53. številka Ljubljana, v ponedeljek 4. marca. XXII. leto, 1889. I*>mi» vaak dan «»e«er, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-oge rake dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld za Četrt Ma 4 gld., za i'ČU",.IcD. i „m ±a kr — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vso leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr, Za pošiljanje na dom ražnna aa jeden mesec i gia. *u po io kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za taje dežele toliko već, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od čctiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni S t v o je v Gospodskih ulicah St. 12. DpravniStvu naj se olagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem Času ponovi, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na doni Za vse leto........13 gld. — kr. „ pol leta........6 „ 50 „ „ četrt leta........3 „ 30 „ u jeden mesec. ...... I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto ... .... 15 gld. — kr. , pol leta........8 ,, — „ , četrt leta........4 „ — „ . jeden mesec.......I „ 40 „ r&^F~~ Naročuje se lahko z vsakim dnevom, a h kratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. Upravniatvo ,,Slov. Nuroflo,". Judovska popačenost. VII. Poglejmo, kako se danes ustanovljajo trgovine. Začenja se navadno s kreditom, saj živimo danes v dobi kredita, katerega si pridobi lehko vsakdo, kdor je le količkaj prebrisan in navihan. Prodajalnice postavljajo se na živahnih mestih, kjer je mnogo prometa. Trgovec se založi z ogromnim blagom, katerega dobi na kredit od tvorničarja, kolikor ga le hoče; agenti mu je celo usiljujo, in kdor si naroča več blaga, več ima kredila pri tvor-ničarji. Za reklamo skrbi gospodar s prilepki na oglih in z Inserati po časnikih. In ako ta sredstva ne pomagajo, prodaje se blago izpod tvorniške cene celo, kajti podjetniku, ki s to konkurencijo meri na propast navadno kake druge trgovske hiše, je dino je le do velikega prometa. Hoče privabiti občinstvo, da bi !e pri njem kupovalo; hoče le doseči, da bi upropastil stare trgovske hiše, katere se ne poslužujo takih konkurenci)skih sredstev. Tako se snujo danes zvečine trgovine. In kaj je iz takih trgovin? Trgovec razproda blago; pri tvorničarju, ki mu je kredi toval blago, ustavi plačila, napove konkurs Obično dogaja se, da ae poravna z upniki z 20 odstotki. Ako pa ni mogoča taka poravnava, utaknejo trgovca za jedno 2 do 6 tednov v zapor. Ali kaj to njemu! Te tedne presedi hitro in se smeje, da si je na lehak način napolnil žepe, večkrat tako napolnil, da ima za vse življenje dovolj, dovolj do smrti, Takih ljudij je pač povsod in taki ljudje veljajo potem še v društvu za poštene meščane, kateri brezskrbno pohajkuje in še navadno vsplezajo do častnih služeb. Na tak način upropaščujo se stare trgovinske hiše; na tak način propada staro cvetoče meščanstvo, kajti liberalna doba, s katero so nas osrečili Judje, ne jemlje v zaščito poštenih trgovcev; kajti liberalna doba proglasila je svobodo konkurencije in da bi to svobodo Se bolj varovala, postavila je za načelo, da se morajo trgovci in obrtniki bolj izobraževati, da bi mogli bolj in uspešneje tekmovati, kakor da bi se s to frazo dalo pomagati trgovinam, katere so osnovane na podstavi poštenosti, a ne sleparstva. Liberalna doba je tako na stežaj odprla vrata konkurzom. Najprvo je pač potreba ščititi malega rokodelca: krojača, čevljarja in mizarja. Krojač n.pr. ne more tekmovati s konfekcijonar-jem, kajti krojač izdeluje Bproti obleko, po naročilu, konfekcijonar pa ima na prodaj gotovo obleko iti jo prodaje ceneje. Ako bi torej krojači hoteli izpodbiti to konkurencijo, morali bi se združiti, kajti pojedinec ne more sam delati konkurencije konfekcijonarju; morali bi ni torej osnovati zadružne prodajalnice in zaloge surovin, obrtni red pa bi se v tem oziru moral v toliko predrugačiti, v kolikor to zahtevajo koristi takih zadružnih prodajalnic. Zadružnih prodajalnic treba je živo danes obrtnikom radi kupuj očesa občinstva. V večjih mestih n. pr. dogaja se Često, da marsikdo potrebuje obleko, katero hoče imeti k o j. Kupec mora torej imeti tako prodajalnico, v katerih se lahko koj izbere, česar potrebuje. Nekdo n. pr. pride v večje mesto in hoče imeti v par urah, ali celo koj gotovo obleko. Mali obrtnik ne more mu postreči, ker nima tolike zaloge ali pa nobene. Tak kupec ide potem h konfekcijonarju, kjer ima na izbor po 50 sukenj. Zato pravimo, da potrebam takih kupcev ne more zadostiti posamični obrtnik, pač pa zadružne prodajalnice in skupne zaloge surovin. Vseua tega