ZASAVSKI
LETO VI. — ST. 30.
TRBOVLJE, 29, julija 1953
Izdaja Okrajni odbor Socialist: tu« zvez« delovala ljudi v Trbovljah — Urejuje in odgovarja uredniški odbor — Odgovorni urednik: Stane Šuštar - Tiska Mariborska tiskarna v Mariboru — Naslov uredništva in uprave:	.Zasavski vestnik" Trbovlje I. nprava
rndnika — Telefon it. 54 — Račun pri podružnici Narodne banke v Trbovljah štev 614-.,T"-146.— List thaia vsako sredo — Letna naročnina 300 din, polletna 150 din. četrtletna 75 din mesečna 25 din — Posamezna številka 8 din — Rokopisi morajo biti v uredništvu naikasneje vsak petek dopoldne in se ne vračajo
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZASAVJA
Naprej v borbo...
Odkritje spominske plošče žrtvam NOV na Bruniku
pri Radečah
Patrulja Iz Radeč je obiskala tudi kraj, kjer je padel narodni heroj Milan Majcen
Lepo in dostojno so proslavili sta, kjer se Je Milan Majcen ta-Dan vstaje — 22. julij borci In ko častno boril proti toliki pre-aktivisti ter ostali iz Radeč in1 moči, ]e imel spominski govor
polja veselo nasmejana domov
bližnje okoliee. 2e v soboto, 18. julija, so priredili v Radečah v nabito polni dvorani slavnostno akademijo, na kateri je sodelovala »Svoboda« lz Radeč ter gojenci Vzgojno poboljševalnega doma iz Dvora prt Radečan. Akademija je lepo uspela. Vsi so bili zadovoljni z bogatim sporedom’ zlasti pa z Izvajanji gojencev VPD, ki so pokazali, kaj so se naučili z dobro voljo.
Glavni program proslave 22. julija so pa Radečam pripravili skupno z odkritjem spominske plošče žrtvam NOV na Braniku. Ta proslava je bila združena s pohodom partizanskih patrulj Iz Zagorja, Hrastnika, Trbovelj in Radeč. Najbolj številno so se udeležili tega pohoda Radečani, ki se jih je zbralo v patrulji preko 60. Iz Radeč so odkorakali zjutraj ob pol 6. url. Med potjo so obiskali vasi Dobravo, Rudno vas in Leskovec ter se dalje časa ustavili v vasi Mumice, kjer so priredili spominsko slovesnost na kraju, kjer so Nemci ubili narodnega I heroja Milana Majcna. Na me-
tov. Ferči Miler, borci iz Radeč so pa izstrelili v počastitev padlemu junaku častno salvo.
Končni cilj radeške patrulje je bila vasica na Braniku, kjer so fašisti spomladi 1944. leta požgali vas in ustrelili devet tamkajšnjih vaščanov. Le dva vaščana sta utekla smrti. Na Bra-
niku so se zbrale vse naše partizanske patrulje ter veliko število ostalih prebivalcev, tako da je okrog 400 ljudi prisostvovalo tej spominski slovesnosti.
Komemoracija za padlimi žrtvami se je pričela kmalu po ,
2.	uij popoldne. Godba na piha- ! la radeške »Svobode« je zaigrala himno, zgodovino dogodka leta 1944 je pa opisal v svojem i govoru tov. Ferči Miler, sekre- I
tar MK ZK Radeče. Za njim je spregovoril navzočim še predsednik OO ZB Trbovlje, tov. Ivan Šorn, ki je na kraju svojih besed odkril spominsko ploščo 9 žrtvam. Plošča je vzidana na hiši Alojza Strnada. Posebna četa borcev je izstrelila častno salvo, nato so pa navzoči še posedeli v prijetni, tovariški družbi.
Po rsem okra'u so proslavila Dan vstale
Naši novi narodni heroji
Beograd, 21. julija. Z ukazom predsednika republike so odlikovani za brezprinterni heroi-zem v borbi proti ljudskim sovražnikom za dokazano junaštvo in zasluge v narodnoosvobodilni borbi od leta 1941 do 1945 z Redom narodnega heroja: Dr. Aleš Bebfler, Jože Boldan-Silnl, Andreana Dražina-Olga, Albert Graden-Blisk, Janez Hribar, Rudolf Hribemik-Sva-run, Albert Jakopič-Kajtimir, Mile Kil-barda, Ivan Kovačič-Lfcnka, Anton Okrogar-Nestl in Vinko Robek.
Z dragim ukazom predsednika republike so odlikovani za brezprimeren heroizem v borbJ proti ljudskim sovražnikom ln za dokazano junaštvo in zasluge v narodnosvobodilnl borbi od leta 1951 do 1945 z Redom narodnega heroja padli borci: Matija Bleje, Tončka Ceč-Ol-ga, Kare! Destovnik-Kajuh, Vida Janežič, Dušan Jereb, Milka Ker'-n, Antonija Kuclar, Joža Mihevc-Rudar, dr. Dušan Mrav-ljak-Mrož. Maks Pečar, Miha Pintar. Valentin Rožanc-Tlne, Ivan Sulič-Car in Alfonz Sarh-Iztok.
Tončka Ceč-Olga
Tončka Ceč-Olga izhaja lz bajtarske-radarske družine, rojena je 1898 v Trbovljah. V svoji mladosti je občutila in videla krivice kapitalističnega sveta,
Zvone Okrogar-Nesti — narodni heroj
Vsi Zagorjani so s ponosom sprejeli vest, da je vrhovni komandant JLA, tov. Tito podelil Red narodnega heroja med drugimi tudi zagorskemu rojaku majorju Zvonku Okrogarju.
Ze kot mlad fant je Okrogar pričel z ilegalnim delom v Zagorju ter pomagal vsepovsod, kjer je bilo treba. Meseca septembra leta 1941 je pa odšel med svoje tovariše v gozdove, ki so že tkarat s puško v roki napadali okupatorja in mu zadajali udarce, kjer so mogli. Tudi njegov brat je odšel z njim in pozneje padel v borbi s sovražnikom. Zvoneta so kmalu poznali vsi kot tihega, resnega fanta, ki je bil pripravljen dkrovati svoje mlado življenje za veliko stvar. Njegov neločljivi tovariš — mitraljez — ga je spremljal na vseh njegovih poteh. Odšel je med naše brate na Koroškem, kjer je kmalu
postal tako rekoč ljudski Junak koroškega ljudstva. Njegovo ime je bilo poznano vsepovsod in kot komandant zahodnega koroškega odreda je znal pridobiti naše ljudi za veliko osvobodilno stvar. Večkrat ranjen kljub svoji telesni šibkosti ni poznal počitka, saj se je takoj po osvoboditvi z enako vnemo poprijel vojaškega študija in kasneje služboval v Novem Sadu. Toda dobljene rane mu niso več dovoljevale intenzivnega dela ter je na priporočilo zdravnikov zelo nerad zapustil vojaško službo •
Danes živi Zvone Okrogar v Zagorju. Kljub bolezni ga lahko srečamo vsepovsod pri političnem delu, posebno marljivo pa deluje v klubu rezervnih oficirjev, kjer s svojimi bogatimi izkušnjami pomaga pri vojaški vzgoji naše mladine.
Zagorje mu toplo čestita k visokemu, zasluženemu odlikovanju in mu želi še mnogo zdravih let.	-M-
Dan vstaje v Hrastniku
Tudi Hrastnik je dostojno proslavil borbeni praznik slovenskega ljudstva, 22. julij. Na predvečer so se zbrali Hrastničani v kino dvorani pri »Lo-garčku«, kjer je bila slavnostna akademija ob sodelovanju godbe in pevskega zbora »Svobode I«. Pred nabito polno dvorano je spregovoril o pomenu praznika tov. Stane Vodiškar. — Prav tako so proslavili narodni praznik tudi v Spodnjem Hrastniku v dvoranj Tovarne kemičnih izdelkov s sodelovanjem kulturnih sekcij »Svobode II«. Na sam praznik, 22. julija so pa Hrastničani pohiteli na partizanski Kal.
Slovesna proslava Dneva vstaje v Zagorju
Prav posebno je letos proslavilo Dan vstaje tudi Zagorje. Na predvečer praznika so se Zagorjani zbrali na letnem prostoru TD Partizana, kjer je velik oder.
Sodelovala je godba na pihala, nadalje sta nastopila na
slovesnosti pevska zbora topli-ške »Svobode« — član mestnega komiteja ZK je pa spregovoril množici o pomenu tega velikega praznika naše ožje domovine. Akademija se je spremenila v vseljudsko slavje ter so množice še po akademiji ostale na slavnostnem prostoru, kjer se je razvil živahen pomenek o velikih dneh naše zgodovinske revolucije. -M-
PROSLAVA DNEVA VSTAJE V TRBOVLJAH
Dan vstaje slovenskega ljudstva so Trbovlje proslavile že na predvečer z otvoritvijo novega Doma kulture v Srednjih Trbovljah. Tudi v Zgo Trbovljah je tamkajšnja oboda« v svojem domu skrbno pripravila slavnostno akademijo, vendar se pa ta ni mogla vršiti, ker je nanjo prišlo — reci in piši — 15 ljudi! Zgornje Trbovlje se s tem klavrnim, naravnost poraznim obiskom akademije pač niso prav nič postavile.
Na dan 22. julija so Trboveljčani v velikem številu pohiteli
Iv naše planine — na Mrzlico in i na Kum, največ jih je pa odšlo na Partizanski vrh, kamor je organizirala izlet ZB mesta Trbovlje skupno z godbo na pihala »Svobode-center««. Popoldne je pa bilo pred Domom narodnega heroja Tončke Čečeve na Kleku partizansko rajanje.
Tamburaši „Svobode“-Trbovlje II. so proslavili Dan vstaje
Tamburaški zbor »Svobode« iz Zgornjih Trbovelj je pod vodstvom društvenega tajnika tov. Maksa Černeta proslavil borbeni praznik slovenskega ljudstva, 22. julij na poseben način; tamburaški zbor se je že v torek popoldne odpeljal z avtomobilom v partizanske kraje zgornje Savinjske doline, kjer je imel v počastitev Dneva vrta-je koncert v Gornjem gradu. Na praznik 22. julija je tamburaški zbor obiskal še Logarsko dolino, n« povratku pa priredil bolnikom v zdravilišču v Novem Celju s koncertom lep in prijeten večer.
Predlogi rudarev k osnutku
Uredbe za revizijo Zakona o socialnem zavarovamu
Na štirih dobro obiskanih se- | Zakona o soc. zavarovanju. Ka- | let oziroma ni popolnoma ne-
stankih zavarovancev v Zagorju, Lokah-Kisovcu in na Izlakah je član Izvršnega odbora Okrajnega zavoda za soc. zavarovanje v Trbovljah, tov. Pavle Tomažič, predaval o problemih soc. zavarovanja. Ob tej priložnosti so zavarovanci pretresali tudi osnutek Uredbe za revizijo
Dom »Svobode Zasavje" slovesno olvorjen
Na predvečer Dneva vstaje slovenskega ljudstva so imeli v spodnjem delu Trbovelj pomembno slovesnost. »Svoboda-zlasti v radarskih revirjih, kjer j Zasavje« je končno dobila svoj je klesala svoj značaj in posta- kulturni dom, kjer se bo sedaj
razvijalo vse kulturno življenje
la revolucionarka. Sodelovala je v velikem štrajku rudarjev leta 1929., za kar je bila preganjana od tedanjih oblasti. Kmalu po; ustanovitvi KPJ je leta 1920 poslala njen član. Sodelovala je v Zvezi delavskih žena, vzdrževala zvezo z ženskimi organizacijami v mestih in bila po nalogu Pertljc poslana v inozemstvo, c d k«dcr se je leta 1937 vrnila ter začela delati v sindikatu rudarjev. Kot znan komunist je Mia leta 1940 na listi za taborišče Bileče, kateremu se je Iz cgnila s tem, da Je odšla na politično delo v Savinjsko dolino. To vdora Nemcev Je odšla v ilegalo do formiranja prVe revirske čete. Na Planini prj Sevnici je bila po izdaji ujeta od Nemcev ln zaprta v zlogtasncm celjskem »piskru«, kjer je bila zverinsko mučena in zasmehovana po celjskih ulicah. S prezirom je gledala na gestapovske »veri in s ponosom vzklikala Partiji. Ko so gestapovci videli, da Je ves njihov trud zaman, so Jo podali v taborišče Auschwltz, kjer je 3. novembra 1943 umrla »a posledicah strašnega trpljenja.
Lepo »o se oddolžili nepozabni Tončki Čečevi domačini njene rojstne vasi! preimenovali so bovl Zadružni dom na Kleku v Prosvetni dom Tončke Čečeve.
Spodnjih Trbovelj. Ta dom je prvi dom »Svobode« v Sloveniji.
