Naročnina
Dnevna ladnja
za državo SHS
mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za Inozemstvo
mesečno 35 Din nedeilslta Izdajo celote.no v Jugoslaviji 120 Din, za Inozemstvo 140 D
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov 1 stolp, petlt-vrsto moli oglasi po 130 in 2 D, veCJl oglasi nad 43 mm vt&lne po Din 2-30. veliki po 3 in 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 I)In o Pn vcfcicm o naroČilu popijši Izide ob 4 zjutraj razen pondel)ko In dneva po prazniku
Vrednl&ivo /e v Kopllar/evl ulici SI. G 111 Rokopisi se ne vrača/o, nelranhlrana platno se ne apre/ema/o Uredništva telefon SI. 20S0, upravnlStva SI. 2328
ProtimoraKno delo fašistov
Pred dvema ali tremi leti je prišla v Ljubljano voditeljica mestnih ljudskih knjižnic v Clevelandu, da nakupi za te slovenske knjige. ■Vodilni možje Amerike so namreč spoznali, da gre ro-ko v roki z asimilacijo naroda tudi njegovo mcuralno propadanje. Kdor je zatajil svoj materni jezik, je običajno zatajil tudi velik del one morale, ki jo je podedoval od svoje družine. Ko je prevzel tuj jezik, ni obenem tudi prevzel morale, ki jo ohranja tuja družina, temveč le slabe šege, ki vladajo izven družine, na ulici. Vsa zgodovina Newyorka tudi dokazuje, da so dali asimilirani tujci pretežno večino vseh zločincev in zato je moderna Amerika začela spoštovati manijšine in zato vodi boj proti asimilaciji.
Kdor hoče zato dvigati ljudsko moralo, mora govoriti ljudstvu le v njegovem jeziku. Najti mora one najsvetejše kotičke človeškega srca, kjer je še shranjen materin nauk in odkoder edino vodi pot k moralnemu življenju. Samoposebi jasno je zato, da je Cerkev vedno oznanijala svoj nauk v vseh jezikih, da je spoštovala materin jezik vsakogar, ker drugače l sploh prodreti ne bi mogla do človeškega srca. Naravnost odpovedati bi se moral duhovnik svoji apostolski službi, če bi hotel govoriti vernikom v jeziku, ki je njemu tuj. Niti ena srčna struna ne bi mogla zazveneti in ves napor bi bil brezuspešen. Prepovedati duhovniku, da uči otroke v njih jeziku, se pravi zato, duhovniku onemogo-čavati, da vrši svojo visoko službo. To pa delajo danes fašisti. Ne puste, da bi se v šolah učil krščanski nauk v slovenskem jeziku, ovirajo slovenske pridige in hočejo, da tudi Cerkev pomaga pri njih barbarskem asimrilaaij,skem delu. Mesto da fci Cerkev zidala na temelju morale domačega ognjišča, naj bi z asimilacijo širila tudi moralno dekadenco! Ali si je sploh mogoče misliti bolj neverjetne stvari!
In to v sedanjih žalostnih časih, ko je ljudska morala na neverjetno nizki stopnji in ko splošna beda izpodkopuje še zadnje ostanke morale. Če bi bili fašisti le količkaj državniki, bi se morali naravnost na kolenih zahvaliti, da sploh koga najdejo, ki skrbi za dvig l/udske morale. Mesto tega pa ovirajo še one, ki edino morejo rešiti moralo.
Kakor da šs ne bi bilo zadosti razdiralnega dela fašistov. S svojimi zločinskimi požigi in preganjanji so ubili med narodom ves pravni čut in danes v Italiji nihče več ne veruje v človeško pravico. Kako tudi. Na italijanskih sodiščih je mesta le za fašistovsko justioo in ta sistem krivice je izpeljan do te mere, da je pravda z vso sigurnostjo izgubljena, če jo vodi slovenski advokat. Na sodniji ni nobene pravice, v uradih ni nobene pravice, v občini ni pravice, povsod je za nefa-šista sama krivica in ni človeka več, ki že ni obupal nad pravico v Italiji. Kadar pa je pravni čut ubit, takrat je skrajna nevarnost, da izgine tudi moralni čut. To skrajno nevarnost odstranjajo z največjimi žrtvami slovenski duhovniki, a tudi pri tem jih ovirajo fašisti.
Zato pa tem bolj skrbe, da se nemorala čim na|)bolj razpase. Kjer so fašisti v vasi, tam so plesi na dnevnem redu, tam se zapravlja denar in širi razuzdanost. In kako bi bilo drugače? Kar je najslabšega v vasi, kar najmanj časti domače ognijišče, to poberejo fašisti in ti moralno propadli ljudje vladajo potem v vasi. Seveda po svojem okusu in po svajih razvadah.
Pri vsem tem svojem razdiralnem delu pa imajo fašisti še drznost, da lažejo po svetu, kako ščitijo Cerkev, kako žive v soglasju ž njo. Ni mogoče dovolj povdariti, kako ogromna laž je to. Ne dovoljujejo fašisti verskega pouka v italijanskih šolah in ne dovoljujejo ga Slovencem. V svojih fašistovskih organizacijah pa vzgajajo mladino v duhu, ki je dia-mentralno nasproten krščanski misli. Ni zaman »Osservatore Romano« že opetovano nastopit proti tej fašistovski vzgoji mladine, a fašisti se niso iztreznili.
Kakor da bi hoteli svoje razdiralno delo dovršiti do konca. Požgali so kulturne dome, napovedali boj slovenski knjigi, pregnali kulturne delavce, uničili slovensko šolo in sedaj bi hoteli pohoditi še mtralo. Ne samo narod revežev, temveč tudi narod propalic bi hoteli imeti na meji in potem bi se čutili varne. Popolna puščava na meji, to je njihov ideal.
Proti takšnemu idealu pa mora biti Cerkev m zato tudi slovenski duhovnik. Vseskozi , pozitivno lojalno učijo narod, da daje državi, kar je njeno, ali ne morejo dati državi duš, kev !
l*olilič&n

narod
Upravo /e vKopliorlevi ul.&i. 6 -«• C.eUovnl račun: Cfubl/ana štev. 10.630 In 10.34» so insetate, SarafevoSl. 7563. Zagreb it. 39.011, Vraga In Dunaj SI. 24.797
Seja Mirane skupščine
Belgrad, '26. nov. (Tel. »Slov.«) Skupščinska seja se je pričela ob pol 11. Po opravljenih formalnostih je skupščin, tajnik Panta Joranovid prečital zapisnik zadnje seje.
Zemljoradnik Savljič se je oglasil k besedi k zapisniku. Govoril je o vseh mogočih stvareh, samo ne k zapisniku. Napadal je večino, da se ne udeležuje dela. Ker so seji prisostvovali samo trije zemljoradniki, so padali medklici na njihov račun. Nato se je Savljič spomnil zapisnika in zahteval, da se zapiše v zapisnik ves njegov govor. Tajnik Jovano-vič te zahteve ni sprejel. Skupščina je z veliko večino sprejela zapisnik.
Nato je predsednik prebral nove zakonske načrte, ki so predloženi ter prečital poročilo glavne kontrole. Ker je med tem 10 poslancev pismeno zahtevalo poimensko klica-

nje poslancev, se je isto izvršilo. Predsednik je ugotovil, da je navzočih 153 poslancev in da ima skupščina kvorurn. Tajnik Jovanovič je prečital interpelacije na razne ministre in poročal o prošnjah, ki so prišle na odbor za prošnje in pritožbe. Ob pol 12 se je seja zaključila. Ob koncu seje je predsednik pozval poslance, da se udeleže parastosa za pokojnim skupščinskim podpredsednikom Agata-novičem.
Prihodnja seja bo jutri ob 10 dopoldne. Na dnevnem redu so: 1. izvolitev skupščinskega člana v odbor za vojno odškodnino; 2. poročilo odbora glede konvencij z Italijo o pravni in sodni zaščiti; 3. poročilo o zakonu o dogovoru z Avstrijo o vzajemnem pravnem občevanju; 4. razprava o poročilu odbora o predlogu zakona o zemljiškem katastru.
nosni mmmc
Belgrad, 26. nov. (Tel. »Slov.«) Včeraj se je vršila slovesna otvoritev palače Delavske zbornice v Nemanjini ulici. Slavnosti so prisostvovali župan dr. K u m a n u d i, zastopniki miin. za soc. pol. in drugih državnih oblasti, več narodnih poslancev, zastopniki različnih gospodarskih in socialnih ustanov in velika množica delavskih zastopnikov, predvsem pa zastopniki vseh delavskih zbornic v državi. Ljubljansko je zastopala delegacija kluba krščanskih socialistov, socialnih demokratov in narodnih socialistov. Godba je najprej zasvi-rala delavsko himno, nakar je nekdo dekla-miral prigodno pesem umetnika Gošača. Govorili so predsednik belgrajske Delavske zbornice Negoslav Ilič, osrednji tajnik delavskih zbornic dr. Topalovič, bclgrajski župan dr. Kumanudi, zastopnik min. za soc. pol. in dr. Milan Glaser od Osrednjega urada za zavarovanje delavcev.
Potem se je vršil kongres delavskih zbornic, Predsedoval je Negoslav Ilič. Izvolile so se komisje, ki so izdelale resolucije. Te so bile danes kongresu predložene. V resolucijah se zahtevajo: gotovi vstaviti v finančni zakon za 1. 1929.-30., zakonski načrti o delavskih pogodbah, delavskem pomožnem osodju, spre-minjevalni predlogi v zaščito delavstva z ozi-rom na zakon o švedskem vžigalčnem karielu. Zahteva se, da se ukine zakon o zaščiti države, da se odpravi vsaka omejitev zborovalne svobode in svobode strokovnih organizacij ter da se odpravi militarizacjja železničarjev in rudarjev za slučaj štrajka.
Največja in najaktualnejša je bila razprava o preosnovi zavarovalne zakonodaje, pri kateri so delegati kluba krščanskih socialistov energično zastopali čim večjo avtonomizacijo
delavskega zavarovanja oziroma njegovih ustanov. Sprejela se je kompromisna resolucija in sledeče zahteve: Takojšnja uvedba starostnega in invalidskega zavarovanja delavcev vseh skupin. Novelizacija in razširitev pokojninskega zavarovanja na zasebne nameščence, na vse skupine nameščencev in na vse pokrajine v državi. Važno je, da se je kongres postavil na stališče, da je treba ustvariti enotnost vsega zavarovanja v tem smislu, da se ukine zavarovanje po posameznih strokah in združitev v okviru splošnega in enotnega zavarovanja. Po tem načelu se ima zlasti rudarsko in železničarsko zavarovanje združiti s splošnim delavskim zavarovanjem. Cepitev zavarovanja po strokah je škodljiva. Vse panoge je združiti v eno organizacijo, pri tem pa upoštevati posebne razmere posameznih strokovnih delavcev in nameščencev. Končno se zahteva večja avtonomija ustanove zavarovanja in ukinitev malih okrožnih uradov za zavarovanje delavcev v smislu načel spremenjenih pravil Osrednjega urada za zavarovanje delavcev. Kongres zahteva izvršitev volitev v ustanove zavarovanja.
Posebno pozornost je kongres posvetil razmeram in stanju rudarskega zavarovanja. Odklonil je uredbo gozdarsko-rudarskega ministrstva kot nesocialno in nepopolno. Ozdravitev bratovskih skladnic naj se izvede po načelu, da imaijo podjetja letni primanjkljaj pasivnih bratovskih skladnic sama kriti s posebnim ozdravitvenim prispevkom. Skupnost moTc nositi le normalen riziko. Izreden riziko naj nosi visako podjetje samo. — Važna je resolucija, ki jo predlaga začasni zakon o sodiščih v sporu o delavskem razmerju oziroma razširitev obeh zakonov na celo državo.
KDK
Belgrad, 26. nov. (Tel. »Slov.«) Ker večina poslancev KDK še vedno ne izpolnjuje poslanskih dolžnosti, so vzeli iniciativo posamezniki in organizacije V Belgrad prihajajo številni pristaši hrvatske opozicije, da navežejo stare stike s centralo in intervenirajo v gospodarskih zadevah. Posebno so zastopane trgovske in industrijske zbornice. Ravno te dni sta se mudila v Belgradu župana mest Trogir in Solta. Oba sta obiskala pristojna ministrstva v intervencijskih poslih "in posamezne člane vladnih klubov. Zlasti sta se pogosto zglasila v radikalnem klubu. S seboj sta prinesla priporočila domačih radikalnih organi-zaešj. Pripomniti je, da je župan iz Trogira vnet radičevec in izvoljen na radičevski listi. Zupan iz Sol'te pa je federalist. Izmed gospodarskih politikov Radičeve oziroma Pribiče-vičeve stranke se v vladnih klubih oglašajo posebno gospodarji iz Dalmacije. Ker gre za ureditev agrarja v Dalmaoiji in za zakon o javniih delih in pomoči pasivnim krajem, ne gre, ubogati zagrebško abstinenčno politiko, tako trdijo, ampak je treba sodelovanja. Zato je značilno, da se med temi disidenti nahajajo predsedniki dalmatinskih gospodarskih usta-
nov, ki so bile dosedaj Pribičevičevi denarni stebri. V državni upravi, strokovnih organizacijah, ki raztezajo svoj delokrog čez vso državo, v vseh gospodarskih korporacijah je doživela zagrebška politika bojkota popoln polom.
Niti Zagreb ne izwa;a bojkota
Zagreb, 26. nov. (Tel. »Slov.«) Danes se je vršila seja občinskega odbora. Zadnje dni se je načelno vprašanje, da bi se zagrebški občini odvzela pravica pobiranja državnih davkov. Odbor se je z vso silo zavzel za to, da mesto to pravico obdrži. Kljub socialnemu bojkotu so pred par dnevi poslali v Belgrad odposlance zagrebške občine, da bi se dosegel sporazum s finančnim ministrom. Minister je dovolil, da zagrebško mestno poglavarstvo še nadalje pobira državne davke z malo omejitvijo. Občina bo pobirala državne davke, plačali pa se ji bodo izvršilni stroški. V roku treh let ima glavno davčno ravnateljstvo pravico, da kadarkoli prenese pobiranje državnih davkov na državne urade. Nadalje je občinski svet znižal cene tramvajskim kartam.
Neverjetna zahteva UJU
Belgrad, 26. nov. (Tel. »Slov.«) Odsek zakonodajnega odbora, ki proučuje načrt o ljudskih šolah, je dobil od Udruženja jugoslovanskega učiteljstva spomenico, v kateri zahteva osem novih zahtev v imenu svojih članov. UJU jc na stališču, da naj vse predmete v ljudski šoli poučuje učitelj kot kvalificiran metodik in pedagog, ki pozna duha pouka, cilj in obdelavo posameznih predmetov. To se v prvi vrsti nanaša na verouk v ljudskih šolah. Verouk cc ne sme prepustiti duhovnikom v po-v.čcvsnje. Navajajo se sledeči razlogi: Pomanjkanje pedagoške izobrazbe, fizična nemož-nost, da bi duhovniki prišli na vsako uro. Končno pravijo, da je duhovnik nevaren tudi v šoli, ker bi lahko otroke okužil(l), ker hodi okrog bolnikov. Radi tega so odločno proti temu, da verouk uči duhovnik. Če se ta zahteva ne more sprejeti, učiteljstvo dopušča s težkim srcem izvajanje čl. 245. ljudskošolske-ga zakona. Ta določa, da more duhovnik v izjemnih slučajih poučevati verouk, če ni na dotični šoli nobenega učitelja iste vere, ki bi verouk poučeval. UJU-u je torej to še premalo, Dalje zahteva UJU stanovanja tudi v mestih in zahteva, da morajo občine zidati tudi zabavišča in stanovanja za otroške vrtna-rice. Radovedni smo, kaj bo k tem zahtevam reklo slovensko učiteljstvo.
Nesoslasa v slovenski
Belgrad, 26. novembra. (Tel. ^Slov.«) sJedinstvo« poroča: Na seji okrožnega odbora v Ljubljani je d r. Žerjav imel dolg govor, katerega je končal s temile ugotovitvami: Položaj jc sedaj zelo težaven. Pribičevič je pri vedel stranko v stepo ulico: Mora se ali razpustiti ali spojili s frankovci. Mi slovenski demokrati, ki smo navdušeno pozdravili edin-stvo, ne moremo sicer iti ravno sedaj zoper njega. Pribičevič zahteva, da bojkotiramo 1. december. Kot discipliniran član se bom pokoril. Izvajal pa bom posledice. Nato je govoril d r. K r a m e r. Zavzel se je za edinstvo. Govorila sta še dr. B r e z i g a r in dr. P i v-ko, ki je podčrtal dejstvo, da stranka v Sloveniji propada. Žerjavu se je izrekla zaupnica. Sklenilo se je, da bo dne 10. decembra seja vodstva, ki bo sklepala o Zerjavoveni predlogu, da se obnovi narodno-napredna stranka v Sloveniji. — Da so tudi glede 1. decembra neenotni, dokazuje svečan poziv So-kolske zveze na proslavo 1, decembra. Proslavo so najbolj urgirali slovenski samostojni demokrati, da postavijo Pribičeviča pred gotovo dejstvo.
so te od Boga. Zato se slovenska duhovščina ne more odreči svoji dolžnosti, da oznanja božji nauk v materinem jeziku in zato na tem polju ne more odnehati.
Proti vsem fašistovskim zaprekam bo slovenska duhovščina v Primorju vršila še nadalje svoje moralno delo, ker mora tako deliti, ker bi se drugače izneverila sebi. Najtc';:; <-'-
sodba za fašizem je njegovo protimoralno in proticcrkveno delo in tu jc začetek onega obračuna, ki bo porušil fašizem. Na kulturnih in moralnih razvalinah ni mesta za spomenike, temveč le še za nove razvaline. Spoznali bodo 5e fašisti, kako ,co pričeli podirati svojo st"v-'■>r>, ko so pričeli ru£:?i moralo r. preganja: ženske in drivje duhovščine.
Belgrad, 26. nov. (Tel. »Slov.«) Vidovdauska ustava določa za vso državo samo eno kasa-cijsko sodišče. To določbo je prevzel novi zakon o sodnikih, ki bo stopil s 1. aprilom 1929 v veljavo. Da se uredi vprašanje likvidacije dosedanjih vrhovnih sodišč in dogovori, kako naj se ustanovi vrhovno sodišče v Zagrebu, je sklical pravosodni minister Vujičič vse kasacijske predsednike v Belgrad. Seji so prisostvovali minister Vujičič, za Belgrad dr. Subotič, za Zagreb dr. Cimič, Za Sarajevo dr. Simič, za Novi Sad dr. Dramšič, za Podgorico dr. Radulovič. Predsedniki so dobili podrobna navodila za pripravo dela. Dokler se ne ustanovi kasacijsko sodišče v Zagrebu in se pravosodni zakoni ne izenačijo, bo doposlovala dosedanja kasacijska sodišča kot samostojni oddelki, ki se morajo do 1. aprila 1929 naseliti v Zagrebu. Novi vrhovni predsednik še ni določen. Med drugimi se imenuje dr. Subotič, sedanji kasacijski predsednik v Belgrad. Na seji se jc obravnaval stalež naših sodišč. Srbija in Črna gora jih imata 59, Hrvatska in Slavonija in Srem 100, Bosna in Hercegovina 70, Dalmacija 44, Slovenija 59. Skupno 327. V tem številu so všteti samostojni državno-pravdniški oddelki in višja sodišča.
Za novi šolski zakon
Med predsednikom vlade dr. Korošcem,
predsednikom radikalnega kluba Vnkičevičem in radikalnimi poslanci iz Vojvodine se jc vršila seja, na kateri se je govorilo predvsem o novem ljudskošolskem zakonu.
Danes sc jc vršila seja demokratskega kluba, na kateri je prosvetni minister Grol poročal o načrtu ljudskošolskega zakona. Nobenega sklepa ni bilo. Razprava sc bo v sredo -daljevala. Tudi radikalni kitih se ic oosve-% al o tem predmetu.
„Morsenblatt" o SLS
Zagrebški »Morgenblatt« je priobčil »s posebne stranic napisan uvodnik o SLS. Ta uvodnik je zgovorna priča, kako tudi izven Slovenije pridobiva SLS vsled svojega vestnega dela na ugledu. »Morgenblattov« uvodnik zla9ti podčrtuje pravilno politiko SLS ter tako potrjuje naša izvajanja, da je samo proti-ekstremistična politika Slovencev pravilna. Ker je »Morgenblattov« uvodnik zelo dolg, prinašamo le njegove najbolj markantne odstavke. V glavnem izvaja »Morgenblatt«:
Naša javnost zlasti rada obravnava razmere v radikalni stranki. Tudi razmere v KDK so zelo pogosto predmet debate. Nasprotno pa se skoraj nikdar ne govori o Slov. ljudski stranki, čeprav je zlasti zanimiva struktura te stranke, ki jo je smatrati kot reprezentan-tinjo enega driavnega dela. Stranka je tudi v resnici na čisto drugi podlagi zgrajena, ko vse druge stranke in je prava ljudska stranka.
Ni potrebno podrobneje poročati o nastanku te stranke. Mnogo bolj zanimivo je, govoriti o sedanjem stanju in komponentah stranke, ki zavzema v našem državnem življenju izjemno stališče in ki predstavlja vsled razvoja naših notranjepolitičnih razmer in vsled znanja svojega parlamentarnega voditelja jedro vladnih strank v državi.
