gospodarskih, obertnijskih in narodskih stvari. Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po posti4 fl., sicer 3 fl.5 za pol leta 2 fl. po posti, sicer 1 fl. 30 kr. Tečaj XIII. Ljubljani v saboto 17. novembra 1855. List Razglas ^ zastran napovedbe pravic in oziroma zemljišnih dolžnost y ki so vsled ces. patenta 5. julija 1853 odkupu ali uravnavi podverzene. cesarskim patentom, danim Odlocbe zastran napovedbe pravic in oziroma zem ljišnih dolžnost, kterih se imajo po službeni dolž nosti gosposke odkupiti ali uravnati. Po cesarskem patentu 5. julija 1853 se imajo . julija 1853, so bile odlocbe zastran uravnanja ali odkupljenja pravic, na tujem kat d e r v a r i t 5 past in gojzd tem n kt borstne pridelke dobivati, druge dolžnosti (servitute) iz službene dolžnosti gosposke sledeče pravice, ozi roma posestvene dolžnosti, odkupiti ali uravnati. 1. Vse pravice v ptujem gojzdu lés sekati ali dervariti, ali lés in druge gojzdne pridelke iz ptujega gojzda dobivati, naj imajo te pravice kakorsno koli m ime ? kupne pravice posest in J usta 2. pravica, na ptuji zemlji (na ptujem gruntu) novljene Po živino pasti; imenovanega cesarskega patenta se raz 3. vse tište poljske služnosti delé pravice, ki so odkuplj ali uravnanju pod veržene, v dve bistveno razločne versti in sicer (servitute), ako niso že zapopadene v 1. in 2. odstavku, pri kterih je služná zemlja gojzd ali za zarejo gojzda namenjeni svet, in 4. vse tište dervarsine ali a) v take, ktere morajo gosposke same iz gojzdne služnosti, pra lužbene dolžnosti odkupiti ali uravnati, in to v take 9 anih pravic treba oj e vice ptuj gojzd vživati in na ptujem živino pasti, ktere so bile podeljene ali iz cesarske milosti dovoljene v ktere se odkupijo ali uravnajo samo ta- tacih gojzdih, ki so vsled pravice Veličanstva cesar ski, in sicer tudi takrat, kadar se te pravice po po stavah in predpisih za izverševanje gojzdno-velićan stvene pravice danih štejejo za preklicljive. Vse te pravice in oziroma posestvene dolžnosti zaprosi krat, kadar kak vdeleženec za to Kakor je pa za odkup in uravnavo v a) imeno da te p ki imaj po službeni dolžnosti nekdanjih gosposk odkupiti ali nati, kakor tudi dolžnosti, ktere iz njih izvirajo, natanko poznajo, kar se pa samo zgoditi more, če se so po veze 5 tem take, ktere napovedati, ako morajo tisti, ktere v to dolžnost hočejo da jih nasledki ne za od gosposk obj povej ravno tako denejo, ki so v tem razglasu izrečeni. tud gosposka zastran v b) omenjenih pravic ne more nič storiti. če tist je vdeiezen, za odku ljiš, ki II. Napovedbe podajati so dolžni posestniki zem so sluzne ali odrajtovilom podveržene; pijenje in uravnanje teh pravic izrečno ne zaprosi. Naznanuje se tedaj vsim posvetnim in duhovnim osebam, soseskam, družtvom, ustanovbam (štiftengam) in zalogom: ř Pri tem imajo: za ne dosti stare skerbljence in na kant djane: varhi, skerbniki, oskerbovavci premoženja in na mestovavci konkursně mase ? j s Pravice ali prav za prav zemljišne dolžnosti kterimi je njih v krajnski vojvodini ležeče zem ljišno posestvo obloženo, in ktere se imajo po odločbah patenta 5. julija 1853 po službeni dolž nosti gosposke odkupiti ali uravnati, s pravimi napovedbaoii