¥a.| štev. 112 Ljubljana, četrtek 14. maja 1925 Poštnina pavšal i rana, Cena 2 Din — trhaja ob 4. »jatraf. ea Stane mesečno Din «5-—J ca inozemstvo Din 40-— neobvezno. Oglasi po tarifu. Uredništvo i Onevna redakcija: Miklošičeva cest« štev (6.1. — Telefon štev. 71. vločna redakcija: od 19. ure naprej ▼ Knailovi al. it s/L — Teleion St 34. Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Uprava1 Upravništvo: Ljubljana, Prešernova ulica it. 64- — Telefon št. 36. Isseratni oddelek« Ljubljana, Prešernova ulica it. 4» — Telefon it 3S, Podrnlnid: Maribor, Barvarska ulica it t. — Celje, Aleksandrova cesta« Kačan pri poštne« ček. »vodn: Ljub. ljana ŠC 11.848, • Praha čislo 78.18* Wicn Hr. 105.141- Ljubljana, 13. maja. Konferenca Male antante. šesta po *rsti. odkar obstoja ta trojna zveza, tt končana, in sicer, kakor je naglasil dr. Ninčid v intervjuvu z novinarji, v prav taki solidarnosti, kakor se ie pokazala v Mali antanti pni dan njenega obstoja Sedanja konferenca je bila izredne važnosti, dasi je bila sklicana kot redni semesterski sestanek zavezniških ministrov celo z dvomesečno zakasnitvijo. Važnost storjenih sklepov odseva tudi iz ob:avlieiega komunikeja, ki }e v nrimeri z diplomatskimi običaji izredno določen in odločen, tako da se da ceh sklepati o podrobnostih doseženih zakliučkov. ki se seveda ne prl-občujejo. Temu orimerno so našli ob-iavlieni komunikeji odobravanje pri prijateljskih državah, osobito v Franciji. a negodovanje pri prizadetih v Bu-dimnešti in Sofiii. na Dunaiu — in v Berlinu. Mala antanta ie izjavila svojo moralno pomoč Bolgariji v boiu proti bol;ševiškim prevratnim poskusom, ki jih ie Ninčid v že omenjenem intervjuvu izrecno stavil v isto vrsto z znanim poskusom komunističnega puča v Esto-iiji. Toda z vso odločnostjo je izjavila svojo voiio proti povečanju bolgarske vo;ske. Češ, da more sofiiska vlada ostati gospodar položaj tudi brez te romnožitve in bi vzbujala le nezaupanje bolgarskih sosedov. Prav tako odločno se je izjavila konferenca zoper poskuse Madžarske, doseči spremembo mirovnih določb glede razorožitve ali morda celo oreko tega v še pomemb ne;ši smeri. Nič manj določno se glasi izjava iz Bukarešte glede avstrijsko-r.emške priključitvene akcije, ki jo je močno ojačila izvolitev Hindenburga. Brez dvoma je konferenca Male antante v vseh teh problemih napravila povsem konkretne sklepe, ki bodo orr.gočevali, da bo eventualno, ob vsakem trenutku, ki more lastopiti, diplomatično takoj kos situaciji. Povsod se opaža, da je oiačenie vsenem-škega nacijonalizma. ki je doseglo zelo viden izraz v izvolitvi Hindenburga, vzbudilo živahnejše gibanje v taboriščih nekdaniih centralnih držav in povečalo tamkaj nade na spremembo mirovnih doiočb. Tu je bilo treba odgovoriti z odločno besedi-) in bukareška konferenca Male antante ie odgovorila dovolj jasno. Naj se položaj v s redni Evropi razvija kakorkoli. — vsi državniki in vsi bodoči njih ukrepi bodo morali voditi računa o sklepih Male an+ante. V tem pogledu ie naravnost koristno, da so v Berlinu in na Dunaiu ter v Budimpešti tako iskreno pokazali svoje karte, kar olajšuje orijentacijo. Pri tei nriliki je dobro obrniti pozornost na Ho značilne stavke, ki iih je napisal Balugdžič. naš berlinski poslanik, c,b času po Hmdenbnrgovj izvolitvi. «Za odnose v Evropi.* pravi Balugdžič. «te nedvomno koristno, da ie nacijonall-stični pokret v Nemčiji v tem času do-šel do tako krepkega izraza. Ko ie že Dosfal,> neizogibno, da se velesile nekega dne pogledaio iz oči v oči z onimj nemškimi struiami. ki streme po spre-menitvi stanja, stvorjenega z zmagami zaveznikov ie pač zelo ugodno, da se merienie sil izvrši danes, dokler med zavezniki še oubsto;a so!;darnost. Opa-sno bj bilo. ako bi Nemčiia nadaljevala svoio pomirljivo igno in z m'o dosegla tovečanie nesoglasij med silami, neso-?!asi' ki se postopno r3z-<"'iaio. Izvolitev Hindenburga ie očividno napravila konec iluzi;am. ki so do nedavna obstojale v skorajšnji možnosti sodelovala Nemčiie z zmagovitimi državami. Nemški nacionalizem je kriza, skozi katero mora iti Evropa, zato je bolje. da se to zgodi danes nego pozneje. To je dovolj iasno opredeljen polo-Jai. ki ga imamo sedaj v srednji Ev-rooj. Pod takimi perspektivami je odločnost in preciznost v odločitvah konference v Bukarešti tem boli razumljiva in tem potrebnejša. Na konferenci se ie izrazilo, osobito 1 rumunske strani, največje zadovoljstvo z zbližaniem med Češkoslovaško in Polisko. o čemer je izčrpno referiral dr. Beneš Sicer na se o pristopu Poljske ali Grške k Mali antanti ni razmo-trivalo na konferenci, kar so vodilni diolomati izrecno naglašalj v svojih izjavah Tudi brez formalnega pristopa soglaša Poljska z Malo antanto. kar se tiče politike napram Nemčiji ter Avstriji. in z Rumunijo v politiki napram sovjetski Rusiji. prav tako kakor so po drugi strani identični interesi Grške t. 'mimi Rumunije in Jugoslavije v balkanskih zadevah. Kakor je pričakovati. bo v kratkem doseženo soglasje med rško in iugoslovensko delegacijo glede obno\tftve zavezniške pogodbe — o tem je dr. Ninčič referiral na konferenci—in nato bo zveza med Rumu-"iio, kraljevino SHS in Grško popolnoma garantirala obstoječe stanje na Balkanu. Ali naj obstoja ta zveza v Mah antanti ali izven in poleg nje. to je pri teri povsem sekundarnega pomena. Vnan'a politika vseh osvobojenih narodov ima in mora imeti karakter koo- Narodni blok za delo, opozicija za zdražbo Včerajšnji dan > politično življenje v Beogradu potekalo mirno. — Priprave vlade za nadaljnje zakonodajno delo. — Opozicija se pripravlja za nove nemire. — Konferenca ministra Žerjava s predsednikom Pašičem. člani sekcije. Zvečer je odbor v specl-ialni debati sprejel šest členov, s katerimi se predvideva ustanovitev direkcije za poljedelske kredite. Šefi opozicijskega bloka M tekom popoldneva imeli sejo. na kateri so sklenili, da oovodon- izključitve poslanca Cede Kokanovič-. od *reh sej vložilo oster protest na nredscdništvo Narodne skupščine. Raz^n tega priprav-' Iiajo večje število interpelacij, da za-držiio delo Narodne skupščine. Vlada intenzivno nadaljuje svoj program zakonodajnega dela. O stanovanjskem zakonu in o vseh treh sodnij-skih zakonih bo Narodna skupščina razpravljala po skrajšanem postopku ter bodo sprejeti v naikraišem času. V resortnih stvareh je ministrski predsednik Pašič nocoj konferiral z ministrom dr. Žerjavom. Razgovarial se ie z njim tudi o politični situaciji. Nato "ie konferiral z našim poslanikom v Rimu. gosp. Antoniievičem. končno pa uukuuimiv » i,aiuuni c,™.* .'/-novic z ministrom za izenačenje za-poldne bila seia sekciie, ki ie pretre-'; Konov dr. Srskidem. Razen tega je Pa- cnrciel tllHt lniftictlTJ (tvora JanKO- Beograd. 13. maja. p. Po včerajšnji razburkanosti v Narodni skupščini .re danes zopet nastopih preceišnia umer-jenost. Tako v Narodni skupščini kakor v vladnih in političnih krogih je dan potekel mirno. Energična inicijativa Narodnega bloka za pobijanje korupcije in poslanskih sinekur vzbu!a nai-ugodneiši dojem. Dr. Velizar Jankovid ie danes kot prvi odložil članstvo v upravi monopolov. V predsedstvu vlade ie gosp. Pašič dopoldne naiprei sprejel angleškega poslanika sira Younga. ki odha'a v pokol. Nato oa je dolgo konferiral z ministrom za izenačenje zakonov dr. MIlanom Srskidem. Po konferenci je minister Srskič iziavil, da vladni načrt tiskovnega zakona ne bo mnogo izore-menien in da se vsi merodaini člnitelii trudijo, da se predloži skupščini tudi za^on o. novinariih. Poleg seje Narodne skupščine čez dan ni bilo ka^ih važnejših političnih dogodkov V Narodni skupščini .ie po- sala načrt zakona o državnih pravdni-kih. Minister dr. Lukinič ie sprejel nekatere maniŠe stilistične izpremembe. Poleg tega ie imel Seio odbor za ore-tres zakonskega načrta o z^mlioradnl-ških kreditih. Pazrorava je bila zelo zanimiva. Udeležili so se je skoro vsi sič sprejel tudi ministra dvora Janko-vida. Jutri se pričakuje prihod anketne komisije iz Zagreba. Zunanji minister dr. Ninčid bo jutri sprejel novinarje in jim podal iziavo o konferenci Male antante v Bukarešti Včerajšnji sestanek Narodne skupščine Na dnevnem red« je bfla samo volitev parlamentarnega odbora o ukinitvi prepovedi nošnje orožja. — Predsednik Trifkovič zavrača trditve pos. Smodeja o zapostavljanju Slovencev. Beograd, 13. maja. r. Na dnevni, red današnjega sestanka Narodne skupščine ie bih 1-' **- oftov • --lamer^r« nega odbora za proučevanje zakonskega predloga o ukinjenju prepovedi noš-nie orožia, ki pa je predložil poslanec Radosavljevič. V to svrho so se ob 10. dopoldne sestali voditelji parlamentarnih skupin v pisarni predsednika skupščine Trifkoviča. kjer so se dogovorili, da se ta odbor, broječ 21 članov, izvoli na isti način, kakor so se dosedanji, po proporcu. Ob 11. je nato pričel sestanek Narodne skupščine. Po formalnostih, prečita-nju zapisnika, prošenj in pritožb, ie prvi govoril posl. Moskovljevič (zemlj.) o kršitvi poslovnika, ker finančni minister ni včeraj odgovoril na vsa njegova vprašanja. Predsednik je obljubil, da bo zadevo preiskal. Zatem se je prečital kraljev ukaz. s katerim se določa kot zastopnik zunanjega ministra dr. Ninčiča v času njegovega bivanja v inozemstvu minister za vere Trifunovič. Čitanie ukaza so poslanci poslušali stoje. Nato je nredsednik na kratko odgovarjal na vprašanja posl. Aeatonoviča. zakaj ni bila postavljena na dnevni red njegova interpelacija na finančnega ministra v zadevi odkupa tobaka. Predsednik je odgovoril, da pride njegova interpelacija na dnevni red jutrišnje seje, s čemer se je posl. Agatonovič zadovoljil. Nato je ponovno došlo v razpravo vprašanje cirilice in latinice in je ob tei priliki predsednik Trifkovič naglašal. da ni pravilna trditev klerikalnega poslanca Smodeja. da so Slovenci zapostavljeni. ker se napram Slovencem v nolni meri goji in Čuti bratska ljubezen (burno odobravanje). Glede na neprestana očitanja klerikalcev, da se zapostavlja slovenski jezik, je predsednik prečital čl. 3 ustave, ki pravi, da je državni jezik en sam, in sicer srbo-hrvatsko-slo-venski. Na odgovor predsednika Trifkoviča ie posl. Smodej obmolknil. Nadalje je predsednik sporočil, da so se voditelji parlamentarnih skupin sporazumeli. da se izvoli odbor 7- zakonski predlog posl. Miloša Radosavljeviča o ukinjenju zakona glede nošenja orožja. Prečitala so se imena 21 odbornikov s Miloradom Vujičičem na čelu. Skupščina .ie odklonila nujnost interpelacije posl. Vuiiča na min. predsednika radi odkupa sladkorne pese in po še nekaterih podrobnostih je bila seja zaključena ter napovedana prihodnja za jutri ob 10. dopoldne z dnevnim redom: 1.) Interpelacija posl. Agatonoviča na finančnega ministra radi odkupa tobaka; 2.) pretres stanovanjskega zakona. Predsednik ie ob koncu seje pozval člane verifikaciiskega in finančnega odbora. naj izvolijo predsednika, parlamentarni odbor za zakonski predlog po- servativnosti; glavna svrha Ji J00™ biti: očuvati obstoječe stanje. V tej smeri nedvomno zadnja komerenca Male antante zavzema zelo važno mesto, znak. da zveza novih gospodarjev Srednje Evrope v polni meri izvršuje svojo eksistenčno dolžnost, slanca Radosavljeviča pa nai se konstituira. Takoj po seji skupščine se je sestal plenum verifikaciiskega odbora, ki je izvolil za predsednika dr. Ninka Periča namesto odstopivšega dr. Srskiča. ki je vstopil v vlado. Obenem je finančni odbor izvolil namesto dr. Srskiča za predsednika posl. Jovana Radonjiča. Parlamentarni odbor za zakonski predlog posl. Radosavljeviča o ukinieniu prepovedi nošenia orožia pa se ie konstituiral s tem. da je za predsednika izvolil posl. Milorada Vuiičiča. Zakonski predlog ima samo dva člena. Prvi člen določa, da se zakon o nošenju in rabi orožja od 18. februarja 1922. ukinja, drugi člen pa določa, da stopi zakon v veljavo. ko ga Narodna skupščina odobri, kralj pa podpiše. Predlog se utemeljuje s tem. da so se notranje razmere v državi uredile in da ni nevarnosti za zlorabe z orožjem, kajti kdor hoče izvršiti zločin, si lahko nabavi orožje kljub obstoječemu zakonu. Potrebno pa je. da imajo državljani orožje, da zamorejo braniti sami sebe ter živino pred zvermi in napadalci. Madžarska intervencija radi transporta boljševiških konj skozi Slovenijo Budimpešta, 13. maja. s. V zadnjem času so ruski trgovci s konji kupili nekaj tisoč konj na Madžarskem, ki so jih hoteli preko Reke spraviti v Rusijo. Jugoslovenske obla« sti so transport konj neposredno pred itali« jansko mejo zadržale, ker smatra jugoslo« venska vlada r.a Rusijo določene konje za •vojni materijal. Med madžarsko in jugoslo« vensko vlado sklenjena pogodba zagotavlja obema državama popolno svobodo tranzit« nega prometa. Madžarsko zunanje ministr« stvo je pozvalo madžarskega poslanika v Beogradu, da izposluje pri jugoslovenski vla« di nxiviran nadaljnj transport konj. Kraljev interes za Jadransko stražo Beograd, 13. mait p. Nocoj je kralj spre« jel v avdijenci generalnega tajnika Jadran« ske straže Alfiroviča, ki je kralju obrazlo. žil delo in dosedanje uspehe Jadranske stra« že. Kralj je pokazal zelo veliko zanimanja za delo te nacionalno«kulturne ustanove. Zasliševanje bolgarskega atentatorja Beograd. 13. maja. p Danes se jc nada= ljevalo rasliševroje aretiranega Bolgara, ki ie bil poslan v Beograd z namenom, da ubi» je voditelja bolgarske emigracije, Dogoano je, da se piše Ristov. Vabilo na kongres čsl. juristov Beograd, 13. maja. p. Češkoslovaško dru« Stvo pravnikov hna. svoj konges dne 30. t m. v Brnu. Društvo je povabilo naše pravnike, da pošljejo n« ta kongres svoje delegate. Češkoslovaška emisijska banka Pr&i&, 13. maja. s. Kakor poroča praški pisju radi inozemstva niso mnogo razpravljali. tem več pa so govorili o niej v političnih krp1-'1" tudi v javnosti. Projektirano pa c bilo, da se takoj po konferenci začr.e vehemen.tna propaganda v obeh prizadetih državah in v inozemstvu. Baje so imeli aranžerii že zagotovljeno podporo vplivnih angleških. ameriških in italijanskih listov. Danes se kratko sporoča, da je konferenca odgodena. in sicer po eni verziji na oktober. 00 drugi pa za neiSo-ločen čas. Vzrokov ne navajajo, pač pa se splošno smatra, da je odpoved konference izposlovala avstrijska vlada. ki se hoče izogniti eventualni inter- nih razmer potrebne. Kongres je zlasti pristal na predloc. da se zopet dovoli zakup zemljišč, kar pomo-ria radikalno spremembo dosedanjega stališča. V nflvo vserusko centralno efcsekutivo ic bil zopet izvoljen tudi T ročki. Eksekntha šteje 200 rastopnikov delavcev Sn 100 zastopnikov kmetov. Za predsednika bo izvoljen najbrž zopet Rykov. Poslovitev angleškega poslanika Younga Odhod poslanika Younga obžalujejo vsi politični krogi- — Poslovitev pri kralju in Pašiču. — Youngove poslovilne izjave. Beograd 13. maia. p Odhod angleškega poslanika g. Albana Younga. ki zapušča našo državo 15. maja in odhaja v pokoj, so vsi naši politični krogi vzeli v vednost z obžalovanjem. O. Young je naš dober prijatelj. Danes opoldne je ministrski predsednik Pašid priredil njenru in njegovi soprog' na čast poslovimo kosilo, zvečer pa je kralj priredil svečano poslovilno večerjo. Včera? je priredil angleško - jugoslovenski klub g. Youngu na čast čajanko, ki so se je udeležili mnogi ministri ia člani diplomatskega zbora. Sir Yotmg se ie v prisrčnih besedah zahvalil za govor, dočim je bi! njegovi soprogi izročen šopek cvetja. V svoji zahvali je g. Young navedel posamezne momente iz svoje dosedanje službe. Več let je bival v Atenah. Carigradu, Perziji m v Rimu pred vojno pa je bil nekoliko let v osrednjih republ:kah Amerike. Takoj po voini je prišel v Beograd, kjer zaključuje po 25 letih službovanja svojo karljero. Naglašal je. da je v času svojega službovanja doživel največje izpremembe na Balkanu: aneksijo Bosne, komitske borbe in balkansko vojno. V imenu kluba ae jc poslaniku zahvalil predsednik kluba BrarM, dojrtsinik aTknesa- , za vzdrževanje prijateljskih zver med jugoslovenski m in angleškim narodom. Med čajanko ie iziavil poslanik Y••» iwuihi» v 1 ono v Chleagu priWHw> ijooo. Poročilo anketnega odbora je bilo sprejeto soglasno. Zagreb, 13. maia. r. lali v smislu uresničenja komunističnih O poteku dela anketnega odbora ter o njegovi včerajšnji zaključni seji je izdal njegov predsednik dr. Laza Markovi* nastopni komunike: »Anketni odbor je imel danes svojo zadnjo sejo. na kateri je razmotrival zbrane podatke v zvezi s vprašanjec. ki mu je bilo poverjeno od Narodne skupščine, ter je sklenil, da zaključi svoje delo in pripravi posebno poročno za Narodno skupščino. To poročilo obstoji iz dveh delov. V prvem delu so navedeni vsi podatki in vsa obvestila, ki jih je odbor zbral glede na odnošaie poslancev pod anketo z ozirom na sklep HR^S o vstopu v seljaško internacijo-nalo V drugem delu se nahajajo gotove ugotovitve, ki jih je anketni odbor do-•ma! v poteku svojega dela. Anketni odbor smatra, da vsebuje zbrano gradivo dovolj podatkov za oceno vprašama, kakšni so bili odnošaji poslancev pod anketo glede na navedeni sklep. Ti podatki so urejeni v poročilu in so zabele-ženi tudi v prilogah. Nadalje je anketni odbor pripomnil, da ni mogel kot odbor proučiti, kakšno je bilo zadrževanje posameznih poslancev pod anketo po sprejetem sklepu, ali so delali in kaj so de- načel in komunističnega programa. Bilo pa je posameznim članom odbora mo« goče. da povodom svojega dela in do-seta v hrvatskih krajih zberejo gotove podatke in obvestila, a ob tej priliki se ni moglo doznati in ugotoviti za nobenega pod anketo stoječega poslanca, da je kaj delal v zgornjem smislu. Tako je za vprašanje verifikacije mandatov ostalo samo to. da so kot poslanci sodelovali na seji od 3. avgusta 1. 1924 pri sprejetju sklepa o vstopu v seljaško in-ternacijonalo. Anketni odbor je ugotovil, da more zbrano gradivo koristno služiti Narodni skupščini za njeno odločitev in da smatra, da je glede na to dovršil svojo misijo, ki je obstojala v smislu sklepa skupščine v tem. da iz razloga, ker ni bilo dovoli gradiva, na podlagi katerega bi se moglo ugotoviti, kakšni so bul odnošaji omenienih poslancev napram vstopu HRSS v seljaško internacijonalo. to vprašanje skupščinska anketa prouči, da bi Narodna skupščina po proučitvi naknadno presodila, ali se mandati uničijo ali ne. Poročilo anketnega odbora je bilo sprejeto soglasno.* Borba s komunizmom Družabno-politična borba komunizma, ki je imela v naši drŽavi kmalui po osvn-bojenju in ujedinjenju precej žrtev, še do danes ni povsem ponehala tn razjeda še nadalje manjši del nagih protmarod-nihin protidržavnih elementov. Komu-Stična stranka je bila, kakor znano pn nas prepovedana m razpuscena z zakonom o zaščiti javne varnosti m reda v državi toda naša državna oblastva so imela napram profesiionalnemuzdruie- vanju delavcev neke posebne ozire. Kar so smatrali razširjevalci komunizma m razni nezadovoljneži. ki so si iz proti-narodne in protidržavne P|W«anda ustvarili svoj življenjski poklic, za slabost države. Radi tega so svoie razkro-jevalno delo tajno nadaljevali ter takoj, ko je bila komunistična stranka 1. 