Okolnost, ki je spravila stranko v središče političnega življenja, jo je prisilila svoje nazore nekako revidirati. Vsak nepristranski opazovalec mora priznati, da je razvoj, ki se izvršuje v SLS, njej in državi le v korist.
V zadnjem času je opazovati gotove znake deklerikalizacije in nadaljna posledica tega razvoja je, da slovenska inteligenca nima vei vzroka, da se ne bi siranki približala.
»Morgenblatt« utemeljuje ta svoja izvajanja tudi s tem, ker da je v Vatikanu zmagalo stališče, da ni v interesu katoliške Cerkve ustvarjati lastne politične stranke.
To oddaljevanje SLS od klerikalnega vpliva je prineslo stranki v zadnjem času pomembne politične uspehe. Zadostuje, če omenimo, da je vplivni francoski maršal Franchet d'Esperey ob svojem zadnjem bivanju v Ljubljani občeval izključno le s posvetnimi osebnostmi iz SLS.
Vse to je tem važnejše, ker je znano, da si osvaja SLS zlasti v gospodarskih zadevah postojanko za postojanko. Svoj tisk je podvojila. Njene gospodarske organizacije uživajo vsled svoje solidnosti splošno zaupanje. Politični voditelj in predsednik njihovega poslanskega kluba, ki je obenem tudi ministrski predsednik, je osebnost, ld v strankini organizaciji nima merodajnega vpliva, a uiiva v ttem oziru neomejeno zaupanje stranke. Vslč'd svojih političnih uspehov, ki bodo končno kronani z z j edin j eno Slovenijo ter odgovarjajočo avtonomijo, je minis'rski predsednik kot osebnost v vladi tudi v položaju, da vse to izvršuje, kar bi bilo pri brezciljni opozicionalni politiki nikdar mogoče.
Dr. Korošec je znal nerodnost in opozicionalni fanatizem svojih nasprotnikov spremenili v pozitivne uspehe za Slovenijo in svojo stranko. Ali naj se to zaračuni kot minus? Gotovo ne!
Politika ima dosti sorodnosti z vojno. Vojne niso nikdar nekrvave, politika nikdar brez neuspehov. Posamezni voditelji doživljajo poraze, toda generalissimus bo tudi po neuspehih šel k svojemu cilju.
SLS je postala državo ohranjajoča stranka. Dr. Korošec in njegovi rojaki so si v desetletnem boju prisvojili praktike Belgrada. Izkušnje iz preteklosti so jih na tej poli dovedle pogosto k uspehu.
SLS bo v svoji reorganizaciji v FHoveniji zadela na mnoge težkoče, ki izvirajo iz prevelike ambicije in želje ustvarjanja v novih oblastnih upravah. Obe slovenski oblasti sta željni dela. Slovenija je mala dežela z marljivim in štedljivim prebivalstvom. Sedaj naj bi plačalo to prebiva'stvo okoli 150 milijonov oblastnih davščin. Oster boj je na vidiku, ker mora levji del teh davščin nositi industrija in trgovina. To je nemogoče in tako pride do boja, ki ga glasilo SLS baš danes napoveduje na uvodnem mestu.
Nato izraža »Morgenblatt« nado, da bo vseeno prišlo do sporazuma, ker da je slovensko gospodarstvo pripravljeno dati, mnogo dati, toda imeti hoče jamstvo, da ne bo uničeno. SLS je ljudska stranka, toda ljudstvo ne obstoji le iz delavcev in kmetov, temveč iz vseh slojev prebivalstva. To vedo gospodje od SLS in zato bodo znali ustvariti soglasje.
Izvajanja » Morgenblstta« niso povsem točna in tudi je viden zadnji vzrok uvodnika. Kljub temu pa je dokument za pravilnost politike SLS in zato objavljamo ta dokument tudi ml.	■*
RAZREDNA LOTERIJA.
Zadele so sledeče srečke: 200.000 Din št. 63.145, 40.000 Din 7.915, 30.000 Din 110 211, 20.000 Din 106.739 in 41.951, 10.000 Din 118.894, 4000 Din 76.755, 87.378, 119.129, 17.690.
Novosadska vremenska napoved: Oblačno.
Dež.
Dunajska vremenska napoved. Severne Alpe: Izpremenljivo, južno vreme, manj oblačno, temperatura za enkrat še malo iz-premenjena. Južne Alpe: oblačno, deževno, milo vreme.
KritICno stanje angl. kralja
London, 26. nov. (Tel. »Slov.«) Ob enajstih dopoldne je bil izdan buletin, ki ugotavlja. da je kralj noč prebil mirno. Krizo je pričakovati sedmi dan, torej danes. Njujorški »Morning WorId« poroča, da se je stanje kralja poslabšalo. Kralj pa je zahteval, da naj se izdajajo pomirljivi buletini.
London, 26. nov. (Tel. »Slov.«) Kralj danes ne sme sprejemati nobenih obiskov. Nov
oglas na palači Buckingham pa objavlja najnovejše vesti o stanju bolezni, kar daje v zvezi i vofurno konferenco notranjega ministra z dvornimi uradniki slutiti, da je bolezen dosegla kritično točko in da so presenečenja mogoča. Na ozdravljenje je možno misliti, ker ima kralj izredno zdravo srce in ker je vsa njegova telesna konstitucija zelo krepka.
Prva zmaga detastva
Delo v železni veleindustriji v Forenju
še vedno počiva od 1. novembra, ker so industrijci — kakor smo že poročali — odpustili nad 210.000 delavcev, ker niso hoteli priznati razsodbe zastopnika ministra za delo.
Strokovne organizacije so se zato pritožile istočasno z lastniki tovarn. Delavstvo je v svoji tožbi zahtevalo, da morajo industrij-ci plačati vse mezde v višini kakor je to razsodil zastopnik ministra za delo. Prvo in-stančno sodišče se je postavilo na stališče delodajalcev, da ta razsodba uradnega zastopnika ni obvezna in je v polni meri odobrilo nastop industrijcev.
Proti taki sodbi, ki je presenetila vso javnost, so delavske strokovne organizacije vložile priziv.
Razprava se je vršila 24. t. m. pred deželnim sodiščem za delo Duisburgu. To sodišče je razveljalio sodbo prve instance in odbilo zahtevo delodajalcev. Sodišče smatra, da je razsodba zastopnika ministra za delo obvodna za obe stranki. Ker se delodajalci te razsodbe niso držali, so dolžni povrniti delavstvu vso škodo, ki jo je delavstvo trpelo vsled odpusta. Sodišče ugotavlja, da je dose-daj ta škoda narasila na približno 13 milijonov dinarjev, katero vsoto morajo indu-strijci plačati delavskim strokovnim organizacijam.
S tem je druga instanca razsodila v prilog delavstva. Delodajalci pa so takoj vložili priziv na najvišje državno sodišče dela. Tako se bo konečna odločitev zopet zavlekla. Delavstvo se nahaja kljub obsežni podporni akciji v težkem položaju. Njihove otroke prehranjujejo razna katoliška podporna in humana društva, delavstvo pa dobiva podpore od strokovnih organizacij. Škoda vsled tega mezdnega gibanja je že sedaj ogromna in vse nemško časopisje poziva veleindustrijce na popustljivost v interesu narodnega gospodarstva.
DemensTad e v Somuniii
Bukarešt, 26. nov. (Tel. »Slov.«) Včeraj se je neposredno po nekem komunističnem I shodu razvila demonstracija, pri kateri je prišlo do spopada s policijo. Bilo je prijetih 46 ljudi, od katerih je večina bila potem zopet izpuščena. »Cuventul« trdi, da so to de-[ mnnstracijo organizirali liberalci, da bi motili pogajanja za zunanje posojilo. Vlada zatrjuje, da brezpogojno lahko vzdržuje mir in red v državi, ki tudi v resnici ni ogrožen.
Hed make^on5*vu?ušč;mi
Sofija, 26. nov. (Tel. »Slov.«) V Sofiji se je razdeljeval oklic, v katerem 288 begunskih rodbin iz Ohrida napoveduje maščevanje za j umor Nauma Beleva. Oklic očita vladi, da očitno stoji na strani pristašev Mihajlova. Celo pri pogrebu Beleva se je pripetil incident, ko so z mrtvaškega voza strgali venec narodnega odbora macedonskih emigrantov.
NERESNIČNE SENZACIJE.
Sofija, 26. novembra. (Tel. »Slov.«) Uradno se kategorično dementirajo vse vesti o nekakih nemirih v Bolgariji .Te vesti krožijo po inozemstvu, da bi se delale zapreke emisiji bolgarskega stabilizacijskega posojila. Ne samo v Sofiji in Macedoniji, marveč v celi deželi vlada popolen red in mir.
Zasedanle Sveta DM
Berlin, 26. novembra. (Tel. »Slov.«) Zasedanja Sveta Društva narodov v mesecu decembru se bodo udeležili dr. Stresemann, Briand in Cbamberlain, ki se je včeraj vrnil v Evropo. Z ozirrm na zdravstveno stanje Chamberlaina in dr. Stresemaivna se bodo seje Svefa Društva narodov vršile morda v Luganu ali pa v Cannesu ali v Nizzi.
Mednarodna konferenca za statist ko
Ženeva, 26. novembra. (Tel. »Slov.«) Pod predsedstvom narodnega ekonoma prof. Rap-j parde je bila danes v Ženevi otvorjena mednarodna konferenca za gospodarsko statistiko. V otvoritvenem govoru je navajal kot cilj konference, da naj države prevzamejo gotove odgovornosti za trgovinsko statistiko, do-čim n*nj se za industrijsko statistiko sprejmejo samo gotova načela.
Soneti prof pcnare:an'u novčan c
Ženeva, 26. novembra. (Tel. »Slov.«) Li-tvinov je sporočil danes tajništvu Društva narodov, da se bo sovjetska vlada udeležila konference za mednarodne 1 nvencJje proti ponarejanju m včanic, ki je določena na dan t 9. aprila 192«.
Italija edini prijatelj Madžarov
Berlin, 26. nov. (Tel. >Slov.<) Grof Ap-pony izjavlja v intervjuju v »Germaniji«, da vprašanje revizije danes ne tvori središča dnevne politike. Treba pa je vedno poudarjati svoje pravno stališče. Madžarska smatra priključitev Avstrije k Nemčiji za potrebno. Tudi vprašanje Gradiščanske se bo v danem trenutku rešilo na miren način. Položaj na Balkanu je za enkrat še zelo negotov in nihče ne more reči, kako bodo vplivala nasprotstva med staro in novo Romunijo ter med Hrvati in Srbi na Madžarsko v političnem oziru. — Čvrsto pogodbeno razmerje obstoja z Italijo, ki je edina izmed bivših zavezniških držav ponudila Madžarski roko v pomoč.
Žalostne posledice
fašistovskih metod
Pariz, 26. nov. (Tel. »Slov.) V nekem pariškem delavskem okraju so danes našli na cesti mrtvega nekega fašistovskega agenta, ki je bival v Parizu dva in pol meseca in ki je očividno imel nalogo, nadzirati italijanske delavce. Smatra se, da je bil umor izvršen iz političnih razlogov.
Pred pariškim porotnim sodiščem se je danes začela razprava proti italijanskemu emigrantu Modugno, ki je umoril pariškega konzula Nardiinija, kateri mu je bil odrekel potni list za njegovo ženo. Motugno se je moral izseliti iz Italije, ker se ni hotel ukloniti fašizmu. Naselil se je v Parizu. Ko je hotel spraviti v Pariz tudi svojo ženo in otroka, mu niso hoteli dati potnega lista kljub vsem prošnjam m pritožbam, nakar je ustrelil konzula.
Proti izdatkom za vejsko
Pariz, 26. novembra. (TeL »Slov.«) Na zadnji seji odbora za zunanje stvari, na kateri so levičarske stranke ostro kritizirale višino izdatkov za francosko oboroževanje, kar je v nasprotstvu z mednarodnim problemom raz-i orožitve in z lokarnsko politiko, je poskušal j ugovore zavrniti vojni minister Painlevč s tehničnimi formami, ki »o postale potrebne radi uvedbe enoletne vojaške službe. Posla-nrc Montigny je že naznanil, da bo vojnega ministra z>opet interpeliral v generalni debati.
Madžarski zun?nU minister v Varšavi
Varšava, 26. nov. (Tel. »Slov.«) Prihodnje dni dospe v Varšavo madžarski zunanji minister Valkov k pogajanjem za poljsko-inadžarsko razsodiščno pogodbo. Ta vest na novo oživlja vesti o tem, da se Poljska prizadeva pomagati, da pride do madžarsko-ro-munske poravnave.
Hovi amerišk? z(in*nM m!n?s!er
Newyork, 26. nov. (Tel. »Slov.«) »Herald Tribune« javlja, da je Hoover izbral za zunanjega ministra ameriškega poslanika v Italiji Fletscherja, ki ga je spremlijal tudi v Južno Ameriko.
Amerika in tve*ovno ra«~diš£e
Newyork, 26, nov. (Tel. »Slov.«) Na nekem banketu je Coolddge govoril, da namerava Amerika poizvedovati pri nekaterih velesilah, ali ne bi bilo mogoče, da sedaj pristopi Amerika k svetovnemu razsodišču s svojimi ameriškimi pridržki. V krogih senatorjev se ta poskus presoja pesimistično,
Gosoodanki program iov?etev
Moskva, 26. nov. (Tel. »Slov.«) V soglasju s predlogi Stalina je bila včeraj na osrednjem odboru komunist, stranke sprejeta resolucija, ki zahteva pospešen tempo industrializacije, forsiranje produkcije proizvajalnih sredstev, pospešenje kolektivne obnove poljedelstva, zboljšanje položaja industrijskega delavstva v stranki in brezobzirno očiščenje stranke neiskrenih pristašev in elementov z meščanskimi tendencami.
Silni vihari na moru
Berlin, 26. nov. (Tel. »Slov.«) Številna poročila prihajajo od francoske obale, od Severnega morja, Ti renskega morja, iz Benetk in Alžira o silnih viharjih, v katerih se je ponesrečilo mnogo parnikov. Več ladij se je potopilo. Stvarna škoda je ogromna. V Severnem morju je vihar razklal otok Sylt na tri dele.
Poveljnik nemškega brodovja v pomorski bitki v Skaggeraku in bivši šef nemškega ad miralnega štaba, admiral Scheer je umrl 26. novembra ponoči v starosti 651et,
Katoliški obzornik
Sijajna manifestacija za katoliško znanost
Salzburg, 28. nov. (Tel. »Slov.«) Včerajšnji vseučiliški dan o priliki otvoritve papeževega filozofskega instituta v Salzburgu je bil zelo pomemben ter je učinkoval kot sijajna katoliSka manifestacija. Kardinal dr. Piffl je imel pontifikalno mašo v solnograški stolnicL Kardinal Faulhaber pa je imel slavnostno pridigo o zopetni združitvi krščanskih cerkev na vzhodu z rimsko cerkvijo v smislu okrožnice papeža Pija XI. in v tej zvezi o nalogah katoliškega vseučilišča. Slavnostnega cerkvenega opravila so se udeležili vsi avstrijski škofje, zvezni kancler dr. Seipel in mnogo nemških katoliških voditeljev. Na slavnostnem zborovanju je opat dr. Klotz sporočil blagoslov in častitke sv. očeta. Zvezni kancler dr. Seipel je govoril o neoporekljivosti katoliške znanosti. Katoliško vseučilišče je potrebno radi znanosti same. Tudi kardinal dr. Piffl je govoril v istem smislu: Znanost brezverstva je narodu vzela vero. Katoliško vseučilišče mora ustvariti trdno podlago, da bo narod zopet veroval.
*
Poljska. Kardinal Hlond je nedavno dal izjavo o verskem položaju na Poljskem. Poljski narod je še vedno skoraj brez izjeme katoliški in veren. Delavstvo ne dela izjeme. V svečanem sprevodu na evharističnem kongresu v Čensto-hovi je bilo največ delavcev. Konkordat in po-voljna šolska zakonodaja sta vstvarila dobro razmerje med državo in cerkvijo. Tudi mlajša generacija, posebno akademska mladina je globoko verna; 93% slušateljev vseučilišča v Poznanju je globoko vernih; v Varšavi so akademiki nedavno vprizorili bojkot profesorja, ker je dal iz svoje predavalnice odstraniti križ. Najvažnejša naloga poljskih katolikov v bližnji bodočnosti je enotna organizacija Katoliške akcije. Zapreke obstojajo predvsem v posebnostih posameznih pokrajin in narodnostna nasprotja posebno v Galiciji. Vkljub tem nasprotjem pa se ugodno razvija sodelovanje poljskih in ukrajinskih katolikov. Lepe uspehe žanje unionistično gibanje posebno v severnovzhodnih pokrajinah, kjer se po cele župnije z duhovnikom vračajo v katoliško cerkev. Da bi se to gibanje pospešilo, so v V3eh semeniščih upeljani kurzi za vzhodni obred. Manjšine imajo duhovniki, ki z njimi občujejo in jih podučujejo v materinem jeziku.
Rimokatoliških duhovnikov je na Poljskem 14.055 (med njimi sta 2 kardinala in 22 škofov). Napram stanju v 1. 1927 zn^ša gornje štev i Jo 400 več duhovnikov letos. V državnem proračunu se nahajajo sledeče postavke za .katoliško cerkev: Prejemki duhovnikov 19.0S2.000 zlotov, podpore za opravljanje cerkvene službe 63.298 zlotov, izdatki za cerkvene ustanove 780.040 zlotov, za zidanje cerkvenih poslopij 1.016.000, prispevek za škofovske vizitaciie 340.000, za vodstvo cerkvenih knjig 197.940 in za razne izdatke 147.000 zlotov. En zloty velja približno 6 in pol dinarja. Ravno te proračunske postavke so dokaz, koliko razumevanja kaže poljska država za cerkev.
Med Vatikanom in meksikansko vlado so
pričela zopet pogajanja za ureditev verskega vprašania v tej nemirni državi. Po strašnih preganjanjih katolikov ravno letošnje leto je želeti, da bi ta pogajanja imela čim največji uspeh.
OšsneraH med sefeo?
V nedeljo sta izpregovorila oba voditelja KDK, In kakor se spodobi, so objavili zagrebški listi Mačkovo izjavo na prvem, Pribi-bičevičevo pa na drugem mestu. Oba pa sta govorila tudi o 1. decembru.
G. Pribičevič je med drugim dejal: »Za mene, ki sem bil najbolj vidno udeležen pri sprejemu akta z dne 1. decembra 1918, pač ne bo nihče trdil, da postopam iz mržnje proti 1. decembru (če se njegove proslave ne udeležim).
G. Maček pa je detjal: »... ves hrvatski narod ni 1. december nikdar slavil, ker je bil ves akt prvega decembra sprejet, ne da bi bil vprašan hrvatski seljački narod, le od malega števila inteligence, ki je bila žalibog od naroda tako deleč, da se na narodno razpoloženje sploh ni ozirala.«
Pa jo je tako izkupil g. Pribičevič, ki je bil — kakor sam pravi — pri aktu od prvega decembra najbolj udeležen.
Je že tako, da jo tudi general od kolega izkupi, če preveč govori.
Obrtniki — štalaža KDK. 2e na ljubljanskem shodu gostilničarjev, še bolj na blejskem shodu obrtnikov je bilo jasno vidno, da znajo nekateri gostilničarji in obrtniki protestirati proti oblastnim davščinam samo na ta način, da so štafaža za KDK. Ali ti obrtniki res ne uvidijo, da se ne more na protest siatistov KDK nihče dosti ozirati? Pa mislijo ti obrtniki res, da jim je posebno v čast, če so le štafaža KDK? Zdi se nam, da so včasih obrtniki že spoznali, da je njim le na škodo, če so samo statisti in samo pručka za gospode od KDK.
Pa kakor gospodje mislijo ...
Snoči so bclgrajski katoličani priredili lepo odhodnico dr. Magjercu, ki jutri potuje v Rim r.a zavod sv. Hiercnima. Poleg visokih dostojanstvenikov sta bila navzoča papežev nuncij Pellegrinetti in nadškof dr. Rodič.
©fiisrlfra ani|1. umefL^zine razsfaoe
V	navzočnosti naj odličnejših predstavnikov naših kulturnih in prosvetnih organizacij in zastopnikov vseh oblasti je bila včeraj v Narodnem muzeju otvorjena prva angleška umetnostna razstava. Otvoritvi je prisostvoval angl. poslanik na našem dvoru g. Kennard.
Otvoritev je vodil univ. prof. dr. Izidor Cankar. V kratkem govoru je predvsem toplo pozdravil g. Kennarda in ostale goste ter se zahvalil prijateljem Jugoslavije v Londonu, ki jim gre zasluga za to razstavo. Izraža upanje, da bo tudi ta razstava pripomogla k poglobitvi vezi med Veliko Britanijo in Jugoslavijo.
Angleški poslanik g. Kennard se je nato zahvalil za prisrčen sprejem ter izrekel sledeč pomemben govor:
Ker je ta slovesnost združena z otvoritvijo razstave britanske umetnosti, si bom dovolil nagovoriti Vas v svojem materinskem jeziku.