dežclni in za to postavljeni komisii naznaniti. b) Zastran pravic pa, ki se imajo samo takrat od kupiti ali uravnati, kadar kak vdeleženec to zah te va, in ktere jim do zemljiša v krajnski vojvo dini ali pristajajo ali pa se kot na njih vpisane zemljišne bremena terpeti imajo, svoje zaprošenja pri tajisti deželni komisii podati. b) za duhovne vkupnosti: predsednik in trije udje vkupnosti ; za posvelne soseske: predstojnik z enim soseski mm mozem za posvetne družbe, korporacije in družtva: njih vživaščine in ustanove: patroni in predstojnistva za cerkve 9 predstojniki; za deržavne, zalogne in ustanovske posestva: predstojnik oblastnije, kteri gre v kronovini višje nadčuvanje njih gospodarjenja zaprositi in nadpovedbo podpisati. j Ako se nápověd delà po pooblastencu, se mora Pri tem se je papo teh-le naredbah ravnati: pooblastenje od vsih tistih oseb ? ktere bile imele podpi G oi z d (servitute), kterih uravnava ali odkuplj vsled ces. patenta od 5. julija 1853 ima sedaj na versto priti, so za vsacega, naj je last nik gojzda ali pa vživavec kak P v po prejsnih odločbah napoved same podpisati, sano napovedbi priložiti. Zadosti je, če se glasé take pooblastenja na iz peljavo odkupnega ali uravnanega opravila, ki se ima po cesarskem patentu 5. julija 1853 goditi, ali gledé em zdi. iz ..dež. zakon tako važne, da se nam potrebno določenega posestva ali pravice oziroma posestvene nikom, naj natisniti celi ta razglas, kteri veleva last- dolžnosti brez VSake druge vtesnjave. p deželni komisii, s k servitutami v so njih lastnine obložene. Ceravno Na podlagi tacega pooblastenja zamore poobla glas obsega le krajnsko stenec pri obravnavah zastran odkupljenja ali urav deželo, veljajo za druge dežele našega cesarstva enake pravila. nanja Sploh, ali gledé na V pooblastenji imenovano , Vred. posestvo ali pravico, oziroma zemljišno dolžnost, po 366 sebej pravno-vezane izreke delati, pogoje pravno ve iSUUVj^ pia»UU-Tl/ÛWIIV/ 1U1 VIIVJ ut/ll ljavno sklepati in odpovedati se. tini izdajati „koled a daha katoliskig za Slovene» kteri se izdelaj za p o v z d i g po » leda eoa Zakonski mož velja kot postavni neomejeni po- cega nemskega koledarja, iz kterega se ponatiskujejo tadí oblastenec svoje zene, drugace, ce je od nje ločen ali lesorezi. Kakor se iz nadp vidi y tadi ta koledar hodi pa nima lastne pravice, ali pa če je bilo to molčece svojo pot — poboznega in podučnega berila, kterema je pooblastenje izrečno preklicano. tadi pratikarski del le pridajek. Hvale vreden je tad Napovedniki, kteri ne prebivajo v krajnski voj ledař" » i ■■ ko kteremu prav veliko kapcov želimo, le to moramo vođini, morajo vselej svojim napovedbam povernjeno opomniti, da bi bil gosp. izdatelj prav storil, ako bi mu i i . « ti v • . • I i • i • • 1 V* I „ _ _ • ___1 1 • « I • _ a____■ • I • a pooblastenje priložiti, s kterim postavijo kacega v krajnski vojvodini prebivajoćega pooblastenca, da jih pri obravnavah namestuje, će ne, bi se na njih nevarnost bil ni oj poseben nadp mes nj dal pri kupovaoj i kakor tudi Nemci delaj ledar za Slovence 55 Koledar slovenski in in stroske skerbnik ali kurátor postavil. III. Napovedbe morajo biti popolne in doversne. lahko > in kak