A**', j“*/' "A Poswui Naročnina listu : Celo leto 35 din., pol leta IS (firu, četrt leta 9 din. Izven Jugoslavije: Odo leto 65 din. Inserat! ali oznanila se zaračunajo po dogovoru; pri večkratnem htserlranjiui primeren popust Upravništvo sprejema naročnino, inserate in reklamacije. Telefon interurban štev. 113. STRAŽA mmm pounfot ist m siovhsxo mesno Poštnina v državi SHS pavšatirana. .Straža' izhaja v ponddjek, sredo ia petek. Uredništvo in upravnfittvo Je v Masibor^, Koroška ceste štev. 5. - Z uredništvom m moie govoriti vsak dan samo od 11. d» 12. uie dopoldne. Rokopisi se ne vra&ria. Nezaprte reklamacije so poštnine prosfe Telefon interurban štev. 113. [anibon, dne T. apnil« 1089, Letnik XIV. Verovati in ne obupati. Ko smo ob prevratu stopili v našo novo državo, smo bdi polni lepih nad v njeno sijajno bodočnost. Sanjali smo o bratski ljubezni, pravičnosti, gospodarskem in narodnem blagostanju. Saj ima naša država vse zemljepisne in narodno-gospodarske predpogoje za dobro in srečno življenje svojih prebivalcev. A po komaj štiriletnem skupnem življenju v naši državi smo doživeli na celi črti bridka razočaranja. Zakaj? Ker se je naša država balkanizirala. Naša Jugoslavija je obširna država, po površini (232.000 kvadratnih kilometrov) je malo manjša ko Italija. Nova država je skoro petkrat večja ko nekdanja mala srbska državica, zemljepisno in gospodarsko popolnoma različne • pokrajine, kulturno in versko diferencirana Slemena, a ima staro srbsko državno politiko, kakršna je ua, ko je bila Srbija še čisto primitivna balkanska državica. Iste politične metode, ista balkanska perfidnost in neiskrenost, ista korupcija, iste politične osebnosti, kakor nekdaj v balkanski državici, vladajo tudi v Jugoslaviji. Previdnejši naši politiki so že ob prevratu izrazili svojo Jhoiaz «n, kaj bo, če se z Balkanci zanesejo k nam tudi balkanske metode. Žal, imeli so pravi Orientalska politika v Beogradu je popolnoma zastrupila naše gospodarske, in politične razmere in nepravda tudi v prečanskih krajih kalno vodo, v kateri se po-rejajo najgorostastnejše eksotične živalice, tako, da bo Jugoslavija kmalu «unikum« celega sveta po svojih državnih in kulturnih prilikah. Balkan je veljal od nekdaj vedno kot «čarovniški lonec«, kjer vedno vre, neizčiščena brozga, iz katere se ne morejo izcimiti nobeni življenje in kulturo ustvarjajoči elementi. Prišli smo Slovenci in Hrvati z evropsko civilizacijo v novo državo, mislili smo, da bomo dvignili k sebi svoje balkanske brate. Nasprotno, tisto bolestno stanje političnega mračnjaštva in razdra-panosti, ki tipično označuje Balkan, se že tudi med nami pojavlja. Vedno več strank, struj, nesoglasja v strankah, politične nestrpljivosti, korupcije in perfidnosti je tudi med nami. Meja balkanske «kulturne« sfere se je razširila noter do Triglava. Mi ne gremo naprej, temveč nazaj. Od vseh strani preplavlja našo kulturo balkanizem. Ne samo politika, temveč tudi prosveta, gospodarsko in socijalno življenje se razvija po pravcih balkanske orientacije. Javna morala že peša tudi pri naših nekdanjih dobrih uradnikih. Svojo zapadno kulturo vidno izgubi jamo; zadnji čas je, da zberemo vse svoje moči skupaj, da se rešimo kulturnega pogina. Kje je rešitev ? Ali se naj izoliramo pred Balkanom. To ni mogoče. Narodne, gospodarske prilike nujno zahtevajo, da se držimo Jugoslavije, tudi če še tako kulturno trpimo. Kako naj spravimo potem v premoč svoje zapadno kulturno obeliž-Je?" Večine ne moremo lahko dobiti v beograjskem parlamentu. Srbski element je številno močnejši od nas, raz-ven tega še ga podpirajo koruptni elementi izmed nas samih, tako, da v doglednem času ne moremo misliti na številno premoč. Tudi prečani sami nismo edini med sebo j v taktiki. Večina Hrvatov z Radičem dela abstinenčno politiko, mi opozicijonalno, Radič za republiko, mi obširno avtonomijo, tako, da ne predstavljamo enotne fronte. Inteligenca sama je pri nas razdvojena. Večina je v srcu za avtonomijo, a nekaj jih iz tradicionalnih ozirov drži s koruptno demokratsko stranko, ki še hoče vedno veljati med nami kot predstaviteljica napredne misli. V to zmešnjavo prečanov pa širi nemoteno svoj pogubni vpliv balkanizem, s svojo svetovnoznano korupcijo in nežen ira n o perfidnostjo. Kako se rešiti? vprašuje marsikateri, domovino iskreno ljubeči Jugoslovan. Treba se nam je v bran postaviti. Verovati moramo v lastno kulturo in delati na to, da stremo balkanizem. Ce so imeli naši predniki moč, da so kulturno ustvarili, moramo mi imeti pogum, da jo ohranimo. Bilo bi za nas «labo spričevalo, če bi zmagal barbarizem nad kulturo. V zapadni Evropi so se po svetovni vojski uveljavila načela demokracije in. človečnosti. Politična, gospodarska in socijalna svoboda, prost razmah, umskih in znanstvenih predavanj, prosto izžitje vseh narodnih in plemenskih individualnosti v okviru naravnih človeških pravic, to so temeljne prvine naše evropske državne politike. V ta načela moramo < verovati in jih dovesti do zmage v boju proti političnemu, gospodarskemu in socijalnemu despotizmu Bdlkana in kulturnemu šarlatanstvu orienta. — Svoje, kulturne in prosvetne pridobitve moramo hraniti kolikor se da. V politično ž i v 1 j e n-je pa moramo spraviti velikopotezno širokosrčnost kršč,-socijalnega programa SLS. Predvsem v politiki moramo spraviti do veljave dosledno demokracijo, ki ne vidi le samega sebe, le lastne koristi, teifiveč tudi koristi drugih in celokupnosti. Izvršiti moramo do skrajnosti načelo, da ima vsak tudi v politiki toliko pravic, kolikor dolžnosti in ne samo dolžnosti in nič pravic. Otresti se moramo Pribičevičevega balkanskega d e s p o t s t v a in Radičeve otroške trme. Iskati moramo rešitve v sintezi, v medsebojnem sporazumu. Če je že zasebno življenje kompromis, da mora. vsak v korist bližnjega in skupnega. družabnega življenja odstopiti od svojih zahtev in individùelnih želj, mora veljati tembolj tudi za politiko kompromis, kjer gre samo za to, da se omogoči medsebojno življenje posameznikom, temveč celim plemenom. Če bomo vsi odkrito pristali na demokracijo, moramo najti sporazum. Sovražnik sporazuma je le sila In trma. Silo rabi balkanska politika s Pribičevičem na čelu, trmo pa Radič. Sporazum pa nam more prinesti le pravica in bratska iskrenost. Naša politika ne sme iti na pot Radiča. Četudi se moremo dobro? umisliti v vlogo Radiča, ki nasproti oholim In perfidnim Balkancem predstavlja na svojem ponosu po pravici užaljeno plemenito hrvatsko narodno dušo, vendar radi bratske vzajemnosti in narodne edinosti ne smemo iti na to pot Izzivalna in bornirana politika beograjskih vladodržcev nas sicer stavlja na težko