nemamo, zato priporočamo našim malim obrtnikom, da mislijo na to prevažno stvar po gaslu: v združbi je moč. Sicer pa moramo priznati, da tekmovanje s konfekcijonarji ne bi bilo opasno za male obrtnike, ako bi bilo polteno. Mojster plačuje svoje pomagače dobro, vsaj veliko boljše, nego konfekcijonar. Tudi še imamo poštenih krščanskih konfekcijonarjev, kateri plačujo pomagačem bolje kakor judovski konfekcijonarji, katerim je glavni namen, da ugonobe malega obrtnika. Najprvo mislimo, da bi moralo nastati pošteno postopanje mej obrtniki Batnimi, kateri ne bi smeli izpodrivati drug drugega, ampak vsi z jednakim in poštenim postopanjem tekmovati Res, da je to neko idejalno pojmovanje, katero je teško uvesti v realno življenje; ali baš radi tega moral bi se ustvariti zakon, kakor ga priporočajo „Na-tionale Blatter". Ta list predlaga namreč: naj se izdajo stroge zakonske do ločbe, katere naj bi branile poštenega trgove a pred nepoštenim in da so odtegne pravo obrto-vanje tistemu trgovcu, kateri veiloma izdeluje sleparsko blago ali je prodaje, kateri s sleparskim hvalisanjem ali z drugimi sredstvi nerealne konkurencije oškoduje druge obrtnike ter dela sramoto obrtu v obče ali pa oškoduje kupce. In kdo naj bi čul o tem ? Kdo drugi, nego zadruge; katere naj bi si v ta namen volile p o-sebne odbore. Ti odbori naj bi se posvetovali v takih slučajih in obrtno oblastvo naj bi se potem ravnalo po njih predlogih. Da utegnejo zadruge LISTEK Pretepin. (Ruski spisal J. S. T u rg en je v, preložil Iv. Gornik.) II. f Dal je.) Vender ni bilo Fedoroviču popolnoma lahko. V njem vzbujala se je nekaka zavist . ... in blago jezil se je nase. Nenila Makarjevna prišla je v sobo. Prinesli so čaj. G. Perekatov ukazal je svojemu psu, da je skočil nekolikokrat čez palico in povedal potem, da ga je on vsega naučil, pri čemer je pes skromno migal z repom, oblizaval se in mežikal. Ko je konečno vročina odjenjala in zapibljal večeren vetrec, odpravila se je vsa obitelj Perekatovih na sprehod v brezov gozdič. Fedor Fedorovič pogledoval je neprestano Mašo, kakor bi jo hotel obvestiti, da bo izpolnil njeno naročilo. Maši bilo je ob jednem dosadno, veselo in tesno. Kister je na-jedeukrat ne brineč se za ničesar začel govoriti precej naudušeno o ljubezni obče, o družbi ... a opazivši opazujoče in jasno oko Nenile Makarjevne spremenil je hipoma svoj govor. Jarko in veličastno zardela je zarja. Pred brezovim gozdičem razprostirala se je ravna in ši- roka loka. Maši prišlo je na misel, da se lovijo. Prišli bo hišne, strežaji; g. Perekatov stal je poleg svoje soproge, Kistei' poleg Maše. Hišne letale so s ponižnimi in lahkimi kriki; strežaj g. Perekutova osmelil se je razločiti Nenilo Makarjevno ž njenim soprogom. Jedina hišna ni se lotila gospodarja. Fedor Fedorovič ni se ločil od Maše. Vselej, kedar je prišel na svoje mesto, rekel ji je dve tri besede. Maša poslušala ga je vsa rdeča od beganja z nasmehom in si gladila z roko lase. Po večerji odšel je Kister. Noč je bila tiha, zvezdna. Kister skinil je čepico. Bil je vznemirjen; grlo ščetnelo gaje na lahno. „Da", rekel je konečno poluglasno, „ona ga ljubi; zbližal ju hodetn, opravičil bom njuno zaupanje." Dasi še nič ni dokazovalo razmerja Maše k Lučkovu, dasi je po lastnih njenih besedah vzbujal on v njej le radovednost, ustvaril si je Kister že celo povest, predpisal si svojo dolžnost. Sklenil je, da žrtvuje svoje Čustvo — tembolj, ker »razveo iskrenega prijateljstva ničesar ne čutim", mislil si je. Kister bil je v istini voljen žrtvovati sebe prijateljstvu, prizuani dolžnosti. Ćital je mnogo in zato zmatral se je sku-Šenega iu celo duhovitega. Sumil ni ob istini svojih sklepov on ni sumil, da je življenje neskončno razuol iko, in da se nikdar ne vrne. Po malem se je naudušil Fedor Fedorovič. Z ljubeznijo začel je premišljevati o svojem poklici. Biti posrednik mej ljubečo, boječo devojko in človekom, kateri je morda le radi tega čmeren, ker ni nikoli v življenji ljubil in ljubljen bil, zbližati ja, pojasnjevati njiju svoja čustva in potem umakniti se nikomur ne davši opaziti veličine svoje žrtve, — kako krasna stvar! Dasi je bila hladna noč, gorelo je lice mladega sanjarja . .. Drugi dan odpravil se je rano zjutraj k Lučkovu. Avdčj Ivanovič ležal je po navadi na divanu in kadil pipo. Kister ga je pozdravil. — Včeraj bil sem pri Perekatovih, rekel je z nekim naudušenjem. — A! opomnil je ravnodušno Lučkov in za- zeval. — Da. Krasni ljudje so. — Res? — Govorili smo o tebi. — Čast mi je; s kom pa? — S starcema ... in s hčerjo. — A! z ono . . . debelo? — Krasna devojka