294. številka.
Ljubljana, v soboto 22. decembra.
XXI. leto, 1888.
Izhaja vsak dan »veter, izimfii nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld.. /.a četrt leta 4 gld., za jadon mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto ti gld., za četrt leta I gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom račnna se
po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Zh tuje dežele toliko več,  kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne p tit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jederkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole franki rut i. — Rokopisi se ne vračajo. —Uredništvo in upravništvojev Gospodskih ulicah št. 12. Dpravništvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t j. vse administrativne stvari.
Vabilo na naročbo.
H koncu starega in pričetku novega leta, ko „Slovenski Narod" pričenja svoj XXII. tečaj, obračamo se do občinstva svojega s prošnjo, da nam je v novem letu isto tako zvesto, kakor doslej.
Tudi mi ostanemo isti, kakor smo bili. „Slovenski Narod" kot glasilo nezavisne narodne stranke, držal se bod-j tudi v bodoče narodnega programa in kakor doslej stal na braniku za narodne pravice. Skrbel bode za mnogovrstno vsebino, za dobre članke, v katerih se bodo razpravljala dnevna vprašanja, prinašal bode izvirne dopise iz vseh slovenskih pokrajin, priobčeval pa tudi mej domačimi in raznimi stvarmi mnogo zanimivih in poučnih drobtin.
V podlistku prične z novim letom jako lepa povest slavnega ruskega romanopisca G. P. D a d i 1 e v s k e g a: „Rodbinski spomini". Povest ta ima tri oddelke: „Prababica. Pradedova senca. Babičin raj", pisana pa je tako dražestno, da jo bodo čitatelji naši s posebnim zadovoljstvom čitali. Sicer pa je skrb-ljeno tudi za krajše podlistke, katere bodemo zdaj pa zdaj priobčevali za potrebno premembo.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom
Za vse leto........13 gld. — kr.
„  pol leta........6   „   50 „
„  četrt leta........3   „   30 „
„   jeden mesec.......I   „    10 ,,
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S podiranjem po pošti velja: Za V3e leto  ...       ....   15 gld. — kr.
,  pol leta........8        — „
„ Četrt leta........4   ,,   — „
„ jeden mesec.......I   „  40 „
Naročuje se lahko z vsakim dnevom, a h kratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naroČilo.
Korak za korakom.
Ako je res, da je to stalno, kar se teško pridobi, potem se nam Slovencem ni treba bati za svojo bodočnost. V našem narodnem razvoji ne nahajamo nobenega skoka, vsaka stopinja naprej storjena je s teškim naporom in zaznamuje jo skrbi-p')lno napeto delovanje in požrtovalnost naših rodoljubov. Koliko boja, govorov v deželnih zborih in v državnem zboru, koliko prizivov narodnih pravdni kov je trebalo, predno smo dosegli, da se pravo-8odstvo za Slovenca vrši v njegovem jeziku. In še se zdaj vzlic ministerskim naredbaui ustavljajo nekateri samovoljni sodniki na Štajerskem in v primorskih deželah naroduemu delu, za Koroško pa se stoprv začne svitati. Še huje je s šolstvom. Kar je bilo učnih ministrov, vsi izvzemši jediuega Jirečka, ki pa je žalibog le pol leta posloval, vsi so bili Nemci. Conrada so sicer nemški listi proglasili za pol Slovenca, pa slovenska njegova polovica, ako jo je res imel, storila je vselej, kar je zapovedala nemška. Za njem prišel je g. Gautsch in prvo njegovo delo je bilo, da nam je pošiljal v Ljubljano nemške profesorje, one pa, za katerih premeščenje so je poležal deželni šolski svet kranjski, pustil je mirno na svojih sedežih.
Ne dovolj. Nedavno jo posegel mej učne zavode in odvzol nam gimnazijo v Kranji, jednega iz maloštevilnih zavodov slovenskih, prilično dobro obiskanega in gotovo bolj potrebnega nego je nemška gimnazija v Kočevji. Opravičena razburjenost se je poli.stila ne samo prebivalcev starodavnega Kranjskega mesta, ki je n;tjvečje žrtve bilo donalalo pri ustanovitvi in za vzdrževanje gimnazije, vsi Slovenci ho čutili ta čin Gautschev kot udarec v obraz. Slišal se je le jeden glas. da slovenski državni poslanci m' smejo nadalje podpirati vlade, katera nam izpodkopava naš narodni obstanek z odpravo slovenskih učnih zavodov, namesto da bi izvrševala mnogokrat od državnega zbora ponavljane sklepe o slovenskih paralelkah na Štajerskem in Primorskem.
