokaže obča potreba za to. II. Otvarjanje šol. Člen 3. Na predlog krajevnega, odnosno okrožnega obrtnošolskega odbora dovoljuje minister za trgo- Člen 138. Vse profesionalne šole nadzira minister narodne privrede; za posvetovalni organ pri ministrstvu o vseh važnejšh stvareh profesionalnega pouka pa jo ustanoviti »svet za profesionalni pouk*, čigar sestav in področje se uredi natančneje s pravilnikom, ki ga predpiše minister narodne privrede. Člen 139. Posečanje občih trgovskih in obrtnih šol je obvezno. Vajenci in pomočniki morajo hoditi vanje, dokler ne opravijo končnih izpitov. Delodajalci morajo svoje vajence in pomočnike pošiljati v te šole ter gledati na to, ali redno hodijo vanje. Predavanja na teh šolah se vrše ob dneh in urah, ki jih odredi minister narodne privrede, ko je zaslišal dotične zbornice. Toda te sole se ne smejo nikoli posečati ob nedeljah popoldne in ob praznikih, ko so obrati zaprti. * Razglašen v »Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca* št. 105, izdanih dne 15ega maja 1922. (Prilog XVII. — 1922.) vino in industrijo ženske obrtne šole, ako se prijavi v enem kraju najmanj 20 učenk. III. Vrste šol. Člen 4. Zenske obrtne šole se delo na nižje, nadaljevalne in višje. člen 5. Naloga nižjih ženskih obrtnih šol je, usposabljati učenke za dobre, samostalne in izobražene delavke v vseh vrstah ženskega dela. Nižja ženska obrtna šola ima tri razrede. Člen 6. Nadaljevalne ženske obrtne šole, se smejo otvarjati samo tam, kjer so že ustanovljene nižje ženske obrtne šole. Naloga nadaljevalnih ženskih obrtnih šol je, usposabljati učenke za dobre, samostalne in izobražene mo,(strice. Nadaljevalna ženska obrtna šola ima dva razreda. člen 7. Višje ženske obrtne šole se otvarjajo v prestolnici in po večjih mestih ter imajo nalogo, dajati učenkam višjo strokovno in občo izobrazbo; razen tega je naloga teh šol tudi izobražanje učiteljic za žensko delo. Višja ženska obrtna šola ima dva razreda. Člen 8. Na vseh ženskih obrtnih šolah se smejo otvarjati tudi tečaji za poedine obrte. Člen 9. O vpisu, razmerju ženskih obrtnih šol proti drugim šolam, posečanju šol, učnem načrtu in programu, izpitih, ocenah, izpričevalih kakor tudi o kaznih za učenke predpiše minister za trgovino in industrijo poseben pravilnik. IV. Uprava in nadzorstvo. Člen 10. Za upravnika-co nižje in nadaljevalne ženske obrtno šole sme biti poatavljen-a nastavnik-ca to šole po členu 35. tega zakona, ukazni nastavnik-ca ali učitelj-ica osnovne šole v kraju. Člen 11. Upravniki nižjih, odnosno nadaljevalnih ženskih obrtnih šol dobivajo za izvrševanje svojih dolžnosti stalen letni honorar, ki ga določa minister za trgovino in industrijo. Člen 12. Za upravnika-co višjo ženske obrtne šole sme biti postavljena oseba, ki ima poleg strokovne izobrazbe zrelostni izpit srednje šole, ali ukazni nastavnik-ca srednje šole. Uiuavnik-ca se )(ostavlja z ukazom na predlog ministra za trgovino in industrijo. Člen 13. Upravniki višjih ženskih obrtnih šol se dele na tri razrede. Njih letna plača je: I. razred........................7000 dinarjev, II. razred....................... dinarjev na leto, potem pa se jiovečuje s periodičnimi poviški, ki jih je devet. Prvih osem je po 300 dinarjev, poslednji pa znaša 200 dinarjev na leto. Poviški se dobivajo po zvršetku vsakega tretjega službenega leta, tako