1922. razpuščena, na tihem zopet reorganizirali stranko ter oživeli vse glavne strankine ustanove in oblasti, tako n. pr. centralni izvrševalni odbor komunistične stranke v Beogradu, oblastna strankina tajništva v Zagrebu, Ljubljani i,dr., medsavezni sindikalni odbor v Beogradu in centralno strankino vece na Dunaju. Preko tega veča so bili naši komunisti v zvezi z zagranlčnvm odborom in ostalimi centri komunistične propagande. od koder so dobivali navodila tn materijalna sredstva. Ker so se dozdevale profesionalne sindikalne organizacije komunistom za hitro in popolno dosego njihovih ciljev nesigurne. so ustanovili -neodvisno delavsko stranko Jugoslavije*, ki ie bila po svoiih pravilih in programu, po svoiih iunkcijonariih in časopisju samo z o-petno oživljenje bivše komunistične stranke. Z vsem tem so skušali samo prikriti in zbrisati za seboj sledove pravega komunističnega delovanja m propagande. Radi tega so izpremenih ime svojega medsaveznega sindikalnega odbora ter ga prekrstili v .centralni rad-nički sindikalni odbor Jugoslavije«. Sedaj se ie začelo živahnejše in intenzivnejše delovanje komunistov v vseh pravcih. Ugotovilo se ie vtihotapljenie komunističnih publikacij iz inozemstva. ie n. pr. kupilo boljševiško poslanstvo "na Dunaju pred kratkim tri tiskarne, katerih namen je izključno služIti komunistični propagandi v Jugoslaviji. Ena tiskarna se nahaia celo v prostorih bolj-ševiškega poslanstva in je že začela s tiskanjem knjig za Jusjaslavijo. Da se bodo skušale te knjige spraviti tihotapskim potem, in to baš črez slovensko ozemlie. v našo drŽavo, ie samo ob sebi umevno. Zato pa mora biti skrb naših javno-varnostnih organov tem večja, dolžnost vsega državno in narodno ču-tečega občinstva pa je, da naša Oblastva v borbi s komunizmom čim bolj podpira. _ Mednarodno sodelovanje društva za pravno pomoč Ameriška društva za pravno pomoč «Le-gai Aid Societiess, katerih svrha je pO' magati s Pravnim nasvetom in odvetniškim zastopništvom onim, ki nimajo sredstev na jeti si odvetnika, so leta 1923 na sestanka v Clevelandu ustanovila enoto vseh društev v Združenih državah pod imenom 'National Assoclation ot Legal Aid Soeietles Organizatjons*. Njen častni predsednik je postai VVilllam How»rd Ta?t, glavni sodnik Vrhovnega sodišča Združenih držav. Ker je bila s tem ustvarjena podlaga sa sodelovanje med društvi, ki delujejo pod raznimi državnimi zakoni In okolščinaml, je vznikla ideja, da bi se dale ustvariti enako sodelovanje tudi med enakimi druStvi po vsem svetu. V to svrho so ameriški pravniki, ki so zastopali ameriško udruženJe društev sa pravno pomoč, pasvetovali norveški de1egac'ji n Ženevi, naj obrnejo na to stvar posornost Lige narodov. Norveška delegacija je na io predložila memorandum Ligi, v katerem se naglaša, da bi bilo z ozirom na to, ker v mnogih deželah obstojajo organizacije za brezplačno pravno pomoč, jako zaželjivo. da -. o tei aferi, da ie sodišče končno reklo. «da je bilo vse v redu® in je zato tudi postonanje flroti Gospodarski zvezi ustavilo. "Domoljubi se dvojno laže. Prvič je sodUče ustavilo postopanje, ker je bila goljufija s prevoznicami tako spretno aranžirana, da se ni dala spravati pod noben paragraf — akoravno je sicer uradno ugotovljena. drugič pa bi bilo ra klerikalce šele vse v redu. ako bi se jim bilo posrečilo pravočasno prodati vse nrevoznice in spraviti milijone v svoje kase. -f Mariborska Jugoslovensko-češko-slovaSka Liga je z ozirom na incident o priliki obiska odoosianeev češkoslovaške narodno socialistične stranke na zboru slovenske NSS v Ljubljani skle-nila na svoji seii dne 13. t. m., da noši'- češkoslovaškemu konzulatu v Ljub-Hani kot oredstavitelju nrijateljske če. škoslovoške republike ori nas in pa centrali JČL v Praci sledeči sklep: .Kakor iskreno pozdravliamo negovanje neposrednih stikov naših javnih delavcev s Čehoslovaki in iz tega sledeče medseboino ideino obosračenie. smatramo z ozirom na izvajanje programa JČLige za kvarno našim intencMam. Če ob priliki strankarskih zborovanj sicer nam dragi gostje posegajo v notranio politiko z izpadi, ki lahko eventualno kale naše prijateljske odnošaie.- + Radlčevske modrosti. Včeraj je v Zagrebu izšel .Dom« kot novo radičev-sko glasilo in zato z nekaterimi novimi radičevskimi soecii'"»etami. "ntere-santno je predvsem, kak > Pavle Radič niše o anketni komlsHI ln kako ^ene radikalske člane hval! V-t .radikal''"-prvake, umne. vplivne in acilne politike*. A kdo se ne soominia. kako so radičevci včasi znali atakirati dr. Lazo Markoviča. dr. Janjiča in druge! Danes na Pavle Radič piše o samem dr. Mar-koviču. da ie »proučevanje sodnih spisov in zasliševanje prič vodil kot predsednik komisije objektivno, vestno in vsestransko, kolikor je bilo mogoče...» Nadalinia nova zanimivost v n» poroča iz Pariza, da je bivša cesarica Žita težko zbolela ra vnetjem trebušne mrene in pljučni-oo in da ie njeno stanje smrtnonevamn Dunajsko krogi, ki so v stikih z bivšo cesar sko rodbino izjavljajo, da se vest o po-1 slabšaniu stanja cesarice Zite potrjuje. Žita je začetkom aprila dobila v Lequietu angi-no. nakar so jo na odredbo zdravnikov prepeljali v tamošnjj sanatorlj. Ko se je njeno zdravstveno stanje pred kratkim izboljšalo, se je povrnila v Lequ!eto. Ze čez ncitai dni pa je nastopilo poslabšanje ir. so se po-javile tudi komplikacije. Dunajski monarhi-stični krogi so radi vznemirljivih vesti i 11 Lequieta zelo razburjeni. _ Dosmrtno izgnanstvo Izdajatelja »Ta-nlna. Izdajatelj znanega carigraiskega dnevnika »Tanina«. Husein Džahld, je bil te dni radi objave £!ankov. katerih vsebino je spoznalo sodišče v Angori za prekucc-ško. obsojen v dosmrtno prognanstvo ° malo mesto Cerum v vilajetu Sivasu. Husein Džahld je bil prvotno eden izmed voditeljev mladoturške stranke in so ga pristaši sultana Abdula Hamida ponovno hotel! usmrtiti. Prišel pa je kasneje kot izdajatelj sTanlna. kmalu v oster konflikt t lastno stranko in Je bil njegov list večkrat ustavljen. Kot vodja takozvane napredne stranke Je bi! v odkriti opoziciji proti an-gorski vladi. V svetovni vojni Je bi! zastopnik Turčije v mednarodni upravi turških dolgov In nekaj časa interniran na otoks Malti. V zunanji politiki se je nagibal na stran Pranclje ln bil odločen nasprotnik An- — Soclja!!stična delavska mternad.onala V nedeljo se je Priče!« v Parizu zborovs-nie socialistične delavske hitemadjonale. Navzoči so zastopniki 2 J držav, predseduje pa Vandervelde. Navzoča sta tudi oha glavna tajn'ka Tom ?haw Iz Anglije Fritz Ad'er Iz Avstrije. Izvrševalni odbor se bavi predvsem s pripravami ra medn:-rodni kongres, ki se ho vršil tf-e 22 avgusta v Pranciji. Kraj se določi pozneje. Na programu bo trdi mirovna politika socrs-'Istične tnternacijonale. 0'ede dogodkov na Bo1ear«kem je bilo sklenjeno, da se v najkrajšem času skl:če konferenca sociia'is!i5-nih zastopnikov balkanskih držav, kateri bo dodeljena preiskoval™ komisija obstoječa iz Vandervelda Tom Shawa bi Adlerja A m Neurja, toča in poplave v Sloveniji in Hrvatski Zadnje dni je skoro oo vseh pokrajinah naše države močno deževalo. Po Sloveniii, posebno v mariborski oblasti, in po mnogih krajih na Hrvatskem in v Slavoniii pa so obenem divjale stras-ne nevihte, ki so napravile ogromno škodo. Ponekod je padaia celo toča. Usodepolne so zlasti posledice nevihte v Savinjski in Dravski dolini. Po lepih solnčnih dneh v preteklem tednu se je v soboto v Savinjski dolini vreme nenadoma izpremenilo in nastopilo je deževje. ki je doseglo svoi višek v pon-deliek popoldne in v nato sledeči noči. V Celju in okolici je nastala huda nevihta. Med gromenjem in treskanjem je lilo z neba kakor iz škaK Neurje je ponehalo v torek, okrog enih ponoči. Sa-vinia in nje pritoki so do torka silno na-rasii. Voda ie poplavila polja in travnike ter povzročila znatno škodo. Celjska Glaziia ie bila pod vodo. istotako del parka in prostor za bolnico. Vsled nasipov ob novih vilah ob podaljšane Miklošičeve ceste voda ni našla poti in .ie hrumela preko njiv ter napolnjevala bližnje kleti. Vsekakor bo treba misliti na temeljito regulacijo Savinje ter zlasti Sušnice. Koprivnice in Voglaine. V okolici Slov. Bistrice, Poljčan. Grobelnega in Sv. Jurija so močno poškodovani vi-nogradski nasadi in posevki na hribčkih. V Laškem je Savinja prestopila bregove in poplavila nasade zdravilišča in mestne vrtove, ki so bili letos posebno lepo obdelani. V torek so pričele vode padati, zvečer pa je nastopilo zopet deževno vreme. Ako deževje ne poneha, se je bati velikih povodnji. 8 Iz Oolotnice pri Konjicah nam poročajo: V pondeljek. okoli 10. zvečer, ko se je večina Oplotničanov že zibala v sladkem spanju, jih je nenadoma zbudilo zvonenje v vaški kapeli in trobentanie gasilcev. Bila je namreč velika nevarnost. da gorski potok Oolotnica prestopi svoje bregove. Narastel je namreč tekom ene ure čez en meter visoko. Ker je električna luč ugasnila, je nastala po vasi prava egiptovska tema, kar ie razburjenje še povečalo. Tudi del okrajne ceste je bil pod vodo. Orožniki in gasilci so bili takoj na mestu in se je njihovemu trudu zahvaliti, da je bila električna naprava kmalu zopet urejena in je zasvetila luč. Orožniki so intervenirali dalje pri dveh strankah, kjer so morali izprazniti svinjake, sicer bi svinje gotovo poginile. K sreči 'e proti polnoči pričela voda zopet padati in se je razburjeno prebivalstvo zot>et vrnilo v svoje domove. Tudi v St Vidu-Grobelno je divjala istega dne huda nevihta. Vsled močnega navala je potok narasel v deročo reko. ki je nosila s seboj les in drugo ter preplavila vrtove in polja. Stari ljudje ne pomnijo tako močnega neurja. Škoda je zelo velika. « Na Hrvatskem Sava vedno bolj narašča. Pri Podsusedu se je že zlila preko kamenitih nasipov. V Zagrebu je bila v torek zvečer za 2.70 m nad normalo, v Podsusedu pa 3.68 m. V hrvatskem Zagorju so Dolja in travniki pod vodo in nastopil je zopet mraz. Včeraj se je vreme sicer nekoliko popravilo in je pričakovati, da se ustali, vendar pa to še nikakor ni sigurno, ker oblaki nikakor ne izginejo z obzorja in groze z novim dežjem. V Slavoniji je bilo mnogo dežja. Vmes je padala tudi debela toča in strele so se kar vrstile. V Dalmaciji je nasprotno krasno spomladansko vreme m je sezona v polnem toku Po kopaliških in letoviških mestih je že vse polno tujcev. Dokumenti iz dobe Nemanjicev Že pred nekaj dnevi smo poročali, da je bil bivši arhiv črnogorskega kralja Nikole. ki so ga našli zakopanega v dvornem parku na Cetinju, izročen sedai po registraciji dokumentov Narodni biblioteki na Cetinju. Arhiv je še veliko večje vrednosti, kakor se je prvotno misiilo. V njem se namreč nahaja osrromno število političnih in diploma-tičnih aktov črnogorskih knezov in vla-dik in vrh tega precej historičnih dokumentov iz srednjega veka. Arhiv je bil skrbno urejen, numeriran in čuvan v bivšem črnogorskem dvoru. Sam pok. fcrali Nikola je skrbno pazil nanj. Za časa okupacije Črne gore po avstrijskih četah ie ostal arhiv na dvoru, koncem le+i 1918.. ko so avstrijske čete zapustile črnogorsko crestolico, pa so neznani ljudje, kakor smo že poročali, arhiv zakopali v zemljo, kjer je ostal polna šfiri leta. ko so ga čisto slučajno izsledili. Arhiv ima preko 10.000 aktov historičnega in socialnega značaia. poleg te-pa pa še 53 rodbinskih pisem med posameznimi člani dinastije Petrovičev in Karagiorgjevičev. — Registracijo dokumentov je izvršila posebna komisija, nbstcieča iz velikega župana Milovana Diakcviča. diviziiskega generala Hoi-šlda, gimnazijskega ravnatelja dr. Sko-lovica in predsednika okrožnega sodišča na Cetinju Gregoriča, katera je tudi vodila izkooavanie dragocenega arhiva. Delo ie zahtevalo mnogo truda in pazlji- vosti. Ponovno je bilo treba restavri-rati razpadle papirje in pergamente. Komisija je gledala, da ie rešila vsak najmanjši komadič dokumenta. V registru je zapisano mesto, dan in leto. kjer je bil dokument spisan, kdo ga je spisal, komu. kam ter vsebina. Vse je urejeno po kronološkem redu; Dokumenti so sestavljeni in numerirani po številkah v registru in spravljeni v posebne papirnate škatlje. V arhivu se nahaja tudi 16 povelj na pergamentu iz dobe Nemanjicev in Balšičev ter 23 aktov iz 15. stoletja. Vse polno pa je še raznih diplomatskih, sodnih in drugih dokumentov iz 17., 18. in 19. stoletja. Inozemski zdravniki v naši državi Na inicijativo higijenske sekcije Zveze narodov, ki je sklenila mednarodno izmenjavo zdravnikov, pridejo dne 17. tega meseca v Beograd inozemski zdravniki, in sicer iz Anglije. Francije, Belgije, Nemčije. Poljske, Rusije. Grške, Portugalske, Madžarske, Albanije, Palestine, Alžira in Zedinjenih držav. Ob priliki njihovega bivanja v Beogradu se bo vršila konferenca s kratkimi predavanji informativnega značaja o zgodovini in postanku naše kraljevine, o ustavi, državni ureditvi, orrranizaciii naše zdravstvene službe itd. Inozemski zdravniki bodo imeli priliko pregledati in upoznati d^lo vseh naših državnih in Drivatnih zdravstveni ustanov. Gosti ostanejo v Beogradu do 24. maja, nakar se razdele v tri skupine: prva ELIT91I mHTICH Telefon 124. Predstave ob: •M., 5., '/«8, 9. Samo še danes! d) Samo ie danes! in njega skrivnosti. Bogastvo — Razkošnost — Pariški apaž — Pariške noči. Prednaznanilo! Prednaznanilo! Prvakinja teatra Hudožestvenikov Olga Če-bova kot Nora odpotuje v Srbijo, druga v Vojvodino. Hrvatsko in Slavonijo, tretja pa v Bosno. Hercegovino in Dalmacijo. Prvo skupino bo vodil dr. Ivo Kun. drugo dr. Vlada Jojkič. tretjo pa dr. Stevan Ivanič. Vse tri skupine se dne 22. junija sestanrfjo v Zagrebu, kjer ostanejo do 28. junija, nakar odidejo vsi skupaj v Celje in Rogaško Slatino. Dne 1. julija posetijo inozemski zdravr'Vi Liub-Ijano. 3. julija pa odpotujejo v Ženevo, kjer se bo vršila konferenca, na kateri bodo poročali o svojih vtisih v naši državi. Velika poneverba na beograjski pošti V Beogradu je bil v torek aretiran blagajnik glavne oošte Ljubomir Tasič in z njim še sedem blagajniških uradnikov. ki so osumljeni, da so poneverill neko ooštno pošiljatev v vrednosti 87 tisoč Din. V petek dne 10. aprila je prispelo uradno denarno pismo, s katerim .ie smederevska pošta dostavila beograjski pošti 87.600 Din Se istega dne je prevzel pismo depozitrti oddelek in ie izročil potem glavni blagajni. Vse do 4. maja se notem o tem oismn ni več vedelo. dokler ni smederevska oošta zahtevala priznanico. ki ji ni bila dostavljena. kakor bi se moralo zgoditi. Sledila je seveda preiskava in se ie pri pregledovanju knjig takoi ugotovilo, da vrednost tega pisma ni bila vkniižena. Poštna direkcija je odposlala inšpektorja Bojiča, da izvrši preiskavo, ki pa ni mogla dognati pravega krivca. Vsa odgovornost pada na blagajnika Liu-bomira Tasiča. ki je proti izrecni na-redbi upravnika glavne pošte Hadžiča določil nekega mlajšega uradnika, da prevzame pošiljko v depozitnem oddelku. Denarno pismo je prejela Ružica Mišič in je izročila glavni blagajni. Med aretiranimi je pet poštnih uradnic. ki so prevzemale denarna pisma, ne da bi bile zato pristojne. Dogodek ie izzval v Beogradu precejšnjo senzacijo in so bili vsi aretiranci takoj izro-čeni sodišču. SRAJČE~»t barvaste & 2 ovratnika Din 85*— barvaste k 2 ovratnika Din 110'— bele plqne prša Din 99'— Panama fteftke Din 05'—105'— HI a te gradi Din 4V— T etra blafte Din 60'- Erasaa Izbora! Dobro blago! P. H AGP 11, Ljubljana. Po šestih letih prijet morilec Celje, 13. maja. Mariborski trgovec Saria je začetkom leta 1919. izročil bivšemu avstrijskemu štabnemu naredniku. Ivano Gaj-šeku 10.000 K kot naplačilo za nakup masti in slanine. Gajšek pa je omenjeno vsoto poneveri! in izginil brez sledu. Dne 28. marca 1919. pa je takratni železniški uradnik g. Jošt v Celju opozoril agenta drž. policije v Celju Ivana Ribariča, da je to najbrž Ivan Gajšek iz Ponikve, ki je tudi g. Jošta opeharil za 10.000 K. Peljala sta se še isti dan skupno proti Ponikvi, a sta že v Grobel nem izvedela, da se tam nahaja iskani Gaišek. V Grobelnem sta izstopila in našla Gajšeka ob kolodvoru. Jošt je zahteval od njega vrnitev 10.000 kron. Ker pa se je Gajšek temu protivil. sta ga oba peljala z vlakom proti Celju. V St. Jurju ob j. ž. pa je Gajšek skočil iz vlaka. Jošt in Ribarič sta skočila za njim in slednji ga je dohitel ter odve-del v kolodvorsko čakalnico. Med preiskovanjem njegove žepne vsebine pa ie Gajšek nenadoma dvakrat zaporedoma ustrelil Ribariča v trebuh, nato pa zbežal. Policijski agent Ivan Ribarič težko ranjen, je bil takoj prepeljan v celjsko bolnico, kjer ie še isti daa podlegel zadobljenitn poškodbam. Riba rič .ie bil star 35 let in rodom Tržačan. Z njim je izgubila celjska policija enega svojih najboljših organov. Ribarič je zapustil mlado vdovo s 3 otročički. Kakor se je pozneje ugotovilo, le Ivan Gajšek pobegnil skrivoma v Avstrijo. kjer se je celih šest Ier potikal po faznih krajih pod tujim imenom. Sedaj se ga je končno posrečilo izslediti in ugotoviti niegovo identiteto. Na-haia se začasno v zaporih celovškega sodišča, odkoder bo v kratkem prepeljan v Jugoslavijo in izročen okrožnemu sodišču v Celju. Mednarodni falzifikatorji angleških funtov v Maribora Maribor, 13. maja. Te dni so odkrili v Mariboru del fal-sifikatorjev angleških funtov šterlii-gov, ki falsificirajo ta denar najbrž že par let v eni in isti denarni fabriki. Parkrat se ie poiavil na mariborskem trgu neki Arnold Turk. pristojen v Ljubljano, ki je privažal v Maribor na trg morske ribe. Ta trgovina pa mu je bila le izhodišče za trgovanje ponarejenega denarja med Trstom. Jugoslavijo in Avstrijo. Včasih je obiskala Turka v Mariboru tudi niegnva žena, katero je spremljal bivši trgovec Mar-fan Valentič iz Trsta. Kako in koliko ie ta trojica kupčevala v .Mariboru in _v Avstriji, kamor so sc cesto vozili, še ni natanko dognano. Pred kratkim je Turka ovadil policiji radi suma ponarejanja denarja uradnik neke banke v Mariboru, kateremu ie Turk kot dobremu znancu izročil v komisijo 12 bankovcev po 5 funtov šterlinjov. z naročiom. da jih ob pni priliki po najboljšem kurzu vmvči. Banka je Turku ra ta račun izplačala 15.000 Din in čez nekaj časa. ko je prinesel še par funtov šterlingov. 