Potekla je lanska sesija državnega zbora. Prinesla nam je veliki državo! naklad na žgane pijače. Slovenski poslanci glasovali so za novi davek ter trdili, da pred začetkom jesenskega zborovanja do-
bimo slovenske paralelke vsaj še na jedni gimnaziji. Sesija se je pričela, a od napovedane ministerske naredbe ni bilo ne duha ne sluha. No kdor dolgo čaka, dočaka.
Pri razpravi učnega ministerstva v budgetnem odseku, ko je z nova bila na vrsti stara resolucija zastran slovenskih paralelk, ki se vleče od leta 1880., ko jo je bil prvič stavil dr. VoŠnjak, skozi vsa zasedanja zbora, kakor morska kača, oglasil se je minister Gautsch in izjavil je, da bode na Mariborske j gimnaziji se prihodnjim šolskim letom nekaj slovenskim paralelkam podobnega ustanovilo. Ne slovenske paralelke, kakor v Ljubljani s slovenskim poukom za vse predmete v spodnjih dveh letih, ampak neki pomešani pouk z nemško in slovensko terminologijo. Kako si gospod minister misli to napravo, nam ni jasno in pokazalo se bode Še le takrat, ko dojde ta naredba gimnazijskemu vodstvu. Čemu se skuša kaj novega, ko je dokazano, da je način, po katerem so urejeno slovenske paralelke, prav dober? Kakšne učne knjige bodo se rabile? Da se le ne hoče, česar se bojimo, s tako mešanico, od absurdum peljati cehi naredba. Zakaj velja samo za Maribor in ne tudi za Celje, Gorico in Trst?
Pa saj smo rekli: Korak za korakom! Mi Slovenci nismo tako srečni, da bi nam v usta letela pečena piščeta, Še pečeni vrabci ne. Vsak napredek si moramo priboriti z uma svetlim mečem in vstraj-nostjo. In v tem zmislu pozdravljamo tudi to najnovejšo , čeprav neprevoliko narodno pridobitev, katera nam še posebej zaradi tega ugaja, ker zadeva učni zavod v mestu, ki si domišljuje, da je izključno nemško.
Gospod minister Gautsch pa tudi o Kranjski gimnaziji ni več trdil s tako določnostjo, kakor še pred malo meseci, da je nepotrebna in se hode vsekako odpravila. Priznaval je, da tehtni razlogi govore za obstanek gimnazije in da stvar še ni konečno rešena. Toiej nov up. Da bi se tudi uresničil ! To želimo v interesu narodnega našega Kranjskega mesta, v interesu cele gorenjske strani in v prid vsemu Slovenstvu, katero silno potrebuje učnih zavodov, da bode izgojevalo dovolj domačega razumništva.
LISTEK.
Optimizem in pesimizem in dr. Vošnjakov roman „Pobratimi".
(Spisal dr. Ahabverna.)
Za letošnji Božič se nam je rodilo novo literarno podjetje „Slovenska knjižnica", katera prinaša v prvem zvezku roman „Pobratimi".
Ime pisateljevo je dobro znano in obče spoštovano mej Slovenci, tako na političnem, kakor na slovstvenem polji. Dr. Vošnjak je dobro opazoval naše narodne prednosti pa tudi narodne slabosti. On pozna bolezni, za katerimi naš narod hira, in išče zdravil, katera bi [»omagala. Dobro ve isto-tako, da bolnik, ki se zdravega misli, nikakor ne jemlje rad zdravil, ako mu ne donašajo še posebnih ugodnostij; — da, še kdor je prepričan o svoji bolezni, se zdravil brani, ako mu ne ugajajo. Po-davaj priprostomu ljudstvu še tako lepo in popularno pisane nauke, ne segajo mu v živo , ako so pisani v navadni naučni obliki; pišeš izobraženim "*>jem o najvažnejših zadevah korenito učene razprave,  malokdo se bode za nje brigal, — saj ve-
