JJ. MRo. Današnja številka stane Din T50 V UuMjanl, t ietrtet 3. aprila BZ4. uto ura. Izhaja vsak dan popoldne, izvzemal nadalje In praznik«. Inserati: do 30 petit vrst a 2 D, do 100 vrst a 2 D 50 p, večjt inserati petit vrsta 4 D: notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 1 D; Popust po dogovoru. — Inseratni davek posebej. Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor. Oni-avnistvo „Slov. Narodi' ulica št 5, ?r* fn •Jffarodna tiskarna'1 Knaflova «>. —• Teleion it. 304. Uredništvo „3iov. Naroda1' KnaOova nUca *L S, I. nadstropja Talefon star. 34. Dopise sprejema ls pedolsaae in zadostno fra-ikovana. 5*@r Rokopisov sa no vraža. "W Posamezne iteviike: ^ssm v Jugoslaviji od 4—6 str. po O. a-509 8 in vei 2 D. V inozemstvu 4—6 str. 2 £>., 8 in več po 3 O. Poštnina platana v gotovini. .Slovenski Narod** velja: v L »bi i a m 12 mesecev • , , . . 3 . . 1 * • • •'•«.. Din ■ ■ 240— 120 — 60-— 20-— Din ■ ■ 2-10-— 120— 50-— 20-— D>n 360*— „ 1S0- — 90-— - 30-- Pri morebitnem povBaaju se ima daljša naročnina doplačan. Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno .±*§T P° ' Na ^amo pismena naročila brez poslatve denarfa se ne morem.-* ozlratL SPOZNANJE. Fo prevratu je biio v naših ljudskih masah naravnost navdušeno raz-pOiOženje za našo mlado državo. Oduševljenu so biie za novo državo celo uste številne ljudske množice, ki jih je preje držaia krepko v svojem objemu Klerikalna stranka in jih vzgojila v naj-vernejše pristale avstrijske državne misli. Klerikalna stranka se je tega dobro zavedala, zato je naglo preokreni-ia svoj plašč in se predstavljala naro-uu naenkrat kot nositeljica jugosloven-ske ideje. Klerikauii prvaki so si bih iakrat v svesti, da ni takoj izgubili tla pod nogami, ako bi se postavili v na-sprotstvo s splošnim razpoloženjem. Ne samo to! Zavedali so se svoje krivde, ki so si jo naprtili na svoje rame v zadnjih desetletjih, ko so z naravnost demonskim fanatizmom v svojih časopisni sejali sovraštvo proti bratski Srbiji, vzgajali slovensko ljudstvo v mržnji proti srbskemu delu našega naroda ter kovali v nebesa Avstrijo in katoliške liabsburžane ter uprizarjali divjo gonjo proti vsem onim, ki so že pod Avstrijo oznanjali načelo političnega in narodnega ujedinjenja jugoslovenskih plemen. Upravičeno so se bali, da pomete ž njimi ljudska nevolja, ako- bi še dalje prepovedovali svoje protisrbske ideje. Svoje pravo mišljenje so trdo zaklenili v svojo notranjost, na zunaj pa so se delali navdušene pristaše jugosloven-ske misli, računajoč na to, da pride znova čas, ko bodo zopet lahko odkrito nastopali s svojimi idejami in jih zopet oznanjali brez strahu, da bi jim grozila sramotna smrt na pouličnih kandelabrih. Potuhnili so se, pripravljajoč se na ugodnejše čase. In svet je verjel njihovi spreobrnitvi. Verjeli so klerikalnim hinavcem doma, verjeli so jim predvsem v Beogradu. Mesto da bi bili takoj po prevratu s korobačem spodili te ogabne služabnike avstrijske misli in ponižne lakaje habsburške dinastije tjakaj, kamor spadajo, ter jim zabranili vsak vpliv na državne posle, so jih v Beogradu sprejeli z odprtimi rokami kakor izgubljene sinove, ki so se po težkih blodnjah in zmotah skesano vrnili v naročje rodne svoje matere, ter jim odkazali prva in najuglednejša mesta v državni upravi. Dr. Korošca so takorekoč nosili na rokah in častili kot polboga, Slovenijo pa so izročili v strankarsko izkoriščanje klerikalni stranki. Tako je ostal v Sloveniji stari avstrijski klerikalni režim, samo pod drugim imenom. Tisti, ki so še nedavno kričali »Živela Avstrija, živel Habs-burg! Srbe na vrbe«, so zopet imeli vladno krmiio v svojih rokah, oni pa, ki so v najtežjih časih pripravljali pot svobodni in ujedinjeni jugoslovenski domovini, so ostali zapostavljeni ob strani in se smeli šteti za srečne, ako jim je bilo dovoljeno, da so pobirali drobtinice, ki so padale z bogato obložene klerikalne mize. Vzpričo takšnih razmer se ni čuditi, da je v širokih slojih jelo ginevati prvotno navdušenje za novo državo, saj je vsakdo uvidel, da se tudi v novi svobodni državi ni bistveno ničesar spremenilo. Vse je ostalo pri starem. Spremenilo se je ime, osebe pa so ostale. Kakor pod Avstrijo, tako je gospodoval klerikalizem v Sloveniji tudi pod Jugoslavijo. Sedaj je prišel tudi čas, ko so si klerikalci zopet upali s pravo barvo na dan. Začeli so znova s staro protisrb-sko gonjo. Ne boječ se nikogar več, so to gonjo še poostrili. In ko so končno vendarle bili potisnjeni od vladnih jasli, so razvili v svojih časopisih tako divjo kampanjo proti Srbom in Beogradu, da je mejila že na blaznost in besnost. Oni v Sloveniji, ki so še ohranili toplo ljubezen do svobodne svoje države, so pričakovali, da se vsaj sedaj odpro oči merodajnim krogom v Beogradu in da uvidijo kakšnega gada rede na svojih prsih. Zaman je bilo to pričakovanje! Klerikalno časopisje je uganjalo orgije proti državi, ter ščuvalo nesramneje, kakor nekoč pod Avstrijo, proti Srbom in Beogradu. A čim nesramnejše je nastopalo, tem bolj so božali v Beogradu predstavitelje tiste stranke, ki je napisala na svoj prapor »Boj na nož in na smrt proti Srbom!« Klerikalni poslanci so v Beogradu vselej dosegli vse, kar so hoteli, narodni, državi udani, patriotsko misleči krogi, ničesar! Da je v takšnih razmerah moralo pasti navdušenje za novo državo na minimum celo v krogih, ki so se preje zanjo žrtvovali, je Človeško razumljivo. Lotevala se jih je apatija, resignacija, zdvoje-nost. Ali se je potem čuditi, da je danes v Sloveniji težje in nevarneje biti srbofil, kakor nekoč pod Avstrijo? Naš list je opetovano opozarjal merodajne kroge v Beogradu na te obupne razmere. Naše besede so našle vselej gluha ušesa! Šele sedaj, ko je klerikalni gad jel kazati svoje strupene zobe, so jeli spoznavati tudi v Beogradu, kako zgrešena je bila njih politika, ki je božala klerikalce v Sloveniji, narodne in napredne elemente pa tiščala ob tla. Danes mora ista »Samouprava«, ki je često jemala proti našim opozorilom v zaščito »nedolžna klerikalna jagnjeta«, brez vsakega pridržka priznati: »V teku zadniib pet let se je v Sloveniji vodila brezobzirna in ljuta agitacija proti vsemu, kar je nacionalno in patriotsko. O tem lahko najdemo sramotnih in žalostnih vzgledov v slovenskem časopisju. Slučaji, ki jih lahko citiramo, niso osamljeni, jih lahko najdete na stotine in tisoče in vse to se je delalo sistematično in po ugotovljenem načrtu: vse, kar je nacionalno, na čemer temelji naša država, se zasmehuje, ponižuje in blati, da se s tem ustvari prepričanje, da je pri nas vse zlo, glupo, korumpirano in da je izvor vsega tega zla v Srbiji in v Srbih, v Beogra- du in v beogradski centrali, v vojski, v diplomaciji in v obče v vsem, v čemer živi država. Država mora imeti moč, da napravi konec tej nesramni kampanji, da povrne ugled avtoriteti in napravi svobodno pot resnici!« Drago je nam, da so končno tudi v Beogradu uvideli, kako je z državnega in patriotskega stališča bilo zgrešeno, ko so radi lepih oči dr. Korošca ustrezali dosledno vsem klerikalnim željam ter potiskali ob steno vse narodna in napredne elemente. Iztreznenje in spoznanje je tu, čakamo sedaj na d ej anj a, ki jih napoveduje »Samouprava«! Nadejamo se, da beseda postane tudi meso! Verifikacija Radecevih mandatov. Računi opozicije izjalovljeni. — Še 15 Radićevih mandatov verificiranih. — Beograd, 2. aprila. (Izv.) Včeraj popoldne je verifikacijski odbor nadaljeval svoje delo. Opozicija je pričakovala, da bodo radikalci nadaljevali z obstrukcijo, vendar se pa to ni zgodilo. Takoj početkom seje je radikalni poslanec Radonič zahteval v daljšem govoru, naj se v zadevi Radičevih mandatov v varaždinski in viro vitimi župajiiji doltv-či palamentarna anketa, ki naj preišče nepravilnost, ki jo je ob volitvah zakrivila Radičeva stranka. Radikalec Nastas Petrovič je ostal pri svojem dosedanjem stališču ter zahteval, naj se mandati verificirajo. Klerikalec dr. Hohnjec je izjavil, da je opozicija zapazila, da nameravajo radikalni Člani izpolniti vso sejo z brezplodno debato. Proti tej izjavi dr. Hohnjeca so radikalni člani protestirali. Končno je zahtevala opozicija, naj se nadalje ne govori in da se naj glasuje, če se naj razpravlja o mandatih iz omenjenih dveh županij. Predsednik Gjuri-čič je dal najprej na glasovanje predlog, če se naj skliče parlamentarna anketa glede Radičevih mandatov iz teh dveh županij. Za predlog je glasovalo samo 10 poslancev. Za tem je stavil Dušan Di-mitrijević predlog, naj se pritožbo odklonijo in mandati verificirajo. Ta predlog je bil sprejet z 11 glasovi, torej z večino. Značilno je, da je z opozicijo glasoval radikal Nastas Petrovič, kar je med radikaii povzročilo veliko nezadovoljstvo. S tem je verificiranih 15 no«-vin mandatov Radičeve stranke. — Beograd, 2. aprila. (Izv.) Ecien glavnih dogodkov tekom včerajšnjega dneva je bila seja verifikacijskesa odbora, Iananadi-lo je, da je radikale Nastas Petrovič glasoval z opozicijo ter je bilo tako verisiciranih 15 Radičevih mandatov. V radikalnih krogih se je zelo mnogo komentiralo to postopanje Nastasa Petroviča, vendar pa so sodi, da odločitev veriiikacijskega odbora Še ni odločilna, ker ima priti njegovo poročilo še pred plenum narodne skupščine. Verifikacijski odbor bo danes ob 16. popoldne nadaljeval z opozicijo ter je bilo tako verificiranih aLi bo nadaljnji razvoi razprav rpHvril v večji meri na razvoi političnega prHnžaja. Hejasen politični položaj. — Eeograd, 2. aprila. (Izv.) Politični položaj je po odgoditvi sej narodne skupščine s stališča opozicije popolnoma negotov. V opozicijskih krogih prevladuje mnenje, da vlada v roku nekaj mesecev sploh ne bo več sklicala skupščine na sejo. Morebiti se to ne bo zgodilo niti do 20. oktobra. Nasprotno pa v vladnih krogih poudarjajo, da se skliče seja narodne skupščine takoj, čim bodo parlamentarni odbori pripravili gradivo. Vladni krogi so z ozirom na položaj zelo rezervirani. Razburjenje v vladnih strankah, sklicevanje zborovanj, pogoste seje v klubih, posvetovanja z zastopniki organizacij v notranjo- sti države ter pripravljan«: pr< lasov na narod so znaki, da se nahajamo na pragu novih volitev. V vseh parlamentarnih krogih smatrajo kot edini izhod iz sedanjega položaja volitve. Glede tega, kdaj se bodo volitve vršile, so mnenja razdvojena. Tako se n. pr. misli, da bo skupščinski odmor trajal do konca velikonočnih praznikov. Za tem bi se sklicala plenarna seja skupščine, na kateri bi došlo do ponovnega spopada vlade z opozicijo, ki bi bila ob tej priliki ojačena z nanovo verificiranimi mandati Radičeve stranke. Po drugem mnenju bi se skupščina sklicala na seio šele 20. ok- tobra. Ker bi vlada ne mogla nadalje vati svojega dela s parlamentom, bi sled?* razpust skupščine in za tem seveda nove voHlva, Snoči se je iz vladnih krogov izvedelo, da bodo nanovo i anj m.trčati Radičeve stranke posta vi joti i na dnevni red narodne skupščina še početkom bodočega tedna, v kar pa opozicija ne veruje, ker ji je T-• i-»«*a: vlade v tej zadevi zagonetno z ozirom na to, da bi imela opozicija na tej večino s pomočjo Nemcev in džainfijcia. Rekonstrukcija ylade. — Beograd, 2. aprila (Izv.) V p liričnih krogih se je razširila vesu da bo dosedanji predsednik narodne skupščine Ljuba JovanovLč podal stavko. Kakor se zatrjuje, namerava PaŠlc Izvesti rekonstrukcijo vlade, v katero bi stopil Ljuba Jovanović. V preosnovar.o vlado bi na novo stopil rudi dr. Ntnko Peric, iz vlade pa bt stopila mfntstra n vic" in Velja Vukičevfc. Stališče Radićevcev. — Beograd, 2. aprila. (Izv.) Vaš dopisnik se je anoči razfipovariat z nekaterimi Radić ovim* poslanci o parlamentarnem polože tu in o aadafjneui njihovem stališču- RađSćevci poudarve^o. da ne bodo v noherem sftičaui zaonsttfc parlamenta, ako pa M1 se to zgodilo, bi se to izvršilo vsekakor v sporazumu z ostalo opozicfjo. To pa bi bilo skrajno sredstvo in radićevci ne verujejo, da bo do tega prišlo, ker bi to dejstvo po-menjalo težke in nedogLedne posledice. Kar se fič? glasov, da bo skupščina raz-pnščena in da se bodo razpisale volitve, naglasa;o rr>đ*čcvci, da se tetrn vesele, ker so volitve edini Izhod te sedanjega položaja. Radteevci pravite, da Imatn moralno dolžnost, obvarovati pred radikalnim nasiljem Davidovećevo skupino, ki dela iskren > za sporazum. SKLEPI DA VIDO VICEVE STRANKE IN ODGOVOR SAMOSTOJNEGA DEM. KLUBA. — Beograd, 2. aprila. (Izv.") G1 »vrii od« bor demokratske stranke je imel včeraj sejo, na kateri je sklenil % večino dveh sov, da &e črtajo iz vrst demokratske stran* ke poslanci Svetozar PHbiČcvid, dr. Edo Lu* kinić, dr. Svetislav Popovič, dr. Prvialav Grisogooo, dr. Hinko Krirmnn, Valerijan Pribičević, dr. Srdjan Budisavljev D Boško-rić, Stevan Kalemhcr. JoCfl Trifur.ović. Sretan VukosaTljević. Većeslav Vilđer, Jo« sip Rciimer. Duian Gjorić. Gjorgje Branko* vic in Dimitrije Petrovič.— Izdan je bil tozadrvni komunike, ki pravi, da m> osve* deni poslanci prenehali biti člani demokrat« «ko »tranke in da so črtani \r. njenih vt Ta sklep bo objavljen vsem članom in or£a* Aleksej Tolstoj. 8 3*0let na 0Jlars. Roman. VI. POGLAVJE. Odlet. Ob petih popoldne so se začele zbirati na trgu pred Losovo delavnico množice. Prihajali so od pristanišča, hiteli iz ulic, mrmrali, zbirali se v gruče, polegali po veli travi, ozirali se na nizko stoječe solnee, ki je pošiljalo skozi oblake široke žarke. Pred tolpo so stali stražniki ter ji branili dostop k lopi. Dva mrka jezdeca sta jahala korakoma serrrintja in jezno ogledovala zijala. Na trgu je kričal prodajalec sladoleda. Med množicami so se gnetli paglavci z očmi, zateklimi od bede, — prodajalci cigaret in žeparji. Tu sem se je vrinil tudi sključen starec, ki ga je raz jedla jetika, — prodajal je dva para hlač. Bil je gorak avgustovski dan, nad jezerom je letet kUn žerjavov. Bližajoči se množici in mrmrajoč im gručam so zaceli pogovor: — Čemu se zbiralo množice — ali so koga mm — Na Mars polete zdajle . — No, ta je pa lepa — še tega je b:!o treba! — Dva jetnika, tatova, so izpustili iz ječe, zapečatijo ju v cinkovi sodček in — hajdi na Mars za poskušnjo. — Pustite take laži pri miru. — To se pravi, kako jaz, da — Iažem? — Da — kotenino bodo zdajle delili. — Kakšno kotenino? Koliko? _^ — Po osem vrškov na glavo. — Ah, lopovi! Vrag naj vzame še teh osem vrškov — srajca je na meni segnila, tretji mesec hodim nag. — Seveda — norčujejo se iz nas. — No, ljudstvo je pa res bedasto! Moj Bog! — Zakaj je ljudstvo bedasto? Odkod ste to pobrali? — Nisem pobral, pač pa vidam. — Vas bi za te-le besede kazalo poslati — veste kam? — Nehajte, tovariši Tu se odigrava zares zgodovinski dogodek, vi pa klepetate kdove o čem. — S kakšnim namenom pošiljajo na Mars? — Oprostite, ta hip je nekdo pravil ta: 25 pu~ dov so natovorili samo agitacijske literature in dva puda kokaina. — No, kokain ste pa pač izvili iz tr — To je ekspedicija. — Po kaj gre? — Po zlato. — Cisto prav. Za izpopolnitev zla!'