3000 Din. Ko pa je banka te funte hotela v Zagrebu realizirati in iih je nekaj tudi prodala, je bilo ugotovljeno, da so bankovci falsi-ficirani. in sicer še precej nerodno ter je sploh čudno. da so mogli toliko časa neoporečno krožiti v bančnem svetu. Vsi bankovci imajo namreč isti datum 13. febr. 1922 ter isto serijo veliki D/25.371. Leta imajo posamezni bankovci te številke različno prestavljene, vendar pa tega sumljivega znaka pri prepisovanju ni onazil nihče ne v Mariboru in ne v Zagrebu, dokler .tiso prišli bankovci v svet. Turk je medtem že izginil iz Maribora in tudi njegovih rib že davno ni bilo več na trg. Mariborska policija Je zato poslala prejšnji teden svojega uradnika v Trst. kjer se je posrečilo izslediti Turka in njegovo ženo ter Marjana Valentlča. pri katerem so še našli kuverto, naslovljeno na njega, poste restante z 8 ialsificiranimi funti omenjene serije. To pismo si je poslal sam v Maribor, ker se je baie bal. da jih ne bi obmejna carina pri prestopu meie spoznala kot falsifikate in ga aretirala. Turka in Valentiča so aretirali in na^abuje sedai proti njima preiskavo tržaška kvestura. Enake falsifikate so zasledili rudi lani v Celju in so takrat aretirali dva železniška detektiva, ko sta hotela te bankovce izmenjati v Zagrebu. Istočasno so tedaj aretirali neko Josipino Antunovič. ki je imela v Trstu fabriko za ponarejanje takšnih bankovcev. Pred dvema letoma na so odkrili takšne falsifikate z enako serijo istega datuma v Budimpešti in v dveh verzijah na Dunaju ter izvirajo bržčas vse faisifikacije iz enega in istega vira. ftŠ&AHA k LJUBLJANSKI DVOR i n o Tektfoa 730. Danes V iilmu Danes Lee Parry .Najlepša žena sveta' Ljubavna drama v 6 dejanjih v glavni vlogi Lee Parry, Georg Aleksander, Olef Fjotd, Livio Pavaneli, Inen sporeda I Pathe Journal štev. 8. Zelo zanimivi naravni posnetki. Predstave ob H 6„ H 8. in 9. Učiteljska imenovanja Na osnovi čl. 52. in 71. zakona o čine?, so postavljeni: Za stalno učiteljico v Sevnici on tja« i s pravom II/S m 60% položajne plače Justš-r.a D o k 1 e r j e v a. učiteljica na dekliški meičatiski šoK v Ptuju; za stalno učiteljico v Hrastniku s pravom II/5 iti 60% potožaj-ne plače Jerica SlapSakova, učiteljica v Mostah pri Ljubljani; za stalno učiteljico v D. M. v Polju s pravom II/3 Ruža J c« r a j e v a, učiteljica v Mostah pri Ljubljani: za stalno učiteljico srbo-hrvatskega jezika istotam s pravom II/5 in 60% položajne plače Jagoda B a č i 6 e v a. učiteljica na Polinikti; za stalnega učitelja v Sv. Lenartu pri škoiji Loki s pravom fl'4 Fran Hafner, učitelj na Viču pri Ljubljani; za stalno učštelfioo v Sostrem pri Ljubljani s pravom 0/4 Iva?ia Potokarjeva. učiteljica v Mostah pri Ljubljani; za »talno učiteijioo na Vačah s pravom 11/4 Ana Prestorjeva, učiteljica v Ribčah; za stalno učiteljico v Begunjah pri Cerknici s pravom II/5 in 60% položajne plače Mariji Lebanova, učiteljica na Korinju: za šolskega upravitelja v Prečni pri Novem mestu s pravom IT/3 Josip W i d e r, učitelj v Tržiču; za stahio učiteljico istotam s pravom II/5 ta 60% položajne plače Jožica Breznikov a. učiteljica na privatni Solj v Smihelu pri Novem mestu; za stalne?;* učitelja v Radovljici s pravom II/S fn 60% položajne plače Pran jo Rus. učiteljski abi-turijent v Liubljani; za stalnega učitelja v Kuželju pri Kočevju s pravom II/5 in 60^ položajne plače Feliks O o s t i n č a r, učiteljski abiturijesit v Smartnem pri Kranju; za stalnega učitelja srbo-hrvatsfcesa jezika v Črnomlju s pravom H/5 Ln 60% položai- 1 nt plače Maks Vilfan, bivši učitelj ;!a Krnjevu, srez relfko-oraiiki; /m. stalnega učitelja na Studencu-Jgu pri Ljubljani s** pravom II/5 in 60% poloiajne plače Ak>>wiln Nečimer, učiteljski abiturijent v Ljublja-'" ni: za stalnega ačitelja v Kostanjevici s pravom H/5 in 60% položajne plače To*i» Jankovič, učiteljski abiturijent v Ko- J stanjevtof; tt stalnega učitelja v Grosup-. I jem s pravom II/3 in 60% položajne plače* Milan R a ž e m. bivši učitelj v Gor. Loga t-J" cu: ga stalnega učitelja v Litiji s pravo^r*" IT'5 fn 60% položajne plače Franjo Vidic, bivši učitelj v Gornjem Jezera; za stalneg* učitelja v Hotiču pri Litiji s pravom II5 (n 60% položajne plače Marija Koren, bivs« učiteljica na privatni šoli v Škof ji LokL ^ Van Kaster kakao je vsled svoje izredne izdatnosti v uporabi nsjoenejši._ Samo pod znamko in samo v pol kg zavojih dobiš zanesljivo II izvrstne testenine! \f Fll ll Kulturni pregled Gledališki repertoarji. Ljubljanska drama Četrtek. 14.: Zapi' Petek, 15.: Zaprto. Sobota, 16.: Zaprto NTedelja, 17.: Zaprto. Ljubljanska opera Četrtek, 14.: ob pol 8.: »Carmen'.. E. Petek, 15.: ob S.: «Glumači». »Cvetice ma> le Iae» F. Sobota, 16.: ob pol 8.: Hudožestveniki: »Na dnu». Izv. Nedelja, 17.: ob pol 8.: Hudožestveniki: «Ženitev». Izv. Pondeljek, 18.: Zaprto. Torek, 19 : ob pol 8.: Hudožestveniki: »Me« deja». Izv. Mariborsko gledališče Četrtek, 14.: «Marta». D. (Kuponi.) Petek, 15.: Zaprto. Sobota, 16.: «Hamlet». Premijera. Premijera »Hamleta« na mariborskem odru. V soboto 16. maja se bo vršila v mariborski drami ena najzanimivejših premi-jer, odkar obstoja Narodno gledališče ^v Mariboru Uprizori se v režiji ravnatelja drame grandijozna, še vedno najveličastnejša drama svetskega repertoarja — Sha-kespearjev ^Hamlet«. To nesmrtno delo rajvečjega genija na polju dramatske umetnosti ie stalen repertoarni komad največjih odrov. — Naslovne vlogo bo igral g. Brati-na; poleg njega nastopi ves dramski an-sambl Premijera ie izven. Radi velikanskega aparata veljajo za vse predstave »Hamleta« zvišane dramske cene. Baletna premiera v Ljubljani Po »Taranteli® smo snoči videli prvič eno dejanski balet *Cvetice mete Ide* v 3 slikah. Uprava je poskrbela ra okusno dekoracijo, novo sobo, nočno rožno uro ter nekaj čed« nih kostimov za baletni zbor m otroke. Godba P. A. Klenaua je prav prijetno me. lodična, izrazita, polna pestrosti, včasih ee« lo bujna m za balet skoraj preresna. V pred« igri pa smo čuli dokaj reminiscenc znanih modemih oper. IzvrSitev je bila dostojna, in gre g. Tro. blšu priznanje, da se je potrudil s svojo če. to doseči čim najboljši uspeh. Žal da je tehnično ta balet na našem odru rezado. voljiv: balet bi se moral vršiti brez premo rov, pri nas pa se mora oder dvakrat izpre* meniti, ker morajo kulise menjati. To ubija zanimanje in vtisk. Čemu si tu ne pomagajo z ztstori? Napak tudi je, da prinese Idka na oder šopek samega cvetočcga španskega bezga in zaspi ž njim. V sanjah pa pleše v družbi raznoterih cvetlic, le španskega bez. ga ni videti. Gdč. Svofeodova je igrala in plesala Idko prav srčkano, okusno m elegantno, žal. da je vsebina baleta tako naivna in prazna de. janja. da je zlasti v 1. m 3. sliki že dolgo« časna Dij?ka je podala gdč. Japijeva prav šik. dražesten dimnikar in elastičen paž je bila gdč. M oh ar jeva, posebno pohvalo si Je zaslužila mala Mastova, ki je igrala in ples« la «punčko», g. Trobiš pa je dobro k a rak te. riziral strogega pisarniškega svetnika. Gg. Golvin in Lutrova sta bila kot rožni kralj in kraljica prav na mestu. Dirigiral je g. Neffat. Razstava MeštrovKevega nčenca v Zagrebu. V pondeljek je razstavil v zagrebškem salonu Ullrich več svojih najnovejših del Meštrovtčev učenec kipar Gjuro Škarpa Razstava njegovih kipov ta plastik je odprta do 20. maja. Repertoar beograjske opere i« drame v tekočem tednu: Shaw: HudKev vajenec (z gostom Pavi6em fz Zagreba), Zora-dan- noč. Dve sirotici. Smetanov »Poljub«, troje gostovanj ljubljanskega gledališča, Čodež sv. Antona, Gospa X. VVagnerjeva svečanosti v Bajreutka 1925. se bodo vršile od 22. julija do 20. avgusta. Na sporedu so opere: Rensko zlato. Somrak bogov m druga dela. V nekaterih operah bodo celi prizori nanovo zrežirani. Dirigirali bodo: dr. Muck. M. Balling, F. Busch in W. Kaehler, španski slikar Ma-riano Forttmv je napravil načrte za nove kostume in deloma novo scenerijo. Maeteriinckov .Čudež svetega Antona« r Beogradu. V petek bo v Beogradu premijera Maeterlinckove drame »Čudež svetega Antona«. Drama se uprizori kot preizkušnja gojencev dramske šole v režiji Rnsa Rakitna. Francoski violinski vlrtnoe H«ary Mar-tean. ki je z velikim uspehom korcertiral v BeogTadn ta Zagrebu, je priredil v nedeljo zvečer koncertni večer v Novem Sadu. Na klavirja ga je spremljal roiak. dirHtant beograjske opere z. Brttovitk. h dunajskega gledališkega »vUenia. V Burgtheatru igrajo te dni: W. Telia, P, Gvnta, Doktorja Grnllona. Državna opera hna na sporedn: Sibsko kraljico. Mrtvo nesto, Bajazra. Tragantsko prificeztnto, TannhSnseria. V nemškem ljudskem rfeda-Hšču gostuje komik Maks PaBer.be*« v »Bitki pri Waterlooju« in LiUomu. V mest- t.em gledališče nastopa iruncoska fcralka Simone iz Pariza. Njen rspertoar obsega naslednje kose: La Virse foile. Li Coutu-riere de Lunevrlle m Pirandeilovo trods-janko »Vetir ceux qui son* rrus«. Ravnate': Geyer je zatvorfl svoje •>Modemo gleda!-'-ščej radi težkih finančnih bremen. Cesar Franck. Ime tega slovitega francoskega skladatelja koj pogostokrat srečujemo na naših koncertnih sporedih. Na pon-deljkovem koncertu Glasbene Matice sc r.am predstavi v oni stroki, v kateri je največ. pa tudi z največjfm uspehom deloval. Cesar Franck ie bil rojen 1822. v Luttichn ter je umri 1800 kot konservatorijski profesor v Parizu. Najvažnejša njegova dela so razni oratoriji in simfonične skladbe.. Ora-torij Les Beatitudes je kompontral teta. Delo je zelo obširno in ia je nemogoče Izvajati r celoti ra en večer. Zato se tud« v Ljubljani izvajajo oni deli oraforija. ki se najpogostokrat javno izvajajo, to jc Prolog. in. IV. V. m vni. blagor. Koncert za-tUMŽi naše največje zautaianje. Za gostovanje Hudožestvenikov vlada V Ljnbljaai največje zanimanje. Občinstvo opozarjamo, da se ie tfatom predstav izpre. mena ca željo Hudožestvenikov. ki so po-daUSali svoje gostovanje v Zagrebu. Vstopnice veljajo za drame Na dnu. Ženiiev, Medoja kako' so bfle kupljene torej soboto, aedeUo, trnek. „LUKULO" dišave d zaooičkih so najboljše. B V soboto in nedeljo m I S. K. Sturm, Graz V • i i ; i i i i i i i i [ » \ 9 Domače vesti Franz Joseph I- Kfonprinc Rudolf je leta 1889. v Mayerlingu ustrelil Marijo Večero, par 'ur nato še seba Ta kratka vest je pred skoraj 40 let! zvenela kot bogokletna senzacija, kot razžalienje veličanstva, kot pričetek poloma sveta in vesoljnega potopa. Bili so možje, ki so takrat — ne spoznali. ampak začutili: To je priceteK koncH« Pozneje se je legenda polastila tega predmeta, ki je ostal pretresljiv dogodek, — ne le s stališča človeka, rodbine. 'marveč tudi z vidika dinastije, države in epohe. , Končno so se Habsbužani iz Hotbur-ga preselili v — film, pri katerem ie moralo biti vse pristno, tudi oficirji, ln ko so štatirali v starih uniformah pred obiektivom. so živeli zopet svoio srečno" dobo. Ko so morali sleči vafenrok. so plakali huje, ko 1. 1918. . . . Pošasti, strahovi se vračajo. Ne mlinar in njegova hči, Franz Joseph ki njegov sin, in vsa doba ob začetku konca se nam prikazuje v filmu. S pripovedko o neki zaroti in s takšnim «kičem». z Dunajem, Schonbrunnom in okolico, s pristnimi cesarskimi sobami, in tudi «on« je tu, der alte Franzl, neverjetno resničen, s kapico in cigaro in obrvmi in Izgubljenim pogledom ... ____ Filmska družba je baje plačala 90.000 dinarjev za dovoljenje ministrstvu notranjih zadev. On dit. Ce je res, ne vem. Občinstva se kar tre. v Beogradu nič mani, ko v Ljubljani. Do zadnjega kotička. Prvič, da so Habsburžani storili nekai dobrega. — razven da so nazadnje šli Ne vem. iaz bi bil ta film morda se nekoliko cenzuriral. Kar je teruvano, naj ne boli, niti za en večer, niti v fil-lmu. Od strela v Mayerlingu do strela Tv Sarajevu in potem do potopa «Virt-,bus unitis». en sam film propada, In jhvala bog«, kljub »Domoljubu«! Pa !az pSem policajdemokrat ... M. A. C. g * Zdravstveno stanje drž. podtajnlfea Vil- rderja. Zdravstveno stanje drž. podtajnika Večeslava VUderja, ki je ležal dalje časa s'režko bolan v enem izmed zavodov beograjskih sanatorijev, se je obrnilo znatno na r-bolje in je upati, da bo g. Vikter v kratkem popolnoma okreval. * Preložitev proslave sv. Vladimira v Ohrida. Vlada je iz tehničnih ozirov odložila Proslavo sv. Vladimira v Ohridu na nedoločen čas. * Imenovanje na zagrebški pedagoški visoki šoli. Minister Pribičevič je imenoval za predlog rektorata pedagoške visoke šole v Zagrebu našega rojaka, dr. Franja Žgeča za asistenta na pedagoški visoki ?o Vi. * Himen. Danes, dne 14. i. m. se je poročila gdč. Ela K a s t e 1 č e v a, hčerka trgovca in posestnika v Mirni na Dolenjskem z g. Darkom Gselmanom. srezklm nadzornikom v Slov. Konjicah. Bilo srečno! * Spomenik vojnemu junaka v Subotlci. Subotiško meščanstvo postavi v kratkem v spomin osvobojenja hi ujedlnjenja spomenik vojnemu junaku. Posebno odposlanstvo se te dni poda v Beograd, da povabi tudi kraljevo dvojico k slovesnemu odkritju spomenika. * 40 letnica gasilnega društva v Višnji, gori. Dne 1. junija praznuje prostovoljno gasilno društvo v Višnjigori 40 letnico svojega obstoja. Ob tej priliki bo obdarovanih 5 ustanovnih članov, ki delujeo že 40 let pri društvu. Obenem bo blagoslovljena nova motorna brizgalna, ob 10. dop. pa bo maša na prostem. Za polovično vožnjo po dolenjski železnici je preskrbljeno. Pri vseh vlakih se sprejemajo gostje z društveno godbo. Popoldne ob pol 15. uri preizkušnja nove motorne brizgalne, nato velika vrtna veselica s srežolovom, šaljivo pošto, petjem in prosto zabavo. Preskrbljeno bo za mrzla in gorka jedila in dobro kapljico v lastni režiji. Ker je čisto dobiček namenjen za kritje nove brizgalne, se predplačila hvaležno sprejemajo in prijatelji gasilnega društva vljudno vabijo na slavnost. • Vajeniška preizkušnja Zadruge rokodelskih in sorodnih obrtov v Kranju, se vrši dne 26. in 27. t. m. ♦ Zvišanje poštnih pristojbin. Kakor do-tnava beograjsko »Vreme«, ie v ministrstvu pošte in brzojava odobrena nova poštna tarifa, s katero se zvišajo nekatere postranske pristojbine, med drugimi tudi pristojbina za rekomandacijo. Olivna pristojbina za pisma za poštne nakaznice, tiskovine itd. ostanejo neizpremenjene. * Nagrade železniškemu osobju. Prometno ministrstvo je odobrilo nagrade za ono osobje, ki dožer.e netočno deklartranje vsebine ali težine blaga ali pa najde potnika z voznim listkom nižjega razreda v kupeju višjega razreda. Nagrade se bodo dajale percentualno in sicer za blago največ do 500, za potnike pa do 50 Din. ♦ Delniška tiskarna na razstavi knjig flrenzi. Kakor poročajo iz Flrenze vzbujalo v jugoslovenskem oddelku mednarodne razstave knjig posebno pozornost Izdelki ljubljanske Delniške tiskarne, za-grebšk Tipograiije in beograjske Državne štamparije. Te tri tiskarne uprav reprezentativno zastopajo krepko se razvijajočo ju-poslovensko tipografsko obrt. S posebnim zadovoljstvom smemo pač zabeležiti da se med njimi nahaja tudi odlična Delniška ti- skarna, ki spada med najmodernejša podjetja svoje stroke v Jugoslaviji. * Nova odkritja v Postojnski jami. Poročalo nam: V pondeljek 11. t. m. so v postojnski jami po daljšem raziskovanju odkrili novo lamo onkraj nepoznanega jezera. Vitez Bartarelli. predsednik »Touringa«, jamski ravnatelj And. Perko in jamski asistent Maiusa so preplavali globoko jezero in še več nepoznanih sifonov ter prišli v nove votline z bliščečimi, prozornimi kristali nepopisne krasote. Odkrita jama, imenovana »kristalna«, je novi biser postojnske jame. Po težavnem raziskovanju, trajajočem 11 ur, so se neustrašeni speleologi za 1 km približali podzemskemu toku reke Pivke. . _ * Ugodni pogoj! za zlet JCL v Celje. Da se omogoči majniški zlet ljubljanske in mariborske Jug.-Češkoslov. Lige dne 24. t. m. v Celje so se prireditelji pogodili s hotelirjem Celjskega doma g. Martinovičem, da bode dal zajutrk "m obed po zelo znižani ceni po 28 Din za osebo. Liga v Mariboru sprejema prijave udeležencev, ki bodo imeli tudi ugodnost polovične vožnje na železnici, do 19. maja. ♦Povodenj v Oplotnlci. Pišejo nam: V pondeljek, okoli 10. zvečer, ko se je večina Oplotničanov že zibala v sladkem spanju, jih je nenadoma zbndik) zvonenje v vaški kapeli in trobentanje gasilcev. Bila je namreč velika nevarnost, da gorski potok Oplotnišica prestopi svoje bregove. Na-rastel je namreč tekom ene ure čez en meter visoko. Ker je električna luč ugasnila je nastala po vasi prava egiptovska tema. kaT je razburjenje še povečalo. Tudi de! okrajne ceste je bi! pod vodo. Orožniki in gasilci so bi!l takoj na mestu in se je njihovemu trudu zahvaliti, da je bila električna naprava kmalu zopet urejena ln je zasvetila luč. Orožniki so intervenirali dalje pri dveh strankah, kjer so moral! izprazniti svinjake sicer bi svinje gotovo poginile. K sreči je proti polnoči pričel voda zopet padati in se je razburjeno prebivalstvo zopet vrnilo v svoje domove. Tud! v St. v idu Grobelno je divjala istega dne huda nevihta Vsled močnega naliva je potok narasel v deročo reko, ki je nosila s seboj les ln drugo ter preplavila vrtove in polja. Stari ljudje ne pomnijo tako močnega neurja. Škoda je zelo veltka. * Nova učna knjiga. Izšla je v založbi Ig. Kleinmayr & Ferd. Bamberg nova učna knjiga: »Princip in teorija bančnega kniigovodstva« spisal Franjo Sič, profesor na trgovski akademiji v Ljubljani. Ta knjiga je namenjena kot učna knjiga za trgovske akademije, abiturijentske tečaje ln dvo-razredne trg. šole, bo pa tudi zbog svoje zanimive vsebine, prav dobro služila vsakemu, ki se interesira za ta predmet. * Za invalide. Podružnica udruženja vojnih invalidov v Ljubljani javlja, da je trafika v Ljubljani Celovška cesta nasproti pivovarne »Uniona takoj za oddati. Na razpolago je tudi na novo ustanovljena trafika v Sp. Šiški Knezova ulica št. 121. Re-jlektanti, ki razpolagajo z primernim lokalom in kapitalom naj se takoj zglase v podružnični pisarni St. Peterskt vojašnica levo vrata št. 3. — Odbor. * Poplava Drave. Kakor poročajo iz Osi-jeka, je reka Drava v Slavonij' na nekaterih kraith stopila iz svoje struge ter preplavila bližnjo okolico. Tako je pri Slatini cela okolica pod vodo. Pri Vlnkovclh je voda odnesla več mostov. Tudi železniški nasip je na nekaterih krajih izpodjeden. da edin p« nogavic « »gom ia znamko (rdečo, modro ali zlato) vo „klju6" traja kakor štirje pati drugih? Knpite eden par, pa boste ve-rovalL Nogavice brez liga .ključ* so ponarejene vremenom. Z rednimi vajami začne zbor v četrtek dne 14. maja v šentjakobski Soli ob običajni uri. a— Dramatični odsek naprednega društva za koBzeJskl okrsj zakljuS letošnjo sezono z Ganglovo dramo: »Sin«, v nedeljo dne 17. maja Po 'gri šaljiva pošta, ame-rlkanska ženitev. kupleti. ples in prosta zabava. Začetek ob 20. ari. Salon pri «Levu". 