Dom »Svobode-Zasavje« v Trbovljah so kakor — smo že poročali — zgradili v rekordnem času 10 mesecev, pri katerem delu so imeli največ zaslug delovni kolektivi cementarne in elektrarne v Trbovljah, nadalje OLO Trbovlje ter podjetja in ustanove iz Trbovelj, seveda pa tudj ostali iz našega okraja ter še iz raznih krajev Slovenije.
Slovesnost otvoritve tega Doma se je pričela ob 5. uri popoldne s slavnostnim koncertom mladinske godbe na pihala »Svobode-center« iz Trbovelj, ki je koncertirala na terasi novega doma. Ob šestih zvečer se je začel glavni del tega slavja pred vhodom v novi dom. Ob zvokih mladinske godbe na pihala, ki je zaigrala mogočno »Internacionalo«, se je začela ta slovesnost. Odprl jo je sekretar terenskega odbora SZDLTr-bovlje-Zasavje, tovariš Franc Aškerc, ki je izrekel pozdrave ln dobrodošlico vsem navzočim gostom iz Trbovelj in ostalih krajev Slovenije
V naslednjem je spregovoril predsednik gradbenega odbora tov. Jože Ostanek ter poudaril
pomen izgradnje Doma Svobode-Zasavje, nato pa izročil dom v upravljanje predsedniku društva, tov. Venclju Miklavčiču. Ko je predsednik »Svobode-Zasavje« prevzel kfjuče novega doma, je dejal sledeče:
»Kot predsednik »Svobode-Sasavje« prevzemam dom v upravljanje in zagotavljam v imenu članstva društva, da bo »Svoboda-Zasavje« vestno upravljala svoj dom in ga čuvala, čuvala še posebno, da v njem vzgoji vse prebivalce spodnjega dela Trbovelj v pravem socialističnem duhu. Ta dom bo odprt za vsakogar, ki ei želi kulture in prosvete, poštene zabave in razvedrila. Predvsem je pa ta Dom namenjen naši mladini. ki se bo v njem izobraževala ter dvigala svojo ideološko in kulturno raven. Našla bo v tem domu vse tisto, kar dosedaj ni imela. Ta dom bo v bodoče žarišče vsega kulturnega ln političnega dela v našem okolišu Ze v bližnji bodočnosti bo naša niladina dokazala upravičenost in potrebo izgradnje tega Doma. — S tem proglašam Dom za odprt!«
Za predsednikom »Svobode-Zasavje« je prevzel besedo še predsednik ZB NOV terena Tr-bovlje-Zasavje tov. Strumelj, ki je odkril spominsko ploščo, posvečeno pročelju novega Doma v spomin padljm žrtvam NOV terena Trbovlje-Zasavje. — Sledilo Je polaganje vencev, nato pa je bila v novi dvorani slav-
nostna akademija, na kateri je sodeloval društveni tamburaški orkester — slavnostni govor o pomenu Dneva vstaje je pa imel tov. Alojz Toplikar. Sledila je slovesna predstava drame J. B. Prlestleya »Inšpektor na_ obisku«, ki Jo Je uprizorila gledališka družina »Svobode-center« iz Trbovelj.
Na dan 22. julija je bila v novem domu ob devetih dopoldne prva kino predstava za mladino brezplačno, popoldne pa za odrasle ob znižani vstopnini.
ŽELITE BITI
ZAVAROVANI?
Potem poravnajte naročnino za »Zasavski vestnik« najkasneje do vsakega 15. v mesecu za tisti mesec.
Vsak naročnik našega lista s plačano naročnino je zavarovan za primer smrti po nezgodi za 10.000 din, za Invalidnost ob taki nezgodi pa za 20.000 din
Podjetja in ustanove, ki so naročena na naš tednik, naj spo-roče pismeno na upravo »Zasavskega vestnika«, komu naj se izplača zavarovalni znesek za primer smrti po nezgodi.
Uprava
»Zasavskega vestnika«
kor znano, ta zakon ne ustreza zmožna za delo, je bil izdan v več današnjim pogojem družbe- | času, ko se je vsaka za delo spo-
nega razvoja, v naših časnikih smo imeli priliko slišati razne pripombe in predloge za izboljšanje stanja v socialnem zavarovanju. Delovni ljudje, zlasti pa rudarji se zelo zanimajo za nov osnutek tega zakona in so na svojih sestankih prediskuti-rali dodatne predloge k osnutku, ki so bili poslani Centralnemu odboru rudarjev Jugoslavije v Beogradu. Ker ti dodatni predlogi doslej še niso bili razglašeni in ker se zlasti rudarji zelo zavzemajo za njihovo uresničenje. jih na tem mestu objavljamo v želji, da bi se na osnovi teh predlogov razvila še širša obravnava teh vprašanj.
Prvi predlog. — Zavarovančevi ženi gre pravica do družinske pokojnine, če ima ob njegovi smrti več kot 40 let, če je za delo popolnoma nezmožna, ali če ima otroka, ki je mlajši od 14 let. 2enl, ki ob smrti zavarovanca še ni dosegla navedene starosti, počiva pravica do družinske pokojnine, do časa, ko dopolni 40. leto starosti.
Utemeljitev: predpis, da zavarovančeva vdova, kj ob moževi smrti še ni stara 45 let, ali
sobna vdova lahko zaposlila. Ze tedaj so pa bile zelo prizadete vdove, ki so imele več šoloobveznih otrok od 7 let starosti dalje, zaradi česar niso mogle nastopiti službe. Poleg teh so bile prizadete še vdove, ki so bile za več kot 75 odst. nesposobne za delo in zaradi tega niso mogle dobiti primerne zaposlitve. Trenutno je pa stanje glede zaposlitve še hujše: v okraju Trbovlje ni take industrije, ki bj mogla zaposliti vso razpoložljivo žensko delovno silo, zaradi česar so izgledi za zaposlitev takih vdov minimalni. Vdove, ki imajo otroke, so preživljajo na račun otroških doklad in pokojnin — vdove brez otrok so pa navezane na podporo socialnega skrbstva Vdove se čutijo iz upravičenih razlogov prikrajšane zaradi tega, ker je izguba pravice do vdovske pokojnine po sedanjih predpisih trajna, če ob smrti moža niso izpolnjene zakonite določbe. Nezadovoljstvo bi bilo vsekakor manjše, če bi imele iz-glede, da bodo dobile pokojnino vsaj potem, ko bodo dopolnile
(Nadaljevanje na 4. stranil
nima otroka, ki je mlajši od 7
—~>m<——-
Dela pri Delavskem domu hitro napredujejo
Z VSEH STRANI SVETA
Seul. — Zastopnik južnoko-1 rejskega obrambnega ministrstva je izjavil, da so že pripravljeni načrti za oiganizacijo nove južnokorejskt .nilice, ki ne bo podrejen« poveljstvu sil Združenih narodov. Tik pred sklenitvijo premirja Je južnoko-rejskj zunanji minister PJung Jang Tai izjavil, da bo južno-korejska vlada kljub poslednji Dullesovi poslanici vztrajala na svojem stališču in da si pridržuje svobodo, da nadaljuje borbo za združitev vse dežele. Vztraja tudi na stališču, da bo spustila vse severne ujetnike takoj po sklenitvi premirja iz svojih taborišč, ker ni doslej uikakega zagotovila, da bodo prišle indijske in druge čete nadzirat severne ujetnike v Južno Korejo.
London. — Britanski minister narodne obrambe maršal Aiexander je nedavno izjavil v Eaaenu, da si Anglija Želi po-mirjenja s Sovjetsko zvezo, za kar pa je potrebno, da ohrani trdno prijateljstvo s svojimi zavezniki in obdrži raven obrambnih sil, s katerimi trenutno razpolaga, kajti oborožene sile Evrope so edino praktično sredstvo za obrambo pred SZ, kj ima največjo armado na svetu, je dejal maršal Alerander. Z Rusi se je mogoče pogajati le s stališča moči, nikakor pa ne s stališča slabosti, zato je nujno, da ohrani Anglija svojo oboroženo moč.	j
Kairo. — Predsednik republi-l ke general Nagib Je mnenja, da je za Egipt tačas Sudan mnogo važnejši kot Suez. Egipt ima sedaj že tako močne oborožene sile. da bi lahko pomagal Sudancem pregnati Angleže iz njihove dežele tembolj, ker se bo baje egiptska vojna industrija v treh letih tako izpopolnila, da si bodo Egipčani že sami gradili najmodernejša letala na r> '-cijški pogon.
Moskva. — V Sovjetski zvezi se še nadalje vrše čistke v zvezi z odstranitvijo Berije. Čistke prehajajo iz naroda na narod in je bil nedavno odstavljen v Moldavski republiki ministrski predsednik in sekretar KP Moldavije Boudarenko, ki bo prevzel druge naloge. Istočasno je bil odstavljen predsednik vrhovnega sodišča moldavske republike.
Bonn. — Zahodnonemški predsednik vlade in zunanji minister Adenauer, ki Je predlagal konferenco treh v Wa-ihingtonu je opozoril za primer konference štirih, da bi zahodnoevropska obrambna skupnost lahko postala izhodiščna točka varnostnega sistema, v katerem bi bila dana poroštva za varnost vseh evropskih narodov, p« tudi SZ. Moskovska »Pravda« pa »strjuje, da |e načrt o ustvaritvi evropske armade doživel popoln neuspeh zlasti zaradi »miroljubne politike« Sovjetske zvezo.
Berlin. — Sovjetske oblasti že nekaj časa protestirajo proti ameriški prehrambeni pomoči Vzhodni Nemčiji m demantirajo vesti, da bi vzhodnonemško prebivalstvo gladovalo. Da bi dokazale to svojo trditev, poroča sovjetsko in vzhodnoberlinsko časopisje o 3000 vagonih živil in 230 milijonov rubljev 29. finančne pomoči, kar naj bi služilo za pomiritev vzhodnonemškega prebivalstva, kaže pa, da si ; tem sovjetske oblasti niso dosti .pomagale, ker prihajajo iz Vzhodne Nemčije zopet vesti o uporih in stavkah.
Jtim. — De Gasperi je prišel tako daleč, da ga zapuščajo ce-
lo njegovi najzvestejši sodelavci iz vrst liberalcev in republikancev. Njegova vlada nima skoraj nobenega upanja več, da bj dobila zaupnico parlamenta in vse kaže, da bo prišlo v Italiji do novih parlamentarnih volitev. V zvezi s tem pa De Gasperi že sedaj grozi socialdemokratom, republikancem In liberalcem češ, če bo propadel on, bodo z njim vred propadli tudi oni, katerim država ne bo oprostila, ker niso izpolnili prostovoljno prevzetih obveznosti.
Pariz. — Francoska kolonija Kambodža je ponovno za-
htevala od Francije, da ji prizna popolno neodvisnost in suverenost v toliko, da bi Kambodža hkrati razglasila, da se priključuje francoski uniji, v kateri hi imela podoben položaj kot Indija v Britanski skupnosti narodov. Na svojo vlado hoče prenesti Kambodža notranjo in zunanjo trgovino, valutne zadeve, pravosodje, policijsko službo in vojaško poveljstvo nad njenimi četami. Francija naj bi pa dobila pravico postaviti v Kambodži visokega predstavnika ali komisarja z rangom veleposlanika.
Odlok Okrajnega ljudskega odbora
Na podlagi statističnih podatkov Je ugotovljeno, da je znašala potrošnja alkoholnih pijač v okraju Trbovlje leta 1952 2 milijona 275.000 litrov in sicer 1 milijon 632.000 litrov vina, 105 tiloč litrov žganja ter 538.000 litrov ostalih alkoholnih pijač, kar da skupno vrednost okrog 290 milijonov dinarjev; na drugi strani je pa bilo v letu 1952 opaziti občuten porast kriminalitete, zlasti lažja kazniva dejanja zoper čast, zoper življenje in telo, zoper varnost prometa ln podobno. Takšno stanje otež-koča kultumoprosvctna priza-
Okrajni ljudski odbor v Trbovljah pred novimi nalogami
(Nadaljevanje in konec)
Strojna tovarna »Miha Marinko« se nahaja v posebnem položaju. Na eni strani vrši velike kapitalne graditve, ki so gospodarsko utemeljene glede na slabo mehanizacijo naših rudnikov, hkrati pa nadaljuje in krepi svojo proizvodnjo v že obstoječih obratih Vendar stoji danes pred alternativo, da v bližnji bodočnosti ustavi investicijska dela, ker nima zanje razpoložljivih sredstev, saj potrebuje za nadaljevanje že započetih del v tem obsegu najmanj 300 milijonov in to takoj. Gospodarska škoda bi bila, če bi se započeta dela na gradilišču zaradi pomanjkanja investicijskih sredstev morala ustaviti
Steklama v Hrastniku. V poslovanju tega podjetja so nastopile lansko leto nekatere značilnosti, izhajajoče iz preobrazbe našega gospodarskega sistema. V začetku leta se je na trgu začutil zastoj, kateremu je pa naekrat sledilo močno povpraševanje po steklu, tako da tovarna ni mogla izvršiti vseh naročil Toda že v juliju in avgustu je nastopil spet padec v prodaji steklenih izdelkov, v glavnem zaradi lanske suše. Vendar Je steklarna kjub tema prekoračila svoj letni plan za 14,29 odst Tovarna se je uveljavila na zunanjih tržiščih ter izvozila okrog 100 ton svojih izdelkov v Libanon, Sirijo, Transicrdanl-Jo, Egipt, Sudan, Irak, Pakistan, Anglijo in Nizozemsko
Podjetje Je pripravilo izčrpno ekonomsko analizo ki zajema perspektivno gradnjo za prihodnjih 20 let. Za realizacijo tega načrta bi tovarna potrebovala letno okrog 400,000.000 dinarjev skozi pet let. Del teh sredstev bi podjetje najelo pri banki. ostalo bi pa prispevalo samo.