.;:;-; [onda. _ -m Ali miBkJQ mno&o. uriDsl&iZ Neomejeno količino. — Čujte — zjutraj je nadel angleški.funt. — Kaj pravite? — Evo vam! — Tamle v skrajni hiši predaja nel do — lice ima obvezano — funte malone zastonj. — Cunje prodaja iz Kozmodemjanska, tri vagone — tovorni list. — Cj, tovariš, aH bomo še dolgo čakali? — Cim solnce zaide, takoj odleti. Do mraka se je vršil pogovor, v množici pričakujoči nenavadnega dogodka, so krožile različne govorice. Prepirali so se in kregati, toda odšel ni nihče. Na Ždanovskem obrežju so prižgali svetiljke. Krvavi žarki zahajajočega solnca so se razlili po nebosklonu. In glej, počasi, prerivajoč množico, se je pojavil velik avtomobil komisarja Petrograda. V lopi so se zasvetila okna. Množica je fidbnila in se pomaknila bliže. Od vseh strani viden In blesteč je stal jajčasti aparat na cementni, nekoliko naklonjeni podstavki sredi lope. Skozi okroglo odprtino je bilo videti osvetljeno notranjost ob sito z žolto kožo. Los in Gusjev sta bila že obula volnene škornje, oblekla kratke kožuhe, na gUvo pa sta nataknila pilotske čepice. Člani vlade, člani akademije, inženirji in žurnali s ti so stali okrog aparata. Poslovilni govori so bili Že izrečeni in tudi magnezijeve \ fotografje že napravljene. Los se je zahvala gostom ! za pozornost* Njegovo lice i$ bilo bledo in oči kakor. steklene. Objel je Hohlova in Kazmina. Pocled*! je na uro. — Čas i«. Navzoči so utihnili. Nekaterim so t1 niče. Kuzmin se je začel križati. Gu; r.al mračen in zlezel v odprtino aparata. V ; ratu je sedel na usnjato blazinico, popravil pokrivalo in zapel kožuh. — K ženi stopi, ne pozabi — ie zaklical Hohln-vu m obraz se mu je še bolj stemnil. Los je Še vedno odlašal in gledal v tla. Kar dvisme glavo in. obrnjen k Sk3dessu, spregovori z zamolklim, razburjenim glasom: — Mislim, da ae srečno spustim na Mars. --Odtod pa že brzojavim. Prepričan sem — mine nekaj let in stotine zračnih ladij bo oralo zvezdno prostranstvo. Ve5no, večno nas goni naprej duh iskanja in nemira. Tudi mene goni nemir, morda obup. Toda zagotavljam Vas — v tem hipu zrnate čutim samo z novo silo svojo bedo. Ne bi smel jaz prvi leteti — to je zločin. Toda jaz moram prvi prodreti v nebesno tajnost. Kaj najdem tam? — Grozo samega sebe. Moj razum gori, kakor planu-neči ogenj nad najbolj temnim brezdnom. kjer je razprostrto truplo ljubezni. Zemlja je zastrupljena s sovraštvom in zalita s krvjo. Nc bo dolgo, ko omahne celo razam — edina veriga na tej prikazni. Tako tudi zapišite v svoji knjižici, Archibald Skvless, — jaz nisem genijalen tehnik, ne nov kon-kvistador, ne pogumen in ne sanjav —, strahopet-aež sem. bcamec .Goni ms brezupen &bu& Sitan. 2. »S LOVEN Sfer NAROD, ine o. aprila i^4. 7/ niza ci jam demokratske stranke ▼ državi na znanje in ravnanje. — Včeraj so imeli sejo tudi samostojni demokrati pod vod« •tvom Svetozarja Pribičevića. Njihov klub je izdal komunike, ki pravi; Nekaj gospo« dov iz Beograda, ki po statutih stranke ni« majo pravice niti sestavljati demokratske stranke, niti glavnega odbora, je izjavilo, da se nekateri člani demokratskega kluba Črta« jo iz vrst demokratske stranke, ker so pre* nehali biti člani stranke. Samostojni demo* kratski klub izjavlja, da ta trditev ne od« govarja stanju stvari, ker je akcija samo« atojnega poslanskega kluba popolnoma v akladu s strankinim programom in s sklepi zadnjega strankinega kongresa. Samostojni demokratski klub ne priznava pristojnosti tega »g'avnega odbora«, in to tem manj, ker niso člani našega kluba odvisni od te gospode, temveč od zaupanja svojih volil* eev, ki odobravajo, da je naš klub ostal »vest strankinemu programu in sklepom strankinega kongresa. Nasprotno obsojajo one, ki so zavrgli program in sklepe glav* sega odbora in kongresa stranke in vsto* pajo v družbo federalistov in avtonomašev ter zavračajo politiko, ki jo je naša stranka vodila od svojega početka. POLOŽAJ VLADE NI * TEŽAVEN ... — Beograd, 2. aprila. (Izv.) Na vče* rejšnji seji ministrskega sveta, ki je trajala od 11. do pol 2. popoldne, se je razpravljalo v prvi vrsti o politič* nem položaju. Predvsem se je govorilo a postopanju radikalnih članov v veri* fikacijskem odboru ter je bilo sklenje* no, da se Radićevi mandati verificirajo, kakor je obljubil Ljuba Jovanović. V tem pogledu so bila izdana potrebna navodile predsedniku verifikacijskega odbora in njegovim vladnim članom odbora, in sicer, da naj se verificirajo Radićevi mandati, proti katerim niso bile vložene pritožbe. Po seji so bili ministri zelo rezervirani v svojih izja« ▼ah napram novinarjem. Povdarjali so samo, da položaj vlade ni take težaven, kakor sodi opozicija. POVRATEK V RADIĆEV TABOR. — Beograd, 2. aprila. (Izv.) Snoči Je na lirfdlatlvo Cede Kokanoviča prijavil svoj pristop v Rndičevo stranko bivši njegov disident MatiSa Mlinaric. Ko je Mlinaric erišel v prostore Radičevega kluba, so pa poslanci zelo prisrčno sprejeli. O njegovem povratku bo sklepalo Se vodstvo Radi če ve stranke. FAŠISTOVSKA FINANČNA POLITIKA. — MIlan, 1. aprila. (Izv.) 2e dolgo časa napovedani govor finančnega ministra De /Štefanija se Je vršil v gledališču Scala ob Veliki udeležbi. Navzoč je bi: tudi Mussoli-al, da bi govor toliko bolj učinkoval. Govor je bil lako dolg in je orisal sedanji finančni >ložaj v državi. Sporočil je, da sc vladi *reči znatno znižati primanjkljaj 11S7 mi-mov v tekočem poslovnem letu. Ravno-sje v proračunu je izposlovala modra ta-ktovska politika. Govor je bil namenjen volilne svrhe in je tudi tako zvenel. Od-Ičrri Italijanski gospodarski publicisti mol-fašistovsko časopisje pa na Široko hvali Stefanllevo poročilo. V nedeljo bodo pač ^volitve. Pozneje se pokaže, da z uravna-»jem državnih financ ni mogoče delati čudeže nikjer, tudi ne v Italiji za časa faši-stovske vlade. Priznati pa se mora, da Mussollnl štedi in se resno briga za davčne reforme ter ureditev državnega gospodarstva. Davščine so pa sedaj še vedno ogromne. Tašisti so prevzeli državne finance z budgetnlm deficitom petih milijard. Prvo računsko leto pod fašistovsko vlado se Je zaključilo mesto s 5 samo s 3 mi'ijardami deficita in pomnožltev dolga je znašala samo 3287 milijonov lir. Za drugo poslovno leto 1923-24 je bil naznai.;! De Štefani primanjkljaj 11S7 milijonov, pravi pa, da bo uspeh ugodnejši od napovedanega zneska. Primanjkljaji pii železnici in pošti se nižajo. Od 15 ministrstev Jih Je ostalo 11. Reduciranje uradnega osebja od 509.145 na 477.033 Je dalo prihranka okoli 300 miliolnov lir. Stanje valute je ugodno. RUSKO-ROMUNSKA POGAJANJA. — Dunaj, 2. aprila. (Izv.) Ruska delegacija je porabila včerajšnji dan as izdelavo obširnega odgovora na predvčerajšnjo izjavo romunske dele* gacije glede Besarabije. Ruski odgovor bo naglašal, da se Rusija ne more od« reči plebiscitu v Besarabiji, o katerem je Romunija že večkrat službeno izja« ▼ils, da se bo vršil. Ruska delegacija bo nadalje izjavila, da se brez prizna* njs Besarabije kot rusko ozemlje ne more dalje pogajati, vsled česar se so* di, da bo današnja seja poslednja in da se bodo pogajanja prekinila brez uspeha. DEMONSTRACIJA ITALIJANSKEGA BRODOVJA. — Rim, 1. aprila. (Izv.) »Corierre della Sera« poroča, da sta došll dve Italijanski križarkl a 14 torpedovkami pred Koetanco. Demonstracija tega brodovja ima izvršiti pritisk na romunsko vlado, da bi Izpolnila snane italijanske zahteve glede odškodnine Italijanskim državljanom Italijansko ministrstvo za mornarico pa te vesti dementlra. IZ FRANCOSKE ZBORNICE. _ Pariz, 1. aprila. Nočna seja zbornice Je trajala do 3.30 zjutraj. Zbornica Je naknadne kredite sprejela s 405 proti 66 flasovom. — parli, 1. aprila s. Kakor se doznava, bo sezlja parlamenta zaključena I. ANGLIJA IN TURČIJA. — London, 1. aprila J. V spodnji zbornici se je vršilo drugo Čitanje mirovne pogodbe s Turčijo. Dočim se je mirovna pogodba od konservativne strani slavila kot Izvrstno delo lorda Curzona, so jo zlasti liberalci zelo ljuto napadali. Predvsem z ozirom na doiočbe glede konvencije morskih ožin, ki nalaga zaveznikom dolžnost na zahtevo Zveze narodov s svojhni vojnimi silami braniti nevtralne cone proti napadom Turčije, ali kake države, ki je v vojnem stanju s Turčijo. MACDONALD O NEMŠKIH ŽELEZNICAH. — London, 1. aprila. (Izv.) Na neko interpelacijo v poslanski zbornici, v koliko so resnične informacije, da se bodo nemške državne železnice preosnovale v trgovska podjetja, je odgovoril Macdonald. da je to res, da pa ostanejo železnice še nadalje last nemške države in da to vprašanje ni v no* beni zvezi z vprašanjem reparacij. BOJI S TOLOVAJL — Beograd, 2. aprila. (Izv.) Včeraj so ob 13. obkolili v Sarajevski in Izvorski ulici v Bitolju več tolovajev ter se je med njimi In orožniki vnel br.j, ki je trajal ves popoldan in tudi še zvečer. V hišo, v kateri so se skrivali tolovaji, so vdrli kapitan Rajević, neki policijski uradnik in noki orožnik, ki so jih pa zločinci postrelili. Ravnatelj podružnice Narodne banke je streljal skozi okno ter ranil nekega roparja. Pri tem pa je bil tudi sam težko ranjen. Boj je bil zeo dolgotrajen in se je vršil še pozno v noč. SANACIJA POLJSKIH FINANC — Varšava, 2. aprila (Izv.) Na seji proračunskega odseka poljskega sejma je finančni minister Grabski v daljšem eks-pozeju o finančnem položaju Izjavil, da smatra vlada v najtežavnejših razmerah započeto sanncijo poljskih financ za končano. Zaloga valut in deviz znaša 18,800.000 dolarjev. Sedanje emisijsko stanje bankovcev znaša 300 milijonov zlatih mark. S 1. majem stopi v veljavo polnovredna poljska valuta IZBRUH OGNJENIKA STROMBOLI. — Rim, 2. aprila (Izv.) Dne 28. marca je pričel ognjenik Stromboll nanovo bruhati Izbruh je spremljal močan potres. 15 oseb je baje ranjenih. ZNIŽANJE DAVKOV V FRANCIJI. — Pariz, 2. aprila (Izv.) Finančni odsek senata je soglasno sprejel sklep o 25% znižanju dohodninskega davka. EKSKOMUNICIRAN VSEUCI-LIŠKI PROFESOR-DUHOVNIK — Rim, 1. aprila. (Izv.) »Osservato-re Romano« priobčuje dekret kongregacije svetega urada, ki obsega ekskomu-nikacijo, izrečeno nad duhovnikom Er-nestom B o n a i u t i j e m, profesorjem verskih ved na vseučilišču v Rimu. Suspendiran je zajedno »a divinisc. Dekret obsoja vse knjige in spise duhovnika Bonaiutija in jih stavlja na »index prohibitorum«. Prepovedano je Bonaiu-tiju imeti verska predavanja ter verski pouk v šolah. LETALSKA NESREČA V NOVEM SADU- — Novi Sad, 2. aprila. (Izv.) Aeroplan angleškega tipa je včeraj padel na zemljo. Pilot, poručnik Nenadovič, je težko ranjen. Letalo je popolnoma razbito. POLITIČEN PROCES V SOFIJI — Sofija, 1. aprila j. V procesu proti pristašem pokojnega Stambolijskega, ki so bili aretiran? c prilfkl zsdnjega poskusa upora, je ime! državni pravdnfk včeraj svoj govor, v katerem je izjavil, da so obtoženci dejansko Izvršili one zločine, zaradi katerih so obtoženi. Predlagal je kazni do 10 let težke ječe. Razsodba se izreče najbrže koncem tega tedna. RUSKI DIJAKI ZA NEODVISNO SOVJETSKO BESARABIJO. — Praga, 2. aprila. (Izv.) Včeraj se Je tu vršilo zborovanje dijakov Iz Besarabije, ki študirajo v Pragi. Na zborovanju Je bila sprejeta resolucija, ki protestira proti romunski okupaciji Besarabije. V resoluciji, ki Je bila poslana ruski sovjetski delegaciji pri pogajanjih z Rumunijo na Dunaju, se zahteva, naj se iz BesaFabije umaknejo vse rum unske Čete in uradništvo ter se naj osnuje fcesarabska delavska republika v zvezi z Rusijo. 6 Politične vesti. a= Pobratimstvo nr^d davldovićevcl In radićevcL V hotelu »Iirrperijala v Beogradu so imeli te dni sestanek pristaši Ljube Davidoviča, Na sestanku je govoril posL dr. Voja Marinkovič. Kakor poroča »Pravda«, so med Marinko-vičevim govorom prišli na zbor tudi Ra-dičevi poslanci, na čelu jim dr. Basari-ček in Lovrekovič. Zborovalci so jih navdušeno pozdravljali. Dr. Basariček in Lovrekovič sta se prijavila za besedo. V svojih govorih, ki so bili, kakor zatrjuje »Pravdac, zelo lepi, sta oba govornika izjavila, da nista nasprotnika dinastije Karagjorgjevič in dokazovala potrebo sporazuma med Hrvati in Srbi. Zborovalci so izvajanjem obeh govornikov navdušeno ploskali. — Toliko govore" Radičevci, da niso proti dinastiji, zakaj tega enkrat ne pokažejo tudi v dejanju, pa bi se situacija hitro razčistila. Toda kaj pomagajo vse njih izjave za državo in kralja, ako jih redno postavlja na laž njih vodja Stjepan Radić, ki vedno in vedno poudarja, da ne priznava države in da hoče trpeti kralja Aleksandra na čelu države samo kot predsednika republike! = Samo ako priznajo kralja in državo! Davidovićeva »Pravda« pdiobču-je zanimivo in karakteristično vest. Poroča namreč: »V razgovorih, ki se vo-di.o v skupščini med ministri in poslanci, so karakteristične izjave radikalnih ministrov, da odstopijo samo v slučaju, ako radičevci prizna-o kralja in državo. Dokler tega ne store, tako naglašajo ministri, ne bomo nikomur prepustili vladnega krmila! Vladno krmilo obdržimo v rokah in nihče je nam ne more izviti iz rok.« — Ako je ta izjava radikalnih ministrov točna, o čemer nimamo vzroka dvomiti, potem je usoda vlade in parlamenta docela v rokah Radičevih poslancev. Ako priznajo kralja in državo, odstopi sedanja vlada takoj in prevzame jo lahko še tisti hip opozicijonalni blok z radičevci vred. Ako torej radičevci niso proti državi in ako niso proti vladajoči dinastiji, bo jim to priznanje zelo lahko. Cena, da dobe vladno krmilo v svoje roke, je potemtakem zelo nizka, zato Je pričakovati, da rad'ćevcl takoj izpolnijo ta pogoj. Naj dr. Korošec, ki tako hrepeni po vladi, vpliva na svoje zaveznike, pa bo že jutri sedel v meh-j kem ministrskem naslanjaču! == Kdo Je odgovoren za falzif cU rane berlinske dokumente? Glasom ne« katerih nemških listov, kot »Vorw9 ts«, »Frankfurter Zeitung« in »Krev /zei» tung« je bilo nemško zunanje minijtr* stvo udeleženo pri publikaciji ponare« jenih dokumentov v »Berliner Tage« blattu«. Te dni so prišle na dan šc ne« katere podrobnosti te afere. Nemški uradni krogi previdno molče, organ zu* nanjega ministra Stresemanna »Die Zcitce pa je odkrito podpiral kampanjo »Berliner Tageblatta«. V berlinskih di* plomatičnih krogih zdaj ne dvomijo, da je nemško zunanje ministrstvo do* volilo to publikacijo. Stvar je bila zna* na tudi pokojnemu češkoslovaškemu poslaniku v Berlinu, Tusarju, ki je do* bro poznal nekega gospoda v nemškem zunanjem ministrstvu, ki je prevzel inicijativo za to kampanjo. V Berlinu je danes splošno znano, da so bile v zunanjem ministrstvu gotove osebe, ki so intrigirale ter si izposodile Teodora \VoIffa, da vprizori zlobno kampanjo proti ČSR in Franciji. Zdaj, ko je ugo* tovljena falzifikacija, so pustili \VoIffa na cedilu. = Naskok na češkoslovaško krono srečno odbit Pretekli teden se je vršil v Kutni Gori shod obrtno - trgovske čsl. nar. demokratične župne komisije, na katerem je govoril trgovinski minister inž. Novak o stanovitnosti čsl. krone, ki je zmagovito odbila tudi v zadnjem času vse na njo izvršene naskoke. Minister je predvsem pojasnjeval, zakaj je prišlo do krize. Kriza pa je imela poleg senčnih strani tudi svojo svetlo stran: V marsičem nas je poučila — je dejal — potresla nas je in nas opozorila na trdo dejstvo. V svojem nadaljnjem govoru o čsl. trgovinski politiki je nrnister pripomnil, da so Cehi ravnokar odbili naskok na češkoslovaško krono, ki pa se pri tem še zmajala ni, dasi je bil naskok silno hud. Slučajna trgovinska pasivnost v januarju, govorice o bogve kakšnih reparacijah, tendenČnih informacijah v berlinskem tisku iz Prage, rabilo se je vsakovrstno orožje, pa je vse Izpodletelo. To je najnovejša velika zmaga ideje drja. Rašina, Knilzeunost. To milo dala teti Mic\t najboljši v kraju ste perici, ta vidi pene in se čudi kaj milo »Zlatorog« vse nudi. Nadaljevanje sledi. Ljublj. velesejem priredi V OPERI MODNO REVIJO 10. in 14. APRILA Pi*«fJpi-od«Ji dnevni blaaejal Prosveta. Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani. LJUBLJANSKA DRAMA. Začetek ob 8. Sreda, 2. aprila: »Faun«. Na korist Udruže* nja gledaliških igralcev. Izv. Četrtek, 3. aprila: »Ašantka«. D. Petek, 4. aprila: »Cezar in Kleopatra«. F. Sobota. 5. aprila: »Hamlet«. Dijaška pred* atava pri znižanih cenah. — Začetek ob 16. uri. Izven. Nedelja, 6. aprila: »Kamela skozi uho Šivan* ke«. Izv. Ponedeljek, 7. aprila: »Othello«. E. LJUBLJANSKA OPERA. Začetek ob pol 8. Sreda. 2. aprila: »Suzanina tajnost«, »Mozart in Salieri«, Zapečatenci«. C. Četrtek. 3. aprila: »Možiček« in plesni večer. Red A. Petek. 4. aprila: Plesni večer gdč, Wisiako* ve. Izv. Sobota. 5. aprila: »Poljub«. E. Nedelja, 6. aprila: »Aida«. I**- MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Sreda, 2. aprila: Zaprto. Četrtek, 3. aprila s »Traviata«. Izv. Gostuje ga. Debicka, dvorna operna pevka. Petek, 4. aprila: »La Boheme«. Gostuje ga. Debicka. ★ ★ ★ — Modernistični Mtruja v češki lite* raturt. Ceaki kritik ia dramatik Jaroslav Hilbert, cigar dramo »Krivica« so igrali tudi ▼ Jugoslaviji, j« napisal te dni zanimiv čla. nek o sprejemu novih članov v Češko aka* demijo znanosti in umetnosti- Zanimivo je, da M Hilbert zavzema za to. da zasedejo Otem Ispražnjenih mest na akademiji samo mladi književniki, dasi je še mnogo stare j* Uh književnikov, ki niso člani akademije. Sem avtor tega členka spada tudi med sta« es*JJe literate, _ Nov! Puškinovi rokopis!. Puškinov dom v Petrogradu. ki ga upravlja akademija znanosti, je dobil od bivšega predsednika te akademije dragooeno zbirko Puškinovih rokopisov. Med rokopisi je 12 pesnikovih avtografov raznih del, rokopisov mnogih epigramov, velik del njegove korespondence s svojo ženo in 5 p:sem, naslovljenih pesniku Jazikovu. Zbirka predstavlja veliko literarno-^godovinsko vrednost. — Lidija VVlslakova, slovenska plesalka, priredi v petek 4. aprila t. l.v opernem gledališču »Plesni večer, na katerem bo Izvajala skladbe Debusyja, Griega, Mozarta, Rachmaninova, Smetane in Suka. Gospodična VVisiakova, ki ie 2ela lepe uspehe v domovini in izven nje, bo v kratkem nastopila turnejo po Italiji. Njen spored rbsega t^čke sodobne plesne umetnosti ter nam Je porok za izreden umetniki užitek. Opozarjamo slavno občinstvo, da ne zamudi prilike si ogledati domačinko - plesalko, koja bo v kratkem v tujini zastopala v plemi umetnosti Slovence. Načrti za kostume Izdelali doma g. Bucik in g. Kralj. Na klavirju spremlja g. A. Balatka. KOS lina hDjtta I. Mil se ]e preselila v Šelenbur sovo ul. 4 Uganka bo popolnoma rešena šele v soboto dne 3. t. m. zvečer na »»Lovskem večeru« v »Kazini«, ki te prične ob 20. uri — Spored je pester: prosta zabava, menežarija, stre« ljenje ne priklenjenega zajca, šaljivi prizori, lovska lai za prvenstvo ▼ Sloveniji itd. in nazadnje še ples. — Med zabavo petje in godbe. — Na zahtevo obetajočih se u dele« fencev ze je določile vstopnine 2 Din za sta. — Josipa Jučiča Sp:sif ki jih Je priredil prof. dr. Ivan Grafenruer, so sedaj popolni in obsegajo 10 zvezkov. Cena je zeli nizka; vseh deset zvezkov velja namreč 200 Din, vezani veljajo pa 300 Din. Vsak z\cz.* se dc bi pa tudi san: zase po 21 Din, ozroiTu po 30 Din. Glavne povesti teh zvezkov so: I. Jurij Kozjak. — Domen. — II. JurJ Kobila. — Tihotapec III. Deseti brat. — Nemški valpet. IV. Cvet in sad. — ii:t mastnega sodnika. V. Sosedov sin. — Med dvema solema. — VI. Dr. Zeber. — Tug< m r. — VII. Lepa Vida. — Lipe. VIII. Erazem Taten-bach. — Bojim se te. — IX. ;?kovnlnči. — Ponarejeni bankovci. X. Sleversk. svetec in učitelj. — Veronika Deseniška. Polejr teh povesti cbsegajo zvezki še mnogo mnnjš h pripovednih spisov, ki jih tu nismo nz\ — Josip Jurčij je slovenski pr^njvcd.nik, ki ga naše ljudstvo najrajše bere. Jn vendar je moral on nagemu prpovedništvu ?e b sekati pot v pusto zr^a^o celino, skozi katero Je vodila komaj nekoliko nahojenn Steza Jurčičem so hodi'.i S:rl:r.r, Tavćar, Kc>-nfk, Detela. M:ško. Cankar. Finfgar ;n drugi, ki so njegovo pot uglndili v lepo široko cesto. Res je, da so poznejši pr po-vednlkl v marsičem prekosil! Jurčiče, toda glede Poljudne izbire snovi iz na rednega življenja, g'cJc s!ikan;a zdaj le skoro iz-g:n:I:h vaških nosebnežev in čudakov, c'e-de pristnosti jezika vaških očakov n^endn Jurčiča še n'hce nI dosegel. Jurčič Je klasik slovenske poljudne povesti fn začetnik s'o-venskega romana. Dr. Grafcnaurjeve opom-nje cb koncu vsa roga zvezka so prav posebno zan rnive. Pojasnjujejo nam, kaj ie Jurčiča napotilo, da je pisal povesti dntič« nega zvezka, k;e je debil snov za povest, kje In pod katerimi razmeram! jo ie p'sal, na kaka zgodovinska dejstva se naslanja Itd. Velika prednost te Izda:e Jurč'cevfh spisov je tudi nizka cena. Deset obširnih zvezkov za Din 200 ne bo nič več mogoče oskrbeti, zato bo šla ta Izdaja * velikem številu med naše ljudstvo, ka'crcir.u |e namenjena. Dobi se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. — Siike iz ffvo/sfVa. Spisal Pavel F 1 r b. Založila LTčite!|ska tiskarni v Lj *hlia» ni. Cena trdo vezani knj'ci 24 Din Kako rada je čitali mladina Erjavčeve spise Iz življenja živali in tudi odrasli so so zabavaH ob njih ter jih zelo rad! prebirali. nrCd kratkem je Izdala 1'čiteljska tiskarna Ewal« dovo »Tiho jezero«, ki nam opisuje živali ob jezeru in v jezeru r vsemi podrobnostmi in skrivnostmi teh živeli. Seclsj je !z?la po» dobna knjižica od pisatelja Pav!« Flrreta, ki nas seznanja v prav prijetni obliki pove« sti z življenjem evetevonolcev, rodi onih. ki letajo, medveda, krta, črrrdja in raznih golazni. Pisatelj ne opisuje samo življenia teh živali v naših gozdih in krajih, temveč tudi v tujih kranh. v ameriškem pragozdu in Avstraliji. Kniiga nI samo zabavna, ker se čita kot provest, t-mveč je t'-tli po ično znanstvena, ker nam kaže živali In njih živ* ljenje, ki je marsikomu še neznano. Po* Ijudno poučne, znanstvene literature nam je dosedaj zelo manjkalo, za^o bod^ vsi oni, ki ljubijo zabavo, radi segli po Vnjifji in bo posebno knjižnicam vseh vrst dobrodošla. Knjiga jo tako za Šolsko mladino, šoliodraslo mladino in tudi za odrasle pri* merna ter jo vsem toplo priporočamo. — Kmečke povesti. Spisal FWicn CCvet« ko) G o 1 a r. Druga pomnožena izdaja. Za* ložila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Cena trdo vezani knjigi Din 28, Golaricve »Krneč* ke povesti« so na'emu narodu že dobro znane. Ljudje so jih radi čitaj! in knjigi je bila hitro poprodana. da je izHa sedaj že v dmr*cm notiskn. Nis!'->vno stran je lz» delal akademlčni slikar M. Gaspari, tako da ima druga izdaja tudi svojo novo or^rjinalno naslovno stran. Slika nam p-eoNtav!js najpopularnejšega kmečkrrjji svetnika, sv. Flo* rljana z p^lido. I~V"o-a Izdaja je tndl po« množena In obsega 11 mlen'h zrj^dble iz našega kmečkega živi »en ia. z naslovi: T.ovec Klemen. — Lenčica in zmaj. — O hudem kovaču. — Cerkovnik in sv. Rarbara. — Pastirska ljubezen. — Katrina in hud'č. — V leščevju. — Dve neveri. — Marjanica — Pri jelenovi mnM. — Svetnik. — Pove* stice so m:er:e In kratke, ka^nr j?h pač na* rod nairaie čltn. Priiateljem zabave In onim kt se hočejo razveseliti s pri-tr.im čtivom, knjigo prav toplo priporočamo. — Zvonfrni* K otem: Mrrrfe. Drama v štl-nh drjanjih. Za!oži!a T^čiteli«1--« tfsVama v Ljubljani. Cena 16 Din. Prikupliiva in elegantno oprcmljena naslovna stran nam kaže sinjo morje z harčicamf in jadrant« caml ter otjrafo verande V obmorski rili, kjer se vrši d-ama. Snov |e zaieta iz ob* morskega Jlvljenia ter sega v glob'no za« konske tratflkc. kl sledi razočarenju. Dasi vsakdanji dogodki, se pojavljajo vedno kot novi. ker se kažejo v svalrm slučaju v drn, gačni obliki. Drama je p^'oa sentene In na* petega dejanja in se fcfts prav p'iietno. Pri« kladna je za odrasle, ki bodo knjigo z zant* manjem čitali. Ker je knjiga clrgan'no opremljena, bo okras vsaki knjižnici. Pri* poročamo jo vsem prijateljem zabavnega čtiva in naSim naročim knranicam. — Majarvlr T '"štvo je naslov nove knjige, ki jo Vaclav Gutw!rch v Prag1. Avtor i•; »s Mnsnrvkovo ljubezen In delovanje za povzdigo prosven. a In kulturnega urovna mladine, n;egov osebni razvoj v Času studiranja in rrezl-dentov vpliv na češkoslovaško in jugoslo-vensko akademsko omlndlno v času. ko e bil še profesor pruske un:verze. OrJ irch osobito nagi«?* Masarj'knve zasluge, ki si Jih ie pridobU kot vseučilišk! profesor s tem, da je učil akademsko omladino misliti ter jo vodil !c realnim nazorom o vseh življensklh problemih. Ponaredba nI bila In tudi nl-kdarnaboensks originalu zato na kupujte manjvrednih po* naredb. ampak edino le pravi „ADRIA" vanllln-aladkor In pe-elvnl praee*. Pazita na Ima ,,ADRIA". Stcv. 77. »SLOVPNSK1 NAROD* dne 3. aprila 1924. Stran 3. G!?*beni vestnik. — Častni členi »Beogradskega pevskega ttr'jštvsic. V nedeljo je imelo »Beogradsko pevačko društvo« svoj občni zbor. Po obi* tajnih poročilih o društvenem delovanju so se vršile volitve odbora. Za predsednika je bil izvoljen Gjorgjc V a j f e r t, guverner ■Narodne banke«, za podpredsednika Via* stimir Budimović, upravnik Državne tiskar* ne, za tajnika Košta Luković, za knjižni* carja Steva Klostić in za blagajnika Drago* mir Pavlović. Dosedanji predsednik Rcšu je bil izvoljen za dosmrtnega častnega pred* sednika. Društvo je imelo lani 133.000 Din dohodkov in 56.000 Din stroškov. Na pred* Jog upravnega odbora je občni zbor izvolil m častne člane: ljubljansko »Glasbeno Ma* tico« in »Ljubljanski Zvon«, zagrebška dru* štvo »Lisinski« in »Kolo«, cetinjski »Nje* goš«, »Mokranjac« v Skoplju, »Branko« v Nišu, »Dubravo« v Dubrovniku in »Jcdin* stvo* v Kotoru. Tekom tega leta namerava društvo prirediti turnejo po vseh večjih me* stih na3e kraljevine. Koncertovalo bo tudi ■v Ljubljani. — Sinfon>čni orkester Zveze godbenikov za Slovenijo ponovi v nedeljo dne 13. L m. ciklus sinfoničnih pesnitev Bedriha smetane »Ma vlast«. Ponovitev koncerta se vrši kot dopoldanska koncertna matineja v imicnski dvorani ob 11. dopoldne. *Ma vlaste Je na svojem prvem izvajanju žela fplošno priznanje in prepričani smo, da bode naše glasboljubivo občinstvo napclniio koncenno dvorano pri matineji do zadnjega kotička. Predprodaja vstopnic v Matični knjigami. — Na Z vezirjem koncertu, ki bo v nedeljo 6. t m. g"o 3. popcldne v Uninonu. na-smpijo sledeča društva: Lira — Kamnik, 2von — Trbovlje, Glasbeno društvo — Za-aorje. Zvon — Šmartno pri Litiji, Drava — Maribor. Pevski zber bralnega društva v Tržiču. Lipa — L-tija in pevski zbor Čitalnica v Zalogu. Izmed ljubljanskih zborov nastopijo sledeč!: Pevski zbor Krakovo-Trnovo, pevski zbor Zveze Jugoslov. železničarjev. Šentjakobski pevski zbor. S'avec Ljubljanski Zvon in Glasbena Matica. Za ta koncert vlada med našimi pevskimi in riidi drugim krogi veliko zanimanje, — Važna seja odbora »Zveze slov. pevskih zborov« bo v petek, dne 4. tm. ob testih zvečer v Glasbeni MatlcL Bmmmmkmmmmmm Sokolstvo. Z GLAVNE SKUPŠČINE JSS DNE 23. MARCA 1924, (Konec.) BLAGAJNIŠKO POROČILO. Blagajniško poročilo navaja 702.068.77 Din dohodkov ter istotoliko izdatkov. Proračun za leto 1924. predvideva 1.102.794 Din in enak znesek izdatkov. POROČILO PROSVETNEGA ODSEKA. Prosvetno delo v JSS je osnovano na načelih in temeljih, ki jih ie postavila seja Saveznega odbora dne 28. L 1923. ki jih je iormiral Savezni prosvetni odsek na svoji seji dne 25. II. 1923 in ki jih je sprejela in odobrila Savezna glavna skupščina dne 25. marca 1923. v Beogradu. O teh smernicah prosvetnega dela v Sokolstvu govori obzirno in izčrpno brat načelnik dr. Murnik v »Sokolskem Glasniku« L 1923. 'štev. 111.-— IV. na strani 89. do 95. Tratil bi čas, ako bi to danes ponavljal. Ustrezam svoji poročevalski dolžnosti, ako navrnem pozornost in pažnjo bratske skupščine na vse to, kar smo v prosvetnem vprašanju sklenili, sprejeli, odobrili in vsemu članstvu naložili » izvršitev. O tem, kako naj društva v praksi organizirajo in izvajajo prosvetno delo, razvija Savezni prosvetnio dsek v članku br. Bajilja v »Sokolskem Glasniku« i923, zv. II., V. in VI. str. 62—63, 177—179. podrbni načrt. Sokol, prireditvam in veselicam začr-tavvajo mejo dopustnosti in uglednosti skledi Savezne skupščine z dne 29. X. 1922 v Zagrebu, ki jim dostavlja komentar Savezni prosvetni odsek v .Sok. Glasniku« 1923. zv. II., str. 64 in 65. Savezni prosvetni odsek objavlja v »Sok. Giasniku« 1923 str. 173 seznamek sokolske idejne literature, ki jo mora imet! obvezno vsako sokolsko društvo v svoji knjižnici. Ta seznamek bo seveda treba od čas to časa dopolnjevati. V letošnjem koiederju imamo že objavljen razveseljivo lep zadetek historičnega koledarja, ki ga bo poslej lahko dopolnjevati, a ki že danes daje vsakemu sokolske m.j prosvetnemu delavcu dovolj gradiva za samoizebrazbo in za izobrazbo drugih. Končno pripominjam, da je sestanek slovenskega dela mladinske literature za naraš^aiske knjižnice izgotovlen in čaka na ob.avo (najprej v »Sokoliću«. potem moraa tudi v »Sokolskem Glasniku.