987 o— Prireditvena sekcija Mestno Orjnne Ljubljana Ima svojo sejo v soboto dne 16. maja ob 20. uri v prostorih na Dunajski cesti 40. Na selo vabljeni tud: oni, ki so se na novo priglasil! k sodelovanju v to sek- cijo. 995 organizacije HRSS in je izvršil napad na orožnika iz maščevanja, ker je bil zadnji radičevski shod v Mašiču razpuščen. ♦ Jnnak dela. Gregor Cresnik, kovač v tovarni za kose v Starem trgu, je bil nedavno od kralja odlkovan z zlato svetinjo za zvesto službovanje. Te dni mu Je srezkl komisar pripel na prša zasluženo odlikovanje. Gregor Cresnik je v omen;eni tovarni za kose zaposlen že od leta 1862. In opravlja še sedaj, ko je star že 83 let. ta posel po dolgih 63 letih še vedno na istem mestu — pri malem kladivu. ♦ Srečke za »Vršačkl zbor«. Policijska direkcija v Ljubljani nam sporoča: Ker Je glasom obvestila uprave mesta Vršac zadrega -Vršačkl zbor« zaradi nezakonite ustanovitve zabranjena. se vsi prodajalci srečk ne prodajajo več, marveč Jih vrnejo srečk ne prodajajo več, marve. jih vrnejo zgoraj omenjen! oblasti. Denar za že prodane srečke naj se kupcem vrne * Prodaja kvasa na korist Jagoslovenske Matice. Tvrdka M. 2igon v Škofji Loki je letos že ponovno nakazala Jagoslovenskl Matici znesek Din 1500 kot procente z pro. dani kvas. Tekom zadnjih let Je imenovana tvrdka nakazala Jngoslovenskl Matici že nad 15.000 Din. Zato jo toplo priporočamo vsem trgovcem, pekovskim mojstrom m gospodinjam. Kupujte kvas pri tvrdki Zl-gon, ker s tem podpirate tudi Jugosloven- sko Matico. • Družbi sv. Cirila ln Metoda Je darovala v spomin blagopokojne gosoe Ivane La-pove rodbina Letnarjeva 100 Din. V isti namen rodbina T. Benedtkova 100 Din Hva-la! Jtašim otrožičem dajte Jlirim" čokolado. • Proti korpulend (debelost!) učinkuje edinole preizkušeno in najnovejše sredstvo Lepoform tablette. Olavna zaloga- Lekarna Bahovec, Ljubljana (in Salus). • V Inozemstvo pobegel dezerter. Bivši redov dijak Ivan Bri!li iz Litije je bil od vojaškega sodišča v Beogradu radi dezerta-cije in raznih tatvin obsojen na 4 leta zapora, izgubo državljanske časti za 1 leto, vojaške pa za vedno. Brflllju pa se Je posrečilo sedaj uiti iz vojaških zaporov in pobegniti v Inozemstvo. * Smrtno ponesrečil se je v Slovenjzrad-cu delavec Blaž Plevnlk. zaposlen v Potočnikovi tovarni za kltnce. Se! je odpirat za-tvornice ob suhodolskem potoku. Stoječ na mostu poleg zatvornlce mu je spodrsnilo in je padel v vodo. Zadel Je l glavo ob skalo ter se obli. ♦ V smrt zaradi aesrečn« ljubezni. Obiskovalci topčlderskega parka v Beogradu so na'eteli predvčerašnjim na truplo neznanega moškega. Policija Je ugotovila, da je mrtvec 25 letni vlsokošolec M'.enko NIkolIč, rodom it Bosenskega Novega. Iz pisma, ki se Je našlo pri nJem, je razvidno, da Je Izvrill samomor zaradi nesrečne l.ra- Iz Ljubljane Kai nudi?? MM« • JM KOPUUSCE pri piotino. 1. Vi ozdravite zanesljivo. Zdravljenje se vam priporoča sedi) »pomladi. 2. Pobita ie od Kč. Vr- Mpre isvrstno stanovanje hi oakrbo. 3. Uživate poleg v prekrasnih idraviliičnlb nasadih na reki Vaj • prvovrstnim! koncerti in »abavami. ObveHenja- Zastupstvo skladlšta blatnih koeaka 1 kompresa t» knčno Itjtče. nje L. Schrelber, Z«grab. Akademiiki trg 1/B. • Zanimivo zaslišanje v kazenski stvari proti Radiča. V ZagTebu se mudi že od nedelje privatni detektiv A. Masson tz Londona. ki e po naročilo naše vlade opazoval Radiča, ko e ta bival v Londonu. Včerai sa je zaslišal preiskovalni sodnik dr. Koerbler, ki pa glede rezultata odklanja vsako izjavo. • Zaplemba radičevskega »Doma«. Zagrebško državno pravdnlštvo ie zaplenilo včeraj radičevski »Dom« radi članka, v katerem se na nedostojen način Izraža o našem kralju. • Mesto venca na grob Ivano rortunl je darovala tvrdka Peter Majdlč iz Celja šolski mladini v Stični 300 Din, kar se Je porabilo za poučen Izlet v Ljubljano ozir. na Grm pri Novem mestu. Hvala! • RazboJnlStvo radlčevcev ptl Novi Ora-dlškl. V noči od 4. na 5. t m. sta bila v va« Mašič pri Novi Gradiški zavTatno napadena orožnika Janko Krasoje ln Gjoro Brankov«. Napad sta izvršila brata Brallč s samokresi, sekirami ht noži. Orožnik Krasoje ie bi! tako težko ranjen, da je naslednjega dne podlegel poškodbam, njegov tovariš pa je dobil veiiko rano na glavi. Napadalca sta pobegnila v gozdove in Jo še dosedaj niso mogli izslediti. Eden izmed ! obeh bratov napadalcev Je bfl oredsedafk u- Odlikovanja. G- Ivin Zakotnik, dolgoletni župan in sedanji gerent v Zg. Šiški je bil od kralja odlikovan z redom sv. Save za svoje ve!ke zasluge na gospodarskem polju v tamošnjl občini. Zaslužnemo narodnemu borcu ki se nikdar nI strašil z vsemi silami delovati za korist občine in posameznika Izroči častno odlikovanje g. svetnik dr. Ferlančič v soboto dne 16. maja ob 19. url v dvoran! g Kavčiča v Zg. Siškl. Vse občane, kakor tudi prijatelje jubilanta vabimo, da se udeleže odlikovanja zaslužnega moža, da s svojo prisotnostjo dokaže-lo hvaležnost za ves trud. ki ga jc imel z občino i njimi v preteki h letih. a- Mestna Orlnna LJubllana. Vse članstvo Mestne Orjune LJutflana !n somišljeniki, k! se nameravalo udeležiti kongresa vseh Orjun v Beogradu na Binkošti, so uljudno vabljeni na važen sestanek, ki bo danes zvečer ob 20. nr; v areni Narodnega doma. Na sestanka se bodo sprejemale tudi prijave tn dajale vse potrebne informacije. _ Odbor. 996 u— Šentjakobski pevski zbor ie imel v torek dne 12. maia svoj prijateljski sestanek v šentjakobski Šo!!. G predsednik se Je zbranim pevcem toplo zahvalil za njihovo vztrajnost in reden obisk. g. pevovodja pa jim Je čestital aa odličnem uspehu, ki so ga dosegli pri zadniem nastopu v glasbenem kakor tudi v glasovnem ozira, po komai eno ln polletnem skuonem de'ova-nju. Sklen-lo se Je izvršiti tekom poletja več skupnih Izletov na deželo, združenih s koncerti ln začeti s pripravami za ustanovitev ženskega zbora. Nato Je bilo sprejetih več novih pevcev, ki so m priglasil', tako da potrebuje zbor sedaj le Še par drugih basov, da bo izravnano razmerje s tenorji Ob splošni veselosti se le na podlagi poro-čil o zadnjem koncerta Zveze ugotovilo, da zadostuje za najvzornejšl nastop zbora le 14 dni vaje, ker je mogoče z inton'ranlem sredi pesmi Itak vse event. nedostatke popraviti. Vendar so Ml bratje pevci rnnenla. da se uvede ta način petj« šele v eni prihodnjih sezlj, ko se bo pri naših zborih splošno udomačil. Grajano notranje nezadovoljstvo v šentj. zbora Je povzročilo po mnenja merodfjnih fpktoriev neprestano deževje, ker pa je bila opažat! na prijateljskem sestanka dokaj veselih obrazov je treba računati v najkrajšem časa z lepim Izredni občni zbor klnba trg. akademikov se vrši 20. mala — Odbor. 991 u— Veselica v Tivoliju. V nedelle dne 17. maja gremo vsi v hotel »Tivoli*, kier se vrši vrtna veselica belokranjske podružnice SPD s plesom. Svlra godba Dravske divizije. Nastopijo člance opernega baleta, kvartet pevskega društva «Zvon». več ša-ljivcev Itd. Začetek ob 17. url Vstopnina 5 dinarjev. n— Promenadnl koncert muz ke Dravske divizije se vrši danes v četrtek od 17. do 18.30. ker Je murlka prihodnjo nedello zaposlena drugod. u— Za reprizo šentjakobske operete (»Zorin god»), ki se vrši v nedeljo v Sokolskem domu na Viču, so vstopnice od danes v predprodajl pr' Zalaznku. u— J. N. A. D. «Jadran». Danes, v četrtek ob 20. ari se vrši debatni večer. Predava g. starešina St. Bajlč: 'O kmetijskih kreditih*. Po predavanju se vrši društveni sestanek z važnim dnevnim redom. Udeležba za člane strogo obvezna. u— Esperanto. Članski sestanki se vrše odslej vsak četrtek ob pol 8. uri rvečer v Narodn1 kavami, zadnja soba. u— Slovensko zdravnlštvo društvo v Ljubljani Ima v petek dne 15. maja točno ob 6. uri popoldne tedenski seminar v centralni ambulancl državnih železnic (Gospo-svetska cesta). Predava šef-zdravnik g. dr. Jože Tičar o deslnsekciji. u— Policijske prijave. Od torka na «.re-do so bili prijavljeni pollclli sledeči slučaji: l tatvina. 1 pofltodba tuje lastnine, 1 pretep. 1 prestopek kallenja nočnega m'ru. 1 goljufija, 19 prestopkov cestnega policijskega reda, 1 prestopek plakatiranja na prepovedanih mestih. Aretacije so se izvršne 3 in sicer: I radi tatvine, 1 radi pijanosti In 1 radi beračenja. u— Pogreša se slovenski dijak Stanko BezlaJ iz Rožne doline pri Ljubljani, ki ie dne 30. aprila prispel v Zagreb, da napravi izpit na tamkajšnji umetniški akademiji Dne 2. maia Je zapustil svoje stanovanje ln se doslej ni več zglasl! ne na stanovanju, ne v akademiji ali prt svojih znancih. Ker se Je opažala na nlem veilka duševna depresija, se Je batt, da je Bezlaj Izvršil samomor. u_ Nenavaden način maščevanja. V pritlično stanovanje Ludovika Čebavna v hiški na Gasilski cest! 6 Je priletela v torek ponoči polliterska steklenica s črnilom. Steklenica Je prebila dve šipi na oknu In se vsled padca razbila tudi sama, tako da se je poškodoval zastor in nekaj perla v sobi. Cln le zagrešil baje neki zaljubljenec iz ma-ščeva'nostl, ker ga !e domača hčerka odklanjala. a— Vlomilci iz Kr«n'e prepeljani v Llab-llaito. Josip Marulič Izidor Clglič In Josip Moravec, ki so bil; dne 8. t. m. aretirani v Podgori v Po!jan'ki dolini in so osumljeni vloma v poštni urad v Kranju in v občinsko blagajno v Trfiču. so bili včerai dopoldne prepeljani 'z Skofle Loke v Ljubljano hi Izročeni tukajšnjemu sodKču. Vsa znamenja kažejo, da je prišla oVastim v roke jako nevarna triperesna deteljica, ki ima na vesti še več drug'h drznih vlomov, med drugimi tudi pr! Andrettu na Viču. u_ Tatvina gozdnih štorov. Posestnik Adolf Gale 1* Zg. Šiške je opazil, da Je bilo zadnle čase v njegovem gozdu v Rožniku izkopanh Ir odpeljanlh večje število štorov od posekanih dreves. Storilci so Wl celo tako brezbrižni, da nl«o niti zakopal! Jame, kier se Je preje nahajal štor. Poizvedovanj je dognalo, da s! ie lastno štore več ljud: iz Rožne doline, k!er Je Gale nato tudi dobil nazaj 56 štorov v vrednosti 750 Din. Storilci se bodo morali pa radi svoje samolastnosti zagovarjati pred sodiščem. e— Muzlkalno predavanje, V nedeljo dnt 17. maja ob U. ari dop. predava ravnatelj Glasbene Matice g. K. Sancin v risain ci deške meščanske šole o -muzikaini dlscip.i-ni in pravilnem vežbanJu posameznih insiru mental'stov». Predavanje je obvezno za vse gojence Glasbene Matice. Vabljeno' Je tudi vse celjsko učiteljcrvo In vsi, ki se zanimalo za glasbeno umetnost e— V mestni klavnici je bilo v časa od 4 do 10. mala zaklanih 81 komadov živine: 1 konj, 1 bik, 15 volov, 15 krav, 4 te lce, 17 telet, 26 sv:nj, 1 koza in 1 kozliček V Istem času Je bilo uvoženih 2974 kg mesa: 1023 kg govedine, 1501 kg teleiine, 433 kg svinji, ne (od tega 75 kg slanine) ln 17 kg kozlji-čevine. Iz Trbovelj t— Predavanje lz zdravniške stroke. Da. nes ob 5. popoldne se bo vršilo v dvorani tukajšnjega kina javno, vsakomur dostopno predavanje 'O jetiki r uporabo fi!ma». Pre= daval bo g. dr. Pire, predstojnik državnega higijenskega zavoda v Ljubljani. Vstop jt prost, radi česar je pričakovati, da se bodo Trboveljčani še posebno odzvali temu na= šemu povabilu. t— Za Sokolski dom Ga Ternovičeva je darovala 200 Din za Sokolski dom. Naj bi našla mnogo posncmalk! t— Poročila se je hčerka posestnik« in go> stilničarja Sulna z g. inž. Kobilko. t— Nova bolnica bo v kratkem gotova, toda izgotovitev se bo še zavlekla za nekaj časa, ker je treba kuhinjski dimnik deloma popraviti, ker ne vleče. t— V Trboveljščico je padla. Pri mosta «pri glažuti* je padla v Trboveljšico 121»tna Pavla Hrovatova, Loke 83. Deroča voda jo je nesla okoli 20 m daleč. Deklica bi prav gotovo utonila, če ji ne bi priskočila na po. moč rudarja Jožef Okoren in Ivan Hren oba iz Retjega, ki sta jo končno rešila z ve* liko težavo. Po Trbovljah so se takoj po tem dogodku raznesle govorice, da je Hor vatovo nekdo nalašč sunil v vodo, toda te domneve so brez vsake utemeljitve, ker je po izjavi ponesrečenke ona sama po nes-eč. nem naključju padla v vodo. ne da bi jo kdo sunit Iz Primorja • Smrtna kosa. Na Logu pri Sv. Luciji je umrl v 761etu starosti Ivan Fratnik, oče tr; govca Ignacija Framika iz Sv. Lucije. Po; kojnik je bil pristna demača grča in več. letni podžupan. — V Logu pod Mangartom je umrla Jožefa Cernuta. N. v m. p. • Ponesrečen tatinski napad na vlak. N« železniški progi Trst.TrHč so poskušali ne« znani zlikovci izvršiti veliko tatvino. Pri \: fcHjah, kjer je žel proga zelo strma, so skočili na tovorni vlak št. 6284. ki je bil na.-menjen v Trst. Odprli so več plombiranih vozov in zmetali na progo kakih 15 bal in sabojev, ki so bili vredni nad 30 tisoč lir. Policija na vlaku je drzno tatvino opazila, poskakala z vlaka in pregnala napadalca s puškami. Pozn je so orožniki aretirali trw jico sumljivih oseb, ki so imele s seboj ro& ni voziček za prevažanje tovora. • Protltuberkulozni dispanzer se bo začel kratkem graditi v Tolminu. Pokrajinski a— Francoski krožek priredi v soboto dne 16. maia ob 20. url družabni sestanek, k! mu bosta prisostvovala tudi francoska konzula Iz Zagreba in Ljubljane g. Boisier In S. Plache. a— Pedagoški teden. Dne 12 maja je bilo drugo predavanje. Predaval Jc oblastni nadzornik g. M. Senkovič o reform1 osnovne šole. Temeljito predavanje Je seznanilo širše občinstvo z reformnimi stremljenji v osnovni šol!. Ta šola Je temelj vsemu šolstvu, zato Je lahko trvldet! da se j! mora posvet'« največja pažnia. Sedaj se re or-m!ra po načelih »delovne šo1e». o kateri je predavate'! Izčrpno govor!'. Kakršna Je osnovna šola. taka je tudi država! 7brano občinstvo — bilo ga Je nekaj nad — le živahno Pritrjevalo Izbirnemu izvajanju. a— V LJn^M trHverzi bo predavala dne 18. maja g. Mila Poljančeva o svojem po-tovanjn v Carigrad. Predavanje bodo spremMale mnoge skioptlčne slike. Ljudska univerza Priredi še eno predavanje, nakar se zaključi sezona. V juniju bo njen občni tbor i r i* e— Nedell*kl delovni čas ▼ brivn»cah. Celiske brivnlce so od«lel ob nede'Jah In prazn!k'h odnrte od 7. do 11. ure doo. e— Podrcžnlea Udruženja voJn'h hivan-dov v Cdln priredi dne 7. junija veHko javno tombolo, združeno s koncertom v mestnem pa-ku. Ker Je či«t' d-bi^k prireditve namenjen za podpirnl sH-d p-druž-nice se vsa p. n. društva ui udno nr-or-ša-lo. da na ta dan ne prirejajo enakih prireditev. konzorcij za pobijanje jetike je prispeval zs stavbo z 12 tisoč lirami kapitala. Pro= štor za dispanzer je daa v* razpolago toU minska občina. Jetika strašno kosi žrtve baš v tolminskih krajih. • Konec pledaliike sezone šentjakobske Čitalnice v Trstu. V nedeljo zvečer zaklj-j. či šentjakobska Čitalnica v Trstu »vojo gle» dališko sezono z Bemsteinovim «Tatcm». Društvo, ki je prvi slovenski dramatični krožek v Julijski Krajini, ima za sabo letos 25 predstav. • Tatovi pri Sv. Luciji. Pri sv. Luciji ns Tolminskem »o tatovi obiskali krojača Ml» kuža ter mu odnesli več oblek in nekai suk< na Isto noč so skušali krasti tudi v drugih hišah. Domačini nameravajo radi ponavlja, jočih se tatvin zopet uvesti službo posebnih čuva iev. Gostilna Je Viole"? Trieste Vi« S Lazzaro 20e Via G. Carducei N. 7 (poleg Caffe Roma ex Offe New Yorc) „Ljubljanski Zvon" Pravkar je Izšla četrta številka letošnjega »Ljubljanskega Zvona*, mesečnika za književnost hi prosveto. Ferdo Kozak objavlja v njem svoje pesmi: Vinsko Neznanki, Bojim se ur, Pismo. Juš Kozak nadaljuje svoj obširni roman »Šempeter*, dr- Ivan Prijatelj pa študije lz ruske literature »Dostojevski)*. Tokratno gradivo ie posvečeno letom, ko Je bil psa*e'i v Ječi. Angelo Cerk-venik tiska II. sceno tragedije »V vrtinem. ki Je zbudila zanimanje radi prepovedi uprl zarlanja na mariborskem odru. Karo Koc-Jančič pubUdra fragment z pesniške zbirke »Večna p!amen:ca», Vaclav Burian Je zbral »Doneske k starejšemu češkemu repertoarju v slovenski dramrtiki*. Jerne! Jereb nadaljuje roman »Suženl demona*, Josip Ko-stanjevec priobčuje prozo ^Prijatelj Tine*. Avgust Zigon končuj- korespondenco med K. Rudcžem In Fr I pvstlkom. V knj ževnih poročfih govor! urednik rr. Albrecht o »Veroniki Desentflc* resumira dosedanle kritike o drami in odgovaria na-nle. Janko Glaser poroča o J. Kersiikov:h »Izbranih spisih za m!ad!no*. Jože Rus re-fer ra o M. Kabajevi knj'z! .Cerkniška jezero in okolica*. J?*** Samec po-o*i o italijanskem prevodu Cankarjevega »Hlapci Jerneja*. A D. pa o suprarea!'zmu v Franciji. »Llvb'lanski Zvon. izb""'? v p-s-.rr-z-ni zvezkih, stane ee'-'s'ni m D". z» c ' ir četrt leta sorazmerno. Posanr-n* * ev: k« po 15 Din. Naroč la ie naloviti na Tiskov-i ao zadrugo. LJubljana. Prešernova ul M in sveta Potujoča gora »Ako noče Mohamed h gori, mora prit! gora k Mohamedu!