da znaša poslednja, plača 5000 dinarjev. Po zvršetku 30 službenih let ima učiteljica pravico do popolne pokojnine 5000 dinarjev. One, ki hočejo in morejo delovati v šoli še nadalje, dobivajo letno doklado 400 dinarjev. Stalnim učiteljicam se vštevajo za povišek in pokojnino največ 3 leta onega čaša, ki so ga prebile kot začasne učiteljice. Člen 23. Začasne učiteljico so državne uslužbenke; postavlja jih minister za trgovino in industrijo. Letna plača začasnih učiteljic znaša 1680 dinarjev. Člen 24. Nastavniki-ce višjih ženskih obrtnih šol so: stalni, pomožni, honorarni in strokovni učitelji. Stalne nastavnice morajo dokazati razenl strokovne usposobljenosti, omenjene v členu 32. tega zakona, da so službovale kot stalne nastavnice, odnosno kot strokovne upravnice, najmanj leto dm na moderni strokovni šoli, odnosno v delavnici, v državi ali v inozemstvu ali da so prebile najmanj 3 leta kot pomožne nastavnice na višji ženski obrtni šoli ter izkazale dovolj uspeha. Pomožne nastavnice morajo imeti vso kvalifikacijo, ki se zahteva za stalne učiteljice nižjih, odnosno nadaljevalnih ženskih obrtnih šol. Honorarni nastavniki se jemljejo za naučne predmete izmed nastavnikov srednjih šol. Za strokovne učiteljice smejo biti postavljene one osebe, ki nimajo vseh pogojev za nastavnice, toda so se odlikovale z izredno sposobnostjo v posameznih °6rtih, ki se uče na tej šoli. Člen 25. Stalne nastavnice na višjih ženskih obrtnih Šo-tah so državne uradnice. Postavlja jih minister za trgovino in industrijo. Začetna plača stalnih nastavnic znaša 3000 di-'‘arjcv na leto ter se povečuje z 9 periodičnimi po-v^ki po 300 dinarjev, tako da znaša poslednja plača 6°00 dinarjev. Po zvršetku 30 službenih let ima nastavnica pra-'k'o do popolne pokojnine 00(K) dinarjev. One, ki ho^jo in morejo opravljati nastavniško službo še t»datje, dobivajo letno doklado 000 dinarjev. Stalnim nastavnicam na višjih ženskih obrt-rnh šolah se vštev'a za povišek in |x>kojnino največ ® kd, onega časa, ki so ga prebile kot pomožne na-stavnice. Člen 26. Za pomožne nastavnice na višjih obrtnih šolah v'dja,jo vse odredbe kakor v členu 32, za stalne učiteljice nižjih, odnosno nadaljevalnih ženskih uhrtnili šol. Člen 27. Honorarni nastavniki in strokovni učitelji se plačujejo po poti-ebi z letnim honorarjem ali hono-farjem od ure. Višino honorarja določa minister za trgovino in industrijo. Člen 28. Stalne učiteljice nižjih, odnosno nadaljevalnih, ■.dtof tudi stalne nastavnice višjih ženskih obrtnih sol se morejo upokojiti, ko dovrše 10 službenih let, t* ^ *01< uiWV’no ali telesno oslabele in nesposobne; (<>u\ajo 40% sistemizirane plače, za vsako pn ,0 10 službenih let pa se jim zvišuje pokojnina za 30%. . •Stalne učiteljice, odnoeno stalne nastavnice, plačujejo prispevke za pokojninski fond kakor uči-teljioc osnovnih šol. Učiteljice, odnosno nastavnice, upokoja minister 2a trgovino in industrijo. Stolne učiteljice, odinosno nastavnice, ki slti-žli° 1,1 anj nego 10 let, morejo, ako zbole, dobivati °d držav« vzdrževalnino, in sicer 30 % poslednje Člen 29. v dolžnosti nastavnikov-c na vseh ženskih obrtnih ‘duali predpiše minister za trgovino in industrijo s Posebnim pravilnikom. Člen 30. Nastavnik sme opustiti učiteljsko službo isamo, mu minister odobri ostavko; drugače se mu 11(1 vštejejo prejšnja službena