«) Ko bo sestavljen še seznamek srbsko-hrvatske-ga dela. bo Twšena tudi ta naloga Savezae-ga prosvetnega odseka. Jasno jc, da ne moje biti seznamek niti sokolske strokovne knjižnice niti narašeajske knjižnice nikd*r popolen, ker se tudi sokolska literatura množi :n s tem nastaja sama od sebe potreba, da se morajo seznamki dopolnjevati. Dopolnjevanje lahko izvršujejo župni in dru-ItvenJ prosvetni odseki sami, dobro pa bi bilo. akr poslej Savezni prosvetni odsek vsako leto enkrat objavi izpolnjen seznamek knjig, ki jih r.3j Ima. oziroma sf jih naj nabavi vsaka sokol, strokov, in neščaj. knjižnica. Žel m si, da bi bilo Jugoslovanski Sokolski matici Čimprej omogočeno uspešno in smotreno delovanje, potem bo izPO-polnjevainje našm knjižnic napredovalo. Iz vsega doslej navedenega je razvidno, da ie smatral Savezni prosvetni odsek za svojo poglavitno nalogo, da zgradi pro-svetnenu delu v Sokolstvu trdno osnovo in širok okvir, na kateri in v katerem se naj razvija in napreduje po lastnih sredstvih, prilikah in razmerah prosveta vsake naSe tuinice, a iz presvete se razlivaj blažima, izviraioča iz duševna in telesne kak ' ture, Id je bodi deležen sleherni pripadnik naše organizacije! Načelno stališče, ki ga pri prosvetnem delu v Sokolstvu zavzemamo, je rudi utemeljeno — kako to pravilno poudarja omenjeni članek brata Bajžlja — v bistvu sokolske misli in je izraženo v pravilu, da bodi prosvetno delo, ki je strogo sokolsko i vzgojno delo, neločljivo od teh~:čnega dela pri redn: telovadbi. Tu je prava sokolska vzgoja, ki obstoja v nedeljivem telesnem in duševnem poplemenitenju, oziroma vsestranskem napredovanju udeleženega članstva. Naloga vsakega prosvetnega odseka je torej izpopolnjevanje vzgojnega dela pred-njakov in pomoč prednjakom predvsem v stremljenju za poglobitvijo sokolske zavesti članstva in v prizadevanju nuditi članstvu kolikor mogoče ugodnejšo priiko za I pridobitev in izpopolnjevanje sp'ošne izob-I razbe. Med prosvetnimi odseki in tehničnimi organi morajo biti spletene najožje vezi. Zato pravimo, da prohaja sokolska prosveta skozi telovadnico, ker mora med nravstveno (duševno) vzgojo in med telesne vzgojo vladati harmonija, ker ne smemo ene pospeševati na škodo druge ali pa ene zanemarjati na korist druge. Naša vzgoja ne sme biti enostranska, sicer bi ne bila sokolska vzgoja. Ker v Sokolssrvu ne vzgajamo samo teesr*>. Zato so k važnemu poklicu sokolskih vzgojevalcev pozvani tudi nevežbači, tj. starejši bratje in setre, ki imajo po svojih izobrazbi dovolj sposobnosti in volje, da pomagajo pri sokolskem prosvetnem delt:. Poročilo statističnega odseka, ki ga je bratski skupščini predložil naš statističar br. Švajgar, navaja tudi podatke, tičoče se prosvetnega dela v JSS. Vsi imate to poročilo natisnjeno pred seboi, zato mi teh navedb ni treba ponavljati. Zadnji izkaz, ki sem ga na podlagi do-š!ih poročil sestavil tikoma pred glavno skupščino, nam razgrinja sliko o prosvetnem delu v Sokolstvu, ki pa ni popolna, i ampak je nasprotno jako pomanjkljiva. Tudi ti podatki pcdkrepljajo trditev brata Švajgerja, da ima doslej prosvetne odseke , le polovica naših društev, saj imamo moč-i na, celć župna centrska društva, ki nimajo lastnega prosvetnega odseka. Da je v ta-'. kih razmerah uspešno in smotreno prosvetno delo v Sokolstvu onemogočeno au vsaj jako ovirano, je vsakemu jnsno. Naša dolžnost pa je, da tudi v tem pogledu uveljavimo načelo enakosti, ki naj debj dejanski iziaz v zahtevi, da morajo vzporedno ob enakih pravicah tudi enake dolžnostt. Treba nam je več požrtvovalne ljubezni do stvari same! Savezni prosvetni odsek ie v minulem , poslovnem ietu dovršil svojo nalogo s tem, : da je ustanovil načela, pokazal pota in ', Pripravil snov prosv stvu. Sedaj je treba organizaciji tega pe naj ga izvede j bo ime! bodoči dovolj hvaležnega do dne, ko se bo loge, ki jim bo izvor vedno višja kulturna stopnja vsakega posameznika in celote. Treba bo izdelati poslovnike prosvetnim odsekom, kakor ga ima n. pr. župa I Maribor, uvesti prosvetno nadzorstvo, ob-delati v vzorne nagovore 100 Bajžljevih j tem, ustanavljati in dopolnjevati knjižnice, ' obdržavati zbore župnih prosvetašev itd. — predvsem pa največjo pažnjo in skrb obračati vzgoji naraščaja, iz katerega raste i naš novi sokolski rod, ki naj bo boljši 1* , popolnejši od nas! Prosvetno delo v Sokolstvu bodi znai ; naše sokolske zavesti, dokaz našega pra- i vilnega pojmovanja sokolske ideje in kv*-tlfikaciia naše duševnosti in moraleJ * ★ ★ i — Sokolsko drušivo v Šiški priredi v nedeljo 6. aprila »Telovadno akademijo« z bogatim sporedom. PričeLek ob 20. v društveni telovadnici. Število vstopnic ie omejeno, dobi se jih v pretprodaji pri br. Tu-šarju, Kolodvorska in br. VVeiigenij-u Celovška. Zdravo. — Odbor. — Sokolsko gledališča t Radovljici ponovi v nedeljo, dne 6. aprila popoldne »Pohujšanje v dolin: šentforjsnski« z gostovanjem gdč. Mire Danilove Iz Ljubljane. Društva SI1S žena za siročad obrni zbor. Snoči se je vršil v prostorih »Kola jug. sesier* obCni zbor društva SHS žena za siročad. Zborovanje je otvorila predsednica ga. dr. FrSnja Tavčarjeva, ki je navajaia da se Je ćrušrva ustanovilo leta 191 S. po vzorcu »Češkega srca« in da ims plemeniti namen podpirat' trpečo in ubogo jugoslovansko deco. Delovanje društva je bilo zelo obsežno, rekom svojega poslovanja je društvo nabralo egremne vsete denarja in raznega blaga, kpr ie razde.ilo med naj-votrebneše in najrevnejše. Predsednica se e nato zahvalila vsem debrotn kom. ki so po< pirati dn:š:vo. predvsem pa ;e povdar-jala n sebično delovanje blnc^ničnrke &*^s;? prof. Matije VVessnerjsve i" tajnika g. prof. Jarana. Apelirala je na članstvo, da se nad^Te zavzema za ubogo deco in da podpira človeke'jishna društvena stremlenja. Ga. VVessnerlevA je ©odala r.aro blagajniško poročilo o de-ovenju društva od | Ista 1918. dalje. Narodno čcrtsrvo je tako? ob prevratu začelo z akcijami za ubogo deco in nahraio prvič pod geslom »Slovensko srce« 5564 Din. drugič ped imenom »Narodni blagdan« 34.422 Din in pri tretji zbirki za »-Srbsko siročad« 34.422 Din. Pri raznih drugih prireditvah in zbirkah se je nabralo 4o.683 Din. Od omenjenih vsot se je potrosila večina denarja za podpore dijaški kuhinj' »Domovina« v Ljubljani, »Ljudskemn domu« v Mariboru, Kranja, Novem mesta in Celju, dalje se )e prispevalo Družbi sv. C. in M., Slovenski straži, podpiraia so se razna društva za zaščfto mladine, tako v Trbovliah. na Savi, na Jesenicah, v Zagorju ob Savi, v Hrastniku in Trstu, istotako se Je podpiralo revne srf>-ske dijake« zavetišča, vzgojevališča itd. Narodne dame so same iz nabranega blaga šivale obleke m krpale, obule mnogo sirot in tudi v Srbijo se je odposlalo mnogo obleke, perila ter obutev. Za koroško mladino se ie priredila božičnica, pri k a- j loči Beograd od jug;osloverjskeg;a primorja, upostavljena zveza z Ukrajino preko Romunije in Besarabije. To nas privede k važnemu vprašanju odnoša-jev Evrope z Rusijo bodočnosti in posebno do nove države SHS. Ne vena- teri se je nabralo 9706 Din gotovine, ki se j mem, da je perspektiva izmenjane dlje potem razdelila; dalje se je odposlalo na | plomatskih misij s sovjeti za enkrat v Koroško 12, v Srbijo 61 in v Prekmurje tri Jugoslaviji popularna. Čeravno je bila carska Rusija še zelo uaieč od tega, kaj bi imenovali »emanclpaelj-ko misi;r>«, ;e vendar dovolila Srbiji, da raste v njen* senci, če se smemo tako izraziti, in joj usposobila, da je irrr.ila cnnko emartcipa-cijsko misijo napram avstrr^rradžarskrn" provincam istega rodu in »czika. zaboje oblačiL Podirali so se tudi zavodi Rakovnik, Marija nišče, Lichtethurn, Dečji In materinski dom in dr. Vsega skupaj se je obdarovalo nad 15.000 otrok in v Ljubljani še posebej nad 8000. Iz tega je razvidno, da je bilo delovanje društev SHS žena obsežno in izredno blagotvorno. Občni zbor je nato izrekel zaupnico tajniku in biagajničarki, nakar so se vršile volitve in so bile izvoljene v novi odbor sledeče od-bornlce, odnosno namestnice: Babnik Marija, IleŠič Ana, Jeran Ana, Kokaij Mari- j ja, Majarcn Ferdinanda. Nikel M., Ravni-kar Antonija, $ubic Hedviga, Gogola Ana S in Antonija, Grošelj Marija, Gasperišn Mi;t- j ka, Zupane Marija, Jeran Fran, Tavčar j Pranja In VVessner Marija. nevne vesti V Ljubljani, dne 2. aprila 1924. Klerikalci vedno enaki! in Črni nori. Če potuje človek po tujem, sleda vse s čisto drugega vidika kot domačin, ki neprenehoma živi v vsakdanjem ozkem krogu človeškega vrvenja in mu Po kratkem odmoru, ki ie bil posle-: dica slabo maskirane nade. da se kleri-| kalnim tigrom vendarle posreči priti do korita, so začela glasila SLS znova svojo staro gonjo proti Srbom. Ogenj in žveplo bljuje -Slovenec- na novo vlado ves eas, odkar je klerikalnim tigrom iz-podletela nakana, da zasedejo ministr-j ske stolčke in uvedejo svoi režim. Oso- j ! bito se je razkoračii v včerajšnji številki, ! kjer je naveza! vse polno političnih otrobov. O PašLć-Prib:jevi ::vi vladi piše doslovno: »Pašić je pokazal (naeijonalni I značaj) n. pr. v svojem pismu na radi-j kalne organizacije, s katerim skuSa j vzbuditi velesrbske instinkte v srbskem j narodu, ki so istovetni s sovraštvom j proti Hrvatom ?n Siovenetu.« — Or-| dili bi se temu izbruhu onemogle jeze, j če bi ne izviral iz tistiii krogov, ki že od j prevrata dosledno vzbujajo v sloven-i skem !;:;dstvu separatistične instinkte in ! širijo sovraštvo proti Srbom. Nekaj ča- ki Slovenskih interesov v Bertrradu. sani o davke so zvišali dv> neznosnosti*kaj je imeio za posledico še večjo draginj^ I in bedo. Zato ljudske rn.ise že spresie-| davajo >n nič več jim ne bodo tako slepo* 1 sledile, kakor v preteklosti. Morda res ; >je že nad propadom. Tud? oni bodo večno držali v svoji oblasti ljnd-C skih mas! Kolo časa <=e vrti in pod '»o* kolo pridejo tudi klerikalci! ] — Drugič s'o osvobodili Jugoslov * j>v kdo?, vprašujejo radovedno tisoči validov, vojnih sirot in političnih pre ganjancev, ki so v vojnem času sedel? po avstrijskih taboriščih ter c kdaj jih pošlje av5tro*madžarsk:. sol) da:eska na m oriš če. Kdo? vprašujejo presenečeno dobrovol rf, ki so j . ko j po izbruhu svetovne vojno vstopili v vrsre borcev prot« rahlim drJaa j ni mogoče nepristransko soditi o tem j krogu, na katerega je navezan. Če pa tujec napiše o svojem potovanju razpravo a!l članek, je ta za domačine, o katerih pis*e. mnogo bol; zanimiv in po- i sa so že utihnili, sedaj pa so znova jeli učen, kot pa za tujčeve rojake, za ka- j vrteti svojo proiisrbsko lajno. Sicer pa j tere je pravzaprav namenjen. j je nesramnost, očitati drugim to. kar I Tako je neki Francoz, ki potuje po j dela sam. Naj si »Slovenec- pokliče v j naših deželah, napisal zadnjič v pariški j spomin vse psovke In ogabne napade na I vam t^-r riskirali svoje življenje Q2 imetje in svobodo svojih dozr^ii. Kdo?, vprašujejo začudeno vsi tisti, Id so se dcjjnsko borili za osvobojenje irv, ujedinjenje tedaj, ko . H'o sila pro^j blematično ne samo vpraSapjc ostane . vitvo današnje Jugoslavije, temveč tuda nadaljnji obstoj kraljevine Srbije..^ Vsem tem zvestim sinovom svoje'-« narod j. k: so danes potisnjeni v ozad \< v izvlečku. Iz Dubrovnika piše: Človek mora priti v to deželo, da spozna, kako ogromno delo čaka beogradsko vlado. Ne vem, ali si je olajšala svojo nalogo s tem, da jo i- naprtila gotovim pokrajinskim ali lokalnim avtonomijam. In Če tudi pustimo v stran bleme, ki izhajajo iz politične psihi je in ki jih moremo imenovati probl stinktih. Naravnost nesramno oa je podtikati Srbom v osebi Nikole Pašiča sovraštvo proti Hrvatom in Slovencem. Gospoda okoli sSlovenca^ so menda pozabila nedavno prošlost ko je isti Pa-£>Lč v na;huiših časih vodil pogaženo, s krvjo zalito Srbijo, ko nečlovc- I lerikalc- s..?t,- .c-rrso: nvi smo dn;< osvobodite] mi smo končno rešiK ^rav goslavijo a tem, da smo *nsodh (^točke^ ki sto jih pripravili vi in žanjemo saj dove vašega dela. Oclcjte st današnji »Slovencev« uvodnik, pu se lahko pre* pričate, da so klerikalci res a^* nbodils • prozna m ivoje posamne sestavine se še I težke borbe ter položili temelj darm-m I niso otresle povojne otrplosti. J Jugoslaviji. Zgodovina narodov pozna Tu smo sosedi Črne gore, one male j malo primerov takega junaštva, požr-| kneževine, ki je pozneje postala kralje- j tvovalnrstj in ljubezni do svoje rodne vina, in izginila iz politične karte, ne da j grude. In kadar čujemo iz klerikalnih ust ' bi bil kdo tako radoveden in vprašal, j očitek, da predstavitelji tega herojskega kje se nahaja uradna listina o tem iz- j naroda sovražijo svoje brate Slovence. J d u Luccioli sta on* 31. marca izrcGbi . brisu. Človek se ne sme čuditi, da se ca j da sovražijo osvobojeno ujedinjeno Ju- I š?iu odeljcnja sa izvršitev mednarodnih' pokrajina še ni povrnila v normalno j goslavijo t!St\ ki so >r> ustanovili, se nam * Pogodb dr. Otokarjo Ry baf u v kabt-* j življenje ali bole rečeno, da je nor- j nehote vsiljuje vprašanje: Kje je bila j netu ministrstva zunanjih de J iento vei-' l Rsalno življenje , ki se giblje tu v zelo j klerikalna gospoda takrat, ko je na bo- | Skega križa talijanske krono, s k^aroi morala in žalostno je, da vodijo strj* vensko ljudstvo srake v pavjem perju. Odiiko v arvv dr. On u ar ie Ri - bar?>. FtaBjanskj poslanik general Brv drero m predsednik italijanske delega^ cije na ekonomski konferenci v Beograd czkih mejah, včasih pre bun, ki upravičujejo i:po sile. Se danes je velika cesta od Kotora smjeno od po- j ;;ščih tekla dragocena srbska kri tudi j rabo oborožene | za Hrvate in Slovence, kje je bil .-Slo- i vencev« polemik in njegovi somišljeniki ca m: i njene dekle Avstrije. Takrat je ščitila ri mir v Črni gori je bil vedno v i slovenske interese samo toliko, kolikor je bilo to v skladu z imperialističnimi skominam! katoliške Avstrije. Danes pa najožji z\fzi s prehranjevalno politiko. Čs siari kralj Nikola ni imel denarja, mu ga je dala blagajna ruskega dvora in tako je mogel kupiti žita svojemu ms!:,nu narodu. Ali ie pa kraljica iMi- se šrpiri z na prsa. cc:. mi smo edini pravi zaščitniki slovenskega ljudstva, mi smo jedro Jugoslavije. Ako nanj j lena zastavila svoj; draguiie pri zlatar- I ne priznate prve besede v Jugoslaviji, i'T Maverju na Dunau in tako dobila po- j zgrajeni z raso krvjo, jo razbijemo, ker I trebnj denar. Od tega časa sem so av- > je brije, da ni svobodne jugoslavenske j strij :ke armada popolnoma izrepale i države, ako ne igramo v nji prve violi- ! ne. Človek bi se zjokal vspričo taki^rcer^ ' vsas.i^a narodnega čn- izi Crno goro in prebivalstvu manjka ob f nem energije kakor tudi vzgoje, ki bi bila potrebna za boj proti revščini. Beogradska vlada pa nima dovolj finanč-nih sredstev, da mu ah preskrbi dela ali Pa nadaljnja prejšnjo navado gospodar- pomanjKattia stva. * ★ — fCiarškaina r*o'jti2ca je zagazila z ia. ki hrani svoje podložnike."Boksevi- ! ««o nogo v grob! To kor.statuje r.jr.- zem zem vcer spancev. ►t. toda ti niso nikdar prišh v skupščino. Čas ie edini lek, ki bo ustvaril z zbciišanjem r?zrner v Črni gori pope!-no poinujenie. K temu bo tudi pripomo- j g!a projektirana gradnja velike železniške proge od Beograda do Boke Kotorske, ker bodo jjudje debili dela in se bo-j do razen tega tudi dali izkoriščati goz-I dovi. Ta Črta bo služila delu bivše Hercegovine, predvsem pa pokrajini med Nikšičem in Rizanom. Politično in zgodovinsko je upravičena, kajti pri Više-gradu leži točka, kjer je glavno mesto države najbližje morju in razen tega bo tekla ta železnica po sredini srbskega ozemlja. Danes ni treba več pogajanj z Avstrijo in otomanskim carstvom za udejstvitev teja načrta, kateremu sta bila po pravici vedno sovražna. Izvršitev najlogičnejše črte med Donavo in Jadranom je samo vprašanje notranje sile. Ali moremo tudi reči: med Rusijo in Jadranom? Kajti slednjič bo — če je cu\ Podporo i prejela tudi nate daca * | enkrat prevrtana luknja v gorovju, k) gradska ^Samouprava«, reagirajoč na famozne »Slovenčeve« članke, v kate-izvolila nekaj komunističnih po- i i*ih i- le-ta pozdravil novo vlado s ti niso nikdar orišii v ! lekcijo najerdinamejših psovk, ki is::-.- pa tudi ne more nadomestiti cari- } v zadevah prehrane. Čma gora je jih navedli tudi v našem iisrn. Kaj m^l1 s temi brsedami pcveaati vladno glasilo? Aii jc ta ugotovitev morda v zvezi z današnjim »Slovcnčevim* člankom, v katerem klerikalno glasilo napoveduje uvedbo diktature. Zdi se, da klerikalci slutijo, da se nekaj pripravlja proti njim. zato govora o diktaturi. No, diktatura *e fatalna stvar in opasna tudi. Vzgled za to je sosedna Italija. Kaj, če bi mislili tudi pri nas na tak vzorec? Neprijetno bi to bilo za naše klerikalce, ker bi jih lahko zadela ista usoda, kakor njih italijanske bratske — pipijevce. Toda naši pipijevci so okretnejši: Pravočasno se zopet potuhnejo, kakor po prevratu, in splavajo zopet srečno tudi iz nevarnosti diktature, če jim namreč po;de znova na led slovensko ljudstvo, kt ie že tudi sito njihove brezplodne politike. Saj so mu pred volitvami obljubovali zlate gradove in da bo v Sloveniji teklo mleko in med. Kako pa so izpolnili te obljube? Ničesar niso dosegli v Beogradu* čeprav so bili oni edini za&topnK ga ie odlikoval rt-dijanak* ;raij Vikto^ rTmar'ier — Za na5e sredic £oie-. 