Globoko znam ceniti čast, ki mi jo je ljubljanski pripravljalni odbor izkazal, ko me jo povabil k tej slovesnosti. Mnogokrat sem že prej obiskal to čarobno mesto, a ti obiski so bili neoficielnega značaja in so imeli namen, da užijem lepote slovenske pokrajine in hodim na lov s svojimi ljubeznivimi športnimi prijatelji. Zato me izredno veseli, da sem mogel danes priti k Vam ob eni izmed redkih prilik, ko se uveljavlja poskus, da se seznanite s sodobnim razvojem britanske umetnosti in kulture.
In tu mi dovolite nekaj kratkih opazk k zgodovini britanske umetnosti. V arhitekturi imamo nekaj odličnih primerov zgodnje britanske umetnosti, raztresenih po vsej Veliki Britaniji, in marsikdo od Vas bo nemara poznal naše katedrale in cerkve in naše gradove v Tudorskem, Elizabetinem, Jakobovem in kraljice Ane stilu. Toda do razvoja svoje lastne individualnosti je britanska umetnost prispela šele v 18. stoletju. Poprej so italijanske, nizozemske in druge šole vplivale na angleške umetnike tako zelo, da je njih delo bilo skoraj suženjsko posnemanje načina tistih šol. Hogartli šele je menda začetnik britanskega slikarstva. Nato je sledila sijajna vrsta portretistov 18. stol., ki so svetovno znani in med katerimi so najodačnejši: Gains-borough, Reynolds, Romney in Reaburn. Svojevrsten genij te perijode je bil tudi Blake, čigar risbe kažejo znamenit talent. Nato smo dobili utemeljitelja velike šole krajinskega slikarstva, Constablea in Turnerja. Tumer je bil gotovo najoriginalnejši duh v angleški umetnosti, a imeli smo v Angliji ob začetku 19. stoletja znatno število tudi drugih izvrstnih krajinarjev, kot na pr. Bouningtona. Sredi stoletja se je razgibal zanimiv pokret, znan pod imenom Prerafaclitske bratovščine, ki je imel namen, da zlomi okorelo tradicijo tega Časa in zanese več moči v britansko umetnost. Začetniki tega gibanja so bili Rossetti, Holman Hunt, Millais in drugi. Bilo je to razdobje, ki sicer ni rodilo velikih slikarjev,
Velllta treznes!
V	boju proti alkoholu, ki ruši naše narodno zdravje in našo moč, so se združila abstinentska društva v Ljubljani in v nedeljo s skupnim nastopom pokazala svojo nezlomljivo voljo proti našemu notranjemu sovražniku.
Ob priliki desetletnice našega zedinjenja so prvič po desetih letih zopet korakali v isti vrsti in podpisali proglas pripadniki vseh političnih prepričanj. To je znak uvidevnosti, znak moči in prepričanja na zmago.
Ob četrt na 11 dopoldne se je razvil izpred Mestnega doma lep sprevod, na čelu z godbo »Gradaščico«. Za njo so so korakali »Mladi junaki«, ki so se topot prvič pokazali na ljubljanskih ulicah. Za njimi pa so stepala društva, šole in meščanstvo. Sprevod je krenil preko Zmajskega mosta, mimo učiteljišča, po Kolodvorski, Miklošičevi, Tavčarjevi ulici, Dunajski cesti, Kongresnem trgu in Wolfovi ulici v Union.
Točno ob četrt na 12 se je napolnila uni-onslca dvorana, nakar je akademik g. Viljem S e i b i t z z abstinentskim pozdravom otvoril treznostno zborovanje. Iz njegovega referata posnemamo zanimive ugotovitve. Omenil je Angleža Gladstona, ki pravi, da alkohol pomori več ljudi kakor kuga, lakota in vojska. Darwina, ki pravi, da je prišel do prepričanja, da je edino uživanje alkoholnih pijač povzročilo toliko gorja, bolezni in uboštva. A tudi naši ugledni velmožje so izrekli svojo obsodbo nad alkoholom na raznih shodih, taborih, predavanjih in tudi v spisih. Poudarjal je zle posledice tega roparja, morilca, lažnivca, hinavca in zapeljivca našega naroda. Vse posledice alkoholizma so znaki naše telesne in duševne — degeneracije. Dalje je poudaril dejstvo, da država pač dobiva milijone, celo milijarde od alkoholnega konzuma, ca so pa izdatki za bolnice, norišnice, zdra-višča, sirotišnice, zavarovanje in druge take Ustanove, kjer se negujejo večinoma alkoho-lizirani ljudje, znatno višji.
Oprati moramo s sebe madež, da smo narod alkoholikov. Apeliral je na naše časopisje, akademsko mladino, društva, vzgojitelje, duhovnike in tudi oblast. Posebej pa se je obrnil na slovenske žene in dekleta, ki vsled alkoholizma največ trpe. Končal je: Ni nas uničil naš zunanji sovražnik in nas tudi al' ohol ne bo. (Odobravanje.)
Nato je v vzvišenih besedah govoril in bodril mladino g. dr. Valentin Rožič. Dejal Je med drugim: Vi ste naš up, vi ste apostoli, vi ste pionirji boljše bodočnosti slovenskega naroda. Vi ste tudi njeni rešitelji.
ki je na umetnike navajalo, da podrobneje študirajo naravo in se oproste od časovnih tradicij. Tu je treba omeniti še dva druga slikarja tega časa, Burne-Jonesa in Wattsa, katerih slike so bile v zadnji perijodi Viktorijanske ere zelo popularno. Sedaj prihajamo k dvema slikarjema, ki sicer nista bila Angleža, ki sta pa na britansko umetnost močno vplivala, Whirtlerju in Sargentu, ki sta oba-dva po rojstvu Američana. O prvem se more reči, da je ustanovil impresionistično šolo v Angliji, Sargentovi portreti pa so znani po vsem svetu.
Kar so tiče sodobne britanske umetnosti, ki se bo nje razstava danes otvorila, se je v nekaterih krogih v Angliji ustalila trditev, da imamo danes malo pomembnejših umetnikov; le tuje šole da jo ceniti. Nesrečna navada nekaterih angleških ljudi je, da obre-čejo vse, kar njih zemlja ustvarja. In vendar je dejstvo, da se pri britanski umetnosti današnjega dne pojavlja talent in sila v marsikateri smeri — kdorkoli je kdaj bil v Tate-galeriji v Londonu, bo mogel to potrditi. Da navedem le nekaj primerov, naj imenujem Augusta Johna in Ospena med portretisti, Si-ckerta, Stecra in Duncan Granta med kraji-narji in slikarji Genrea, Muirhead Bonea in druge med grafiki ter Epsteina in Dobsona med kiparji. In opustiti ne smem Franka Opangwyna, dekorativnega slikarja, cd katerega menda ni, žal, na razstavi nobenega dela.
Dejansko se la razstava ne more im.eno-vati vseskozi reprezentativna, ker je seveda n°nogoče poslati veliko število dragocenih umetnin v tako daljavo spričo prevoznih, zavarovalnih in drugih težkoč. Vendar se veselim, da je dala iniciativo zanjo Yugoslav d. of. Gr. Br. in društvo British Artists Exhi-bi t ion se Britanska kultura, mislim, se od dne do dne bolj ceni na kontinentu. Na gledaliških listih vseh držav opažamo, da se igrajo drame Bernarda Shawa, Galswortliyja in drugih angleških dramatikov. Britanski avtorji so prevajajo v vse jezike in pojavlja se vse krepkejša želja po britanskem vplivu na kulturo.
Upam, da bo ta razstava izzvala podoben izbor jugoslovanskih del, hi naj se razstavijo v Londonu. Nekateri izmed Vaših umetnikov so tamkaj dobro znani, zlasti Meštrovič, veliki mojster kiparstva. Prepričan sem, da se bodo v tej državi vse panoge umetnosti krepko razvile in upam, da bo ta razstava okrepila kulturne vezi med Jugoslavijo in Veliko Britanijo okrepe.«
Nato so vsi razgledovali razstavljene umetnine, ki jih je razstavljenih okrog 80. Največ je slik in grafik. Ob tej priliki je bil izdan reprezentativen katalog, ki kot tiskarsko delo zasluži vso pozornost. Razstava ostane odprta do 12. decembra, na kar bo pre-nešena v Zagreb in Belgrad. Prepričani smo, da bo obisk te razstave velik, kajti zanimanje je splošno.
Za njim je podal zanimiv referat o prosti žganjekuhi g. Rudolf Horvat ; omenil je, da je v Sloveniji nad 10 000 žganjarskih kotlov, iz katerih lije strup. Njegov govor je izzvenel v bojnem klicu: Proč s prosto žganje-kuho, ki je eden glavnih povzročiteljev alkoholizma.
Naslednji govornik g. dr. Ivo Pire je zelo dobro raztolmačil vpliv alkohola na človeško telo. Osnovno delo alkohola je v telesnih celicah, ki jih napravi nesposobne za delovanje v prid človeškega zdravja.
Kot zadnji govornik je nastopil g. Joško L i n d i č, ki je na svojevrsten način v temperamentnem govoru razložil, kako more in mora vsakdo, ne samo abstinent, delati za treznost ob raznih prilikah v vsakdanjem življenju. Drastično je povedal, kako se pri nas podeljujejo koncesuje alkoholnim točilnicam kljub protestom občinskih odborov, šol, žup-nih uradov, Svete vojske in celo — gostilni-čarske organizacije. Kljub protestom ljudstva se otvarjajo take točilnice, mi pa, zapeljani po lažnih informacijah, hinavsko obračamo oči v Ameriko, češ, da tam prohibicija propada (predsedniške volitve so pokazale, da Ame-rikanci ne dopuste niti dvoma o strogi prohi-biciji), ne vidimo pa, da se pri nas ravno pri podeljevanju koncesij gazi vsa — demokracija! Za svoja izvajanja je govornik žel burno odobravanje.
Nato je akademik g. Seibitz predlagal sledeče
resolucije:
Udeleženci velikega treznostnega zborovanja, zbrani v »Unionu« dne 25. novembra t. 1. so sprejeli sledeče resolucije:
1.	Prosimo vse merodajne čdnitelje, posebno poslance, da zastavijo ves svoj vpliv in vso moč za čimprejšnjo odpravo proste žga-njekuhe, ki se je v zadnjih letih silno razpasla.
2.	Oblasti naj ne izdajajo nobenih koncesij za točenje alkoholnih tekočin, ker imamo v Sloveniji itak že za vsakih 150 prebivalcev eno točilnico.
3.	Vsi obstoječi zakoni glede točenja alkoholnih tekočin naj se striktno izvajajo, posebno da se mladostnim osebam in že vinjenim ne bodo da'ale alkoholne tekočine.
4.	Ustanavljanje brezalkoholnih gostiln naj se podpira, ker so nujno potrebne kot važno socialno zatočišče.
o. Sole naj še bolj pospešujejo protialko-holni pouk.
Po zborovanju so se zborovaloi navdušeni razšli.
Koletlar
Torek, 27. novembra. Virgilij, Bernardin, Valerijan, Leonard. — Lunina sprememba: Sčip ob 10.06. — Po Herschlu se napoveduje mrzel veter.
©sefriie vesti k Cerkveno odlikovanje. Za škof. duhovnega svetnika je imenovan g. Franc L a k -m a y e r , župnik v Preddvoru nad Kranjem.
•k Prezentiran je za župnika v Tržiču g'. Anton V o v k , ondotni mestni kaplan.
■k Srebrno poroko sta 24. t. m. prazno-zala g. Davorin Mlakar, poštni uradnik v Ljubi iani njegova soproga Marija.
* Poroka. V Sarajevu se je te dni poročil g. Anton Albert, kpt.-tehn. poslov, v Raj-lovcu z gdč. Ankico M e d i č, hčerko ugledne slov. abitelji. — Dne 26. t. m. se je poročil na Bledu okrajni sodnik g. Rudolf R o č n i k z gdč. Adelo Zajčevo, profesorico iz Ljubljane.
k K usposobljenostnim izpitom učiteljev in učiteljic, ki so se pred nedavnim vršili v Mariboru, naj omenimo, da je izpit položila tudi Vera Bečelova-
*k V naše državljanstvo so sprejeti Anton j Skrjanc, trgovec iz Kočevja; Adela Ivanček, i usm. sestra iz Blata; Anton Rupnik, zasebni j uradnik iz Ljubljane; Ivan Hudaks, zidar iz Trstenika in Maksimilijan Horvic, tovarniški ravnatelj iz Kranja.
Ostale vesti
k Razpis župnije. Razpisana je z okrožnico župnija Iiotič v litijski dekaniji. Rok za vlaganje prošenj se zaključi 15. decembra 1928.
Razpisano mesto na zagrebški univerzi. Na juridičm faskulteti v Zagrebu je razpisana stolica za kriminalne znanosti in sociologijo. Kandidati naj sc javijo v roku šestih mesecev od dneva razpisa v »Službenih novinah , Pr.i|;avi naj prilože potrebne dokumente in opis življenlja ter naj sporoče, ali kandidirajo za mesto rednega ali izrednega profesorja ali za docenta.
-k Zimsko porotno zasedanje pri ljubljanskem deželnem sodišču se začne 10. decembra in so bili v to svrho pretekli teden izžrebani sledeči porotniki in njih namestniki: Anton Hladnik, trg. in gost. v D. M. v Polju; Anton Dobrave, pos., Vel. Kostrevnica, p. Litija; Anton Praprotnik, pos., Mozirje, Radovljica; Ivan Zaje, pos., Dolsko pri Ljubljani; Janez Kunovar, pos., Kleče pri Ljubljani; Anton Čad, pos. Dragomelj, Kamnik; Ivan Papler, pos., Dobrova pri Ljubljani; France Remic, pos., Sp. Pesnica, Kranj; Franc Petrič, pos. v Kamniku; Janko Engelman, pos. v Kranju; Jakob Kušar, pos., Notranje gorice; Josip To-lazzi, trg., Čevica, Logatec; Franc Šumii, tovarnar v Kranju; Ivan Modic, pos., Vnanje gorice; Leopold Lenčc, pos., Savlje, Ježica; Ivan Zakotnik, strojevodja, Zg. Šiška; Jernej Kuslan, trgovec v Kranju; Peter Drešar, pos., S vetje pri Ljubljani; Janez Mavec, pos., Nad-gorica; Anton Dolinar, pos., Kožarje pri Ljubljani; Ivan Mrak, pos., Plešivica pri Ljubljani;
Vsakovrsine ure, -latiiina in srebrnina po nizki ceni pri
Ljub intia Sv. 1'ctra cos'a št. 36
Matija Lenarčič, pos. v Podgori; Valentin Finžgar, pos., Brezje; Karol Sindlcr, trgovec v Kranju; Jože Čeme, kmet., Zg. Šiška; Nace Andrašič, trg., Kranj; Franc Petetca, pos., Zg. Kašelj; Janez Grunt al, kmet., Križ pri j Kamniku; Rudolf Zupančič, pos., Dolsko pri I Ljublljani; Vinko GoJmajer, pos., Kovor, Kranj; Jakob Gaber, pos. v Sori; Janez Barle, kmet., Naklo; Martin Jančigaj, trg., Zg. Šiška; Jakob Kokalj, pos., Dragomelj; Janko Rant, trg., Kranj; Ivan Butalic, pos., Zg. Bernik. — Namestniki: Matija Dolničar, industrijalec; Fran Kovač, trg., Bogdan Luknarič, pos., Val. Tri-plat, gost., Franc Svctlič, pos., Josip Krištof, pos., Ivan Ilcrcog, gost., Kari Jarc, pos., Rajko Sušnik, steklar — vsi v Ljubljani. — Porotno zasedanje bo topot trajalo daljšo dobo, ker ('■e združeno z jesenskim zasedanjem, ki se ni vršilo. Doslej je določenih že sedem razprav, pripravlja pa se jih še nekaj. V prihodnjih dneh bomo te slučaje, ko bodo vsi določeni, navedli.
k Tiskovine za nove prijave dohodkov od zgradb (hiš) v svrho odmere zgradarine za leto 1929. se dobe za vso Slovenijo po oblastveno določeni ceni v pisarni društva hišnih posestnikov v Ljublljani, drugod pa pri on-dotnih društvih hišnih posestnikov. Istotam se bodo dobile tudi vse druge tiskovine za napovedi davkov po novem davčnem zakonu.
§w zrkla! svo!o mater
Te dni so fantje na Uršnih Selih pri Novem mestu dolgo v noč popivali. Kar se v pijanosti rado zgodi, se je zgodilo tudi tukaj. Med fanti se jo začel prepir in pretep. V tem pretepu je neki fant zasadil okrog 20-letnemu sinu užitkarice Marije Hrovatove iz Uršnih Sel, velik kuhinjski nož v usta. Z nožem v ustih je pritekel fant domov, v domačo hišo, kjer mu je prišla nasproti njegova mati. V pijanosti, bolečinah in blaznosti, si fant-sin izdere nož iz ust in začne z njim mahati po svoji lastni materi, kateri je na ta način zadal deset težkih ran, izmed katerih so bile štiri naravnost strašne, smrtnonevarne. Drugi dan so pripeljali sina v bolnico usmiljenih bratov v Kandiji, mater pa v žensko javno bolnico v Novem mestu, kjer je vsled zadoblje-nih poškodbah umrla.
j
i«
* Kongres delavskih zbornic v lSelgradu.
I V Belgradu se je v nedeljo vršila slavnostna otvoritev nove palače Delavsko zbornice. Otvoritvi so prisostvovali zastopniki vlade, Narodne skupščine, belgrajske občine in raznih gospodarskih korporacij. Hkrati se je v nedeljo pričel kongres vseh delavskih zbornic v državi.
-fc Občinske volitve v Krizah. Za 16. dc-
cember so razpisane občinske volitve v občini Križe. Pretečeno nedeljo je bil prvi dan za vlaganje kandidatnih list pri okrajnem glavarstvu o Kranju in je bilo dosedaj vloženih šest list v sledečem redu: 1. Arhova lista 2. Obrtna zveza, 3. Čevljarska lista, 4. Združena delavska gospodarska lista, 5. Kmctska obrtna delavska lista, podobčinc Scnično in 6. SLS za podobčino Duplje.
k Ogenj v Orehovljah pri Kranju. Dne 22. novembra je ob 11 ponoči izbruhnil ogenj na šeatokenskem kozolcu, ki je last Janka Snedica, posestnika v Orehovljah. Kozolec je bil napolnjen s senom in slamo. Ogenj je uničil
Alphonse Daudet:
i dan šo!e
Povest malega Alzačana
Tisto jutro sem se zakasnil, da bi šel v šolo in sem se bal, da bi bil okaran in to tem bolj, ker nam je g. Hamel dejal, da nas bo izpraševal o participih, a jaz nisem znal niti besedice o njih.
In vreme je bilo tako toplo, tako jasno!
Cul sem žvižgati kose v meji ob gozdu, na sosednjem travniku sem videl Pruse, ki so se vadili. Vse to me je mikalo bolj kakor pravila o deležnikih; toda imel sem toliko moči, da sem se premagal in stekel proti šoli.
Ko sem šel mimo županstva, sem zagledal, da stoji tam zraven majhne rešetke z oglasi polno ljudi. Dve leti je že od tega, kar so prihajale k nam vse slabe vesti o izgubljenih bitkah in rekvizicijah, in mislil sem si, no da bi se ustavil:
»Kaj se more neki še zgoditi?«
Ko sem tekel čez trg, mi je kovač Wacli-ter, ki je s svojim vajencem pravkar bral oglas, zaklical:
»Nikar se tako ne podvizaj, mali: boš še vedno pravočasno prišel v svojo šolo.«
Mislil sem, da so je šalil z menoj in sem ves zasopel stopil v majhno šolsko dvorišče.
Običajno je bil pred začetkom pouka tak hrup, tla se je čul na cesto: zapiranje in odpiranje predalov, učenci so glasno ponavljali, mašeč si ušesa, učitelj je z debelim črtalom tolkel po klopeh:
»Malo mirule
Hotel sem izkoristiti ta običajni ropot in neopazen doseči svojo klop; — toda prav danes je bilo vse mirno kakor nedeljsko jutro.
Skozi odprto okno sem videl tovariše na svojih prostorih in našega učitelja, hodečega sem in tja z ogromnim železnim črtalom v roki. Bilo je treba odpreti in vstopiti v sredo te silne tišine. Mislite si, ali sem bil rdeč in če sem se bal!
Učitelj me niti ni jezno pogledal in mi je dejal zelo ljubeznivo:
»Idi hitro na svoje mesto, moj mali; hoteli smo že začeti brez tebe.«
Naglo sem vstopil v svojo klop in se vse-del. Šele tedaj, ko sem se nekoliko umiril, sem zapazil, da jo imel naš učitelj svojo lepo zeleno salonsko suknjo in črnoobrobljeno svileno čcpico, kar je nosil le ob nadzorovanju ali delitvi daril. Sploh je bilo na vsem razredu nekaj posebnega in svečanega. Najbolj me je pa presenetilo, da sem zagledal v ozadju dvorane v klopeh meščane, ki so sedeli in molčali kakor mi: starega Hauserja s svojim triogelnikom, starega župana, starega pismonošo in ostale. Vsi ti ljudje so ye mi zdeli žalostni; Hauser je prinesel s seboj star abecednik s strganim robom in ga je dr žal na kolenih odprtega.