čina ljudij ne jemlje knjig v roke, da bi se iž njih kaj resnega in temeljitega učila, temveč da bi se s kakšno zanimivo povestjo naslađivala; — te dejanske razmere je dr. Vošnjak uvaževal, ko se je odločil pisati priprostomu narodu povesti, v katerih mu kaže na živih izgledih tukaj grde napake, ki so krivt žalostnemu propadanju, revščini in nadlogi, nesreči in koneČni pogubi, tam prave pote poštenega življenja, razumnega gospodarstva, kako se prihaja do blagostanja, do sreče in zadovoljnosti. Kdo bi se ne bil veselil teh dr Vošnjakovih po-vestij, katere je družba sv. Mohora izdala! — Po tem koraku je pač naravno bilo, da se je dr. Vošnjak obrnil tudi do slovenskega razumništva, kateremu je izročena skrb za narodni blagor ter razvijal svoje ideje v prijetni povestni obliki. Predno se pečam z romanom, naj mi bode dovoljenih nekaj opazek o pesimizmu in optimizmu,
V našem socijalnem , političnem življenji nahaja se mnogo napak, mej največimi pa je nek iatalističeu pesimizem, ki nalik kužni bolezni mladino, odrasle može in starce napada, zajeda ter na osobno kakor na občno narodno škodo pogublja. Pesimizem nasprotuje optimizmu kakor noč dnevu, mraz toploti, smrt življenju.  V pesimizem utopljen
človek ne nahaja na zemlji ne sreče ne veselja; ker ničesar izdatno dobrega no pričakuje, se tudi za ničesar vzvišenega, idealnega nauduševati ne more, živi v nekaki duševni otrpnosti in obupnosti, prepuščajo svojo in narodno srečo „ucodi" — „nirvani". — Ako človek, ki je v življenji mnogo skusil, ki je mnogo nesreče in bridkosti imel, kateremu se nobeno upanje ni izpolnilo; katerega je vse stremljenje goljufalo, konečno pesimist postane, se pač ni čuditi ; žalostno pa je, ti ko se že mladina v pesimizem utaplja, ona, ki se zu resno življenje še le pripravlja, ona, katera bi uprav v radostni nadi na srečnejšo bodočnost imela zajemati najboljše moči in naudnševljenje v dosego izbranih idealov, za zmagoviti hoj proti vsakdanjim bridkostim in težavam! Koliko nam Slovencem, rekel bi, neko prirojeno nagnenje k pesimizmu škoduje, se je premalo še uvaževalo, kako bi se to zlo odpravilo. Kdor bode pisal našo socijalno in politično zgodovino zadnjih 30 let, gotovo ne bode pozabil te bolezni, ter bode tudi imenoval nesrečne žrtve, katere nam je kuga pobrala, — blesteče, nadarjene mlade može, kateri bi bili sicer še danes mej nami naš ponos in naša dika.
Mi Slovenci sicer živimo v razmerah ,  v ka-
Id zato tudi z zadovoljstvom pozdravljamo obečanje ministra Gautscha, da se bode že prihodnjo jes n otvorila druga spodnja gimnazija v Ljubljani. Sedanja gimnazija s svojimi 800 učenci in 21 razredi je pravi unicum v Avstriji. Skrajni čas je, da se loči v dve gunuaziji in da se namesto 16 suplentov nastavi primerno število profesorjev. A potem se nadejamo, da se bode zgradilo novo gimnazijsko poslopje in da ne bodo učenci druge gimnazije se tlačili v atarikastno, nedostatno poslopje. Tu bi kazalo, da bi mestna občina Ljubljanska posredovala in nkrbela za pripravno stav bišče.
Panamski kanal.
Nasproti vsem porogljivim opazkam, ki jih nahajamo v nemških listih, se ven I.t sme trditi, da ao Francozje še vedno na Čelu civilizacije in napredka, in da se z južno živahnostjo poprimejo vsa cega slučaja, ki utegne koristiti ne samo njim sumim, marveč človeštvu v obče, mejnarodni blaginji. Tako so dovršili velikanski Sueški prekop, ki je odstranil dolgotrajno plovbo okolu orjaške afriške celine, tako so potem pričeli prekop Panamski, ki ima spojiti Atlantsko in Tiho morje ter razrezati Ameriko v dva dela.
Panamski prekop je gigantsko delo, kateremu v svetovni zgodovini ni jednacega in le energiji in veleumu slavnega Leasepsa, ki je navzlic svojim 84. letom obranil še mladeniško čilost in fenomenalno delavnost, je pripisovati, da se je to delo sploh pričelo.
Veliko je bilo črnogledov in mnogo se je govorilo in pisalo proti temu podjetju, vstrajnost pa je zmagala tudi v tem slučaji, javno mnenje zavzelo se je za idejo in do danes porabila se je za prekop velikanska vsota poldruge milijarde.