'v^stj* Ttvo prosvete je naklonio oaSftm sra^M njeŠolskim zarodom trdeče podrx?re 7'4 počitniško rotovan^e dijakov: I. drrf realni girnnaziH v Ljubljani 4000 Difc L grimnazifi v Ljubljan: 4000 Dht; realki v Ljubljani 3500 Din; - ranazjfi t Maffv bor'i 4000 Din: gimnaziji v *iovert»' mesru 4000 Din; gimnaziji v Olju 2000: Din; ženskemu učiteljišča r LjubliarJ -j500, Ženskemu nčiteijiščn r Maribor^ 3500; moškemu nČiteljtščD v Maribora 3800 Din. Denar dobe po nadzomilru dr. Lokarju. Nekateri zavodi so se osfiAs*-ll prepozno za minule budžetno leta - Ncva večina v ► Jadranski banki i Med »Jadransko banko* na eni strani \i »Podunavskim Dioničkim dn:>*.vo-" vTt •Srpsko bankom na drugi sr-an« so vršila r.c ^lie easa pogajanja, ki kat kor nam poročajo iz Begorada. bila v nedeljo končno zaključena- *Podunrr»>-«-*:o trgovačko - akcijonarsko društvo in >Srbska banka« prevzamrr* vcčha\ delnic »Jadranske fcacke«, prao^nuje cu ^ j iudi upravni sv*itt v ka ?rcga vstopijtt kot npravni svetniki zastopniki imena, vanih nank. Giavni ravnatelj iJ»r*Varr< 5ke bsrske« postane Stier*« 5fitr»-m a t a. Not koledvi - i-.■--♦'ttrtj Ez Pariza poročajo, da r.?r^rrava papej Pij XI. uvesti nov koledar po r^j^ii francoskega nČenjaka Paula Delaporttt Ta načrt je Deiaporte že lan* predloilj znanstvenemu kongrer-« « l>r ;.: ki »t? ta kalendarski načrt pro^asil v ma^rJ*8 venem oziru za najbolj dovršenega. p/® laporte je takorekoč iz koledarja irJocn* novo leto: ta dan bo izven leta« v pre* stopnih letih bosta celo dva novoletna* dneva. Leto bo imelo samo $64 dr.i lir se razdeli na 13 mesecev po 28 d?C Vsak mesec Ima enotna šLiri tedna PrV* dan vsakega mesec* bo radi pr?l iau tedna. Ako se rede*" prične z nedeljo, sa prične rud: mesec z nedeljo in se k**?ČK s sobotv. Nedelja bo vsakega L, 7.^ M! in 21. v mesecu. Po tem kalendru bodoj samo nepremični prazniki. Božič bg( vsako leto v četrtek 27. decembra. Ko* misiia kardinalom ku jift /?#sraviiaia 4 stran 4. src v. tt. «m kalendarskera načrtu, se je izrekla *a tak koledar, češ da ne nasprotuje laskom katoliške cerkve. — Opozorilo tistim, ki prodajajo Ini v Italijo! Tc dni je šla ah pojde v Trstu ratom žvižgat lesna tvrdka Minzi, ki je imela trgovinske zveze skoraj izključno s Slovenijo. Pri tem polomu izgube njeni dobavitelji te Slovenije stotiscče. Pred kakim tednom pa se je dogodil slučaj, da bi se b3a morala vršiti v lesnih skladiščih pod Skednjem prr Trstu javna dražba lesne zaloge. Ko bi sr bilo moralo začeti prodajat!, se je izkazalo, da les ni last dotične rvrdke, prodata se je morala ustaviti in dobavitelj lesa iz Slovenije, ki je na ta način skušal Priti do denarja za svoje pred daljšim časom prodano in Replačaaa blago, se bo moral obrisati pod nos;>m za lepe tisočake. Pod imenom lesne rvrdke Carlo Mala-*as Opčine-Trst se je namreč zbrala družba, dvomljivih eksistenc, ki vsevprek po Sloveniji kupuje les. Les se redno dobavlja, a ko pride čas plačila, je les v Trstu že zdavnaj prodan in odpeljan, kar ga je pa v zalogi pa last tretjih oseb- Dobavitelj naj pa Išče Totem svoj denar potom tožbe, da plača še stroške, a končno vendar ne dobi ničesar. Naši ljudje so tako neumno raup-Urvf. da sedajo na limance vsakemu tržaškemu pridainču, ki se izdaja za lesnega trgovca, in nra dobavljajo bla-go na vero, ne da bi se prej prepričali o njegovi soKd-nosiL Da, dogaja se celo, da se niti ne Informirajo, aH sploh obstoji taka tvrdka, in pošljejo vagon za vagonom kar na slepo ▼ Trst, Tržaški slepar pa prodaja, razmetava denar po zabaviščih in se krohota neumnosti »ščavov«, ki nra polnijo žepe, Kedaj se bodo naši ljudje spametovali?! — Revizija inozemskih delavcev. Po naredbi gda ministra za soc politiko br. 147 bode tuk. oblastna inspekcija dela napravila revizijo inozemskih delavcev, zaposlenih na teritoriju te inspekcije. V to svrho se pozivata vsa podjetja brez razlike strok ozir. kategorij, da najkasneje do 1. aprila ti. vpošljejo Oblastni inspekciji dela v Ljubljani. Gosposvetska cesta št. 9, seznani vseh inozemcev (inozemk), ki jih podjetje vposiuje. Seznam le vposlstl v 3 •Makih izvodih, ki ima vsebovati: 1.) ime te priimek, 2.) rojstno leto in krai, 3j dan nastopa službe, 4.) katera oblast je fedi!a dovoljenje za bivanje ozrr. za zaposlenje, ter na kateri rok, 5.) kakšno delo opravda (poklic), 6.) državljanstvo in narodnost. jV podjetjih, ki bi se ugotovilo po 1. aorita da vposkrjejo inozemce, brez da bi zato imel« dovoljenje od Ministrstva socijalne politike ozir. da se z dovoljenjem M5-aistrstva dani pogoji za doričnega delavca ae izvršavalo se bode podjetje kaznovalo, radi prekršanja § 103 zakona o zaščiti de-fervcev, po § 123, toč. 10 cit. zakona aa globo do 3000 dinarjev, sa dcrtfčnega usonemca se bo zaposleni« nadalje prepovedalo ter kdo polit oblasti v izvršenje. _Izpit za učitelje gimnastike m sred- Skoiama. U smislu propisa o fspiti-kaodSdata učiteljstva gimnastike u Slednjim flcotema od 28. oktobra 1921. broj 47428 držat će se dne 5. maja 1924. 1 sli-sedečih dana ispiri za učitelje gimnastike n njan školama a prostorijama kr. mu-očtteljske Škote v Zagrebu (MeduKće-jHca 33). Kandidati, koji žele pristupiti k Ispitu, mradu prema Stanku 11. sporne -mam propisa podnleti propisao bfljegovanu nsa^eaSPa Ravnateljstvu kr. Ispitnog povjerenstva za učiteljstvo gimnastike u sred-njsn Školama n Zagreba (pokrajinska oprava odjeljenje za prosvjetu i vjere (mjesec daaa prije ispitnog roka. Moibenid valja priložiti: a) svjedodžbu zrelosti kole srednje Hi učiteljske škole, b) uredovnu liječ-sjčkn svjedodžbu kojeg školsko« HJečnfka o tjefesnoj sposobnosti za učitelja gimnastike, c) opis života a kojom će kandidat tečaj općega 1 napose gimnastičkog i praktičnog obrazovanja svoga, zatim Opseg i književna pomoćna sredstva svojih naznačiti tako točno, da ispitno povjerenstvo može odlučiti da tt priprava kandidatova odgovara zahtjevima, d) krsni Hst, e) napose valja priložiti ako ima svjedodžbu o praktičnim vježbama u kojem Sokolskem društvu ili o svršetku koje« praktičnog Sokolskog tečaja. Svi prilozi imadu biti propisno biljegovani. Kr. ispitno povjerenstvo za ispitavanje kandidata učiteljstva gia»-nastiks n srednjim školama u Zagrebu _ Cklfske vest?. Predlaganje pravil, bilance in računskih zaključkov zadrug. Mestni magistrat ie izdal razglas, ▼ katerem opozarja zadruge, da morajo osem dni po registraciji oziroma odobritvi potom okr. političnega oblastva predložiti po!, oblastvn II. stopnje prepis zadružne pogodbe aH spremembe te pogodbe, ozir. odtis (prepis) odobrenega računskega zaključka in bilance. V mestn Celju se mo- o omenjene stvari predložiti mestnemu .clstrara, ki jih nato predloži maribor-oblasti. Proti onim zadrugam, ki bf »vodoma omenjenim dolžnostim ne ustregle, se bo »postopalo po tozadevnih kazenskih določilih. — Kontumac. Ker se je v našem mestu zadnje dni pojavil slučaj mač;c stekline. Je doslej obstoječi pasji kentumač razširjen tudi na mačke. Natančnejša določila kontumaca so razvidna Is razg'asi na magistralni deski. — Kolav-d a c i J a poprav!jene?«* kapucinskega rrto-Stfl se Je izvršila minuli petek. Ugotovilo se je. da ie stavbenik g. Vinko Kukovec izvršb popravila solidno in b > *nost še ved let lahko služil svojemu namenu. Država j« mispeVala k popravilom 90.000 Dte, ostali znesek pa krijejo mestna občina. Okoliška občina m okrajni zastop. Narveča del odpade na mestno občino. — Mariborske vesti Z a briv. cev, frizerjev in lasničarjev sa marihof-'' ako oblast s sedežem v Mariboru, H ena snih sadnir, ki nam po statistiki svoJHi članov v Mariboru kaže polagano napredovanje naše narodnosti v te| stroki. Zadruga šteje 97 članov s 100 odprtimi brivnicantl, 76 pomočniki in 43 vajenci. Ifa Maribor pripade 34 članov, od teh* je ie 23 Jfemesv. Tudi na čelu zadruge stoff fe Nemec, aa* mesinik je Slovenec. V ostalem Je nacel-stvo porazdelieno -s volcaO^m Is ae bo razmerje s dobro slovenskih Osnov spremenilo na prihodnjem občnem zbora, Na letošnjem občnem zboru, ki se Je vršil dne 31. marca v gostilni »Plzensia vir« Ja katerega Je vodit sedanji načelnik g. Kožuh, so se izvršile le nadomestne volitve po zgoraj označenem razmerju. Namestnik načelnika s. Gjurtn (Slovenec), blagajnik g. Bien, odbornik a. Riedl, namestnika gg. Fr. Kreft in Tairtz. Zadruga je ustanovila lastno prodajalno za brivske potrebščine, pogrebni podporni sklad m strokovno Sok), ki prične takoj s poslovanjem, čim dobi za to primeren lokal. Njeno imetje se je dvignilo od 1005 aa 11.000 dinarjev — v teh časih gotovo lep napredek. Ob količkaj večji narodni zavednosti bi se bilo v Mariboru tudi v tej obrti že dotlej marsikaj aa bolje spremenilo. *m Zdravstveno s a n i e. Nalezljive bolezni so že pojenjale. Na Škr latici so ostali le Se trije slučaj L Tembolj pa je nekaj neverjetnega, a vendar žalostno resničnega glede pojavov slepiča. Težko, če izkazuje na tej bolezni katero naših mest toliko slučajev kakor Maribor. Operaterji so naravnost preobloženi z delom, bolniki čakajo po več časa, da pridejo na vrsto. Bolezen nastopa v vseh slojih m se tudi otrok ne Iz-ogiblje — Vspeh gradbene razstave. V nedeljo popoldne se ie zaključila razstava gradbenih načrtov. Na razstavi ie bilo udeleženih skupno 30 razstavijalcev, med temi 20 domačih, 10 Inozemskih s skupno 250 načrti, posebej še blizu 100 raznih sKk th skarske-umetniSke družbe »Ažbe« ter !0 raznih ilustrovanih knjig in brošur z načrti modernih stanovanjskih stavb in naselbin. Od inozemskih udeležencev so bila zastopana mesta: Line, Dunaj. Berlin, Minster. Praga«. Število obiskovalcev vštevsi šolsko mladino 1000. Razstava — oziroma zadruga »Mojmir« Je s to prvo razstavo dosegla v moralnem ožini uspeh, kakor ga ni bilo pričakovati. Vzbudila je vsestransko zanimanje. Razstava bi bila še večja, da je niso bojkotirala domača nemška podjetja na čelu jim znani g. Julij Glaser. Bojkot Je Sel tako daleč, da se n. pr. »Marburger Zertung« sploh ni upala poročati o razstavi, — Skrbite za cesta. Pišejo nam: Državna cesta, ki vodi z Viča proti Ljubljani, je v takem Skandaloznom stanju, da se vsakdo zgraža. To trpi pa *e par let sem, žhr krst se ne briga za to cesto. V fescnl so napeljali nekoliko gramoza, a sedaj ni nikogar, ki bi ta gramoz spravil na cesto, pač se vidi na cesti cestarja, ki Je za svojo osebo Jako priden človek in vse pohvale vreden, a kaj hoče revež sam na tako prometni cesti kakor je ravno tržaška Na tej cesti bi bilo treba ob gotovem času več ljudi, pač po potrebi, da bi bila cesta vsaj deloma pristopna, tako 3a leži Ka*o 10 cm in več na debelo da mora človek gledati, kje pride čez cesto, da na zajame blata v čevlje. Kje leži ta napaka, da se ravno najbolj prometna cesta tako sani* kanto vzdržuje? Fakt je, da razen že imenovanega cestarja, ni nikdar videti gotovih merodajnih gospodov, katerih dolžnost bi bila. da se za stvar brigajo. Res je, da je uslužbenstvo naravnost nemško plačano In da je dolžnost države, da Jm prhnemo plača, oziroma bi jih morala že zdavnaj plačati. A s tem ni rečeno da smejo nastavljenci svojo dolžnost tako zanemarjati, da trpe drug! nedolžni neprizadeti ljudje. Vsekakor je treba poskrbeti, da se napravi konec tem neznosnim razme- — Pokopališče pri Sv. Kristom kot sta vb Išče. Od leta 1905 sem, odkar se je po sklepu tedanjega občinskega sveta (na predlog mestnega fizflcata) ostavilo na-daljno pokopava aje mrliče v na tem pokopališču in dovolilo pokopavanje le Izjemoma družinam ki imajo ondl svoje zidane grobnice, Js to pokopališče prenehalo kot tako. Tega bo zdaj že kmalu 20 let Staro pokopaliSČe je bilo določeno za parcelira-nje na siavblšča, toda do zdaj se ni za uresničenje tega projekta brigala nobena oblast. Čas bi pa že bik da bi to pokopališče izginilo Is sredine mesta in se svet zazidal t stanovanjskimi hišami. Zakaj ne prične s to akcijo mestna občina? — Tečaj za gozdne In lovske čuvaja. Nedavno so poročali dnevniki, da se otvor! v Sloveniji gozdarska šola. Kdaj pride do uresničenja tega našega stremljenja, bo pokazala prihodnjost Pač pa se otvori IZ aprila t. 1. tečaj za gozdne in lovske čuvale v Kostanjevici. Podrobna pojasnila glede sprejema v ta tečaj bo razviden! iz razglasa v Uradnem listu. — Cene stavbenemu materijam so zadnji čas padle. Ker je stavbna podjetnost pri nas tekom zadnjega časa malodane prenehala, so tudi cene materijala (opeki, apnu. kamnu in pesku) Jele letos padati. Ker al potrebščine, Js tudi dovoz neznaten. Praznik stavbišč trna Ljubljana sicer v središču kot ob periferiji obilo na rzber, toda dokler bodo zahteve za kvadratni meter po 4—800 kron aH Se vlSJe, je pač izkrjučeno, da bi ljudje imeli pri sedanjem pomanjkanju stavbenega kapitala, pogum građh! si stanovanjske hiSe. Svet Je pač Se predrag. Te razmere se bodo morda Sele zboljšsle, ko izginejo smodniSnice z Ljubljanskega poRa, — Iz Stična, Dne 25. trn. se ie pri nas ponoviia predstava Šolske mladine % enakim sporedom kakor dne 19. marca. Tudi to pot ie bila predstava, ki se je prav dobro vprizofila, povoljno obiskana od našega razumnlštva. Kljub deževnem« vremena nt jako slabim Mamim cestam Js vendar došlo na šolsko veselico nrooax> naroda. Videli smo inteligence is §t- Vida. Draga, Hudega, Ivančne gorice is bližnje okolice. Odč. učiteljica Čolnarjeva is Is 2 mi od lokal oddaljene Krke pripeljala na lestvic-asm vosu 40 otrok trn predstavo, ki so te dlvtt lepi vasaSM. To je pač lep dofcas požrtvovalne učiteljske savednostt, kf Je |S vredna, da se Javne pribije. Lepi osna* esnf predstavi sta dokazal, da delujoča ■oKslfrfo aadaiftate ovoje Mtnrno delo sebi, lo* sH naroda aa čast ter da s tem potom upslkrje šol. adadsao aa UndekJ oder U pomen! svet. Is vrat take mlade mladt» krepke moči. Zato zasluzi vas nčkeUsrvo, to dela In se žrtvuje v to smer, našo javno pohvalo, kajti saj ne dela le za šolo, temveč tudi za življenje. — Kameniti tlak Pred Škofijo in blato v SrreHški sllct. Prejeli smo is občinstva to-le pritožbo: Kdor je primoran hoditi po kamenitom baku Pred skotijo ali pa po Srreiiški ulici, mora pri belem dnevu paziti, da si nos: ne zlomi ali se ne ubije. Ta tiak |e v takem škandaloznem stanu, da ga ne najdeš v nobeni najbolj zanikrni madžarski vasi. Ves razbit, razpokan. poln lukenj m jam kjer se nabira ob dežju voda. Ljudem, kt imajo sedaj v rokah občinsko gospodarstvo na magistratu, svetujemo, da puste ta tiak Se to pomlad odstraniti in položiti nove plošče od Perschetove trgovine do ogla Pabijanove hiše. — V Streliški ulici pa so hodniki in cesta že od zime sem do giežna polni blata in luž, da se že vse sad to zanfkmostjo Skandalizuje! Hodniki nič posut!, blato nič postrgano, kakor bi ta del mesta in njegovi davkoplačevalci