Kmetijske zadruge. (Konec.) § 24 Okrajne zadruge morajo vsako leti narediti računski zaključek za pretečeno, in proračun za bodoče leto, ter te računske izkaze predložiti predpostavljeni deželni zadrugi v portrjenje. Ako bi po teh računih doneski zadružnikov presegali v § 20 označeno mero, ima jih deželna zadruga po poti deželne vlade predložiti denarnemu in poljedelskemu ministerstvu. Ravno tako mora deželna zadruga vsako leto narediti računski zaključek in proračun ter oboje v potrjenje predložiti deželni politični oblasti. Ako bi se prekoračila dovoljena meja, mora deželna vlada privoljenje poiskati pri finančnem in poljedelskem ministerstvu. § 25 Ko bi se pri računskem sklepu okrajne zadruge (§ 24) pokazal preostanek, položi se od tega denarja 90% v rezervni zaklad, ki se mora pri vsaki okrajni zadrugi ustanoviti, 10% pa se odpošlje predpostavljani deželni zadrugi. Mogoče zgube okrajnih zadrug se pokrijejo iz njih rezervnega zaklada. § 26 Ako se preostanek pokaže pri letnem računskem sklepu deželne zadruge, dobi polovico rezervni zaklad deželne zadruge, polovico pa rezervni zaklad rentnih pisera po § 67 postave o rentnih posestvih. Na isti način se razdelijo doneski, ki jih deželna zadruga po § 25 morda dobi od okrajnih zadrug. Občni rezervni zaklad deželne zadruge je namenjen za plačanje obrestij od rentnih pisem po § 74. p.stavo o rentnih posestvih in za morebitne zgube deželne zadruge. § 27 Ako bi okrajna ali deželna zadruga ne izvršila po §§ 19 do 22 in 24 do 26 njej naloženih dolžnostij glede naložitve in pobiranja doklad, sostave proračuna in računskega sklepa ter zalaganja rezervnega zaklada, stori to za okrajno zadrugo na prošnjo deželne zadruge okrajno glavarstvo, za dpželno zadrugo pa na ukaz poljedelskega ministerstva deželna vlada. § 28 Poljedelsko ministerstvo ima pravico, poslati dva zastopnika v odbor deželne zadruge. Ta dva odbornika, katerih eden se lahko izvoli tudi za načelnika, imata pri sejah isto glasovalno pravico z drugimi odborniki, toda oproščena sta vsakoršnih plačil v korist zadruge. Z dovoljenjem poljedelskega ministerstva sme tudi deželna vlada v vsako okrajno zadrugo poslati po enega zastopnika z glasovalno pravico. § 29 Ako se v kaki deželi že nahajajo kmetijske zadruge na podlagi deželnih postav, in ako deželni zastop sklene, da se tiste opustijo in svojo nalogo prenesejo na te po tej postavi oživljene zadruge, potem ima deželni odbor pravico, kakor tudi deželna vlada, oziroma poljedelsko ministerstvo, odposlati po enega ali dva zastopnika v odbore teh zadrug. § 30 Ako deželni zbor z ozirom na § 79 postave o renfnih posestvih sklene, da prevzame dežela namesto države poroštvo za rentna pisma, potem zadobi deželni odbor razun pravic, ki mu jih daje § 79 oraenjene postave, še sledeče pravice: a) pravila zadrug se smejo spremeniti le s privoljenjem deželnega odbora: b) deželni odbor ima pravico, tudi če bi se ne vjemalo s pogoji v § 29 označenimi, odposlati v tem paragrafu omenjene zastopnike v združeni odbor. § 31 Deželna zadruga mora za to skrbeti, da se v deželi osnuje ena ali več zvez že obstoječih kmetijskih pridobninskih in gospodarskih društev, in če take zveze že obstojijo, mora jih pospeševati. Glavni namen teh zvez je ta, da svoje zadruge nadzorujejo na podlagi nadzornega reda. ki ga sestavi deželna zadruga, potrdi pa poljedelsko ministerstvo. Drugi opravki teh zvez so našteti v zveznih pravilih. § 32 V kolikor nadzorstva po § 31 ne oskrbuje zveza, ima deželna zadruga dolžnost, nadzorovati tiste kmetijske pridobninske in gospodarske zadruge v deželi, ki se njenemu nadzorstvu podvržejo, in sicer po nadzornem redu, ki je v § 31 omenjen. Zadruge pa morajo za to nekaj malega plačati. § 33 Deželna zadruga ima pravico, nadzorovati okrajne zadruge. Deželna zadruga izvoli v pravilih določeno število nadzornikov, ki morajo biti veščaki v tej stroki, pa nadzornik ne sme biti član tiste zadruge, katero nadzorovati je namenjen. Nadzorniki morajo vsaj vsako drugo leto pregledati delovanje zadrug, in v ta namen se jim morajo pokazati vse knjige in zapisniki. § 34 O svojem nadzorovanju mora nadzornik podati poročilo načelniku deželne zadruge. Naeelnik o tem naprej poroča odboru deželne zadruge in posamičnim okrajnim zadrugam, v kolikor to nje zadene, in kjer bi se pokazali kaki nedostatki, mora on skrbeti, da se v prihodnje odpravijo. Na podlagi nadzornikovega poročila sme deželna zadruga tudi denarne globe naložiti upravnikom in uradnikom okrajnih zadrug. § 35 Vrhovno nadzorstvo nad kmetijskimi zadrugami ima poljedelski minister. To oblast izvršuje ali neposredno, ali pa s pomočjo deželne vlade; na isti način pa nadzoruje tudi deželne zadruge. § 36 Kjer so v pravilih po § 15, lit. h) napovedane denarne kazni, izreka jih politična oblast, in iztirjajo se po upravnem potu, kakor globe v § 34 omenjene. Globe ne smejo prekoračiti 100 gld. Iztekajo se v rezervni zaklad deželne zadruge. § 37 Zadruge, ki se ustanovijo po tej postavi, ne plačajo druzega pridobninskega in dohodninskega davka, kakor od podjetij, ki se jih lotijo v svojo korist, in sicer v primeri z dobičkom, ki ga naredijo. § 38 našteva olajšave, ki jih imajo zadruge zarad kolkov ali štempeljnov. Ali ker še le-ta načrt ni postava, opustimo še obajšave.