ne locijo, kakor skašnje aće da ko- kupci » drag 1 o či ve n adpi bi se bil pač prav Razpor 5 je zastran kake pravice, ktera se na napovedati; toda ta na lahko najdel. Zato smo prosili tadi takrat, ko se je hotel ljubljanskomu časniku" ime „ljubljanskih novic44 pové, ne odveže dolžnosti jo poved naj pri razsodbi sporne reci, ki se v svojem času zgodi, razsojevanja ne spodbija. Verh tega je napovedniku na voljo dano, pri spor nih pravicah vse, kar se mu za zavarovanje njegovih pravic treba zdí, v svoji napovedbi zapisati. 55 naj dati se to ne storilo, ker zmešnjav bi bilo brez konca in kraja. Saj je dosti druzih imen; vsak ima rad svoje in naj ima svoje V y • se zdaj spet k m J9 koledarju sloven ekemu", povemo svojim častitim bravcem: kaj obseg ceno obsežka naj pa sodijo om sami kar IV/ l 1 M t» ^ T O T V/J I IJ Deželna komisija pa je koli zvé, da pravica 5 se dolžna, če bodi si ka ki se ima po dolžnosti go Po dnem pratikarskem delu, kteremu so vloženi listki za pisanje dnevnika sposke odkupiti ali uravnati, ni bila popoinoma ali cio ne napovedana, posestniku služnega ali odrajtovilu jo napové. se bodo postavile, ki apopada letos podverzenega zemljisa Sicer bodo krajne ob svojem času pretresovale: ali so napovedbe popolne naročiti, da komisije, ki J urja J a p eli soma ste pridj sledi vljenje VT aient ? ljenjopisj Stanica in k o p i v ličnih kamnotisih, ktera sta letos iz kterih podobi z nja lastnima verstno izdelana od gosp. L. Hochbaam-a v Blaznikovi ali ne 5 in poskcrbelo se bo , kakor bo treba, da bo kamnotiskarnici. nemu po spisu Zivljenjopisju S ta niče vem u, svitlega knezoškofa Slomšek sostavlje i, je pri tištim posestnikom gospodujočih ali vpravičenih pose njegova poslednja pesmica se ne natisnjena stev, kteri bi v napovedbah prezerti biti utegnili, mo 55 hvala vinske tertice" y vljeojopisju Japelnovem guče svoje pravice s přineseními svojimi dokazki pred pristojno krajno komisijo vterditi. Verh tega bodo ob svojem času krajne komisije pretresovale: ali so na povedbe popolne ali ne, in po potřebnosti se bo tudi storilo, da bo tištim posestnikom gospodovavnih aii upravičenih zemljiš, ki bi v napovedbah izpušeni biti utegnili, mogoče, svojim pravicam s prinešenjem svo tadi iz ravno tistega slavnega peresa pa kratkočasnica „Otrocja postelja" iz Japelnovih rokopisov, ki jih hranuje ljubljanski muzej. li * i a jih dokazal pred pristojno krajno komisijo veljavnost zadobiti. (Dalje sledi.) Potem sledijo lepoznanske drobtincico proza jične, in sicer narodopis „Sorica in pa Soričanje od gosp. A. Likarja, — „Kerst ob smerti" po ilirskem od J. Le v i čni ka, — „Pravlice iz življenja Pa le k o v ega po českem od izdatelja. Letos obilo nadarjeni lepoznanski del poetični obsega sledeče pesmi: „Mlada Breda", narodna sloven Slovensko slovstvo 5 pervikrat bolj doversena natisnjena in zapisana od Nuna Ursica", národna 55 Koledarček slovenski za leto 1856. Izdal dr. J. B 1 e i w e i s. Ce se ozremo po nemškem knjigoterztvu, nahajamo Dež man ska Rodoljuba Ledinski-ga slovenska, tudi zapisana od Rodoljuba Ledinski-ga Katr in čica", po národni povesti zložil M Valja vec Janko cigan", balada po národni povesti zložil D. n i r> y