preizkušnjo, da jim povrnemo milo za drago, a v interesu celokupnega jugoslovenskega naroda, in v veri v zmagovitost svojih pravičnih zahtev, moramo potrpeti, dokler ne prisilimo po neprestanem prizadevanju zmago svojim načelom. Smotrena politika Jugoslovanske ljudske stranke pod vodstvom dr. Korošca edina v celi državi razumeva pravilno položaj in rabi tudi pravilne metode. Žal, da število njenih pristašev ni tako močno, kakor njena načela. A ker vemo, da v zgodovinskem razvoju zmagujejo načela, bodo tudi tukaj prej ali slej morala zmagati. Ostati moramo zato mirni tudi takrat, ko se meče na nas ogenj in žveplo in blatijo na orientelsko-hinavski način naša najbolj iskrena prizadevanja. S tem bomo na zunaj pokazali životvomost svojih načel, svoje prepričanje ohranili neoskrunjeno, našo narodno kulturo pa zavarovali pred razdirajočim strupom balkanizma. Na ta način pa bomo izvršili svetovno zgodovinsko nalogo, ki nam jo je naklonila božja Previdnost v novi državi, da bratski srbski narod iztrgamo iz balkansko-orientalskin vplivov in jih pridobimo za iskreno zapadno kulturo. — Dr. J. J. V prijateljskem krogu se je zvečer glasila slovenska i pesem v naši Subotici. - (Dodatek uredništva : Naprosili smo enega «med gg. poslancev, da nam opiše v posebnem sestavku naše Bunjevce). Pomankanje seli in odpomoL Razdelitev Slovenije je odložena. Beograd, 4. aprila 1922. Kdor ne verjame, da se še dandanes godijo čudeži, ta naj čita beograjske oficijelne radikalne dnevnike. Ti listi pišejo, da «podela zemlje« — razdelitev države na oblasti — ne bo izvedena. Zakaj ne? Za kulisami so se zadnji hip pojaviii nekateri odlični in trezni politiki demokratske in radikalne stranke in so Velesrbom zaklicali : «Stoj«! Sprevideli so vendar, da bi z izvedbo načrta «razdelitev države na oblasti« na Hrvatskem in v Sloveniji prišlo do nepričakovanih ovir. «Ne dražimo Hrvatov in Slovencev še dalje!« Tako je energičen nastop naše opozicije proti parcelaciji Slovenije in Hrvatske vendar uspel. Ko so se v zakonodajnem odhoru sprle vladne stranke radi par. 44, ki gvori o volitvi poslancev v oblastne skupščine, smo takoj videli, da je par. 44 samo «Sündenbock«, v katerega bodo streljali. Namenoma so se o tem paragrafu prepirali, namenoma so se ustvarjali spori okoli tega paragrafa, samo, de se najde sporna točka. Kaže se, da je hrvatsko in slovensko vprašanje zmagalo. Za danes obveščamo o tem naše čitatelje. Ko dobi naš poročevalec podrobne podatke, hočemo o tem govoriti podrobno. Slovenski poslanci med Bunjevci Subotica, 3. aprila 1922. Na povabilo gospodarskih in prosvetnih organizacij katoliških Bunjevcev so došli v nedeljo, dne 2. aprila poslanci Jugoslovaskega kluba : Pušenjak, Žebot, Stanovnik in Sušnik v Subotico. Dopoldne se je vršilo v veliki dvorani Katoliškega doma izvanredno dobro obiskano zborovanje «Udruženja zemljoposjednika«. V tem društvu so organizirani kmetski posestniki. Število udov znaša samo v subotiški občini nad 1200. Ta organizacija je podobna našim Kmetijskim podružnicam. Dasiravno je cel dan lilo iz neba, vendar je vest, da pridejo naši poslanci, privabila več stotin zavednih Bunjevcev na zborovanje. Zboru je predsedoval Stipe Vojnič-Tunič, narodni poslanec Jugoslovanskega kluba. Zborovalci so slovenskim poslancem priredili iskrene pozdravne ovacije. Prvi je dobil besedo poslanec Pušenjak, ki je govoril o gospodarskih organizacijah in je priporočal bratom Bunjevcem ustanovitev raznovrstnih zadrug. Od preobrata to vrlo jugoslovansko pleme ni moglo vsled madžarskega nasilja snovati prav nobenih organizacij. Premožen bunjevški seljak nosi svoje bankovce v kapitalistične banke. Določilo se je, da se osnujejo vseh vrst zadruge za vse župnije. Za Pušenjakom je govoril poslanec Ivan Stanovnik, ki je s svojim navdušenim govorom o potrebi gospodarskih organizacij žel pri zborovalcih obilo aplavza. Bunjevci, ki so po jeziku Hrvati, so izjavili, da so slovensko besedo prav dobro razumeli Popoldne ob 6. uri se je v isti dvorani vršilo predavanje. Predaval je zaslužni narodni borec Ivan Vojnič-Tunič. Po predavanju je velika množica bunievaške mladine in staršev izrazila željo, da navzoči poslanci-Sloven-ci govorijo o prosvetni organizaciji v Sloveniji. Poslanec prof. Sušnik je številnemu zboru med neprestanim odobravanjem govoril o mladinskih in izobraževalnih organizacijah med Slovenci. Nato je poslanec žebot govoril o vezeh, ki preko daljave vežejo Slovence in Bunjevce. Borba za . vero katoliško in besedo materno je združila oba jugoslovanska plemena v političnem boju. Iskrenost in navdušenost se je vselila v prostrano dvorano. In oglašali so se domači govorniki ter izražali veselje radi pobratimstva s Slovenci. Zadonela je slovenska pesem: «iva potujčeni zemlji«. Kakor je bunjevški rod že po naravi iskren, tako je pravo bratoljubje, ob prilikah,ko sklepa pobratimijo s plemenom, ki je trpelo in trpi enake bolečine. Zanimalo vas bo gotovo tam v domovini, da obstoja v Subotici številna slovenska kolonija. Vsi katoliško-misleči slovanski'dijaki v subotiških srednjih in visokih šolah imajo močno dijaško organizacijo. Subotiški Orel šteje že okoli 50 članov. Bratje Bunjevci so bili našega poseta silno veseli, so nas gostoljubno sprejeli in nas povabili, da pridemo še večkrat med nje, pomagat ustanoviti potrebnih organized). Vsakemu, kdor vodi kako gospodarstvo, je znano, da jfe cena za kilogram sedi v kratkem poskočila od 8 kron na 16 kron. Monopolna uprava ne jemlje nikakih ob-zirov na siromašne sloje, le da priteče več denarja v blagajno. Toda pride še hujše. Bati se je, da bomo kmalu v Sloveniji sploh brez soli. Že zdaj dobivamo na leto 7000 vagonov soli iz Nemčije in Avstrije, ker se v našem solnem rudniku Tuzla—Kreka v Bosni letno ne pridela več soli, kakor kakih 5000 vagonov. Kmalu pa tudi teh ne bomo več dobili, ker so ozkotirne železnice v Bosni v obupnem stanju, so pred katastrofo. Od investicijskega posojila dveh milijard kron, s kojim bi se bile imele graditi in popravljati železniške proge, nabavljati železniški materijal itd., ni več sluha ne duha. Nihče ne ve, kaj je s tem denarjem; izginil je kakor — kafra. Posebno so pa železnice v Bosni zanemarjene. Novega železniškega materijala se ne nabavlja, starega se ne popravlja. Sto in sto vagonov leži ob železniških progah, a nikdo se ne briga, da bi se popravili ter vrnili prometu. Vse se kvari in uničuje z neprestano uporabo in ker se ne popravlja, kajti tudi delavcev-profesijonistov ni več, ker so bili pod imenom «komunisti« izgnani, gre vse v nič in razpad. Vsi stroji in vagoni se bodo morali prej ali slej kot neporabljivi izločiti iz prometa. Zračunalo se je že po strokovnjakih, da v jeseni že najbrž preneha ves promet v Bosni. In kje dobimo potem tako potrebno sol? To vprašanje moramo brzo rešiti, da ne bo prepozno. Citali smo, da je v ptujskem okraju v zemlji mnogo soli, ali rove je dala svojčas monopolna uprava stare Avstrije zasipati in z železnimi vratami zatvoriti, da se ne oškoduje državni monopol, ker so hodili .ljudje sami sol kopat. Žive še ljudje, kateri vedo, kje so, ali kje so stalo, ona vrata. Ena listina iz leta 1789 dokazuje, da je takrat še finančni erar tam solno grudo kopal. Takih mest poznajo stari ljudje najmanj pet. Zakaj ne dvignemu tega za?