Ko sem se čudil vsemu temu, jo g. Hamel stopil za kateder in nam dejal z istim sladkim glasom, ki me ie bil z njim prej sprejel: »Otroci moji, danes vas zadnjič poučujem. Iz Berlina je prišel ukaz, da se odslej mora v Alzaciji in Loreni poučevati le v nemščini ... Novi učitelj bo dospel jutri. Danes je zadnjič francoski pouk. Prosim vas, bodite prav pazljivi.«
Moja zadnja francoska učna ura! In jaz sem znal komaj pisati! Torej s<j ne bom nikoli naučil! In pri tem bo moralo ostati! Kako sem si želel tedaj izgubljenega časa, pouka, ki sem ga zamudil z iskanjem
vse, tako da bi posestnik trpel Škodo okoli 5700 Din, ako ne bi bil proti požaru zavarovan. Koizolec je stal tik ob okrajni cesti in (je bil ogenj zaneten po neprevidnosti kakega mimoidočega pasanta.
*	Nesreča. V nedeljo, dne 25. t. m. je nameravaj oditi g. Emil Perdih, trgovec in mesar v Laškem, v Št. Rupert v svrho nakupa razne klavne živine. V ta namen si je osedlal konja in jahal z njim do Gnidicove gostilne, pred katero se nahaja odcep glavne vodovodne cevi. Tozadevni jarek j« bil šele pred kratkim pokrit in je zaito bilo na dotičnem mestu zelo mehko. Ko je konj hotel prekoračiti to mesto, se je z nogami zadri v mehko zemljo, pri tem padel in vrgel jezdeca črez glavo. Emil Perdih je tako padel in se pri padcu preceji poškodoval.
•k Cerkvena tatica aretirana. V petek, 23. t, m. dopoldan se je vtihotapila v župno cerkev v Črni pri Prevaljah neka Terezija Hribar, baje doma iz Trojan, in iz zakristije pokradla dve aibi in štiri hunerale v vrednosti 920 Din. Predrzna tatica je ukradeno stvari skušala v vasi prodati, a je bila med tem že tudi aretirana ,zato cerkev ne trpi škode, ker so se ukradeni predmeti dobili nazaj. Hribarjeva pa je bila izročena okrož. sodišču v Mariboru.
i? Velika železniška nesreča. Blizu postaje Ivankovo v Slavoniji se je pripetila v noči od petka na soboto velika železniška nesreča. Belgrajski brzovlak, ki odhaja iz Bel-grada ob 11 zvečer, se je ob treh zjutraj zadel v tovorni vlak, ki je vozil proti Belgradu. Trk obeh vlakov je bil zelo močan. Poškodovani sta bili obe lokomotivi, proga pa razdrta na razdalji več metrov. Več vagonov tovornega vlaka se je iztirilo, človeških žrtev pa k sreči »i bilo. Materialna škoda ye zelo velika. Promet je bil ukinjen za pet ur. Nesrečo je zakrivil uradnik, ki je pustil oba vlaka na isti tir.
★	Izsiljevanje. Pred meseci je bil iz službe Našičkih tovarn odpuščen uradnik Slavko Bcltek. Ta je hitro našel drugo službo, vendar pa ni mogel pozabiti prejšnje dobre službe. Pisal je ravnatelju Našičkih tovarn pisme, v katerem mu grozi, da bo ovadil večje število njegovih uradnikov radi špijonaže, če mu podjetje do gotovega dne ne izplača večje vsote denarja. Ravnatelj Bolteku ni odgovoril. pač pa je Boltekovo izsiljevanje nadaljeval upokojeni major Oslojič, ki je zahteval 62.000 Din zato, da ne ovadi podjetja radi špijunaže in ne izda konkurenci poslovnih
največja, najhitrejša In najbolj luksuzna motorna lad.a COSULICH LINE ato.čna motorna ladja ..Saturnije"
Prva vožnja v
iz Trsta 19. decembra iz Neapo ja 21. decembra
Pojasnila: SIMON RMETEC, LJUBLJANA. M.UoSIfcva cesta 34.
tajnosti. Ravnatelj dr. Bratanič je tako dolgo zavlačeval pogajanja z izsiljevalci, da se je policija prepričala o vsej aferi. Nazadnje je dal Stojiču ček za 62.000 Din. Toda na dvorišču tovarne so počakali Ostojiča detektivi, ki so Ostojiča aretirali in mu odvzeli ček. Aretiran je bil poleg Ostojiča tudi Slavko Boltek.
* Vlom v Zagrebu. V noči od sobote na nedeljo je bil izvršen v Zagrebu nov vlom v blagajno, ki bi tudi uspel, če bi bilo — v blagajni kaj denarja. Vlomljeno je bilo v Zadrugo javnih uradnikov. Vlomilci so spretno izrezali v veliko Wertheimovo blagajno pol metra široko špranjo, našli pa so notri skupno le 252 Din denarja. Odnesli pa so iz trgovine več špecerijskega blaga in delikates.
ir Da reši kravo, umrla pod vlakom. Je-la Jendavec, 54 letna kmetica iz Potocca pri Koprivnici je pasla v soboto svojo kravo ob železniški progi. Ko se je približal brzovlak, je hotela kravo rešiti. Skočila je k njej in jo pregnala s tira, toda vlak je bil že preblizu, da bi se mogla rešiti sama. Strojevodja sam tudi ni mogel ustaviti vlaka, ker je vozil s hitrostjo 80 km. Lokomotiva je neprevidno kmetico zgrabila in jo Tgla več metrov stran. Grozno zmrcvarjein žensko so prepeljali v Koprivnico, kjer pa je na potu z železniške postaje v bolni-jnico umrla,
-A- Na lovu na golobe padel v propad. V vasi Bračincu pri Splitu se je pripetila te dni smrtna resreea. Kmet Stjepan Brlj je lovil v neki votlini gnezdeče divje golobe. Ko se je spuščal v votlino, je padel v globok prepad in se ubil. Orožniki in kmetje so se spustili do 50 m globoko v prepad, da bi našli truplo, toda niso dosegli dna. Kmetje trdijo, da je prepad Flobok rrrtd ?00 metrov.
PRIZNANO
najboljša oblačila pri nsjniž-jih cenah nudi renomirana trrdka
J. MAČEK
Ljubljana. Aleksandrova cesta 12
gnezd in z drsanjem na Saari! Moje knjige, ki sem se jih takoj naveličal in jih tako težko nosil, moja slovnica, moje svetopisemske Zgodbe so se mi sedaj zdele stare prijateljice in zelo me je bolelo, da jih bom moral zapustiti. Isto je bilo z gospodom učiteljem: misel, da bo odšel in ga nikoli več ne bom "idei, je zbrisala spomin na vse kazni in udarce s črtalom.
Ubogi človek!
Torej na čast zadnji šolski uri je oblekel lepo pražnjo obleko; sedaj sem razumel, zakaj so prišli stari meščani v šolo sedet. Zdelo se je, da hočejo s tem pokazati svoje obžalovanje, da niso pogosteje hodili sem. Bilo je to tudi kakor zahvala našemu učitelju za štiridesetletno dobro službo; izpolnili so svojo dolžnost do domovine, ki je odhajala.
Bil sem v vseh teh razmišljanjih, ko sem zaslišal svoje ime. Bil sem na vrsti, da bi pripovedoval na pamel Kaj bi dal, da bi mogel povedati tisto slavno pravilo o participih dovolj glasno in jasno ter brez napake! Toda zmedel sem se pri prvih besedah, stal sem in se majal v klopi, bil sem otožen in nisem upal dvigniti glave.
>Ne bom te zmerjal, moj maH Franc, glej tako-le je: vsak dan pravii: Ba! imam še čas, naučil se bom jutri. In zdaj vidiš, kaj prihaja... Ah! to je bila velika nesreča naše Alzacije, da je vedno odlagala tvojo izobrazbo na naslednji dan. Sedaj so pa ti ljudje prisiljeni, da nam rečejo: Kako! vi trdite, da ste Francozi in ne znate niti govoriti niti pisati lastnega jezika!... Pri vsem tem nisi ti, dragi Franc, največji krivec. Mi vsi mo-nuno prejeti dober del teh očitkov.«
»Vu&iui •iaižčui ni bilo siuogc de tega,
da bi se vi izobrazili. Raje so vas priganjali k delu na polju ali v predilnicah, da bi si kak denar več prislužili. In jaz sem — ali si nimam ničesar očitati? Ali vam nisem večkrat ukazal zalivati svoj vrt mesto učenja? In kadar sem hotel iti lovit postrvi — ali vam nisem dal prosto?...«
Nato nam je g. Hamel začel govoriti o francoskem jeziku, rekoč, da je to najlepši jezik sveta, najbolj jasen in trden, ki ga moramo čuvati in nikoli pozabiti. Zakaj narod, ki ga osužnijo in ohrani svoj jezik, ima v jeziku ključ v svobodo. Nato je vzel slovnico in bral našo lekcijo. Čudil sem se, kako sem vse razumel. Vse, kar je dejal, se mi je zdelo lahko, lahko. Mislim, da nisem nikoli tako pazno poslušal in da on ni nikoli tako potrpežljivo razlagal. Dejali so, da nam je ubogi človek hotel pred odhodom dati vse svoje znanje.
Po berilu smo prišli k pisanju. Za ta dan nam je g. Hamel pripravil popolnoma nove vzorce, na katerih je bilo lepo okroglo zapisano: Francija, Akacija, Francija, Alzacija. Bilo je kakor bi zastavice plapolale z naših pisalnikov. Bilo bi treba videti, kako ai je vaak prizadeval in kak molk je bil!
Ni se Čulo nič dragega nego škrtanje peres po papirju. Nekoč so prileteli hrošči, toda nihče se ni zmenil zanje, celo najmanjši ne, ki so si prizadevali, da bi svojo prekljaste črte izdelali vestno in s srcem.
Na šolski strehi so zamolklo grulili golobi in mislil sem si: Kaj njih ne bodo prisilili, da bi nemški grulili?
Od časa do časa, ko sem dvignil glavo znnd papirja, sem videl, kako je g. Hamel nepremično sedel in motril predmete okoli sebe, kakor bi hotel t svojem pogledu odnesti
★	COBONA COIA ECTION. Zelo prim-na zbirka kof Miklavževo ali božično darilo. Vsebuje klasične klavirske skladbe najslavnejših glasbenikov v slo lepo opremljenih zvezkih. Vsak zvezek slane samo 10 Din in se dobi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Cenik brezplačno.
★	MIKLAVŽEVA DARILA kupiš najceneje pri Ivrdki Slavko Rus, Ljubljanai, Dunajska 9. Zlatnina, ure, srebrnina, China srebrni predmeti.
★	HUDO ZAPRTJE, katar debelega črevesa, zastajanje krvi, napenjanje, zlato iilc, bolečine v boku odstrani naravna *Franz-Jo-sef< grenčica — zjutraj in zvečer majhen kozarec. Zdravniki strokovnjaki izpričujejo, da *FRANZ-JOSEF« voda učinkuje brez bolečin celo pri razdražljivosti črevesa. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgov,
ir DR. DERČ odhaja na študijsko potovanje in se vrne dne 9. decembra 1928.
★	KRASNA IZBIRA BLUZ, otroških obleke po nizki ceni, Krišlofič-Bučar, Stari trg 9.
LfuMfan a.
Sočna služIta lekarn
Nočno službo bosta vršili: Piccoli na Dunajski cesti in Bakarčič na Sv. Jakoba trgu. *
© Samo enkrat v letu apeliramo časnikarja na javnost, a to je o priliki vsakoletnega časnikarskega koncerta na dan 1. dccembra. Čist dobiček te prireditve je namenjen za pen-zijski fond novinarji. Časnikarji, ki smo vedno
v službi javnosti, pač upravičeno pričakujemo, da se široka javnost vsaj enkrat v letu spomni tudi nas. Časnikarski koncerti, združeni s prosto zabavo, so bild že vsa zadnja leta najbolj priljubljene prireditve. Tudi letošnji koncert bo po svojem programu zelo pester. Poleg odličnega zbora Glasbene Matice pod vodstvom g. Hubada, nastopita še znana pevska zbora »Ljubljanski Zvon« in »Grafika«, ki spadata med najboljše zbore ne samo v Ljubljani, marveč tudi v naši širši domovini. Posebni umetniški užitek pa obeta nastop znane operne pevke ge. Zinke Vilfan-Kunčeve, ki bo nastopila z več solo-točkami. Na klavirju je bo spremljal operni kapelnik g. Balatka. Po koncertu se bo vršila prosta zabava. Za dobro vinsko kapljico so poskrbeli naši slovenski vinogradniki, ki so dobro založili »vinsko poskušnjo«, tako da bodo tudi prijatelji dobre kapljice prišli na svoj račun. Zato vsi na časnikarski koncert. Vstopnice se dobe v pred-proda.ji pri Matična knjigarni na Kongresnem trgu in na dan prireditve pri blagajni v hotelu »Union«.
O Angleški poslanik Kennard, ki se je
z nedeljskim jutranjim brzovlakom pripeljal v Ljubljano na otvoritev angleške umetnostne razstave, je v nedeljo popoldne napravil izlet na Turjak in se je zelo zanimal za naše zgodovinske in umetniške zanimivosti. Zvečer se je v srebrni dvorani hotela Union vršil banket. Prisostvovali so: G. Kennard, njegov tajnik Smith, preds. obl. odbora g. dr. Natlačen, vel. župan dr. Vodopivec, župan dr. Pi<c, rektor univerze dr. Vidmar, vseuč. prof. dr. Pitamic, dr. Cankar in drugi.
© Mikličev novi hotel nasproti glavnega kolodvora v Ljubljani je pod streho. Hotel je v zvezi s starim hotelom ter je vhod v hotelski salon tudi s Kolodvorske ulice. Nova štirinadstropna stavba, izvršena po ljubljanski gradbeni družbi, je sicer lepo uspela, je pa po pogledu od glavnega kolodvora očitno prekratka. Stavba bi posebno tujcem bolj imp-o-nirala, ako bi bila vsaj osem metrov daljša. Zal nam je, da gospod Miklič, ki je znan kot preudaren in podjeten mož, ni mogel dobit! stavbnega dovoljenja za daljši hotel, za katerega ima še dovolj lastnega sveta na razpolago.
© »Teden angleške kulture t. V zvezi i. angleško razstavo, ki je bila otvorjena v nedeljo v Nar. muzeju in ki ima velik pomen za angleško slovensko kulturno zbližan je, se priredi počenši s 27. nov. v Ljubljani »Teden angleške kulture«. S tem je mišljena vrsta sedmih predavanj o angleški kulturi, ki se vrše v predavalnici Narodnega muzeja (Vhod z Blehveisove ceste) med 18 in 19 uro po naslednjem -poredu: Torek 27. nov.: Klasična doba angleške arhitekture (dr. F. Štele). — Sroda 28. nov: Sodobni verslci lokavi v Angliji (dr. L. Eriich). — Ponedeljek 3. dec.: Razvoj angleškega umetnostnega okusa i::a l. 1850. (Lekl. F. Copeland). — Torek 4. dec.: Postanek angleškega imperija in njena politični pomen (dr. L. Pitamic). — Petek 7. dec.: Pregled angleške lite-rature do svetovne vojne (F. Copeland). — Ponedeljek 10. dec.: Pregled angleške literature ]>o svetovni vojni (dr. J. Kelemina). — Torek 11. dec.: Meštrovič in Angleži (dr. M. ČurSin). — Predavanja imajo namen seznaniti Slovence z angleško kulturo. Vstop Je prost.
© VII. Prosvetni večer. Po deklamaeiji Vodnikove Ilirije oživljeno je predaval g. ravnatelj dr. Josip Mal o francoski dobi med Slovenci. Predavanje je podalo zaokroženo in vsestransko izpopolnjeno sliko politično upravnih, narodno kulturnih in gospodarskih razmer v naši zemlji pod
Miklavžev večer v »UN10NU«
dne 5. decembra ob 7 zvečer
Vstopnice n dobe t predprndaji t »Unionnc pred »plilco dvorano in lo Je t soboto dno I. decembra in v nedeljo dne 2. decembra od 9 do 13. Drucc nndnljnjc dni se bo vrSiln predprodnja od 3 do 7 zvečer. Vnbiino in prosimo vse, ki se nameravajo udeležiti prireditve, da si preskrbe
vstopnice že v predprodajl. Cen« vstopnicam: Družinsko v parterju 15, 12, 10, 8 P; otroške (t. j. za ono otroke, ki jih obdari Miklavž.) 2 I); balkonsko 12 Din; galerijske 10, 8 Din; stojiMa 5 Din.
vso šolsko sobo s seboj... Pomislite, štirideset let vedno na istem mestu, z dvoriščem pred seboj in z vedno isto učilnico. Edino klopi in pisalniki so se zbrusili in ogladili; orehi na dvorišču so zrasli in hmelj, ki ga je sam vzgojil, je ovenčal okna skoro do strehe. Kaka srčna bol je morala mučiti ubogega človeka, ker je moral vse to zapustiti in slišati svojo sestro, ki je hodila po sobah in zapirala kovčege, ker sta naslednji dan morala odpotovati in zapustiti deželo za vedno.
Vendar je imel srčnost in nas je poučeval do konca. Po pisanju smo imeli zgodovino, nato so malčki peli: ba be bi bo bu.
V ozadju sobane si je stari Hauser nataknil naočnike in, držeč svoj abecednik v roki, zlogoval črke z njimi. Videlo se je, da se tudi on trudi; glas se mu je tresel od ginje-nosti in vse to je bilo tako smešno, da se nam je vsem hotelo smejati se in jokati se. Ah, spominjal se bom tega dne!...
Hipoma je cerkvena ura odbila poldne in zazvonilo je angelsko oznanjenje. Isti hip so pod našimi okni zabučale trombe Prusov, ki so se vračali z vaj.
G. Hamel se je ves bled dvignil s svojega stola. Nikoli se mi ni zdel tako velik. »Prijatelji mojii — je dejal — prijatelji, jaz.. .c
Toda nekaj ga je dušilo in stavka ni mogel končati.
Tedaj se je obrnil proti tabli, vzel kos krede in je z vso močjo napisal kakor je mogel veliko:
> Živela Francija k
Naslonjen na steno in brea besede je ostal tam ter nam dal znak z roko:
»Končano je... pojdite.«
Mnogo gorja
»i prihranite in preprečite hujle bolezni, če takoj pri prvem pojavu glavobola vzamete
rai
Bolečine prenehajo in morebitni prehlad ne pride do izbruha -
Prlslne samo v orif nalnem zavoju „Jtkf*&*JjiciiH".
francosko okupacijo, ki jo našemu narodu, kolikor ga jo pripadlo Iliriji, že veliko pred revolucionarnim letom 1848. prinesla uspehe francoske revo- < lucije v obliki preloma s fevdalizmom, ga narodno in kulturno razgibala in osamosvojila in mu odprla okno v veliki svet. G. predavatelj je politično in kulturno zgodovinsko važnost te dobe in njeno 9koraj bi rekli nevidno usodnost za ves naš nadaljnji razvoj osvetlil sivarno in prepričevalno. Začutili smo, kako je baš ob lOletnici našega osvo-bojenja ta snov aktualna in zanimiva ter polna narodno življenjskih pobud. Kot zaključek je g. predavatelj ugotovil, da je bila kratka doba francoske okupacije v vsakem oziru odlečno naša odlična pridobitev.
© Ncva motorna brizgana v Ljubljani. Včeraj zjutraj je dospela v Ljubljano nova' motoma brizgalna, ki jo je naročilo ljubljansko prostovoljno gasilno društvo s podporo mestne občine. Motorna brizgalna bo veljala 230.000 Din in je izdelek tvrdke »Auslro-Fiat« v Linzu. Brizgalna ima prostora za šestnajst mož. Napovedano je bilo sicer, da bo brizgama včeraj popoldne razstavljena v Mestnem domu, kar pa se ni zgodilo raui ovir, ki so nenadoma nastale na carinarnici. Če bedo te zapreke premagane, se vrši danes ob 3. popoldne na Krekovem trgu preizkušnja te brizgrlne.
© Iz poiicijskc torbe. Poneverbe se v Ljubljani precej množe in sicer v znatnih obsegih. Najbolj pogosto pa se zgodi, da oškodovana podjetja defrav dantov nočejo ovaditi, če jih pa ovadijo, prosijo policijo za diskretno postopanje in navadno ne pridejo te poneverbe v javnost. Zadnje čase preiskuje policija zopet dve večji poneverbi obe v znesku nad več de. et tisoč dinarjev. — Drugače je bila včeraj iti predvčerajšnjim policijska kronika skrajno suhoparna. Prijavljen ni bit niti najmanjši kriminalni delikt, kar se že dolgo ni zgodilo. Aretirane so bile Iri osebe, od teh ena radi pijanosti. Ovadbe pa navajajo osem slučajev pijanosti in nedostojnega vedenja, tri slučaje prekoračenja policijske ure, dva manjša karambola, dve ovadbi proti trgovcem, 3 prestopke zoper avtomobilske in 3 zoper cestno-policijske predpise.