poslednje dve leti tako obilost koledarjev, da bi smeli se- dinski, danji čas res „koledarski čas" imenovati. Eden skuša dražega prekositi ali v notrajnem zapopadku, ali v ličnosti vunanji, J. V«, 55 Clo veš ki sled", zložil Rodoljub Le Cveteri veki sveta", po Ovidija poslovenil 55 M. Valjavec y 55 n Koma?" narodna iz Liburnije, zapisal Nova Primala Ver is" po Lenau-u y 55 ali v dobelosti ali v ceni. Pa je res tudi, da koledarji cvetličica", zložil A. Praprotnik starih časov niso senca proti današnjim, kteri so popoinoma Prešernu", zložil Janko mir. y n V s p o m i n bukve kakor druge bukve in si jih en clovek . po vec nakupi, kjer pratikarski del je le pridajek. tudi v tem svet premenil. Tako se je 55 55 Nekterim pesnikom CC 55 Med in pelin": Slovničarjem", zložil Znojemski, Summo Jovi", zložil J. Jen ko. „Spor o čilo", pesmica 5 55 Ni tedaj čuda, da tudi Slovani ne zaostajajo v ko J. Novakova, napěv K. Mase ko v. Torbica narodnih prislovic iz Istre, ki jo je ledarstvu, in da med temi tudi mi Slovenci nocemo biti nabral J. Volčič naj zadnji: imamo že malo in veliko pratiko s čed 5 sklepa 55 Koledarček" za prihodnje leto* Od natisa nam ni treba nič posebno praviti : Blaž nimi podobami od tistega casa, kar izhaja v Blaznikovi ni kove delà so mu dostojni porok. Dobiva se ..Koledar tiskarnici; to je naš „illustrirter Zweigroschen-Kalender", ček" v bukvarnici Blaznikovi inLerherjevi v Lju ki ga nahaj amo v vsaki bajtici, pa tudi marsikak gospod bljani in se bo dobival tudi pri druzih bukvarjih po Slo ga ima rad, ker je star domac prijatel. 5 leti je vrednik „Novic" začel izdajati Pred peterimi venske m, mehko vezan v závitku po 24 krajc., terdo 55 koledarček slo vezan z ziatim obrezkom, pripraven za mnoge darila y po venskiw po tišti osnovi, v kteri se je ze pred vec leti S2 krajc. pomenkoval s svojim dragim prijatlom Koseski-m, in po tem načinu osnoval „koledar", ki noče biti le knjižica za Nauk od reje domace živine. Spisal dr. J. B lei w eno leto, ampak po svoji podobo- in ži vlj enjo pisji slavnih naših domorodcov knjiga za vse prihodnje case in tako si ohraniti svoj poseben značaj, s kterim 3. del „živinozdravstva". 4 pôle in pol si je prikupil vse domorodce, kterim je mar za domace elovstvo in umetništvo in za možake. ki so domovini v čast Nauk klavno živino in meso ogledovati. Spisal dr 1 pola in pol J. Bleiweis Oba ta dva del „živinozdravstva", v • delà „živinozdravstva y ki ga po poti na in slavo. Pred dveraa letoma začel tudi gosp Gion ročila (prenumeracije) izdajata dohtarja Bleiw m 367 S tra pí, eta ravno v Blaznikovi tiskarnici prišla na svetio in ju naročniki zamorejo přejeti v imenovani tiskarnici proti , da odrajtajo 24 krajc., če pa želé teh 6 pol po Novičar iz austrijanskih krajev tema lz Gorice * Vemo bravcem, ako ? da bojo naši listi ustregli svojim pošti dobiti, za poštnino še 6 krajc. Za natis sta pripravljena sedaj še dva delà, namreč sodniško živi- je ustanovila 21. aug. 1853 in ktero popisuje prof jim povedó od neke naprave v Gorici, ki se ■Mi ■ nozuanstvo ali nauk od cesarskih postav pri kupčii in Fiori v terz. casnikih. Je pa ta naprava ej iz druzih primerljejih, in pa znanstvo vsih delov kterih je