* klada? Zakaj uvažamo raje sol iz Nemčije ali trpimo raje pomanjkanje soli? Obračamo se na široko javnost, posebno pa na one, ki imajo večji kapital na razpolago, da se pobrigajo za 4» naravne zaklade, in jih začno spravljati na dan. Pri kopanju soli v tem slučaju tudi ni toliko riskiranega, kakor n. pr. pri petroleju, pri katerem se mora prej par milijonov zavrtati, ker leži samo par metrov globoko. Upamo, da najdemo kakega podjetnega moža, kateri nas reše pred soino katastrofo, kateri pa pri tem še tudi ne bo pri-, šel na škodo. Kdor hoče natančnejše podatke o legi teh solnih zakladov v naši bližini, naj se prijavi pri našem uredništvu; hočemo mu do skrajne možnosti iti na roko. Pomoči od drugod ni, pomagajmo si torej sami! Po! Mični preg led KRALJEVINA SHS. Plenarna seja narodne skupščine 5. t. m. se je pečala s predlogom o povišanju dnevnic poslancem. — Nekateri poslanci so ugovarjali sprejemu tega predloga, ki pa je bil seve sprejet z večino glasov. Po sprejetem povišku poslanskih dnevnic se je začela razprava o zakonskem predlogu, po katerem bi se naj porazdelilo 500 milijonsko investacijsko posojilo. V imenu Jugoslovanskega kluba je zahteval dr. Hohnjec zgraditev 10 km dolge proge Rogatec—Krapina, železniško zvezo med Ormožem ter Mursko Soboto in med Kranjsko ter Jadranom. Proti vladnemu predlogu o uporabi tega posojila so glasovali : naš klub, zemijoradniki, socijalni demokrat je in narodna socijalista. Vladni načrt je prodrl in po tem načrtu dobi prometni minister na razpolago od investacijskega posojil i 100 milijonov dinarjev za nabavo novih železniških pragov, za popravo vozil, za nabavo materijala in popravo železničarskih stanovanj. Finančni odbor se je na zadnji seji pečal s proračunom za pravoslavno cerkev in s kraljevo civilno listo. To sejo sta protipostavno posetila pravoslavna škof» Varna ter Letič in ostro nastopila proti redukciji proračuna z ozirom na pravoslavje. Kaj bi neki rekli vladinovei, ako bi nastopila po vzorcu pravoslavnih, v fiMnčnem odboru dva kat. škofa! Za povišanje kraljeve civilne liste so glasovali vladinovei, a proti so nastopili : naš klub, ljoradniki, republikanci in socijalni demokratje. Predlog o povišanju kraljeve civilne liste pride pred skiqjščpu>. Naša genovska delegacija je odpotovala ,5, t. m. zvečer v Genovo. Pašič je ostal kot bolain dome ram zanj mučne zadeve, obtožba generala Žečeviča^ povišanje kraljeve civilne liste in še več drugih takih bolezenskih, znakov, ki se dajo zdraviti samo doma v Beogradu. ČEHOSLOVAŠKA. Na seji parlamentarnega odbora^ za zunanjo pok-tiko je razložil dr. Beneš svojo stališče in svoje mnenje o genovski konferenci. Naglasi! je, kako je naravno in logično, da se konferenca ne more baviti z mirovnimi ugovori, ker bi se pokazalo toliko nasprotij, da bi vse skupitfi ? izgledalo kot pravo razcepanje Evrope. Konferenca set lahko giblje samo v gospodarski in trgovski smeri. Glede Rusije pravi, da če je še tako malo volje za pravno pri» znanje njene vlade, mora biti na vsak način dana mogočnost gospodarskih stikov in direktnih odnošajev. Ttd^ da se Češka noče vezati z nobene silo, da ima v ; .t vprašanju proste roke in lastne interese pred očmi. — P > Beneševem govoru se je rasenta dolga debata. Socijalni democrat Bsch je izjavil, ds še ne more- zadovoljiti z iz-vapdojen»’• dr. Leneša, ker ima zunanja češka politika še vedno iste metode kot nekdanja avstrijska tajna diplomaci»;*. ANGLIJA. L Loy du George je dano zaupanje z veliko večino. — Francoska vlada je bila obveščena, da mora Angliji na vsak način plačevati obresti od dolgov, ki so že od leta 1919 izostale. Anglija naglasa, da ona plačuje svoje obresti Ameriki in da more svoje zato tudi cd Francije zahtevati, Francija ji dolguje na obrestih 15 milijard frankov in bi morala to še letos plačati. Pr» denarju se vsako zavezništvo neha, ki je pa itak med tema dvema državama že dovolj oslabljeno in skrhano. AMbRIKA. P o n o v n o se je že razglasilo, da hoče amerikanska vlada odpoklicati vse svoje čete iz Evrope, njene čete pa še vedno stojijo ob Renu in njih poveljstvo še sedaj ni dobilo naloga, da se umakne. Predsednik Harding je izjavil, da protestira, če bi kongres zopet namerava! znižati v proračunu za vojsko in mornarico stalež moštva, ki- ga -je sprejela vladi. Z ozirom na razmere v Evropi smatra, da je potrebno, pustiti z« sedaj vojsko, kakoršna je. Dnevne novice. Beležke. Nevarnost — dober izgovor. Pri obravnavi, da se li ima bivši vojni minister Žečevič izročiti sodišču ali ne, smo zvedeli zelo čudne reči. Država je bila takrat v skrajni nevarnosti, zato so morali biti novinci vpoklicani 18. decembra 1921 na službo. — Kaka nevarnost je to bila, se vidi iz naslednjega : v Mariboru so se nekateri novinci potikali do 28. decembra, ker jih nihče ni odprav il. Ležali so tu na golih tleh brez caej, ker ni bilo ničesar predvideno za kako kulturno prenočišče. Potem so se novinci vozili teden dni do bolgarske granice. Tam so tri tedne pohajkovali v nezakurjenih prostorih brez piavega ležišča in v civilni obleki, dokler niso postali vsi ušivi in bòlani, od kojih jih je tudi precej pomrlo. — Iz tega je dovolj raz-■ dno, v kaki nevarnosti je bila takrat naša domovina, kajti vojni minister jo je mislil rešiti z bolanimi ali mrtvimi novinci brez vsakega vojaškega vežbanja, ker je menda hotel s temi iti v boj, — «Lieb Vaterland, magst ruhig sein! Kako je to mogoče? — Ni še dolgo tega, ko je finančni minister v skupščini obrazložil, da stane vsak vojak na leto 10.000 dinarjev, to je 40.000 kron, tedaj na mesec 5333 Ki Sedaj še pa vojni minister zahteva zopet 50 milijonov dinarjev za nabavo obleke, čevljev in drugih potrebščin za vojake, ter da mu je ta kredit že tudi dovoljen. :— Trezen človek se prime tu za glavo in vpraša : Kako je to, da ni mogoče vojaka, ki ima stanovanje zastonj, ki dobi hrano iz lastne kuhinje in še pri tem ne dobi zajtrka itd. s svoto 3333 K tudi oblačiti?!! Kako se pa oblači delavec ali uradnik, kateri