A tudi ta vsota še ni zadostna. Nepričakovane ali vsaj ne točuo proračunjene ovire zahtevajo več kapitala, nego se je mislilo, in Panamska družba je sedaj v toliki zadregi, da ne more več naprej, ker denarja ni več. Francoska zbornica, do katere se je bila obrnila, izrekla se je negativno, dasi se je Flnquet bil izjavil, da bi propad Panamske družbe bil večja nesreča, nego izgubljena  bitka ob Reui.
Glasovanje v zbornici ni bilo srečno in čujejo se že glasovi, da treba to hibo popraviti. To se bode tudi gotovo zgodilo, kajti podjetje ima zdravo jedro iu delo je že tako daleč, da bi bil greh ustaviti je.
Znani tovarnar Eiffel, ki gradi orjaški stolp za Pariško razstavo, je nekemu časnikarju pove lal mnogo podrobno8tij o Panamskem prekopu. Eiffel ima napraviti deset zatvoruic, na vsaki strani ožine po pet Pri tej železnej konsirukciji dela 4000 delavcev in Eiflel upa, da bode delo 1890. 1. končano. Pri prekopu samem pa je 15.000 delavcev in prekop proti Colonu je že gotov, sploh je prekop 22 kilometrov na dolgo že dodelan.
Največja ovira je Andsko gorovje, katero bode treba prekopati. Vsak dan se bolj bližajo strugi bodočega kanala, ki pa bode 49 metrov nad morsko gladino. Ako bode vse normalno in ako se bode delo nadaljevalo, pojde v prvih mesecih 1891.1. že
terih lehko pesimisti postajamo; žalostna je naša prošlost, bridka naša sedanjost; vender pomisliti imamo, da bridki naši sedanjosti kriva je naša prošlost, in ako bi še naša bodočnost žtdostna bila, krivi bili bi mi! Pa kaj, — ali nam je res dovolj razumnih uzrokov, tla postajamo pesimisti, oraah-Ijivci, obupneži? Ali nam treba biti žal, da nemarno slavna prošlosti, slavnih prednikov? Ali smemo pošteno obupavati nad boljšo bodočnostjo ? — Ne! nikakor ne! — Hvala Bogu, da mi Slovenci nesmo nikakersni aristokratski „žlaprtki" kakšne koli slavne prošlosti, slavnih prednikov, na katerih slavo bi se sklicavali in ponašali kakor kakšno ničevo aristokratče na davno minulo sijajnost svojih prailedov, — hvala Bogu, da smo pristni plebejski zarod ter z možni sami si pripravljati in ustvarjati veljavo in slavo! Kar si človek s 8vvjira trudom in delom sam pripravi in ustvari, to jedino mu more biti ua čast in ponos; prava slava se pridobiva jediuo le po lastnih zaslugah, — vse drugo je „žlaprtija". — Človek, ki nesi zadovoljen 8 Bvojim stališčem ter se čutiš vrednega veče odličnosti, pojdi v svet, pokaži svojo veljavo, pribori si sam, česar želiš! Seveda, ako si črnogledni obupnež, ki nič dobrega, nobenega uspeha ne pričakuješ,  se torej  za ničesar naudu-
prva ladija skozi kanal. Eiffel svari pred tem, da bi se delo ustavilo, ker se že zaradi tega ne sme zgoditi, ker se je od 15.000 delavcev, ki bi hipoma bili brez zaslužka, bati hudih izgredov.
Mej tem se ta zadeva obravnava po vseh francoskih in druzih listih, ker je res svetovnega pomena. Kakor stvari stoje, ni misliti, da bi se delo ustavilo. Investovani kapital je preogroroen, da bi ga delničarji pustili zakopanega v Panamski ožini, tudi se je javno mnenje že nagnilo ua stran Pa namske družbe, katere delničarji imajo koncem januarja občni zbor. Takrat* bode se določila tega orjaškega podjetja usoda.
Politični razgled.
H'otraiU<* «le/,<hl«k.
V Ljubljani 22. decembra. Predvčeraj vsprejel je cesar predsednika državnoga zhora dr. Smolko v avdijenciji. Izrekel mu je svojo zadovoljuost na uspešnem delo vanji parlamenta v jesenskem zasedanji, zlasti da se je sklenil nov vojaški zakon ter izrekel svoje obžalovanje zaradi smrti Grocholskega.