živinsko truplo sostavijeno in njih (gojišče) marjenih in tacih t r ok, k i n i ma j t ari se v. V posebni hisi z dvoriscem in verticom opravil v zdravém stanu, in potem bo to obsirno delo kteri stanuje sedaj 38 tacih otrok od 10. do 16. leta j v ki popolnega živinozdravstva doveršeno. so bili popred večidel vlačugarji in nekteri še kaj hujega • v • Kratkočasno berilo Huda baba. (Konec.) Cez ene dní se sliši, da je kraljeva hči zbolela in da , pa Po maši vsako jutro se učé v hisi branj * pisanja, rajtanja in risanjá; potem pa gré k svojemu rokodelstvu zunaj hi svojem vsak, spremljen od hišnega hlapca Celi dan delà fant pri mojstru, ki mu opoldne tudi kosilice dá; zvečer ob je od hudica obsedena. Iz vse dezele vrejo zdravniki, nihče ni vedel pomagati. Na to se napravi tudi mož 7. pride vsak spet domu in se spet eno uro učí; ob 8, je večerja; po večerji se enmalo oddahnejo in molijo, ob 9 s pa grejo spat. Ob nedeljah in praznicih imajo domá ko svojim zelisem na pot in gre v mesto, kjer je kralj pre-bival, in naravnost k njemu. Ko pride blizo sobe, kjer je bolna kraljičina ležala vidi zdravnike okoli letati, al vse je bilo zastonj; ee je deri iz nesrečnega dekleta in jih vse zasmehoval. Zdaj je hotel tudi mož se obsedeni bližati, pa ga ne pu- silo 9 popoldne se grejo pod vodstvo gosp nadzornika vrag sprehajat. Kar jih je boljih fantov, spavajo vsi skupaj v eni veliki spavnici pod očmi hišnega hlapca; kar jih je bolj porednih, so pa loćeni v manjšo sobico. — Komaj so ene mesce v tem izrejališču, so že vsi drugačni. Cast in hvala v tem gré vodju te naprave skoraj ne more plačevati dolgov svojih; med 9 Btori, kar sem ti veleval, in zapustil bom kraljevo hčer M — al povem ti, da nikamor drugam ne hodi za mano, cer bo huda za te" 9 SI tim pa poku- pujejo lakomni barantači razun živežev tudi še tu pa tam zahranjene cekine, ter jih pošiljajo v ptujino. Gotovo gré ter se zgubivlja s naše zlato čez ogromno morje seboj To pa sta govorila tako tiho med 9 da ja nihče ni razumel. Na to izvleće mož iz torbice, pokadí ž njim deklico zelise in ko bi trenil, je bila tadi kervjo pred v pustinjah bregovitejra Krima. — Pripetilo se je nedavno, v bližnjem tergu M. nesreća, da je neka mati dojenčika svojega bila zadusila. Imela zdrava kot riba. sebi v postelji ter ga dojila 3 potem ga je namrec pri ga položi poleg sebe Osramoteni so zapustili zdravniki kraljevo poslopj 9 moza pa objemata kralj in kralj y -.j oif.j.v.* kot svojega sina, mu dasta drage oblačila in edino hčer za ženo, in kralj mu mu daruje še pol svojih dezel 3 Čez več časa pa je obsedel vrag hčer še imenitnišega kralja 9 ki je bil sosed unemu pod odejo in zaspí. Zjutraj je bil dojenček mertev. Lahko vsak zapopade, kako se je vstrašila mati pri tem pogledu! Po tergu se je bil pa čuden hrup zagnal in govorilo se je marsikaj o tem primerljeji. Sodniško-zdravniško pregledo- vanje je pa da se je nesreća le pripetila, ker mlada žena ni vedila dokazalo, da mati ni bila umora kriva, temoc kako ravnati z novorojenčkom, da bi bilo prav. Naj bi ... _ _ « • f • m m j * V # Po vsem kraljestvu išejo pomoci; ker pa nikjer po- pomnile matere sploh, ktere dojé, da ni varno imeti ponoči deteta v