© Nezgoda. V nedeljo zvečer ko so gostje odhajali iz neke gostilne na Rimski cesti, se je pripetila poštnemu uradniku Matiji Medenu huda nezgoda. Na spolzkih tleh v gostilniški veži se mu je spodrsnilo in je padel na tla. Pri padcu je dobil Meden hude poškodbe. Njegov brat je poklical avto, s katerim se je Meden odpeijal v bolnišnico.
jrCbor
RAZPORED SLAVNOSTNEGA SPREVODA DNE 1. DECEMBRA 1928.
Po že dospelih prijavah bo slavnostni sprevod po mestu Mariboru dne 1. decembra ob desetletnici osvoboditve Maribora in južne Štajerske veličasten. Da pa se bo la sprevod izvršil v najlepšem redu, pozivamo šole, društva, skupine in občinstvo, da se strogo ravnajo po teh navodilih.
1.	V sprevodu bodo korakale šole in 23 skupin. Vsaka skupina dobi svojo številko. Akademiki št. 1; Maistrovi borci štev. 2; Pevski zbor štev. 3; Občinski zasfopi 4; Korošci 5; Primorci 6; Dobrovoljci 7; Združenje rez. častnikov in bojevnikov 8; P. V. 9; Sokoli 10; Slovensko žensko društvo 11; Zveza kult. društev 12; Orli 14; Krščanska ženska zveza 15; Prosvetna zveza 16; Železničarji 17; Rudarji 18; Šjx>rtna društva 19; Zveza slovenskih vojakov 20; Stari vojaki in invalidi 21; Gasilska društva 22; in Orjuna 23.
2.	Vsaka teh skupin dobi dva glavna reditelja. Prvi zbere svojo skupino na Trgu Svobode. Tu ji izroči napisno tablo in jo pelje na slovnosti prostor k odkritju spomenika. Tu oba reditelja svojo skupino uredita v strnjene vrste, da zavzame čim naimanj prostora. Pozivamo vse skupine in posameznike, da se v lastnem interesu pokore rediteljem. Glavni reditelji posameznih skupin imajo na rokavu isto številko kakor skupina.
3.	Od spomenika krene sprevod po Otroškem igrišču, gornii Gosposki ulici v Koroščevo ulico in se vije po Maistrovi, Kolodvorski, Aleksandrovi, Slovenski in Gosposki ulici na Glavni trg.
4.	Na Glavnem trgu se po prihodu zbero vsi prapori, vse godbe in pevski zbori okrog spomenika Matere božje, skupine pa odkorakajo na prostor, ki jim ga odkaže vrhovni reditelj ob vhodu na Glavni trg.
5.	Vsaka skupina mora najkasneje ob 10. uri korakati po Trgu Svobode, vse skupine pa morajo biti ob četrt na 11. uro pri spomeniku v parku.
6.	Dohod k spomeniku v parku je le iz Vrazove
ulice.


Hotel „R0 YAL" Beograd
Kr.Vja Petra 70.--Telefon 55-27
Hotel I. vrsto z najmodernejšim komfortom. C ena sob od Din 50- - naprej.
□	Češki akademiki so na svoji turueji po naši državi prispeli v nedeljo, dne 25. 4. m., ob pol 17. v Maribor. Na ko!odvoru se je zbralo mnogoštevilno občinstvo. Goste sta pozdravila ravnatelj dr. Tomin-šek in nar. poslanec dr. Pivko. Večernega koncerta sta se udeležila med drugim tudi veliki župan dr. Schaubach in mestni župan dr. Juvan. Koncert, na katerem so se pod vodstvom inž. Kozela predvajale Smetanove, Fibichove in Dvorakove skladbe, je uspel zelo dobro v vsakem oziru. Dragi češld gostje so tudi iz Maribora odnesli kar najlepše vtise.
□	Pobeljeno Pohorje. V noči od sobote na nedeljo je na Pohorju zapadel sneg, ponekod preko pol metra visoko. Sneg sega precej globoko proti vznožju. Tudi so se pojavili na Pohorju prvi smučarji. Ljubitelji zimskega športa v Mariboru se že pripravljajo na »sezono«.
□	Upravni odbor cbk.stnega denarnega zavoda mariborske oblasti se je konstituiral na včerajšnji seji. Za predsednika je izvoljen notar dr. A. Bartol, za podpredsednika pa magistratni svetnik Jože Barle.
□	Ob desetletnici zedinjenja nc smemo pozabiti naših pogumnih poštarjev, ki so ob prevratu noč in dan neumorno vršili svojo službo. Bilo je 28. novembra, ko je takratni poštni ravnatelj Neudl moral predati vodstvo kolodvorske pošte poštnemu kontrolorju Jakobu Novaku. Takoj naslednjega dne pa so točno opoldne zapustil nemški uradniki službo in stopili v stavko. V tem kritičnem trenutku pa so se slovenski uradniki in nižji poštni uslužbenci odločili, da sami vršijo službo naprej, če treba tudi z nadčloveško požrtvovalnostjo. Noč in dan so bili na poslu, toda vzdržali so. Kolodvorska služba je bila tedaj naravnost smrtnonevarna, ker so se valile ogromne vojaške mase mimo Maribora. Od uradnikov so neumorno vršili svojo službo: Novak, Klemcnčič, Bele, Šturm, st., Šturm, ml., Maroh in Rakovcc Zofka. Od nižjih poštnih uslužbencev pa — na kolodvorski pošti: Kcrban. Bauman, Lcrti, Šer-bee, Bolim, Klojčnik, Ramci, Ferlinc, Gassonburger, Babič in Daskc. Na glavni pošti: Kumwald, Anbič, Arzenšek, Krepek, Strajnšek, Macuh, Adamič, Bre-čko Miha, Brcčlto Ignacij, Gjernefz, Stupljar, Dolin :'ek, Kuljat, Vcdonivec, Fersch, Kodrič, Prcsnik,
4urič, Pepcvni!:, Gclcveršnik, Bele, Filipčič, Kenc, ireznik, Fa'!cš, Kovačič, Tratenšek ter pokojna Bu-dia in čepič. Narodna vlada je obljubila vsem, kj so tedaj vestno in večkrat v živijenski nevarnosti vršili svojo službo, posebno nagrado, ki pa je niso prejeli. Ob desetletnici osvojitve Maribora in narodnega zedinjenja smo smatrali za potrebo, da sporočimo te stvari v javnost in da dobijo tudi naši mariborski poštarji primerno zadoščenje za njihov trud in zvestobo.
□	Poročili so se v zadnjem času: Wo!fond Ivan. trgovec, z gdč. Pavlo Kasperievo, zasebnico; Žunič Izidor, ko'ar, z gdč. Matildo Likarjevo, delavko; German Ivan, delavec, z gdč. Marijo Scliat-lerjevo, posest, hčerko; Weingerl brane, zidar, z gdč. Alojzijo Parekovo, zasebnico; Rožman Ivan, pom. delavec, z gdč. Katarino Sagadinovo, zasebnico; Krištof Ivan, posestnik, z gdč. Antonijo Bavčarjevo, za ebnico, Anton Sabler, pečar, z gdč. Rozino Jtt an-čičevo, zasebnico in Vernik Franc, trgovec, z gdč. Emo Smehovo, trg. hčerko.
□	Pogreb Cirile Cotičeve, hčerke bivšega urednika »Edinosti« M. Cotiča je bil ganljiva manifestacija priljubljenosti, ki jo je uživa!a pokojmea v tukajšnjih krofih, prav posebno pa v vrstali primorskih emigrantov, ki so se udeležili pogreba v izredno velikem številu. V slovo je zapelo pevsko društvo »Jadran« žalostinki »Vigrcd« in »Nad zvezdami«. , . „ . . , . .
□	Delo dobijo pri tukajšnji Borzi dela: 4 vi-
sodar, 1 vrlnar, 1 brivec in več vajencev (čevljarske, mizarske, pekovske, kolarske, lakirniške, tapetniške in kovaške obrti); razen tega še 1 trgovska poslovodkinja, 7 kmečkih delavk, 8 kuharic, 10 služkinj, 1 likarica, 7 šivilj za perilo, 2 natakarici, 2 po-strcžnici, 1 perfektna pisarniška moč, 1 pletilka va-ienka, 2 šiviljski vajenki.
□	Pod avto. Inž. II. se je vozil s svojim avtomobilom po Tržaški cesti proti Drž. mostu; tukaj pa mu pride narproti mestni avtobus, za katerim se je vozil na kolesu 20 letni posestnikov sin I'ras Franc. Avto se je izognil avtobusu, istočasno pa je hotel Fras prehiteti avtobus, ne da bi slutil nevarnost. Prišel je pod avto inž. H. Pri tem si je zlomil levo nogo in je zadobil težke poškodbe na prsnem košu. Inž. H. ga je prepeljal na svojem avtomobilu v bolnico. ...
□	VSI, KI BREDETE po jesenski in zimski obcestni brozqi, za Vas so KARO-slrapac cestni (evlji. Maribor, Koroška e. 19.
prebavo ]n oslabelost
za odrastle in otroke je najboljša stara, povsod priznana HOČFVARJFVA AROMATIčNA ŽELEZ -NATA TINKTURA! Ne kvari zob! Priznanja od povsod! Forabiti je 3 steklenice. Razpošilja z navodilom edino: Lekarna pri Ar.jjelju Varhu na Vrhniki.
j& 10 letnico državnega zedinjenja proslavijo edružena celjska kulturna slovenska društva s slav-nosluim koncertom, ki se vrši dne 1. decembra t. 1. ob 20 v veliki dvorani Celjskega doma. Spored je sledeč: 1. Državna himna. 2. Slavnostni govor. Govori mestni župan dr. Alojzij Goričan. 3. »Slovenec, Srb, Hrvate, poje združeni moški zbor KatoiSkegn prosvetnega društva, Oljke in Celjskega pevskega društva pod vodstvom g. Alojzija Mlhelčiča. 4. W. A. Mozart: uvertura k operi »TU« in RIsto Savin: »Večerna« iz Jugoslovanske suite. Izvaja pomnožen orkester Celjskega godbenega društva pod taktirko g. Lovra Kubište. 5. Jos. Pavčič: Ce rdeče roze zapade sneg, E. Adamič: Molitev pastirčkov, poje mrš^ni zbor Celjskega pevskega društva. 6. Wiem-awski: Faustfantasie brillante. Igra na gosiih ravnatelj Glasbeno Matice g. Karol Sancin. Na glaso-viru spremlja ga. Marija Sancinnva. 7. Po odmoru: PP H. Sattner: V pepelnični noči, kantata za soli, mešan zbor in orkester. Pod vodstvom g. P. Segule Izvaja Celjsko pevsko društvo s sodelovanjem gdč. Zinke Lovrečeve, g. Marjana Rusa, pomnoženega orkestra Celjskega godbenega društva. V orkestru »odelujejo gg. Karol in Dušan Sancin ter gojenci Glasbene Matice. Predprodaja vstopnic za to veli-lastno prireditev je v knjig. Gorifar In Leskovšek.
0 Cerkveni koncert, ki ga }e v nedeljo popoldne priredilo v tukajšnji Marijini cerkvi pevsko društvo »Maribor*, je tako gmotno kot glasbeno popolnoma uspel. Z a celjske razmere je bil koncert naravnost sijajno obiskan. Izvajanje je napravilo na navzoče izredno globok vtis in vzbudilo iskreno hvaležnost napram društvu, ki s toliko pijeteto posveča svoje sicer mlade moči klasični glasM.^
znatnega popusta na vsa oblačila, pri
los. Rojina, Ljubljana.
0 Iz celjske bolnice. Dne 25. t m. je umrl v celjski bolnici 70 leteli vpokojenl rudar Jožef černe iz Teharja. — Dno 26. t. m. Je izdihnila tukaj 24 letna služkinja Julijana Caharija iz Škofje vasi. — Včeraj bo pripeljali v bolnico z Brega pri Celju mater ter tri njene sinove ln tri hčerke, vse obolele na tifusu. Na Bregu se Je sploh jx>javilo več slučajev tifusa.
0 Dijaški praznik proslavi oeljsko katoliško dljaštvo en teden pred 8. decembrom, v nedeljo, dne 2. decembra t. I. Višina akademij naiih celjskih dijakov je zdavnaj že priznana. Zato upravičeno pričakujemo od njih tudi letos lahko kaj posebnega in nato opozarjamo že danes vse prijatelje našega
dijaštva, da se akademije udeleže.
0 Gospodinjski tečaj v Celju se vrši letos v
prostorih okol. šole in se prične 10. decembra. — Pouk bo trajal deset tednov ln je brezplačen. Dekleta, ki se tečaja žele udeležiti, se naj prijavijo
v dopoldanskih urah v pisarni ali 4 a razredu okol. Sole do 6. decembra.
0 Zopet tlom v barako na Glaiijl. V noči od 24. nn 25. november so neznani zllkovci vlomili skozi okno v barako invalida Lovrenčlča na Glaziji teir mu odnesli dva para čevljev Iz njegove čevljarske delavnice ter raznih tobačnih izdelkov, tako da trpi Lovrenčič 2458 Din škode, ki pa bo najbrž pokrita z zavarovalnino.
f
Kranj
Prihod novega g. župnika. Dne 1. decembra bo prišel novi župnik g. Matija Skrbeč .ki je do sedaj služboval v Tržiču, na svoje novo službeno mesto v Kranj. Po njegovem prihodu v mesto bo pred farno cerkvijo oficijelen sprejem. Zvečer istega dne bo pred župniščem zapel združen pevski zbor pod vodstvom g. C. Mohor-ja podoknico novodoslemu g. župniku. V nedeljo pa bo v dvorani Ljud. doma pozdravni večer.
»Slovenec* št. 271 z dne 25. t. m. pod napisom »Kako poročajo«, okrca »Slov. Narod«, ki je čisto zamolčal, da je poročilo o razširjenju mestne elektrarne v Ljubljani sestavil in govoril g. Ore-hek, čbn kluba obč. svot. SLS. In še en drug tak slučaj vzornega in vestnega ^Narodovega« poročanja se navaja tamkaj. — Nekaj podobnega si je dovolilo »Jutro« v št. 276. z dne 23. t. m. Poročevalec poroča o seji kranjskega obč. sveta dne 21. nov. ter pripisuje tej seji veliko važnost. Že naslov »Za modernizacijo s-orenjske metropole« in podnaslov »Posojilo za moderne komunalne naprave« je nekak slavospev, ampak komu? Kdo je iznesel predlog o najetju velikega posojila, ki je bil res soglasno sprejet? Tega pa resnisoljubno »Jutro« ne pove, temveč pogumno zamolči, da sta to storila dva člana SLS. Kakšen bi bil šele slavospev, če bi bili ta predlog stavili SDSarjil Ampak da ga stavijo ti »klerikalci«! Da njim to v glavo pade in da se oni za to zavzamejo tako energično, kakor sta se ob. orlb. SLS. Za počtl Pristaši SDS si na seji sploh niso znali pomagati, ker niso naprej za to vedeli ter niso imeli nobenih navodil svojega kluba. Teko je tudi pri njih zmagala uvidevnost in modrost, katero jim včasih Izčrpa strankarska disciplina, tako recimo, da jih ne žalimo. Ce se bo zoper la predlog na kakršenkoli način intrigiralo ali ga slcuSalo spellati v pesek, ne vemo; upamo pa, da bodo gosj>odje vladajoče večine toliko iskreni in res velikopotezni, da se bodo vprašanja lotili z vso primerno resnobo, ne glede na to, da so predlog stavili zastopniki SLS. — Pri-občujemo, da ugotovimo, kako natančno in objektivno poroča »Jutro«.
Novo mesto
Oblinslci proračun. Novomeški g. župan je sestavil za leto 1920. kaj čuden načrt proračuna: izkazal je nekak pregled potrebščin odnosno izdatkov, za katere ni izkazal kritja. Fin. gosp. odsek je ta županov načrt ogledoval pri več sejah, se prepiral za posamezne postavke, celotnega proračuna, ki bi služil plenumu obč. odbora za podlago razprave, pa tudi odsek ni ustvaril. — Zupan je sklical proračunsko sejo za pretekli petek zvečer. Načelnik kluba obč. odbornikov SLS profesor Ambrožič je več dni pred to sejo zahteval na županstvu načrt proračuna, pa ga ni dobil, ker ga ni bilo. Zato je le-ta imenom kluba SLS na petkovi seji takoj po prečitanju zapisnika predlagal, naj se pomanjkljivi načrt proračuna vrne odseku, ker v tej sestavi ne more služiti za osnovo razprave. Ta predlog je večina odklonila, nakar je klub SLS odgovoril s tem, da je zapustil sejo. Sledila sta mu še odbornika od skupine reda in dela. Nadaljevanje seje je bilo s tem onemogočeno ter jo je moral g. župan zaključiti.
Ribnica
Zanimivost s Pncljcvcga sheda. Dne 18. f. m.
je g. Pucelj zopet enkrat obiskal Ribnico. K Ce-netu je zbral malo število svojih zvestih, ki so zasedli par miz v gostilniški sobi. Govoril je o korupciji in 'e o korupciji, ki mu je silno všeč tvarina. Pa mu pade v beredo neki čevljar — SDS: »Gospod Pucelj, odlcdaj pa je ta korupcija?« G. Pucelj: »Odkar obstc/i Jugoslavija!« Čevljar: »Zakaj pa je niste že pregnali, ko ste bili vendar toliko časa na vladi?« G. Pucelj je nekoliko bolj globoko pogoltnil slino, pa je bil podan odgovor. I<DK je res čudna stvar.
Štrajk. Govori se, da bodo ribniški gostilničarji začeli štrajk zaradi oblastnih davščin na alkohol. Zaprli bodo vse gostilne. Kdaj se bo začol ta srečni čas, bomo poročali. Le bojimo se, da ribniška dHina še ne bo kmalu doživela te sreče, ki bi prinesla veliko dobička — ljudem.
Trbovlje
Poroka. Poročila sta se Viktor Škofca in Filomena Božič.
Mo*fnina. Na eni S zmed sej oblastne skupščine je oblnstnl odbor potom njenega predsednika dr. Natlačena stavil predlog, s katerim se določa za dobo od 1. januarja do 31. decembra 1930. mostninska tarifa Kirschlagerjevega mostu — pri Grebencu — v Trbovljah nastopno: za osebo 25 par, za enovprežni voz z voznikom Din 1.50, za dvovprežnl voz voznikom Din 2.50, za govedo, konje osle itd. 50 par, za drobnico 25 par, za kolesarja 25 par, za motociklista 1 Din, za avtomobil in šoferja 4 Din. Državni, samoupravni in cerkveni organi in njih vozila z vozniki na službenem potovanju ter šolo obiskujoči otroci so mostnine oproščeni. Tarifa se razume za enkratno prekora-čenje mostu.
Laško
Vtove nostilniike koncesije. Nal občinski odbor jo na svoji zadnji Izredni seji Izjavil, da je navadnih »kmečkih« gostiln v našem mestu že preveč. Radi tega je odrekel tudi v nekem takem slučaju izjavo o krajevni potrebi take gostilne in bil pripravljen iz tujsko-prometnega stališča podpirati rale otvoritev novih hotelov. S tem se tudi mi strinjamo. Govori se pa, da namerava g. Osolin v novem poslopju, v katerem misli pričeti z obratovanjem kina, nastaniti tudi vinotoc ali po naše recimo »bife«. Radovedni smo zelo, na kako Mn-IlMe se bo naš občinski odbor postavil, ako bo re« g. Osolin zaprosil ml touderso koncesija
Pri PREHLUJEUJU, KKFLUENCI. HRIPI
sploh pri vseh obolenjih, kjer se pojavi višja temperatura, je treba bolniku masirati vrat, roke, noge, praa
in križ z
ker ALGA osvežuje, temperatura popušča, spanje je lahno
in mirno ter zdravo. To dobro učinkovanje ALGE je vzrok, da se ALGA danes nahaja v vsaki hiši. V lekarnah in drotrerijah 1 steklenica s točnim ravodilom Din 16--. Po pošti pošlje Laboratorij ALGA Susak 4 stekl.za Din 77,8 stekl. D 131,14 stekl. D 205; 25 stekl. D 320
mmmm
\?mz v oktobru
V mesecu oktobru t. 1. je znišal nag izvoz 430.821 ton v vrednosti 660.1 milj. Din (v oktobru lani SG1.457 ton za 645-7 milj. Din, v septembru letos 447.000 ton za 692.3 milj. Din). Da je izvoz napram septembru nazadoval, je pripisovati pone-hanju Izvoza žitaric: tako smo v oktobru izvozili pšenice samo za 30.7 milj. Din, v septembru pa še za 138.3 milj.
Najvažnejši predmeti, katere smo v oktobru izvažali so bili (v milj. Din; v oklepajih podatki za september 1928): Les stavbni 102.7 (89.2), hmelj 75.9 (55.8), pšenica 39.7 (138.3), slive suhe 31.7 (—), baker 30.4 (19.7), jajca 25.8 (27.6), sveže sndje 25.0 (30.9), prašiči 24.0 (18.0), drobnica 22.9 (20.6), goveda 22.9 (22.3), meso sveže 17.8 (14.8), drva 14.9 (12.9), hrast. žel. prr.govi 14.4 (6.6), fižol 144 (—), cement 1,1.9 (14.3), opij 10.8 (21.2) itd.