leta. ko bi se vrnil v dužbo. Ce izostane nastavnik brez dovolitve in brez “Sdostne utemeljitve iz službe 7 dni v kraju ali 15 izvun kraja tili če ne odide na novo službo v dneh od dne, ko se mu je priobčila postavitev 1 premestitev, se smatra, da je zapustil učiteljsko y2bo, njegovo mesto pa se proglasi za izpraznjeno. Člen 31. Za. nastavnike, ki prekršijo svojo dolžnost, So kazni te-le: L) usten ali pismen opomin; 2-) ukor; 'k) izguba plače od treh dni do enega meseca; 4.) premestitev v drug kraj brez odškodnine za ^‘tvene stroške; 5;) odpust iz službe brez izgube pridobljenih Ptovic, ako se vrnejo v službo; 6.) odpust iz službe z izgubo nekaterih ali vseh pravic. Nobena kazen se ne sme izreči, ako se nas ta v-\rr v* Ile ^a^Hši, kazni pod 4.), 5.) in 6.) pa ne ' z izjave sveta za obrtno-industrijski pouk. . Upravnik sme kaznovati nastavnika samo s «smenim opominom. žustri ^v/.ni izreka minister za trgovino in in- VIT1. Kvalifikacija strokovnih učiteljic. Člen 32. Za začasne učiteljice nižjih in nadaljevalnih ženskih obrtnih šol po členu 21. tega zakona se smejo postaviti one, ki dokažejo, 1. ) da so popolnoma zdrave; 2. ) da so dovršile 18. leto starosti; 3. ) da so dovršile štiri razrede srednje šole; 4. ) ali, če nimajo pogojev iz točke 3.) tega člena, da so opravile poseben izpit iz gradivu, ki se obravnava v štirih nižjih razredih srednjih šol, in sicer po predpisih, ustanovljenih po ministru za trgovino in industrijo; 5. ) da so opravile usposobi je nostni izpit na višji ženski obrtni šoli; 6. ) ali, če so opravile usposobljenostni izpit na nadaljevalni ženski obrtni šoli, da so dovršile trimesečni prehodni točaj na višji ženski obrtni šoli; 7. ) da so dovršile; enoletni tečaj za nastavnice ženskega dela na. višji ženski obrtni šoli ter ofira-viie učiteljski izpit za strokovno učiteljico. IX. Administracija na državnih in poldržavnih šolah. Člen 33. Na ženskih obrtnih šolah mora upravnik voditi redne, oblastveno potrjene knjige o vseh dohodkih in razhodkih tako v denarju kakor v materialu njemu po ver jene šole. Dohodek iz zaslužka pri izdelanih predmetih pripada s 50 % šoli za zvišbo obratne glavnico, s 50 % j>a. učenkam, ki so se udeleževale izdelovanja, po pravilniku, ki ga predpiše minister za trgovino in industrijo. Člen 34. Na poldržavnih ženskih obrtnih šolah plačuje ministrstvo za trgovino in industrijo vse osebne izdatke za upravnike in nastavnike. Lokal, kurjavo, razsvetljavo, {»strežbo, nabavo materiala kakor tudi ostale potrebščine plačujejo ženske kor{»ra-c.ije. 0 nalogi, otvarjanju, vrstah šol, upravi, nadzorstvu, pouku, učiteljicah in kvalifikaciji strokovnih učiteljic veljajo za poldržavne šole vse odredbe, ki veljajo za državne šole. 1 udi poldržavne šole morajo voditi pravilne, oblastveno potrjene knjige o vseh dohodkih in > az-hodkih šole tako v denarju kakor tudi v materialu. To dolžnost opravlja odbor gospa dotične ženske korporacije po enem svojih članov, ki ga odredi odbor sam. V ta odbor spada tudi upravnik šole. Za nepravilno vodstvo knjig in za škodo, nastalo iz tega, kakor tudi za morebitne zlorabe je odgovoren izvoljeni član odbora kazensko in civilno, odbor pa civilno in solidarno. Dohodek iz zaslužka pri izdelanih predmetih pripada s 50,% za šolske potrebščine, s 50 %! pa učenkam, ki so se udeleževale izdelovanja, po1 