ima manj dohodkov, ki mora stanovanje plačevati, se kje v gostilni preživljati. Tu treba v vso zadevo hitro z električno lučjo posvetiti, tu nekaj snudi! Poiicajdernokratski novinarji bodo od države plačani za pot v Genovo. Iz Beograda je že odpotovalo nekaj novinarjev, da prisostvujejo genovski konferenci. Sami vladni ljudje, kot posebni poročevalci za vladne liste. Najprej je ministrstvo zunanjih zadev votiralo za beograjske režimske redakcije lepo število francoskih frankov — in posebni poročevalci so se odpravili na dobro plačano potovanje. Ko so eni pobasali tisočake v frankih in odšli, so se oglasili tudi drugi. Režimskih listov je dosti in vsi hočejo biti deležni državnih dobrot. Demokratska poslanca Wilder in Andjelinovič sta pri zunanjem ministru posredovala za zagrebške policajdemokratske liste in minister je zopet zagrabil v državno blagajno. Tako bo ena gruča poročevalcev za drugo romala na izlet ob državnih stroških. Kam gre demokracija? «Nedeljni Glasnik« se obrača proti izjavi demokratskega kluba, ki pravi, kako so demokratski ministri branili generala Žečeviča pred obtožbo z izgovorom, da zahteva to državna avtoriteta, — ter kliče : «Kuda ideš demokratijo! Skupščina, ki je vse pozvala na anketo, ker je bivši minister Jankovič jemat zelenjavo iz topčiderske ekonomije za svojo kuhinjo, ne sme imeti danes pravice do ankete in preiskave radi 6000 obolelih in 300 umrlih vojakov (samo iz dveh armi j!) — vsled krivde nesposobnega ministra in nekoliko nesposobnih državnih uslužbencev. Razlikovanje krivcev po šaržih in po epoletih — celo še v vprašanju zločinov — ne h; smelo biti, še manj pa bi se smela za prikrivanje takih škandalov naglašati državna avtoriteta. Zakaj se čudite, če se ne zgrabi-pukovnika, ki je bil zasačen pri tatvini, ko pa narodna skupščina pušča nekaznovane zločine nad sto, terim človeškim življenjem?!!« Pašič ljubi Madžare. Novosadski « Dunav« št. 23 prinaša : «Gospod Pašič je lei dopisniku nekega madžarskega lista; da ljubi Madžare in da mu bo zelo ljubo, če se obračajo do njega z zaupanjem. Obljubil je, da obišče 'letos Subotico, Sombor in še druga vojvodinjska r - ta, kjer Še rii bil dosedaj. — Poskusil bo popraviti, k - so pokvarili njegovi pristaši in oprode. Če bodo ti še naprej trog njega, mu ne bo pomagalo niti potovanje po V >phoini, narod je sit lepih besed, hoče pa videti že enkrat 'obra delà — —Težko njim, ki jih Pašič ljubi! Amnestijo zopet obljubljajo, pravijo, da take še ni bilo, tudi poprej ne, v kraljevini Srbiji. Te obljube niso prve, bilo jih je že več kot dovolj in amnestije so menda samo' radikali ih demokrati izvajali po svojih strankarskih interesih. Ječe so polne političnih osumljencev, krivične obsodbe'se izrekajo nad njimi, muči in trpinči se kot v srednjem veku, sramota pred reli m kulturnim svetom je vedno večja in ko se vse te strabe :e ne odpravljajo, temveč še večajo in podpirajo, se toliko govori o am nestiji. Wränget je hotel svoje inšpekcije in obhode razširiti tudi na Bolgarsko, bolgarska vlada mu je pa d;.1*»- razumeti, da ne velja iri ne predstavlja za njo nič več ko zadnji ruski begunec. Inspekcijo svoje armade pc bei > ;h : eh naj si le Izbije, iz glave, ker Bolgarija te arr ck * ? priporna terpo iidanih odredbah tudi ne dopusti* -nr *e hi fantke, trije so pa zelo težko ranjeni. Dečki auri pod 12 let. Razpnava proti napadalcem na vlaku pri Zeleniki. — Te dni ; • je začela v Mostaru razprava proti napadalcem ki so oropali 22. junija minulega leta na; posta,- ulavska 'k. Obtoženi so: Peter in Novica Mandič, Sava Andrija Mirko in Kosta Pejovič iz velimskega okraja (Črna eč direktne udeležbe pri napadu, a Risto in Luka M'.-..- ir. ‘.e šest drugih oseb iz Poljica—Trebinje radi só- u. -dezae pri napadu. Razbojniki so navalili na vlak pri posluj» Glavska, ga ustavili, ubili železničarja in ranili več oseb. Nato so orop i potnike in vagone ter pobegnili proti Črni gori- Nekaj oni za tem so bili prijeti. Vsi obtoženci zagotavljajo svoj alibi. Zagovarjajo se z vso sigurnostjo ter veri? tnostjo. Vsi pa ' enoglasno obtožujejo žandar je, ki so ju neusmiljeno pretepavali in obešali za roke. Zà obtoženci zaslišuje sodnija priče in bo cela razprava tra-jala 13—14 dni ter razkrila cela poglavja žandarskega divjaštva. j Obsojen ubijalec Zagrebčanke. Sarajevska porota je obsodila te dni Štefana Divjaka, ki je lansko leto pri sel« , Krasna v okolici Sarajeva zaklal s tremi zabodljaji Te-; rezo Voglež iz Zagreba in jo na to zvalil v gozdni jarek. I Iz Sarajeva jè ubijalec pobegnil v Leoben, kjer ga je are-I tirala avstrijska policija in ga predala naši. Ubijalec je ; napravil pri razpravi sicer na vse navzoče najugodnejši; j vtis, a kljub temu so ga radi roparskega umora obsodili ' na 16 let težke ječe. Samomor 12 letnega dečka. V vasi Uršič v. bližini Noveda Sada se je ustrelil učenec III. razreda v pričo svojih tovarišev v usta in ostal na mestu mrtev. Vzrok samomora je neznan. Poizkus samomora ruskega častnika. Te dni je poskusil samomor eden od ruskih oficirjev v Osijeku, ki je stanoval s svojo ženo v barakah za begunce. Samomorilec je popil veliko množino sublimata, a so ga pravočasno opazili in mu spraznili želodec. Vzrok poizkusa samomra je neozdravljiva bolezen in beda. O samomorih ruskih beguncev čitamo po vseh naših jugoslovanskih listih. Sneg in grom v Osijeku. Iz Osijeka javljajo, da se je .30. m. m. popoldne na gosto omeglilo nebo, začel je padati sneg v gostih kosmičah, a mirno kolobarenje snežink je pretresal grom. Med padanjem snega je tako grmelo, da je udarila strela v strelovod katoliške cerkve v gornjem mestu in poškodovala en del zvonikovega križa. Druga strela je vrezala v streho neke hiše in jo deloma porušila. Sneg in grom ob jednem dnevu sta dva redke* — nebesno naravna pojava. Sneženi zameti na Lovčenu. Na j'-ovčenu in krog Cetinja je zapal tako visok sneg, da je prekinjen promet s-Kotorom. Potovanje okoli sveta. Te dni je dospel v Osijek avto, ki je imel na obeh straneh napis v angleščini : «Pot. okoli sveta. Naša hiša. Naše gledišče. Naša obitelj. Celo človeštvo.« Lastnik avtomobila je Bur J. Van Storn Ro-aux Werton iz Oranja v Južni Afriki. On potuje okrog sveta s svojo ženo in otroci : ena hčerka je stara 15, druga 10 in fantek 6 let. Pred dvema leti je zapustil svojo afrikansko domovino in se preselil v Ameriko, kjer je pustil zgraditi v Detroitu svoj avto, v katerem sedaj potuje okoli sveta. Weston je izjavil sotrudniku osiješkega lista sledeče : «V dobi svetovne vojske sem se boril hi leta in prišel do prepričanja, da se ljudje morijo med seboj radi tega, ker se ne poznajo. Jaz sem prepotoval celi svet, pa mi je šinilo v glavo, da ga pokažem tudi svojim otro- . kom, da se naučiju tudi oni, kako so vsi ljudje isti in kako se ustvarja mržnja med narodi samo tedaj, ko se izmislijo vzroki za vojno.