postelji zraven sebe, ker mnogo nesreč se je že moci ni bilo, zvedó, da bližnji kralj je tudi imel hčer ob sedeno, in da zet kralj tisti zdravnik, ki jo je ozdravil, je sedaj naključilo zavoljo tega. J. S. Đerz pise kralj nesrečne hčeri unemu > naj mu posije zdravnika, ki je njegovo hčer ozdravil, in da mu Ko kralj svojemu zetu to se spomne ta tistih besed, ki mu jih je vrag pri ; izgovarja se 9 hoče dati, karkoli si le poželi pové, svojem slovesu rekel, in si ne upa tje iti tedaj, Iz Kočevja 12. nov. Serce me naganja, vam na znaniti lepo djanje tukajšnega okrajnega glavarja^ gosp Antona Gerčar-ja. Dobro znan je žalostni stan kocevskih termastih pozabil da se vec ne peca z zdravilstvom in da je ze vse Ko kralj unemu kralju to naznani, mu piše vdrugi pismo m mu zuga z vojsko ga napasti zdravnika. Na to veli nič ne pomoć. ak mu ne posije solskih poslopij in cerkev, še bolj pa naduha ovér, ki ljudstvo zlo zlo moré. Živa potreba je bilo prave èolske hiše in učiteljev, kar je naš okrajni glavar g. Ger-čar v veliko svojo zaslago in slavo v enem letu dognal. Le sam Bog daj, da bi se cerkveno kočevsko predstojništvo kralj svojemu zetu, da vsi izgovori za novo cerkev „tandem aliquando" pognalo 3 pomagajo, in da m iti nesrećni kralj • V na Nerad se spravi na pot in ko pride k obsedeni deklici se začudi vrag pa je, brate nad njim in ga oštro posvari rekoč tebe 53 Kaj ker kmalo ne bo razločiti: ali gré člověk memo cerkve ali memo Ker pa nam je slavna vlada takega glavarja v Kočevje poslala, se smemo iz njegovega prizadetja še mnogo dobrih naprav nadjati, ker je mož prave glave in pravega serca. Idrijanski *). P«* sem? ali ti nisem rekel. da ni maš nikdar već za mano iti odgo kralje zet 33 vedi 33 Oj 3 dragi brate" mu da te nisem přišel prega Novičar iz raznih krajev njat iz kraljeve hceri, ampak le vprašal bi te rad. kaj mi je početi, ker je moja žena spet iz luknje ven prišla mene išče, to še ni nič tacega, Da cesarskim patentom od 5 t. m je bila nova za al ona • v v isce vsa raz kacena teb ker mi nisi dovolil je iz jame potegniti :u 33 Kaj zlodja! tvoja žena je spet na t vpije vrag, jo pobriše iz obsedene deklice, in teče za-kar vse austrijanske dežele veljavna zaveza (konkordat) med austrijansko vlado in sv. očetom papežem v cerkvenih zadevah katoliške cerkve razglašena. Poglavitni deli konkordata so ravno tišti, kakor smo jih v 83. listu že ozna- inore, m se skrije globoko v sinje morje, da nikdar već nili. Ker se po primerja 9 da se fautje, ki imajo v a ni bilo med ljudmi viditi. Tako se je zbal hudo babe Obljubljeno bo nam ljubo. Vred, 368 vojake (soldate) vzeti biti. na eno ali drugo vižo pokve- kaj se godi v Stokholmu, glavnem mesta "V • Cl JO 1 ćeš, da potem ue bojo za vojaški stan pripravni > je kraljestva. Cesar Napoleon je poslal generala C d sk e s Vsim cesarskim gosposkam dosel ukaz, naj s takimi oštro bert tje 9 naj po postavi ravnajo in vsacega vzamejo, da pride potem ali k vojaškemu vozništvu ali pa za hlapca v bolnisnico. izroći u j kralju veliki križ francozke reda je častnega legijona" ; poglavitni namen tega poslanstva pa švedskega kralja v za- naj slavni general pridobi Iz Dunaja se sliši, da se ima nek zavoljo