pravilniku, ki ga odobri minister za trgovino in industrijo. X. Prehodne odredbe. Člen 35. One upravnice višjih ženskih obrtnih šol, ki so že službovale na šolah ženskih korporacij tistega dne, ko dobi ta zakon obvezno moč, se smejo na predlog sveta za obrtno-industrijski pouk postaviti za upravnice višjih ženskih obrtnih šol po členu 14. tega zakona tudi brez kvalifikacije, določene v členu 12., ako so pokazale pri opravljanju upravniške služim jako dober uspeh. Glede poviška in pokojnine tako postavljenih upravnic so postopa tako kakor pri stalnih učiteljicah, omenjenih v tem členu. One nastavnice ženskega dela, ki že sedaj opravljajo službo na šolah ženskih korporacij, se smejo na predlog sveta za obrtno-industrijski pouk postaviti za začasne učitaljice nižjih, odnosno nadaljevalnih ženskih obrtnih šol po tem zakonu tudi brez kvalifikacije, določene v členu 32., ako so izkazale kot nastavnice jako dober uspeh; one nastavnice, ki so prebile najmanj popolnih 10 let zdržema kot nastavnice ženskega dela in izkazale jako dober uspeh, pa se smejo na predlog sveta za obrtno-indusitrijski pouk postaviti za stalne učiteljice nižjih, odnosno nadaljevalnih ženskih obrtnih šol po tem zakonu. V čas neprekinjene službe se vštevajo leta 1915. do vštetega leta 1918., ako je učiteljica po osvoboditvi nadaljevala delovanje na šoli. V povišek in pokoj- nino tako postavljenih stalnih učiteljic se vštevajo 3 leta manj od službenih let, prebitih na šolah ženskih korporacij. Ministrstvo za trgovino in industrijo vzdržuje za te nastavnike počitniške tečaje, da dosežejo take učiteljice v teh tečajih višino one obče in strokovne kvalifikacije, ki se zahteva po členu 32. tega zakona. Člen 36. Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše, obvezno moč pa dobi z dnem, ko se razglasi v »Službenih Novinah*, ter nadomešča uredbo o ženskih obrtnih šolah z dne 25. junija 1921. — seznam-ka uredb ministrstva za trgovino in industrijo št. 33 —- »Službene Novine* št, 195/21. Našemu ministru za trgovino in industrijo pri-poročamo, naj razglasi ta zakon, vsem našim ministrom, naj skrbe za njegovo izvrševanje, oblatvtvom zapovedujemo, naj postopajo po njem, vsem in vsakomur pa, naj se mu pokoravajo. V Beogradu, dne 30. marca 1922. Aleksander s. r. Videl in pritunil državni jmčat čuvar državnega pečata, minister pravde: dr. L. Markovič s. r. Predsednik ministrskega sveta: Nik. P. Pasic s. r. (Podpisi ostalih ministrov.) Razglasi drugih uradov in oblastev. Pr Vil 54/22—1. 803 Razsodilo. V imenu Njegovega Veličanstva kralja! Podpisano sodišče je razsodilo na predlog državnega pravdništva: Vsebina tiskovine »Avtonomist* št. 23 v Ljubljani z dne 10. junija 1022. utemeljuje v prvem članku »Strašim poslanica* v vsem obsegu hudodelstvo kaljenja .javnega reda in miru po § 65. a k. z., v člankih: »Kraljeva {»roka*, »Himen* in »Obvestilo* pa tvori pregre&ek po § 91. b s. k. z. Po členih 13. in 138. ustave potrjuje sodišče prepoved razširjanja in prodajanja navedene tiskovine, izvršeno po varstvenem oblastvu v Ljubljani, ter odreja, da.je uničiti vse.njene izvode. Deželno kot tiskovno sodišče v Ljubljani, oddelek VIL, dne 12. junija 1922. Cb 18/22—3. 