« Weston je človek zelo močne postave, opaljen in zagorel, ima trdno vero v Boga, radi tega ne pozna strahu. Njegov avto ima 23 konjskah sil in poseda posebno spalnico. V kotu avta je kuhinja na petrolej, Dosedaj je prepotovala ta obitelj : celo Ameriko, Francijo, Italijo in sedaj potuje po Jugoslaviji v Beograd, od tam v Atene — v Carigrad in končno po Aziji do Tihega Oceana. Ko bo Weston končal svojo pot, bo začel po raznih krajih predavanja o svoji velezanimivi rajži; Weston se vozi samo predpoldan, popoldan pa podučuje-otroke. Govori on in obitelj holandščino in angleščino. Izvoz naše perutnine. Finančno ministrstvo je dovolilo izvoz perutnine iz naše države, seveda proti plačilu ,v zdravi valuti, ki se mora staviti na razpolago naši narodni banki. Torej proti zdravi valuti! Če bi si kedo domi£~ ljeval, da je naša valuta zdrava, bi se zelo motil, kajti Narodna banka pozna kot zdravo valuto samo dolarje, lire, franke in čehoslovaške krone. Našega denarja Narodna banka ne prišteva k zdravi valuti. Značilno za naše raz-, mere ! Promet bankovcev v naši državi. Dne 15. marca f-, 1. je v naši državi krožilo v prometu 4 milijarde in 70# milijonov dinarjev. V tekočem letu smo natiskali za & milijonov dinarjev bankovcev. Podlaga kovanega denarja pa znaša samo 397 milijonov dinarjev. Hitrost zrakoplova. Živahna zraköplovba méd Londonom in Parizom prinaša vsakdan kaj nenavadnega. —• Te dni je nek zrakoplov zjuhaj zapustil London in je priplul v Pariz v 2 in pol urah. Ko si je naložil potrebno množino bencina, olja in vode, je zapustil Pariz ter prišel nazaj v London. V zrakoplovu sta bila dva potnika. Vožnja iz Londona v Pariz in nazaj je trajala 4 ure in 35 minut Peklenski stroj ubil šest oseb. V Budimpešti je priredila demokratska stranka neko veselico. Nenedoma se* čuje shahovit pok. Eksplodiral je peklenski stroj, ki je * ubil šest oseb, 40 pa ranil. Eno uro poprej sta prišla v dvorano dva moža, ki sta rekla, da morata popraviti peč. Isto sta res temeljito popravila, kajti v njo sta položila peklenski shoj, ki je raznesel peč, ubil šest in ranil 40 oseb. Ogromna stavka rudarjev. V Združenih državah Severne Amerike stavka sedaj nad pol milijona rudarjev. — Vsak dan se sedaj za poldrugi milijon premoga izkoplje manj, kakor pred stavko. Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 319—322, francoski frank 29 in pol jugoslovanskih kron. Za 10O avstrijskih kron je plačati 4.22—4.30, za 100 čehoslo-vaških kron 618—620, za 100 nemških mark 105—106 in za 100 laških lir 1710—1725 jugoslo vaških kron. ; Vi Curihu znaša vrednost naše krone 1.55. Od zadnjega poročila je vrednost naše krone ostala nespremenjena. IzlMaribora. Mesečni redni shod SLS za mesto Maribor. V pondeljek, dne 10. t. m. ob pol 8. uri zvečer se vrši v dvorani JSZ (Splavarska ulica) redni mesečni shod SLS. Ker' je na dnevnem redu med drugim tudi volitevnovega odbora mestne organizacije, so vabljeni vsi naši mariborski somišljeniki k sigurni udeležbi; Tajništvo SLS v Mariboru. Shod zaupnikov JDS bo v nedeljo v mariborskem» Narodnem domu. Poročal bo dr. Kukovec, kako je v. Središču upapólrio začel In v Ljubljani, na trgovskem show du žalostno končal «koncentracijo naprednih sil«. Dr* Kramer bo poročal, koliko zakonov je kot minister za izjednačenje zakonov in za konstituanto za «ljudski blagor* ustvaril. Ker pa sam ne ve za nobenega, bo govora o delu nasprotnih shank. Gotovo bo prišel tudi poet Spim ;; dler in slamnati Reisman, da bosta na koncu intonirala. ■v molu «Kdo bo dekle tebe troštal« kot dokaz zmagovalnega razmaha demokratske stranke. Mi bomo skušali dobiti imana vseh, ki bodo v nedeljo v Narodnem domu sodelovali pri zažiganju zadnjega demokratskega kresa med Slovenci! «Tabor« in mestna klavnica. «Tabor« izgubi včasih popolnoma zavest. Da se mu v takih trenutkih precej blodi ip da vidi pred seboj pošasti, ki ga preganjajo, posebno klerikalne zmaje, je samoobsebi umevno. Mi smo zadnjič poročali, da bi tvrdka Predovič in Prigljevič rada imela v najemu mestno svinjsko klavnico in da stavi precej ugodno ponudbo. Ta ponudba se je načelno sprejela, podrobna pogajanja se bodo še vršila. «Tabor« vidi v tej naši notici bojazen klerikalcev, da bi mestna občina sprejela to ponudbo, ker bi sprejem te ponudbe bil baje najhujši udarec za mariborske izvozničarje, ki so po «Tabo-rovemc mnenju« vsi klerikalci. «Taboritom« se je gotovo močno blodlo, ko so videli v naši nedolžni notici klerikalno bojazen! Mi jim povemo samo to, da so ti «prešmen-tani« klerikalci ponudbo načelno pozdravili in v občinskem svetu soglasno glasovali za sprejem, da torej niso .imeli in nimajo nobenega strahu pred oddajo mestne klavnice tvrdki Predovič in Prigljevič, pač pa so zato, da dobi občina kolikor mogoče velike ugodnosti in koristi iz te pogodbe. Klerikalci torej ne poznajo nobene bojazni in nobenega strahu, ne bojijo se niti demokratov, dasi-Tavno so ti tako besni na klerikalce, da bi si najraje vsak dan privoščili vsaj po enega za «malo južno«! Velik javen protestni shod vojnih invalidov, vdov in sirot se vrši v nedeljo dne 9. aprila 1922 ob pol 3. uri popoldne na vrtu Gambrinove dvorane. Dnevni red : 1. Nameravani razpust invalidskih zdravilišč v Sloveniji. 2. zavlačitev invalidskega zakona. 3. Ukinjenje pokrajinske likvidature. 4. Nepravično črtanje izplačevanja dodatka k_ pokojnini. 5. Splošni položaj vojnih invalidov vdov in sirot v državi SHS. Dolžnost vseh vojnih invalidov, vdov in sirot je, da se shoda polnoštevilno udeležijo. Odbor. Trije družabni večeri mariborskega Orla. V nedeljo, dne 9. aprila točno ob pol 8. uri zvečer priredi mariborski Orel svojim članom in prijateljem tretji družabni večer v dvorani Strokovne zveze v raznovrstnim vsporedom. Med drugimi točkami bo na sporedu tudi lepa igra «Begunka«, ki zasluži, da jo pride vsak pogledat. Sodelovala bo tudi godba na pihala in lok, ki je zadnjo nedeljo v Narodnem domu igrala v splošno zadovoljnost. K prav obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Lepa prilika za vsestransko izobrazbo. —• Ker se dan za dnevom priglašajo mladeniči k raznovrstnim odsekom, ki so ustanovljeni v katoliških mariborskih organizacijah, se sporoča staršem in vsem mladeničem, predvsem obrtniškega stanu, ki čutijo veselje in zanimanje ali za petje, ali za godbo na pihala in lok, ter za tamburico, d ase pri-glase v teku enega tedna od 5—7 ure zvečer pri vratarju frančiškanskega