Podpredsednik , okraja Je govoril še o drugih večjih podjetjih našega Zasavja, tako n. pr o Papirnici v Radečah in Tovarni za kemične izdelke v Hrastniku, diskusija je pa analizirala tudi vsa ostala podjetja
Zaradi znižanja cene premogu ln s tem v zvezi stopnje akumulacije in skladov se Je skrčila tudi celotna vrednost akumulacije, kar pomeni padec dohodkov okrajnega proračuna Zato bo potrebno večje varčevanje v gospodarstvu okrajnega ljudskega odbora Tudi davčni obvezane; slabo izpolnlujejo svoje dolžnosti; od 49,660.842 din odmerjene kmečke dohodnine je vplačano le nekaj Pez 41 milijonov.
Podpredsednik OLO Trbovlje Je v svojih izvajanjih načel tu-
alkoholne pijače celih 290 milijonov dinarjev! Z denarjem, zapravljenim po nepotrebnem za alkoholne pijače bj lahko v nekaj letih odpravili stanovanjsko krizo, prav tako bi lahko s tem denarjem zgradili nove tovarne za lahko industrijo, v katerih bi lahko zaposlili vse naše mlade delovne moči, ki iščejo službo, zlasti pa žensko delovno silo, katere zaposlitev nam dela ravno v našem okraju tako velike skrbi Povejmo kar naravnost, da je v Sloveniji nujno potrebna ustanovitev organizacije ali pa posebnih odsekov naših »Svobod« in ostalih kulturnih društev, kj bodo začeli z resno in načrtno borbo za omejitev alkoholizma v naših krajih. To organizacijo ali pa odseke naših kulturnih društev bomo morali podpirati z vsemi razpoložljivimi sredstvi vsi socialistično misleči ljudje, saj je ravno alkoholizem ena izmed največjih ran na telesu našega naroda, ki nam požre vsako leto na stotine in stotine milijonov dinarjev. Brez pobijanja alkoholizma ne bomo mogli ustvariti našemu narodu lepše prihodnosti, To mora vedeti vsak razumen človek, zlasti pa moramo to prea-očiti naši mladini, ki je naš up in naša bodočnost, Tudi v našem okraju opažamo v zadnjem času porast kriminalnih primerov, ki imajo svoj vzrok ravno v prekomernem zapravljanju denarja za alkoholne pijače. * o nrenoveai Dolžnost vseh socialistično mlin točenju Palko- 1 slečih Uudi ie‘ da svarimo mla' dino pred alkoholizmom in jo z že vinjenim ter	vz*Iedl navajamo na
treznost, ki bo vir naše lepše bodočnosti. Pred prekomernim zauživanjem na bomo obvarovali našo mladino, če Jo bomo z
jih zavzelo že naravnost Kata- ^ovlm JLV^^naših^unurno-strofalen obseg, je treba zavreti Jati na delo^ v ”aS'h ... tud; z administrativnimi sred- j
Tja s?®?;««!
•s sr*ss?s£
druge družbene organizacije, mladino v telesnov g J prav tako naši časniki posvečali športne	taborru-
perečemu vprašanju pobijanja ska d™2t,vl ^mdski tehniki alkoholizma doslej vse premalo kov na delo v Ljudski tehniki
pažnjo. Tu čaka naše »Svobode« ud
l  1.1. J	U a n n nrrvmlvapi 1 O
di problem škode, ki Jo povzročata cementarna in elektrarna v Trbovljah s svojim cementnim prahom in premogovnim pepelom na naši flori, prav tako tudi Tovarna kemičnih izdelkov v Hrastniku. Skoda na poljskih in gozdnih kulturah znaša letno l milijon 843 tisoč dinarjev. Pravilna rešitev tega vprašanja bi bila vgraditev potrebnih‘naprav v navedenih tovarnah.
Po končanem izčrpnem gospodarskem referatu tov. podpredsednika je okrajni zbor razpravljal še o ostalih točkah dnevnega reda, o razdelitvi dohodkov iz davkov iz sklada za plače za stanovanjske in komunalne gradnje, nadalje je potrdil zaključne račune podjetij v okraju za lansko leto; sprejel je prav tako spremembe povprečne stopnje akumulacije za ooa rudnika v našem okraju, kjer se koeficient akumulacije za rudnik Trbovlje-Hrastnik zniža od 235 na 188, prav tako za rudnik Zagorje od 237 na 188, za hrast-niško steklarno pa od 497 na 366. To znižanje naj bi hrastm-ški tovarni omogočilo pocenitev ! steklene embalaže, da bi spričo i letošnje letine lahko povečali produkcijo živilske industrije, hkrati pa naj bi steklena embalaža do neke mere nadomestila belo pločevino, ki je uvozni ! predmet
I Med sprejetimi odločbami Je tudi odlok o delitvi sklada za vzdrževanje hiš v okraju Trbovlje ter odločba o prepovedi pijančevanja
holnih pijač — - —-—.........—
mladoletnim osebam (to odločbo prinašamo na drugem mestu). O zadnji odločbi smemo reči, da je bila nujno potrebna; pijančevanje, ki je v revirskih krajih zavzelo že naravnost kata-
in ostale družbene organizacije ter naš dnevni in ostali tisk velikansko delo, ki se mu ne bomo mogli izogniti. To delo bo potrebno zlasti med našo mladino, ki se vse v preveliki meri uda-ja prekomernemu uživanju alkoholnih pijač Okrajni ljudski odbor navaja v tem odloku, čigar besedilo ponatiskujemo na drugem mestu, da smo lansko leto v našem okraju izdali za
V diskusiji je okrajnj zbor obravnaval tudi probleme naših mest in vasi. delavcev in kmetov Vas Polšnik potrebuje pomoč za dograditev šole. prav tako je nujna nova šola v Mlln-šah Potrebno je nadalje zgraditi most čez Savo v Renkah. Kmetje so že prispevali potreben le* Gospodarska pomoč je potrebna zlasti našim kmečkim krajem in vasem, saj ndše
devanja organov oblasti in družbenih organizacij ter napredek prebivalstva.
Da bi se pijančevanje odpravilo ali vsaj občutno omejilo, da bi se dvignila kulturna raven delovnih množic okraja Trbovlje in zaradi izvrševanja nalog, ki jih ima Okrajni ljudski odbor na področju pobijanja |
kriminalitete, je Okrajni Ijudsk) odbor na seji Okrajnega zbora in Zbora proizvajalcev dne 15. julija 1953 na osnovi členov 15 in 108, Zakona o okrajnih ljud-sk:h odborih sprejel odlok o prepovedi pijančevanja in prodajanja alkoholnih pijač že vinjenim in mladoletnim osebam, ki se glasi:
Odlok o prepovedi pijanče/anja in prodajanja alko* holnih pijač že vinjenim in mladoletnim osebam
1.	člen
Da bi gostišča resnično služila svojemu namenu, nuditi delovnemu človeku po trudapol-nem delu potrebno okrepčilo in razvedrilo, in da bi se velik del dohodkov prebivalstva, ki gre danes v pretirani meri za alkoholne pijače, prelU v druge, koristnejše' namene, predvsem pa porabil za kulturne potrebe, vredne naporov delovnega človeka v izgraditvi socialistične domovine, se prepoveduje pijančevanje in prodajanje alkoholnih pijač že vinjenim osebam in osebam, ki kažejo voljo pijančevati ter mladini do 16. leta starosti
2.	člen
Kot pijančevanje po 1. členu tega odloka se šteje:
1.	Vsako pitje alkoholnih pijač v gostilnah ln drugih javnih prostorih v stanju, ki se ne more šteti kot trezno.
2.	Petje po ulicah in trgih ter drugih javnih mestih in sploh takšno vedenje. M daje videz pijanosti
3.	Vsako drugačno dejanje, ki je očitna posledica pitja alkoholnih pijač, alj iz katerega je mogoče sklepati na vinjeno stanje storilca.
Dejansko stanje prekrška pijančevanja. navedeno pod točko 1 do 3 prejšnjega odstavka je podano glede na to, da dejanje samo predstavlja morebiti tudi prekršek zoper javni red in mir.
3.	člen
Lastnikom in upraviteljem gostišč ter njihovem osebju, ki prodajajo alkoholne pijače, je prepovedano izdajanje alkoholnih pijač osebam, ki so že v vinjenem stanju, to je ljudem, ki dajejo zunanji videz pijanosti, ter mladoletnim osebam do 16. leta starosti
4.	člen
Za prekršek se kaznuje z denarno kaznijo do 3000 din:
1.	Kdor povzroči s prekomer-
kmečke občine ne razpolagajo s takšnimi dotacijami kot naše mestne občine z velikimi industrijskimi podjetji.
Okrajni zbor je obravnaval prav tako vprašanje, ki nas že dalje časa boli, t. j. zgraditev manjše lahke industrije v našem okraju, ki bi absorbirala naše razpoložljive ženske delovne moči Storjen je bil hvalevreden sklep, da posebna komisija Okrajnega ljudskega odbora pretrese z delavskimi sveti naših gospodarskih podjetij vprašanje možnosti odstopa nekoga dela razpoložljivih denarnih sredstev za realizacijo tega načrta. Upajmo, da se bo tudi to pereče vprašanje premaknilo s svoje mrtve točke. Za to pa ni treba nič drugega kot — dobre volje Z dobro voljo se ustvarjajo čudeži
Z zadoščenjem lahko rečemo, da so vsi sklepi in odločbe našega okrajnega zbora ponoven
nlm dajanjem alkoholnih pijač pijanost kakega človeka.
2.	Kdor osebi, ki je žc vinjena, še naprej prodaja alkoholne pijače.
3.	Kdor prodaja alkoholne pijače mladini do 16 let starosti.
4.	Kdor drugega zavede v pijančevanje, ali na kakšen koli način povzroči pijanost druge osebe.
5.	Kdor v javnem prostoru ali na javnem mestu s petjem, kričanjem, razgrajanjem, preklinjanjem, ali na drug podoben način daje videz pijanosti.
5.	člen
Upravni kazenski postopek po prejšnjem členu vodi sodnik za prekrške pri Okrajnem ljudskem odboru po predpisih temeljnega zakona o prekrških.
6.	člen
Splošno nadzorstvo nad Izvrševanjem tega odloka imajo občinski ljudski, odbori in ljudski odbori mestnih občin.
Neposredno nadzorstvo opravljajo organi Ljudske milice ln občinskih straž. V občinah, kjer občinske straže še niso ustanovljene, lahko občinski ljudski odbor določi eno ali več oseb, ki nadzirajo izvajanje tega odloka.
7.	člen
Vse družbene in druge organizacije, uradi, zavodi in podjetja ter vsi državljani so dolžni naznaniti osebo, ki kljub prepovedi že vinjenim ali mladoletnim osebam še nadalje prodaja alkoholne pijače.
8.	člen
Svet za notranje zadeve sc pooblašča, da Izda v primeru potrebe natančnejša navodila za pravilno izvajanje tega odloka.
9.	člen
Z dnem, ko stopi v veljavo ta odlok, preneha veljati odredba o zabrani izdajanja alkoholnih pijač opitim osebam, kakor tudi mlajšim mladoletnikom in šoloobvezni mladini, ki jo Je Okrajni ljudski odbor sprejel na svojem zasedanju dne 24. maja ,1947.
10.	člen
Ta odlok stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem listu LRS.
Štev. fr. 47/53, 15. julija 1953.
Predsednik: Martin Gosak
V nedeljo, 2. avgusta velik srečolov na Kleku
Vaški odbor Rdečega križana Kleku nad Trbovljami bo v nedeljo, 2. avgusta, priredil velik srečolov in vrtno veselico v prostorih Prosvetnega doma »Tončke Čečeve« na Kleku. Mirno lahko trdimo, da v našem in v obmejnih okrajih že dolgo ni bilo srečolova s tako velikim številom bogatih dobitkov, ki jih je skupaj 600.
Ob tej priložnosti bo preskrbljeno za to. da bodo ljubitelji
( kranjskih klobas, dobre kapljice dokaz vztrajnosti dela predstav-r j in plesa prišli na svoj račun, ntkov naše ljudske oblasti	Vabljeni vsi! Prireditelji.