* Ta Izrek se udejstvuje v Coloradu v Zedinjenih državah že par dni in povzroča seveda velikansko pozornost Pred 15 leti je začela kazati gora. ki prav za prav ni gora v našem smislu, ampak večji hrib, prvikrat veselje do potovanja. Od časa do časa se je začela gibati in se je premaknila povprečno za 5 do 6 metrov na dan, počasi ali stalno, nevzdržno. Še vedno ne kaže gora nagnjenja, da bi se ustavila. Vltg-la se je na cesto in zajezila avtomobilski promet. No, to ni prav. Ni se vlegla, ker še vedno počasi leze naprei, ampak trajalo bo le nekaj časa. da zleze popolnoma preko ceste. Kakšna bo seveda cesta potem, ko bo hrib preko nje, je drugo vprašanje. Polno ljudi prihaja gledat čudno goro, ki noče stati na miru. Gora se giblje kot velikanska želva, počasi, ali strašno gotovo, neopaženo, ali vendar vidno, kdor jo delj časa opazuje. O vzrokih čudne prikazni si znanstveniki še niso na jasnem. Nekateri menijo, da so globokejše plasti zemlie izgubile no silnost vsled izpodjedanja vode. Pritisk skalnatega in zato težjega vrha povzroča stalno počasno drčanje zemeljske mase na stran, ki bo šele prenehalo, ko najeti gora na drug trden grič in zadobi tako zopet oporo. Lakota na Kitajskem Iz Šanghaja prihajajo prve vesil o strašni lakoti, ki se je pojavila v provinci Kvejčov na Kitajskem. Glad obsega 60 okrajev. Strašni prizori se nudijo potniku, ki potuje po teh krajih. Ljudje umirajo jrladu nred svojimi hišami. Glavne ceste so povsod dobesedno posejane z mrli či. Lanska letina je že zdavnaj porabljena. Ljudje se hranijo zadnje čase le še s travo in drevesnim listjem. Ljudo-žrstvo je postalo nekaj vsakdanjega po vaseh na deželi. Cele pokrajine so po. polnoma izumrle. Ljudje so šli iskat krajev, kjer bi dobili kaj pod zobe. na tisoče pa jih umre na potu. Mrliči, skoraj drug ob drugem, kažejo pot. po kateri so šli nesrečneži. Namesto hrane zavživajo ljudje v velikih množinah opij in ga javno prodajajo. Ni nikakih izgledov, da bl se položaj zboljšal. Šele v petih mesecih bo nova žetev riža in šele potem se bo dalo misliti na pomoč. Razni misijoni store vse. kar je v njihovih močeh, ali tudi njihovi nadčloveški napori nimajo uspehov spričo strahovitega obsega katastrofe. Vse zaloge živi! na deželi so izčrpane. Zato tudi oblastva ne moreio ničesar storiti. Cenijo, da je doslej pomrlo kakih pet milijonov prebivalcev za lakoto. Najnovejše D' Annunzijevo »junaštvo" V dunajski «N. F. Presse* napada danska pisateljica Karin Michaelisova italijanskega pustolovca Gabrijela D' Annunzia radi prilaščevanja tujega imetja. D' Annunzio se je namreč naseli! v neko vilo ooleg Rima. ki ie prej pripadala nemškemu umetnostnemu zgodovinarju Thodeju. Italijanska vlada je med vojno hišo zaplenila in jo noče vrniti pokojnikovi vdovi. D' Annunzio. ki ume vešče izkoristiti položaj v takih slučajih, je sedaj pokazal svojo grabežljivo nrav in dela z vilo kakor da je njegova. Pustolovska nesramnost Gabrijela D'Annunzia na™ kaže tega človeka zopet v tisti luči. v kakršni smo ga bili navaieni gledati pred leti ko je živel v Reki. Ves D'Annunziev značaj se kaže že v tem. da imenuje vilo Cargnacco »staro kmečko bajto*, dasi je to stavba, katero ie pokoini nemški zgodovinar prezidal z velikanskimi stroški. Vila ima v okolici še drusra poslopia, ki spadajo k niej. V stavbi sami ima D' Annunzio 19 sob. poleg vile stoii hiša za vrtnarja s štirimi sobam' hiša za slu-žinčad z dvema sobama in kuhinjo ter še ena stavba z 8 sobami, katero je poprej imel v najemu gardonski župan. Tržaško pismo s Rdeči mosts izginil. — Utopljenka v Kanala. — »Mizi la tedesca«. — Podira nje Narodnega doma — Nove palače. Ni cvenka. Davi — Čudovit slučaj, da ni lilo in celo tudi ne rosilo — sva odšla malo boli zgodaj od doma moj gospod Pes in jaz. da se nekoliko izprehodiva. Ker ie ulica Fabio Filzi, nekdanja Via Vien-ra zabarikadirana, sva krenila po XXX Ottobre. to se pravi, po bivši Via Ca-serma tja doli do kvesture in Sv. Antona in sva obrnila po Rossinijevi, torej po zgornji strani Kanala proti morju. Nam. ki vidimo stvar vsak dan. se ne zdi nič čudno, da je izginil stari Rdeči most; Tržačanu, ki bi se pa po več letih sedaj vrnil v Trst, bi se pa ra;brž nekoliko milo storilo, ko bi videl. kako namesto nekdaniega železnega mostu, ki se je dal zavrteti, da so mogle skozi barke s stalnimi jambori, vod: sedai čez Kanal lesena brv, tam pa. kjer je bil prej most. se pa gradi nov most. neoremičen, betonast. Mojega gismda Psa in mene seveda ta za n->s vsakdanie Tržačane stara novost nikakor nj zanimala in šla sva mimo nje, ne da bi se bila spotikala ob njej. Park okoli hiše je krasno urejen. V njem rastejo libanonske cedre, ciprese in druga plemenita drevesa. K vsemu temu spada še romantična jama, vinograd in oljčni gaj. Samo vrednost te zemlje znaša danes nad 300.000 lir. Vila z inventarjem in umetnostnimi spomeniki pa predstavljajo še mnogo večjo vrednost. Že slike umetnika Hansa Thome, ki se nahaiajo v notranjščini vije. cenijo na 700.000 zlatih mark. Poleg tega se nahaja v knjižnici pok. zgodovinarja 700 zvezkov, med katerimi so tudi največje knjižne redkosti. Pokojni Thome si je nabavil poleg tega celo vrsto originalov skladatelja Wag-neria, ki se nahajajo v njegovi knjižnici. Vse to ie sedai «priš!o» v posest Gabrijela D'Annunzia. Znano je. da je način njegovega .življenja skrajno samo-ljuben. Ljudem neprestano zatrjuje, da živi v siromaštvu in bedi. v resnici pa živi le od tujega imetja. katerega si prilašča na protizakonit način. Karin Michaelisova navaia v svoji obtožbi zoper D' Annunzia tudi to. da pesnik razdaja stvari, ki so bile pokojnemu Thodeju svete in katere bi morala dobiti sedaj niegova žena. S to damo postopa pesnik sploh skrajno surovo. Najprej je obljubil, da ji bo izročil nekatere slike Hansa Thome: pozneje ko je Tho-deja žena poslala oonie. na se ie izgovoril. da ji slik ne more ooslati. ker pričakuje nekega cenilca. D'Annunzio torej namerava prodajati stvari, ki so v resnici last žene lastnika vile, v kateri prebiva. Podobnih potez, ki jasno ilustrirajo moralno kvalifikacijo D' Annunzijevo, navaja danska pisateljica še celo vrsto. Toda niti D'Annunzio. niti italijanska vlada se ne zganeta. Reški pustolovec sme nočenjati s tuiim imetiem kar hoče. vdova oo lastniku vile oa mora med tem trpeti pomanjkanje. Vse to skupaj nam nudi oač interesantno podobo sodobne Italije, kier ie banditom na prosto dano delati, kar se jim poljubi. dočim za poštenjake ne velja nobena pravica. Zakonska Lederer pred |«vv sodiscem V torek se je pričela pred vojaškim sodiščem v Budimnešti razprava proti zakonskemu paru Lederer. Nadporoč-nik Gustav Lederer je. kakor znano, umoril klobasičarja Kudelko. ga oropal, razsekal njegovo truplo na kose in ga vrgel v Donavo. Policija ga je pri de-janiu zalotila in zaprla. Pri čitanju obtožnice so prišle na dan nekatere podrobnosti, ki jih objavljamo čitateljem v informacijo: Lederer je služil 42 mesecev na fronti, imel je Sig-num laudis, veliko svetinjo za hrabrost in Karlov križec. Obtoženec priznava svojo krivdo, zanika pa roparski umor. Zagovarja se takole: Zavedam se, da sem omadeževal svojo oficirsko čast in vem. da me čaka za izvršeno dejanje smrtna kazen. Smrti pa se ne boiim. Gledal sem ji tisočkrat v oči. — Tekom razprave je skušal Lederer napraviti vtis kakor da se ne spominia več nobene podrobnosti o umoru. Izgovarjal se je, da je izvršil dejanje v podzaved-nem stanju, in sicer iz ljubosumnja. Med govorom se mu je večkrat ustavila beseda in bi! je primoran prekiniti izpoved. Nadporočnlkove navedbe slone v glavnem na sledečem: Lederer je slišal, kako je Kudelka njegovi ženi ponujal svojo roko. To je v njem zbudilo pohlep po maščevanju. Ledererieva žena ie povabila klobasičarja k sebi in ga je hotela zastrupiti. Zmešala je neki liker z opijem ter ie pijačo ponudila klo-basičarju. Ko je Kudelka izpil liker, je tožil, da ga boli glava. Nato sta šla z Ledererjevo v spalnico. Zena pa se je kmalu vrnila k možu. ki je bil v sosedni sobi. Hotela ga je pregovoriti, naj bi prerezal klobaslčarju žile na zapestju. Nadporočnik se je tega branil in je ženo opozarjal na grozovltost takega čina. Slednjič pa se ie dal pridobiti za to. Opraskal je Kudelko z brivno britvijo na lakti. Menil je, da se bo žena prestrašila krvi. ona pa je čisto hladnokrvno gledala njegovo početje, nakar je odložil morilno orodje. Poleg Ledererja je bila zaslišana tndi njegova žena. Izjavila je, da je ne-dolžnejša kakor jo slikajo. Njene besede so merile samo na lastno obrambo. Razprava se nadaljuje ob velikem zanimanju občinstva. O njenem poteku in izidu bomo poročali. Smrt angleškega kralja mila Iz Londona prihaja vest. da je te dn! umrl lord Leverhulme. Na kontinentu je bilo niegovo ime le malo znano, zato oa ie bi! mož temboli znan na Angleškem pod imenom »kralj mila*. Ni bil le eden najbogatejših in najsposobnejših industrijcev. ampak tudi tio angleškega selfmademana. ki se je z lastno močjo povzpel od skromnega vajenca do velikega industrijskega kralja. Mož. ki ima danes v Liverpoolu največjo tvornico mila na svetu. Je bil še z 18 leti v mali trgovinici svojega očeta v Boltonu in ie Drodaial ceneno milo. Med takratnim časom in bogastvi, ki si jih le nabral Leverhulme v nekai desetletjih, leži ena naiboli romantičnih k^riier angleških trgovcev. Ko ie postal Leverhulme polnoleten, si je dal izplačati svoj delež iz očetove dedščine in si je s tem denarjem ustanovi! skromno milarno, iz katere so tekom let nastale oo vsem svetu znane tvor-nice »Sunlight*. V Port Sunlightu nri Liverpoolu ie zaposlenih danes 12.000 delavcev. Velikanske tvornice imajo lastne oarnike. da. celo lastna orista-nišča in ladjedelnice. Leverhulme ie, enako kot svoičas Abel v Jeni. ustanovite!! Zeissovih tvornic. napravil velikopotezni sociialni poskus, da bi bili nameščenci niegovih velikanskih oodietij čimboli soudeleženi na dobičku tvrdke. Z niegovo močio so rastli tudi njegovi načrti. Krali mila ie bil angleški trgovec z veliko nersoektivo. ki išče oreko Evrone možnosti, da bi postali zakladi drugih delov sveta dostopni tudi vsemu človeštvu. Vrgel se ie na obdelo-vanie zemlie v Zapadni Afriki, kier le bil eden največjih posestnikov. L 1918. ic napravil naravnost gigantski načrt kako bi se dalo otočje Hebridi izpreme-niti v velikansko ribolovsko oodjetfe. Niegovo stremljenje oa se ie izjalovilo ob uporu škotskih ribičev, ki se niso hoteli dati organizirati. Leverhulmea. ki se je prvotno oisal Wil!iam Lever. ie imenoval angleški krali za viscounta in lorda. Bj! ie dobrotnik velikega stila in znan zbiralec umetnin — splošno znan! so njegovi por-ce!ani. hkrati pa ie bil neumoren delavec. ki se ie držat svojih oriprostih navad in vstaial ob 5. zjutrai. tudi potem, ko je bil tako bogat, da bi si lahko kupil vse zaklade sveta. »Times*, ki so nekoč v svoji rubriki »Man of the hour* karakterizirale osebnost Leverhulmeovo. so naglašale čudno okolščino: kralj mila je bil Anglež z nailepšimi očmi. Bile so svetle, iasne in temnomodre. Noben umetnik, nravi list ne bi mogel naslikati na platnu izredne lepote barv njegovih oči. Par tednov pred smrtjo ie še! Leverhulme še enkrat oo poslih v Afriko. Dasi ie precej v letih, se vendar ni strašil naporov. ki iih povzroča 15 000 milj (približno 24.000 kilometrov) dolga vožnja. X Potres. V Casteliu Fiorentinu v Italiji so čutili v petek okrog polnoči potres, ki je povzroči velik strah, ni pa napravil noben: škode. Potres so čutili tudi v raznih krajih Toskane in so mu sledili šibkejši sunki. X Sneg v Italiji. Na gorah okrog Novar« re v severni Italiji Je zapadel precejšen sneg Ker je nastopil tudi občuten mraz, je precej škode v vinogradih. X Briljanti so se izgubili. Na policijskem komisarijatu na Dunaju je bila te dni po» dana ovadba, da se jc izgubila na poti iz Anverse na Dunaj pošiljka z briljanti in diamanti v vrednosti 800.000 šilingov (nekaj Poletne obleke iz pristne Chantung svite kot novost za letošnje poletje najceneje izdelane po meri in po l ran. tarifi priporoča Drago Schwab - Ljubljana manj kot osem milijonov dinarjev). Ovad« bo je podala tvrdka Brata HersL oje solacb nik Oskar HerzI je pred dvema mesecem« kupil v Anverei razne dragocenosti m jih poslal ovoji tvrdki n« Dunaj s priporočeno pošiljko. Policij« je uvedla preiskavo. X Nesreča na morja. V nedeljo opoldne je nasedel angleik parnik »Glen Luce* (6755 ton) pri Frmserburghu n* čeri in se popolnoma razbil. Ne ve se še, kaj se je zgodilo » posadko. X Zastrupljen dtrkdnl konj. Kakor po? ročajo iz Amerike, je bil te dni zastrupljen z arzenikom favorit 51. kentuckvjske dirke, »Sunny Man*. Konj. ki bi imel dne 16. t m. ropet dirkati, je bil zavarovan za 150.000 dolarjev (devet milijonov dinarjev!). Niiu-če ne ve, kdo Je konja zastrupil, ker sta ga noč in dan stražili dva strežnika. X Izredna igralska sreča. Te dni je igral podpolkovnik Elemer Szemszo v igralnici v Budimpešti in dobil v kratkem času 404 mi« lijone madžarskih kron (okrog 370.000 Din) s tem. da je 22krat raporedoma obdržal ban ko m se ni umaknil. Ta izredna igralska src« ča je -mudila v Budimpešti ogromno pozor« nost. Szemszo je izročil odborniku Židov, skeja dobrodelnega društva, ki je bil pri so« ten od priigranega zneska dva milijona kron v dsi rodclne namene. Pristni pariški parfum. Pravi šopek naravnih cvetk Je stekleni či ca t-t - K« Simon (cr^bi® 8iwph) Legendam« svetost te iibome toaletne kreme, ki je delikatno partumirana s č.sUmi rožnatimi esencami, uga a ženski, ki sapail tudi, da postaja njena pait pri redni uporabi te kreme vedra in ista ter njena koža mila in nežna. Ali je treba ie več, milostljiva, da (i pridobimo Vata prijateljstvo? Krama, puder In mil* Simon Mi Sinu, 59. Fff. si lah. Parts X Letalska nesreča. Letalo zračne družb* Franco«Roumaine. ki se je dvignilo v pondeljek opoldne na Dunaju brez potnikov, je zabredlo nad letališčem Matvasfoldu pri Budimpešti v vihar. Da bi sc mu izognil, jc napravil pilot oster ovinek, izgubil p« je oblast nad letalom in strmoglavil na da. Lo« talec je mrtev, aparat pa popolnoma rv* bit. Po slovanskem svetu Poljski narodni praznik Vsa Poljska je praznovala z največjo slovesnosti poljski narodni praznik na dan 3. maja. Tega dne se je spominjal pol'ski narod enega najznamenitejših dogodkov iz svoje zgodovine, proklamacije poljske ustave 3. maja 1. 1791. Ta poljska ustava Iz 1 1791. n! običajna ustava, kakor jih ima vsaka država po več v svoji zgodovini, marveč je povsem izreden dogodek, ki tvori del poljske naciionalne borbe za obstoj. je takorekoč del te naciionalne borbe same. Leta 1772. se je izvršila prva delitev Poljske; Avstri;a. Prosil in Rusko ceno izvršiti temeliito notranjo reformo in z njo rešiti državo popolnega propada Z energično propagando so mladi poljski patrijoti pridobili velik del članov poljskega parlamenta — in tudi sicer omahljivega in rusofilskega kraPa Stanislava Pon<"atowskega — za svoie cilje in z njih pomočjo je državni zbor dne 3. maja 1791. na viharni seji sklenil in nroklamiral novo ustavo, ki pomeni radikalno reformo ceVikupiega državnega ustroja, reformo, ki ie bila sposobna. da reg^nerira Poi:sko. Nova ustava je odpravila vse one politične absurdnosti, ki so bile rak-rana pobskega državnega organizma. Odpravila je volitev kralja ter je določila, da bodi no smrti Poniatowskega kraljevska oblast dedna v vladarski hiši saški. Zakonodajno oblast imet državni zbor. sestoječ iz dveh zbornic, k er oa naj bodo zastopana tudi mesta — poprej sta bila le plemstvo in visoka du-hovščma. Za vselej se odpravi znameniti »liberum veto*, ki je povzročil Polj-sk' toliko zla. Ustavna reforma je v popolnoma pravilnem poznavanlu zla. ki je glodalo staro Poljsko, pomenila zares solidno krepko osnovo bodoči srečnejši državi. Todr> moči nasprotnikov so bile velikanske; nasproti novi ostavi so bili brezštevilni velikaši. ki niso marali žrtvovati svojih privilegijev na korist ce-lokupnosti: naslanjali so se na Rusijo, ki je bila seveda novi nstavi brezpogojno nasprotna. Tem nasprotnikom se je pridružila še Pruska. Pričela je srdita vojna, v kateri so odločni poliski patrijotje s Tadejem Kosciuszkom na čelu. junaško branili ustavo, dobro ve-doč, da branijo s tem tudi bodočnost, tudi eksistenco Poljske. Toda velikanski premoči niso mogli biti kos: po krvavih borbah je prišlo do druge delitve Poljske: I. 1793. sta si Rusija in Prusija vzeli znova velike dele Poljske. Po tem strašnem novem udarcu so se po"ski patrijotie malo pozneje dvignili znova, da rešijo domovino, toda v novih strašnih bojih so jih Rusi in Prosi premagali znova. Ko je junaški poljski vodja Kosciuszko pri Macijejowicah izgubi! bitko in svobodo, je nastopil zares konec Poljske: Rusija. Prusija in Avstrija so si I. 1795. razdelile preostalo Poljsko. ki je za več nego sto let izginila z zemljevida. Ustava z dne 3. maja 1791. je ostala le junaški bojni klic. ustvariti se ni mogla. Zato pomeni spomin nanjo — spomin na najodličneiši dan v zgodovini poP skega patrijotizma. Nov češkoslovaški leksikon. Praško ta- tožniStvo »Ceškoslovenskv kompas- je v proslavo 75-letnice prezidema Masaryk9 začelo Izdajati , široko zasnovano splošno enciklopedijo. Prvi zvezek Jcl je Izšel te dni. ctose*« 1166 strani velikega formata, ie za naše pojme naravnost razkoSno opremljen in pregledno urejen. Sledilo mi bo Se pet zvezkov. Opozarjamo na to epohalno delo vse naše institucije, ki si gs lahko narofie. Ker bo Stanojevičeva »Enciklopedijam samo itigoslovenska nam bo nudil Masarvkov »Slovnik* ed:no možnost, da se emancipira-mo od pristranskih nemških leksikonov. 75-letnlca prof. drja. Jos. Drozde. Dne 6. maja je obhajal v Pragi svojo 75-letnico zaslužni voditelj dunajskih Čehov, rodoljub in človekoljub M. U. dr. Jos. V. Drozda, profesor Karlove univerze v p., pred vojno predstojnic internega oddelka bolnice cesarja Frana Josipa na Dunaju, duša slovanskega gibanja. Že leta 1881. se Je habilitl-ral na dunajski univerzi ostal je docent do prevrata, ker je vedno zaveden Čeh, česar ni nikdar skrival. Tudi jugoslovenskim dijakom je b'l očetovski prijatelj in njetovo ime ie bilo pri niih v veliki časti. Vrlemu učenjaku še mnoga leta! Rn=ke mornariške vaj«. Letošnjih po« letnih vaj ruske vojne mornarice v Baltskem morju se udeležita dva dreadnougbta .Marat* in »Pariškaja Komuna*, oklopna križarka .Ritrrtk*. dve lahki krlžarki. 12 torpednih križark tipa «Noviks, 12 podmor-nic. 10 mlnovk zastarelega tipa, dve torpe-davki, več Šolskih ladij in končno rajata letala. Hkrati se bodo vrSile vaje na morju in na suhem. Dasi rusko brodovje Se ni doseglo svoje prejšnje bojne sposobnosti, ie vendar Stevlllčno najmočnejše v Vzhodnem morju. Gospod Pes naprej, jaz pa za njim. Na oni strani paža, ki ograja mostišče, stoji v Kanalu pamiček uLido*, ker pač še sezona ni toliko dozorela, da bi bilo dovolj ljudi za vsakda.ijo zvezo z Grljanom. Pes, ki je tekel ob robu nabrežja, se je hiooma ustavil in začel strmeti v vodo. Potem je pa zalajal, ali pravzaprav zatulil. Stopi! sem bliže in zagledal tik ob prednjem robu parnika v vodi nekaj temnega, iz česar se je tu pa tam posvetilo nekaj bele ga. Ko sem pogledal nekoliko natančneje. sem spoznal, da je utopljenec, ženska. Ker nj radovednejšega človeka na svetu, kakor je Tržačan, je bila takoj okoli mene kopica ljudi, ki so hoteli videti, kaj gledam, a ko so zagledali utopljenko, .ie nastal vrišč. ki je privabil tako množico, da se je na oni strani, na zelentadnem trgu službujoči mestni stražnik, po domače »radiče-vec*. komaj pretil skoz ik>. ko ga je radovednost prignala čez brv. V tem pa pridrvi od nekod kakih šestdeset let star možak, razrine množico s komolci, se vrže na rob nabrežja in začne, gledaje v vodo. kričati kakor blazen: — Moja žena. mola žena! Ni se dal potolažiti. Ljudje in stražniki so ga mirili in vlekli od roba na- brežja. a vse ni pomagalo nič. Končno pa se le nekdo domisli, da bi bilo dobro. če bi utopljenko v vodi obrnili tako. da bi se videl obraz, kajti plavala je v vodi s hrbtom navzgor.. Pa so jo obrnili Tedaj pa ie oni možakar skočil pokoncu in kriknil: — Hvala Bogu. saj ni! Pa je od radosti začel skakati m pripovedovati. da sta se zvečer z žen j nekaj soorekla. nakar je žeta ušla z doma. Ker ie do zjutraj ni bilo domov, ie bil prepričan, da ie skočila v Kanal, ko je slišal, da so v Kanalu našli utopljenko. Ko za Je prisotni policijski agent vprašal po imenu, je možakar utihnil in se hitro izgubil med množico. V tem so pa utopljenko potegnili na nabrežie. — Ze »Mizi Ia tedesca*! — je dejal nekdo in začel pripovedovati, da je utoplienka Nemka, menda iz Koroškega. da je poročila svoj čas avstrijskega stotnika ki je baie padel v vojni, da je pozneje imela gostilno, ki pa ni posebno usoevala. Ženska se je vdala potem pijači in vlačugarstvu ter je v zadnjem času le še z najnižjo brozgo kolovratila po staromestnih beznicah. Pogledal sem natančneje utopljenko m jo tudi sooznal Pred dvajsetimi leti sem jo videl prvič v Celovcu. Ali ti je bila dekle kakor roža! Pozneje sem jo videl v Trstu, med vojno, v častniški družbi, vso v svili in zlatu, in gospodje z zlatimi ovratniki so io nazivali »gnadige Frau* in ji poljubljali roko. Potem je pa nisem videl več. dokler me davi ni opozoril nanjo moi pes. Jutri pa jo v neostruženi krsti potegnejo iz mrtvašnice k Sv. Ani. Fuit! — Da. »fuit*. kakor naš Narodni dom, sem si mislil, ko sem se vračal min*-) pošte — piazza Vittorio Veneto! — in se nekoliko ozrl na pogorišče, ki je sedaj že obodrano vsenaokoli in vse gori do vrha Ti odri sicer stoje že menda dva meseca, ali podirati pa le še niso začeli. Ker se na onem trikotnika pred Narodnim domom, kjer ie stal svoječasno vodnjak, gradi velikanska palača spediciiskega podjetja »Adriatice*. ki je zrastla že za nekaj metrov od ta!. In je stavbišče vsenaokoli visoko zaoaženo. je sedaj ves trg takorekoč »zaplankan*. In ker se najbrž boje. da bi se pri podiranju Narodnega ck>ma znalo kai odkrhniti proti volji gospodov mženierjev, so zaplan-kali tudi prehod med novo stavbo in Narodnim domom, tako da moraš se-i daj, ako hočeš priti izpred kavarne Fa- bris v ulico Fablo Filzi (Via Vienna), ali okoli vse nove stavbe aH pa po ulici Geppa in čez trg pred pošto. Izpred Fabrisa se od hotela »Europe* vidi le še streha. Ljudje, ki razumejo stvar, menijo. d£ bo podiranje Narodnega doma delalo podiralcem še težke preglavice. Seveda! Zidov je je bilo po osemdnevnem ognju, ki je temeljito prežgal opeko in kamen, skoraj pet let izpostavljeno vsem vremenskim neprilikam. So sicer tedaj toliko podprli, da se ni zrušilo, ali tudi te podpore in opore so sedaj že razrahljane. Dokler se zidov ja ne dotikaš, stoji pokoncu, ali ko sc začne razkopavati, pa se zna dogoditi, da se vse skupaj zamaje in — tresk!! In to zidovje je skoraj 30 metrov visoko! »Adiio baraka!