Pravosodnji minister bolgarNlti Stojilov namerava baje dati ostavko, ker sebranje ni hotelo vsprejeti nespremenjenega njegovega načrta kazenskega zakona. Stambulov si jako prizadeva, da bi ga še obdržal. Stojilov je dober pravnik, torej izvrstna moč, razen tega bi pa njegovem odstopu konservativci začeli delati proti vladi, česar si pa ministerski predsednik želeti ne more. — Sebranje je po dolge j debati izročilo načrt o reformi zemljiškega davka finančnemu odseku in začelo posvetovanje o budgetu.
Boulangerjeva pristaša Bergoin iu Saissant ho tela sta v Naney prirediti meeting, pa zaradi velikega hrupa neBta mogla razkladati, kako njih stranka misli osrečiti Francijo. Posebno dijaki so neki strašno žvižgali in kričali. „Intransigeaut" dolži, da so ta hrup bili priredili prostozidarji, kateri povsod podpirajo oportuniste.
Zbornica italijanska vsprejela je z 187 proti 83 glasom zakon o reformi provincijalne in občinske uprave. Debata o tem zakonu bila je precej ostra, glasovanje je bilo tajno. Reforma provincijalne in občinske uprave se ie v Italiji že dolgo pripravljala in sedaj je rešena v zbornici.
NeniMlti vladni listi so jako zamerili svobodomiselni stranki, da ni glasovala za predlog Windt-horstov, s katerim se vlada pozivlje, da naj stori potrebne korake, da zatre trgovino z robi v vzhodni Afriki. Iz tega sklepamo, da res misli nemška država sama kolonizacijske zadeve vzeti v roko. Kdo ve, bodo li prevzetni nemški državni uradniki imeli kaj več uspeha, nego ao ga funkcijonarji nemško-afriške družbe. Priljubili se bodo javaljne, mogoče pa je, da se bodo domačini zbali nemške vojne sile.
„Kdln. Zeit." je bila hudo napala angle-Nkega veleposlanika v Peteiburgu Sir Morella in mu očitala sovraštvo do Nemčije. Mej drugim mu je očitala, da je 1870. 1. Bazainu skrivaj pošiljal po-roči!a in da sedaj v Peteiburgu ruje proti Nemčiji. Nek veliki angleški list pa zavrača nemškega ofici-joza in dokazuje, da je veleposlanik bil vedno prijazen Nemčiji. Nemški vladni list ga le zaradi tega grdi, ker je bil prijatelj pokojnega cesarja Friderika.
Na Angleškem so jako veseli, da se je generalu Grenfellu posrečilo pregnati od Suakima ustajnike, ki so že tri mesece oblegovali mesto. Kakor se je pokazalo, je angleški poveljnik le čakal pomoči, da napade sovražnika. Jedva je prišla po-
ševati ne moreš, ne dosežeš ničesar znamenito veljavnega : — ako pa si pravi možak, katerega pomladansko solnce zdravega optimizma ogreva , ki za svoj trud, za svojo setev primerno žetev pričakuje, Čegar zaupnega poguma nobena groza ne upogne, komur vesele nade na konečni uspeh noben vihar ne uniči, tedaj se bodeš življenja in sveta veselil ter v njem zaželjeno stališče ali svrho si pridobil. — Torej smemo, moremo, ali moramo mi Slovenci biti optimisti? Da, mi smemo, moremo in moramo biti optimisti, ako si hočemo zboljševati naše stanje, tako glede na razmere nas pojedinčev, kakor našega skupnega naroda, v socijalnem in političnem življenji.
Optimizem je takšna duševna ubranost, iz katere nam vselej nauduševalna nada k srečni zmagi in k dobrim uspehom našega truda in naših naporov doni, ob neizogibljivih nezgodah in bridkostih nas tolaži ter nam nov pogum budi. Pravi optimizem ni lehkomiselnost ali brezbrižnost, ni brezskrbna dobrovoljnost ali lena zadovoljnost, tudi nikakor nikakšno zanašanje na „milo usodo", temveč živo prepričanje, da se po krepki volji, po neupogljivem pogumu, po neumornem delovanji more doseči in doseže zaželjeni cilj in konec.
Sedaj pa uvažujmo, je li nam dostojuih uzro-
moč, že je začel boj. V Angliji so že mislili, da bode najbrž moral Grenfell mesto izročiti sovražniku. Ugibalo se je že, če bi ne bilo dobro, da se mesto izloči Italiji. Egipčani so pa Že Turke klicali na pomoč, ki se pa v tacih zadevah ne prenaglijo. Sedaj je pa za nekaj  časa nevarnost odstranjena.
Dopisi.