spadali pod — Ižanskega župana m ne pod mestno občino ljubljansko! — Izlet v Dubrovnik. Kri in Atene. Društvo za promet stranaca v Zagrebu priredi v času od 28. maja do 11. junija d. H. društveni izlet z našim najelegantnej-Sim parnikom, »Karadjordje« iz Sušaka v Dubrovnik, Krf, okrog Peloponcza v Atene in nazaj. Kakor čujemo se bo tudi iz Slovenije udeležilo več izletnikov tega potovanja. Vsa podrobna pojasnila in cene daje Tourist Office v Ljubljani, Aleksandrova c 8. — SpOr za 10 milijonov dinarjev. Beogradska »Politika prinaša interesantno vest o sporu za dedščino 10 milijonov Din, katera ima pripadati državi, ali neki zr.scbnici. Leta 1915 je umrla v Nišu Katarina D. La-zarevič. kt je zapustila pismeno oporoko, ▼ kateri zapušča vse svoje premoženje državi v svrho osnovanja fonda za podpiranje dijakov. Kasneje Je napravila nov testament, v katerem ie navedla, da zapušča svojo oporoko svoji snahi Kosari Lazarevič v Beogradu. Zadeva se je pričela zavlačevati tn se vleče še danes. »Politika« zahteva od države, da se reši najpreje vprašanje, kateri testament je pravzaprav pravi. Stvar ie treba predložiti sodišču, Za rešitev tega spora viada v Beogradu veliko zanimanje, — Čedne stanovanjske razmere. Pišejo nam: Iz vile v Komenskejra ulici Št. 7, ki je bila zidana pred vojno, torej je podvržena stanovanjskernu zakonu, se je pred dobrim mesecem Izselila neka družina. Stanovanje pa je kar meni nič tebi nič zasedel neki nemški plemič, ki nima ničesar Iskati v Ljubl"an;. Rndi bi vedeli, kako je ta milijonar, ki je pripeljal v to stanovar-nje cele vozove različnega pohištva, prišel do tega, da zasede sredi Ljubljane stanovanje, ki bi ga po zakonu smel zasesti samo domačin. Kaj pravijo k temu naše stanovanjske oblasti? Smo aTdovedni, ako bodo to trpele. — Smrtna kosa. Včeraj je umria gospa* He'ena V a v p o t i č, roj šubic, s > proga Gre-orja Vav^potiča, naJpaz:.:i%a mestnega dohodarstvenega urada. Pogreb bo v četrtek 3. aprila ob 16. popoldne iz mrtvašnice deželne bolnice k sv. Križu. N. v m. p.! — Umri je danes zjutraj g. Josip Jakusch, arhitekt in stavbeni vodja pri stavb, podjetju Tonnies v 60 letu siarosti. Pagreb se vrši v petek 4. aprila ob 14. iz državne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. II. v m. p.! — Železniška nesreča* Včeraj ziuiraj okoli pol 9. je skočil v bližini Nabrožiae s tira jutranji brzovlak, vozeč iz Trsta proti Dunaju, Škoda je precej velika. Podrobnosti o nesreči Še niso znane. Radi tega je imel današnji brzovlak 3 ure zamude. — Sanje preprečile nesrečo. V Dubrovniku se je pred dnevi sanjalo tramvajskomu sprevodniku Milanu B., da se bo pri vožnji primerila nesreča. Zle sanje sprevodniku niso dale miru, skočil je s postelje in odšel pregledovat tračnice proge Gruž-Dubrov-nik. Tik pred pokrajinsko bolnico je naSe! dva komada železa, ki sta ležala preko tračnic in sta bila poležena z namenom^ da bi tramvaj skočil s tira. Sprevodnik ie o zločinu obvestil policijo. — Skrivnost napada na vlšegradski vlak. Našim čitateljem je gotovo še v spominu drzen roparski napad na vlak pri Višegradu v Bosni, pri čemur so bili sicer potniki in vlak rešeni, samo junaški strojevodja Josip Ambroži č, rodom Slovenec, ?e poplača-! z življenjem. Orožniki so dolgo J časa zasledovali drzno tolpo, ki je izvedla j napad, ali brez uspeha. Sedaj se je odkri-I lo od katere strani je bil napad pravza-| prav insceniran. Slučajno je bil prepeljan v Sarajevo hajduk Obren Hadžić-Rajić, član glasovite tolpe Kustudijene. Obren, ki ie bil preje član družbe glasovftega razbojnika Muje Bašoviča, je izpovedal, da je napad izvršila Bašoviceva tolpa, ki je prejela velike vsote denarja, potom agentov iz Albanije, katere je financirala Italija. Obren je sam večkrat odšel po denar. — Nasilen ponočnjak. Delavec Alojzij Stranec, stanujoč v baraki na Dovozni cesti je skušal v ponedeljek ponoči vdreti v stanovanje Jakoba Kralja. Slednji se je pijanega Stranca bal in mu je odprl šele Po dolgem trkanju. V jezi je nato sunil Stranec Kralja z nožem v desno ramo in ga precej poškodoval. Kralja so prepeljali v bolnico, Stranec pa je bil aretiran. — Razorava zaradi falsificiranih lCa> nars^ia bankovcev se Je v ponedeljek pričela pred beogradskim sodfščem. Obtoženi so bili: Ignac Zupančič. Dobrijević, Rupčič, Mik'avčlč, Brestovac, Alfonz Zarnik, Jakob Celešnlk, Marija Gabrenja, Frančiška Dolenc. Sveta Ncdeljkovič ln Radojica Ada-mov^ć,, da so iz Italije vtflioiapljaJi ponarejene lOd'Tiarske bankovce in jih razpečavaJi v naši državi. Tihotapski družbi so prišli na sted v Beogradu, kjer je Peter Drbrijević V vlaku pozabil košaro, v kateri je bflo 3000 falsificiranih bankovcev. Nato so na Rakeku aretirali celo vrsto tihotapcev. Sodišče Je obsodilo: Ignaca Zupančiča kot glavnega krivca no. 4 >eta težko leče, Petra Dobrije- 1 viča na 3 leta, Rupčačn, Miklavčiča in Bre-} stovca na 2 leti težke ječe, Alfonza Žarni k a, Jakrba Celcšnlka, Marijo Gabrenja tn Frančiško Dolenc v 6mescčni zapor, dočim sta bila Sveta Nedejjković fn Radojica Ada-movlć ooroščena. Tin — Radioaktivnost termalnih topte v Laškem. Dne 30. marca ti. so bili v termalnem kopališča v Laškem na poziv solastnika g. ravnatelja Smertnika profesorji zagrebške univerze: mineralog dr. Tučan in medicinski kemik dr. Fran Bubanovič s svojim asistentom Josipom Mikšičem, da prežskusijo na licu mesta radioaktivnost tega kopališča. Navedeni so napravili nekoliko komparativnih merjenj na Currevera radioskopn in so konstatirali sledeče: 1.) da je pesek vzet iz vrelca radioaktiven in to primerjan z uranovo rudnino iz JoachJ-mna na Češkem prilično jednako, kakor leta rudnina; 2.) sama voda pokazala Je znatno večjo radioaktivnost od uranove rudnine. Iz tega sledi, da se more sigurno trditi, da Je termalna voda v Laškem ena od najradioaktivninejšfh v naši državi. Daljne pre&kušnje an primerjanja glede radioaktivnost ta vode z radioaktivnimi tennar mi svetovnega glasu se bodo izvršile v univerzitetnem Institutu medicinske fakultete v Zagreba. Dr. Fran Bubanovfč L r. Predstojnik medicinskega zavoda v Zagrebu, Slutilo se Je že davno, da mora termama voda toplic v Laškem Imeti čudovito lastnost, Id upliva na ozdravljenje razUčam bolezni. Tako so pisali pred mnogimi desetletji prof. Henrik Noe tn dr. medic Maks vites pl. SchSn-Perlashof, prot dunajske univerze, da vsebuje voda nedo* gnano elektriko, ki ocrnkuje na zdravljenje. Imenovana znanstvenika sta že tedaj slutila posebno svojstvo vode. ki si ga nista znsia razlagati, kaj« radii Je bil spoznan Sele pred IS leti. Kopališki zdravniki so opazovan čudovite uspehe, zlasti pri ženskih boleznih, katerih si niso vedeli prav tolmačiti, ker dosedaj Se ni bila termalna voda v toplicah v Laškem znanstveno preiskana slede radioaktivnost!. Navedeni znanstveniki zagrebške fakultete so to dejstvo s velikim zanimanjem preizkusil la dasi so bHi vsi preje glede radioaktivnosti termalne vode v Laškem zelo skeptični, so bfil po napravljenih eksperimentih silno Iznenađeni. Đrezdvornno postanete se od nekdaj slavne termalne toplice v Laškem kopališču svetovnega slovesa, ter is vsekakor velikega pomena za nato osjo doosovmo. Visemaan napa red. Đona], I. aprv NL Večinoma oblačno, aagnenie k dežju, hladno In severovzhodni vetrovi. V splošnem |e Pričakovati poslabšanje vremena. — Peanvfea v Bcognda. V Beogradu je obolelo več oseb aa pegavici. PretekH mm na lifibnaasksm polja. Osumljeni J. do danes opoldne umora šc ni priznal. Kot smo poročali, je včeraj policfja, kot sumljivega umora nad bla^ajničarko Faniko Petkovšek aretirala njenega ljubimca Alcjztja J., ki je bil ob 10. dopoldne prijet na niegovem domu. J. je bil takoj zaslišan, vendar Je zanikal vsako krivdo, Zasliševanje se je vršilo ves »popoldan do poznega večera. Spočetkoma je bfl J. zelo razburjen in nervozen, kasneje pa jc odločno zanikal svojo krivdo. Zvečer je bHa opažati na njem močna duševna potrtost in večkrat je ie hotel govoriti — toda vedno si je premislil. Tekom popoldneva in večera so bile tudi zaslišane glavne priče, ki so bile usodnega večera skupaj s pokojno, odnosno, ki so videle J. in Faniko zadnjikrat skupaj. Zaslišana je bila najpreje njena 'Prijateljica Fanrka Jerebova, blagajničarka v kinu Matica. Omenjena je bila skupaj s pokojno in z J. do 22. zvečer, nakar se je pred glavno pošto poslovila od obeh. Petkovškova je bila, kakor izpoveduje Jerebova, izredno dobre volje, prisrčno se je poslovila od prijateljice in sklenili sta, da se drugo Jutro zopet snideta. J. je bil videti zelo mračen in nervozen, kar priča do omenjenega večera ie nI opazila na njem. Kot glavna obremenilna priča pa je bil zaslišan neki Dečman, ki je videl kritično uro, ko le bU umor izvršen oba — Faniko in J. v živahnem pogovoru na Dovozni cesti. Komaj pa se je dodobra odstranil, je že slišal usodni strel. Dečman zatrjuje, da se dobro spominja, da ie bil dotičnjk, ki Je govoril s Petkovškovo, popolnoma podoben J.; imel je siv raglan-povTŠnik ter Je bfl precej visoke postave. J. nasprotno zatrjuje, da je Faniko spremil samo do začetka Dovozne ceste, do tovarne »Transformator«. Zdt se, da postaja krog okoli nJega ožii to ožil — Zvečer je bil prepeljan J. v sodne zapore. Celo noč v zapora Je prejokal. Tudi danes dopoldne se vrši zasliševanje njega, kakor ostalih prič. Do opoldne še ni priznal svojega zločina, pričakovati pa je, da se bo končno udal. Truplo pokojne Panike je bilo včeraj popoldne prepeljano v mrtvašnico. Vršila as ie tudi obdukcija trupla. — Uprava našega lista je prejela od t, Anton Hafnerja, Železniki za Ciril Metodovo Družbo Dea 1S0, mesto venca aa grob S. Jožefa Hafnerja, Trata-šk. Loka. — Za ■lencs Je darovala g. Marija Rupnak, voditeljica osnov, šole v Kamniku Dio 2S. avala! , KINO »IDEAL« prične v čckiek dne S* aprila s predvajanjem velikega popularnega znanstvenega filma o seksualnem vprašanju, ? „Ž8R3 - mati - dete" T (Kako to razjasnim svojemu detetuj Seksualno vprašanje rešeno. Ta film sta sestavila dr. metL Oskar Wa-reclia in E. floĐas, s čemur sta si zaslužila neprecen?;ive zasluge za človeštvo. Dosedaj še nj izšia tako modro pisi^ta knjij;^, da bi sc mogla tekmovati s tem filmom. Film nain jasno predočuje, kako slarlši dostikrat nevedoma ▼ n2r>ačnl vzsoji otrok tirajo svoje otroke v naročje prostitucije in r-^ube. Dnini prizor pa nam kaic pravilno vzgojo od poroda do zrelosti ne samo v pogledu seksu a snega vprašanja, temveč tudi duševno in moralno, da postanejo otroci srečni ln ponos starišev. Osobito se opozarja tud5 vse športnike, ogledati si ta program, kjer hna'o priliko, opazovati razne stroko športa. Zatorej jo delžnest vsakega, komur leži sreča in blagostanje otrok na srcu, pogledati ta film neprecenljive vrednostL FIlm se predvaja: v četrtek 3^ petek 4^ soboto 5. in nedeljo 6. L in. Spored je, samo ob sebi umevno, lo za odrasle, torej mladini neprimeren. Slike programov kino »luca*! ogledajo S3 odsiej laiiko tudi v izložbi novo otvorjene trgovine s slaščicami gospe H. Treo v Selenburgovi ulici. — Modna revija — Stoji, stoji Ljub-ljanca. se bo vršila v opernem gledališču ne kot objavljeno 11^ marveč 1U. in 14. aprila — PrcdpTodaja vstopnic pn dnevnih blagajnah v opernem gledališču od 2. apnla naprej. — Stoji, stoji Ljubljanca -., Modna rc* vTja, — Gospoda, katerim je rezervirana loža po sejmskem uradu, naj bla^ovoH dvigniti vstopnice pri dnevni blagajni opernega gledališča najkasneje do dne 6. aprila. — Koncert. Vsaki dan v restavracij! in kavami »Tratnik« koncert salonske ka-» pele od S.—1. ure ponoči. Vstop prost. — Kar Vj potrebujete, to Je Elzafluld To pravo domače sredstvo, katero prežene Vaše bolečine! Poizkusna pošiljka D 27. _ Lekarnar Eug. V. Feller. Stubica Donja, Q-zatrg št. 23$. Hrvatska. — Najcenejše In najnovejše obleke se dobe samo Šelcnburgova niica št 3 pri Gričar & Mejad. — Modna revfla »SroJU stoji Ljubljanca«, Upravi Ljubljanskega veiese.ima se bo, kot čujemo, nameravana atrakcija -J modna revija, »redno posrečila. Modno, revijo se je krstilo z Stoji, stoji LjubLjan. ca... Narodna pesem sicer pravi »Ljub. ljanca dolga vas«, to pa se ie nadomestilo z pikairri, ki naj znači jo, da Ljubljana rtf več vas, marveč racdcrno, naglo se razvijajoče mesto, kar naj dokaže modna rc vija. Naše dame in gospode bo zanimalo kaj se bo vse videlo. Naznanjamo, da s* vse razstavne tvrdke pridno na delu in st bodo sijajno izkazale. Razkazovala se b* zadnja najnovejša moda po parižkih i« dunajskni modelih. Kratko sliko o razstavnih predmetih nam poda sledeči seznam c rvrdkah: Bern^ jvfiS (damske kn racskt obleke), Bogataj, Kongresni trg (svetlob* na telesa), Dular Alojzij, Miklošičeva cesta in I. Kostevc Sv. Petra cesta (opremita eno sceno z perzijskimi, smyrna In piw rotskinri Captfd 140 m2), Elite (damska ko* lekcija). Fett:ch-f*rankhehn pokaže svojo umetnost v modernih frizurah nastopajoča dam), Gčtzl etc. damski klobuki), Hamai (damsko perflo), Kozina (najrazlicne^ modni Cevi jO, Kenda, Krisper (čevlji, galanterija), Koltzej d. z o. z. (klubgarnth* ro). Maček (moške obleke), Maver (dan* ske obleke), Malhape (milo, parfumi-atrato dje), Osrednji zavod za žensko domača obrt (zaston. čipke), Peternel, Sp. Šiške (čevlji), Pučnik (moške obleke), PekoV (damski klobuki), Rojina J. (moške oble* ke), Schwab Drago (moške obleke), A< Sušnik, krojaški atelje (moške obleke)^ Šinkovec nasl. Soss (damske večemeJi Modni atelje M. Sare, Kongresni trg (dan> ske toilete), Szantner (čevlji), Trebar. Svi Petra c. (različni čevlji), The Rex (potn« pisalne stroje), Wanek-Ida Škof (modni damski klobuki in dru^j z raznimi pređmo ti). Udeležba s strani tvrdk je neprićako.1 vano velika Ta krasna slika modnih pred. metov bo zvezana z igro, ozirema koncert tom umetniške višine. Nastopijo najboljši dramske in operne umetnice in umetnik^ orkester opernega gledališča, balet V do ianjih, trije po številu, bodo nastopili me4 drugimi Rajtguscn, FIgabtrt, RokovrrjaJ Nande, poet, razni ministri, orijentalsk* princeza in njen oče, dama, ki si želi z\> morca, večni ženin Adolar, stric Tutanc. hanon, Ahasverus, odaliske (balet) in dnu' gi. Nadalje, pevske točke naših Triljirbljos nih opernih pevcev, baletne točke, Atrak. cUe v odmorih itd., itd., skraUka — senzaf cija za Ljubljano. Poizvedbe. — Našel 90 je v bližini državne girmtai zfje v soboto zvečer telovadni Čevelj it. 3t» Dobi po v upravi »Slov. Naroda«. — Zgubila le uboga ženska danes sit* trsi ob K S. na Jnžnem kolodvora usnjem rdečo listnico z večjo vsoto denarja. Pot sten najditelj naj blagovoli denar odda^ proti nagradi Francu Janežu, plet. mojstrj v Dolskem pri LjubljanL 77 ..SLOVKNSKI NAROD" rine 3 aprila 1924 Stran 5 Gosnodarstvo. LETOŠNJI IZGLEDI NA ČEBELARSTVO. Leiošnia neobičajno dolga in trdovratna r;n;a je bila ponekod hud udarec za čebelarje. Ce!o izkušeni čebelarji, ki so ukrenil* vse potrebno za pravilno prezimhenje svojih čebel, so utrpeli izgube po več svojih Panjev. Mnogo površnih čebelarjev, posebno na kmetih, pa je prišlo sploh ob ves čebelski rod. To se je zgodilo posebno tam, kjer se je napravila napaka že jeseni pri vzimljenju. V tem oziru je sedaj sicer zvo-nenje