* bi dejal Tržačan. če bi ne šlo pri polomu za toliko in toliko IjudL In pa sosednje hiše in stavba nove palače! Ker sem že pr novih palačah in podiranju. nai končno še dostavim, da se v kratkem začne p>diratj bivše vojaško oskrbovališče. enonadstropna. ozi-poma pritlična stavba na vogalu ulic Carducci in Coroneo, kjer zgradi Pen-zijski zavod za zasebne nameščence svoio palačo, ki mora biti zgrajena do vo Živinoreja m v srezu Radovljica Tajništvo živinorejskih odborov te okramega sadjarskega odbora v Radovljici nam je poslalo pregled delovanja teh odborov. Iz dopisa povzemamo: I. PLEMENSKI MRJASCI. Oba okrajna živinorejska odbora sodnih okrajev Radovljica in Kranjska gora imata v svoji režiji v občinah obeh sodnih okrajev 31 plemenskih postal za mrjasce zboljšane domače pasme danskega leta) Hoschovega tipa. Vseh mr-iascev držita odbora z naraščam vred 52 Tem plemenskim postajam sta dodelila odbora mrjasce — deloma po-mladance. deloma jesence — brezplačno proti zavezi, da im?;o mriasca za splošno plemensko porabo do starosti 22 mesecev. Le prevozne stroske mora reiec sam plačati. Po poteku zavez-ne dobe preide žival v i rejca. Glede mrjascev sta odbora dosegla svoi cilj: da ne obstoja v srezu Radovljica nobena potreba več za privatne mrjasce. Ker privatnih mrjascev skoro vec ni, se je s to akcijo skoroda onemogočilo tamkajšnji svinjereji kvarno krvno so- r0dStV°il. PLEMENSKI OVNI. + r V k-arjskogorski dolini tvori tudi evčiereia dokaj važno panogo živinoreje. danes žal ne toliko važno glede vnovčevanja njenih produktov. kolikor glede izrabe za govedorejo neprimernih paš ter izrabe njenih proizvodov v domačem gospodarstvu. Domača ovč-ia pasma doline pa je nujno potrebna izboljšanja tako glede velikosti in teze živali, t. i. večje produkcije mesa. Kakor glede množine in finosti volne. Na izrecno željo ovčjerejcev aolme. katera žetia je po dosedanjih izkušnjah strokovno popolnoma utemeljena, ie nabavil kranjskogorski živinorejski odbor letos 10 plemenskih mrkačev pri najboljših ovčjerejcih na Jezerskem, starih 4 do 6 mesecev. Ti mrkači so se aode-lili proti primerni zavezi in proti plačilu polovične cene in prevoznih stroškov: dva občini Rateče (iz hleva na Jezerskem. ki se najbolj oalikuje tuai no mlečnosti), štiri v kranjskogorsKO oK<-no. dva na Planino (Sv. Kriz t«d Jesenicami) in dva občini Dovje-Mojstrana. Ta akcija se bo nadaljevala sistematično vsako leto. ker je od nie pnc^-o-vati. da se izboljša domača ovčja pasma doline. , Tudi nekatere občine v sodnem oKra-iu Radovljica se pečajo z ovčjerejo (Gorje. Breznica i. dr.). T*mka.isma ovčja pasma je enako potrebna znou-šanja. Ker so ponekod (Gorje pri Bledu) dosedanje poizkušnje pokazale, da so za križanje pristni bergamaški o— iz Italije še najbolj prikladni, nabavi letos radovljiški odbor teko" maia štiri do pet teh ovnov, ki se dodelijo tem občinam proti primerni zavezi reje. 1 a nakup znatno omogoči državna poa- P°ra m. PLEMENSKI BIKI. Odbora imata v svoii režiji 21 mladih bikov, ki so se odbrali od najboljših molznic in od dobrih bikov in ki se drže obvezno za dobo do starosti tri m pol leta. Z dvema od teh bikov je bila nesreča, ker sta prišla premlada na našo. zaradi tega zbolela ter ju bo treba izločiti iz reje. Delo na odbiranju p e-menskih bikov se nadaljuje. Ako bo dovoli denarnih sredstev in dovoli uvidevnih prevzemnikov, je predvideno, da bo imel srez Radovljica v nekaj letih večino svojih plemenjakov iz režije živinorejskih odborov. Želeti je le da bi šli živinorejci, občinski uradi m kmetijske podružnice tej važni akciji bo- na roko! „ „... , Razen tega imata odbora v rezm od lanskega leta 13 odraslih bikov We-rim so se podelile subvencne nod pokih tržiščih so nadalje poslabšala razpoloženje za nakupovanje na dunajskem tržišču. Kotirajo vključno blagovnopromstni davek brez carine: pšcnica: domača 53 c'o 54, madžarska 56 — 57, Rosafč 53 50 — 54: turščica: 29.50 — 30.50; ječmen: domači 42 do 45; oves: 43.50 — 44.50 šilinga. čebule in česna. Kakor javljajo, se bo s 4. junijem med Beogradom in Prago uvedel brzi tovorni vlak, ki bo prevozil to progo v 36 urah, kar bo nedvomno poživilo izvoz našega sočivja. Kar se tiče izvoza krompirja, so vse pošlljatve podvržene pri prestopu meje preiskavi, ki io Izvrši češkoslovaški institut za rastlinske bolezni aa račun tvrdke. ki uvaža. Razen tega mora imeti vsaka pošiljatev izpričevalo kakega zavoda za rastlinske bolezni izvorne dežele. Izpnčevalo mora natančno odgovarjati predpisanemu vzorcu. — Delovanje kreditnega društva Mestne hranilnice v Mariboru za I. četrtletje 192S. Dne 19. II. t. 1. se je vršil peti redni občni zbor. na katerem je bi! na novo izvoljen Baloh Ignac odbornikom, Lah Jakob ter Paš Anton namestnikom odbornika, dr Fa-ninger Rihard ter Gaspari Karol računskim pregledovalcem, Rozman Franjo namestnikom računskih presledovalcev. Odbor se je konstituiral sledeče: Izvoljeni so bili gg.: Detela Stane, predsednikom, Šerec Josip podpredsednikom. Za cenzorja sta bila izvoljena gg. Šerec Josip ter Kravos Ivan. Odbor je imel pet sej, na katerih je obravnaval 17 kreditnih prošenj v skupnem znesku Din 1,205.000, povoljno rešil oziroma kredite dovolil 14 prošnjikom v skupnem znesku Din 980.000 na ta način dovolil per-centuelno skoro vsem izjemoma odbil le 3 prošnje, to pa vsled pomanjkanja potrebnega kritja. Promet za prvo čertletje zna ša Din 55,625.227.44. Koncem meseca marca je imelo društvo v prometu Din 6382.967.81 — Za razširjenje svobodne cone v Solunu. Kakor javljajo iz Beograda namerava naša vlada pri pogajanjih z Grčijo pokre' niti vprašanje razširitve jugoslovenske cone v Solunu. = Ureditev prometa med Jugoslavijo in Italijo. Dne 11. t. m. se je otvorila na Reki konierenca delegatov zagrebške in tržaške železniške direkcije glede ureditve obmejnega in tranzitnega prometa. = Železniški materiial Iz Nemčije. V su-šaško luko ie doplovil veliki španski tovorni parnik, ki je pripeljal 480 vagonov raznega železniškega materljala za našo državo iz Nemčije na račun reparacij. Največji de! tega materijala se bo razdelil na beograjsko in zagrebško direkcijo, a de! se bo dal za dovršenje dela na liški železnici, ki se bo tekom junija ali Julija izročila prometu. = Tvornlca dušika v Rušah dobi nov transformator za pogon električnih peči, ki bo največji te vrste v Jugoslaviji. Dobavila ga bo družba *Elin«. — Sanacija Hrvatsko-slavonskega gospa-darskega društva. V Beogradu se vrše pogajanja z vlado glede sanacije prilik pri Hrvatsko-slavonskem gospodarskem društvu v Zagrebu. V to svrho so došli v Beograd gg. grof Kulmer, dr. Miškulin, dr. To-mošič In dr. Citnič. = Mrtvilo na sladkornih tržiščih. Iz Trsta poročajo: Mednarodno tržišče je še vedno pod vtisom izredno ugodnih poročil o sladkorni produkciji na Kubi. Konzum zaradi tega malo kupuje iti čaka na nadaljne oslabljenje cen. Tako je terminsko tržiče v Newyorku dnevno mrtvejše. Na tržaškem tržišču traja kupčijsko mrtvilo dalje. = Pomanjkanje ponudb v obdelovalnem lesu na nemškem trgu. Iz Berlina poročajo da se že mnogo let spomladi ni občutilo takšno pomanjkanje ponudb v snhem za ob-delanje sposobnem lesu na nemškem trgu. Žage so razprodale svoje stare zaloge, druge zaloge pa so majhne. Zato je razpoloženje za ta les dobro in se trguje tudi manj suh mizarski materijal. = NadnrodukcIJa sladkorja v Italiji. Kakor iavljajo iz Rima, bo zaradi nadproduk-cije sladkorja v naslednji sladkorni kampanji ostalo od 52 obstoječih tvornic 20 zaprtih. 435—450. Vevče 110-0, Danica 6*-0; državni: 7% posojilo 62—63, agrarne 29—30, Vojna škoda per kasa 1783—179, obračun 0—180. BEOGRAD. Tendenca nespremenjena. Notirale so devize: Dunaj 86S—870, Bcr-lin 1466—1468, Bruselj 311—313. Budimpešta 0.C-867—0.0868, Italija 252—253. London 299.25—2993, Praga 182-183, Švica 1194 —1195. CURIH. Beograd 8.40. Nevvork 516 70, London 25.065. Pariz 26.87. Milan 21.21, Praga 15.30. Budimpešta 0.00726, Bukarešta 2.525, Sofija 3.775, Dunaj 72.80. TRST. Devize: Beograd 3540—397»», Dunrj 310 — 347, Praga 72 - 72 50, New-york 24.30 — 24 40, Curih 470 - 473. V a -lute: dinarji 29.25 — 29.50, 20 z'atih frankov 94 — 96. DUNAJ. Beograd 1151 — lt-55. Berlin 168 78 _ 169 38, London 34.42 — 34.52. Milan 29.09 — 29.21, Newyork 709.35—711.85, Praga 2102 — 21.10, Solila 5 1425—5.1S25; dinarji 11.44 — 11-53. PRAG V Beograd 54.90 Dunaj 476 375, Rm 138.75, Newyork 33, Curih 654 25. BERMN. Beogrrd 6.81. Dun*j 59.055, Milan 17 23. Praga 12 43, Curih 81 185. LONDON. (Ob 11.25) Beograd 297 5, Newyork 485. Italiia 118.15. Švica 25 06. Sokol ieseni prihodnjega leta. Prodan je baje tudi že drugi vogal vojašnicnih poslopij. ki ga omejujeta ulici Carducci in Fabio Severo. „ Mestna občina je svoiecasno razpisala natežaj za načrt, kako bi se zaz-ekri prostor sedanje vcasmce z vojaškim vežbališčem vred. Predloženih je bilo več načrtov, a mestni svet se še m izrekel o njih. Gotovn pa je. da se ves prostor, seveda po popolnem podret-u vojašnice, zazida tako. da ostane med četverimi palačami, ki> bodo sta e na prostoru sedanje vojašnice, v sredini širši prostor, na katerem bo stal Ober-dankov spomenik. Od sedanjega glav-npga vhoda v voiašnico preko vezbn-lišča do nove sodne palače bo vodi a široka ulica, ž njo vzporedno pa se na vsaki strani po ena. Najlepši del me-v*a bo stal na sedaniem — stenKiscu. Vrrašanie je k: Kdaj?! Kriti če se bo tud- tu z;da!o tako, kakor se zida nova sodna palača ki ie danes, oo enajstm letih še ravno tako nedozidana, kakor ;e bila leta 1914.. sedanji Tržačani pač n® bodo učakali uresničenja teh !epm nn "rtov. Je pač vedno in povsod stara pesem. .Pochi bori — Doca musica!». = Izkaz o stanju hranilnih vlog. Finančna d ?Iegac"ja objavlja, da izide izkaz o stanju hranilnih vlog (po knjižicah in v tekočih računih) pri regulativnih hranilnicah v Sloveniji za I. četrtletje 1925. v en! prihodnjih številk »Uradnega lista*. = Položaj na vln-kem tržišču. Zaloge vin v naši državi niso več posebno obilne. Kupčiia je precej živahna le z dalmatinskimi vini, z drugimi povprečna. V sosedni Itnliii ie kupčija dokaj mrtvejša in stare zaloge obJneJše. Dalmatinska bela vina no-tirajo 5.5 — 8 Din liter po kakovosti; rdeča vina so cenejša. V hrvatskem Zagorju, kjer so jako maihne zaloge, se gibljejo cene med 5 - 8 Din liter. V okolici Petrine se trguielo vina po 10 — 12 Din liter. V Brodu in Grad:ški Je občutno pomanjkanje domačega vina. t^iko da ga moTajo dobivati od drugod. S^bljanska vina notira'o 7 do 10 Din liter po kakovosti. = Izvoz fočivjn Iz Jugoslavije v Češkoslovaško. KeT vegetacija v Češkoslovaški za en mesec zastaja za vegetacijo v Jugoslaviji. ie Češkoslovaška ngodno tržišče ra naše zgodnje vrste socivia. Zato se izvaža jo letno znatne količine tega blaga v Ct škoslovaško. Tako se je leta 1923. izvozilo tjakaj 97.451 q ugodniesa kromoirja, nada lic 3455 o zgodnjih paradižnikov, zgodnjih kumar, 32.160 a zgodnjega fižola, graha, zelenjave m podobnega ter 89.403 a LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanje druge ponudbe In v oklepajih kup-»jskl zaključki). Vrednote 7% posojilo 61-62.5, Vojna škoda (174). Celjska posojilnica 200—205. Ljubljanska kreditna 225 —0, Mcrkantilna 100—124, Praštediona 805 —815, Kreditni zavod 190—200, Strojne O-134, Trbovlje 375—0, Vevče 110— 118, Stavbna 255—280. — Blago: les: ma-driers 75/225, 3.66—6 m dolž'ne. monte fco Postoina. 10 vagonov (630); hrastovi frizi, 4—9. 25—60 cm. I. in II- fco meja 13S0 —0;'smrekovi in jelovl hlodi, od 25 cm premera naprei, različna dolžina, fco nakl. po-staia 250—0; bukova drva, suha, 1 m dolžine, fco meia 25-0; poljski pridelki: pšenica: RosafS 0—480, avstralska, rinfusa par. Liubljana 0—475, Hard Winter št. 2, rinfusa. par. Ljubljana 0-500, otrobi pšeničnl, drobni, par. Ljubljana 0—190: turščica, promptna. fco pariteta Ljubljana 230—0; rž, Canada, \Vestcrn št. 2. dobava junij, fco Ljubljana 0—460. kromoir: beli, fco do-leniska postala 0—125, rumeni, fco dolenjska postaja 0—115, rdečkasti, fco dolenjska postaja 0—135. ZAGREB. V efektih tendenca nespremenjena. Promet majhen. Eskomptna je poskočila. — V devizah je bila tendcnca spočetka mlačna. Tečaji so se začeli ra včerajšnji višini, toda so tekom borze neznatno poskoči zaradi povečanega pov-praševanja. Pariz in Newyork sta ostala nespremenjena. Intervencije ni bilo. Promet srednii. Notirale so devize: Dunaj 863— S75, Bruselj .5053-310.5, Italija izplačilo 251.6—254.6. London izplačilo 2973—300.5. Newyork ček 61.28-62.08, Pariz 321.5— 326.5, Praga 181 8—1842, Švica 1190-1200, ček 1189.5—1199.5; valute dolarji 60.45— 61.35. frfr. 315.5-320.5, Ure 2523-255.5; efekti- bančni: Trgo 15—16. Eskomptna 106—107. Kreditna Zagreb 105-110. Hipo 60.5—613. Jugo 99-100, Ljubljanska kreditna 243—248, Praštediona 805—810. Sla-venska 70—71, Srpska 130—132, industrijski: Eksploataoija 40—4?. Dnbrovačka 610 —620, Nihaš 48—50, Gutrian 410—430, Slavonija 53-54, Trbovlje 380- 385. Union Sokolski zlet v Kranjski gori V nedeljo 10. t m. se je vršil kljub slabe* mu vremenu zlet jeseniškega, javorniškega in raojstranskega Sokola v Kranjsko goro, ki je v vsakem oziru prav lepo uspel. Po prihodu vlaka v Kranjsko goro je kre» nila pevorka z Jeseniško sokolsko godbo na čcIj skozi vas. Pri slavoloku je pozdravil zletnike notar dr. Grašič z markantnim in pomembnim govorom, naglašajoč pomen so* kolskih društev za probudo naroda. Zatrdil je, da bo ob prihodnjem zletu pozdravil zav le goste že domači kranjskogorski Sokol. Za pozdrav se je zahvalil brat Matija Suš. nik z Jesenic, ki je naglašal veliko izpre* membo tekom 20 let od!:ar je jeseniški So» kol prvikrat vkorakal v Kranjsko goro. ko so bili za Sokolstvo še težki časi Danes se pa nahajamo v narodni in svobodni državi, kjer bo prej ali slej Sokol razpel svoja t očna krila. Sledila jo povorka skozi vas, nakar se Je vršila na vrtu javna telovadba, ki je kljub dežju jako dobro uspela. Po te. Iovadbi se je v notranjih prostorih hotela Slavec vršil koncert jeseniške sokolske god= be pod vodstvom kapelnika g. Ribola. Vsa čast gre hotelirju za izbomo postrežbo. Le prehitro je minul čas. Med neprestanim vsklikanjem narodnega občinstva je odpeljal vlak Sokole proti Jesenicam. Zelja narodnih Kranjskogorčanov je. aa bi Sokolstvo posetilo ta lepi planinski kraj večkrat, da s tem tembolj okrepi narodno zavest na skrajni meji naše mlade države. Novo sok<>l ko društvo se |c osnovalo v nedello v Novem pri Crikvenici. Društvo Steie že sedai okrog 100 članov, med njimi 30 telovadcev m 20 telervadk. Naraščaja I"13 30- , i,„, 7. Društvom mnrlborskega okrožja! Za zlet v Jaren no uporabite naslednje železniške zveze: Slov. Bistrica ob 3.34, PrageT-sko Smarjeta, Hoče ob 5.23 (iz Poetskega) Skupni odhod Iz Maribora ob 6.20 -ari-Vsak udeleženec na! pri odhodu kum cel vozni Ifctek, ki velja tudi za povTatek. Za Turk°v rklal za Tabor so dalje darovali: Ivana Wanek 1000 Din, Neimenovani mesarski mojster 1000 Din. A- Pauli 10^0 Din, prof. Nande Marolt 100 Din, Neimenovani obrtnik s Poljan 1000 Din, dr. Fran Tominšek 1000 Din, poštni kontrolor Wolt 200 Din. Fran Medx 2500 Din. Viktor Bo-hinec 1000 Din, veletrgovina Schnelder ln Verovšek 1000 Din, dr. Vidmar 2000 Din. Mladinski popoldan Sokola L v Ltab-IJani se vrši v nedeljo dne 17. maja ob 3. uri popoldne v dvorani hotela Un.on. S?dc-luje društveni orkester. Spored: 1.) Godba. 2) Moška ln ženska deca: Proste vale 3.) Ženski naraščaj: Deklamaciie. Moški naraščaj: Kiji. 5.) Ženska deca: Deklama-cija. 6.) Godba. 7.) Ženski naraščaj: Proste vaje s pa-lcam'. 8.) Moška deca: Dek'--- cija. 9.) Ženska deca: Češka beseda. Moška in ženska deca: Deklamaciie^ Moška deca: Redovne vaje. 12) Moški naraščal: Skupine. 13.) Godba. Prijatelji mladine, pridite v cbilnem številu. Vstopnina 4 Din. sedež: 7 Din. goriji (do 250 ccm) oa 4S00 m Ivan Kcrar (Slovenija, Ljubljana) v 4:314; dr.gi jc Radies. V tretji kategoriji (do 350 ccm) t a 6400 m je zmagal Rupert Sctler (Zn« l'd) v 5:12.8; dri gi je bil Franc Ogrin, trc.ji Iv. Kopač (oba Ljubljana). V četrti kategorij (do 500 ccm) na 8 km je bil prvi Sotlcr v 7:33, drvgi Ogrin, v najjačji kategoriji (da 1000 ccm) na 8 km pa prvi zopet Sotler v 6:40, drugi Strban, tretji Ogrin. Šc nekaj rezultatov nedeljsk "i tekem OSIJEK: Hajd ik : Amaterji 7 : 0 (6 : 0). Gradjanski : OSK 4 : 1 (2 : 0). SOMBOR- Subotica : Sombor 1 : 0 (0 : C) BEČK.EREK: Železniški : Di'šan Silni_ (V. šac) 1 : 0. Vojvodina (Novi Sad) : Karu;» mah 0 : 0. NOVI SAD: NAK : Subotički Šport 1 ; 0 (1 : 0). Radnički : Ma' abi 1 : 1 (1 : 0). SARAJEVO: Sašk : Slavija 6 : 2 (3 : 1). Hajdjk : Sarajevski 3 : 0 (1 : 01. VARA2DIN: VšK. : Gradjanski rc.. (Zagreb) 3:2. BUDIMPEŠTA: Bcltcn NVandercrs : M. T. K. 1 : 1. ROTTERDAM: Sp. C. National Monte« vidco : Sparta (Rotterdam) 7 : 0. GRADEC: Ostmark (Dunaj) : GAC. 1:0. PRAGA: AFC. : Čechie Karlin 2 : 2 (0:0), Vršovice : Meteor Vinohradv 3 : 2. Praška Sparta v SclnoCradu. I. Sahbur« ger Sportklubu sc je posrečilo pridobiti za binkoštne praznike praško Sparto za eno ali dve tekmi. Otvoritvene kolesarske dirke v Ljubljani Otvoritvene medklubske kolesarske dirke se vrše v nedeljo 17. t. m. na progi Ljub. ljana.