Iz Trboj 20. decembra. (B I a go s 1 o v 1 j e-
nje nove šole.) Nepozabljiv ostaue Trbojskim občanom 13. dan decembra, kajti jednake svečanosti prijazna vas še m doživela, namreč blagoslovljenja novega šolskega poslopja. Že zjutraj za rano naznanjal je grom topičev iraenitnost tega dne. Okolu devete ure zbero se v cerkvi povabljeni gost|e, mej katerimi si zapazil gosp. e. kr. okr. glavarja Josipa Merka, gosp. c. kr. okr. sodnika Ferd. Stareta, domačo in .sosedno duhovščino in učiteljstvo ter zastopnike občin in mnogo drugega pobožnega ljudstva. Potem je šla Šolska mladež in drugo občinstvo z odličnjaki v šolo z mlaji, venci in zastavami okusno okrašeno, katero je Smleški župnik preč. gosp. Janez Novak blagoslovil. Na to ogovori zbrano ljudstvo. Omenja najprej, kaj je človeku namen na tem svetu in v kolikej meri upliva šola v njega dosego; razlaga to v izbornih in v srce segajočih besedah. Potem preide na proslavljenje 40letnega vladanja našega vladarja, kajti šola je zidana v spomin 401etnega vladanja presvetlega cesarja, kar spričuje tudi kamen ta plošča zunaj pri uhodu v steno uzidana. Tudi ta del svojega govora izvršil je preč. gosp. govornik mojsterski. Z velikim naudu-šenjem je bil vsprejet njegov govor in gromoviti bili so ,živio-klici" presvetlemu cesarju, s katerimi je govor končal. Od nove šole podali so se otroci in drugo občinstvo v cerkev k slovesni sveti maši, katera se je služila z asistenco.
Po sv. maši bila je mladina pogoščena. Veselje žarilo je vsem raz lica, ko je vsaki zaužil kozarec vina, ter s „štrucou pod pazduho korakal vesel domov.
Točno ob 12. uri bil je banket v gostilni gosp. Jos. Keržiča. Prva napitnica veljala je presvetlemu cesarju. To napravil je g. župnik Smleški. Napivalo se je tudi gosp. okr. glavarju, gosp. sodniku, občini, g. Jos. Keržiču in drugim.
Da se je svečanost tako lepo vršila, gre največja hvala predsedniku krajnega šolskega svota gosp. Jos. Keržiču; jedino njemu se je tudi zahvaliti, da se je sploh šo'a zidala, kajti, ne le, da je posodil brez obrestij potreben denar, bil je tudi duša vsega podjetja. Žrtvoval je ves prosti čas, ter ustvaril poslopje, na katero je ponosna vsa občina in se sme prištevati najlepšim jednorazrednicam tega okraja. Založil bode tudi glavnico, od katere obresti se bodo preskrbela potrebna drva za šolo. Da bi dal Bog še kaj več tacih dobrotnikov šole! Slava mu!
Domače stvari.
— (Zanimiva razsodba.) Pred nekoliko tedni čital je gosp. dr. Stor, odvetnik v Ljubljani baš izišlo številko „Slovenskega Naroda1', kar stopi
4J0&   Dalje v prilogi. IV
kov, dovolj uglednih primerov v naših narodnih razmerah za optimizem? — Da! gotovo da! — Kdor resno razmotruje našo zgodovino, naš napredek zadnjih 40 ali 30 let, se pač more z veseljem prepričati, da smo mnogo dosegli. Kdo pa more pokazati narod, kateri bi bil jednako našemu, v jednakih razmerah v tako kratki dobi jednako napredoval, svojo narodnost, svoje slovstvo, svojo politično veljavo jednako razvil? — V političnem pomenu besede slovenskega naroda kar bilo ni; živel je svoje fizično življenje svetu nepoznan. Naše slovstvo? — Ni ga bilo, — in resnico je govoril oni nemški mož, ki se nam je rogal, da vso našo literaturo v svoj robec zavije. — Ne vem, zakaj bi se kdo hudoval na ta porogljivi izrek, — nasprotno : spominjajuio se ga zdaj le z veseljem in hvaležnim ponosom! Postali smo od tedaj premožnejši ; iz uajskromnejšega početka se naša literatura od dne do dne lepše razvija in razcvita, danes se piše v olikani slovenščini že o vsakaterih vedah in umetnostih; preslavui Preširen pa si je z najboljšimi Slovenci, slovenskimi filologi in pisatelji še nemški dopisoval. — Ako uvažujemo vse razmere, reči smemo: ni še bilo slavnejše dobe slovenske, nego je naša. Bodimo je radi, veselimo se, da v nji živimo, da smo sotrudnki njene slave, narod-
Prilog« „Srovertskemu Narodn" St 294 22. decembra 1888.
uradni sluga k njemu in zahteva list, ker je kon-fiakovan. Dr. Stor reče slugi, naj počaka, da bo liat precital in bere dalje. Zaradi tega napravila ae je ovadba in pričela preiskava, a dr. Stor bil je v prvi, včeraj pa tudi v drngi instanci o proftce n.