Vinko Možina — Hrastnik
Muzikant Dreic
Naslednji dan so odšli ogledovat nebeško kraljestvo. Pot jih je zanesla ne rob razsežne doline, posejane s kapelicami V njih so na kamnitih stopnicah klečale ženske in s hripavim, otožnim glasom prepevale nebeške pesmi.
»Zakaj je pa to dobro?« je vprašal Drejc svojega vodnika.
»To so svetniške pripravnice prvega reda,« je hitel pojasnjevati Martin. »Sedaj pojo Davidove psalme, nato bodo molile, potem spet pele, prav pod večer bodo pa v procesiji obšle dolino. Vsaka od njih se je zaobljubila, da bo ta dnevni red vestno izpolnjevala dve sto petdeset let.*
»Zakaj pa dve sto petdeset let?« Je poizvedoval radovedni Drejc in s pomilovanjem ogledoval pojoče svetniške pripravnice.
»To jim pomore, da postanejo pripravnice drugega reda. Za ta red so pa predvidena spet druga obredja in Se je pripravnica marljiva, je lahko prej ko v tisoč pet sto letih svetnica.«.
»Tako kmalu?« se Je zanalašč zečudll Drejc, ki po svoji preprosti pameti ni mogel doumeti vzvišenosti tega početja
Nekaj časa je še prisluškoval
hripavemu petju, zmajeval z glavo in nato odšel za svetnikoma, ki sta se ustavila ob vznožju položnega pobočja, polnega majhnih votlin.
»Tu žive pa svetniški pripravniki. Tudi ti morajo zdržati dve sto petdeset let,« je razlagal Martin.
»Kaj pa tale repetavkasta dekleta počenjajo mod njimi?« Je vprašal Drejc, ki ni in ni mogel odtrgati oči od angelov, kj so se sprehajali med votlinami.
»Ti so pa tukaj, aa preizkušajo vzdržnost svetnikov,« Je hitel razlagati Martin. »Njihova naloga je da zapeljujejo puščavni-ke.<
»Moram tj povedati Martin, da ne razumem, zakaj je to potrebno. Kako b) že dejal: združitev moškega, posebno še z lepo žensko, Je nekaj prirod-nega .«
»Seveda Je! Saj potem, ko postanejo svetniki, Jim tega ! nihče ne brani. To Je le preizkušnja trdnosti Ce puščavnlku uspe zdržati dve sto petdeset I let, potem ima svetniško diplomo že tako rekoč v žepu.«
»Jaz ne bi zdržal niti leto dni,« je priznal Drejc. »Kar poglejte, kako fletni so tile angeli.«
Nerad se je Drejc ločil od angelov, ki so mu plesali skoraj pred nosom Pohitel je za vodnikoma. ki sta zavila v hrastov park.
V parku so srečavali procesije otrok, ki so pod n dzorstvom redovnic hodili od kapelice do kapelice, spotoma so pa morali prepevati nabožne pesmi. Od neprestanega petja so bili Že vsi hripavi redovnice so pa kar naprej kričale:
»Glasneje, glasneje! Pokažite, da ste procesija svetega Antona .«
Zdolgočasen. naveličan Je Drejc poprosil vodnika, da bi šli Se v druge oddelke. Zavili so na peščen kolovoz, po katerem so prišli na vrh valovite pokrajine, posejane z majhnimi hišami. njivami, gozdovi in vrtiči.
»Tu pa delajo vsi tisti, ki jim ni do svetniške glorije,« je dejal Martin tn pokazal z roko na prostrano deželo, ki Ji ni bilo videti konca.
»Prav tako kot pri nas delajo?«
»Mislil, da nam v nebesih pečeni golobi letijo v usta?* ga je zavrnil Martin. »Čudeži se gode samo zemlji, pa še teh je zadnje čase vse manj. Mogoče bodo sploh prenehali kdo ve ...«
Morali so pohiteti da so prišli še pred mrakom domov.
Drejc Je vsak teden, kakor Je bil oblluhil. tlhotaoil žganie v • nebesa. Zdaj, ko je imela Tilčka
citre, je bil prisiljen jemati s seboj harmoniko; nanjo je igral polke in valčke, Tilčka ga je pa spremljala na citre. Bila je zelo vestna in nadarjena učenka. Po dveh mesecih učenja je toliko napredovala, da Je že sama igrala lažje valčke. Res je zaradi ostrih prstov pogosto strgala struno, ker pa jih je imela veliko zalogo, se ji ni bilo treba bati, da se bo zaradi tega njeno učenje le za hip ustavilo. Njeno prebujajočo se samozavest Je grenila le misel, da si ne bo mogla nikoli zapeti pesmi. To po je bila le grenka kaplja v zvrhano čašo veselja, ki Ji ga je natočil muzikant Drejc. Da bi dokazala svojemu učitelju hvaležnost, ki jo je občutila do njegove prizadevnosti, mu je pričela namesto ene prinašati po dve steklenici slivovke.
Zdaj so imeli slivovke v nebesih več ko preveč; začeli so razmišljati o tem, da bi k svojim zabavam pritegnili še dva ali tri svetnike. Lenčki je brez truda uspelo pridobiti dve svetnici, katerih Imena pa v znak spoštovanja raje zamolčim. Tu-Martin je pripeljal upravnika svoje restavracije in poslej so prirejali pri Martinu vsaj dvakrat na teden družabni večer. Ker Jih nekajkrat ni nihče opominjal, so poitalali vse objest-nejši in glasnejši. Na srečo je pa ena izmed svetnic izvedela, da sc med svetniki šušlja, da
prirejajo pri Martinu pregrešne orgije. Prisiljeni so bili prenehati z zabavami vsaj za dva meseca. Upali so, da se bo medtem vsa reč pozabila in da bodo potem spet, seveda z manjšim hrupom, lahko začeli znova. Dva meseca in pol sta pretekla brez kakršnih koli neprilik; zato so se spet domenili za prijeten večer, ki so si ga vsi že tako želeli.
Martin tn njegov kolega sta ravno plesala s svetnicami, ko je vstopila v sobo Urša.
»Aha, grešniki! Zdaj sem vas pa zalotila,« Je dejala z zmagoslavnim slovesnim glasom. »Takšna zabava naj sodi v nebesa .. ? In kdo je pobudnik? Drejc! Vedno isti Drejc!«
»Tl sosedo, pa kur izgini!« jo je zapodil Drejc, ki |e omamljen od slivovke pozabil, da je v nebesih. »Pazi na svojega Blažeta, mene, Drejca, pa pusti pri miru, drugače te porinem skozi vrata. Ne bo prvič.«
»Mene, pa skozi vrata?« Je zavpila razburjena ln užaljena Urša, »Mene, ki sem svetnica!«
Šele ob teh besedah se je Drejc zavedel, kakšnega kozla Je ustrelil; da bi popravil storjeno, je prijazno dejal Urši:
»Kar sedi! Bom pa še tebi eno zaigral, pa zaplešeš tudi lahko, če te Je volja.«
Urša ja molče sedla, popila normteni kozarec dva tri in začela plesati z Martinom. To je
pa podžgalo razgreto Lenčka, ki se je zbala nevarne tekmice. Takoj po plesu jo je začela zbadati:
»Drejc mi Je pravil, da na zemlji nisi bila takšna svetnica, še manj, pa spokornica.«
»Jaz že vem, kaj sem bila in nikomur nič mar,« se je odrezala Urša,
»Drejc mi je tudi pravil, da sl takole malo na njega ... a?« je spet začela Lenčka.
»Bilo je'na zemlji in tebi nič mar!«
»Takole si ga spreobračala a? Ha. ha, ha ,., lepa svetnica ...«
»Zdaj mi Je pa žc zadosti teh nesramnosti!« se Je razkurila Urša »Se eno takšno, pa grem!«
»Nihče te ni klical in nihče te ne zadržuje« je z narejenim siaakobn.m glasom rekla lončka ter ji z elegantno kretnjo, ki Je vse prisotne navdušila, pokazala vrata. Urša jc uvidela, da je zanjo najbolje če zapusti veseljake; ker pa je bila po naravi zelo maščevalna, je tudi vsem prisotnim obljubila, da lih bo naznanila na vrhovno sodišče. Močno je še tresknila * vrati in zapustila' Martinov veseli dom.
»No, zdaj pa Imaš, Lenčka,« Je čez čas snravll ir. sebe prestrašeni Mnrtin »Toliko Jo no že poznam, da sem preoričan, da bo obljubo zaradi sodišča držala. Vsi bomo kaznovan! zaradi tvoje nestrpnosti.
Sirom po našem Zasavju
zbor, ki zadovolji najbolj vajene poslušalce.
JZ LITIJE I.N OKOLICE
Proslava praznika Vstaje Pohod sest ih patrulj
Letošnja proslava vseljudske vstaje v Sloveniji je bila v Litiji dobro pripravljena. Izvedel jo je poseben štab starih partizanov in drugih znanih organizatorjev. Na nad pred praznikom je krenilo po litijski okolici šest patrulj.
Patrulja, ki jo je vodil tov.
Stane Konjar iz Smartna po okolici Jablaniške doline, je priredila kratek miting že v Smart. nem. Odddajali so ga preko mikrofona iz šmarske občinske pisarne, kjer imajo montirano 'dobro domačo radijsko oddajno postajo. O pomenu dneva vstaje je govoril po mikrofonu tov. Franci Gorenc, o nalogah patrulj pa tov. Janez Konjar, dočim je znani glasbenik tov.
Tine Gradišek zaigral nekaj partizanskih. Zvečer je ta patrulja izvedla v Jablaniški dolini miting, ki ga je vodil propagandist tov. Pavle Herbs iz Ljubljanei
Na podoben način so izvedle mitinge tudi ostale patrulje po vsej litijski okolici od Slivne do Stange, Time in Save. Na Gra-čanovem hribu nad Savo pa so taborili borci pod vodstvom starega partizana Poldeta Hauptmana, Viktorja Potokarja in partizana Miška, ki je izgubil v NOV roko.
Patrulja, ki jo je vodil bivši partizan tov. Rado Kolšek, predsednik PMB »Sava. V Litiji, je prevozila vse zgodovinsko važne Vabim osebno, da zbor obiščete, kjerjov času NOVpre-mednarodne prireditve v Eisted- hal. ,cez	partizansKl ku
fodu at Heugollen Walles in sem	ah cde lazanske kolone,
prepričan, da bodo dosegli Tako so veslači PED Savaobu-uspeh nad zbori vsega konti- jah tradicije starih partizanskih _Lta	kurirjev na Savi. Ob prihodu v
Posebno moram pohvaliti še Litijo so bili veslači lepo spre-
soliste, predvsem solistke iz pr-	na*ar 80 J* >
ve vrste, z očarljivim mezzoso- spomeniku v Liti j, položili lep
venec m tako pietetno počastili žrtve NOV.
Miting na Grbinu
Na Dan vstaje je bil partizanski miting na Grbinu pri Litiji, kjer je stal poprej etolertja fevdalni grad, v času NOV je pa bil porušen. Prostor na tej vzpetini je idealno lep in bodo gotovo tamkaj prireditve še druga leta. Ob 15. uri je bil na okrašenem proštom zbor patrulj. Zaradi hude*pripeke pri sprejemu ni bilo preveč občinstva, prišlo je pa bolj proti večeru, ko je bil prostor že v senci.
Miting je obstajal iz pozdravnega nagovora predsednika ZB tov. Franceta Gorenjca, zatem so pa izrekli čestitke predstavniki JLA, ljudske oblasti, množičnih organizacij in drugi. Učenca Peter Prester in Peskar jeva sta deklamirala dnevu primerne pesmi. Slovesnost na Grbinu je dvignil kultumoprosvetni pro-
pranom in krasno barvo (Helena Gemedljeva).
Dirigent posveča veliko paž-njo disciplini in prednašanju, kar ima za posledico krasno kombinacijo oziroma harmonijo glasov.
Nastopil je tudi sekstet pevk, ki so z občutkom in začudenje vzbujajočim prednašanjem brez dirigenta odpele svoje pesmi. Poleg petja so bile še točke, predvajane na klavirski harmoniki, ki jih je igral mali deček, ki ima še veliko bodočnost.
(Podpis)
County Alderman Deg-wel Thomas, Member of The Gorsedd of The National — Eisteddfod of Wales,
Patrulja
litijskih veslačev
Ob letošnjem prazniku vstaje
so sodelovali tudi člani litijske- gram godbe na pihala »Svobo-
Kako je s »Svobodo" v Lokah-Kisovcu?