Po toči, vendar pa manj poučenim čebelarjem (pravzaprav moremo take Imenovati le zgoij lastnike panjev) ne bo škodovalo navodilo za prihodnjič, posebno ako nimajo nobene strokovne knjige. Tudi se da še vedno marsikaj rešiti. Za prezimljenje ie treba izbrati le močne (mnogebrcne) in zdrave čebelne družine, kJ Imajo še mlado in rodovitno matico. Močne čebelne družine so take, ki jeseni po končani paši obsedajo večino sat-n kov vališča. Panje s premalobrojno družino e treba že jeseni pred ozlmljenjem združiti. Isto je treba storiti s panjem, ki ima že nad 3 leta staro matico. Za ozim-ler.ie so najboljše take čebele, ki so se izlegle šele eseni istega leta (avgusta ali septembra), zakaj čebele, ki so se Izlegle že spomladi ali v ranem poletju, ©omrjejo že med zimo ali pa takoj spomladi pri prvem izletavanju. Preslabe družine se rudi v dobrrh in gorkih panjih ne morejo ogreti, zato pa tudi tem več medu povžije-jo, končno pa vkljub temu popolnoma oslabio, da ne dočakajo spomladi. V letošnji hudi In dolgotrajni zinrl je pobrala največ čebelnih družin driskavlca ker čebele skoraj cele 4 mesece niso mogle izietetl, da bi se Iztrebile (osnažile). Posebno usodno v tem pogledu je bilo tam, k;er so imeie čebele za zimsko hrano gozdni med (smrekov In Jelkov), ki je težko prebavljiv ali pa med. ki kristalizira. Za ♦ak med potrebujejo čebele vodo, da ga razstope, a po vodo niso mogle izletavatl. Driskavico Prt čebelah in plesnobo na sa-tovju povzroča čestokrat tudi vlaga v parnu, ako se ni pozimi redno skrbelo za dohod zraka. Pravi čebelar takoj spozna drisko aH grižo, ako le odpre panj, ker Is takega panja udari zoperno kislastl duh. Iz takega panja je treba takoj pobrati vse onesnažene satnike s čebelami vred. kar se nai opravi v topli sobi. Okuženi panj je treba znotraj dobro odrgniti In namazati s kakšno čebelam prijetno dišavo, onesnažene satnTke pa zamenjat! s čistimi in z medom napolnjenimi, nakar se čebele zopet spravijo v?nj. Marsikaj se da še seda] spomladi popraviti. Nekaterim čebelarjem se zdi škoda pustiti večjo množino medu v panjih za preživljanje Čebel pozimi, a proti spomladi se ne prepričajo, ako ni hrana že pošla. Pri panjih zastarelega sistema Je to tudi težko dognati. Vsakemu panju je treba pustiti za zimo 8—10 kg medu. Bolje več kot manj, saj odvisni med ostane itak nedotaknjen. Druga normalna leta so ob sedanjem času Imele čebele že prvo Pašo (resje, dren, vrbe. leska, marelice, lapuh, podle-sek. jetnik itd.) dočlm je bila letos narava celi mesec sušeč še povsem mrtva, a rudi ozračje prehladno za daljše izletovanie. Toliko pa se je zadnje čase ozračje vendar ogrelo, da v popoldanskih urah čebele pridno izletavajo na prašenje in izprehod zato pa porabijo rudi mnogo več zimske zaloge, kakor pozimi, ko so se držale napol otrple v klopčiču okrog matice. Na porabo zimske zaloge vpliva tudi kraj, kjer so čebele prezimile. V gorkih kleteh porabijo mnogo mani. kakor pa vzlmljene na prostem, kjer pogosto jedo, da se ogrejejo. Tudi ni vsak med ednako dobra in izdatna čebe'na hrana za zimo. Za ta namen Je naj-boHši spomladni cvetlični ali jesenski ajdov med. Prav slab pa je gozdni (smrekov In jelkov) In med. ki kristalizira. Vzroke smo že zgoraj navedli. Glavna naloga vsakega čebelarja se-dai na spomlad je, da se prepriča, ako ni čebelam že pošla hrana v panjih dokler v ■aravi še ne dobe zadostnega nadomestila. Za to je treba skrbeti p-isebn? tistun čebe'arjem, ki niso pred ozimljiu.iem stehtal! panjev In torej niti ne vedo, ko'^3 zaloge za zimo so *i ->osameznI panji ispra* v'H. Lanska letina za čebe:ars*vo v splošnem sploh ni bila dobra. Ako majo pri tem p'emeniakl Še posebno močne družine z rodovitno matico, kt je že por'mi zate!* eč- jajčeca, potem *z panja, vsleci česar panj oslaol In navadno tisto letn sploh ne da roja. V takih slučajih 'e treba takoj pričeti z zasilnim pitanjem. Naipripravnejši za to so po'ni >atn;ki. ki se pr! pan.Hh s premakljivim satoviem obesijo k čebelnemu gnezdu, ko se poprej odstrani prazno satovie. Ako ni po'rlh sat-nikov napolnijo se prazni na umeten način s tekočim medom. Sicer pa je »roba pitati z dobrim medom aH z raztopljenim sladkorjem v koritdh. Kako se to del*, mora itak biti znano tudi vsakemu čebelarskemu začetniku. Kranjskim panjlčem je sploh mogoče pokladati med le v posodicah aH koriteih. Stari, IzkuSeirt čebelar* napovedujejo letos neugodno spomlad ca čebelarstvo, ker bo hroščevo leto. Da bi motIH! Ambrož. * ★ * — Izvoz laje Iz aale kraljevine. Laa- sko leto je bilo Iz nase kraljevine v mo» zemsrvo izvoženih 17,500.000 kg jajc Skupno za ta jajca je znašaJo 538 milijonov dinarjev. —g Dobava sni žilne Jute. Direkcija dri. feleznic v LJubljani razpisuje ofertalno licitacijo na 5. aprila za dobavo 60,000 kg žilne Jute Outenih nitll. I —g Novosadska blagovna borza L. aprila. Na produktni borzi notirajo: Pšenica baSka, 79-80 kg. 3%, \ vag. 305, 79-80 kg. 2—3%, 2 vag. 300. 79-80 kg. 2%, dupi. kasa, 4 vag. 322.50—325; ječmen ba-' ški, 67 kg, 1 vag. 325, oves baški, dupL kasa 1 vag. 250, sremskl, 1 vag. 255, koruza balka, dupl. kasa, 21 vag. 23250—250, sremska. dupl. kasa. 5 vag. 257.50. moka baza »Os«, dupl. kasa 2 vag. 510. Tendenca mlačna. —S »Jugosl. Uovd« št. 75 prinaša članek o kritičnem polžaju slovenske industrije. Veseli nas, da je to gospodarsko glasilo v bistvu povzelo skoro dobesedno iz našega lista inž. Anteja Ružica razmotriva-nja, ki smo Jih pred tednom priobčili. Upamo tudi, da se kompletni faktorji zganejo še o pravem času. ker sicer preti naši industriji nepreračunljiva škoda. —g O telefonski mizeriji so začeli v zadnjem času pisati mnogi listi. Tudi se je zadeva razmotrivala v ministrstvu Itd. MI nimamo nič proti novim linijam in zvezam, ki se Imajo po teh sklepih izvršiti. Vendar pa upamo še vedno, da se zveza Ljubljana-Trst itd. ki je povsem zgrajena in pripravljena poprej odpre in prepusti splošnemu rometu, nego se zgrade in dovršijo omenienl novi projekti! Sicer pa ne more biti dvoma, da se Čim prei otvori proga Zagreb-Ljubljana-Reka-Trst-Benetke-Mllan. Ju!ii?ka Krajina. — Fašlstovskl volilni računi. Fašisti razglašajo po svoiih listih, da bodo v Idriji. Bovcu, Kobaridu. Tolminu, Kanalu In pri Sv. Luciji glasovali Slovenci v obilnem Številu, kakih 2500 glasov, za fašistovsko listo. Pnake upe gojijo tudi glede Vipavske doline. Nadalje menijo, da se vzdrži volitev v teh krajih najmanj 2000 volilcev. Leta 1921 so dali Slovenci na Goriškem za svoje kandidate 43.000 glasov, nacijonalni blok :ih je dobil komaj 3000! Sedai pravijo, da bo v nedeljo vse drugače. Slovenci dobe k večjemu 18.000 glasov, nacijonalna lista pa 7000. Drugi glasovi se razdele na razne stranke. Morda se pa le kaj motijo gospodje fašisti. — Volilni shodi. Shod v Tolminu je bil zelo dobro obiskan. Govoril je dr. W i 1 f a n. Na shodu v Bovcu je govoril dr. Po d gornik. Fašist inžener Fi-scher je začel vmes kričati in navzoč! zastopnik oblasti je nato razpustil shod, namesto da bi bil izzivalca pozval k redu! V Kobaridu je govoril dr. \Vil-f a n. Fašisti so se vedli nesramno in izzivajoče. Neki tak junak je prevrnil mizo, na kateri je stal govornik. Tako junaštvo se je zgodilo popreje že v Tolminu. Mussolini je obljubil svobodo pri volitvah, fašisti iz Vidma pa se malo menijo za Mussolinijeve besede in izzivajo nasilja, katerih bo gotovo mnogo posebno na dan volitev. Videmski fašisti so raztrosili med Slovenci polno slovenskih proglasov in lepakov. Tudi na Krasu in v Istri shodi dobro uspevajo. Društvene vesti. — Kolo Jugoslovenskih sester Ima jutri v četrtek 3. aprila popoldne ob 16. redno odborovo sejo. — Protituberkulozne lige v Mariboru občni zbor se vrši dne II. aprila 1924. ob 20. zvečer v mali dvorani Kazine s sledečim dnevnim redom: 1.) Poročilo podpredsednika: 2.) poročilo o delovanju ambuln-torija; 3.) poročilo tajnika; 4.) poročilo blaganika - namestnika; 5.) porodilo preglednikov: 6.) Izprememba § 8 društvenih pravil; .7.) volitev novega odbora: 8.) predavanje doc. dr. Ulatka: Oskrba pljučno bolnih s posebnim ozlrom na tuberku-Hno. Protltuberkuiozna liga vabi svoje ustanovne ter redne člane, podpornike In vse svoje prijatelje k cbilni udeležbi. — Dijaške goepodieje imajo v četrtek 3. tm. ob 4. pop. v restavraciji Novi svet redni mesečni sestanek. — Društva za vzgojo hi za varstvo ptle-pevk« ustanovni občni zbor se bo vršil v nedeljo dne 6. aprila tU ob 14.30 v gostilni pri Mraku na Rimski cesti. Vsi ljubitelji našh krllatcev dobro došli. Pripravljalni odbor. — Članice »Kola Jugoslovanskih seter« te šentjakobskega, trnovskega in dvorskega okraja prirede v soboto 5. aprila ob 20. zvečer družabni večer z Čajanko v salonu pri »Mraku«. Rimska cesta. Ker je ta družabni večer prvi te vrste, ki ga prirede Koašlce in z lepim sporedom: nagovor, deklamacije In drugo, vljudno vabimo cenj. občinstvo, da se obMno udeleži te dobrodelne prireditve v prid društveni blagajni. Vstopnine nI. To in ono. ŽIVALI KOT LASTNI RANO-CELNIKL Znano je, da si lisica vsled strela ali pasti ranjeno nogo z lizanjem kmalu ozdra-! vi. Srno z cbstreljeno nogo so videli, kako j je odšepala naravnost v potok ter toliko i časa stala v vodi. da se je krvavenje ustavilo. Manj znano pa je. kar pripoveduje o nekaterih pticah nemški prirodoznanec, torej ne mordn lovec v lovski latinščini. Obstreljeni žerjav si baje rano sam povije, v kolikor jo pač more doseči s kljunom. Dobili so namreč žrjava, ki je imel prestreljeno nogo pravilno povito z mahom in lastnim drcbnejšhn perjem. Istotako so dobili obstreljeno vrano, ki je imela na rani nalepljeno lastno mehko perie izpod perutnic. Slučajno bi perje »'kakor ne moglo priti na rano. Neki popolnoma zanesljiv mož, ki je Imel za to tudi verodostojne priče, je pripovedoval omenjenemu prlrodoznancu sledeče: Streljal je na viso-koletečo divjo raco, ki jo tudi obstrelil, da se je čez nekaj časa začela spuščat! na precej oddaljeno njivo. Po dolgem času sta lovec in njegov spremljevalec našla raco, ki ie med tem časom 7e poginila. Zadeta je bila pod levo perutnico, toda v rani je ime1a globoko natlačene mehke trave. Brezdvomno s! je ž'val sama s kljunom na ta načdn nat'ačlla trave v rano, da bi krvavenje ustavila. REDEK ZAKONSKI KONFLIKT. Po ameriških bolnicah je Že «ek> v navadi prenašanje krvi zdravega na bolnega človeka. Dan na dan se predstavljajo po velikih bolnicah v to svrho mladi ljudje, ki morajo biti seveda popolnoma zdravi, Pripravljeni so vsak trenutek datj svojo kri v operacMske svrhe. Neki mladi mož iz Habertona pri Ncwyorku je hotel prisiliti svolo mlado ženo, da bi se priglasila v bolnici za oddajanje svoje krvi. 2cni pa to ni bilo nič po vrlji. zato Je Sla namesto v bolnico na sodni jo, kjer Je podala tožbo za ločitev zakona. USODA FUSKE KNEŽJE HČERKE. Družino In blagostanje JT Je poruga vojna. Revolucija Jo Je vrgla na rob groba In končno je pregnanka iz Sibirije prispela na Dunaj. Prišla Je v bedo In težkoče in zagrešila je nekaj, kar jo Je spravilo v zapor. Vera Seidel se zove nesrečna Rusinja, stara jc 36 let. Njen oče le bil Viktorovič Cačak, nekoč finančni minister v ruskem carstvu, njena mati je bila rojena kncglnja Oagarinova. Nemško dunajsko Ime fl Je dala revolucija. Njen prvi mož, ruski plemič In finančni uradnik. Je moral v vojno. Iz katere ga nI bilo več nazrj. Oospa Vera Je diplomiran* zdravnica In je delovala v bolnicah ter skrbela za svoja dva otroka. Ko so prispeli boljševik] do oblasti v Rusiji, je bila kot plerakfnja in kot oficir? cva žena v f fena v ječo in obsojena na smrt. Smrtna obsodba se sicer nI Izvršila, a Izgubila |e vse posestvo In bila Izgnana v Sibirijo. Da se re?i sibirskega pekla, se le navidezno poročila z avstrijskim vojnim O iN gumijaste pete in gumijaste podplate J« petMba. do V«m pribil« Val eevllar ■e prihranit« urno denar, ampak al «fe mm e««i|a. ka|«l a nit« noga In eevlj i i n " tt L 1 11 DRUZM ZH ELEK ntraonsnujoD.zaz Ora« HekMEM t »trste tm njna ■■• Mfea nrinja mmtm nrHjrtfcCBitterMl rtai ta ■MrtrlC—pi mm- , Hfl M|fl fMMrf UUBUMIH,Dn mmuBOR, Vtirta P*J čuta L — TriL tt. pfcanltt, — TtL Z3B. vjernikom Seldlom z Dunaja. Kot taka se je lahko odpeljala iz Rusije. Na Dunaju si je hotela pomagati s svojim zdravstvenim . znanjem. Seidel ni nič zaslužil, marveč jc « še ona morala skrbeti zanj. Te dni jo je j zvabla neka noseča mlada ženska z dobrim I zaslužkom, da se Je pregrešila proti § U4 av. kaz .zak. Njo so zaprli, njena dva otroka sta ostala pri Seidlu. Razprava proti njej bo sredi aprila. Darila. — Za d'jake v Pragi Pokazali so, da imajo razumevanje In srce za ubožnl slovenski akademski naraščaj v tujini CPra-ga) sledeči velikodušni dobrotniki: Društvo I banč. zavodov v Ljubljani Din 5000, Okrajni zastop Maribor 2000, g. Vinko Vabič, 2alec 1000, Hranilno in posojilno društvo Ptuj 2000. g. dr. Cervinka, Polzela 300. O-krajni odbor Šoštanj 75»), Podružnica prve hrvatske štedionice Ljubljana 250, Tvrdka Medic, Rakovec Zanki 250, »Nova založba« Ljubl;ana 250, Centralna posojilnica v Gorici Lir 50. ga. Fani dr. Bergmanova Kč 100, Mestna uprava Ptuj Din 250. Županstvo mestne občine Novo mesto 150. Pin-ter in Lenard Maribor 100, Jadranska banka, Ljubljana 250, Suttner. Ljubljana 100, g. dr. Otoknr Beneš. Ljubljana 100, Kon-servne tovarne »Globus- Vrhnka 100, g. dr. Anton Božič. Cel:e I0O, Ko! nska tovarna kavlne primesi 100. »Impex« d. z o. z. 100. Tov. J. C. Maver 100. Drago Sdiwab 100, g. dr. Brejc, Ljubljana 100, »Petovia« Breg pri Ptuju 100, Stroiilne lesne In kemične industrije d. d. Polzeia 100, notar dr. Fr. Firbas. Maribor 100. k. Fr. X. Pototsch-n!g 100, Nameščene-; državnega premogovnika Zabukovca 90, Schnelder Verovšek 60 Prva dolenjska posoHlnica v Metliki 50, g. Alfonz Lackner. Cernomelj 50, Doktor fn drug, Maribor 50, notar Fr. Stupica, Sv. Lenart 50. dr. Go^nič. Vrhnika 50, Kolmmn 50, g. dr. Mirko Černič 50, notar dr. Hu-dovenrk 50. Mat;ja Obran, Maribor 50, Kette 50, I. Medved. Ljub'iana 50, Tvrdka »Vrt« d. z o. z. 50, dr. Tone Gosnk, Ptuj 50, g. Fr. Pfkl. St. Pavel 50, g. Fr. Rob'ek. 2a'ec 50, no^ar^ka zbornica Ljubljana 50% g. dr. Jos. Barlć, Maribor 50, g. Tv.in f>-lach. Tržič 40. g. dr. Jos. Majcen M>, g. dr. Aleš Ušeničnlk 30, g. stolni prost. Andrej Kalan 25. g. dr. Maks Obersnel, Jesenice 25. Jos. Košir, Novo mesto 25. s. Marija Plšek, 2*!ec 2^, g. Minka Senlca, 2a e. 20, g. Fran Kavč'č 10. g. Kune, Cernomelj 10. g. Anton Cvenkelj. Sv. Peter v S. d n Le djakl smo, zato ne morem-* za enkrat storiti dru^rsca kot Izreči vsem Imenovnn'm javno, nršo srčno zahvalo. Vedno pa bo-dtn'o znali primerno visok> ceniti ro.ake dor finlke, ki so na« srna tri I za svoi'e tt> d' Že v težkih časih d!'aške*i žMjenjs na tuj-h feh. Odbor Slovensk* D'jiško Zadru-gj v Pragi. — Darila. Uprava našega lista je predela: za C. M. D. Din 100, katere je darovala Milka v počeščenie spomina g. prof. Fran Kos-a. za Dečji Dom Din 150 od rrvd-brne Tom£e-Pretnar mesto venca pok^ni Mar! DrušVovič, za »Društvo slepih« Din 100 od g. Marije Prcvc, posestnlce v Kra-nni mesto venca na krsto ge Jos'pine Tavčarjeve v Smavčj! vasi pri Št. Jerneju. Srčna hvaTa. — Podružnice »Družbe sv. Cirila ?n Metoda« in g*, frirove v'udno oporar'a-mo, da Izda C. M. c*r'"ha za VeitkonoC nove razg!edn;ee s. erm vrsto razse'.dnlc z voščiiom za praznike, drugo vrsto brez voščila, ki se bo lahko tudi pozneje uporabljala. Razglednice Izidejo v par dnevih, zato proshno naročil, — Mesto venca na krsto pok. gosp. v*ad. svetnika Tv. Subfca je darovala gdč. Antonija Kndivčeva za C. M. družbo 100 D n. Iskrena hvala. OPOZICIJA PROTI NOVIM VOLITVAM! Skupščina se zopet sestane. — Beograd, 2. aprila. (Izv.) Danes dopoldne ni bilo v parlamentu nobenih značilnejših dogodkov. Načelniki opo« zicijskih klubov so imeli posvetovanja ter se govori, da so bili na njih sprejeti važni sklepi, ki jih pa za enkrat Se nočejo izdati javnosti. Opozicijonalci izjavljajo, da hočejo počakati na izid dela verifikacijskecja odbora, ki ima dan^s popoldne svojo sejo, kakor tudi to, aH se bo poročilo verifikacijskecla odbora predložilo plenumu narodne skupščine ali ne. Svojo nadaljno takti* ko bodo določili z ozirom na ta dejstva. Davi so nekateri člani opozicijskega bloka, kakor dr. Spaho, dr. Maček m drucii, izjavljali novinarjem, da so proti volitvam. Trdijo, da jc izhod iz seda* njecja političnega položaja edino v tem, da sedanja vlada odstopi in se poveri sestava nove vlade opoziciji, ker ima većino v skupščini. Jasno je, da je opo* zicijonalcem predvsem mnogo na tem, kako bi prišli do oblasti. Danes popoldne verifikaciiski od« bor nadaljuie svoje delo. Po'cjj *cjo verifikacijskega odbora sta napovedani tudi seji upravnega odbora in odbora za prošnje in pritožbe, kar naj bo do* kaz. da se narodna sku^šCina ponovno sestane in da vlada poskusi nadaljevati zakonodajno delo. Borzna poročila. ZAGREBŠKA BORZA . Dne 2. aprila. — Sprejeto ob 13. Devize: Curih 14.13-14.23, Pariz 4.6375—14875, London 314-347.