— (Imenovanje.) Diurniat Ferdinand Per-ha rec dobil je meato zemljišnega knjigovodje-kao-celista pri okrajnem sodišči t Komnu.
— (Koncert F i Ser.) Znani umetnik na kontrabasu, naš rojak, g. FiSer, priredi 13. janu-varija p. 1. v redutnl dvorani koncert, pri katerem bo sodeloval moški zbor Ljubljanske čitalnice.
_ (Občni  2 bor) Šišenske čitalnice bo na
Štefana dan,  26. t. m. ob 3. uri  popoludan. K obilni udeležbi ae vabijo čast. društveniki.
— (V Vitanji) umrl je preteklo sredo tamošnji zdravnik g. Josip Lautner.
— (Božični „a va ucemen t" ) jedooletnih prostovoljcev objavil se je včeraj. Reaervn mi častniki v pehoti imenovanih je 610, pri lovcih 74, pri konjici 151, pri topničaratvu 97, pri ženijakem oddelku 14, pri pijonerjih 3, pri železničnem in brzojavnem polku 5, pri sanitetnem oddelku 26, pri trenu 89, pri bosensko-hrcegovinskem batalij onu 4 jednoletni prostovoljci.
— (I rr eden ta.) Iz Rima piše ae raznim listom ob izgredih na vseučilišči. Kakor ae kaže, bile bo to demonstracije proti Avstriji. Velikošolci prolili ao rektorja za dovoljenje, da smejo prirediti alavnoBt Oberdanku v spomin. Rektor jim je prošnjo odbil. Zaradi tega da bo nastali neredi. Radikalci poslali ao na kapital lavorov venec, ki se je položil pred kip Garibaldijev. Na črnem traku bil je napis: „Mučeniku, katerega ni smeti imeno-novati." V 10 društvih praznoval se bode Oberdankov spomin in radikalni listi rabijo ua to slavnost. Av atrijsko veleposlaništvo stražijo karabineiji.
— (Vandalizem v Nemčiji.) Vsakdo se Se spominja, kak hrup je bil zaradi Zelenčevega spomenika po nemških listih, kako ao Slovencem očitali surovost, barbarstvo. Danes pa čitamo v „Tages posti", da so v mestu Greiz, torej na cisto nemških tleh, poškodovali vojaški spomenik in kipu Germanije šiloma odlomili meč. — „Tagespost* tem povodom prav nič ne kriči, kajti kaj tacega je v Nemčiji ob sebi umevno.
— (Zbirka obrazcev za slovensko uradovanje   pri  sodiščih.)   Tako  se zove knjiga, ki se ravnokar tiska v „Narodni Tiskarni in ki bode skoro zagledala  beli svet.   To veselo vest naznanjamo že danes, ker smo uverjeni, da jo bodo oduševljeno pozdravili vsi juristi, kajti vsi po trebujejo nujno zgoraj navedene zbirko obrazcev za slovensko uradovanje.   Prve pole smo že videli do tiskane in pravimo, da amo na vse strani zadovoljni. Zbirko je sestavil gospod Anton Leveč, c. kr. sod pristav v Ljubljani.   V I. knjigi povedal nam bode g. A. Leveč obrazce k občnemu sodnemu redu, in ta 1. knjiga bode obsegala dva zvezka. Ker bodemo daljšo oceno priobčili tedaj, ko izide prvi zvezek, zato naj danes omenimo samo nekaj Gospod Anton Leveč hoče s svojimi obrazci doseči, da se uvede v naših sodiščih čista pra vilna slo venščina i n doslednost v urad
nem jeziku. Pisatelj se je pri svojem težavnem delu oziral na v ao dozdanjo alovenako pravno književnost in na slovenske zakone, svojo zbirko dal je v presojo odličnim pravnikom v Ljubljani, dal jo je tudi v pregled izvrstnim jezikoslovcem našim, in tako smemo pač po pravici trditi, da bode g. Antona Lev ca zbirka uzorcev za slovensko uradovanje v vsakem oziru uzorna ter bode znatno koristila in pripomogla, da so v naših sodiščih udomači čista, pravilna slovenščina v oblikoslovnem in sintaktiškem oziru, v obče slovenščina, kakeršna je na vrhunci današnjega jezikoslovnega raziskovanja in dognanih uspehov. Ker je tedaj ta zbirka tako temeljito zasnovana, zato se je tudi mi radujemo že zdaj in opozarjamo na njo pristojne pravnike in razumnike slovenske. — Vabilo na naročbo bode pisatelj skoro priobčil.
