O smučanju in o smučkah                             smuk.
uwg| zmed vseh sportov. ki jih gojimo danes, je gotovo smučanje naj-fiSgSgjlj starejše. Smučke so najstarejše orodje, ki so ga poznali že v P^SB ledeni dobi, takrat ko je bila naša zcmlja še vsa pokrita z ledom 5«g^' ^ in snegom. in so tisto orodje, s katerim so si prebivalci pomagali, da so se mogli kretati po zasneŽeni in zamrzli zemlji. SmuČke, ki so jih poznaJi že takrat, so najbolj verjetno nastalc iz sank. Sanke so bile namreč tisto vozilo, na katero je takratni človek naložil svoj lovski plen. Drugačt skoraj ni moglo biti, kajti kako bi tudi mogel spraviti v svoja stanovališča ogromnega ubitega mamuta ali vclikega severnega jelena. Ker pa je sprav-Ijal na sankah svoj pleti domov, je moral imeti nekaj tudi za sebe, da je moge! hoditi po vdirajočem se snegu. Pomagal si je na isti način kakor pri lovu. Na vsako nogo si je privezal vejo, ki mu je omogočila lažje premi-kanje po zasneženih poljanah. Uporabljal je pa tudi kosti ubitih živali, ki si jih je privezal na noge. O tem priča več izkopin, ki se nahajajo po raznih muzejih.
V nekem nemškem časopisu smo čitali nedavno prav zanimiv članek o zgodovini smuČanja, ki dokazuje, da smo ravno mi Slovenci najstarejši smu-čarji v Evropi. Svoje trditve opira dotični pisec na podatke iz znane knjige našega Valvazorja »Slava Vojvodine Kranjske«, ki je izšla \. 1689. v Lj\ib-ljani. V tej knjigi govori poseben odstavek, kako kranjski kmetje uporab-ljajo pozimi kratke in Široke snežue čevlje, s pomočjo katerih se krctajo po snegu. — Tudi v zgodovini smučanja se Često navaja Valvazorjeva knji-ga. Na neki razstavi na Dunaju pred par desetletji smo lahko videli prav take smučke, kakršnc opisuje VaJvazor. Te smucke izdelujejo kmetje v Julijskih Alpah sami in še vedno gotovo tako, kakor so jih izdelovali za Valvazorje-vih časov. Zato lahko trdimo, da je smučanje v naŠih krajih staro najmanj 600 let in da niti nc vemo, na kakšen način se je pričelo. — Profesor Wiklund iz Upsale (Švedska), znani strokovnjak za zgodovino smučanja, trdi, da so skoraj gotovo prišli Švedski bojevniki za časa tridesetletne vojne (1618.—1648.) v naše kraje in tako prinesli smučanje k nam. $e bolj verjetno pa je, da je smučanje v slovenskih Alpah še starejše kakor pa tridcsetletna vojaa. To sklepajo iz tcga, ker izdelujejo slovenski kmetje, posebno na Blokah na Notranjskem, smučke Še vedno iz bukovine. Da se smučke Iahko upognejo, jih kuhajo v vodi in jih pričvrstijo v neko poscbno pripravo, da obdrže svojo zakrivljeno obliko. Za kretanje po snegu uporabljajo palicc, a smučke pritrjujejo na čevlje z usnjatimi trakovi. V planinskih pokrajjnah uporabljajo kmetje smuČke, kadar gredo iz hiše ali v cerkev ali pri pogrebu pokojnikov. Božič velja pri njfh za velik smučarski praznik. Na ta dan se vršijo smuške tekme, katerih sc udeležujejo poleg moških tudi ženske in mladina. S smučkami pasti je največja sramota. Tako razlaga omenjeni švedski profesor.
Kako važne so bile smučke v starih časih, pa priča nebroj pravljic, ki sc skoro vse pečajo s postankom tega važnega prevoznega sredstva.
Ostjaki, pleme Uralcev v Sibiriji, pripovedujejo, da je prve smuči nosil vremenski bog Tor. Najstarejsa pravljica o postanku smučv pa izvira iz Kavkaza in se nanaša na oba nadangela Gabrijela in Mihaela. Bog ju jt' poslal na zemljo, ko je bila ta še vsa mehka in močvimata: ker nista rnogta hoditi, sta si privezala na noge nckake deske in z njimi drčala po zemlji-
Nas pa gotovo tudi zanima, kako in iz kakŠnega lesa so delali smučke. 2e ime »ski« pove, da je to les, ki je iztrgan iz drevesa, kajti pravih in dobrih smuči niso žagali, temveč vedno iztrgali iz debelega kosa lesa, Na
V                 ¦                                                                        99
Bjbskem in v Skandinaviji so še pred nedavnijp časom izdelovali srauči na
BL nflčin. Poiskali so v gozdu pripravno smreko, ko je bilo drevo še mlado.
¦v sredino, približno en meter nad zemljo, so pa zabili v drevo kos železa.
R tem železnim klinom je raslo drevo  10 ali pa še vec let. Nato so drevo
fcosekali in iztrgali les, ki je imel pritodno krivtno,
Kakor je potrebna za smučke,  in zaradi katere
K> smuči pridobile na svoji gibčnosti. Veliko vlogo
B»i smučkah igra pa tudi lega drcvesa. Pravijo.
Ba dajejo najboljši les tiste smrekef ki so izpo-
Etavljenc   solncu.  Kajti  smreki ne  prija  solncc,
m& tam kjer je smreka najbolj izpostavljena soln-
pi, se napravi najtrši les. Smučke iz takega lesa
Mo zelo trpežne in močnejše kakor pa iz drugih
fcrst Icsa.
K      Seveda   dandanes,   ko   je   povpraševanje   za
^nučmi   vedno   večje,  ko   smuča  vse,  mlado   in
Ktaro, je nastala zaradi izdelave smuči nova indu-
Btrija in danes nc izdelujejo smuči vec na ta način.
iGlflvne vrsti smuči delajo iz  finske  in švedske
H>ele  breze,   iz  našega  jesena,   iz  alcacije  ter iz
K»hikory-lesa« iz Amerike, ki je najboljši Ies, naj-
tgostcjši in najbolj odporen.
I        Na kratko smo povedaii zgodovino smuči in njihav postanek. V najsta-
IrejŠem času so bile torcj smuči orodje, ki so omogočale, da sc je Človek
llahko  kretal po neizmernih zasneženih poljanah,  danes pa postajajo  tisto
rorodje, ki vodi človeka ven v prosto naravo, tja kjer ni megle, kjer sije
rasoko v planinah zlato solnčece.