je, Lučkov. — No, da, vse so krasne. — Ne, Lučkov, ti je ne poznaš. Nisem še videl tako umne, dobre in čuteče devojke. pravo pogoditi, o tem ni dvojbe, saj smo se že uverili do zdaj, da znajo državljani kot porotniki Bpoštovati pravo. In državljanom treba je dati pravico, da sami pazijo na to, da se goljufija in sle-parstvo zapreči. — st. — Poročilo ob enketi za upeljavo delavskih zbornic na Dunaji. (Dalje.) Po državnega zbora predsestvu prejeli so vsi veščaki načrt omenjene postave, da se o nji pouče in pa šestero vprašanj, na katere jim bode od govarjati. Ta vprašanja so: 1. Je lj po zakonskem načrtu nameravana institucija prava in zaželjena oblika za zastopanje gospodarskih in političnih interesov delavskega stanu? 2. Je li nameravana jednostavnost, s številom in okolišem obstoječih kupčijskih in obrtniških zbornic priporočati ? 3. Je li utemeljenje aktivne volilne pravice na podlagi članstva pri bolnišni blagajnici pravo ? 4. Kako bi bilo mogoče sestaviti skupine po poklicih? 5. Ali se more priporočati za volitev listni skrutinij ? 6. Je li kompetenca delavskih zbornic pravilno odmerjena; ali se morejo odobravati določbe glede poklica izvršiteljev? Ko sem si odgovore na gornja vprašanja po svojih nazorih določil, dobil sem v roke še neko brošuro izdano po dr. Viktorji Adlerji uredniku organa socijalno-demokratične stranke od leta 1886., katera razpravlja isto vprašanje; in tako seznanil sem se z nazori te stranke do dobrega. Na Dunaji pa je poleg socijalno-demokratične stranke tudi stranka delavcev, ki se imenuje „k r šča nsko-socij alna stranka". Od poslednje stranke dobil sem jaz, in kakor sem na Dunaji videl, tudi drugi vnanji veščaki vabila, da se pred zborovanjem Bnidemo na skupni pogovor. Meni je vabilo dobro došlo, kajti bilo mi je na tem, čuti tudi nasprotni glas, — in socijalnim demokratom pod vodstvom žida dr. Adlerja bodi povedano, — prav nič se ne sramujem, da sem zašel v družbo krščansko-socijalnih delavcev pod vodstvom duhovnika Eicbhorna! Sešli smo se torej v neki restavraciji, veščaki omenjene stranke z Dunaja, Poljaki, Čehi, jaz, — in pa neki mladi delavec iz mesta Steyer imenom Frimmel. Poslednji mož, o katerem mi bode še govoriti, igral je pri našem zboru ulogo izdajalca. Gosp. Eichhorn in pa načelnik pomočnikov zadruge strojarjev na Dunaji, g. Roth, razdelila sta nam majhno brošurico, v kateri se izraža mnenje in odgovarja na stavljena vprašanja s stališča krščan-sko-socijalne stranke. Jaz sem brošurico v naglici pregledal ter takoj omenil, da najbrže ne pojde, da bi se popolnoma strinjali. Nekatero ideje mi pač ugajajo ; a Lučkov zapel je skozi nos: „Li nisi v Lam-burškem ti časniku bral. Kak lansko je leto Minih zmagoval . . .* — Rečem ti . . . — Ti si vanjo zaljubljen, Fedja, opomnil je posmehljivo Lučkov. — Gotovo ne. Niti mislil nesem. — Fedja, ti si vanjo zaljubljen! — Kaka neumnost! Saj še mogoče . . . — Ti si vanjo zaljubljen, dragi prijatelj moj, zapel je zategnjeno Avdej Ivanovič. — Eh, Avdej, ali se ne sramuješ! rekel jez dosado Kister. Vsakemu drugemu zapel bi bil Lučkov še huje nego prej, Kisterja ni dražil, No, no, sprecben sie deutsch, Ivan Andrejič", zamrmral je poluglasno : „ne jezi se!M — Poslušaj, Avdčj, začel je Kister ognjevito in sedel poleg njega Ti veš, da te ljubim. (Lučkovu skrivil se je obraz.) Nekaj pa mi na tebi ne ugaja, priznavam ... in to je, da se nečeš z nikomer spoznati vedno doma sediš in se vsakemu bližanju z dobrimi ljudmi ogibaš. Vedi, da se konečno nahajajo dobri ljudje, no recimo, da si bil v življenji osleparjen, da si poBtal čmeren, kaj to; ne obešaj se vsakemu na vrat, a čemu bi vse zametaval ? Menda boš tudi mene, žalibog tako odgnal. ne vse! Poljaki in Čehi so rekli, da imajo o vseh vprašanjih že imperativni mandat, da jim torej ne bode mogoče v brušuri omenjenih nazorov uvažati, ko bi se z njihovimi lastnimi ne strinjali, in osta vili so družbo, ker sr» imeli še druzega posla nekoliko prej. Omenjeni Frimmel razgovarjal se je z gosp. Eichhornom nadalje in ker je stokal, da stauuje duleč iz mesta, dal je g. Eichhorn Rothu jeden goldinar, da mu preskrbi fijakarja. Razgovor vršil se je pri mizi v prosti mejsobni zabavi, ue da bi nas bil kdo le neposredno silil, kaj in kako imamo od govarjati. Sploh so pa bile predmet razgovoru tudi druge stvari, ki se neso dotikale našega poklica; in s tem razšli smo se brez najmanjše zarote. Iz te postranska okoliščine, katero sem natančneje, nego je pravo za pravo vredna, zabeležil, sklepati je lehko na zlobnost in perfidnost Dunajskega židovskega časnikarstva, ki je to