veliko većje vezo zoper Ruse. Francozki poslanec je bil z w J dragine vsih živijejev plaća cesarskim vradnikom povikšati cj ? tjo sprejet 8 belcov so mu vpregli v kočijo, v kteri in da je minister Bruk nasvetoval, naj se vsim poviša za se je h kralj 10 gold, pri 100. peljal ali bo pa za vez o s Svedij t uvt" r v vu v ma ^ liv; w v f x » ^ J w — — —---J E J----------j--— — - " — v ^ T v Konji se prav pridno koljejo v du- kot drago nevesto Francozom domů v Pariz peljal najskih mesnicah; po novem letu so jih že zaklali čez 1100, drugo vprašanje o kterem gotovo glezk , j© vlada in mesa od njih prodali blizo 400.000 funtov, funt večidel vse drugač misli kot francozka; una hoče le vdinj po 5 krajc. Na Mars kem je po več krajih huda.go-v e j a kuga, in že se je v en grad „Neuhcf" na doljno Auetrijo dami prikradla. Da se ne razširi dalje > je na meji med Mar- Ang h armad, kakor je sardinska, ne pa zavez z vla- ktere bi jim utegnile pozneje zoperne biti; zato so zlo zlo mlačni v sklepovanji novih zavez in će j r . skem in doljno Austrijo straža žandarjev in vojakov po- store zdaj eno stopnjo naprej, kmali store dve nazaj stavljena, ktera brani, da nobeno govedo ne smé čez mejo, je tudi poglavni vzrok i da to prizadevanje francozke vlade 9 pa tudi kože, rogovi in sicer nič govejega blaga ne. za pridobitev novih zaveznikov nima pravega vspeha Letos je bilo v Marijacelu čez 800.000 ljudi na božji poti. Rusovska in turska vlada ste prepovedale voždjo žita Premoga (Steinkohlen), kterega se je v našem ce- iz svojih luk Cena k je spet poskočila 9 pravijo earstvu pred 10 leti nakopalo v vsem skup nekaj čez 12 zato, ker je za 3 mil. centov manj cukrene moke letos v milijonov centov, se je lani přidělalo 33 mil. 178536 cen- Europ prišlo Na Laskem je reka Pad strašne povo Zlata se je lani přidělalo v vsih ruđnikih našega doji naredila, ker je skozi 4 milje deleč povsod iz __- - . _ . - ______ » i «1 W TT* • «y « • tov. cesarstva 6381 dunajskih mark, srebra pa 134.330; bregov stopila. .......... _ med tem je znesel pridelk v cesarskih rudnikih: zlata Kaninskega (druzega brata raj 3345 mark, srebra pa 127.573, v drugih necesar- Bonaparta) Don L svojih Iz Rima se piše, da drugi sin kneza cesarja Napoleona Bonaparte bo berž potem za ski h radnikih pa: zlata 3036, srebra pa 6757. kardinala povzdignjen, ko bo za ka posvećen sedaj Divili A u u mrvi ti pu • ía j u i u iiuuu j d i v u i u pu u i tF i • ---M.MM.v» - ~ ~ "--^uiim^ pvo» vvuii ^ ogu^ Iz vojske v Krimu nič novega. Iz južnega in sever- ima še Ie perve štiri blagoslove. Ko je oče njegov po padu ne ga Sevastopolja se je te dní po Dunaji novica razši Napoleonove oblasti na Rimsko se podal, so mu dali zem rila da obé straní se pripravljate na nasprotno bom K (Canino) s primkom „knežije" in odtod se Kaninsk bardovanje. Iz Varšavě razglaša naj novejše telegrafno stari Lucian Bonaparte imenuje knez oznanilo, da je car Aleksandar 7. t. m. Nikolajev zapustil sin je stopil v duhovski stan, bo morebiti kadaj papež in čigar in se v Krim podal osebno zahvalit junaško armado. Ko tako Na pol rodovina na prestolu rimskem se je prepričal, da je stan ondašnje armade popolnoma do podonavskih terdnjavah