Mladi litijski pevci so povabljeni na turnejo v Anglijo
Pevskj zbor litijske gimnazije, ki je med najboljšimi slovenskimi mladinskimi zbori, Je priredil v počitnicah izlet na Bled. Ob tej priliki je imel y Kazini na Bledu celovečerni koncertni program pred domačo in tudi inozemsko publiko. Koncertu so prisostvovali tudi profesorji blejske gimnazije. Direktor tov. Miculinič in profesor glasbe tov. Završnik Bine sta nastop mladih Litij čanov lepo ocenila, prav tako tudi drugi
ga pomorsko-brodarskega društva »Sava«. Njegov plovni park je od lanskega leta, ko so Imeli le dva čolna, narastel že na dvanajst plovnih objektov. Veslači so krenili s tovornim kamionom do Laz, kjer so sestavili gumijaste kajake in se nato spustili nizdol reke. Zanimanje za to patruljo je bilo veliko in bila bi še močnejša, če bi imeli na razpolago več čolnov.
da«, pevski zbor »Upe« in gimnazijski pevski zbor. Prireditev Je potekala v znamenju slovesnega razpoloženja ob pomembnem zgodovinskem dnevu. Skoda, da niso prispevali k programu tudi litijski športniki. V bodoče bo treba pripraviti ob takem dnevu vse prireditve na Grbinu in ne ločeno po ostalih igriščih, kar samo cepi enotnost skupne organizacije.
DKD »Svoboda« v Lokah-Kisovcu je imelo pred nedavnim svoj prvi letni občni zbor. Iz poročil predsednika, tajnika in ostalih ter iz diskusije sledi, da je društvo svoje naloge, ki si jih je zadalo ob svoji ustanovitvi, v celoti izvršilo. Ob pomoči osnovnih organizacij ZK, organov oblasti in uprave rudnika so člani v razmeroma kratkem času obnovili docela porušen Kulturni dom, ki sedaj že nekaj mesecev spet služi svojemu namenu. Društvo je kupilo kinoaparaturo. tako da sedaj lahko redno predvaja umetniške filme, kar je lepa pridobitev za ta proletarski okoliš. Posebno priznanje gre dramski sekciji društva, ki je kljub pomanjkanju materialnih pripomočkov z razmeroma mladimi kadri v pretekli sezoni naštudirala 4 premiere. Posebnost »Svobode« v Lokah-Kisovcu je tudi v tem, da so se vanjo tudi vključile nekatere športne sekcije, tako n. pr. nogometna in smučarska. Slednja je v zimski sezoni izvedla skakalne tekme na skakalnici, ki so jo zgradili člani udarniško in ki je ena izmed največjih v Zasavju.
Vendar pa je občni zbor poleg lepih uspehov ugotovil tudi razne napake v društvu, med katerimi je pač največja ta, da je bilo društvo premalo aktivno v pridobivanju novega članstva. Z uspehi na tem področju se društvo ne more pohvaliti. Zato sod,- sklep občnega zbora, da naj društvo razširi svoje vrste z novimi člani, zlasti pa z mladinci in mladinkami, med glavne naloge organizacije. V ta namen so sklenili tudi ustanoviti ustrezne mladinske sekcije
(dramsko, pevsko in podobno). Prav tako je občni zbor sklenil, da takoj pričnejo z gradnjo novega kulturnega doma oziroma z adaptacijo dosedanjega poslopja v ta namen, ki ga je rudnik podaril društvi),. Odbor je odlikoval nekaj posebno zaslužnih članov s podelitvijo lepo izdelanih diplom, naj starejšega člana društva Ujv. Kamni-
ka je pa obenj zbor izvolil za svojega častnega člana.
Doseženi uspehi in pa neutrudljiva volja, s katero so se člani lotili nalog, ki jih čakajo, so soliden porok, da bo »Svoboda« v Lokah-Kisovcu tudj v bodoče vemo čuvala in razvijala revolucionarne tradicije delavskih kulturnih društev tega okoliša.	S Z
Rešimo preteklost pred pozabo
V HRASTNIKU NAJ SE CIMPREJ USTANOVI LOKALNI
MUZEJ
Turistično in olepševalno društvo v Trbovljah ie imelo svoj ustanovni občni zbor
Že dalj časa je v Trbovljah tlela misel, da se ▼ kraju ustanovi Olepševalno društvo. Na
pobudo predsednika mestne ob-
vzoS tudi gostje iz Anglije, med drugimi gospod county Alderman Degwel Thomas, predsednik pokrajinske zbornice iz Wa-lcra v Angliji s soprogo in čla-nice-poslanke gospe Dorothy Rees.
Predsednik g. Degwel je dal po uspelem koncertu za zborov arhiv izredno laskavo oceno v angleškem jeziku, ki se glasi v prevodu takole:
»V mojih spominih na Bled Je gotovo velik užitek, ki sem ga imel ob prisostvovanju na koncertu mladinskega pevskega zbora iz Litije v dvorani Kazi-na-Parka. Peli so dijaki gimna-
člne Trbovlje tov- Alojza Dularja in podpredsednika tov. Alojza Borštnarja so pred nedavnim začeli s pripravami za osnovanje društva ter postavili pripravljalni odbor, ki je imel od meseca maja do sedaj že več sej ter pripravil vse potrebno za izvedbo ustanovnega občnega zbora društva. Pripravljalni odbor je nadalje že izdelal delovni načrt društva za najbližjo prihodnost.
Ustanovni občni zbor društva je bil pretekli četrtek popoldne v rudniški restavraciji na Vodah ob dokaj številni udeležbi. Po poročilu predsednika pri-
zije iz Litije pod vodstvom go- pravljalnega odbora tov mr spod a Verena Korošca.	< Toneta Malavašiča, ki je opisal
Doma iz Walesa, sem navajen odličnih pevcev, na kar sem ponesem in vesel poudarjam, da Je petje te mladine razveselilo moje srce in srce vsakogar ln zadovoljilo vse zahteve res izvrstnega zbornega petja.
Zbor preko 70 dečkov ln deklic Je zapel vrsto različnih in težkih zborovskih pesmi. Ton in izvajanje je bilo krasno. Soprani in alti divni in so prednašall Pesem začudenja vredno Je to
dosedanje delo odbora in prikazal bodoče naloge društva, smo ugotovili, da ima društvo namen doseči množično zajetje članstva, prav tako pa je naloga društva ureditev kraja Trbovlje In okolice za privlačno izletniško točko Veliko nalogo bo imelo društvo. ki bo skupno z urbanisti sodelovalo pri ureditvi naših naselij, javnih prostorov in podobno. Med največjimi nalogami društva bo pa vsekakor za-
misel postavitve umetnega Jezera v Gabrskem, s čimer bi v Trbovljah rešili tudi vprašanje kopanja Zanimiva je bila debata pri čitanju društvenih pravil glede imena društva; končno se je članstvo zedinilo, da se društvo imenuje Turistično in olepševalno društvo v Trbovljah. Da se pritegne vanj kar največ članstva, je občni zbor določil letno članarino društva na 60 din.
Občni zbor je sprejel obširen načrt, dela društva, ki se večinoma že Izvaja ter bo društvo
glede olepševalnih del kraja Trbovlje lahko pokazalo svojo vztrajnost in napredek. — V odbor so bili izvoljeni: za predsednika tov. mr. Tone Malavašič, za podpredsednika tov. Ivan Brvar, za blagajnika tov. Nežka' Knaus, za tajnika tov. Maks Podlesnik, za načelnika propagandnega odseka tov. Milko Rak, za načelnika za izletniški in turistični odsek pa tov. Rado Kovačič. V nadzorni odbor so bili izvoljeni tov. Tone Mahkovec, Franc Tomšič in Hilda Ule.
Z zanimanjem sledim poročilom in dopisom iz Hrastnika, ki jih objavljate v našem listu v zadnjem času iz Hrastnika, zlasti tistim, ki se nanašajo na hrastniško kroniko. Želeti bi bilo, da se pobuda ustanovitve lokalnega muzeja čimprej uresniči ter zberejo predmeti, ki sodijo vanj. Najvnetejši zbiratelj zgodovinskih zanimivosti in kronist hrastniške preteklosti je vsekakor upokojeni šolski ravnatelj Lojze Hofbauer, ki je rešil že marsikakšno stvar pozabe. Ali ne bi mogli tudi drugi kaj prispevati k ustvaritvi takega muzeja, saj imamo polno podjetij s stoletno tradicijo in zasebnike, kjer bi se zanesljivo našli predmeti za obogatitev muzejske zbirke. Pa ne samo to. Ali ne bi bilo priporočljivo izdati posebno knjigo ali vsaj brošuro, v kateri bi bila zajeta vsa hrastniška preteklost in to
ilustrirano knjigo, kakor so jih izdali že drugod (n. pr. v Litiji; lansko jesen je bilo nadalje napovedano, da izide letos posebna knjiga z zgodovino Trbovelj prof. Orožna iz Celja). Ali pa naj bi izšla ena sama knjiga skupno za Trbovelje, Zagorje in Hrastnik, ker se dogodki v teh krajih med seboj tako prepletajo, da ne moreš mirno drugega, če si omenil enega. Razmišljajte in predlagajte!
V Hrastniku smo pred kratkim obhajali dva jubileja — 150-letnico rudnika in 100-let-nico rudarske godbe. Ali ne bi mogel priti fotoreporter od »Tovariša« iz Ljubljane v Hrastnik ter zbrati slikovno gradivo in ga objaviti? Kar se namreč objavi v navadnem dnevnem ali tedenskem časniku, se kaj hitro zgubi in ne ostane nič. —
Prosim torej!
E. V.
V Zagorju je gostoval ansambel „lva Lole Ribarja" iz Beograda
te pred dobrim mesecem /e ansambel umetnih in narodnih plesov ter zbor društva »Iva Lole Ribarja« iz Beograda obljubil okrajnemu odboru Ljudske prosvete v Trbovljah gostovanje. Okrajni odbor je sklenil, da bo to umetniško prireditev izvedel tudi v Zagorju na velikem letnem odru, ki je služil za nedavni festival »Svobod*.
Zagorje je priredilo gostom prisrčen in resnično bratski sprejem. Na obrazih mladih gostov iz Beograda je lahko sleherni zapazil ginjenost nad tako prisrčnim. sprejemom. Predstavnika mladinske organizacije v Zagorju sta izročila vodji beograjskega društva šopek nageljčkov In mu v imenu mesta Zagorje Izrekla iskreno dobrodošlico ter prijetno bivanje v črnem revirju.
Uspehi glasbene šole v Trbovljah
Pod spretnim vodstvom rav-1 natelja Glasbene šole v Trbovljah tov. Slavka Marina je šola v letošnjem šolskem letu lepo napredovala Ob sklepu šolskega leta je bilo od 105 vpisanih gojencev iz violine, klavirja, pihal in čela pozitivno ocenjeno 99 učencev, med njimi 26 odličnjakov. Letni izpit lz posameznih Instrumentov je opravilo 45 gojencev in gojenk. Inšpektorja firof Trost in prof. Rupel iz Ljubljane sta bila z uspehi pianistov in violinistov zelo zadovoljna. V novem šolskem letu se bosta vpisala na ljubljansko Glasbeno šolo 2 violinista, 1 pla-nistinja irt 1 klarinetist.
Po pred tesanem učnem načrtu je šola poleg rednega pouka izvedla tako v prvem kot v drugem polletju po tri Interne in eno javno produkcijo. Na vseh teh prireditvah so nastopili tako solisti kot orkester in pevski zbor Glasbene šole. Druga javna produkcija je bila posvečena rojstnemu dnevu maršala Tita. Na interni produkciji dne 17. maja je bil prisoten predsednik LOMO Trbovlje tov. Alojz Dular, ki je z vzpodbudno besedo pozdravil vse navzoče — izpitom iz glasbene teorije je pa prisostvoval inšpektor za šolstvo v trboveljskem okraju tov. Herman Pečnik.
Sola Je napravila z gojenci tudi tri ekskurzije v Ljubljano, in sicer dve v opero, eno pa na samfonični koncert ljubljanske filharmonije.
S 1. januarjem t. 1. sta se od naše šole osamosvojili Glasbeni šoli v Hrastniku in Radečah. S teh) datumom je vse materialne in osebne izdatke za našo šolo prevzel LOMO Trbovlje, ki kaže šoli svojo veliko naklonjenost in se mu na tem mestu javno zahvaljujemo.
Imeli smo sicer tudi razne težave, ki jih pa upamo v novem šolskem letu krepko premostiti.	T. M.
Program, ki so ga pokazali gostje iz Beograda, je bil čudovit. Njihova pesem je navdušila velikansko število zagorskega Občinstva. Izvajani plesi so pa dokazali, da ansambel obvlada do potankosti sleherno kretnjo, vsak najmanjši gib s pravim mojstrstvom. Zal je bil program prekratek. Po'končanem sporedu so posamezni člani ansambla prišli med občinstvo. Razvil se /e prisrčen pomenek med njimi, ki je še bolj utrudil prijateljske vezi z našimi južnimi brati. -M-★
Beograjski umetniki so gostovali tudi v Trbovljah. Zal pa obisk prireditve ni bil zadovoljiv. Krivdo je iskati pač v tem, da je bilo gostovanje v Trbovljah za nekaj dni preloženo In občinstva ni bilo mogoče obvestiti o prihodu gostov. Vsi navzoči so pa bili s to lepo prireditvijo zelo zadovoljni in so polni hvale nad prikazanim sporedom, ki je bil res na umetniški višini.