ŠkofljicajLjubljana. Start in cilj pri km 3 na Dolenjski cesti pri restavraciji Je. lačin. Začetek ob 15. Spored: 1.) Novinci (5 km) za dirkače, ki še niso dosegli nikake nagrade. 2.) Juniorji (km 5) ra dirkače, ki še niso dosegli prve nagrade. 3.) Glavna dirka (km 10). 4.) S-, niorji (km 5) za dirkače, ki so prekoračili 36. leto. 5.) Vojaška dirka (km 5). 6.) Han. dicap (km 10). 7.) Tolažilna (km 5). Nagrade: Prvi trije vsake točke kolajne. Prvi vsake skupine diplomo. Splošna navodila: 1.) Tekmovati imajo pravico člani klubov, kateri so včlanjeni v Koturaškem Savezu SHS. 2.) Vozi se po pravilniku K. S. SHS. 3.) Prijavnina za vse točke 10 Din. Prija. ve sprejema do 15. maja podsavezni blagaj. nik g. Fran Ogrin, Gosposvetska cesta 14. Naknadne prijave proti dvojni prijavnini. 4.) Protesti se imajo vložiti najkasneje 10 minut po vsaki izvršeni dirki pri vodstvu dirke proti vložku 30 Din. 5.) Vsi dirkači sc morajo prijaviti najkas« neje 30 minut pred začetkom dirke starter. ju. 6.) Dirkačem v nedostojnih dresih, je start zabranjen. Kolesarski podsavez Slovenije. 981 Šport Kolesarske in motociklistične dirke v Zagrebu V nedeljo so se vršile na manem dirka, lišču v Čcrnomercu v Zagrebu velike ko« lesarske in motociklistične dirke, katerih se je udeležilo tudi več kolesarjev iz Slo. venije. Vkliub večdnevnemu dcž;vju so je bilo za dirkanje naravnost vzorno. Tek. j ebilo za dirkanje naravnost vzorno.. Tek. me so pokazale presenetljiv napredek z asti zagrebških motociklistov. ki so dosegli v rutini in drznosti že nivo oriznanih medna, rodnih dirkačev. Obvladali so situacije, ki bi bile nedavno za vsakega našega dirkača še nepremagljive. Upravičeno je upanje, da se bodo naši motociklisti v najkrajšem času lahko častno uveljavili tudi na mednarodnih dirkališčih. , . Nedeljske dirke v Zagrebu so obsegale šest kolesarskih in pet motociklističnih te. kem. V kolesarskih dirkah ^J*«11 "lcd juniorji na 3201 m Viktor Markubn Za. creb) v 5-38. med scmorji na 2400 m Blarv (Orao) v 4-39.2. v dirki r.a prvenstvo Z a« oreha na 16 km Anton Truban (Motoklub. 7agreb) v 12 28. v handicapu Dukanovič. v tolažita. Kosmatin (Primorje. Ljubljana), v dirki z motornim vodstvom na 10 km pa Sovič v 15:42. _ Med motociklisti jc zmagal v prvi k ate. goriji (do 150 ccm) na 4 km Maks Rad.cs (Edelweise, Maribor) v 4.34J, v drugi kate. Graiki Storm v Ljubljani. V soboto ol> 1730 in v nedeljo ob 15. uri odigra Ilirija dve važni mednarodni tekmi z graškitn pri vakom Sturmom. Po uspešnem nastopu pro. ti dunajski Ostmarki in manj posrečeni igri proti Hašku naleti Ilirija v Sturrou na kva. litativno prvorazredni avstrijski rim, proti kateremu bo mogla doseči dober rezultat lo z naporom vseh sil In brez dvoma bo Ili. rija tudi storila vse. da poda čim boljšo igro in tako popravi slab utis izza igre s Haškom. Napadalni kvintet bo igral v so. boto v sestavi Zupančič I. . Poduje . Oman« Doberlet « Pevalek, Milan pa je poklican, da kot desni half izpolni vrzel, na kateri bo. leha Ilirija že celo sezono. Sturm je dosegel letos razne izravnane rezultate z najboliši. mi reprezentantl Dunaja, n. pr. WAC, Slo. vanom. Admiro, itd., v Pragi je podlegel f r,arti samo z 1 : 3. Navadno daje gros icra-čev v reprezentančni tim Gradca oz. Sta. jerske, ki je nedavno dosegel zmagovite ir. ide proti Zagrebu in B.-moštvu B-dimpešte. Najboljši deli moštva so centerhalf Greiner. igrač izvanredne rutine, nadalje vratar Gurt. in cel forward Waldhauser«Oroszv.Sinkovic Doller.Dellinger. — Predprodaja tribunskih sedežev vodi tvrdka J. Goreč. Sedeži so nu« merirani. Vstopnina: tribunski sedež 20Din_ ložni sedež na tribuni 25 Din. cela loža (5 sedežev) 100 Din. navadna stojišča 12 D n. danske, vojaške m dijaške vstopnice 8 Din, mladinske 5 Din. S. K. Primorje. nogom. sekcija. Danes, v četrtek, trening I. moštva po 18. s Slova--nom. jutri trening rezerve in IL moštva ter setanek ob 19 — Načelnik. Sej kolesarskega Podsa\-eza Slovenije se vrši danes ob 20. uri v restavraciji »Novi svet*. Prosi se polnoštevilne udeležbe. — Tajnik L Iz sekcije Zbora nogometnih sodnlkoi> (službeno) Danes v četrtek oh 18.30 plenarni sestanek nogometnih sodnikov v kavarn! »Evropa«. Obenem se vrši delegiranje sod' nikov za nedeljske tekme. Pozivljejo se vs: člani sekcije, da se sestanka brezpogojno udeleže. — Načelnik. Klub kolesarjev in motociklistov Ilirija vabi celokupno članstvo na sestanek, ki se vrši v soboto 16. t m. ob pol 8. uri zvečer v Mihovem lokalu restavracijo »Novi svet« Odbor. Novi tajnik JNS. Na mesto g. Bosncra. ki je odstopil. Je uprava JNS kooptirala f> Ante Schnellerja ter mu poverila tajniške posle. _ „ „ Slavija : Notts Coantv 1 : 0 (0 : 0). \ pondeljek je praška Slavija porazila ang';« ško moštvo Notts Countv z 1 : 0. Angl- • so kljub poram bolj ueajali kakor pri r--ni tekmi na Dunaju. Edini gol Je zabil Ca« pek tri minute pred koncem Hockey tekma med nemško in avstrijsko reprezentanco, ki se je vršila proš'o_ nc< deljo na Dunaju, Je končala z zmago Ncm> cev z 2 : 0. Belgijski nofometni savez jc na svo" radnji seji skleni' ukiniti bojkot proti Nemčiji vsled česar bo prišlo v kratkem do to kem med beltfiiskimi m nemškimi moštvi Koncert Glasbene Matice v Maribora Maribor, 13. maja. 1925. sobotni koncert, ki ga je priredila Glas-ocna Matica v G&tzovi dvorani in o katerem ie »Jutro* kratko že poročalo, naj bi podal bilanco njenega dela v pretečenem letu. Nastopila sta pevski in orkestralni zbor, s!edni; spopolnjen z godbeniki vojaške muzike. Oba zbora je dirigira! g. To-pič. Z večerom moremo biti v splošnem zadovoljni- pri vseh sodelujočih članih je opaziti resno stremljenje navzgor in trajno napredovanje, kar jamči za nadaljni častni razvoj t<-ga glasbenega zavoda. V pevskem delu sta nastopila menjaje &e (r.ešan iti moški zbor. Izvajala sta pesmi Kimovca, Adamiča, Hochreiterja, Ogterca in Pavčiča. Pevski zbor ima dober soliden, zdrav glasovni materiial. Prvenstvo bi prisodil moškemu delu zbora, k! razpolaga s številnimi pevci zares odličnih glasovnih kvalitet Pri tej prilkj moram Izrecno omeniti mogočno in lepo doneče basove, ki opominjajo včasih na to speciialiteto ruskih pevskih zborov. Med moškim in Selškim zborom še ni docela dosežena ona ubranost. kl naj bi zlivala oba glasova v harmonično celoto. Ta nedostatek gre predvsem na rovaš sopranov, ki so najšibkejša stran zbora in so često silili prev;č v ospredje. Zboru je čestitati, da ima v svoji sredi člane, kl vsled izšolanosti Jn blago-zvočnosti svojega glasovnega materijah pripomorejo v zborove skladbe vpletenim solo-točkam do popolne veljave. To velja zlasti za našega priznanega tenorista g. Živka in gdč. Clarici; slednja je v soboto menda prvič nastopila kot solopevka in nas je iznenadila s svojim mladostno-svež!m in vendar le polnim mezzo-sopranom. Od izvajanih pesmi so doživele največji uspeh Kimovčeva: >Ti boš pa doma ostala«, Adamičev: »Mlad junak«, fe HochreiterJcv: »Majski dan«. Višek večera je tvorilo vsekakor izvajanje Dvofakove simfonije: Iz novega sveta. Ne morem dovolj naglasiti priznanja naši-n godbenikom in njihovemu dirigentu, da so se s toliko vnemo lotili te veličastne skladbe in Jo izvedli nad vse častno tn dovršeno. Skladbo, ki je plod Dvofakovega obiska v Severni Ameriki, odlikujejo mojstrska in-strumentacija, karakteristična ritmika, vir-tuozno izražanje vtisov, ki jih napratvlja novi svet, jlasti neskončna prerija, na človeka, došlega rz tujine. Krasno delo ie bilo temeljito naštudirano in nagrajeno z vihar- nim aplavsom. G. Topic Je prejel v anak priznanja kjto cvetja. Obiska večera je bil žalibog samo srednji Dasi ne moremo doeela opravičiti naše zlasti imovltejše publike, ki se je tudi tokrat odlikovala s svojo odsotnostjo, je vendar treba uvaževati dejstvo, da se j« isti večer praznovala »Jadranska noč« in vršilo zborovanje Trgovskega gremija, kar ie odtegnilo koncertu precejšnje število poset-nrkov. Kot ponesrečena se je izkazala tudi določitev 7. ure za začetek prireditve. Ob tej priliki bi se dotaknil tudi perečega vprašanja garderobe, ki .ie že tolikokrat povzročala nepotrebno nezadovoljstvo. Ena garderoba z eno samo garderoberko ie za tisoč posettvikov brez dvoma preplčlo do-tiran aparat, ki le preveč apelira na človeško potrpežljivost. Končno bi nasvetov »1 prirediteljem, da v bodoče izpolnilo fsV.ane koncertne programe tudi s kratkim ko-nentariem orkestralnih točk. To bo vsi'ta-kor prispevalo k večjemu zanimanju in boljšemu razumevanju skladb, —» Dopisi LAVERCA. Naše gas'lno društvo priredi vrtno veselico na vrtu g. I. Ogrina. K udeležbi vabi odbor. 989 IG - STUDENEC. < Vdova Rošlinka«, katero je uprizoril tukajšnji Sokol v nedeljo, je bila ena najboljših predstav, kar smo jih videl! na Igu. Režijo je vodil g. Janko Bolha. Rošllnko je izborno pogodila marljiva sokolska delavka Ivana Župčeva, prstnega Rozmanovega Janeza pi tram je podal Fran Žmuc. Težko vlogo Balamača je igral Fran Čebular; bil je origina'en v kretnjah in Se precej posrečen v mnski; le v£?sIh !e morda ma'o pretiral. T«di ostale vloge so bi'e dobre. Dvorana je b'1a Po'na občinstva, ki se Te ves č?s nep-!si"eno zabavalo. D. M. V POLJU. Pevski odsek telovadnega društva Sokol priredi v ntdeljo dne 17, maia v prostorih vevške restavracije točno ob 8. ur zvečer pevski koncert s sedečim sporedom: 1.) J. Aljaž: Domovini; 2.) A. Lajovic: Pastir"ki; 3) F. Juvanec: Na goro! — m°'aTii zbori; 4.) E. Adnmič: Jurjevanje; 5) E. Adamič: Uspavanka — žen«ka zbora s spremTievanjem klavirla; 5) E. Adamič: Kaj pa dehlo ptički...; 7.) dr. A. Schwab: SVnica; 8.) dr. A. Sefcwnb: Se ena — meš. zbori. — Odmor. — 9.) V. Krek: Pogovor z domem; 10.) A. Lajov:c: Kisa — meš. zbora; 11) H. Vclarič: Raz-stanek — moš. zbor: 12:) D. Doktorič: Go- riške trte; 13.) E. Adam*: Mlad junak po vas! Jezdi — mešana zbora. — Zborovodja: R Svara Po sporedu prosta zabava. ŠMARJE PRI LJUBUAffL V nedelj«, dne 3 maia smo praznovali 48-letnico obstoja našega gasilnega društva iq blagoslovljene novega Gasilskega doma. Veselica, k! se je vršila ta dan, ie krasno uspe-!a fn se Cisti dobiček uporabi z» izpopolnitev našega odra. Dom je blagoslovil ob velikem navdušenju gaslcev in občinstva starosta JGZ, j. Barle- Odč. Anica škerjanče-va se je v krasnem nagovoru zahvalila starosti in mu Izročila šopek svežih cvetlic. Obhod po vasi, defiliranje pred odlikovanimi gas'lci in starosto .In splošno navdušenje ie slavlje še povzdignilo. Ljudstvo je ponosno na Gasilski dom, čeprav nas ie dekan Pešec bojkotiral. Obrodil pa le s tem le samega. Ljubezen do bližnjega ie našemu dekanu deveta briga, to je pokazal lavno tudi ob odprtem grobu moža - poštenjaka, Ivana Laha. Obračun pride prej ali «lej. to naj si zapomni. GROSUPLJE. Naš Sokol prireti v nedeljo dne 17. maja celodneven pešizlet preko St Jurja na Turjak. Zbirališče v Grosup-"em pred gostilno brata Rusa, odhod točno ob 8. uri dopoldne. Sestre katere se odpeljejo z vozom že pred nam' oa Tnrlak, nam pripravijo skupno kosilo na prostem. Po kosilu si ogledamo znani Turjaški grad, nato pa se podamo preko 2e!imelj na koncert !n ples muzike Dravske divizije v So-kolskem dotmi bratskega nam društva Stu-denec - Ig. Povratek v Grosuplje Iz postaje Škofljica ob 23.30, v Ljubljano ob 1.45. Na izletu nas spremlja vesela harmon'ka In velik dvovprežen voz v pomoč vsem, ki med potjo opešajo. Za članstvo udeležba obvezna! Prijatelji Sokola dobrodošli! V slučaju dežja se izlet vrši pozneje, kar pravočasno objavimo. Izlet naraščaja in dece bo eno prihodnjih nedelj na gradič Lisičje pri Škofij:ci. LOKE PRI ZAGORJU. Pred kratkim Je bil dozidan zadružni dom, katerega sedaj uporabljajo delavej za shode in druge kulturne prireditve .igre itd. Vse to je »eveda odvisno od milosti g. Čobala kot ravnatelja konzumnega društva, katerega last je novi zadružni dom. Ker je imela podružnica konzumnega društva na Lokah tudi nekai zemljišča, je obljubil g. Čobal delavcem, da jim odstopi ta prostor, da si lahko zgradijo svoj delavski dom obenem pa. d3 iim bo tudj preskrbel potrebno posojilo, da lahko pričnejo takoj s pripravami. Z veTkim vese'iem so šli delavci na prostovoljni kii- luk. pobirali stavbni les od kmeta do kmeta, dobili od rudnika 130 91 peska m nabrali še mno«o drugega materijala. Ko pa ie b!k> vse to pripravljeno, je odklonil s- Co-bal vsako podporo in s tem preprečil delav cem. da niso mogli pričeti zidati svojega doma. U nabranega stavbnega materijala se Je marveč pričel zidati ^Zadružni dom*, l*$t konzumnega društva, v katerem je g. Cobal popoln gospodar in diktator. HRASTNIK-DOL, Mestna Orjuna Hrastnik - Dol Ima v nedeljo dne 17. mais svo! prvi občni zbor ob 10. uri dopoldne v prostorih br. ferda Roša. Za člane In članice strogo obvezno. Naklonjeno občinstvo se uljudno vabi. Zdravo! 994 LAŠKO. Laščani se že pridno pripravljajo na sokolski zlet v Prago. Da se jih bo moglo udeležiti kar največje število, so ustanovili fond »Praga«. v katerega se vpla čujejo mesečni prispevki. Prispevki onih, kl se ne bi udeležili izleta, pripadejo drugim udeležencem. Kdor Želi videti Prago in druga velika mesta bratske Češkoslovaške, naj pristop! k fondu, da mu bo omogočena udeležba na Izletu leta 1926. DEBRO PRI LAŠKEM. Našo prijazno vasico še ni nikdar obiskal noben k!erika'ni občinski odbornik. Samo to so vedno zahtevali od nas, da oddamo svoie glasove SLS. V vas pa Je prišel že večkrat g. ge-rent. o katerem pravijo, da je demokrat, katerih naj nas 3og obvaruje. Po uslugah, ki nam jih je že napravil g. gerent, pa pravimo sedaj: Bo« ga ohrani nam in naši občini še dolgo in nai ne dopusti, da bi prišli še kdaj v občini do besede možje, ki poznajo le samega sebe in svo! žep. G. gerenta pa prosimo, naj nam ostane Se nadalje naklonjen. kakor dosedaj. Pri novih volitvah se bomo Izkazali hvaležne. KAPELA. V nedeljo dne 7. junija Imamo občinske volitve. Malo nas je volilcev, a postavili smo pet list: vsak drugi volllec je kandidat. Glavna bitka bo med samostojno, obrtniško in klerikalno listo, želet! bi bilo, d* ostane občina v naprednih rokah in da imamo še naprej občinske može, ki delalo v dobrobit poprej tako zanemarjene občine. Nadejamo se. da naš priljubljeni g. župnik ne bo drezal v sršenovo gnezdo, ker hi s tem delal le sebi slabo. Napredni volilci! Ker nimamo složne liste kakor klerikalci, je v interesu vsakega posameznega, da stori svojo dolžnost. ŠMARJE PRI JELŠAH. V našem trgu je proslavilo v nedeljo gasilno društvo odlikovanje velezashižnega gasilca g. Volben-ka Safarja, dimnikarskega mojstra v Smar- iu, ki je bil odlikovati od kralja t zlato svetinjo za svoje nad 40-1 etno zvesto in požrtvovalno delovanje na polju gasilstva. Ves trg je bH v zastavah, ob 9. uri dopoldne pa je naznanjalo streljanje topičev, da se prične proslava. Po maši so se gasilci postavili pred srezko poglavarstvo, na čelu i!m slav-Ijenec. Pridruži! se j'm ie tudi šmarski Sokol v kroju. Gospod srezki poglavar je v spremstvu gg. župana in podžupana ter načelnika okrajnega zastopa pripel slavijencu odlikovanje. V daljšem nagovoru ie očrta! zasluge odlikovancs na polju gasilstva. Za g. poglavarjem so čestitali odlikovane« predstavniki drugih oblasti in korporacii. Po trikratnem «2lvio»-vzkliku na Nj. Ve!, kralja je zaigrala godfca rha dobra. Pismen* po-aiHb* na upravo «Jut?a> pod «Služkinja 3». nr— Spretna frizerka t obrtn vsestransko trobra-Spfia. . 10815 Privatnik j s 6 m prvovrstnega, izucenega kočljaža ■•oF^jenetra kavalerkte. — Treinoft, po»t*no«t, prid. « na Bledu. 10937 (ISCelo) Elektro-obratovodjja poginoma velč. 3 večletno prakso, i?če mesta samo v večjem podjetju. — Cenjen« ponudbe ped značko --Zmo-iec 5345» na nrr. «Jutrn>. 1093? Potnik ki potuje po celi Gorenjski." sprejme poleg *peo.&-rije le prodajo vina ali kako drueo dobro vpeljano blago. Ponudbe pod mačko na nrr. 10496 ?*gar M xaa tudi brusiti, s« j!8e ra f olnojaraenfk. Stanova, »ie in »rt na raipola*«. ^astnnltt je takoj. Dopise s sahtevami rod «Vesien» npravo pod . 10915 Otroški vozički dvokolesa. motorii in rneu-matika. najceneje Sprejemalo «e vsa popravila — Prodaja mi obroke. Ceniki franko. cTribnna. F. B. L.. tovarna dvokoles in otroških vozičkov. Llubljana, Karlovfka certa etev. 4_ S3S DomaČo lunko maet ia pry5eno elar.intx prod««. — Knnim jabo"-a in orehe. — Štefan Kis«. Subotica, trg Jesze. 10233 P!'š*»sto g?m'riiro (8 etolov it d!»an^ preobTef-no t-r z» krotaf« pripravno ogledalo, s« proda Pred Škofijo štev. J5/I. Orleds ee med 12.—?. nre, 10S34 Motorno kolo s priklopnim vozom v zelo dobrem staeru. se proda za 10.000 Din. P. Škafar. Ljubi lasa- Biaska cesta 11 10T16 Mizarski stroil 1 Ba-mtea^p-FrS imafrhiue. 2 Ahrirht - Ho^elma^hine raMieni. a 5e ^ohro oh^a-njeni, so po zelo nprortrtj peni fiapfrvKaelev pev« Q(VAf £ « res le rezati: VENTILATOR za kovača in STROJ ia K o r o a o trati (šrotati). —■ Pod značko Rt*li?ao» ma upf. sjutra.. 10640 Dva pisslna stroja Ideal In Pmith Rrrn«. dobro ohranjena, naprodaj po jako ugodni ceni. Naslov v upravi tju:ra». 10S3S Kolo novo. le parkrat rabljeno se proda. — Naalov nova uprava -Jutra«. 10836 Hrastovo spalnico tcmnordefco jedilnico it: opravo rja mo^ko aol>o ter salonske garnituro — lepo ohranjeno, vse z bnišcn:mi stekli in zrcali, se proda. Naelov povo upr. «Jufra>. 10»0 Nepričakovan dobiček imate ako kupite najmodernejše prvo^Tstne platne. ne damske čevlje po 100 D par v hazariu za čevlje Krekov trg 10/1. — V zalogi tudi damski, moški in otroški čevlji vseh vrst po izjemnih cenah. Prepričajte «■! 110S5 Črn usnlpt oovršn'V prodam za 900 Din Naslov pove upr. c Jutra*. 11044 Počno brlztralno P^tverokolno, močno 6 po-conom .so m viročlne, proda Prostovolino gasilno društvo v Višnji gori. radi nabave nove motorne briz. galn«. Cena po dogovoru, zelo primerna. — Na ogled vsaki d^n pri društvu v Višnji cori. Da se tudi na posktršnjo. 11036 Gorski čevlll molki št. 42 )n fen-kl se poceni prodajo. Naslov povt opr. jJntra«. 11000 Po ugodni ceni prodam nov« spalnico. Jedilnico in kuhinjsko opravo ter 2 velika o-ie^ala. Naelov pove «pr. «Jotra». UM« l^oda se banja za sedeti, banja za kopati ter zložljiv* postnlja za služkinjo. — Naslov pove tStt oprava .Jutra«. šivalni stroj e^lnger« in banja OSIrt- badewanne>, ee p r o * n. — Naelov pove npr. '-Jutra«. U006 Elektromotor 10 HP. v najboljšem stanjn naprodaj. Vpraša -e v Bohoričevi »lici 9 (dvoHHe) dopoldne med 10.