—, Dunai 0.11337 — 0.11537, Praga 237.70—24a70, Trst 356—359, Bukarešta 40.375—43.375, New-york 79.40— S0.40. — Valute: dolar 78.875 —79 875. Efekti: 7% invest. posoj. 1921 65.1 —67, 3>»% drž, renta za ratnu Itetu 150— 153, Ljubljanska kred ;na 242.5, Centralna banka 67—68. Hrv. eskomptna banka 147 —149. Kreditna banka. Zgb. 144—146. Hipotekama banka 78—79, Jtrgobauka 125— 126, Prnstodiona 925—935, Slavenska banka 112. Eksploatacija 145—146, Drava d. d.. Osijek 400—425, Šećerana, Osijek 1300 — 1325, Isis d. d. 61—63, Nfhag 130—135. Outman 980—1050, Slavonija 150—154, Strojne tov. 175—220, Trboveljska 720— 730, Vevče 183. — Beograd, 2. aprila. (Izv.) London 347, Pariz 470. Newyork 80.276, 2eneva 14.13, Srlun HO Milan 351. Praga 240. Duual 0.1141. Soiija 59 50, Amsterdam 29.80, INOZEMSKE BORZE. — Curin, 2. aprila, DanaSnja borza, Bcoh grad 7.10 Praga 17.10, London 24.50. Paril 92.50, Milan 25.40, Berlin 1.24, Amsterdaraj 210.25. Dunaj 0.0O805. Bukarešta 2.95, So* fija 4.15. Newyork le Izostal. — Trst, 2. aprila. Današnja predborzai Beograd 27.80—28, London 96.25—96.50, P*j riz 127.75—128, Newyork 22.25—22.40. Cu-j rih 394-396, Dunaj 0.03225—-0.0325, Praga, 66.50—67. Drobiž. Krafk"n?.sniee. Dokaz. »V! ste se baje v gostilni Izrazili, da je priča idjot! Je-li to res?« »Oglejte si ga gospod sodniku Vprasanle et:kete. NovcdošH kaznjenec (pri vstopu v delavnico k nadzorniku): »Oprostite, PrvKJ sem v zaporu; aH se moram tu predstaviti. A tako ...! Učitelj: »Tvoje seštevanje ie vedno napačno. AH nihče ne pregleda tvojih Šolskih nalog? Učenec: »O pač, mo« oče!« Učitelj: »Tvoj oče? Kaj pa le on?« Učenec: »Natakar.« • 500.000 let stara glava. Litti iz Lt* Angelos v Ameriki poročajo, da so pri izkopninah v bližini mesta naleteli na človeško glavo, katere starost cenijo strokovnjaki na 500.000 let. Tip glave ie sta*> rejši nego oni Neandertalskega človeka. * Morskega slona so vjcli v Slmons-bailu pri Kapstadtu. Dolg ie 6 metrov, v obsegu Ima 4 metre. Glava Je v razrn*rlu • drugim telesom zelo majhna. V gorn1:h čeljustih ima 5 velikih zob. v spodnjih pa dol. go vrsto malih. Plavuti na obeh straneh sta klicni prstem in nosita nohte. Rep Jo preklan. Ta morska pošast tehta nad 2000 kg. Olavni urednik: RAST O PUSTOSLFMSEK. Odgovorni urednik: VALENTIN KOPITAR. ■ \ - ^ ,.i ^ .... . Evna Ja^uKCh naznanja v svojem ter v imenu svoje hčerke Marica vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresljivo vest, da je njen iskreno ljubljeni soprog, nad vse dobri zlati papa, gospod Josip Jakusch ■rftdtakt ta stmb, ood|a pri stavb, podlctln TOnnlcs ▼ sredo, dne 2* t m. ob pol 4. zjutraj, previden s tolažili sv. vere, v 60« letu mirno in Bogu vdano preminul« Pogreb predragega pokojnika se bo vršil v petek, dne 4, aprila t !. ob dveh popoldne is državne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše se bodo služile ▼ več cerkvah* ▼ &|«M|aal* dne Z aprila 1924. —__ mm __ Stran 6. »SLOVENSKI NAROD«, dne 3. aprila 13*24 štev. 77 JCajvccja izbira zaSnift novosti. Sponhianskik Motakov ia slamnikov ravnokar BoSla v nohn saltu 35a Skof-Nanek naslednice Ijubran? Pod Zrančo štev. 2 «pr— preoblikovanja in popravila st točno izvrinjejo. Žalni klobuki vttat Priznano solidne cent! v zalogi. priznano solilnt centi Knjigovodja, ki obenem opravlja nemško korespondenco in je zmožen hrvaščine, se išče za železninsko veletrgovino na deželi. Ponudbe pod Za-1783 na Publioitas d. d., Zagreb, Gunduličeva ulica 11. J(a-ha-ha! Odkrtf sem skrivnost moško elegance I Kaj-Tlnsja« perilo, narim* nioe, kravate, nogavice t. d. po konknren6nth conah pri R. Sinkovic rbsi. Miro Dieselov motor lt HF skoraj nov, mak) rabflen — se proda Jako ugodno. Interesenti naj se pismenim potom obrnejo na tvrdko „ZORA", Ljubljana, Kralja Petra trg 2. Oblastveno dovoljena POPOLNA RAZPRODAJA natega oddelka za pletenine, trikotažo, perilo Dovoljujemo si cenjene odjemalce opozoriti, da se nahajajo v zalogi še vee}e množine različnega blaga, kakor: f» a__^- perilo. Maze, predpasniki, nogavice m M flame rokavice. Za gospode Za otroke In dojenčka triko perilo, ivttefji, srajce, ovratniki, naramnice, nogavice, rokavice, gamafte ta dokolantce. perilo, oaobite znamke .Tetra-, nat. nogavice, sviterii, čepice idr. — Brisače, različna galanterjla in kosmetika. to blago prodajamo POD TRŽNIH I CENAMI samo dotlej, dokler traja zaloga. A. & E. SKABERNE, LJUBLJANA, Mastni trg 10. „Color", najboljša, neškodljive BAR« VA ZA LASE. Glavna zaloge drogerija A. KANC, Ljubljana. — Razpošilja tudi po polti. 2922 Trboveljski premog in drva dobavlja DraftbaILIRIJA LJubljana, Kralja Petra trg 8 Plačilo tudi sta obroka. Telefon 220 372 Veliko Izbiro najnovejših svilenih ia večernih damskih klobukov tor slamnikov po zelo ugodnih cenah priporoča cen}, damam Ivanka Stetjnar, LJubljana, Rimska cesta 10. Hajoenele drva — trda In mehka, Ingttui m cep-l-ena, večje in male množine, od 25 kg dalje dostavlja ne dom. NaročUa sprejema: H. Petri«, Goeposvetska cesta 16/1 Telefon 343 2244 lf. UIILJK1SII Milil VELESEJEM od 15. do 25. avgusta 1924. Oficijelni katalog IV. Ljubljanskega Velesejma bo edina najboljša m najbogatejša knjiR* 1 naslovnikom vsakovrstne Industrije, obrti in trgovine. Oglasi v tem katalogu imajo najbolj« uspeh. NaročUa sprejema samo .APOLLO", anončni in reklamni zavod, R. Gotebkren**, Ljubljana, Stari trg 10, H. nadstropje m uprava .Slovenskega Naroda*. Od pooblaščenih potnikov blagovolijo p. n. gg. labtevati tozadevna pooblastila. Zahvala. nam povodom Za mnogoštevilne irraze iskrenega sočutja, ki so smrti brata in sorodnika, prečastitega gospoda dr. Sebasfliana Elbert Inhiltr-rasgs profta, de*«**, winit|i i«pBfts% tarikt iMTcfk« v Rim msIi za mnogobrojno spremstvo na zadnji njegovi poti te vsem udeležencem za mnogoorojno spremstvo na «uh|. f*" ~* pajtopleie zahval Mjerno. — Posebno zahvalo Izrekamo Prevar, gospoda tteaiiilailii De. kv B Jeejiift« za govor, ponttfikafno sveto mašo m Sp, «e> kanonikoma dr. Cakaim m dr. Ktmsrfs kot zartopafkoaea stKnega kapttlje, gg. kanonikom novomeiicepe ko4eg. kapitije, oa-**« d.bovsc«». g. prtor)e knferakera reda P. VeJerPess »taksa, 9 nriorju F. Avgvariia« Ssatelee kot sastopniku ctstercijanake opatije v Sfcii zasiopnJkosa 1 i ubij. in novomeškega jraoč. smosaei, eamilje-a4sji biatevi, smučkam, zastopniku vlade g. dvornemu svet Krasi os *»«**, vedatjdnikn okrožnega sodišča Polssseks, vil sol. nadzornika Venera, okr. glevsrju Svete*«, predstojnikom ostalih oblasti, mcefcraa obč. sveta, gimn. vodstvu m dijaltve, vodstvu osnovne Šc4e z udMdl Mariju« drnebi. BL redu, ognjegascem, proavetaemu draitvu, mmm Seča, pevskemu zboru m vsem eMenim meščanota, ki so kljub slspeeae vrememi po!f»oitevfloo UkasaM pokojnemu svoiesau A**m*mmu* rmšemrm zadnjo e**\ — Bog plezaj! JvHj Ummrt In laiki. Ptacaejo as niHLI OGL i Cena maliSe oglasov [j vsaka aest^a *0 pave. — Hsjmsnje po D>in 5 — Več dobrih kroja-ških pomočnikov za veliko delo sprejme AlojaSj Novak, Dom« lale. 2299 Natakarica« mlada in poaVtena. m ta* ko j sprejme. — Gostilna »Narodni dom«. Konjice. 2313 Zavarovalni uradnik s večletno prakso Uče mesta. — Gre tudi izven Slovenije. — Ponudbe n« upravo »Slov. Naroda« pod »Stalen/2303«. Vajenca za kleparsko obrt is poštene rodbine spre J« me Jakob FhgL kleparski mojster, Pi.ec monr a uli* ca 5. 2307 Učenca za krojaško obrt, zdravega, ki ima veselje do po« klica, sprejme brez oakr* bo — J. Ježek, Ljubljana, Selenburgova ulica 6fl. 2322 Sestra Instrn- mentarka s prakso, uvedena v posel operacijske dvorane, •e išče za takoj za sanatorij. — Naslov pove uprava »S!. Nar.«. 2233 Uradnik, mlajša, agilna in »a ne si ji* ▼a moč, z industrijsko in bančno prakso. Seli pre* meniti afafbo. — Cen j. nonudbe pod br. »Za — 1792« na Publiciraš v. Naroda«. 2277 rOZOR! POZOR! Ostanki za perilo so naprodaj po polovični ah' »elo znižam ceni Ne zamudite ugodne prilike 1 — R eni jeva certa 5s. 30, L nadstr., desno. 2319 » Wanderer«-avto, moderno opremljen, v prvovretnem stanju — se tudi na obroke proda, — Posredovalcem provizija. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 2308 Naprodaj lepa kompletna salonska garnitura irenaisanee), ogledala, sli* :e, preproge, zagrinjala led. Ogled od 10. do 12. in od X do 5. ure. — Dunajska cesta 9, L nad* stropje, desno. 2260 2 kleti za skladišče veliki, svetli, suhi m zračni, odda Pokojninski zavod, Aleksandrova ce* sta 12. 23C5 Leseno barako, novo, 12.1 X 4.1. proda Pokojninski zavod, A le* kaamircva cesta 12. 2306 Krumpir kupujem za jelo in za sjeme. Pre=» uzimam i piscem na to« vornoj stanici. — Ponude molim sa bar približni om cijenom. — Novak, Ma* ksimirska c. 64, Zagreb. 2310 Kože, veverične, polhove m od druge divjačine, — kupuje za inozemstvo v vsaki množini D. Zdra* vič, trgovina usnja, Ljub» Ijana, Sv. Florijana ulica St. 9. 1719 Na stanovanje in hrano se sprejmeta takoj dva gospoda. Cena primerna, — Ambrožev trg St. 1, Ljubljana. 2304 Naprodaj: dobro ohranjene Prtam*koncertne citre, kitara, popolnoma no* va, pristna srbska p r e * proga C tepih \ pravo domače delo, 3X2 metra. — Naslov pove upre« va »Slov. Naroda«. Realitetne posredovalnice Josip Safe LJUBLJANA. Sv. Jakoba nabrežje Štev. 29 — SE PRIPOROČA V NAKUP IN PRODAJO NEPREMIČNIN. 2126 Vila »Straža« na Bledu obstoječa iz 14 opremljenih sob. s krasnim sadnim parkom, je pod ugodnimi pogoji — naprodaj, event. se xa» menja za posestvo ali! stavbni prostor v Ljubljani. Inventar je k- m pleten za event. usrano* vit c v pensiona. — Le£a krasna, ▼ središču Bleda: ▼si prostori takoj na razpolago. — Dorri« na: K Navinsek, L jublj ar a. 2212 Trgovina s Špecerijskim, kolonfjaL nim in mešanim Mnc^rn, alkoholnimi pijačami, mlinskimi izdelki ter poljskimi, vrtnimi in gozdni* mi pridelki — v večjem mestu Slovenije, — zelo dobro vpeljana, se odda v najem. Vpoitevalo se bo le na solidne in dobre trgovce. — Stanovanje, skladišča, v hiši. — Prevzeti je vso zalogo po dnevni ceni za približno 150.000 Din. — Ponudbe je poslati pod »Trgovina v najem£2063« na upravo »Slov. Narodo«. Na dobro dom*en hrano s; sprejmete dve gospodični. — istottm se sprrt* nae Jivil .i /a na dom. — Naslov pove uprava Naroda«. 23 - Simon Kli^nanek, Ljubljana, šelenbcrrgovs ulica 6. — Izdelujem obleke po meri in nejno* vejsem kroju. Jamčim za najelegantnejšo izdelavo. — V zalogi angleško in češko blago. 22o2 Orehe, lepe Štajerske, prodaja tvrdka GerSak od »Krasno/2185«- 4 stavbne parcele v skupni izmeri 3256 m* naprodaj. ProcLa.ro se TX>samno afi sirup no — Poizve se pri k etniku Askm K^omarJTO as* pri g. Jode S*4d*VKx, Lj«b*f^fl* na VII, Cekw*fca cesta 2. 2298 V električno brušen ?e se sprejema to rabljene britvice rGi!ette, Mem Ttd-^ — v drogeriji sAd : ja«, Ljubljana, aelenbur* gove ulica 3. 2312 3 150 do >X).000 Din se takoj sorejm* v z^lo d « hrr> vpclwrtin tvrd*;^. 5 « delovanje na pogoj, vrn« OStr inah sodelujoči re-fleJH-anri rednost. — Pn, ntTdbe pod :rna el ";- sSenca/i316«t nr^ upravo »Slov. Nar^a«. SLIKE za legitimacije rzdelujo najhitreje fotograf Hugon Hibšer, Ljub* Ijana, Vslvazorjev trg 1852 K- Widmayer »P ri Solne u« za vo* do priporoča: Raznovrstno perilo, svilnate in druge robe«, šerpe, m^-oufalctkimo blago, ob« iekce. predpasnike, vso opravo £a novorojenčke, rr a jo te aoga v Igo dema-Čega Tzdstks; nr-^i) -. ven* Čke ki Srmhe r.% neveste in brrmantae, ocJefr (kov* eenth pstJe «**bi^h^>i — dc'^> đPknoren po* l onst. 2309 K?.r*i^"?' J' ^ Iščem kompanjona ra resno ruc!> ?J-Jh<> ?a premog v okolišu Rajhrn-buga, okraj Brezice. — Uspeh zasigrran. — P( m:dbc pod »Rud-^sVHba ns unaUvTJ »S! ,,r* Narolga, n m 25.— Ta 100 kc, kratka po Tin X> za 100 kg m Jmjjanie od trderja lesa oddaja po n^oded ceri dokler iri'a ZSBOga — Ivn-p *iaka. t^* vagm\ par%<»t in parna lajfa, LkjMJana, M kova ulj-a 4. 2317 •man jjj- iPBBaeussSMusnsBi Mm Wv\v'm In mmmv ns'bolliln tovaren BOnendorfer, Czanka, Ehrfoar, HAlsl Schweighofer, Original Sfingi Itd. Tudi na obroke. Tudi na obroke. Jerica Mit m. Mm, Wm, Hilšerjeva n!!ee StevUka 5, R1NDENSCHNEIDER FABRIKAT BADISCHE MASCHINENFABRIK. DURCHLRCH nov in neporabljen, velikost St 1, firina rezi 335 mm, storiloft na 10 ur 8000 do 15000 kg, se takoj ceno proda. Braća Man*on, tvornica koža, Vinkovci. mm m m f • ^^^^^^^ Zadnje novosti 1 posula danskih anrllatilh klobukov, če>plo E In aismni^ov ve>llka tacMs-a po aesam« ■tlaki o n sil pripereča modni salon Stuehlv-Maške Ljubljana, Židovska ulica 3 Radi prošSe režije lakz o %x In o ^sr t ^ po znatne nižjih cen^S, L RGT, krznars-tvo, Ljubifana, Cxs*ndii£e -Štev. 7. 01i I i% b & lh racdetn| k MIH Hm m posrScfkl po ZSlP SSflL^fSi cssiafs iBffiarilBi MKHIB: H. K lin C Priporočimo na veSiko hi malo galanterijo, nogavice, rame sukance, gumbe, čipke, vezenino, sprehajalne palice, kravate, srajce, čevljarske in krojaške potrebščine. Ha| tlžie ctrna. Postrežba toćno. p raj tt |S iisst V drogi polovici posebna številka aprila 1924 izide draga posvečena Jugoslaviji. Najprikladnejša pritfka ra Bspoioo rekHimo za izdelke in za sklepanje novih zvez z vsemi evropskimi in prekomorski mi državami. Vsaka inseradja garantira v maprej pozitiven uspeh. Proračuni s obratno pošto. Uprava „PRAGER PRESSr, Praga Ul Herodova 5 — CelkosimSks. THE REX CO. LJUBLJANA, ORADISOC tO Specijalna trgowina Talafon 288 »kili mm j__