LISTNICA UREDNIŠTVA
Iz tehničnih zadržkov smo morali več dopisov in prispevkov za list odložiti za prihodnje številke, kar naj nam dopisniki oproste. Iz istega razloga smo morali odložiti tudi nadaljevanje članka »Kmetovalci trboveljskega okraja na poučnem izletu v Prekmurju« ter nadaljevanje »Zgodovine ob 70-let-nici gasilskega društva v Loki pri Zidanem mostu. — Uredništvo.
C. K
£*a{$t tet
ga je spodbujal
»Bodalo? Oh da, bodalo!« se le spomnil Vecchioni. Nato se 'hu je zmračil obraz. »Mislim, je najbolje, če o njem ne pripovedujem nobenih povesti. Pesti jeze sem že imel zaradi ‘ega.,
»Vi?« ga je začudeno vprašal f*assolt. »In zakaj naj bi se Jezili?,
Vecchioni se je bolestno nasmehnil. To mu ni bilo prav težko, če se Je spomnil na Prizor, ki mu ga Je napravil f-eppo,- ko mu je moral sporo-do za bodalo ni dobil niti «cka.
»No, in?.
ri**son.
»Moj bog!« se Je začel zvijati jecehionl. »Vsak človek Ima ..v°je sitnosti. In signore Vope-jL' • ■ mislim namreč trgovino v Mazzini Ne, ni pri-Jeui0 delati s tem človekom.« ,,‘Zakaj? Na kak način?« je ,'.‘‘vanj Hassolt. Strastno si Je Jel, da bi zvedel kaj neprijet-ega o Niku na katerega je Jerinial zadnje dni divje ljubo-
neprijetno je z njim 'ati. Ni£. drugega. Ne, ne, ne Si rorn govoriti o tej stv
nima Vas 150 t0 prav ^ ne
».»Pač, zanima me,« je vztrajni ia*s°it trdovratno. Z očmi
iskal lokal, kjer bi se lahko pogovoril z Vecchionijem Vecchioni, ki mu je bilo kar všeč, da ga kdo povabi na brezplačen aperitif, ni prezrl Has-soltovega iskajočega pogleda. In tako sta se končno znašla pri okrogli marmornati mizici, ki ji je delala prijetno senco progasta zavesa Tu je Hassolt izvedel, da je bilo bodalo ukradeno v Museo Comunale »O tem nisem imel niti najmanjše slutnje,« Je lagal Vecchioni ter hinavsko zavijal oči, »ko sem za drag denar odkupil bodalo Niti sanjalo se mi ni, da je bodalo ukradeno Le ve selilo me je da sem spet dobil lepo zgodovinsko redkost za signora Vopelija. In kaj mi reče ta človek, ko sem mu prinesel bodalo, da ga kupi?! »Ukradeno je!« mi je zabrusil pod nos. »Ukradeno iz muzeja! No, lepo!« sem si mislil »Me je pač spet enkrat pošteno nasmukal. Sedaj se trudim, kako naj to denarno Izgubo prebolim. Gospodu Vopeliju sem odgovoril, naj pošlje to prokleto bodalo tja, kamoi spada. Strašno, kako se človek pri talcih starinskih stvareh lahko opečel In res. nekaj dni pozneje sem slišal, da Museo Comunale,
je v Museo Comunale, tu v Ka- ____ .	.	___
tanijl, nek dragocen predmet j okrog onuntij ter izginil. No, sem si mislil, ga bo kot senca.
že spravil nazaj. Toda kaj je storil signore Vopeii? Prodal je bodalo dalje!« Njegov glas je trepetal od poštene razkačeno-sti, kajti prepričan je bil, da je Niko tedaj, ko mu Je bodalo odvzel s pripombo, da ga bo vrnil v muzej, to zgodovinsko redkost enostavno prodal za drag denar dalje.
.Museo Comunale’ Je ponovil Hassolt v mislih. Museo Comunale. Nato pa mu je glasno odgovoril: »Nekaj neverjetnega!«
»Da, nekaj neverjetnega,« je pristavil Vecchioni. »Toda — za božjo voljo — ne izdajte me! Ne pripovedujte tega živi duši, kar sem vam pravkar zaupal. Se lahko zanesem na vas?«
»Seveda, seveda.« ga je miril Hassolt. Po žepih Je iskal bankovec, ki ga je stisnil Vecchio-niju v odprto roko *
Tisti večer je nepričakovano začel liti dež Modrina neba je izginila za temnosivo steno. Ulivali so se celi potoki dežja. Po celi deželi. Dekle, ki je s hlastnimi koraki drvelo po cesti v Molo, je zaman Iskalo zavetja pred tem vesoljnim potopom, ki jo je pritisnil k beli steni neke vinogradne terase.
Pinije in cipreso so se zvijale v silnem vetru Oblaki na nebu so odvzeli dnevu zadnjo trohico svetlobe V trenutku je bilo dekle premočeno do kože. Trepetalo je od mraza m se še ožje stisnilo k zidu terase Neki psiček je pridirjal od nekod, letal spet Izginil
Morja, ki je šumelo ln se penilo globoko pod cesto, ni bilo videti nikjer. Le nekaj redkih luči iz Tnormine je prodrlo skozi gost zastor dežja.
Dekle je čakalo. Cisto sama in zapuščena je stala tamkaj. Dežja pa* ni bilo konec. Končno je dekle le stisnilo zobe in se odločilo: stopilo je spet na cesto. Pod silnim nalivom dežja je dekle teklo po hribu navkreber.
Nedaleč od romarske cerkvice Madonna della Rocca se je dekle ustavilo, da se odpočije. Toda vrata v kapelo so bila zaklenjena. Nobena lučka od sveč ni sijala iz cerkvice. Madona danes ni bila usmiljena z njo.
Daljel
Ko je dekle končno prispelo do prostorne, enonadstropne hiše, ki se je pod vasjo Molo stiskala k hribu kot lastovičje gnezdo ln s svojimi belimi zidovi bledo svetila iz temine, se je dekletu obleka lepila na telo, kakor da bi jo potegnili iz morja.
Stanislav Je globoko prestrašen gledal premočeno dekliško postavo.
»S kom želite govoriti?« jo je dvakrat vprašal nezaupljivo in previdno. Ni se premaknil od vežnih vrat, kjer je nad okroglim obokom gorela železna svetilka.
»Ali Je signore Jtlrgen Vopeii doma?«
»Ne, gospodična.«
»Potem moram pač govoriti s signorom Nikolajem Vopeli-Jem.«
»Toda z gospodom Vopelijem i sedaj ne morete govoriti.«
»Poslušajte, Stanislav, na vsak ' način moram v hišo. Moram ...«
Stanislav se je močno prestrašil, ko ga je poklicala po imenu. »Toda gospod Vopeii...,« je zajecljal.
Tu pa ga je dekle odrinilo od vrat. »Moram k njemu!« je zavpila na ves glas in zdirjala po ozkih stopnicah v prvo nadstropje.
Stanislav je tekel za njo. »Toda vi mi boste zmočjli preprogo!« Je stokal za njo. »Za božjo voljo, vi mi vendar močite preprogo!«
Niko se je pojavil med vrati svoje sobe da pogleda, kaj se je zgodilo. »Gospodična Corda? Fiametta? Kaj, vi ste?«
»Da, jaz sem. Vaš dobri Stanislav me ne pusti k vam. Toda jaz moram govoriti z vami, četudi me ne boste hoteli poslušati.«
»Kdo pa trdi, da vas nočem poslušati? Toda če se sploh ne priglasite, ko pridete, ln ne poveste svojega imena potem vendar ne morem vedeti, da stojite pred vrati vi. No, pojdite z menoj v sobo. Vi ste vendar do kože mokri.«
»To ni moja krivda. Zunaj lije dež «
»Da. res Je, zunaj lije dež. Zaradi tega vam ne delam nobenih očitkov. Odprl ji je vrata s povabljivo kretnjo.
Tu pa Je spet posegel vmes Stanislav. »Toda gospodična bo vendar zmočila preprogo,« Je | ponovno zastokal.
Fiametta pa je do smrti utrujena, prezebajoča in revna zavpila nad nj!m: »Potem mi vsaj prinesite kakšno suho obleko, da se preoblečem, vi idiot!«
Stanislav je ob teh besedah dvignil obrvi.
Niko je začel pihati neviden prašek s svojega jopiča. »Peljite gospodično Cordo v kopalnico in prinesite ji moj kopalni plašč!« je zaukazal Stanislavu. »Medtem pa .•'•esite njeno mokro obleko na r>«č, da se posuši.«
Deset minut kasneje je Fiametta sedela v Nikovi sobi pred odprtim kaminom, v katerem so gorela drva. Njeni lasje, ki so zaradi premočenosti potemneli kot baker, so ji ležali okrog glave ozko počesani kot kakšna avba. Njena usta so bila kljubovalno napeta. Ramena je potegnila kvišku, noge in roke je pa skrila v širokem Nikovem kopalnem plašču.
»Sedaj vas pa pri vseh svetnikih vprašam, da mi poveste, kaj vas je v tem vremenu prignalo semkaj?« jo je vprašal Niko in iskal cigarete.
»Kaj me je prignalo semkaj, me vprašate?« Njen glas je zvenel kljubovalno. »To pač lahko sami najbolj veste!«
Niko Je prinesel svojo srebrno cigaretno dozo tn jo postavil na kadilno mizico ob kaminu. »Ne vem, kaj naj bi to bilo,« ji je odgovoril z mirnim glasom.
,	(Dalje prihodnjič)
Vinko Trinkaus:
PATRULJA
»Imajo beli tu zasedo?« ga kar brez qvinkov vpraša Jože.
»Nak, ne, tukaj pa že ne,« zmajuje možic in kaže s prstom na zvonik farne cerkve. »Saj smo poleg nove postojanke.«
Stane vtem sede na tnalo. Puško odloži med noge in si iz domačega tobaka in kosa časnika spretno zvije cigareto. Zadovoljen jo prižge in poželjivo vsrkava dim, ki mu tako prijetno boža pljuča; napeti obraz se mu omiri.; v tem trenutku ne pogreša ničesar. Drago se pa kar naprej ozira po dolini, po gozdu, po tovariših, ki sta pozabila na nevarnost. Počasi, skoraj neopazno se umika v gozd. Nenavadni tišini ne zaupa. Pričakuje, da bo vsak hip počilo. Jože se pa, naslonjen na oreh, zabava z gospodarjem, ki se izmika njegovemu ostremu pogledu.
»Beli so pogosto pri vas, a?« vrta v zmedenega gospodarja.
»Ne, pri nas se ne držijo... mi smo partizanski. Bi žgancev?
... Voda je že pristavljena...«
»Nismo navajeni slanih...« odkloni Drago to se pomakne v gozd. Gospodar je razumel ost, zato je takoj dodal:
»Pri meni ste brez skrbi, nisem takšen...«
»Ne bi vas radi oškodovali, tudi ne utegnemo. Pa drugič, saj se še vidimo,« se brani tudi Jo-
»Nazaj bo huje,« jih opozori komandant. »Kurir!... Pelji jih v kuhinjo. Medtem ko boste jedli, vam napišem odgovor.«
Kuhar jih nič kaj veselo ne sprejme! šele ko mu kurir pove. da so prišli z one strani, privleče iz vreče skodelo in jo do vrha napolni s koruznimi žgan' ci in z juho. Vanjo vsuje — ne da hi kurir videl — tudi ščepec soli. Fantje se spogledajo in si komaj opazno pomežiknejo. Ko pomlatijo žgance in še dodatek, se kuharju zahvalijo in se zadovoljni vrnejo pred štab.
»Poslušaj, Jože,« je začel čez čas Stane mehčati desetarja, »po mojem počakajmo do kosila! Kuhar je prijazen. Do večerje se lahko še dvakrat zmuznemo preko ceste.«
»Ko prejmemo odgovor, odide, mo.«
Vtem že prinese kurir Jožetu odgovor; čeprav Stane godrnja, krenejo. To ga tako ujezi, da se sam zvrsti za Draga: prvič kar so skupaj, stopa prostovljno zadnji v patrulji.
»Stane, ti boš moral v zaledje,^ premlad si še za brigado,« začne Drago običajno »zezanje«.
»Ti pa lupit krompir!«
»Za natežnega mulovodca,« mu odvrne Drago.
»Živela partizanska konjenica!« ju zaustavi Jože in vsi trije se zakrohočejo. Prišli so do
že in stopi za Dragom v gozd. '■ Sozda. Razposajeni stečejo po
no cigareto na tnalu in pohiti za njima.
»Zakaj nista počakala žgancev. Takšna priložnost, pa...«
se jezi Stane.
»Poslani smo v patruljo, ne pa na žgance,« ga ostro prekine Jože.
Stane še nekaj zamomlja in hoče prehiteti paničarja.
»Čakaj! Pazi na desetmetrski razmak!« ga podraži Drago in pospeši korak.