malenkost, kakor ste gotovo brali, toliko na široko razpravljalo in pa g. Eichhorna in njegov „katehizem" na tako surov način napadalo. Da mi ne bode treba te zadeve pozneje še jedenkrat omenjati, naj povem, da je pri drugi seji ekspertize poslanec dr. Pernerstorfer vso stvar spravil pred sejo, zahtevajoč, da se to nezaslišano početje krščansko-socijalne strun ko in g. Eichhorna zabeleži v zapisnik, ker je poslednji nekda tudi dva člana odbora na tem shodu razžalil. Unela se je zaradi tega jako neprijetna debata mej PernerBtorferjem, Wrabtzem in Luegerjena. Poslednji je rekel, da se vender ne more prištevati hudodelstvu, če se krščanski delavci isto tako snidejo, kakor socijalno-demokratični. Jaz sem prosil za besedo ter v svo jem in v navzočih imenu stvar poja-nil, trdeč, da na naše mišljenje nikakor ni uplivalo itd. K' r se nam je pa čudno zdelo, odkod je dr. Pernerstorfer vse to izvedel, ker smo bili sami mej saboj, predstavil se je že omenjeni Frimmel ter izpovedal, da je on slišal razžalujoče besede, katere je neki govoril g. Eichhorn, — in tako spoznali smo, kacega tička smo imeli mej saboj. — ■ Privoščimo ga socijalnim demokratom! Ta Frimmel, kateri je, da resnico govorim, o stvari najmenj razumel, kojega govori neso bili druzega, nego prenaljevanje časnikarskih fraz, — ki je z Dunaja, ne vem zakaj, — iztiran; postal je vsled te izdaje prvi ljubljenec Židov, in gotovo ste opažali, kako ljubeznjivo in temeljito so se Židovski časniki pečali s to osobo Neizrečeno sovraštvo židovstva in njegovih privržencev do vsega, kar „po krstu diši" označuje nam opisani dogodek, in čuditi se moramo vstraj-nosti krščanBko-socijalne stranke na Dunaji, ki navzlic tolikim zlobnostim. b katerimi se preganja, ne izgubi poguma ! (Daljo prih.) Iz državnega zbora. Na Dunaji 2. marca. Kakor sem že poročal, govoril je po poslanci Plenerji finančni minister vitez Dunajevski. Odgovarjal je seveda raznim opazkam in napadom po- Lučkov je hladnokrvno kadil. — Rudi tega te tudi nihče ne pozna . . . raz-ven meno; kak drug, oprosti, misli Bog ve kaj o tebi . . . Avdčj, pristavil je Kister po kratkem molku: — Ali ti ne veruješ v dobrotnike, Avdčj ? — Čemu ne bi veroval . .. verujem ... zamrmral je Lučkov. Kiser mu je stisnil s čustvom roko. — Jaz hočem, nadaljeval je z ginjenim glasom: — tebe pomiriti z življenjem. Pri meni se boš razveselil, razcvel .. .res razcvel. Kako bom jaz potetn vesel. Samo to mi dovoli, da jaz včasih razpolagam s taboj, s tvojim čarom. Danes imamo, kaj ponedeljek . . . jutri je torek ... v sredo, da, v sredo pojdeva k Perekatovim. Tako te bodo veseli in radostno prebila bodeva čas . . čas . . . Zdaj pa mi daj pipo! Avdčj Ivanovič ležal je mirno na divanu in zrl v strop. Kister je prižgal pipo, stopil k oknu in začel ropotati s prsti po steklih. — Torej so o meni govorili ? vprašal je hipoma Avdej. — Govorili, rekel je značiteljno Kister. — Kaj pa so govorili ? — No, govorili so. Jako se žele seznaniti s taboj. — Kdo pa? slancev. Pojasnjeval hišnino, žganj i no, govoril o davku za slador itd. Pri proračunu tabačnem pravi, da ni zaradi tega podražil tudi boljših tabakov in Binodk, ker bi morala biti cena relativno jako visoka in bi se potem pač malo skupilo. Vlada je sicer sama vedela, da se bode tobaka in smodk manj prodalo, ako to podraži, a v kratkem kadilo se bode zopet toliko, ko prej. Kar se tiče tožb posameznih poslancev, da so razmere gospodarske pre-žalostne, pravi minister, da to ni po vsem res. V Avstriji niso te okoliščine še tako tožne. V dokaz svoji trditvi navaja minister, da se je uložilo v avstrijske hranilnice leta 1882 826 milijonov gld,, 1883. 868 mil., 1884. 925 mil. itd., a leta 1887. 1,091 mil. gld. V poštno hranilnico uložilo se je leta 1888. 15 milijeuov gld.; a leta 1883. le 4 mil. Vse to dokazuje, da more zlasti srednji stan kaj prihraniti. Isto tako se je pomnožil promet po železnicah od 176 mil. leta 1880. na 188 mil. leta 1888., kar tudi dokazuje, da obrt, trgovina in gospodarstvo ne propada tako silno. Državni dolg, pravi minister, priveli so razni neizogibui dogodki, kakor v drugih državah. Minister pravi, da ne more vlada privoliti predloga, po katerem naj se pristojbine le zmanjšajo, temveč treba je, da se z davki dopolni. (Posl. dr. Steinvvender : Davek borzni!) — Prosim, odgovori minister, postava je prirejena, naj se vvrsti v dnevni red, kar ne morem jaz prouzročiti. Potem odgovarja očitanjem zaradi davčnega zistema. Kar se tiče davčnega postavka, imamo tu pri hišnini 263/3 %, davku zemljiškem 22-7 °/0 in pri dohodnini v 1. in 3. razredu 10% Potem