Skupno je v prvih desetih mestecih t. 1. znašnl naš izvoz 3,770.500 ton za 5238 milj. Din napram 3,614.300 tonam za 5249.1 mili. Din v istem razdobju lani. Količina se je torej povečala za 4.5%, vrednost pa je še vedno manjša za 0.3%.
Knko se je letos naš izvoz razvijal, nam kažejo naslednji podatki:
Povprečno	tis. ton	milj.' Din
1.	trom.	327 (354)	457.5 (515.9)
2.	trom.	8W) (358)	431.5 (506.0)
8. trom.	432 ( 373)	6"6.6 (532.5)
oktober	431 (361)	660.1 (015.7)
Delavne s^r^orns tovarne
Kakor privatne sladkorne tovarne tako tudi državne sladkorne tovarne izkazujejo znatne dobičke.
Tako izkazuje v novem proračunu za 192^/30 državna tovarna v Belin 21.4 milj. Din presežka dohodkov nad izdatki (77.5 milj. Din, oz. 55.9 mili. Din). Druga državna tovarna nn Cuksrici pri Bel-gradti Izkazuie v novem proračunu 70.2 milj. Din dohodkov (odobrena cema dogodkov za 1928'29 jo znašala 68.7 milj. Din) in 00.9 mili. Din izd-tkov (odobreni krediti so zn-šnli za 19?f?9 6? milj. Din). Prebitka je torej za 192°/!>0 9. 3 mOj. Di'i, pa i.928^9 po odobrenem proračunu 6 7 nv'i. Din.
Zelo zanimiva je ravnokar objavPena bilnnra drž. tov?me na čuWici za poslovno leto 1927/28, na dan 80. funlfi 192A
Čisti dobiček zn"š" 36.2 mili. Din, ed katerih gre 28.6 mil), za dotacijo raznih fondov. V računu Izgube in dobička ie zanimiva ^ostavka dohodkov od obresti, ki znašlo celih 1.37 milj. Din. Fondi zn->g?jo 424 mili Din. mlrovina v tekoči r°eu"ili 24.3 mili. Din, od tega s'mo pri bokali 20.4 milj. Din, bilančna svota pa 77.5 milj. Din.
OTVORITEV MLFKA.HSK0 SIRAR^KFGA WUA na oblastni specialni kmetijski šoli za mlekarstvo v Škofji Loki.
Uprava oblastne sprcialne kmetijske šole za mlekarstvo v škofji Loki jnvljs, da se otvori na oblastni spccialnl kmetijski šoli za mlekarstvo v škofji Loki dne 10. jan. 1C29 nov desetmesečni odnosno celoletni mlokarsko sirarski tečaj.
Strokovni pouk na šoli je teoretičen in praktičen. Teoretični pouk obsega 15 prpdm^tov, m^d njimi 10 strogo strokovnih predmetov (iz mlekarstva) in iz splošne kmetijske stroko predmete: živinoreje, nauk o pridelovanju k:me ter živino-zdravništvo. Praktično se pa poučuje izdelovanje najbol jrr.zširjenih trdih, poltrdih in mehkih sirov, izdelovanje presnega mnsla, prirejanje Jogurt in Kefir mleka ter praktično izvajanje preizkušanja mleka in mlečnih izdelkov. Obiskovalci tečaja se dalje pritegnejo vsem opravilom, ki se tičejo opravljanja naivažne'š'11 mlekarskih strojev in parnih naprav. Učni jezik je slovenski; vendar pa se bo tolmačila učna snov po po!robi tudi v srbolirvat-skem jeziku.
Obiskovalci mlekarsko sirarskega tečaja v Škofji Loki uživajo nn mlekarski šoli poleg strokovnega pouka tudi vso oskrbo v internatu zavoda, zdravniško pomoč in zdravila v slučaju bolezni, so zavarovani proti morebitnim nezgodim v obratu in prejmejo tekom učne dobe še en par močnih čevljev, dve beli bluzi in štiri bele predpasnike za delo.
Vzdrževalnlnn na zavodu mnša na mesec 750 Din, šolnina nn za ves tečaj 1000 Din.
Točnejša določila o strokovnem pouku, sprejemnih pogojih In življenju v internatu obsega prospekt in učni načrt za specialno kmetijsko šolo za mlekarstvo v Škofij Loki, s kMerim razpolagajo vse samoupravne oblasti in kmet. min.
Bor^r^
28. novembra 1928.
DENAR
Današnji devizni promet Je znašal nad tri milj. Din, od tega največ v devizi London (1.27 milj. Din). Privatno blago je bilo zaključeno v devizah: Budimpešta, Newyork in Trst. vsega skupaj četrt milj. Din. Kakor r Curihu tako eo tudi pri nas poustlle devize London. Newvork, Praga ln Trst, učvrstil so je Berlin, Curih, Dunaj in Pariz so pa ostali neizpremenjeni.
Zagreb. Amsterdam 22Rt.R0 bi., Berlin 19155 do 1958, Budimpešta 990.80-903 PO, Curih 1004.10 do 1097.10, Dunaj 798.50-801.50, London 275.58 do 273.38, Ne\vyork 56.776-56.973, Pariz 221.35 do 228.85, Praga 168.25-100.06, Trst 296.877-29a877.
Bolgratl. Bruselj 780.6—79G.C, Berlbi 1855-1358, Curih 1094.10—1097.10, Dunaj 7995—S015, London 275.9«—276.31, Newyork 56.79—56.75, Pariz 221.35—223.35, Praga 1G8.25—169.05, Buka-rešt 991.08—903.8.
Curih. Belgrad 9.1275, Berlin 123.65, Budim-I pešta S0.50, Bukarešt 3.12, Dunaj 73.01, London 25.18, Newyork 519.16, Pariz 20.39, Praga 15.38, Trst 27.1975, Sofija 3.75, Varšava 58.20, Madrid 83.65.
Trst. Zagreb 33.54—33.56, London 92.58 92.59, Pariz 74.60—74.70, Ne\vyork 19.04—10.05 Curih 367.40—367.60.
Dunaj. Belgrad 12497,, dinar 12.48.
Devizni tečaji na ljubljanski borzi
56. novembra 1938.
	povpraS	pon.	srednji	sr. 23. XI.
Amsterdam	—	2284.51		_
Herlin	1355,—	1358.-	1336 50	1356.25
Bruselj	—	791.10	_	
Budimpešta	990.—	993,-	991.50	__
Curih	K 94*10	1097.1 i	iimet	1095.60
Dunaj	798.50	801.50	800.-	800.—
London	275.53	276.33	275.93	276.03
New>ork	56.79	J6.99	56.89	56.91
Paril	221.35	223.35	JU 2.35	
Praga	168.25	169.(0	168.65	168.77
Trst	297.03	2y9.03	298,03	29*.20
vrfdnostni papirji
Ljubljana. Celjska 158 den., Ljublj. kreditna 128 den., Praštediona 920 den., Kred. zav. 175 den, Vevče 110 den., Ruše 2C0-280, Stavbua 56 den., Se-ir 10C den.
.,„ Zagreb. Drž. pap.: vojna škoda ar. 488.50- i 439. kasa 438—439, termini: 11 43S—439 l1? 442.50-443, 1% inv. pos. 85.75-86, ngrari: 53.50 —54. — Bančni pap.: Union 57.50—58, Pol jo 17.50 -18, Hrv. 65, Kred. 85, Jugo 88.50-90, Lj. Kr. 127-128, Nar. 6950-7030, Prašted. 920-923, Srp-, ska 152-153, Zem. 124-140, Etno 160, Rnvna , gora 80. — Ind. pap.: Guttmnnn 202.50—208, Sla-! vonia 6.50—7, Slaveks 100-105, Danica 150-155, : Drava 485—520, Šečerama 400—475, Osj. ljev 175 —ICO, Brog. vag. 300 305, Union n0->-3"20, Isis 22—24, Ragusoa 490-500, Trbovlje 4S1-485, Vevče 114—118, Nar. šum. 16, Piv. Sar 280, Mlin 19 50 —20, Oceania 255.
Belgrad. Narodna banka 7100, vojna odškodnina 432—441, 7% invest. posoj. 85.00-80.25, agrari 53.50 51,50.
Dunaj. Podon.-savska-iadran. 83.90, Zivno 130.50, Ilipo 7.10, Alpine 43.60, Leykam 9.60, Trbovlje 59.10, Kranjska iudustr. 37, Muudus 193.60, Slavonija 0.76.
r^o
Položaj za pšenico je, kakor ie bilo predvideti i radi manjšega povpraševanja os! bel, vendar so cene komaj za spoznanje j>opuslile. GornjebnSka pšenica notira 247.50 Din nakl. post., spodnjebrška pa 246.50 Din nakl. post. Bilo je na našem trgu nekrj kupčije. Za koruzo je položaj neizpremenjen. Promptna času primerno suha bažka koruza velja 240 Din nakl. post Interesa za to blago slejkoprej ni. Pšenična moka se drži na bazi 260 Din za sred-njedobro baško znamko. Oves velja bos.inski Din 242.30, sremski pa Din 215—250 nakl. post
V Ljubljani notirnjo:
Deželni pridelki. (Vse samo ponudbe slov. p. plač. 30 dni, dob. prompt): pšenica bačka 80 kr T/o 200—292.50, za december 292.50—295 za januar 300—302.50, rž 72—74 kg 295—297.50, oves bač. ali slav. 295—3 0, koruza pop. suha 305.50— 370, lapbtska ocar. Ljubljana 315.50—320, ječmen bačkl 315.50 3?0, moka Og vag. bi. fko Ljubljana, plač. pri odjemu ':30—425.
Zaključeni 90 bili 3 vagoni moke. Tendenca neizpreinenjena.
Novi Sad. Pšenica: bč. gor. bč, pot. In sr. 245 —M7.50, bn. 210-242.50; oves: bo., sr., bn., 215-250; koruzi: bč. 237.50; ječmen: bč., sr., bn., 255 —2G0, pol. bč. 285—290, bar pol. 295—300; krompir: beli medjim .101—110. slav. 105—110; moka: Og 850-360, št. 2 230 -310, 5 2)10-320. 6 Tft-280, 7 255—265. 8 205—215; otrobi: bč., sr. 1°0— 185; bn. 175-180. Promet: 13 vag. pšenice, 2.3 koruze, 1 ječmena, 9 in pol moke.
Budimpešta. Tendenca: medla. Pšenica: marec: 27—26.96, zaklj. 28.96—26.9«, maj: 2f7.7l — 27.76, zaklj. 27.72—27.76; rž: marec: 25.10 25 0". zaklj. 25.000—25.02, maj: 25.54—25.44, zakli. 25.42 —25.44; koruza: mnj: 28.80—28.76. zaklj. 28.7''— 28.76, Julij: 29—29.04, zaklj. 29-29.0G.
Les
Na ljubljanski borzi sta b!ln zaključena ffva vagona hrastovih podnic. — Tendenca neizpre-monjena.
Hmelj
Poslovanje v t a t c u Je bilo mirno. Tudi » tranzitnem hmelju Je bilo le malo prometa po 600 do 900 K8 brez carine. Razpoloženje Je mirno in producentl radi oddajajo blago. Tudi v N 0 r n -borgu je cena za tranzitni hmelj popustila. Cene so tlačene in notira sedaj tranzitni hmelj 66—95 mark.
mfefo vrvenk^
Peter Klemen:
Slouenshi kurir in njegova smolo
(Popotni spomini izza dni po prevratu.) (Dalje)
XVII. POGLAVJE. Druga polovica misije. — Izjalovljena vožnja proti Krfu. — Gospod Ivanovič v Milanu.
Druga polovica naše posebne misije, ki je bila ostala na Reki, ko smo mi 17. novembra zvečer odšli proti Dunaju, se je drugi dan
Hermann iuaermann, nemški dramatik in romanopisec, je umrl v starosti 71 !et.
vkrcala na parnilc Styria, da krene proti Krfu. A komaj so zapustili reško pristanišče, se je vijak zapletel v mrežo proti podmorskim čolnom. Cele štiri dni, od ponedeljka do četrtka, je stala ladja tam sredi vede. in nihče ni hotel pomagati jugoslovanskim potnikom na suho, nikogar ni bilo, da bi prerezal usodepolno žico, ki se je bila omotala okrog.vijaka.
V četrtek šele sla prišla dva čolna in prepeljala naJe »nasukanec delegate nazaj na Reko, odkoder so odpotovali 5e isto popoldne, v četrlek dne 21. novembra.
Šli so proti Št. Petru in odtod proti Trstu, da poizkušajo tam svojo srečo.
Bili so to gospodje: ravnatelj Ivanovič, tajnik Tone, ter doktorji: Jaka, Velesavljevič, Vrbanič, Žiška. Jelavič in Ivanisevič.
Vagtfn, v katerem so se vozili, ni bil ravno last družbe za evropske vagone s posteljami. Bili so vozovi druge vrste, kjer se po navadi vozijo četveronožci, ki nimajo mnogo zmisla za snago in slične navade nas razvajenih ljudi. Pa kaj se hoče? Žival je pač žival in ji je salon ravno toliko kot hlev, a gospod ravnatelj Ivanovič je tudi povedal, da je v tem slučaju šlo za dvonožne živali, ki so se šle konje in vole.
Zgodaj zjutraj so prišli v Trst, kjer so našli v vestibulu nekega hotela kratko prenočišče. Obrnili so se na policijsko ravnateljstvo, da dobe dovoljenje za potovanje v Benetke.
Dovoljenje so res dobili vsi razen Toneta, čigar ime je bilo — po pomoti seveda — izostalo na oni listini. In po pomoti tudi njegove prošnje niso oddali na kvesturi. Bila je to zahrbtna šikana nekega sopotovalca, ki se ga je hotel iznebiti za vsako ceno, a imena ne morem imenovati.
Doktor Jaka jo je mahnil spričo asnih dokazov, da se potovalcem ne bo prav dobro godilo, domov. Prav je imel, in tudi jaz bi v takih razmerah ne bil storil drugače, zlasti če bi bil moral zapaziti, da sem komu trn v peti. In 23. novembra se je odpeljal v Ljubljano.
Tajnik Tone je začutil isto, a hotel je videti, kako se bodo st\ari razvijale še oni in prihodnji dan, zato je ostal čez noč še v Trstu.
V svoje veselje in svojo žalost je moral spoznati, da ga na listo potujočih delegatov nalašč niso stavili, konštatirati je moral, da je nekomu na poti, a obenem je bil tako fin in rahločuten, da se je rajši umaknil, kot bi potoval z delegatom ,ki ti mu metal ves čas polena pod noge.
Dan pozneje, 24. novembra, je odšel tudi v Ljubljano. Gospod ravnatelj Ivanovič je bil v Trstu zbolel, a zdravnik mu je naročil, naj ostane dva dni v postelji, potem lahko potuje | dalje.
Med njegovo boleznijo so naši sopotovalci Hrvatje odšli z ono kvesturno listino, ki jim je služila kot legitimacija, v Benetke.
Ravnatelj Ivanovič pa si je dobil medtem posebno dovoljenje tržaškega komandanta in, ko je okreval, je odšel za njimi.
Tako je gospod Ivanovič prišel v Milan, tako smo se tam dobili.
Sklenili smo po večerji, da odpotujemo skupno drugi dan v Rim, kamor so bili moji in Rudetovi sopotniki že odšli isti večer.
(Dalje.)
Car in Ljernn
Vsi komunistični poizkusi, vse zanikrno državno gospodarstvo v mestih nič ne pomeni, dokler živi ruski kmet. Ruskega kmetstva pa se v njegovem najglobljem bistvu vsi ogromni prevrati zadnjega desetletja skoraj niso dotaknili. V Rusiji je morda en milijon industrijskih delavcev, toda 23 milijonov kmet-
Hermann Sudermann na mrtvaškem odru.
je poizkuse. Kakor je prej živel ruski kmet carje, velike kneze, generale, guvernerje in celo množico veleposestnikov in kapitalistov, tako živi sedaj sovjetsko plemstvo in njegovo uradništvo Ruski kmetje se tega položaja čisto dobro zavedajo. Svoje mnenje so opredelili v duhoviti priliki o srečanju zadnjega carja in Ljenina v nebesih: >Zelo me veseli, Vladimir Iljič, da sem te slednjič našel. Vedno sem te že hotel vprašati, zakaj si me umoril in napravil revolucijo? Saj nisi nič izpre-menil. Kmet mora vendar še vedno za vse druge delati, preje zame v Peterburgu, sedaj za vas v Moskvi. Samo vodko si za dva od sto zredčil, toda zaradi tega se vendar ne izplača revolucija!« (Erirh Koch-Weser: > Današnja Rusija* >
Rešenci s parnika »Vestris«, ki jih je sprejel na krov parnik »Berlin«.
skih obratov, ki obsegajo poprečno po približno 12 hektarov in v katerih domuje 120 milijonov mož, žena in otrok, ki delajo od rane mladosti do smrti. Obdelovanje zemlje je življenjski vir tega naroda. Rusija ima tretjino vse plodne zemlje na svetu. Pred vojno je izvažala 28 odstotkov vseea žita, 21 odstotkov vsega surovega masla in 95 cdstot. vsega lanu na svetu, dasi je gospodarila še po starem načinu. Tudi ob slabem povojnem gospodarstvu more ruska zemlja še rediti svoje orjaške milijone in dajati tudi še nekaj za izvoz. 23 milijonov potrpežljivih in poslušnih kmetskih družin, ki jim je mogoče odvzeli velik del sadov njihovega dela, je temelj neprimerljive trdnosti, na katerem morejo državni oblastniki brez skrbi urranjati svoje muhe in delati svo-
Kapitan van Miuelen in njegovi častniki, ki so s parnikom »Berlin« kot prvi prihiteli na pomoč potapljajoči se »Vestris«.
Ruska vas štrajka
Ruski sovjeti so zopet enkrat v velikih stiskah zaradi pomanjkanja žita. Kmetje so oddali sveljo mero v plačilo davkov, ostalo žito pa drže skrito, da ga zamenjajo za razno tihotapsko blago ali sploh za potrebščine, ki jih v državni trgovini ni dobiti. Vedno je tudi prilika, da tihotapcem prodajo žito po znatno višji ceni, nego jo plačuje država. Kmetsko prebivalstvo sedanjemu režimu ni naklonjeno — prav v zadnjem času se je razmerje še poostrilo — zato mu tudi noče iti na roko in gospodari na svojo pest. Vlada je zato glede preskrbe mest in krajev, kjer je letina odrekla, s kruhom, v veliki stiski; treba bo mleti žito na 85 do 90 odstotkov. Na kak izvoz žita letos niti misliti ni. Bati se je, da bodo kmetje prihodnjo pomlad nalašč posejali še manj žita.
Krotilec krokodilov pripoveduje
Francoski kapitan Wall je menda edini krotilec krokodilov, ki nastopa s celim tropom teh ne ravno privlačnih živali. Zelo zanimivo pripoveduje:
Popolnoma ukrotiti krokodilov ni mogoče Edini način, po katerem ?e dajo obvladati, je ta, da človek neprestano vadi z njimi iu jih nikdar ne izgubi izpred oči. Pa še potem človeka hitro pozabijo. Ce jih doma spustim v ogrado na prostem, bi bilo zelo nevarno ifli mednje, čim jih je solnce nek iliko ogrelo. Šele potem, ko jim začne koža od vročine pokati ter so prisiljeni, da se umaknejo v senco, so tako daleč, da morem z njimi vaditi. — Kadar človeka napade krokodil, je najboljša bramba v tem, da žival krepko udari po nosu, ki je pri krokodilu najobčutljivejša točka. V onih časih, ko je po ameriških 'n indijskih rekah gomazelo teh grdih pešasti, je bil lov nanje skrajno nevaren. Sedaj so iznašli zelo enostaven in nenevaren način. Na dolgo, močno palico pritrdijo kavelj, ki ga porinejo krokodilu v žrelo. Ko se žival zagrne v kavelj, jo potegnejo n? "uho in	—
Krokodil more na mestu požreti do 50 funtov mesa; vsekakor vztraja potem brez hrane.
če treba, 2 do 3 mesece. V ujetništvu so glavna hrana krokodilov konjska in goveja pljuča in jetra, včasih tudi ribe. Dasi je krokodil po naravi mesojed, se vendar ne brani rastlinske hrane. — Vale se krokodili na severni polobli meseca junija in julija. Samica zleže 50—60 razmeroma majlinih belih jajc v pesek, jih pokrije s tenko plastjo peska in listja, potem pa se ne briga več zanje, dokler se ne i z vale mladiči. Zanimivo je, da krokodili v ujetništvu, če smo divje ujeli, zimo prespo; če pa se izležejo v ujetništvu, potem čez zimo eslanejo budni. Krokodili so zelo trdoživi in dosežejo starost nad sto let.
V dve® ^ fre$ vrsiaiJ
Ne mara podoknic. — Pisateljica Sigrid Undset je odklonila o priliki prejema Noblove nagrade vsa počaščenja, podoknice z lampi-jončki itd. V svoji izjavi pravi, da časi niso primerni za hrupne slovesnosti. Najboljša proslava bo, ako se za bežič revežem pomaga.
Prejemke predsednika francoske republike so zvišali od dveh milijonov na tri milijone 600.000 frankov.