Stanetu zardijo ušesa; najrajši bi zgrabil Draga in ga treščil na bukev, da bi takoj spustil svojo paničarsko dušo. Toda Jože hiti navkreber, Drago za njim in za obema, hočeš nočeš, še Stane. Ustavijo se vsi zasopli šele na vrhu ob robu gozda. Le nekaj travnikov in njiv jih še loči od vasi, kjer tabori »osma«.
Vsi trije uprejo poglede v vas in Iščejo partizane. Zdi se jim, kakor da se v vasi nalašč nič ne zgane.
»Poglejte, tamle!« vzklikne Drago in pokaže na poljsko pot, po kateri koraka patrulja. »Stopimo iz hoste, da nas zagledajo!«
Jožetu je predlog všeč! stopijo nekaj korakov na piano in obstanejo. Oni jih opazijo in zavijejo proti njim.
»Partizani so! Trije beli ue gredo nikoli v patruljo,« ugotovi Stane. Pohitijo k njim. Po kratkem razgovoru odidejo skupno v vas, kjer tabori iskana brigada. Dežurni jih pelje pred štab. Jože odda pismo kurirju, nato pa vsi trije utrujeni sedejo kar v rosno travo.
Njihovo pozornost pritegne šele oficir, ki z odprtim pismom prihiti iz štaba.
»Ali ste vi prinesli pošto?« jih vpraša.
»Da, mi!« odvrne Jože in naglo vstane.
»Kar sedi!« mu ukaže komandant. »So streljali, a?«
»Samo enkrat, ko smo speljali zasedo. Ni bilo hudo,« odgovori Jože in se nasmehne.
trov nad kočo. Zresnilo jih je divje lajanje.
»Naprej, na desno,« šepne Drago.
Jože mu da z roko znak, naj molči. Ker lajanje ne preneha, zavijejo na desno in se počasi pomikajo proti robu gozda. Tihotapijo se ko mački. Skrbno se ogibljejo kamnov in dračja. Napredujejo brez šuma. Dih jim zastaja. Z očmi prodirajo med drevjem v dolino. Drago se nenadoma spusti za bližnji grm in pomigne tovarišema, naj prisedeta. Le nerada mu sledita.
»To lajanje mi smrdi,« zašepeče in spači obraz.
»Beži, beži,« mu bolj iz navade kakor iz prepričanja ugovarja Stane.
»Nad domačini ne laja, parti zanov pa ni v bližini, a ...«
Jože in Stane se spogledata; postane jima jasno, da morajo biti v bližini neznanci, najbrž beli. Hipoma vsi trije prisluhnejo. Približuje se nerazločno govorjenje. Jože se previdno dviga, a se spet naglo skloni.
»Žgancar in trije beli z mitraljezom ... proti nam ...« šepne razburjen in zgrabi za bombo.
Tudi Stane in Drago zgrabita in čakata. Mišice na obrazu jim drgetajo v napetem pričakovanju, očj priprte, roka pripravljena na zamah ... Zazdi se jim, da se je govorjenje oddaljilo. Jože se spet previdno dvigne, za njim Stane in Drago. Kakih petdeset metrov pod njimi, prav ob robu so beli postavili zasedo. Obrnjeni proti dolini, sunkovito krilijo z rokami in se živahno pogovarjajo. Z nekaj kretnjami se fantje sporazumevajo, kako bodo napadli in se prebili v dolino.
Jože se odloči prvi. Počasi se plaza proti zasedi, spretno izkorišča vsako najmanjše kritje: drevo, skalo, grm. En sam nepreviden korak stane življenje. Srečno prileze do majhne skale, kjer se ustavi.
(Konec prihodnjič)
Šshisti pridno na delu
Prvenstva mladincev celjskega šahovskega okrožja so se udeležili tudi trije šahisti »Rudarja«. Igrali so v Celju od 6. do 11. julija. Favorita prvenstva sta bila drugokategomika Plav-čak in Draksler iz Celja, nada lje Djurkovič iz Rogaške Slatine.
Ker Je bil turnir nenapovedan, se trboveljski šahisti niso teoretično pripravili, vendar smo pričakovali boljše uspehe, ako-ravno je bil turnir močno zaseden in so bili Trboveljčani na tem tekmovanju najmlajši.
Z malo več potrpežljivosti in preudarnosti bi se lahko vsi trije revirski igralci uvrstili v prvo polovico, saj je bil Goljuf po 4. kolu v vodstvu z 2,5 točke, a je pozneje dve partiji, ki sta bili že tako rekoč dobljeni, izgubil. Prav tako tudi mladi Jazbec ni znal izkoristiti priložnosti pri dveh partijah ter je tako oddal 2 polovici točke. Povsem je odpovedal nadalje Rajevec, od katerega smo dosti več pričakovali ter je dobil samo eno točko.
Rezultat prvenstva: 1. Draksler 7 točk, 2. Plavčak 6, 3. Ku-čer 5,5, 4. Pukmajster 5. 5. Jaz-
bec 4,5, 6. Djurkovič 3,5, prav tako 7. in 8. mesto Tišma (?) in Goljuf, 9. Simonovski 3, 10. Rajevec 1 točko.
Na koncu so odigrali brzotur-nir. Tu se je Rajevec revanžiral in delil 2. in 3. mesto z 8,5 točke, Goljuf pa je dobil 8 točk.
Brzotumirja, ki ga prirede trboveljski šahisti vsak mesec, se je ta mesec udeležilo 13 igralcev. Ti so se kosali, kdo bo prejel darilo v obliki trdnjave na podstavku. Vsi so mislili, da bo zmagovalec Jazbec st., a majhna pogreška je zadoščala, da je Drobež igro izenačil in tako zasluženo dobil razpisano nagrado. Rezultat julijskega brzotur-nirja šahistov »Rudarja«: Drobež in Jazbec st. 10 točk, Rajevec 9, Kokalj 8,5, Škrbec 7, Irt in Orešnik po 6, Ovnič 5,5 točke itd.
Vsi bodoči mesečni brzotur-nirji šahistov SD Rudarja bodo tekmovanje za nagrado, kjer bo dobil trdnjavo na podstavku igralec z dvakratno zaporedno zmago ali trikratno zmago v presledkih. Ker je to častno darilo lep spomin, šahistč vabimo na udeležbo brzotumirja v čim večjem številu.	H. J.
Predlogi rudarjev k osnutku Uredbe za reviziio Zakona o soc. zavarovanju
ZA KRATEK CAS
Vozni listki v nebesa
Nogomet v Zagorju
Da je tudi v Zagorju nogomet najbolj priljubljena športna igra, ni treba poudarjati posebej. 2e zadovoljiva udeležba pri vsaki povprečni tekmi prepričljivo dokazuje, da je temu tako. Številni prijatelji nogometa iz tedna v teden pazljivo zasledujejo, kaj jim bo v nedeljo ta Športna veja prinesla spet novega. Po končani tekmi pa seveda na dolgo in široko razpravljajo o vsem, kar je kdo na tekmi opazil. Takšni pogovori se nadaljujejo tudi do prihodnje srede, dokler ni na sporedu novo srečanje. Ce torej kakšno nedeljo ni nogometne tekme, dežujejo na račun športnega društva od navijačev neštete opazke in očitki. Mislijo, da so za to upravičeni, saj Je zanje takšno nedeljsko popoldne pusto to prazno
Poverjenikom Prešernove družbe!
Zaradi tehničnih možnosti podaljšujemo skrajni rok poročil števila vpisanih članov od 25. julija na 5. avgust.
Pozivamo vas. da pohitite z zbiranjem članov, ker bomo kasnejša naročila le težko upoštevali.
Glavni odbor Prešernove družbe.
No — pa smo zadnje čase s prirejanjem nogometnih tekem tudi v Zagorju lahko zadovoljni. Treba bi pa bilo več kvalitetnih srečanj. Odkar je »Proletarec« dobil v svojih vrstah prvega trenerja, nogomet v Zagorju vidno napreduje. Čeprav spomladanski del prvenstvenega tekmovanja klubu ni prinesel posebnega uspeha in plasmana na republiški lestvici, so bili v okviru tega tekmovanja dostikrat presenečeni ne samo Zagorjani, marveč tudi ostali ljubitelji nogometa v Zasavju. Nedvomno bi llgtno moštvo ob večji sreči napada pri streljanju na gol lahko zasedlo boljše mesto v republiškem merilu.
Po zaslugi trenerja Jeriča in še nekaterih njegovih redkih pomagačev so po daljšem odmoru ponovno osnovali pionirska nogometna moštva. Po razpisu tekmovanja za nogometno žogo se za najboljše mesto potegujejo kar štiri pionjrske ekipe. To kosanje bo dalo vrsto nadarjenih mladih igralcev, s čimer bo nogomet v Zagorju dobil res pravo osnovo za kvaliteten in množičen razvoj. Odbor kluba mora preizkusiti vsa sredstva, da pokazan elan pri pionirjih obdrži na tej višini še naprej.
Dobre duše, ki mislijo, da je klerikalizem neškodljiva prikazen in da ni treba boja ž njim! Blagi značaji, ki mislijo, da je najbolje, če se o cerkvi in o njenem očetju sploh ne govori! Mi bi bili prvi, ki bi z veselje pritrdili, če bi se cerkev res bavila le z vero in če ne bi zlorabljala te vere v vsakovrstne namene, ki so popolnoma neverskega značaja. Toda, če se vidi, kako klerikalizem izkorišča svojo moč, kako pospešuje ne vere, ampak babje-verstvo, kako trapa ljudstvo in mu ubija vsako zdravo misel, tedaj se ne sme molčati; tedaj bi bilo naravnost lopovsko molčati. Kako naj se molči ob primerih, kakršen je sledeči: Med ubogimi Slovaki, ki so zaradi obžalovanja vrednih razmer v kulturi močno zaostali, tako da se jim lažje marsikaj natvezi kakor poučenim in zaradi tega kritičnejšim ljudem, razširjajo češki klerikalci, ki so pa enaki klerikalcem vsega sveta, neke lističe, ki imaio na eni strani sledeče besedilo:	n
Vozni listek v nebesa. Odhod vsak trenutek.
Brzovlak I. razreda. Revščina, čistost, pokoršf: a. Osebni vlak I. in II. razreda.
Strah božji, pobožnost in svetost.
Mešani vlak L, XI., III. in IV. razreda. 5 Božje zapovedi in stanovske dolžnosti.
Prihod kadar se ljubi Gospodu.
Cene prostora I. razreda: Ljubezen in trpljenje.
Cena prostora I. in II. razreda: Hrepenenje in boj.
Cena I., II., III. In TV. razreda: Strah in kes.
Na drugi strani je sledeče besedilo:
1.	Povratni listki se ne izdajajo.
2.	Zabavnih vlakov ni.
3.	Otroci ne plačajo nič, nahajati pa se morajo na krilu svoje matere, v obsegu milosti svete cerkve.
4.	Najbolje je, ne imeti nobene prtljage, razen dobrih del. Naj bi nihče ne zamenjal vlaka na predzadnji postaji.
5.	Politiki lahko vstopijo, dokler traja vožnja.
Tiskarna benediktincev v Brnu.
Kakšne milosti naj pridejo povsem nevednemu človeku, ki dobi tak listek v roko? AH ne stoje taki vozni listki na enaki višini, kakor molitveni mlini, pri Kitajcih? Se otrok ne more misliti, da bi se s tako agitacijo moglo razširjati verstvo in resnična pobožnost, pač pa mora biti naravna posledica naraščanja babjeverstva in vere v čudežno moč vsakovrstnih amuletov, svetinjic In papirčkov. Vse to nima prav nobene zveze z resnično vero, ampak če bi
NEDELJSKI NOGOMET
Vročina pritiska, nogomet počiva in o moštvu Rudarja ni dosti slišati po vrnitvi iz Avstrije.
V nedeljo je Svoboda iz Trbovelj nastopila kar s tremi moštvi.
Pionirji Svobode so premagali pionirje Dobrne s 3:2.
Izdatno zmago 3:0 so dosegli mladinci iz Litije proti mladincem Svobode. Glavna tekma, med Litijo in Svobodo iz Trbovelj, pa se je končala neodločeno z 1:1.
Sam potek tekme je pokazal, da je vse premalo discipline pri igralcih, vsled česar je moral sodnik Vaneli postaviti na hladno kar tri igralce Svobode.
bilo klerikalcem res zanjo, bi morali sami preprečiti tako propagando. Seveda, oni upajo, da bo rodila tiste sadove, ki jih sami žele. (»Naprej« leta 1909)
Deset zapovedi za zakonskega moža
1.	Zakonska žena potrebuje za svoje uspevanje ali denar ali ljubezen. Nikakor pa ne zadostuje, da bi ji prvega dal samo poljub namesto denarja za njene potrebe.
2.	Tvoj denar je tudi njen denar. Kavalirski zakonski mož v svoji denarnici nima posebnega predala. Ce ga pa ima, je brezpomemben, ker ga žena itak iztakne.