800 Oklic. Dr. Viljem Nemethy v Dolnji Lendavi toži San-dorja Doro, zakupnika mlina v Dolnjih Semencih (Ogrsko) zaradi plačila 259 K s pripadki. Narok za ustno razpravo se je določil na dan 1. julija 192 2. ob desetih pri tem sodišču v sobi št, 21. Ker vročitev na Ogrskem ni mogoča, se postavlja Sandorju Dori za kuratorja dr. Karel Šabec, odvetnik v Dolnji Lendavi. Okrajno sodišče v Lendavi, oddelek II., dne 8. junija 1922. 1' 68/22—6. 774 Amortizacija. Na prošnjo Alojzi,ja Drufovke, trgovca v Ljubljani, se uvaja postopanje za amortizacijo nastopne vložne knjižice, ki jo je prosilec Im jo izgubil: Vložna knjižica št. 3615 Jadranske banke, podružnice v Ljubljani, v nominalni vrednosti 3033 K 30 v, glaseča se im ime: Pina Tutto. Imetnik te knjižice se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice tekom šestih mesecev od dne tega oklica, ker bi se fcieer po tem roku izreklo, da je vložna knjižica brez moči. Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III., dne 30. maja 1922. T 92/22—3. 775 Amortizacija. Na prošnjo Josipa Svetine v Koroški Beli se uvaja postopanje za amortizacijo nastopne vložne knjižice, ki jo je prosilec baje izgubil: Vložna knji-i žica St. 19.719 mestne hranilnice v Radovljici v nominalni vrednosti 1538 K 50 v, glaseča ee na ime: Josip Svetina. Imotnili te knjižice se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice tekom šestih mesecev od dne tega oklica, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da je vložna knjižica brez moči. Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III., dne 30. maja 1922. T 98/22—4. 778 Amortizacija. Na prošnjo Jurija Babška, posestnika v Limbušu št. 17, se uvaja postopanje za amortizacijo nastopne vložne knjižice, ki jo je prosilec baje izgubil: Hranilna knjižica posojilnice v Mariboru, reg. zad. z o. z., št. 17.680 z vlogo 23.000 K, glaseča se na ime: Franc Železinger. Imetnik te knjižice so pozivlje, naj uveljavi svoje pravice tekom šestih mesecev, ker bi se sicer po temi roku izreklo, da vložna knjižica ni več veljavna. Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek III., dno 23. maja 1922. Nc Vlil' 173/21—3. 727 3—2 Amortizacija. Na prošnjo Janeza Severja, delavca v Klečah št. 12, ee ujvaja ipostopjanje za amortizacij^) nastopne vložne knjižice, ki jo je prosilec baje izgubil: Vložna knjižica Ljudske posojilnice v Ljubljani št 53.230 z vlogo v znesku 9866 K 50 v in glaseča se na ime: .Ignacij Sever*. Imetnik te knjižice se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice tekom šestih mesecev od današnjega dne, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da je vložna knjižica brez moči. Okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek VIII., dne 22. maja 1922. Nc Vlil 170/22—3. 786 Amortizacija. Na prošnjo Valentina Končana, posestnika v Babni gori št. 21, se uvaja postopanje za amortizacijo nastopne vložne knjižice, ki jo je prosilec baje izgubil: Vložna knjižica Ljudske posojilnice v Ljubljani št. 53.343 v vrednosti 14.241 K 46 v, glaseča se na ime: Franc Končan. Imetnik te knjižice se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice tekom šestih mesecev od da-našnjega dne, ker bi ee sicer po tem roku izreklo, da je vložna knjižica brez moči. Okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek VIII., dne 1. junija 1922. Nc 1 404/22—1. 724 3—2 Uvedba amortizacije vknjiženih terjatev. Na zemljišču Ivana Zagorja na Spodnji Polskavi so vknjižene že več icgo 50 let nastopne terjatve: 1. ) Pod sub praes. 