samostana. Tukaj dobijo vsi, ki se Oglasijo potrebna navodila od predsednika teh krožkov. Priglasite starši svoje sinove; priglasite se vsi fantje od 34 leta v prav obilnem številu; ker tukaj se vam b onudiia poštena, vaši starosti primerna zabava in pouk. — Mla-afinoljub. — «Prometna zveza«, skupina Maribor, obvešča vse, krščansko misleče železničarje, da je pričela samostojno poslovati dne 1. aprila t. 1. in ima svoje prostore v dvorani JSZ v Splavarski ulici št. 4, v Mariboru, ter uraduje vsak torek in četrtek od pol 7. do osme ure zvečer. Vabi vse svoje somišljenike, de se udeležijo sestankov, ki se vrše vsaki mésec in sicer vsak drugi torek v mescu. Prvi sestanek se vrši v torek, dne 11. t. m. K obilni udeležbi vabi odbor. Češko pevsko društvo «Smetana« v Mariboru. — Kakor že znano, začne to pevsko društvo s koncertom dne 18. t. m, v Götzovi dvorani svojo turnejo po Jugoslaviji in ker spremlja to društvo tako dober sloves, bodi javnosti ustreženo z nekaterimi podatki o njegovem nastanku in delovanju. Razvoj društva datira od leta 1908, ko je nekaj navdušenih pevcev osnovalo svoj zbor. Ta zbor se je v kratkem dopolnil na 16 članov, kar je dalo povod, da je društvo za daljši čas nosilo ime : «Pevské družstvo, Šestnactka — šestnajsterice«. Društvo je hitro »astio, v letu 1918 je imelo že 60 članov in zato je staro ime opustilo ter si nadelo sedanje. To društvo prednjači med prvimi češkimi pevskimi društvi. Do umetniškega razmaha je privedla velika nadarjenost članov, ki je tako oglobljena, da ne išče zvenečih efektov in pa dirigent Rudolf Cemy, ki je mnogo pripomogel, da iz mojstrskega .petja veje vsa individualnost skladbe in celo duh njene dobe. Pevsko društvo «Smetana« žanje vsa priznanja svo- je dovršenosti. Dobilo je prvo darilo od pevsko-umetniš-kega razsodišča leta i»i2 v Pilznu in istotako tudi leta 1921 v Pragi, ko se je merilo z drugimi najboljšimi pevskimi društvi (pilzensko «Smetano«, z moravskimi in praškimi učitelji itd.) — Dar Dijaški kuhinji. Stalni gostje v stranski sobici gostilne pri «Črnem Juriju« so darovali Dijaški kuhinji v Mariboru mesto venca na grob svoje predobre gospodinje gospe Alojzije Kirbišove K 500. Prisrčna hvala. tevajania oratorija „fissumpftio" v Gojenci moškega učiteljišča so T. t. m.'izvajali pod vodstvom gospoda prof. Druzoviča s sodelovanjem vojaškega orkestra in solistov ge. Druzovičeve in gg. Ašiča in Štamcarja P, Hugolina Sattnerja oratorij «Assumptio«. O delu samem smo že ponovno čitali obširne referate, vsled česar se omejimo na navajanje nekaterih markantnih mest. Najboljša točka je : «O smrt, tvoj strah je strt« v drugem delu, ki kaže dramatično silo in je dobro izvedena v vokalnem in orkestralnem delu. Omeniti moramo tudi prisrčni zbor «Pridi z Libana«, s katerim konča prvi in dfugi del in Allelujo.v tretjem delu. K najboljšim orkestralnim točkam spada uvod k tretjemu delu s pojočo solo-klarineto. Iz vse skladbe čutimo, da je vstvarjal naš sivolasi skladatelj iz globokega notranjega prepričanja in s svetim navdušenjem. Solospevi karakterizirajo jako dobro vsebino besedila in so zelo učinkoviti, posebno če jih pevci prednašajo tako lepo, kakor gospa Druzovičeva in gospod Ašič. Gospod operni pevec Štamčar, ki je pel pri vajah vedno jako lepo s svojim izšolanim glasom, je bil na dan izvajanja hripav in ni mogel razviti svojega glasu. Umetniške kakovosti gospe Druzovičeve je časopisje že ponovno primerno priznalo. Pokazala se je tudi tokrat v najlepši luči. Popoln pa je bil gospod Ašič, s svojim lepodonečim, obsežnim tenorjem. Oba solopevca (sopran in tenor) sta zapela v drugem delu dvospev (Zdrava ti posoda), ki tvori enega najlepših delov partiture. Že slikovito svetopisemsko besedilo je vplivalo navdihujoče na skladatelja. Sedaj pa o zboru, glavnemu činitelju oratorijal Moramo povdariti, dà je izvršil svojo nalogo izvrstno. Jako malo slušalcev bo slutilo, koliko potrpljenja in dela je moral imeti pevovodja, da je vadil tako obsežno skladbo z mladinstvenim zborom — čeravno glasbeno več ali manj izobraženim — tako vztrajno, da je obvladal skoro vsak pevec svoj del na pamet. Gospodu dirigentu prof. Druzoviču, ki je izvršil to ogromno delo in je bil duša vsemH koncertu, moramo izreči svoje največje priznanje. Skladbo je vodil s sigurnostjo in spretnostjo, zbor je pel brezhibno in sledil vsakemu migljaju taktirke. Mislimo, da je samoobsebi umevno, da so izkjučene dinamične finese in globlji izraz pesniške vsebine pri tako mladih in nerutiniranih pevcih. Izvajanju je prisostvoval skladatelj sam in občinstvo mu je priredilo živahne ovacije. Te je v polni meri zaslužil, saj je ustvaril slovenskemu narodu prvo delo te vrste. Dvorana je bila razprodana. Ker bi mnogi radi poslušali skladbo v drugič in mnogi niso dobili vstopnic, bi priporočali ponovitev n. pr. v stolni cerkvi ob poljudnih cenah. Take oratorije kakor n. pr. «Stabat mater« od Dvoraka ali «De profundis« od Nešare itd., bi morali izvajati tu vsako leto, ker bi ti vplivali na vzgojo ljudstva k umetnosti — mmmmtmmmsmEmmsmBamasmaamimmmmmaamanaBmmmaimaammBmSa' Davorin Žunkovič: Nemška krajev, imena na Sp.Štajerskem. Ebensield. (iraž-Čina Ebensfeld na Ptujskem polju se je tudi v Slovencih ohranila v izvirni obliki, Ta oblika se prvikrat imenuje tako v starih listmah leta 1642, Takratni lastnik je bil Don Georgis Ma-niedi, je torej novejšega izvora. Hausainpaeher. Grad „Hausampacker“ je brez dvoma nemškega izvora, kadi v najstarejšili listinah najdemo — „Huos, Husi Huse“ in So večkrat pristavljajo „častnim“ {--= utrdba) ali „Veste,“ Pod izrazom „husM Gladiatorji. Druga knjiga. — Anteros. 88. nadaljevanje. In Oarses ni bil malo ponosen na svojo umetnost In ko se je gizdavo obračal po sobi, bi tudi bistre;’'e oko &o Damaslpovo ne bilo spoznalo v tej osebi hud onega "Oarsesa. «Da, ženska, dobri pijatelj,« je odgovoril Oarses, stopicajoč po sobi gorindol, «ampak né tako čisto grda, kakor ti misliš; in prepričal se boš o tem, ko stopiva na ulico! —- Upam, dragi moj prijatelj in Damasip,« je zlobno pridjal, «da boš branil svojo lepo spremljevalko pred napadi in žalitvami!« Damasip je bil strahopetnež in dobro jè to vedeL Zato je bahavo odgovoril : «Naj le pridejo, naj le kar pridejo! — Dvanajst hkrati, ako hočejo! — Kaj! — Dober meč in čelada mi zadostujeta, in če me postaviš za mečevo dolžino pred P°1 manipeina gladiatorjev! Naš patron dobro ve, kaj je možatost, in nihče bolj ne ko oni Čemu neki je izbral rav-T-o Damasipa za to nevarno podjetje — ? Če ve za to, ker je prepričan, da je moja roka železo in moja srce hrast.« «— in tvoja glava bron!