3.	Zena Je po naravi gostobesedna. Morda to pospešuje njen krvni obtok. Pusti ji to veselje. Od časa do časa prikimaj in reci: »Cisto pravilno.« Ona bo hvaležna in imel boš hišni mir.
4.	Glej, da boš takoj opazil njeno novo obleko ali čevlje. Pohvali Jih. S tem priznaš, da Jo še ljubiš. Nikdar pa ne vprašaj za ceno.
5.	Ne hvali v njeni navzočnosti drugih žensk, najmanj pa njeno prijateljico. Naklonjena ti bo, če rečeš, kako mlada in čedna je v primeri z njo.
6.	Ce se ji kdaj jed prismodi, ji obriši solze in pojdi z njo drugam na kosilo. Ce tl kdaj postreže z jedjo, ki ji ne veš izvora, tedaj je" ne sprašuj o tem, marveč jo pohvali.
7.	Povej ji toliko resnice, kolikor je prenese. Majhne laži so dovoljene, te rada sliši. Ce si kdaj zamišljen in te vpraša, o čem premišljuješ, ji reci: »Se veš, takrat ob luninem svitu...«
8.	Ne beri ob njeni navzočnosti časnikov, to lahko storiš med službo. Kavalir ne zdeha.«* Ce se ti pa le kdaj ponesreči, se oprosti s tem, da si mislil na svojega šefa.
9.	Ni je budilke, ki bi te opozorila na ženin rojstni dan ali na obletnico vajine poroke. Zato moraš ta datum vedno nositi v spominu. Prinesi zakonski ženi primerno darilo. Od časa do časa bodi ljubosumen. To JI bo v znamenje, da jo še vedno ljubiš. Trikrat na leto pa razgrajaj, da boš prepričal vsaj sebe, da si gospodar v hiši.
CIGAN IN DUHOVNIK
Cigan je iel na lov In ustrelil zajca. Sreča ga duhovnik In mu veli: »Ne boi znal Iz koie delali tlvall; pojdi, da to slorl mo/ kuhar, ki ga bo Imenitno spekel; jedla bova pečenko, pila Izvrstno vino In se dobro Imela.* Cigan mu sledi; farovikl kuhar zajca odere, speče ter prinese na mizo v skledi, pokrili t prtom. Cigan In duhovnik pijeta In se dobro Imata. Na to reče duhovnik: »Pozno je ie, daj da se prej nasplva In potem pojeva zajca. Kje boi U ležali Jaz hom na divanu.* »Jaz pa za vrati.* Vlečeta se In duhovnik kmalu zaspi. Cigan, videč da duhovnik močno spl, odkrije skledo In poje zajčjo pečenko, prt pa pogrne nazaj. Kmalu se duhovnik zbudi In pocuka tudi cigana. »Ali sl k o/ sanjali* ga vprala duhovnik. »Jaz sem Imel sanje, da sem plezal po lestvi, v nebesa.* — »Men/ s« ni nič sanjalo,* odvrne cigan. — »Pojdi, da sneva zajca,* povabi duhovnik cigana in se vsede k mizi, toda ko odgrne skledo, zapazi, da je pečenka Izginila In začuden vpraia cigana:	»Sl ti
pojedel zajcat* — »Da, gospodi* — »Zakaj sl to storili* — »Gospod, mislil sem, da vas ne bo več nazaj iz nebesi*
(Nadaljevanje s 1. strani)
predpisano starost, ali pa če po moževi smrti postanejo onemogle in za delo nesposobne.— Navajamo 4 primere, iz katerih je razvidno, da je nujna čimprejšnja ureditev vprašanja vdovskih pokojnin.
1.	primer. — Mož je umrl leta 1950. Delovne dobe je imel 33 let. Vdova ne dobi pokojnine, ker je bila ob smrti moža stara 43 let, njena sposobnost za delo je pa bila zmanjšana za 50 odstotkov. Vdova je po smrti moža sicer dobila delo, vendar spričo svojega slabega zdravja službe ne bo mogla opravljati
Angleški film:
„ Napolni čašo"
Prvo, kat vzame pijanost človeku, je njegovo dostojanstvo.
Redne posledice tega kroničnega zla so zanemarjene družine, kriminal, nazadnje jetniška celica ali prezgodnja smrt.
Notorni pijanec novinar Lev/ Marsh je izgubil službo. Propadel je že tako, da je prosjačil za denar in ga potem naglo pognal. Nezavestnega ga je našel sredi ceste Charley Dolan, nekdanji pijanec, sedaj pa borbeni protialkoholik. Lev/a je peljal v bolnico, potem ga je pa vzel k sebi in bil skupaj z njim težko borbo proti staremu grehu — udanostt pijači. Lev/ je zaradi pijanske strasti Izgubil tudi dekle — novinarko Pavlo, ki se je poročila z nečakom svojega sela. Lew Marsh bi že neitetpkrat padel, da ga ni znal obdržati pri pameti prijatelj Charley. Lev/ je nazadnje celo dobil službo. Izdajatelj časopisa »Sun-Herald* ga je namestil za posebno nalogo. Odvadil na) bi pijače njegovega nečaka, pianista, ki se je bil poročil s Pavlo. Lev/ je odkril ob srečanju s Pavlo, da nikakor ni srečna, ker je bil njen mož Boyd Copeland ne samo pijanec, marveč tudi žrtev gangsterske bande, ki ga je neusmiljeno In pretkano Izkoriščala. Pregovar-ianfa niso pomagala, Boyd je vse bolj propadal. Lev/ je po sebi vedel, kako težko se je odvaditi pijančevanja, obenem se je moral pa boriti še proti nevarnim gangsterjem. Mladi pijanec je bil ozdravljen za zmerom, ko le povozil Lev/ovega prijatelja Char-leya. Vest. ki se je vzbudila v njem, je bila močnejša od strasti po uživanju alkohola. Težko je bilo vztrajati In neizmerno volje je bilo treba, toda še o pravem času je našel pot v življenje, ki mu jo je pokazal Lev/ Marsh.
Kino »Svoboda-ccnter« v Trbovljah
(Delavski dom)
bo predvideno igral od sobote do ponedeljka francoski film
,,Odločitev pred zoro"
(Možna je pa še zamenjava tega filma z drugim). Spored predstav bo razviden z lepakov.
Kino
»Svoboda« v Trbovljah II.
ima na sporedu ameriški film
„Napolni Sašo"
Predstave od sobote do ponedeljka. Spored predstav bo razviden z lepakov.
Rešitev pionirske nagradne križanke
iz 29. številke našega Usta se glasi: 1. motor, 2. opora, 3. Tone,
4.	orehi, 5. Ra.
Žreb je določil za obdaritev Eriko Knežakovo, učenko osn. šole v Hrastniku, ki naj o priliki prid« samo ali pa pošlje nekoga po knjižno darilo v naše uredništvo.
Rešitev zadnje križanke
Vodoravno: 1. LMS, 4. mak, 7. rjava, 9 Hvar, 11. kujavo, 13. era, 14. tase, 1«. PLZ, 18. rc-braš, 20. jak, 22. mrož, 23. Devin, 25. osat, 27. enojen, 29. Ani, 30. demon. 32. in 33. as, 35. vosek, 37. OF, 39. čitam, 41. lok, 43. Meka, 44. kisik, 46. koza, 48. dninar 50. rad, 51. lijak. 53. Če, 54. Ro, 56. nabor, 58. SA, 60. Kalin, 62. lata, 64. rabat, 65. Mato, 67. ris, 68. mimika, 70. čas, 72. slak, 73. la, 75. do, 76. ona, 77. kri.
Navpično: 1. ljubljen, 2. maj,
3.	svat, 4. mh, 5. Ave, 6. Kar-tažanf, 7. RK, 9. Avar, 10. Ra, 12. osem. 15. Ebro. 17. zavod, 19. rosa, 21. Kijev, 23. deva, 24. nemoč, 26. Tine, 28 nosim, 31. netek, 34. Solin, 36. kakor, 38. fosil, 40. mazač 42. kinin, 44. kdor, 45. kajak, 47. Aden, 49. Rabar, 52. kolar, 55. osamilo, 57. Ribič, 59. ataman. 61. nasadi, 63. Atika. 66. OK, 68. MS, 69. al’, 71. so, 74. ak*.
toliko let, da bi pridobila pravico do osebne pokojnine.
2.	primer. — Mož je umrl leta 1950. Imel je 28 službenih let, vdova je pa bila ob njegovi smrti stara 39 let. Zdravniška komisija je ugotovila, da je ta vdova popolnoma in trajno nesposobna za delo, višja zdravniška komisija je pa odstotek njene invalidnosti znižala na 50 odstotkov. Zaradi tega ni dobila pokojnine in tudj ne zaposlitve. Sedaj prejema podporo iz socialnega skrbstva.
3.	primer. — Mož se je leta 1950 na rudniku smrtno ponesrečil ter zapustil vdovo s 4 otroki. Vdova je bila ob smrti moža stara 37 let. Dve leti je prejemala pokojnino, ker je bila za delo popolnoma nesposobna. Po dveh letih je bila po zdravniškem pregledu njena invalidnost znižana na 50 odst., pokojnina pa ustavljena, ker so bili njeni otroci star; nad 7 let. Vdova ne more v službo, ker so vsi njeni otroci še šoloobvezni.
4.	primer. — Mož se je leta 1929 na rudniku težko ponesrečil. Od takrat je hrom in trajno priklenjen na posteljo. Ze 24 let mu streže žena, l»i je sedaj stara 43 let. Mož ji bo verjetno umrl, preden bo dosegla 45. leto starosti, žena bo pa ostala po dosedanjih zakonskih določbah brez pokojnine, četudi je' vso svojo mladost žrtvovala negi in slrrbj za svojega moža.
Drugi predlog. — Rudarji, livarji, topilničarji in vst ostali zavarovanci, k] po Odredbi o razvrstitvi delavcev, nameščencev m uslužbencev po tež -ni dela za določitev njihovih pravic iz socialnega zavarovanja (Ur. list FLRJ št. 89/46) sodijo v kategorijo najtežjih del. naj se razvrstijo za en pokojninski razred višje kot ostali kvalificirani delavci v smislu 9. člena Uredbe o določanju in o prevedbi pokojnin in invalidnin (Ur. list FLRJ št. 39/52).
Utemeljitev: Ni pravilno, da se jamski kopači, topilničarji in livarji itd. uvrščajo v iste pokojninske razrede kot ostali kvalificirani delavci, katerih delo je neprimerno lažje (brivci, krojači, čevljarji itd.). Težina dela in delež rudarjev sta v našem narodnem gospodarstvu priznana tudj z uredbo, da se rudarjem poviša plačni fond do maksimalno 20 odst.
Tretji predlog. Vsem zavarovancem na) se šteje v delovno dobo za pokojnino tudi zaposlitev pred 16. letom staro« st L.
Utemeljitev: Sekani) Zakon o soc. zavarovanju delavcev to uslužbencev in njihovih družin predpisuje v čl. 60, da se v delovno dobo za pokojnino šteje ves čas izven delovnega razmerja, če je bil plačan prispevek za pokojninsko zavarovanje. To načelo bi bilo treba osvojiti tudi glede zaposlitve pred 16. letom starosti. V nasprotnem primeru bi bili zlasti prizadeti starejši rudarji, ki so šli na delo k rudniku takoj Po končani osnovni šoli, ker niso imeli možnosti, da bi se izšolali ali izučili kakšne obrti.
V naši socialistični družbi Je treha priznati za delovni staž starejšim rudarjem čas, ki so ga kot mladoletniki, izkoriščani po kapitalistični družbi, prebili pred 16. letom starost na rudniku.	(Konec prihodnjič)
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujem požrtvovalnima krvodajalcema tovarišu Bogomilu Gostiši in toV. Faniki Hermanovi Iz Zagorja, ki sta ml z darovano krvjo po* magala do ozdravljenja. — Marija Goršek, Zagorje-Loke 48.
OBVESTILO
Pododbor ZROJ Trbovlje obvešča vse člane In pripadnike predvojaške vzgoje, da se bo v petek, 31. t. m. ob 6. In 8. uri predvajal vojaški film v Delavskem domu v Trbovljah.
Odbor.
POZIV
Pozivamo vse naše državljane, kj prebivajo na območju okraj* Trbovlje in so lastniki zemlji*® izven naše države, da »e naJP<T zneje do 5. avgusta t. 1. zglasijo na sedežu svoje občine. S seboj naj prinesejo uradno potrjen« posestne liste.
(Iz tajništva OLO Trbovlje)
SLIKARSKO IN PLESKARSKO PODJETJE V HRASTNIKU
sprejme takoj 2 učenca.
Pohitite
s vpisom v članstvo PreSem®*® družbe, da ne boste ostali v J*' sen! brez njenih knjig. Cl*n" sprejemajo poleg poverjenik« tudi
vse knjigarne do 5. avg-*
kasnejše vpise bomo zaradi <j®' ločene naklade le tetko upoš*e' vali.