Katastrofo »Vcstris« so zakrivili črni kurjači, ki so zapustili svoja mesta in povzročili, da je ogenj ugasnil in so nehale delovati vse črpalke. Tudi bi bile žrtve manjše, ako bi bile ladje, ki so prejele klice na pomoč, takoj od-plule na mesto nesreče. »Vestris« je bila v službi šele 15 let. — Tako izjavlja glavni in-žener potopljene »Vestris«.
Schubert v nemškem pantheonu. V Wal-halli pri Regensburgu, kjer se nahajajo doprsni kipi vseh nemških vodilnih mož, so 25. t. m. na slovesen način odkrili Schubertov kip.
Zasilno je moralo pristati pri Dunaju poštno letalo, ker je v gosti megli izgubilo ori-jentacijo in se je pokvaril motor. Potnikov ni bilo na krovu.
Pisma je odpiral dunajski pismonoša Bal-zarek. Pravi, da je iskal denarja, da pa je bilo 70 odstotkov pisem praznih in le v 30 odstotkih je našel plen. Denar je zapravil po nočnih lokalih.
60.000 šilingov je poneverila blagajničar-ka na kolodvoru v Linzu — Zemliczka.
Štirje roparski napadi na blagajne odnos-no blagajnike so se izvršili minolo soboto v raznih krajih Porenja. Roparji so ušli in odnesli velike zneske.
Naglo smrti je umr! dunajski vseučiliški profesor in primarij dr. Paul Albrecht. Zadela ga je kap.
Panoramo bitke pri Raelavici, ki je nameščena v posebnem poslopju v Lvovu in je bila med svetovno vojno poškodovana, sta tekom letošnjega leta popravila in obnovila slikarja Rotvvadovski in Harasimowicz.
Korupcijske afere. V francoskem parlamentu je socialistični poslanec Auriol odkril, da je neka velika de'niška družba pri davčni napovedi s sodelovanjem visrkega uradnika v finančnem ministrstvu ogoljufala državo za sto milijonov frankov. Prizadeti uradnik je pred odkritjem odlcžil svoje mesto in sprejel visoko službo v neki banki. Finančni minister Chergu je izjavil, da se takoj uvede preiskava in bivši uradnik izroči sodišču. — V mestni upravi v Tokiu so odkrili velike nerealnosti. Zaprli so 30 mestnih funkcijonarjev, od katerih sta dva v zaporu izvršila samoumor. Občinsko upravo razpuste.
»v
V umetnostni razstavi je nekdo pokazal na neko sliiko in rekel: »Kar sline se mi ceae, ko jo gledam!« — »To je pa že čudno« — je pripomnil navzoči slikar — »kako se morejo komu ob pogledu na »Solnčni zapad« cediti sline?« — »Oh, oprostite; mislil sem, da predstavlja slika tihožitve z ocvrtimi jajci!« *
Med gledališkimi igralci. Berlinski igralec Max Landa je nekega dne telefonično klical svojega stanovskega tovariša - komika Maksa Alberla Oglasila se jo Albertova hči, kateri je Landa rekel: »Tukaj Landa; rad bi govoril z vašim očetom.« — Čez trenotek se šegavo javi Albert: >Halo, tu največji n?m*ki komik!« —	oprostit?« — pravi
Landa — >potem sem napačno zvezan!« — ter obesi slušalo.
mmmMMWmm0MmmmmmHmmmmmm^
m srce

W. A. Mozart: Requlem
Čisto svojevrsten utis je napravil na izredno Številne poslušalce Mozartov Requiem, ki ga je proizvajalo dne 21. novembra pevsko društvo »Maribor« v frančiškanski cerkvi Resen in. hladen, kakoT smrt sama, je rastel umotvor iz skrivnostnih dalj večnosti in neizprosno trkal ob duše, da so vz.tr epe tale pred silo in veličino Nepojmljivega.
Že pri Introitu smo zaslutili, da bo podajanje primerno velikemu umotvoru.
Mogo&io in vendar polna zaupanje je kipela proti nebu prošnja, ki jo je zapel zbor: večni mir daj jim, Gospod. Vedno silneje, vedno iskreneje je klicala duša: usmili se nas. V drznih poslopih se je dvigal zbor vedno višje, sigurno je donel njegov spev, nobena težkoča ni mogla zaustaviti njegovega ailnega zanosa. Odkrito moramo priznati, da nismo pričakovali tolike sigurnosti in preciznosti pri zboru, kakor jo je pokazal pri tej prvi svoji veliki preizkušnji.
Dies irae! Dan plačila! Strah pred sodbo, zavest krivic doni iz celega odstavka, ki je razdeljen v šest delov.
V trepetu pričakuje stvar Sodnika. Spoznanje krivde raste, ž njim raste tudi groza, strah in obup. Strahoten utis je napravilo mesto: quantus tremor, ki so ga basi izvrstno podali Kakor da bi stopal dostojanstveno iz svojega prestola Kralj, ki ga oibkroža zbor angelov, so pele violine, in kakor obupni klici pogubljenih so donela pihala. Utis >Dies irae« bi bil še silnejši, ako bi bilo podajanje bolj enotno in bi bile pavze, ki so med posameznimi deli zelo mučno vplivale, krajše ali pa bi bite sploh izostale. Orkester je svojo težko nalogo dobro izvršil, vendar pa ni bil tako precizen kakor zbor, ne pri vpadih in ne pri taktu. Malo več ritmične raznoličnosti bi poživilo celotno sliko in bi jo napravilo učinkovitejšo.
Ko je mračna malodušnost napolnila srce in duša v neini bolesti čaka na obsodbo, se spomni obljub, ki jih je prejel Abraham in njegov zarod. Neumorno, vztrajno prosi zbor usmiljenja, neutrud-Ijivo skoz 84 taktov opozarja večnega Sodnika na dane obljube.
Višek svoje izvežbanosti jo pokazal zbor v Genialno zasnovani, učinkoviti fugi ob koncu celotnega dela: cum sanetis tuis in aeternum, ki stavi tehnično in glasovno izredne zahteve na zbor in orkester. Krepko, odločno, kakor spev zmagovalcev, ki korakajo proti domovini, je donela ta fuga; v raaposajanem veselju je vriskalo srce, vedno hitrejši je korak, vedno veselejši je spev, čim bližje čuti duša domovino. Kdo bi se čudil, ako sredi splošnega veselja ne gre vse strogo po predpisih? Tudi mi bi bili malenkostni, ko bi našteva nekatera nedovoljena stranska pota, po katerih so od veselja skakali soprani in b:^9i.
Menart je v svojem s.Requiemu« namenil glavno vlogo zboru, ki mora biti prvovrsten, ako hoče premagati vse težkoče, ki se kar kopičijo v >Re-quiemu«. Zbor »Maribora« je bil kos tej težki nalogi. Zbor je zelo dobro discipliniran ter je odpel tudi najtežje pasaže z občudovanja vredno sigurnostjo. Solidno podlago celemu zbora tvorijo krepki, polfli basi. ki tudi pri najmočnejšem ff niso zašli v kričanje.
Tenor Se je s svojo nežnostjo težko vstavljal silnemu navalu basov, ki so ga večkrat precej udti-šili. Alt je splošno ugajal, kadar je pa silil preglasno v ospredje, ni bila njegova rezkost posebno prikupljiva. Soprani so pogumno hrepeneli kvišku, večkrat so si prišli tudi za nekaj malega navskriž, posebno pri Christe eleison in pri končni fugi. Kadar bodo vsi soprani dosegli polnost ženskih glasov, bodo še učinkovitejši. Oslro staccato-petje najbrž ni čisto v duhu Mozartovem, je pa zato precej zanesljiva lestvica do zaželjenih višin.
Solisti so odpeli tri daljše stvari: Tuba mi-rum, Recordare, Benedictus. Sopran (ga. Skvaren), to mu je namenjena v Requiemu uloga angela mi-
Sjzorl
Včerajšnji nogometni turnir je našemu soortu podal nov nauk. Tako igralci, kakor tudi občinstvo je videlo, da se tudi v slabem vremenu lahko igra Take igre, pa bodisi tudi v snegu, so nekaj čisto ob sebi umljivega, na Dunaju, v Pragi, že celo v Zagrebu se sezona redko prekine. In ravno v tem je krivda, da naša moštva pridejo v formo ponavadi šele koncem sezone, čez zimo pa zopet padejo, mesto da dvignejo formo. Upamo, da bodo vodstva naših klubov v letošnji zimi v sporazumu z L. N. P. skušali držati svoja moštva s tekmami v formi, kar bo brez dvoma pokazalo svojo dobro stran spomladi. Pri včerajšnjih tekmah je igra dveh moštev trpela, ker se igralcem ni >zdelo< v tak em nastopili, Svoboda in Primorje sta pa nastopila kompletna, kar je pohvale vredno. Prepričani smo pa, da bo tudi v tem oziru pri igralcih zmagala športna zavest in bodo spoznali tudi ti pravi namen teh tekmovanj.
S. K. Ilirija : S. K. Svoboda 5:3 (1:1).
Oslabljena Ilirija, z rezervo v golu, branilcu in hallih, ojačena z Vodebom in Kirbišem kol srednjim krilcem, je imela težko nalogo zavračati izborno moštvo Svobode, katera predstavlja skoro nekako reprezentanco bivših drugorazrednih klubov. Koser in Bončar sta dva napadalca, s katerima mora vsaka obramba resno računati. Stranska halla sta dobro vršila svojo nalogo, posebno Boncelj, medtem ko smo na centerhalfu videli v Gaberščku že boljšega igralca. Branilca sta pridno razdirala napade Ilirije, izborili golman je pa držal več ostrih in nevarnih strelov. Pri Iliriji sta f.e Verovšek in Dekleva trudila, vendar ni veliko manjkalo, pa bi bil ves trud brezuspešen. Stranska halfa kakor tudi branilca sita bila zelo nesi-Kurna, Kirbiš kot centerhali' se ni mogel znajti v nenavajeni okolici. Vse lepe poleže, ki jih je sku-Sal napraviti z napadom, so vstale neizrabljene. Dobro je igralo desno krilo, vendar predolgo zadrževanje žoge škoduje celemu napadu. Desne zvezo ni bilo opažati v odločilnih momentih, manjkal niu je tovariš na centru iz rezerve. Levo krilo je •icer zabilo dva gola, vendar je bila igra tega krila slabša od desnega. Svoboda zabije prvi gol »n vodi skoro do polčasa, ko Ilirija izenači. Več lepih prilik napad Ilirije ne zna izkoristiti. V dru-Rein polčasu doseže Ilirija dva gola, po krivdi vra-Jarja in obrambe pa Svoboda izenači. Žoga se brezmiselno nabija, Ilirija z dvema goloma doseže Bicer zasluženo zmago, vendar bi tudi neodločen rezultat ali pa še celo zmaga Svobode ne presene-
Sodil je g. Cimperman povprečno, grešil je mnogo glede ofsidov.
ru in sprav«, je zvenel krepko, Sisto in je pokazal vse vrline odlično Hubadove šole. Ko bi se bil sopran malo bolj ogrel tn svobodno razgibal, si M bil še bolj osvojil duše vseh poslušalcev. Alt je bil včasih malo indteporairan in n» v vseh legah enako vglajem, vendar je pa zvenel polno in se je včasih razvnel do velike sile. Tenor (g. Zlvko), je mnogo pridobil v Hubadovi Soli. Milina se je spojila z močjo in tako raste tenor v vedno večjo popolnost.
Bas (g. Neralič) ni mogel praiv pokazati vseh svojih pevskih vrlin. Njegov glas, viaok bariton, se je le s težavo ponižal do globin, ki jih predpisuje Requkim basistu. Radi tega je večkrat tudi ves četvetrospev bil brez zadostne podlage in je zvenel nekoliko prazno. Neugodno na proizvajanje je posebno vplivala slaba akustika v frančiškanski cerkvi Radi slabe akustike niso mogle finese Mozartovega dela priti prav do veljave, vsled slabe akustike je močno trpela tudi dinamika, in tako je dobil človek utis, da je bilo proizvajanje preveč mehanično in premalo poduševljeno. V akustični, koncertni dvorani M bil utis pač mnogo silnejši nego je bil v cerkvi.
Proizvajanje je pokazalo, da ima pevsko društvo »Maribor« v osebi g. stolnega kapelnika Ga-šperiča dirigenta, ki stremi po najvišjem, ki razume v skromnih razmerah in s skromnimi sredstvi s svojo energijo, potrpežljivostjo In sposobnostjo ustvarjati dela trajne vrednosti. Želimo, da bi še zbor ustalil in se krepko razvijal, ker je že zmožen razvoja, ki je pa mogoč le tedaj^ Če bo zbor
v vztrajnem delu se vedno bolj izpopolnjeval.
* * • '
»ČAS« XXIII, št. 2.
Novemberski zveaek »Časa«. Za tri dni zakasnel; čakati je moral, da so prišle iz strojev zadnje pole zbirnika »Slovenci v desetletju 1018— 1928«. — Raaprave. Prva, posvečena stoletnici rojstva Leva N. Tolstega, je izpod peresa prof. dr. F. Grivca. V njej na kratko sicer, pa plastično poda Tolstega kot človeka, kot umetnika, kot filozofa, kristjana in sociologa. »Goethe je velik umetnik, a Tolstoj je neizmerno večji človek. Zap«.dni umetniki presegalo Tolstega po tehniki in artizmu, Tolstoj pa jih presega po duši in idealizmu.« Na drugem mestu stoji prvi del dr. J. Lovričeve razprave o strukturi naših financ t mnogimi dobrimi, načelno važnimi izvajanji. Imenujem razpravljanje o avtonomnih financah na str. 70 nasl., o državnem pridobitnem gospodarstvu na str. 74 nsl., o indi-rektnih davkih na stran. 78 nasl. — 0 b z o r je posvečen vzgojeslovnim vprašanjem A. U. poroča v članku »Problem etične kulture« o svetovno-r-z-vrjni usmerjenosti t. z. Vidovičevega pokreta v Sarajevu, opirajoč se na Vidovičeve publikacije in ozirajoč se na Arsičev spis »Moralna kriza našega društva« tn Živkovičev »Problem etičke kulture«. Ta pojasnitev idejne plati t. zv. Vidovičeve^a pokreta je bila tudi pri nas potrebne. — V drugem preglednem članku poroča prof. dr. K. Ozvald o uspehih osn-.vnočolske reforme v Avstriji, ki jih je letos udira! na več dunajskih šolah. Referatu' je dodejal kritične pripombe, napMafoč da je osebnost učiteljeva tisti faktor, od katerega te stednjič vse odvisno. - Ocenjen je 3. snopič Slov. bijogr. leksikona. Zelo upravičena je zahteva, naj se nomenklatura izpopolni. — V beležkah odgovarja A. TJ dr. K. Lugmayerju, ki je v svojem časopisu »Die Neue Ordnung« polemik-rn! z njim. toda se v izvajanju naslanjal na netočen nemški prevod iz »časa« XXII, 181 nsl. — Po obsegu je ta zvezek pod normajom (3 pole), pač gpto, ker je bil prvi za pol pole nad norma-lom Po vsebini pa je bogat, aktualen. - »čas« izhaja mesečno v zvezkih po 3 pole. Naročnina M Naroča se pri upravi »časa«, Liubliana, Jugoslovanska tiskarna, ko!portažni oddelek.

ASK Primorje : ZSK Hermes 6:1 (2:1).
Ta igra bi kmalu prinesla presenečenje. Hermes je nastopil brez najboljših moči. Brez izbor-nega Serneea, Marinka, Kremžarja se je v naprej videla visoka zmaga kompletnega Primorja. Da je imel Hermes boljše halfe, ne vemo kako bi iz-padlo. Takoj pri prvem napadu je moral Čamer-nik izstopiti vsled obolele noge, in Primorje je gralo skoro 10 minut z 10 ljudmi. V tem času je tno Herinesa stalno ogrožal vrata Primorja, dosegel vodilni gol, imel pa je smolo in ni mo^el v celem prvem polčasu izkoristiti niti ene šanse. Tudi Primorje ne izkoristi vseh zrelih prilik, vendar mu je napad odločnejši in zabije v tem polčasu dva gola. Sla-mič v levi zvezi se je pokazal zelo nevaren napadalec, samo na centerhalfu je bila vrzel, katere Zemljak ni mogel zamašiti. V obrambi je pa zopet izborno igral Svelic, in bil najboljši moz na polju.
V drugem polčasu je pa moral Hermes kloniti, ker ni vzdržal tempa in Primorje doseže še štiri gole, večji uspeh je pa preprečil izborni golman Siskarjev, ki je reševal že gotove gole. Posebno Siškarjem bi svetovali, da opuste prerekanje, ako se kakšna akcija izjalovi. Žogo hitreje od sebe, pa se ne bo treba kregati, vsak napad pa t umljivo ne sme uspeti. Igra je precej trpela vsled nastopajoče megle, ki je zadnjih 8 minut onemogočila pregled igre, tako sodniku kakor občinstvu. Sodnik Deržaj je tekmo vsled discipliniranosti obeh moštev dobro vodil, izpregledal je pa obema i kluboma po par rok v kazenskem prostoru. Obeni tekmam je prisostvovalo okoli 200 gledalcev.
Zagreb :Orat 5:1 (1:1)
To jubilejno srečanje je Zagreb odločil v svojo korist. Da je bil napad v postavi, kakor jo je predvidevala športna kritika, bi Graz s še večjo goal-difereneo odšel z igrišča. Tako pa napad v postavi Wolf, Hitrec, Perška, Babič, Jeren ni mogel nuditi igre, kakršno bi moral z ozirom na izvrstno igro obrambe in krilcev. Sijajen je bil zopet naš mednarodni srednji krilec Premrl. Graško moštvo, čeprav v najjačji postavi, je zelo zaostajalo za igro od prejšnjih srečanj. S to visoko zmago je Zagreb v desetem srečanju dosegel izenačeno goaldiferenco, ki se glasi 14:14. Tekmo, kateri je prisostvovalo okoli 4000 ljudi, kar je za ta Čas rekorden obisk, je sodil prerigorozno g. Arlavi.
Belgrad: B. M. S. K.: Obilli 2:2. Tekma za zadnje mesto ni prinesla definitivne odločitve in bo boljša gaoldiferenca odločila zadnje mesto v tabeli. — B. S. K.: Soko 4:0. Sigurna zmaga B. S. K., s katero si je zasigural vodstvo v tabeli.
babič, bivši čian zagrebških purgerjev, o katerem smo poročali, da se je prijavil dunajskemu
Ml TRP>I/v\e SAM0 T©
KAR
M©R€/v\e TldPI ^©KAZATI
KAPAR UUPUJ€T€ (*ULO, N€ POPUSTIT€ PA S€ VAM PA NAVIP€Z MAJ80LJŠ€MILO
ZAF5T€VAJT€ IZRECNO
ALBldS
MDUSUIIO
MILO S€ IZP€LJUJ€ IZ NAJBOLJSIF) MASTI, VA-RUJ€ PERILO iN GA ABSOLUTNO N€ KVARI P0SL€J GA NI NAPKRILIL0 NITI €N0 MILO
Rapldu, se je težko ponesrečil Pri nedeljski prvenstveni tekmi i Austrio mu je Tandler spodnesel nogo in si je Babič pri tem zlomil roko. Pač nesrečen slučaj pri prvem nastopu.
A. S. K. Primorje, lahkoalletska sekcija. — Sklicujem za danes dne 27. t m. sejo sekcije in vabim vse aktivne atlete, da radi velevažnega tekmovanja prisostvujejo. — Seja se vrši v klubskem tajništvu, Masarykova 1, ob 18.15. — Načelnik.
ŠPORTNI DOGODKI.
Holandska je igrala doslej 100 meddržavnih tekem, od teh 44 z Belgijo, 13 s Švedsko, 12 z Nemčijo, 10 z Dansko. — Borba Zagreba proti Gradcu se je zaključila z zmago Zagreba 5:1; »obojestranska slaba igra, zmaga zaslužena, a številke vseeno previsoke.« — Na Dunaju: Hertha Admira 1 : 0, Sportklub : WAC 2 : 3 Vicnna : Wacker 1 : 1, Ni-cho son : BAC 4 : 2, rAC : Slovan 2 : 1. Admira CTe v Botogno igrat. — V Italiji Torrino 14 točk, Milano 12, Pro Patria 10. — Visla si je z 42 točkami priborila prvenstvo Poljske, Varta jih ima 40.
Jugoslavija je kot druga priglasila svojo udeležbo v tekmi za Davisov pokal. — Suzana je dosegla v osmih letih 30 krat svetovno prvenstvo, 15 krat na prostem, 15 krat v halli.
Olimpijske igre so dale Francozom veselje za hockey in so osnovali sedaj posebno hockeysko šolo. V hockeyu na ledu se bodo vršile evropske prvenstvene tekme v Budimpešti od 26. jan. do 3 februarja 1929.
Zoi illa je plaval 400 m na hrbtu v 5:47.4.
Dolgo časa je nemški bekser Schmeling v Ameriki počival in čakal, sedaj je vendarle prišel na vrsto. V Madison Square Gardenu (Newyork) se je boril z Montejem v boju, določenem na 10 rund. V 8. rundi je bil Monle k. o., Nemcu so zelo ploskali. Ta boj je bil okviren boj, ki nič ne nese, a je odprl Schmelingu pot do boja, v kalerem bo on glavna točka. Potein bo pa že neslo.