21. maja 1851., št. 2998, terjatev Franca Kolarja iz dolžnega pisma z dne 17ega maja 1851. v znesku 62 gld. 54 kr. C. Mz. s pripadki ali 131 K 33 v s pripadki. 2. ) Sub [>raes. 25. januarja 1854., št. 389, terjatev Parbare Hrastnikove iz dolžnega pisma z dne 1. januarja 1854. v znesku 55 gld. C. Mz. ali 115 K 50 v s pripadki. 3. ) Sub praes. 11. decembra 1855., št. 4125, terjatev Katarine Petkove iz dolžnega pisma z dno 3. novembra 1855. v znesku 37 gld. 44 kr. C. M z. ali 77 K 74 v s pripadki. 4. ) Dediščine Jožefa« Primetza, Marije Primetzove in Terezije Primetzove iz dolžnih pisem z dne 23. novembra 1859. po 147 gld. 60 kr. a. v. ali po 295 K 20 v s pripadki. 5. ) Sub praes. 11. januarja 1861., št 60, terjatev Gašperja VVeranitscha in Marije VVeranitscheve iz dolžnega pisma z dne 1. januarja 1861. v znesku 400 gld. a. v. ali 800 K s pripadla. Na iKKlstavi prisojilnega pisma z dne 31. decembra 1867., št. 5123, se je polovična terjatev umrlega Gašperja Weranitscha 200 gld. s pripadki sub praes. 21. februarja 1868., št. 765, zomljeknjižno prenesla na Marijo Weranitechevo in ta je |>ostala lastnica vse terjatve. Ker so to terjatve zastavnopravno zavarovane že več nego 50 let, ne da bi se bilo v tem času kaj plačalo na glavnico ali na obresti ali da bi bili upnild kako drugače uveljavljali izterjevalno pravico, in ker so upniki, odnosno njih pravni nasledniki, popolnoma neznani, so ti pozivljejo, naj uveljavijo svoje pravice najkesneje do dne 31. maja 1923., ker bi se sicer po tem roku amortizacija in izbris gorenjih terjatev dovolila in izvršila. Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici, oddelek L, dne 20. maja 1922. St. 996. Razpis učnih mest. Po naročilu višjega šolskega sveta razpisuje podpisani okrajni šolski svet nastopna učna mesta v stalno namestitev: 1. ) Na štirirazrednici v Begunjah mesto za učiteljico s prostim stanovanjem; 2. ) na šestrazrednici v Cerknici mesto za učiteljico; 3. ) na štirirazrednici na Rakeku mesto za učiteljico s prostim stanovanjem; 4. ) na šestrazrednici v Starem trgu pri Ložu mesto za učiteljico. Pravilno opremljene prošnje z osebno popisnico, izpolnjeno natanko po vseh rubrikah, naj se vlože po predpisani poti pri podpisanem okrajnem šolskem svetu do dne g. j u li j a 1 9 2 2. Okrajni šolski svet v Logatcu, dne 10. junija 1922. St. 401/n. Razpis učiteljskih služb. Z dovolitvijo višjega šolskega sveta se razpisujeta naslednji učni mesti v stalno namestitev: Laporje, petrazrednica, nadučiteljska služba in služba za učiteljico. Pravilno opremljene prošnje naj se vlože po službeni poti do dne 9. julija 1922. pri krajnem šolskem svetu v Laporju. Okrajni šolski svet slovenskobistriški v Mariboru, dne 9. junija 1922. Predsednik: dr. Lajnšic s. r. St. 7610/22. 781 Razglas. Lov krajevne občine ambruške se bo oddajal v zakup za dobo od dne 1. avgusta 1922. do dne 81. julija 1927. na javni dražbi, ki bo na uradnem dnevu v Žužemberku dne 2 7. junija 1 922. ob 11. uri. , Zakupni in dražboni pogoji so na vpogled med uradnimi urami pri podpisanem okrajnem glavarstvu. Okrajno glavarstvo v Novem mestu, dne 6. junija 1922. Razne objave. 798 Narodna banka kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Stanje dne 31. maja 1922. Aktiva: Dinarjev Metalna podloga.............. 