je trrba račun it i seveda še razne deželne dodatke. Minister prizna, da so davki res veliki in nas tolaži z dobro voljo, ki jo ima. Da se ne more vsega doseči, kar želo gg. poslanci za svoje pokrajine, je umevno. Z lepimi besedami in obljubami tolažil je poslance, kateri naj pač isto store s svojimi volilci. Poslanec dr Pscheiden, ki govori za ministrom, priporoča svečnenje in pokoj nedeljski in to tudi dopoludne mej mašami. Poleg cerkev katoliških odprte so beznice židovske z raznim blagom in tudi z žganjem, kder se ljudstvo uničuje moralno in fizično. Potem zahteva prerejenje šolstva v smislu kristjansko-katoliškem. Ker govornik zna, da more le v sedanji večini kaj doseči, ostane pri nji in glasuje ž njo (Dobro! na desni ) Potem se je vsprejel konec debate. Prečitajo se že upisani govorniki, ki naj izvole govorniko generalne. Zvolili so potom na desni poslanca Haus-nerja in nasprotni Herbsta. V današnji seji govoril je najprvo Herbst. Poznamo ga kot izvanrednega govornika, moža duhovitega in učenega. Govoril je dolgo in izvrstno, a vender ne tako, kakor druga leta. Razpravlja proračun državni in se čudi poročevalcu, ki trdi, da nam letos ni bilo treba uporabiti zaupa državnega, ko smo si vendar lansko leto izposodili 21 mil. gld. On misli, da dobimo pač letos še deficit v istem znesku, ali še večji, kakor v proračunu navedeni prebitek. Govornik trdi, da se je urinila računska — Lej, kako si radoveden! Avdej pok'ical je slugo in mu ukazal osedlati konja. — Kam greš? — V jahalnico. — No, zdrav! Greva torek k Perekatovim, ali ne? — Greva, za moj del, rekel je Lučkov leno in se stegnil. — Mladeueč! vskliknil je Kister, šel na ulico zamislil se in globoko vzdibnil. IV. Maša šla je k dverim sobe za goste, ko so javili prihod gg. Kisterja in Lučkova. Takoj vrnila se je v svojo sobo in stopila pred zrkalo . .. Srce ji je silno bilo. Dekletce prišlo jo je poklicat v sobo za goste. Maša izpila je nekoliko vode, obstala dvakrat na stopnicah in konečna šla doli. Gosp. Perekatova ni bilo doma. Nenila Makarjevna sedela je na divanu, Lučkov na stolu, v uniformi s čepico na kolenih, Kister poleg njega. Oba priklonila sta se, ko je ustopila Maša — Kister z navadnim prijateljskim nasmehom, Lučkov veličastno in napeto. Ona priklonila se jima je v zadregi in stopila k materi. Prvih deset minut prošlo je srečno. Maša oddahnila se je in začela po malem razgovor z Lučkovim. On odgovarjal je na vprašanje gospo- pomota za 250 000 gld in tako odstranil primanjkljaj. Potem kritikuje posamezne številke in dokazuje svojo trditev. Najslabše je, pravi, kar se tiče proračuna poštnega. Tu se vsako leto preveč pre-računja i tako tudi letos. Uračunilo se je več, kakor bode res došlo, ter se tako olepšal proračun, nikakor pak odstranil primanjkljaj. Govornik se poprime potem večine. Pravi ji, da ima ona 4 programe, ki so si v popolnem nasprotji; vladar nima nobenega programa Vladu dela tako, kakor želi, zahteva večina zbornična. Dokaz mu je minister naučni. Ta je razpustil z znanim odlokom več šol srednjih — govornik je proti temu odloku — no minister je potem vsled zahtev poslancev slovanskih več teh šol zopet uredil Nemškim šolam ni tako dobro voljen. Potem se loti govornik vprašanja šolskega, govoreč proti šoli konfesijonalni. Na vrsti je generalni govornik večine, poslanec Hausner. (DalJe Prih) Politični razgled. Yotr;iiiJ4L clcrželc utegne on še večkrat biti ministerski predsednik kakor je bil pokojni Depretis, ki je bil sestavil celo vrsto ministeistev. Vnanjo politiko svojo bode pa vsekako moral premeniti, ker je ne odobrava narod Sedanja vlada franeoNlca bi vsekako rada zatrla ligo patrijotov. Uzrok temu pa ni le nabiranje za žrtve pri Sagalu, temveč čisto drugi. Vlada bi rada uničila Boulangerja, ki ima najboljo oporo v ligi patrijotov. Znano je. da je Tirard, ko je bil poprej na krmilu bil redpustnimi veHelicami najlepši, kakor glede* števila, tako tudi glede* elegance. Prvo četvorko plesalo je 60 parov, četvorko ob 4. uri zjutraj pa še 24 parov. Dvorana bila je jako ukusno okrašena, arangement pa vseskozi fin. Navzlic letošnjim neugodnim razmeram je tudi gmotni uspeh jako povoljen in je lepa vsota preostala za mestne siromake. Na tem uspehu pa gre zahvala in pri znanje vrlemu odboru, ki je z izredno neumornoHtjo vabil od hiše do hiše in tako dejanski pokazal, koliko Be more doseči s primerno agitacijo. Posebna zahvala pa tudi našim krasoticam, ki so s prodajanjem svežih šopkov stržile lep znesek in mej najživahnejo zabavo delale za blagodejni namen — (Včerajšnja „Slavčeva maškara da") napolnila