Specijalna trgovina za radio-amaterje
rad:oval
Llubl ana, Kongresni trg 3
Opozarjamo na novo pošiljko: Sluša k v vseh cenah, praktičnih kaset .SavL* za sestavo detektor-aparatov, zk, akumulatorjev itd.
Programi Hailio-Efvibljana
Torek, 27. novembra: 12.30: Reproducirana glasba in borzna poročila. — 17: Lahka glasba, Radio-orkester. — 19: Nemščina, poučuje ga. dr. Piskernik. — 10.30: Člcvek in žival, predava prof. Pengov. — 20: Dvo in frospevi s spremljevanjem klavirja. Pojejo gdčna. Vedra!, Iso:enčan in Sok, nato koncert radio-orkestra. — 22. Poročila.
Sreda, 28. novembra: 12.C0: Reprodueirana glasba in borznaporočila. — 18: Pravljice, pripoveduje pisatelj Milčinski. — 19: Srbohrvaščina, poučuje prof. Mazovec. — ^.SO- Vpliv grške in rimske kulture na evropski razvoj, predava univ. prof. dr. Bradač. — 20: »Otlielloc, drama. Za tem Radio-orkester. — 22: Poročila.
Četrtek, 29. novembra: 12.30: Reproducirana glasba in borzna pororila. — 18.30: Obdelavanja glasba in borzna poročila. — 18.30: Obdelavanjo na, poučuje prof. Gruden. — 19.30: Zgodovina Slovencev, predava prof. Kranjec. — 20: Schubertov večer. — 22. Poročila.
Petek, 30. novembra: 12.30: Reproducirana glasba in borzna poročila. — 18.30: O gospodinjstvu, predava gdč. C. Krekova. — 19: Francoščina, poučuje dr. Stane Leben. — 19.30: Ljudska umetnost, predava dr. Stane Vurnik. — 20: Adamič: Ecce dolor, poje zbor »Ljubljane«. Nato simfonični koncert godbe Dravske divizije. — 22. Poročila.
"DrugI programi
Torek, 27. novembra.
Zagreb: 17 Koncert radio kvarteta. Jugoslo vanska glasba. — Praga: 12.30 Opoldanski koncert — 16.30 Koncert češke filharmonije — 20 Kabaretni | večer — 21 Koncert — 22.20 Lahka glasba. — j Leipzig: 20.15 Koncert glasbe d" Alberta — 21.15 ' Klavirski koncert — 22.30 Plesna glasba. — Stutt- J gari: io.lt> Popoldanski koncert —• 20 Arije za j bariton; nato zabavna glasba. — Bcrn: 17 Orkestra!- '
na glasba — 20 Koncert — 22 Orkester. — Kafo-wice: 18 Komorna glasba — 19.30 Prenos iz opere: Sigmund August, opera (Joteyko). — Rim: 17.30 Instrumentalni in vokalni koncert — 20.45 »Z bogom »mlado6t« opereta (Pietri). — Berlin: 16.30 Zabavna glasba — 20 Zabava — 20.50 Kvintet op. 34 (Brahms). — Dunaj: 11 Koncert kvarteta — 16 Popoldanski koncert — 19.30 Vijolinski koncert; nato večerni koncert orkestra. — Miinchen: 17.30 Koncert tria — 20 »Salvator«, igra z glasbo v 5. dej. — Bu-dapest: 17.45 Simfoničen koncert — 19.30 Prenos iz opere; nato koncert ciganske kapele.
Rabite
Tungsram
barium-elekkonke
Naznanila
Cjuhljanslzo gledališče
DRAMA: Začetek ob 20.
Torek, 27. novembra: »Krog s kredo.« Rerl B. Sreda, 28. novembra: Zaprto. Četrtek, 29. novembra: »Živi mrtvec.« Red A. Petek, 30. novembra: Zaprto. Sobota, 1. decembra: »Herman Celjski.« Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven.
OPERA:
Začetek ob pol 20.
Torek, 27 novembra: Zaprto. Sreda, 28. novembra: »Čarobna piščal.« Red A. Četrtek, 29. novembra: Zaprto (generalka). Petek, 30. novembra: »Lepa Vida.« Slavnostna
predstava. Premijerski abonma. Sobota, t. decembra: Ob 15: »Prodana nevesta.« Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven.
Mariborsko gledališče
Torek, 27. novembra ob 20. uri: »ADIEU MIMI«. Premijera.
VrlreOiive in d/ruš^verte vesčl
Frančiškanska prosveta v Ljubljani vabi danes ob 8. zvečer k filmskemu predavanju. Nato se vrši občili zbor.
1 cilnar
za Slovensko Stražo
SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD.
NUDI PO IZREDNO UUODNIH CENAH
KNJIGOVEZNICA K. T. D.
V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA d II. NADSTHOPJB
Vsaka beseda 50par ali proitor drobne vrstice 1'50Din. Najmanjši znesek5 Din.Oglasi nad 9 vrstic se računajo višje.Zaoq!a*e *troqo th}OV>kega in reklamnega značaja vsaka vrstica 2Din.
Najmanjši zne$ck100in.Pri5tojbina za šifro2Din.V>akogla> treba plačati pri naročilu.Na pismena vprašanja odgovarjamo le.eejepriložena znamka.ček. račun Lj ubl ja na lO.^M^Tel.^t .25-28
ilužbodobe
Hotelska kuharica
Zaseb. krojno učilišče
se sprejme. Predstaviti Ljubljana - Stari trg 19, sc je v hotelu T i v o 1 i, 1 sporoča cenjenim pletil-Ljubljana.	j nim industrijam in plcti-
—---- j ljam, da je dobil z Du-
Dekle	naia najnovejše modele,
, . , , , , po katerih se bo pouče-za vsa hišna dela, dobrih va,Q y decembnl kroje.
krščanskih staršev, lahko nje M plctilne garderobe, začetnica, ne pod 20 let, .	poluverjei 0blcke.
se išče. Dunaiska c. 65. .^ _ špecijaien pouk
Jedonoša
krojačem o civilnih oblekah, uniformah. Šiviljam,
z lepo Pisavo, se tako, -šivi.^ejši mo-Orli!« Maribor nejšim ugod.>čilni po-
»Črnem Orlu«, Maribor, j
Šivilja
goji. Brezplačna preskrba služb. Izdelava krojev. -F. Potočnik, vodja teča-ki zna urno in brezhibno | jev, izprašan in diplomi šivati na stroju za pletenine, sc sprejme takoj. Naslov v upravi pod »Šivilja« št. 11.609.
IŠČEM	Za 50.000 Din
VAJENCA1 posojila, dam brezplačno I za pekovsko obrt. Pekar- stanovanje. _ Vidi oglas v
Oprava
špecerijska in delikatesna, skoraj nova, se ugodno proda. Naslov v upravi lista pod štev. 11.470.
Gostilna
pri Lavtižarju
na Sv, Petra cesti it. 83,
jc vsak dan ob petih zjutraj odprta, kjer se dobi: kava, mleko, čaj in alkoholne pijače po nizki ceni.
Perje
vsako množino, čiščeno, neizčiščeno, nečehano -kokošje, purje, račje in gosje - prodaja tvrdka E. Vajda, Čakovcc, Med-jimurje.
Samo 26 do 28 Din plačate
za podplatanje 4®n»kih
Proda se vodna moč!^" « 32~38 Di" "
I podplatanie moikih čev
100 k. s. s turbino in po-, ijev Tudi vse čevlje j slopjem, 28 m dolžine, j (jumiiastimi podplati in: 16 m širine, cca 12 m . sncžne čevlje sprejema v višine, poleg z vodno žago p0pravi!o po najnižjih ce-
Rsdiw-aparat
štiricevni »Hartlej«, popolnoma nov, sprejema 40 postaj, 30 na zvočniku, poceni prodam. Naslov pove uprava »Slovenca* št. 11.608.
'mmtoa
Vsakovrstno
zlatu kupnih
po naivišiib cenah. ČERNE. iuvelir. Ljublfana.
Wolfova ulica št 3.
Dr G. PICOOLI, lekarnar v Ljubljani priporoma pri zapitju in drugih težko ah želodca svojo prei-kušeno
Želodčno imltluro
Krulilo moko in
rženo moko
redno svežo, kupite zelo ugodno pri
A. VOLK. LJUBLJANA
Resljeva cesta 24.
Kemzo
za krmo in prehrano, kakor koruzni šrot in vse druge mlevske izdelke dobite najcencje pri FRAN POGAČNIKU Ljubljana, Dunajska c, 36.
in cca 4 orale zemlje. -Isto se nahaja v lepem kraju Slovenije, oddaljeno 5 minut od železniške
na I.opan, Celje. Kuharica
sc sprejme v župnišče. Grahovo pri Cirknici.
Strojnik
ki bo opravljal obenem tudi delo kurjača, se išče k parni žagi. Ponudbe na upravo tega lista pod »Strojnik-kurjač«.
Učenka
r abs. 3. mešč. razr. želi vstopiti v trgovino z mešanim blagom na deželi. Ponudbe na upravo pod št. 11.600.
nah »Brzopodplata«, Tat-tenbachova ulica 14
anovanie. Vidi oglas v postaje, pripravno za vsa-rubriki »Stanovanje«.	večjo industrijo. Po-
------nudbe pod šifro »Indu-! rfraf Hugon Hibšer, Liub
Slike za legitimacije
izdeluje najhitreje loto
Družabnika
se sprejme z vlogo 100.000 Din za povečanje dobro idoče tovarne. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Opeka«.
strija 100 k. s.« na -ipra- Ijana, Sv Petra ccsta 25 vo tega lista.
Najboljši švicarski plctil. stroj »Dubied«
samo pri Jos, Peteline,
Novost!	Novost!
Dveletno jamstvo!
Za Miklavža in Božič
samo 150 Din
patentno polnilno pero Evcrdry s takoj sušečim črnilom. Dopisnica zadostuje na zastopnika: G. Benedika, Bled. Pošlje po povzetju!
rsseriraSte v
iS
Zahtevajte znamko
,/TRSTORN"
Galoše in snežni čevlji
SLAVKO RUS
URAR IN TRGOVEC
TILČI MACHER POROČENA 24. NOVEMBRA 1928 LJUBLJANA	ŠKOFJA LOKA

nimajo tekmeca
Pisalni stroj
dobro ohranjen, kupim. Ponudbe z navedbo znam- !
Ljubljana (poleg Prešernovega spomenika) ob vodi.
Čevlje
Prodni*? ct^nnvani« ke in CV}C str°'a na,'holi U!l°dn0 kuPite Pri ErezplEC. Stanovanje u{;Tavo »Slovenca« pod ,janko Kos-u, čevljarju,
z vrtom, parket, elektrika, dobi stranka, ki posodi 50.M0 Din. - Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 11.591.
Veliko denarja
lahko zaslužite, ako prodajate pri privatnih strankah naš povsod iskani predmet. Za vzorec kakor navodila vposlati 10 Din. - Rozman, Maribor, poštni predal št. 2.
Meblirana soba
s posebnim vhodom, parketom in elektr. razsvetljavo, oddam s 1. dec. -Naslov v upravi št. 11.607.
Separirana soba
se odda solidni osebi, -Naslov v upravi lista pod št. 11.597.
Skladišče
v bližini kolodvora, se odda. Naslov pove uprava lista pod št. 11.528.
Sobica
se odda solidni gjspo-dičnL Naslov v upravi pod št. 11.598.
Koks
suh, 80 Din (100 kg) vedno na zalogi. - Mestna plinarna.
»Stroj« št. 11.499. Bukov žir
in hrastov želod kupujemo vsako množino. — »FRUCTUS«, Ljubljana, Krekov trg 10.
Kupujemo:
zlato, srebro, platin in plačamo 1 srebrno krono Din 3.60, 2 srebrni kroni Din 7.20, 5 srebrnih kron Din 18.—. - Prevzamemo tudi vse druge kovine in plačamo najbolje. - Tovarna za ločarje dragih kovin, Spod. Šiška. Sv. Jerneja cesta 8.
Patent divani
v modernih vzorcih pliša, otomane od 550—850 Din priznano najsolidnejše kupite pri Rudolfu Sever, tapetništvo, Marijin trg 2.
Ljubljana, Tržaška cesta, »Stan in dom«.
Puhasto perje
kg 38 Din, razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg Izkoristite priliko. dokler zaloga traia Imam tudi beli puh kg 300 Din L Brozorič, kem čistio-na perja. Zagreb. Ilica 82.
Največja razprodaja na celcm svetu zaradi svoje prvovrstne kakovosti
Društvo Lipton Ltd, London
Zastopstvo in skladišče za Slovenijo, Hrvatsko, Slavonijo, Dalmacijo, Bosno, Hercegovino in Črno goro
Nikola Stankov, Zagreb, Prilaz 75
Prodaja s skladišča ali direktno iz Londona. Iščejo se krajevni zastopniki
V ponedeljek 26. t. m. otv. rja se zopet trgovina s čev^i kakor tucii čedjarna v Šelenl ur^ovi ulici štev. 1 (preje Fr. Szantner). Sprejemajo se kafcor preja naročila po meri in vsa drura pspravi&a pa znatno znižani ceftl. Vsa dela vr?e iudi nadalje bivši nastav-ljenci prejšnje irvdke.
L Hibifana Gradišče iO - Tešeffon L.-G8
Prospekti zastonj!
tMBBBatBBBBnMBBBSM—
Vaš motor se je ustavil! - Ne veste si pomagati! - Zakaj? - Ker ne poznate njegovega delovanja, njegov ustroj. - Vse to Vam razjasni
Jeoretični tečaj za že izprašane avtomobiliste"
ki ga otvori v mesecu decembru
Šcfersha šola K. Čameniih
Dunajska cesta št. 36. — Telefon 2236.
ftasiSi o radtoteftnlkl
Spisal Leopold Andred Broširan Din 60'—, ve-uii Din 76'—
Jsigoslovansfta Knjigarna v LiiibHani.
Sir Arthur Conan Doyle:
II
(The losi icorld.)
Roman.
Bodite, prosim, tako prijazni in se peslužite kot pe-pelnice one male japonske posode na bambusovi mizici, katere se dotika vaš levi komolec.«
Vse to je mrmral zase kot profesor, ki govori k svojim dijakom. Zasukal je svoj stol tako, da bi mi gledal lahko v obraz, in je sedel pred menoj, puhajoč dim v oblakih, kot velikanska žaba z nazaj vrženo glavo in ošabnimi napol zaprtimi očmi. Nenadno se je zasukal na stolu, da sem videl samo njegove skuštrane goste lase in rdeče, štrleče uho. Brskal je po kupu papirjev na pisalni mizi. Potem se je zopet zavrtel proti meni in držal v roki nekaj, kar sem smatral za dokai razcapano risanko.
»Zdaj pa vam hočem povedati nekaj o Južni Ameriki,« je pričel. »Lepo vas prosim, da obdržite vse pripombe zase. Predvsem vam moram povedali, da ne smete nikjer, na noben način prav nič objaviti, kar vam bom pripovedoval, v kolikor vam ne bom izrecno dovolil. Sicer sem trdno prepričan, da vam nikoli ničesar ne dovolim. Ali vam je zdaj stvar jasna?«
»Gospod profesor, stavite mi jako trde pogoje,« sem rekel. »Dobro premišljeno poročilo vam gotovo ne bi...«
Spustil je svoj zvezek zopet na mizo. »No, potem je stvar končana!« je odgovoril. »Klanjam se, gospod, zbogom!«
»Ne, ne!« sem zakričal, ?saj pristanem na vse vaše pogoje! Kakor vidim, mi ne preostaja nič drugega, k
»Popolnoma nič,« je pritrdil.
>Dobro, obljubujem vam torej vse, kar hočete.«:
»Častno besedo!«
>Pod mojo častno besedo!«
L» Jugoslovansko tiskarne v Ljubljani; tiaiei Ceč.
Nezaupno me je pogledal s svojimi izzivajočimi očmi: »Sicer pa, koliko se pravzaprav smem zanašali na vašo čast?« je vprašal.
»Gospod profesor, vse ima svoje mejek sem se razvnel. >To pa je že reveč nevljudno. Še nikoli me ni nihče tako žalil v celem mojem življenju!«
Moja jeza ga je menda bolj zanimala kakor odbijala.
»Okrogla glava,« je zamrmral. »Brabicefalna oblika. Sive oči in črni, nekoliko po zamorsko oblikovani lasje. Najbrž bo Kelt...
»Irec sem. gospod profesor.«
»Irec iz Irske?«
»Da gospod profesor.«
»V tem slučaju je seveda stvar lahko umljiva. No torej, obljubili ste mi. da ne boste zlorabili mojega zaupanja. Sicer — moram takoj pristaviti — ne bo to zaupanje nikakor popolno, vendar pa sem pripravljen in vam sporočim neke, vsekakor zanimive podatke. Znano vam ie menda, kako sem pred dvemi leti potoval po Južni Ameriki, kar bo zavzelo odlično mesto v znanstveni zgodovini. Namenjen sem bil takrat zbrati nekatere podatke, ki bi lahko ugotovili resničnost marsikaterih Wallaceovih in Eatesovih nazorov. Dejstva, ki sta jih sporočila, sem moral opazovati pod istimi razmerami, v katerih sta pisala svoje beležke. Če ne bi imelo moje potovanje nobenega drugega cilja bi še vedno cs'alo vredno spomina. Toda čudna slučajnost katero sem tam doživel, je znanstvenemu raziskovanju odprla popolnoma nove naloge.«
»Najbrž veste — ali pa tudi morebiti ne, kaj hočemo v tej napol izobraženi dobi! — da so marsikatere pokrajine ob reki Amazonki še malo preiskane in da ima velika reka dokaj pritokov, izmed katerih mnogi doeoaj niso bili na'ančno zabeleženi na zemljevidih. Prodreti sem hotel v to malopoznano zaledje in si ogledati njegovo živalstvo, ki mi je že preskrbelo gradivo za več poglavij veličastne, široko zasnovane zoološke razprave, ki pomeni moje življenjsko delo//
»Po končanem poslu sem moral prenočiti nekoč v indijanski vasici, ki leži ob ustju nekega pritoka
(njegovo ime in lego vam moram zamolčati), ki se zliva v Amazonko samo. Prebivalci so spadali k Cu-cuma Indijancem; bili so miroljuben, a propadajoč narod ič, katerega duhovne zmožnosti so kvečjemu za spoznanje presegale one povprečnega I.ondončana. Že na poti tia, proti vodi, sem ozdravil več teh domačinov. Mo'a osebnost je naredila nanje mogočen vtis, in torej nisem bil presenečen, da so nestrpno pričakovali mojega povratka, Razumel sem jih po kretnjah, da je nekdo nujno potreben moje zdravniške pomoči. Sledil sem glavarju, ki me je peljal v neko kočo. Čim sem vstopil, sem se prepričal, da je bolnik, h kateremu so me pozvali, pred kratkim izdihnil. Na moje začudenje pa ni bil Indijanec, temveč bel človek, in siccr bel v pravem pomenu besede. Imel je namreč kakor lan svetle lase in kazal vse znake belinca. Oblečen je bil le še v cunje in jalco shujšano telo je pričalo, da je dolgo stradal. Kolikor sem razumel, kar so mi pripovedovali domačini, je bil to popolnoma neznan človek, ki je k njim prilaval sam in grozovito izčrpan naravnost iz globine pragozda. Poleg postelje je ležal popotnikov nahrbtnik in sem pregledal njegovo vsebino. Na nekem jermenu je bilo s črnilnim svinčnikom zapisano njegovo ime: Maple White, I.fike Avenue, Detroit, Michigan. To je ime, pred katerim se bom vedno spoštljivo odkrival, in se bo, brez pretira an a povedano, imenovalo vedno z mojim, ko oceni znanost po zaslugi to vprašanje. Vsebina v torbi je iasno kazala, da ie bil mož potujoč umetnik in pesnik, ki je iskal snov za svoje vslvarjanje. Našel sem tudi veliko pesmi. Ne morem sicer reči, da bi se posebno spoznal na te stvari, imel pa sem vendar vtis, da niso l.aš pomenile kaj posebnega. Našel sem potem še več slik s prizori iz rečnega življenja — tudi nič posebnega — slikarske barve, škatliico z barvno kredo, več čopičev, tole zakrivljeno kost, ki jo vidite na moji mizi. on zvezek Lacsterjeve izdaje >Metulji in veše«, cen revolver in nekaj nabojev. Kar se tiče ostale potovalne, opreme, je menda sploh ni imel ali jo je porazgubil tekom dolgega potovanja. To je bila vsa zapuščina tega čudnega amerikanskega cigana.«
t!iElll=
czng« ,-ii' ■ m 6J j*.
-rimer>c g-
op C > C >Z=.
2' S'
— . ^— fj:> D CŠB » SiL, f« s*
" N' -L N< , -rtra
^ ~ 3r
j" m »<
r-flto" d
,. m nSw te • N ~ O
• tfi
C i.DdCS a' 1 =5'=»
tO
J- -» - r.: 2.
o tO j **
o. r to sr o- C-
" 9n = "
r
» t° K- I
r—
- I r c! C _ i o cr
C. 3 N ost
m-jR j g C' 5 K *
"3N
v— s
sk n
u p rt
O — n -. n
..-r^fS.
SSSlEžll
Udajalei) di h« liulo^cc.
Urednik: Miha Krek.