369,144.457 ’ 38 Posojila....................... 901.996.954'33 Dolg države.................. 4.498,257.590’12 Vrednost državnih domen, založenih za izdajanje novčanic . . 2.138,377.163' — Saldo raznih računov................. — Pasiva: 7.907,776.164’83 Glavnica .... .... 16,336.100’ — Rezervni fond...........■ • 2,066 951'95 Novčanice v tečaju............. 4.752,367.078 ’ 35 Razne obveznosti............... 908,819.246 ’ 48 Terjatve države za založene domene 2.138,377.163 ’ — Saldo raznih računov .... 89,809.625 05 7.907,776.164-83 802ri! Vabilo|na| izredni občni zbor Občnega konzumnega društva v|Trbovljah, registrovane zadruge z omejenim poroštvom, ki bo v nedeljo dne 2 5. junija t, 1. ob desetih v dvorani »Delavskega doma* v Trbovljah s tem dnevnim redom: 1. ) Čitanje zapisnika o zadnjem rednem občneni zboru. 2. ) Razpust zadruge (likvidacija). * * * Če pride dne 25. junija na občni zbor premalo članov, da ne bo sklepčen, bo 8 dni pozneje, t. j. dn* 2. julija t. L, z istim dnevnim redom, ob isti uri i» v istih prostorih drug občni zbor, ki bo sklepen ob vsaki udeležbi. V Trbovljah, dne 18. junija 1922. Načelništvo. _______ Nadzomištvo. 79' Vabilo na H. redni občni zbor, ki ga bo imela Tiskarna „Sava“ v Kranju, d. dM v .petek dne 3 0. junija 192 2. ob osemnajstih * družbenih prostorih v Kranju (Kokriško predmestje št 2) z nastopnim dnevnim redom: !•) Poročilo upravnega sveta o poslovanju v letu 1921. in predložitev bilance za leto 1921. 2.) Poročilo nadzoniištva. 8.) Odobritev bilanco za leto 1921. in sklepanje o predlogu upravnega sveta glede razdelitve čistega dobička. 4. ) Sklepanje o nakupu nepremičnin in naprav za obratovanje. 5. ) Izprememba § 6. jn-avil, da se je delniška glavnica zvišala od 750.000 K na 1,500.000 K. 6. ) Volitev predsednika, podpredsednika in treH do petih članov upravnega sveta. 7. ) Volitev treh članov nadzomištva. 8. ) Slučajnosti. ♦ * * Opomba: V zmislu § 26. pravil daje vsaki« deset delnic pravico do enega glasu. Po § 27. imaj# glasovalno pravico na občnem zboru oni delničarji, ki založe najkesneje osem dni pred občnim zborom delnice, katere tvorijo podstavo za njih glasovalno pravico, pri blagajni družbe ali pa pri podružnici J ar (Iranske banke v Kranju, odnosno podružnici Jugoslovansko Union-banke v Kranju. V Kranju, dne 10. junija 1922. Upravni »vet »os Vabilo. Občni zbor Filharmonične družbe v Ljubljani be v ponedeljek dne 3. j u 1 i j a ob 20. uri v mali dvorani poslopja Filharmonične družbe na Kongresnem trgu. Dnevni red: Otvoritev po predsedniku. Poročilo tajnikovo. Poročilo blagajnikovo. Zvišba članarine. Volitev novega odbora. Volitev delegatov za občni zbor »Glasbene Matice*. Predlogi in nasveti Odbor Filharmonične družbe v Ljubljani. 779 3-2 Likvidacija zadruge. Strojna zadruga v Mednu, r. z. z o. z., je sklenila razdružitev ter je prešla v likvidacijo. Upniki se pozivljejo v zmislu § 40. zadr. zak., naj oglase svojo terjatve pri zadrugi. 740 Razid društva. »Okrajna kmečka zveza za Selško dolino* jo P* sklepu odbora z dne 1. maja 1921. prestala delovati-V Selcih, dne 24. maja 1922. Fr. Šmid s. r., bivši predsednik- 758 Razid društva. Podružnica »Slovenske Straže* v Cerkljah Pr* Kranju se je prostovoljno razšla. Alojzij Breceljnik s. r., bivši predsednik4- Natisnila in založila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.