je vse prostore čitalniške restavracije. Mask je bilo mnogo in jako lepih, harlekini pa so bili izredno gibčni in polni burk. Plesalo se je jako pridno in ustrajno in veselica završila se je v splošnej zadovoljnosti. — (2 00 leten kvartet). Četvorica veteranov slovenskega petja. gg. Drenik, Eržen, Kocelj, in Šulc, ki štejejo vkupe ravno 200 let, praznovali bo 1. dne t. m. v gostilnici „Pri Sokolu" v Ljubljani dvestoletnico. Teli so same stare slovenske pesmi in oživljali spomine na mladostno dobo, ko je slovensko petje bilo še jako redko in je bil slovenski Čveterospev že poseben užitek. — (^Kmetovalca") izšla je 4. številka. Vsebina: Belo ali črno vino. — Državni melioracijski zaklad. — Zoper drisko telet. — Laackejeva nova travniška brana iz kovanega železa. — Vprašanja in odgovori. — Gospodarske novice. — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. — Poleg te poučne tvarine ima prav vrlo uredovani „ Kmetovalec" še ilustrovano prilogo „Vrtnar" in potrjena pravila c. kr. kmetijske družbe za Kranjsko, torej nenavadno veliko gradiva. — (Kmetijsko ministerstvo) je od gospoda J. Malen ška v Tacnji pod Šmarno goro kupilo njegovega Lipičanskega žrebca za 800 gold. Žrebec bode pridodeljen za letos postaji na Igu. — (V Žirćh)bile so pretekli četrtek občinske volitve. Županom izvoljen je g. Jakob K a v č i Č, posestnik v Žireh; občinskimi svetniki pa: Gregor Naglic iz Žirov, Urban Jež iz Dobračeve in Janez Bogataj iz Ledinice. — (V Bakru) zaprli so nekega profesorja tamošnje mornarske šole, ker je menico v znesku 10.000 gld. ponaredil na ime bana hrvatskega. Govori se, da je ponaredil še več menic. — (V sestavku „Ob o r i j e n t a 1 s k i h študijah") se ima glasiti nam. Cheša — bbaša; nam. Hanabden — Hanxbden; nam. Hilspadeca — Hitopadeca; nam. Beiske — Ileiske in namesto Bopha — Boppa. Druge malenkosti si čitatelj sam lahko popravi. — (V kranjsko hranilnico) uložilo je meseca februvarja 2176 strank 578 297 gld., 1730 strankam izplačalo se je 509 666 gld. 40 kr. — (Prepovedani so) zaradi osepnic vsi semnji v politiškem okraji Krškem. — (Vabilo.) Celjsko učiteljsko društvo imelo bode dne 7. marca t. I. ob 11. uri dopoludne v okoliški šoli v Cel j i svoje mesečno zborovanje z dnevnim redom, določenim za zborovanje 7. dne februvarja t. 1. (Glej „Pop." št 2, str. 35, in „S1. Nar." št. 28.) K obilni udeležbi vabi odbor. — (V Zagorji) našli so 28. m m. 56 letnega posestnika oziroma preužitkarja Franceta Ju van a obešenega Vse kaže, da seje sam umoril, ker je zadnji čas večkrat govoril, da se bode končal. S svojo ženo živel je v vednem prepiru. — (Razpisane) so učiteljske službe: Na jednorazrednici v Kotiči pri Litiji. Plača 400 gld., priklada 30 gld. in stanovanje. V Šinartinu pri Litiji služba 4. učitelja. Plača 400 gld. in stanovanje. — Na dvorazrednici na Vačah služba 2. učitelja. Plača 400 gld. Prošnje do 15. marca. Razne vesti. * (Roparski napad na pismonošo.) Na Dunaji uprizoril je dne 1. t. m. 21 letni brezposelni komptoirist Lavoslav Rosnovvski po Fran-ceseonijevem receptu roparski napad na denarnega pismonošo Ivana Pavla Hager j a. Zlodejec nastanil se je dva dni preje v mali sobici pri zasob-nici Korzakovi v ulicah Scbbnlatern h št. 11, v I. nadstropji, blizu glavne poste, pod izmišljenim imenom Henrik Meiksner, plačal baje stanarine za mesec marcij 11 gld. in na pošto oddal denarno pismo, napolnjeno s papirnimi odrezki, pod naslovom: „Gospod Henrik M e i k s n e r, komptoirist, pri gospej Korzakovi, v ulicah Schonlntern h. št. 11, I. nadstropje. Vsebina: 65 gld Dunaj." Napastnik nadleguje 1. t. m. zjutraj svojo gospodinjo, da bi se peljala v Dbbling po njegovo novo plesno obleko. Ko mu pa gospa prošnjo odločno odbije, prosi, da bi mu posodila kaj berila, na kar mu ta izroči knjigo: »Čudodelni misijonar". Okolu devetih pride pismonoša iu vpraša pred durmi stoječo gospo po Meiksner ji. Ta pokaže na stransko sobo, kjer je zločinec čital sveto knjigo. Ropar, podjdsavši potrdilo, ustane, vrže paprike, pomešane s kemičnim strupom, pismonoši v obraz, skoči vanj, ga pahne na zofo ter ga davi, bije in lomasti, da je groza. Napadeni pismonoša, močan mož, brani se krepko, upije: »Roparji, tatje!" ter trešči roparja ob vogal mize, da mu takoj steče debela buška. V tem trenutku pa iz zaprte omare, kakor deux ex machina, skoči 19 letni trgovski pomočnik Edmund Janow-ski in se zakadi z vso silo v pismonošo, kateri pa tudi druzega napastnika z močnimi pestmi obdelava, kolikor mu še moči dopuščajo. Rosnowski, uvidevši, da pismonoše tudi oba roparja ne bosta premagala in zadavila, odpre