« je ponavljal Damasip, ld očivtdno ni razumel zbadanja. «I\e, prijatelj, plašno srca in slabotna jroka in žensko obnašanje gotovo ni sramotno, recimo za moža, ki je rojen ob toplih obalah Nila, — ampak mi, mi, ki pijemo tule ,iz Tibera — presneto god-iasta tale pijača? —, mi smo Romulove krvi, rod volkulje in iz potomstva bojnega boga"5, in nikdar nismo srečnejši, * Ro »tari pravljici je volkulja dojila Romulp in Rema, sinova Martova, bojnega boga. Romulus je pozidal Riin. ' so razumeli v srCdniem, veku vselej neko posfopj#*. zgrajeno v svrho obrambo in v katerem so vselej' stanovali branilci. Ker ga ime tega grada v pra~ j vem pomenu ni lastno, ampak le rodbinsko ime* ki-oznaöuie samo lego in obliko grada, bi se lahko v: slovenščini reklo tudi „Hoöki grad“, le da bi ne trebalo slišati imena „Hausampacker“ v vseh mo-; gočib boakedrankah. Zgodovinska prioriteta ali. prednost tega imena še s tem ni dotaknjena, -ker? je še nadalje zajamčena v Številnih listinah že je srednjega veka. Vendar je tudi. označena prednera; „ška dona v imenu „Hoßkigrad“, kajti občina, v kateri se nahaja ta grad, se zove „Hoče“, t. j. neka varnostna točka in ta točka: je bila brezdvomno že« v dobi. vredno je bil ta gr.ad zgrajen tako, kakor je dandanašnji, t. j. na nekem zvišenem mestu, 'na gričku ob vznožju Pohorja. V bližini se tudi nahaja več grobov na gričih, v katerih počivajo p&-■ dii branitelji ali poveljniki tistega gradu. Da bi se*, pa bila nahajala obrambna točka za prebivalstven Hoč za slučaj sovražnega napada morda, tam, kjen se sedaj nahaja cerkev, je vsled neugodno nizke lege uopolnoma izključeno, „Hoče“ se v listinah ž® leta 1146 imenuje „Choz“, leta 118! „Chottse“, leta. 1265 „Ghotse“, tedaj že preje nego „Hausampa-cher.“ Lemberg. Kljun temu, da se grad „Lemberg“ pri Celju v; listinah različno imenuje, kot; Leumbureh, Len- . genburg, Lembutga, Lewonberch, Leonberg, Le -binberg if tet je ostalo v Slovencih nemška označba „Lemberg“ splošno v rabi, Kalc poseben slovenski izraz ni znan. Isto velja tudi za trg in grad Lemberg južno-vzhodno od Poljčan v šmarskem e-kraju. Monsberg. Za^tä kraj, kakor tudi za bivši grad, ki je pat sedaj že davno razvalina, je današnja slovenska označba „Maišperg“ ravno tako brezsmiselna, kakor ;e bila nesmiselna označba „Monsberg“ (mons, = gora) v nemščini. Grad se je. v letih. Ì'2634429, kolikor *e namreč razvidno v starih listinah, vsote- imenoval „Mannsberg“, od te dobe naprej pa ; „Monsberg-“ Nek Hermann von Mannsberg se že i n aide v starih listinah iz leta 1168, Domačini Slovenci imenujejo to goro „Breg“, kar pa tujcu ne zadostuje, kasti takih označb se najde vsepovsod * Ako bi se pa hotela uvesti kaka slovenska zgodovinska označba, bi se naj imenovala župnija „Sv. Miklavž pod gradom“, ki se najde v neki stari latinski listini iz leta 1486 kot „St. Nicolaus sub Castro“ in tako se je takrat bržčas zval tudi v slo * venščini To je za sedaj in tudi za bodočnost edino pr.avilna označba, kajti „Maišperg“ jo grdaspa. kedranka, ki ničesar ne pove, kajti plemiči Mans-bergi kakor tudi grad in tudi razvaline so že davno- izginile, ne da bi bile vsled tega zgodovinsko; izbrisane. Wartenheim — Drauhof. Graščina „Martenstein“ v župniji Slivnica prh Maifiboru se že imenuje leta 1443 kot „Wartenheim im Trafeld“ ter je identična z današnjim „Drau-hol“; noben od teh nima lastnega slovenskega imena. Na vojaških zemljevidih najdemo „Wartenheim; napačno kot „Wartenberg“, Čeprav najdemo v ne -ki listini iz leta 1460 „Marfenheim“ označeno kot „hol Wartenberg“, kar je pa bržčas posledica ka -, ke imenske zamenjave, kajti v sredini Ptujskega, polja se bo težko našla kaka naselbina z označb« „Berg.“ Wunnberg. Najstarejša imenska oblika je iz iota 1246 koč „častnim Wrmberch.“ Sloven® pravijo sicer „Vur-bek", kar je pač fonetična prilagoditev nemški o — značbi „Wurmberg“, vsled česar se naj poslednja oblika še nadalje rabi, dokler se ne dožene pravem slovenske označbe za to graščino. ’ kb kadar naše noge stojijo v gorečem boju, kadar naša . srca plamptijc ob žvenketu mečev in ščitov in kadar zvenijo naša ušesa od krika zmagoslavja —. Pa čuj, kaj je to —?« Lica so mu strahoma prebledela in hlastno si je spet opasal meč, ki ga je pripasoval med svojim bahavim govorom — . Grozeč, divji krik je zadonel preko bližnjih streh, dvigal se je in padal, kakor se je zdelo, v poletu smrtnega boja Jr pomenjal, kakor ga je kdo razumel, enemu krvoločno. zmago, drugemu pogin brez usmiljenja. Tudi Oarses je čul krik in prav nič ni bilo v istem trenutku podobno ženski njegovo lice, režeč se v zlobni okrutnosti in hudobnem veselju. ■ «Stari pretoriano!« je mirno dejal. «Ze cel teden sem čakal nanje. — Glej, pogumni vojščak, nocoj bo dela zate in za tvoj meč, in obilo plena m vina m ljubezni in vsega, česar si poželiš — in vse zastonj m brez vinarja «Ampak — ni varno, nositi oropa v takih trenutkih!« je hlastnil Damasip ter s prepacJr oasnim licem zn ves onemogel sedel na poster azen tega,« je pndjal s smešno dostojanstvenostjo, «se posten Rimljan ne sme vmešavati v meščansko vojsko!« Parses je za trenutek premišljal in prav me ga m > motit krik, ki je z no strahotno zadonel na ulicah, da se je ubogi Damasip ts, sel r ~’£ z udih. Nato pa si je pogteno ' ter pomirljivo m prepn-I če-valno govoril svojemu sou. ugu ; , «Ali ne -vidiš, dragi prijatelj, kako je ravno nocojšnji n .--i: -iv e ter kakor nalašč, za najino podjetje? Ce bi bilo n-.. to mimo, bi vzbudili pozorr.QSv, in peščica le pol > j. gumnih meščanov, kakor si ti, naj pride ; slučajno nknvo — pa, nam ' vse..skaz i,! Toda. nocoj ne bo varno ; Kopiti po mestu, meščanov ne bo na ulici, in hrupnim , pretoriancem se bomo izlahka izognili! —. Vrhu tega-eno nasilje, med stoterimi, ki se bodo zgodila to noč, bo izginilo in nihče ne bo govoril o njem. Tiste tri, štjri sužnje, ki jih boš' imel-seboj, bodo imeli za četo te ali one bojujoče se stranke, in (ako bo tudi častiti značaj našega patrona ostal neomadeževan. In če bo , v tem dirindaju,, kakršnega bomo doživeli nocoj, kriknila ženska — nihče se ne bo zmenil zanjo, če bi si tudi dušo izkričala iz te« lesa! Le opaši si zopet svoj meč, pogumni junak, pa poj-« diva lepo tiho doli na ulieof« «Ampas — kaj pa' bo, če stari pretoriane! zmagajo?«; je ugovarjal njegov drug in ni kazal mnogo veselja z» celo stvar, — «Kaj se bo zgodilo s Cezarjem —? In če pade cezar, pade tudi tribun, in kedo naju bo brez škode izvlekel iz zagate —?