se nabira tako sila obilo ŽU V HIieMl jllgOSlOVanSkCUl „aSfodíIa** veža, da se iz tega očitno kaže, da prihodnjo spomlad mi- nam slavno vredništvo „gosp. nov." v 45. listu teh „^u- •«truniti vni^L-n «k n „ « a ; _ \t odgovarja, da se „aefodil" zove v Lici: crienjuša, No slijo zavezniki vojsko začeti ob Do navi. Kar s Turkom čedalje bolj živeža primanjkoje. V terdnjavi Poglejmo vin v Dalmacii pa morodak. Náglica se rada kazni (Dalje.) Hema. Le vendar lep, vesel je takšen dan Za materno sercé, Obá sta dobra. O Jerman, ljubi moj predragi brat, Nie ne pogrešam, kar sem kdaj želela Ker moje i je popol Zadovolila vredna namestitev. Ti veš, da sem ko In v vedni čistosti na zemlj hrepenela kakor opat postat Spolnile so se tebi želje serene ý Al sem volji starišev se vdala In volji svitle žlalitnice preblage Gospe pobožne y nase cesarice i Rednice trupla, bolj še duše moje In ne kesám se ; y mož je angelj ves In sina sta mu v vsem enaka, dobra. Jerman. Vse res: mož dober, sina dobra, blaga, Ti srecna med veliko si ženami, In hotel Bog, da stalno tak bi bilo! Ti si zředila prav otroka svoja, In čednosti sta kakor ti si polna; Le enega se zdí nii nisi še Opazila: sinova se mi zdi Sta kakor oce kdaj pa kdaj prenagla, Izruj iz njunih sere še to malenkost. Grobno je zernice goruščino, Iz zernica priraste pa drevo; Otrinček mičken padši na netile Požar postane; praskica ne koj Op lečena, se přisadí Po roči, nogi, drugem udu je. Ne grajam te, preljuba sestra ne; Ti si prezerla; scer sta dobra, blaga In blagor tam, kjer taki so otroci! Ti si prezerla; scer sta že odrastla Al dobra sta, pokorna, radoslušna, ? In w J lep Hema. Hvala, dragi brat Da si opomnil me, ker lahko se Pregleda kaj, zato ti hvala lepa! Ti veš, da gledala bom, se trudila, Na sercu bolj ko vse sta mi sinova. 5 Jerman. To vem, to znam, o tem ni stvarce dvombe: Od kod drugot se pa sinovoma Ni báti nic pohujšanja, je res; Sicer je svet hudoben naše dní, Posebno pa plevél nečistosti Razširja vsestran korenine kužne In rast podjeda cednostne pšenice, Da medio je nje klasje in ne plenja. Al njiva, kjer sta ona dva dorastla, Je bila skerbno pleta; toliko Odrastla sta, da je plevél brez škode In tudi se razširjati ne more. Jaz vem. od nju gre dober glas; celó V Sentlanipertu pri nas sem slišal sam Ljudi hvaliti ju, kako sta Božja, Kako hudobne rudarje svarita, In cio kaznujeta nektere. Je prav, Takó To pravim, in ljudje z menoj prav to", govorij vsi Al marsikdo pristavlja: ..jaz bi pa Nekoliko le prej-pomisli!. u To Je bla sestra, kar sem prej ti pravil Modrost premišljí (Vilko in Haï r nikdar ni pr ig prideta.) Hema. Vse bom zapomnila 0 sin moj Vilko Le k meni sem na materno sercé, Da te objamem Vilko, in ti Hartvig! ju, daj vse dobro vama. Po ebó Lej Jerman, lej ju: moj ponos in slavo! Jerman. Bog vaju blagoslovi, dobra sina! . Sluga (pride). . : Milostljiva gospá, nekdo bi rad Govoril z vami, nek možak in ženska y Gosposka sta oba, obéh obraz Je bled kot zid ; morbiti sta nesrečna Al njun pogled bolj grozo znani kot Nesrećo. 7 7 Hema. Reci jima priti Sluga. Bom. (Dalje sledi.) (odide) Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. Natiskar in založnik: Jožef Bîaznik.