duri, hiti venkaj, za njim Janow-ski in za obema pismonoša Hagor, na vse grlo kričeč: .Primite, primite, roparja!" Ropot in krik privabi mnogo stanovalcev na hodnik, mej temi gospo Korzakovo in kupca Beneša, ki stanuje tudi pri tej gospodinji. Občinstvo zgrabi takoj ubežna zločinca in ju pelje nazaj v sobo, kjer najdejo še vsa, toda po sobi sem in tja razmetana denarna piBma. Redarji peljali so potem z izvoščekom prava učenca Francesconi-jeva na policijo, katera ju je že izročila deželnemu sodišču Pismonoša imel je soboj v pismih 16.000 gld., nekateri Dunajski listi zatrjujejo, da celo 70 80.000 gld. Mlada zlodejca, rojena Dunajčana, sta že dlje časa snovala napad na pismonošo. Znana sta že iz ljudskih šol in sta hotela dobro a brez dela živeti ter sta vsled tega menjavala svoje službe dan na dan. * (Usmrte nje.) Iz Kasela se dne 2. t. m. javlja: Razkošnega morilca P r i o r-j a iz Erlinghau-sena, ki je lansko leto na polji iz gole pohotnosti napal dve devojki in ju potem s škarjami umoril, usmrtil je danes zjutraj v Arnsbergu Berolinski rabelj Krauts. * (Cirkus pogorel.) V Manchestru pogorel je 26. m. m. kmalu po predstavi tamošnji, večinoma leseni cirkus, v kojem so gostovali Indijanci. Igralno osobje si je s silno težavo rešilo svoje golo življenje, a konje uničil je strašen požar skoro vse. „LJUBLJANSKI ZVOH" m to) i za vse leto gld. 4.60; za pol leta I gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. Loterij ne NreČke 2. marca. Na Dunaji: 85, 32, 58, 7, 37. V Gradci: 80, 14, 19, 17, 26. T u j o i : 3. marca. Pri "»luliri: El ner z Dinisija. — Arnmtli iz Dorn-bovca. — Obrtv/a z Vrhnike. — Thun i/ Kranja. Pri Nlonn: Breuer/, Dunaja — NenffiM || Sesvete. Pri jiiAiii-ni kolodvoru: Petkovlek iz Godoviča. — Lach iz Podkloštra. — Teme i« Ljubljane. — Jonke iz Kočevja. Umrli so v S,jul>]Jumu: 1. marca: Apolonija Jevnikar, delavka, 24 let, Hra-deckega vas št. 94, za jetiko. 2. marca i Janez Jantar, kočjažev sin, 2 leti, Kravja dolina št. 1, za jetiko. 3. marca: Jurij Frank, mlinar, 68 let, Poljanski nanip št. 50, za starostjo. — Kuna Rlumauer, šivilja, 33 let, Poljanski nasip št. 4, vsled sušice na mozgu V d e I e 1 n o j bolnici: 28. februvarja : Alfims Ilotli, čevljar, 40 let, za prisadom. 1. marca: Franca Dolinar, goatija, G3 let, vsled vnetja prBiie kožice. — Jožefi Hribar, delavka, 18 let, za jetiko. Meteorologično poročilo. S a Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. o! i e O) 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 729 7 mm. 7304 mm. 731 '8 mm. — 6-8«0 2-8°(J — 2 2° G bre/iV. si. vzh. si. Tzh. inc^la obl. obl. 0 00 mm. 3. marca 7. zjutraj 2. popol. 1*. »večer 732-1 mm. 732 O mm. 733 7 m.ii. — 3 0" G 1-2U3 — 2-2° G nI. v/.h. hI. vzh. al. v/.h obl. obl. obl. 0 80 mm. snega. Srednja temperatura pod normaloiu. 1-7° in —1-3°, za 3 6' in 34° ZOtjl23l30s1s:sl borza dne 4 marca t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) vcera? — daDes Papirna renta.....gld. 83-70 — gld. H3-70 Srebrna renta....., 84*10 — B 84 0". Zlata renta.......111*45 — , 111-45 8*/, marčna renta .... „ 9975 — , 9970 akcije narodne banke... , 886*— — „ 886*— Kreditne akcija..... , 308— — , 305 25 London........ „ 121-25 — , 12130 Srebro........ „ —•— — « —'— Napol.......... 9-58 - , 958 C. kr. cekini .... t 5«8 — „ 5-D8 NemSke marke..... , 5920 — , 59 22' 4°/a državno srećke i* i. 185 4 250 gld. 139 gld. — k Državne srečke iz 1. 1H64 10O , 180 „ — Ogerska zlata renta 4'/„ . . ... 102 „ 20 , Ogerska papirna renta f>°/0 . ... 94 „ 40 , Štajerske zemljišč, odvez, oblig. 104 „ 75 , Dnnava reg. srečke 5u/0 . 10O gld. 124 „ — , Zeralj. obe. avstr. 4*/t /o zlati zast- nsti • 121 » 50 i Kreditne srečke .....10O gld 185 „ 50 , Radolfove srečke..... 10 22 „ — , akcije anglo-avstr. banke . . 120 ,, 134 ,, 10 , Traramway-društ. veh. 17() gld. a v. 23ti „ — , mej temi celo novi komadi, — in pa pravoslovne in druge knjige prodajo mc po ugoduej ceni. — l'.uuuiska <-<>sla h. Ml. H pri tleh na desno. (168—1) Naznanilo. iCojsinti h I Ah Blavnega jezikoslovca Frana !.«•*-Ntika v Npodnjtli Itetjah pri > »likih i.a-i<-i»li |e na prodaj. Prostovoljno jo proda lastnik vaščan Fran Tomšič. Ker ima omenjeni lastnik te hiše poleg nje še svojo posebno hišo, zato je dobrovoljen, prodati jo pod ugodnim pogojem. Natakarica, ki more uložiti kavcij«« vsprojme se v tukajšnjej dobro obiskovane) goBiilnici. — Oglasi naj se v Miiller-JevviM Aiinoncen-IIareau. (1^3—2 domaČe perutnine. Z mlekom pitane štajerske kapuna K gld. 1.10 v n n » » n n *• Polarde „ „ l.