« «O ti počasni debeloglavecl« ga je smešil Egipčan; «Močen in pugumen v boju kakor lev, — pri posvetu pa boječ, kakor ovca! Ali tako malo poznaš tribuna in misliš, da se bo postavil na stran tistih, ki bodo podlegli?, Ce je boj na ulicah in upor in če v mestu vre in kipi kakor v mesenem loncu, da najsočnejši kosci vzkipevajo ria» površje — ali misliš, da ne kuri Placid pod takim Ioncetnh . Povem ti, karkoli se zgodi s. cezarjem nocoj, jutri bo tribun najpriljubljenejši človek V mestu in mogočnejši ko k e Ite in jaz vsaj bi mu ne hotel biti nepokoren!« Oarsesove besede niso ostale brez vpliva, Damasip je, četudi zelo proti svoji volji, priznal, da si je izmed .dveh nevarnosti najbolje izvoliti manjšo. Iznova si je opasal meč, si nadel bojevit obraz, ko« likor mu je to dovoljevalo njegovo strahopetno srce, irt je odšel s svojim V žensko preoblečenim tovarišem ni ulico, poln dvomov in strahov, kako- se bo posrečilo liju« no zlobno .podjetje. <— *• (Dalje prihodnjič). NAZNANILO. V lO'tožiuj Fram, okraj Maribor. sé vršijo v tekočem letu živinski la trgovski sejmi in sicer dne 19. aprila (na belo sredo), dne 214. julija (Anin sejm) in dne ai. septembra [922. I46 Županstvo. 25 M stara je dovršila gospo£Šajsko šolo, želi s 1. majem stopiti v službo kot kuharica v kakšno dobro, katoliško zavedlo hišo, najraje kje v Maribora. Ponudbe naj se pošljejo na opravaJštvo «Straže». iŠI ■SrTsTT^- aa pleme je nä-Pierpsec prodaj. Posestvo Brarodlbeif, Studenci pri Mari-bora. gg 1-3 149 Kapla prešo % 'K: Ponudbe pod «Prešaj na upravo lista. _______147 Žepne uro precizijske in II IS stenske popra-vlja'najaolidneje tvrdka R. Bizjak, Maribor, Gosposka ulica štev. 16. * 30-30 Trapistivskl SIR prvovrsten pri MUTUA LAH-U Imi trg 4, Rariior. Drorla se komplet.ključavni-rlOQa čarska delavnica za 7 do 8 moči. Vprašati v trgo* -, vini Albert Vicel, Glavni trg v j Mariboru. I48 i POZOR! I Lincerplavotisk 1 m K 74, šifon la 1 m K 68 do K 84, pepita I too cm širok 1 m K 120, srajce ' gladke in pisane od K I40 do K 220, hlacevina I28 cm širok S1 m K I80, žičnate žimnice, ve-i likoat po meri po K 480 do j K 700. vrvi za perilo 15, 20, 25, 30, 40 in 50 m dolge. Vrvi za seno, splave, kleti, zvonove vsake debelosti in dolgosti Nogavice za moške, ženske in otroke. Glavni in žepni robci, molinos-platno, modro platno, predpasnike, moške cajg-hlače, obleke za otroke, posteljne slamnjače, glavnike, krtače, biks, krema, milo za roke, britve, žepne nože plahte im jregnirane za vozove, mlatilnice in konje v vsaki velikosti po 1’ m K ;oo-—, pa-namaštof beli I80 cm širok 1 m K 26o‘— itd. vse po mjnižjih cenah v trgovini ALOJZIJ GNIUSEK Maribor, Glavni trg 6. STAVBENO PODJETJE ACCETTO m DRUGOVI DRUŽBA Z O. Z, ~=‘; IBOR vogel : Frančiškanske in Wildenrainerjeva ulice. Se priporoča. Cene zmerne. Postrežba točna in solidna. 5—12 I31 I>©žiie plašče Klobuke 9$ pepilo čevlje dokolenice (gamaše), obleke, dežnike, palice, tržne torbice, potovalne košare, ročne torbice, motvoz (špaga) nudi v veliki izbiri po solidni ceni :M¥A1M:........... za zvonove in kovine, poprej D». 1W DENZELA SINOVI, MARIBOR Kopališka ulica 9, je zopet v obratu. — CERKVENE ZVONOVE. — Izdeluje surove litve v vseh kovinah in zlitvinah (bron, medenina, aluminij i.t.d.) — UMETNA LIVARNA reliefi, cerkveni svetilniki. — Vsa oprema za žgalmce, kletarstva, pivovarne, opreme za plin in vodovod, opreme za cevi, pipe za pivo, uteži iz medenine lastnega izdelka. Popravljalnica za bližini. J. & H. BAU. Korani t( Jakob Lah,Maribor, Glavni trg2 asM Ml ZR psIMl Ito Nadrobno trkovinž Na debelo emsjlove, st« klene, porcelanaste m majolične posode se priporoča cenj. občinstvu üeirt Vicel, Maribor, Siasra trg 5. —Inserirajte V naših listih! POZOR! DAME! Dospeli so zopet najnovejši vzorci (modeli) za damske slamnike pomladanske sesije. VELIKA ZALOGA DAMSKIH IN MOŠKIH KLOBUKOV IN SLAMNIKOV. Sprejema se v popravilo in preoblikovanje (moderniziranje) vseh vrst klobukov in slamnikov. — Modistinje 63 znaten popust. 5—5 Izdelovalnica klobukov in slamnikov. MARIBOR Meljska cesta 74. najboljše sredstvo sedanjosti. KORANIT je neòmajeno trpežen. KO* ANIT tehta na 1 m8 samo 12 kg. KORANIT ne odzebe in je nepremočljiv. KORANIT se ne lomi in ne trga, je elastičen. KORANIT je popolnoma siguren proti ognju. KORANITA vihar ne more odtrgati KORANIT-strehe ni treba popravljati. KORANIT-streha je najcenejša, zato ker je KORANIT-streha najbolj trpežna. Vsa pojasnila daje in proračune polije : FRAN HOČEVAR ÄirövMoa—lotosi©, Cloreujsko. Glavni zastopnik KORANITA za Slovenijo. 3—4 t#o Ha dmbneì tin detonici Poskusite Stìpiti dobro surovo in žgano kavo, sladkor, vse vrste moke in riža, svinjsko mast, bučno in fino namizno olje, domačo slivovko, rum, fini špirit (vinski cvet), fini konjak, kekse, čokolado, kakao, orehe, bošniške češplje, sardine, Maggi v steklenicah in v kockah, sveče, razna čistila, barve za obleke, vinski kis, kisovo kislino, galico, žveplo, ličje (rafijo) in vse drugo špecerijsko in kolonijalno blago v trgovini MILOŠ OSET, Maribor Aleksandrova cesta 45, naspr. gl. kolodvoru. TeliY§n St. IS. 1o8 tffj smstrne! Peitreife* teina i smrti gospe ZAHVALA. Podpisani se najtoplejše zahvaljuje za izkazano sožalje prilikom i naše iskrenoljubljene nepozabne soproge, mamice, tetke i.t d. Alojzije Kirbiš roj. Velebil. Posebno pa še zahvaljuje prečastiti duhovščini iz Maribora in Sv. Petra, nadalje preč. g. dr. Antonu Medvedu za ganljiv govor, pevskemu društvu pekov za prekrasne žalostinke, kakor tudi vojaški godbi, zadrugi mesarjev in vsem darovateljem prekrasnih vencev in šopkov ter vsem ki so na kakoršnikoli način počastili spomin nepozabne pokojnice. MARIBOR, dne 5 aprila 1922. Žalujoča rodbina Kirbiš. GALANTERIJO DROBNARIJO ■PARFUMERIJO. PLETARSKE IZDELKE IN DRUGO PRIPOROČATA NA DROBNO NA DEBELO BALOH & ROSINA MARIBOR, GRAJSKI TRG ŠTEV. a. 3_ioi« 18 Kostanjev les kupuje po dnevnih cenah najdražje izvozna trgovina IRMEST MARINC, Celje, Kapucinska uL3 enako tudi druge vrste lesa posebno tesani fes. 3-3 t4t Izdajatelj in založnik: Konzorcij «Straž«.« s« Zadnžno gospodarska banka ii i5==a Podružnica v Mariboru, msssm latoso : broška cesta 1/L — Telefon 311. — Bracavi ; m fentfiel Ljubljana. Podružnice: Ojskosn Split, Šibenik. Ekspozitura: fester mm jf * & m ',m, I amber, 3 t Sveopće Z*nailijako buba 4. 4, v Zagrebu in .• j«no podružnice r Karlove« in Gospodarsko banko 4. 4. v Novec». Sadu. Kapli«! k rezerve skupno iafUljarijami Čtz jMflOMUr—. D^e trgovske kredite, eekomptšr* menice, lombardi*» vrednostne papirje, kapiy« 1« prodne «kje nhrti fes devize, sprejeme vloge v tekočem račun« I» im vložne knjižice ker preskrbuje fia bančne be borane treneekdja pod aajsgadnejfeini pogoji. faeMattew prodajal« treOt državne razredne toteres, j§ n » -,.. m MSSKFWatf • Odgovorni urednik: Vlade Pušenjak. Tisk Cirilove v Mariboru.