—1i. nro. 11014 Po n'zkl ceni ee proda toaletna mizic*, »tvoje karais ln prav dobro oranjeno citre. Naslov pove uprava hištvo plačujem nalvllj«. — Dopisnica zadostnie. da prid#ai na dom — Dram«. Oeiltr-ovn nabrežje Hsr, W ViMjsm. f«« Dva skobelnlka ("Hobelbank> nova, 5e oe rabljena, predam po izredno m»ki cani (komad 875 Dini. Naalov pove uprav« -Jutra«. 10807 Leoa oprava lz smrekovega lesa, temno politirana, se proda za 3000 Din. Naslov pove upr. •iJutra«. 10998 B. S. A. motoc'kel 2 in tri četrt FTP, tak&j p«, ceni predam »It ga tudi zamenjam za malo rabljen avt.t — glede •-'oplačila r« dogovora. Naaiov pe»e 1P9S4 mvava »Jutra«r M?n!š1 tovorni avto kopi. Ponidb« na poltni predaj štev. 17 Jesenic«. Gorenjsko. 10795 P»rni strol M—Si K S, kapi m. Pettodba pod »Dobro ohras!«« na opravo »Jutra«. 11006 Osebni *vto rabljen, s* kapi. Ponuilha pod šifro »Cena naaiknt lin npravo »Jutra«. 10968 Tovorni avto in (AnMagavagm) rablje a, se kupi. ?«endV »» »pr. »Jutra« pod šifro ^r-o^na Motorne kolo dobro ohranjeno, so kupi. Poandbt u »Z*>x., dniifca a a. i • Ljubljani. SraJ« Petn, ti* Z. OT75 Hiša novozidana. v ljubljanski okAliei. a S sobami, kuhinjo. shrambo in kletjo — zraven hS« je velik »rt — se proda. — Naslov pove spran »Jutra«. 10806 HlSa z vrtom iik poetaje na Rorenjskeai, se prod« za 45.000 Din. — Naslov pOVS (!JT. »Jutra«. 10879 Mlinsko poslonle novo. zraven lep« saga fKrentsgatterV tarblnska ali iokomobilska moč v pogo. mi v lepi vasi pri glavaj cesti, elektr. razsvetljava, se ceno proda. — Ponodbe pod map. »'ajerskem, 10 minut od postaj«, n« t.rometneio prostoro, s« po1* u-odoimi pogoji proda ali da » t»alem. Poja*ni1a daj« ra. Mslka vd. Majcen, Tnrovišl« 40, rolta Vrlf*« nodelja. 1104T Leno posestvo gostilno. IS oralov njiv, travnikov in rozda, gosp®. darzko poslopl«, 2 obokana hleva, svfa.lsM b.le-ri i» 8 kleti, vse t električno rar-svetijavo. pripravno za lesno trrovlno. m; pmmefpeai kraiu v malem m«stn Slo. venije. se proda za 350.000 Din. Kaslov pove po^mf-ni»a »Jutra« v Mariboru. 68011 Stavbno prrcelo pripravno =a v.ako večje ali manjše tndostrll-ko pod. jotj«, s savsko vodno rilo, v manjšem io prometa«« mestn na Gorenjskem, e« po rmlmi ceni p r o d a. — Ponndbe na upravo »Jutra« pod šifro »K. M. K.« 10961 HIšn z zemlrščem na Gllncah pri I.jn' 'Jani. se proda. — Naelov nov« uprava »Jutra*. 10990 anja OoretitHetia «oba z rtohro hrano, st % taknj ali ftom*. mosta. Po-ebea vhol, elektr. razavetltiiva. Naelov pove spr. »Jetra«. IlOOt Elegantna sob" r sredini mesta, se takoj odda boljši {iMpodičM. — Naslov pove npr. »Jutra«. 11C48 Prrzno sobo lit« Min* ««spod|Hna • sredini m«il« »U v Milini M ari lani se a. za takoj. — Ponudb, na npravo »Jutra« ood taafko »Solidsa 5«s 16999 Gfvspedlčna trj *pr»iin8 na hraao in ttaaovaai«. Vasle* pov« aprata »Jutra«. <0942 Sobo z oskrbo čisto ta mimo. r« periferiji ineeta. najraje v okolici Sv. Petra. Poljanskem prti-m«'tja. Sv. Jakoba ali aa Viču. i^tera s 1. junijem Imam skromne zahteve, . p'««**« .i«S»e P«aadh« pod *ris4»ft« M t »Jetra«. tOfliS Sobo s posebnim vbodom, elek. trlčno razsvetljavo in hrano, išče s 1. junijem soli. den gospod. — Ponudbe se prosi npd snačko »Oboje, stranska zadovoljnost« na uprave »Jatra*. 100SJ Sostanovalec $ »jtrkero Iu več-rjo, »e sprejme. Naelov pove npr. »Jutra«. 10994 Stanovanje veaj treh sob in frttiktHi, iščem r. flmt-rej«. Pi.čam tudi v stari hiši dobro. — Ponudb« na npravo ^Jutraa pod »Kinu stranka S«. 10085 Sobo l(č« imrjena šivilia. — V prostih urah bi šivala oblek« brezplačno -tanoda-jalkl poteč do-ovorjene najemnin-. Naslov pove nr-. »Jutra«. l0^ Kot sostanovalka se sprelm« takoj go. spo''lčna. Kje, pove unr. »Jatra«. M Šivilja lšf<> pri družini stanovanj« proti plačilu ali šivanja. Ponndbe na npravo jjutra« pol Proelm«. 10WJ £okctfi Za pisarno ocirotna delavnico, s* oddajo 4 sob« v novi hiši v neposredni bllllni južnega ko'odvora v Ljubljani. — Najemnica s« plača za ve« let. ki j« pa prav malenkostna. Cen j. j*>nudb,i na unravo »Jatrs« .-od značko «080«. 11706 Trgovski lokal s stanovanjem, oddam brezplačno agilnemn in podjetnemu saa-a s prlmerrlm začinim kapiulom. — Podrobnosti po dogovore. — Ponndbe n« upravo »Jutra« pod značko »Notranjsko« 11004 Engros trgovina galanterijska, dobro vpeljv na. v najlepšem lokala v Lfnbtlanl. se z zalogo vr«d agodrih pogojih proda, udi oddaja same-a lokala al ttkHučetia. — Natančna Pojasnil« daje lastnik K. K ca da. Mestni trg št. IT. C870 Kot družabnik g Si 000 Dis io osebnim «od«!ev»»j*m prinophn k frfov-kertn. gostnnf*k«»n aH . 16051 Modno Industrijska tvrdka v Ljubljani, išče po Izredno ngodntmi pofroji drnžabnlco s »lom od 100 io 200.000 Din. Reflektira se na r«-no. samostojno la neodvisno dsmo srednjih let, s pri-aaerno trgov-kf. ia splošno naabratb«. ki M im«la vo vtje vo Mtl Marajno ia aa čelovaU k-jfirov^t-tvo C. p*«»db« i« aa trv »Jutra, ped m»Sie «■»« koakaresoo«. 10758 Gospodična dri. uradnic«, proti 5000 Din posojila proti meseč-nerri odplačevanju. Po-nu^lie na podružnico Jutra v Mariboru pod »Uradnica« 11041 Vlili drž. uradnik samski, simpatičen (a dobrosrčnega značaja, z *i-eok« pUoo in večjim pro-Biožcnjtm, želi resnega znanja t simpstično I« izobraženo gospodično, narodno tntečo, dobre preteklosti, lz boljše hlle i< mest* aH It ccfel«. Ponudbe s slik« j« posiliti pod liti o »Višji državni uradnik« ca upr. »Jntru«. Tajnost jf ei'am-čena. 108ŽB Čevljarski moi«ter •iiroitojt n. v najlepših le tih. tedne zunanjorti. zdrar ln brez vsakih telesnih hib, z več ponoeniki in imetjem v gotovini, kakor tudi v nepren.i»nlBl, se teli v «vr-ho IcnHve eez.ianltl e go spodjčno ali vdovo v «ts-Tc.(j 23—J8 let Prednost imajo čevljarske šteparice. Ponodbe ca upravo »Jntra« jod značko »Vedno trezen« Tajaost. zajamčena. 10?lt Posestnik J« let ftar. Seli znaaja ■ gospodStno istih let, v svrho takojšnje, ženitve. Prednost ima.'o z lastno gostilno Ponudbe na upravo »Jutra« pod mačko »Srečen dom« 11018 Gospodično eventualno vdovo «!i ločeno gospo, katera poseduje malo posestvo ali gostilno, event. trgovino, išč« radi ženitve n »obraten gospod. Ponudbe na uprave. »Jutra« pod tifro »Življenja«. 10964 ..Jutrov" roman LUCIFEa katerega skozieskoz ua ->eta v»eh na, prepleten1 s fantastičnimi zapletljaj< od začetka do konca, ki prinašajo iwvdole.w. o čitatelju z interesen tnir raztnotavanjem vsak hip presenečeni«, ki mu i- sledi nt inje in kon-tteroacij 11 zopet pre-senečenje tako, da M -ItatelJI nestrpno pričakovali vsake nadaljevanje ram sna, Je tele! fr se dobiva pri opravi .Jetra* v Ljubljani Vsi ki so pa čitali in oni, ki niso imeli te prilike, naj si ga takoj naroče za svoje domače knjižnice Bol| zabavati Vaa ne more nobena knjiga vezana stane Din 55 Broširana pa D!n 45 ti »i Note aa salonski orkester, pesa-mezBS komt.de ia cele par tije. k a p I m. — Natančne ponudbe na upravo »Jutra« pod »Kompletno*. 10807 Planino v ijajholjš.ea» stanju, to poceni preda- — Naelov pov« nprsv« »Jntra-. 11013 Rjav pianlno dobro ohranjen, kritem rtrunan, panter plošča, »elo ceno naprodaj. Nadev pov« uprava »Jutra«. 11008 Šivctfi Dva lovska psa prcp-ličarja. sta se izjpt-bila. — Pee r«pav«c., psiea kratkodlaka, oba postrvno rjav« tigra. Cujet« na ime .Ali« in ^Beba*. Kdor v« kaj o njih naj javi proti dobri nagradi v Kapiteljski ulici St. 3. 10948 Ročna dela garnitare za kuliiuje ia spalnic«, asstor«. blaviau. prtičko, miljeje, na solidnem blaga pradtiskano, razpotij« M. Zor£-b>eka;. letini ca. Oorcnjsko. — Sprejema se tudi blago v pred-ti-kaaje. 2W Trgovci zasbi£ijo dobro pri patentira«i>. ju-vorjavln pralnlklh tU v* cm j, kot sionokoačect, t»-pcinejši od pločevinasta 59 komadov 400 Dia — pn BOvaelia. Vrečk«. Ptrlzafa 96 Birmanskega botra Uit, boljša, dobro eitairaaa kurošVe beganeka dmtta«. RavaaU gotova. — Piaata ped »ifikakib iadatkov« u opravo »Jutra«. 11004 Psica volčje pasme čistokrvna, 7 meeecav sts- ra. s« takoj poceni proda. Naslov pove npr. »Jutra«. 111955 Zanesljiva gospa potaje na Daaaj, Drudan«, Lipeko, Monakovo in prevzame naročila trgovskega ali privatnega znač:tia. — Naelov pov« opr. »Jutra«. 10970 Vsakovrstne vožnje zlasti prevoz pohištva »b priliki selitev, prevoz premoga, lesa ia drv g kolodvora ali od drugod in vsakovrstna drug« vožaje, oskrbi točno, tajhltrej«. v najlepšem redu in po aelo solidnih cenah KOMAP-A Krakovska alk-a tt IS Tam s« tudi sprejemajo naročila ir dajejo vse no-trebne informacije. 101 Pri Perlčnilm m otvori v aodcljo IT. aai-ja Ca«n*rj«va koča Ha raapolago bodo vade1« mrzla jodila. čaj in H rop" pijač« po /tnera-j nizkih eaasb. 10041 Kdo sprejme «t.a ran ta esamljetegi Invalida v popolno dosmrtno oskrbo, proti odstopa «, je bila stara zgodbica, ki sem jo brala v svojih dek!iških letih. Žena oride od svoiega ljubimca in mož jo vpraša: kje si bila, golobičica? Nato udari žena svojega mo5a lahno na lica in odgrivo« ri: pri ljubčku dragec. Nato se smehlja mož in reče afektirano: ne stori več tev?a, golobičica. Moia prva misel je to« rei bik, da rečem: To je kliuč v stano« vanje mojega ljubimca. Toda vedi vrag imela sem v gr!u grozen okus po ga« lunu, da sem se bala. aa ne bom mogla s humorjem, s pravilno lahkoto na dan in to kar naj bi bilo smešno, bo imelo grenak okus. Mislila sem že, da sem iz« gubi j ena. To ni samo govorjenje, am< pak resnica. Mislila sem že, da sem iz« gubljena in da mi ni nobene pomoči. Obračunila sem s svojim življenjem v tisečinki sekunde. Čutila sem, da je med menoj in tem človekom sedaj vse pri kraju in to je bil prvi trenutek v mo jem življenju, da sem bila vesela, da nimava nobenih otrok. Stala sem kakor kaka tuja ženska, ki ni vezana več z nobeno stvarjo na nikogar, ki je ime« la nesrečo in ki mora sedaj pospraviti vse laži, ki je z njihovo pomočjo do« sedaj živela. DRUGA: In? PRVA: In sedaj se je pokazalo, kako slabe smo ženske. Polastila se me je naenkrat smrtna mirnost. Dotaknil se me je mrzel dih odločnosti, hladnosti in parne*'. Če bi bil mož premeten člo« vek, bi mcgel mnogo brati z mojega obraza. In odkod sem to vzela, kako da mi je to padlo v glavo, zakaj sem to storila, tega ne vem še danes. Ampak rekla sem z izredno mirnim glasom: Kakšen ključ da je to? No... ključ iz obednice. DRUGA: Hm! ,, ., PRVA: Ključ iz obednice. Lahko bi tudi rekla, kliuč iz kuhinje, iz salona ali tudi, ključ iz evangeliske cerkve. Toda tega nisem rekla. Povesila sem m al - glavo In čakala, da se podere strop. Toda nič podobnega se ni zgo« dilo. DRUGA: Ampak? PRVA: Ampak moi mož je vprašal mirno: Čemu ta ključ? — Odgovorila sem, da se je ključ iz obednice izgubil in da sem dala napraviti novega. Nato je vzel moj mož kliuč ravnodušno v roke, ga opazoval in šel z njim, zma« z glavo, k vratom obednice. Obed« niča ima dvoje vrat. Ene vodijo v spal« nico, druge v predsobo. Šel je najprej k vratom, ki vodijo v spalnico. Poiz« kusil je ključ v ključavnici, a ni bil pravi. Pogledal me je. Strešnik sem z rameni. Opazoval je zopet ključ in šel k drugim vratom. K vratom v pred« sobo. Mrzla groza me je spreletela. Ključ pa je bil za to ključavnico čisto primeren, zapiral je izvrstno. Vrtel se je in klo otal v ključavnici, kakor da ni bil svoj živ dan v nobeni drugi. DRUGA: Kako to? PKVA: Sl"čajno. V popevkah Yvet» te Guilbertove se pripetijo taki čudeži. T. n jih izvršujejo veseli svetniki, ki se jim smilijo žene, ki so zašle na stran« pot* in nao-avijo v zadnjem trenotku kakšen čuJež. da postanejo pametnejše in da se vrnejo na prava pota. Misli si, kar le hočeš, veruj v spiritizem ali na enega izmed najbolj nenavadnih sluča« iev, ki so se kdaj zgodili, je že tako. Uganik sem kam spada ključ. Slučaj! Kakor se zgodi, če vlečeš karte in re« češ: zeleno sedmico. Pogledaš in je res ze'ena sedmica, DRUG Čudno. In kaj se je zgodi« lo rotem? PRVA: Kai se ie notem zgodilo, to mora vsaka ženska že sama uganiti. Kaj naj bi se zgodilo? Poctala sem drz« na. In sedaj sem zavozila s svojim ve« denjem na pravi tir. Stresnila sem ra« meni in rekla z najbolj naravnim in najbolj nedramatičnim člasom: Strašen si s svojo radovednostio. — Nikoli, ni« koli nai ne zve. da se je med nama od« igral eden najčudovitejših slučajev na svetu. On bo gotovo — kakor se spo« debi za resničnega moža — zgradil za ta s'učaj teoriio in iz nje napravil za« kliuček, da se ženska ne sme sumničiti, dokler ni nobenih dokazov v rokah. In on ne bo nikoli zvedel da tako bli« zv na poti k takemu dokazu ne bo ni« ko'i več v življenju. DRUGA: In potem? PRVA: Potem sva večerjala. In se dolgočasila. In govorila o drugih stva« reh. Jaz sem igrala izvrstnu. DRUGA: In od tedaj... PRVA: Gotovo hočeš reči, da I.-t_r!, sem šla več k onemu, ki sem imela k.ju« če do niegovega stanovanja. DRUGA: Da. PRVA: Tega tudi res nisem štor: r Ampak nas'ednji dan popoldne je p.i« šel k nam. In smo sedeH do go časa v sobi. Obednici. In povedala sem mu. .. ne zgodbe, ampak samo. da sem priš'a na to, da odoira njegov ključ tudi vrata naše obednice. DRUGA: In on? PRVA: Bil je zelo spreten. Rekel je-. Da odpira vrata obednice. me ne rani« ma. Mnogo važnejše je, čc jih tudi za« pira? In ... D°UGA: In? PRVA: In... kliuč jih je zaprl DRUGA: O! O! O! PRVA: Vidiš, kako si samo navidez sveta? Ali ni najlepša zahva'a za vese« lega svetnika ali vraga, ki mi je napra« vil oni čudež, da — poslušam njegov migljaj? Ali je važen ključ? AH vrata? Ne. draga, bistvo stvari samo je važno in tehtno. (Vzela je svoj fini kožuhovinasti plašč in šla domov.) Modni /isti za pomlad in po9e£]c, z na novejšimi kroji, sa dama ia gospode, so pravkar došli, Dobe ;e v knjigami Tlakovne Zadrug« v Ljubljani. Prešernova ulica števi.ka 5-1 (nasproti glavne poŠte). Izdajatelj in lastnik: cKonzorcij *Jutrai>. Odgovorni urednik: Fran Brozovič. Tisk Sarodne tiskarne v Ljubljani. k Vsled preureditve je po ceni preda kompisina raarava za Električno luc obstoječo iz bencinovega motorja 3 H3, 1 generatorja (Dynamo) 1 HP in 1 deske stiskalnice z volt-amnerom in potrebnimi stikali in varovali. Eventuelno se proda vsako posebej. Istotam se kupa dobio ohranjen 2 tonski tovorni in lažji osebni avtomobil. — Ponudbe pod .Elekt-oauto 2721-a* na upravo Jutra. Prva slovenska parna vul« kanlzacija vseh vrst 199-a gumija ?. IKAF m IIBBUMU. IMa 1.1! Pravno zastopanje [ v UPRAVAH zadevah (obrtnih, industrijskih, socijslno zavarovanje, zlasti tudi OA^CSIH itd.)« izvensodnih PORAVEiiM trrsovcev, prodate in nakupa NEPREMIČNIM, POSOJIL, DOBAV potom licitacij itd. Dr. Emil Sai javna agencija in gospodarska pisarna Ljubljana 2622 a | Telefon 97S Beethovnova ulica 15 Prevzem gostilne Cen enemu občinstvu vljudno naznani-m« da prevzamem In otvorim dne IS mala 19i5 v Ljubljani, Eolodverska nI- 27 Točila bndem prvovrstna pristna štajerska in dalmatinska vina ter nostrejala z dobro domačo in srbsko kuhinjo »ražnilčl ir» če»ab軞lV ^ Vsako soboto mladi prašički na ražnju. TW Za cenjeni obisk se prijazno priporoča 2723-a Andjfl MoSlc. Pomladanska prodaja! BLUZE f športne bele, eeru, modeme.......Din 98- iz opal balista.......Dm 165 — iz pralne svile .V.....Din 320"-, Din 390 - iz snrov» ................Dm — Iz crfei de China...........™n 390— JUMPER1 volnen z doMml rokavi . . . . . . . . Din 48 — svilen z kratkimi rokavi ... D n 118 —, Din 158 — svilen z dolgimi rokavi.....od Din 179 — napre A'PASKE RUTE..........od Din 162— naprej ROKAVICE od Din 19"—, modne z itnlpo od Din 34 — naprej VELIKA IZBIRA OTROŠKIH MAJC In NOGAVIC po anl-ianlh ce-ah A. Šinkovec nat I. K. Soi t, Ljubljana Meitni trg 19. Priporočamo novo izdajo romanov i Cyclamen BroS. 73 Din, ves 27 Din, po«. 1-25 Din Agitator Broi 18 Din. vet. 23 Din, pošt. 1-25 Din Izdala |lh je Tiskovna zadruga v Ljubljani Oftvoren! Selce 3tr». primorje 2718-3 ar po »nate g. S. A. foisšklis od snoSeSke tovarne oroZJa v Birmingharau, ki so v kvaliteti tr teku bres konkurence? ZNAMKA POZNAVALCEV. Po ugodnih cenah nudi JUGO-AUTO, Ljubljana Dunajska c. 38, Tel. 230. Kiplištni hotel Roban L;epo, čisto nredjene sobe. L razredna obskrba I „„ . Perivoj-restaurant — Terasa. Pen,ion sa stanom 80 Din dnevno. Do zadmega m>ja prlmarn se gosti 1 bez naručbe! 50,4.3 Prerorufa se A. Beranek, vlastnik L. Mikuš LJUBLJANA, Mestni trg 19 izdelovatell dežnikov Na drobno i Na debelo! Zaloga sprehajalnih paiio Stari dežniki s« nanovo preobis .e o. f T . ■ ■ ■ ^rrr^rr.■ ... » v LJUBLJANI prodala premog iz slovenskih premogovnikov vseh kakovosti, v ctl h vagon h po originalnih cenah premogovnikov ia domač« uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpeiava na dehelo inszsmski premog in koks vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni češkoslovaški m angleški koks ia livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog m brikete Naslove Promstnl zaiod za premog, t i ? liijani Miklošičeva cesta štev. 15/1. V soboto, dne 16 maia 1925 ob 10. uri dopoldne se proda iz proste roke na dvorišču tvrdke PELLE, CELJE, Kralja Petra cesta št 13 3 sedežni avto znamke Mercedes generalno popravljen, novo lairiran, z električno lučjo ter vso ostalo moderno opremo. — Avto se lahko 2716* ogleda vsak dan v garaži tvrdke Pelle. ^ Splošna stavbena družba, Maribor. Valbilo ! Mi rednemb oiei ta doe 15. {volja 1925 ob 1L nri predpoldae v pisarniških prosior.h drnibo v Maribora, Aleksandrova cesta itov. 12. ODOmOIJ3LJLrJULJlXJaDOOOC ncoa ■■■■■■■■■■■■■■■i Razpisalo se služba sluge deško ln dekliiko osnovne šole v Trbovljah. Pravilno kolekovane prošnje naj se pred-lože do dne 1. {unija 1925 podpisanemu krajnemu šolskemu svetu. Bralni šolski svet Trbovlje dne 10. maja 1925. SPORED: 1. Sprejem letnega poročila in poročila nadzomištva, odobritev letnega računa 1924 in sklepanje o predlogih glede vporabe čistega dobička. 2. Nove volitve v upravni in nadzorni svet. 3. Sprememba Statutov glede § 16, zadevajoč povišanje števila članov uprav-nega sveta. 4. Slučajnosti. P. n. člani se vabijo, da poiože svoje delnice v smislu štalutov najmanj 8 dni pred sejo pri Jadranski podunavski banki, Beograd; Ljubljanski kreditni banki, Ljubljana; Prvi hrvatski štedionid, Zagreb; Zadružni gospodarski banki, Ljubljana aH njih podružnicah v Mariboru, nadalje pri Zemaljski banki, Beograd. Stanje vloženega denarja preko 130 milijonov dinarjev ali 520 milijonov kron. Sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. ZEasti plačuje za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti. Mestna hranilnica ljubljanska /ftnodeb. £l*dianical (Gradska itedionica) V LJUBLJANI Jamstvo za vse vloge in obresti, iuai tekočega računa, je večje kakor kjerkoli drugod, ker jamči za nje poleg Ustnega hranilničnega premoženja še mesto Ljubljana z vsem premoženjem in davčno moč jo. Ravno radi tega nalagajo pri njej tudi sc dlita denar mladoletnih, topni uradi ceikveni in obilno občinski denar. Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je denar popolnoma varen. 3tl