— purane „ „ —.80 race „ „ —.95 Nadalje perje od kapunuv brez peruti „ „ — 20 Velike gozdne jerebe . . . komad po „ — 90 Škarjevce....... „ „ „ 1.40 razpošilja proti povzetju (99—ioj Josip l£ot»i Učenca, starega 13—16 let, ki zna slovensko in nemško, vsprejnjeta takoj v avojo špecerijsko in galanterijsko prodajalnico (154—4) J. & G. Jelovšek na Vrhniki. kristijanski drug (compagnon). Letni dohodek najmanj 4000 gld. za osobo vsako leto zajamčen. V stari že nad dvajset let obstoječi realitetni in hipoteoni bureau na Dunaji, ki je na dobrem ^lasu zaradi razširjanja poslovanja in nadzorovanja vsprejme se kristijanski drug z ulogo 6 —10.000 gld, ki se zavarujejo na posestvih. Osobno sodelovanje, pisanje, Čitanje in računanje se zahteva. Reference in književni izkazi so na razpolaganje. Direktna vprašanja pošiljajo naj se z naslovom: ,.Franz Kubisch 4000' poste restante Wieden, Wien. (io7—i) Nič več mokre noge ali trdo usnje! To doseže le I. Bendiksa iz Št. Valentinu (56—5) c. kr. privilegovana nepremočljiva hranilna mast za usnje, potrjena b stotinami spričeval (cene: cela škatlja 1 gld., '/, škatlje 50 kr., »/« škatlje 2o kr., % škatlje 12«/, kr.); potem za likanje usnja ravnokar patentovana ne lak za usnje ali momentni lik, tudi ne apretura za imije, marveč bolj oljnato likalno črnilo, katero jo preskusilo c. kr. državno vojno ministerstvo ter dovolilo, da se sme rabiti za usnje v c. kr. armadi. Cene: 1 kilo 1 gld. 20 kr., 1 stekle-.ica št. 1: 1 gld., št. 2: 40 kr., šr. 3: 20 kr. — ltazprodajalcem rabat Dobiva se v vs*-h večjih krajih monarhije; v I, j u l»l j mi i pri gg. SoIiiimiiIk-ii a Wel»er-|u in A. KriNper-jii. — Svarimo preti ponarejati ji! — Prosi se za ponudbe v razproda janje, kjer še m založb. |) \> zaiiitMiiti z KiMliionsko. Radenska kisla voda in kopališče. Mm\ m slov. Štajerskem ob vznožji Slovenstih goric. 7fjr5tt#ilri5) linrlS) Radonska kisla vodi ima med vsemi evropskimi kisleci največ natrona fcUl dVIllId VUUd. in litija. Posebna njena lastnost je, da pomaga pri vseh boleznih, koje dobi človek vsled prevelike kislim: v svoji vodi, kakor pri hudiči, pri kamnu v želodcu, mehurji iti ledicah, ter jo neprecenljivo zdravilo pri zlati žili, pri boleznih v mehurji, pri zasliženjih, kadar se napravlja kislina v želodci in črevesu, pri vredu, katarih in živčnih boleznih. Uflf nomi7riQ lfflHs) Vsled obilne oglene kisline in oglenokislega natrona, prijetnega okusa in l\Ul lldllllZIlct VUUdi močnega penjenja je radenska kisla voda najbolj priljubljena poziv Ijajoca pijača. Pomešana s kislim vinom »li s sadnim sokom in sladkorjem je močno šameča, žejo gaseča pijača, kojo imenujejo mineralni šampanjec. flhlf Q pni/O I itn 7rll*9 tfllrt Jako razširjena je in mnogo se rabi radenska kisla voda kot varstvo UUVdrUValllU 2-UI d VIIU. i„ zdravilo zoper davico, škrlatico, mrzlico in kolero. l/nnoll in ct^nnUS niQ KoP'di se prirtjujejo iz teleznate in kisi« vode z raznovrstno gor- IMjpcIl III OLdllUVdlljd. koto. Skušnja uči, da pomagajo pos-.mno zoper: hudiča, trganje po udih, ženske bolezni, pomanjkanje krvi, bledico, histerijo in neplodovitost. (Cena kopeli 35 kr., cena za eno sobo 30 kr. do 1 gld.) (33U— 39) Rnlionn kicli liti i l#nt 7Hi*Quiln Lifer i-aden3k« kisl1 vode ima T.8ebi 006 er-,(lva" UlJIjGlIU-lUoll 11 LIJ HUl 4JUI dVIlU« kratno ogljeno-kislega litija, tu je množina, ki se težko prekorači pri enkratnem zavžitku. Kolike vrednosti jo ta jako močan lužnik kot zdravilo, dokazujejo Garrodovi poskusi, ki so se vsestranski potrdili. Položil je koščeke kosti in hrustancev od prot.inastih bolnikov v enako močne tekočina kalija, natrona in litija. Prvi dve niste skoraj nič vplivali, slerlnja pa tako odločno, da so bile protinastih snovi navzeto kosti v kratkem proste vse nesnage. To {ja je napotilo, da je začel poskušati z litijem pri protinastih bolnikih, kojih scavniške prevlake so postajalo vodno manjše ter konečno popolnoma prenehalo. Vspolii, koje so dosegli pri enačili razmerah tudi drugi zdravniki. Cenike razpošilja zastonj hi franko kopališče radenske slatine na Štajerskem. v zalogi imata kislo vodo Ferdinand Plautz in Mihael Kastner v Ljubljani. toooooooooooooooooooooooooo o: v Londona, Parmi (v Italiji), Budimpešti Pragi, Taboru, Cernovioah itd. Itd. Pozornosti vredno za trgovce! Ponujam za po.sini ea» svoj i'1 ]iii»4<»YMkl jesenski ovčji sir g v lesenih škatljah po 10 do 70 K. — 100 K »O.— do gbl. 52.—. — X Pri 100 K 10% tura, notto cassa, od I-iplo-Konciikerj;. — Nadalje 1 poštna škatlja ^9 I** IJ|»1ovskc*ga jesenskega ovčjega siru gld. Mil. 1 poštna skatlja I* lilfit. kurpatskega surovega masla gl