— (S Krškega) se nam piše: Po večih krajih Krškega okraja razsajajo že dlje časa o šepni c e — osobito mej šolsko mladino. Več šol je Že zaprtih. Ta grda bolezen tudi odraslim ne prizanaša. Vsled hude zime in pogosto radi pomanjkanja obleke ni še tako hitro upati ponehanja. Naš okrajni zdravnik se trudi, kolikor mu moči dopuščajo, bolezen omejiti. Vender pri tolicem številu prebivalstva skoro ni mogoče jedni zdravniški sili vse bolne obisk ti. Sejmi po okraji in po sosednih krajih so radi tega prepovedani. Upajmo, da ta nadloga nas kmalu zapusti.
— (Vrl deček.) Dne 16. t. m. drsala seje 11 letna deklica na Dravi blizu Ormuža. V svoji nepaznoati prišla je predaleč, led se udre in deklica pade v vodo. 1 5leten deček hiti jej na pomoč, a tudi pod njim udri se je led iu bil je do vratu v vodi. Sreča pa je pripeljala lOletnega Kokoliča na lice nezgodi. Mladi junak splazil ae je po trebuhu po ledu do deklice in jo otel. Ko je to apravil na suho, Bkočil je še za dečkom, katerega je bila Že voda odnesla Kokolič pograbi k sreči blizu ležeč drog in ga poda utapljajočemu ae dečku in ga izvleče na led. Mladi deček zasluži posebno priznanje. To vest posnel smo iz „Tagesposte".
— (Podružnica c. kr. kmetijske dru Žbe v Kostanjevici.) Ker je ob današnjih hudih časih zlasti kmetovalcu neobhodno potrebno skupno delovanje, ukrenili so nekateri rodoljubi osnovati za Kostanjeviški okraj svojo posebno kmetijsko podružnico. Osnovalni shod te podružnice bode v če trtek 27. t. m. dopoludne ob 10. uri v Kostanjevici Osnovalni odbor vabi k temu shodu vse zavedne kmetovalce Kostanjeviškega okraja. Glavni odbor kmetijske družbe pa pošlje k temu shodu svojega tajnika g. Pire a.
— (Zagrebška občina) podpisala je s podjetnikom D. V. Kleinom pogodbo za žično železnico (Drahtseilbahn) v Bregoviti ulici na Strossma-verjevo šetališče. Kupeji bodo električno razsvetljeni Cena za vožnjo gori in doli v I. razredu določena je na 4 kr., v II. razredu na 3 kr. Zgradba te železnice pričela se bode takoj spomladi.
— (Razpisana) je služba 4. učitelja na čveteroiazrednici v Škotjiloki. Plača 400 gld. Prošnje do 16. januvarja.
Razne vesti.
nega preporoda, na izgled in v spodbujo našim potomcem. — Ta optimizem ni pretiran, dasi vsaka-teri zaveden Slovenec ve in vidi, kako daieko smo še od zaželjenega cilja, koliko velikanskih težav in zaprek nas še loči od njega, koliko bridkosti in trpljenja Še imamo prenašati ; ta obtimizem nas tudi nema mamiti v kakšno brezbrižno zadovoljnost, temveč ima netiti v nas neugasljiv ogenj ustrajno pogumnega naudušenja k težavnemu delu in boju za narodne svetinje, za narodne pravice, za narodni napredek in pravo narodno slavo; ima nas nauda-jati s krepko nado in trdnim prepričanjem, da naši napori neso in ne bodo zastonj, temveč deležni zaželjenega in zasluženega uspeha. Ta optimizem naj nas tolaži v naših nezgodah, da ob ničemur ne obupamo, za kar se pošteno in razumno trudimo; in kadar navzlic največjim naporom le prepočasni napredek vidimo , pomislimo, da, kar je stalno dobrega, častno trajnega, se brzo pridobiti ne more, temveč bb po naravnem zakonu le polagoma sestavlja.
No, pa kaj se hoče z razpravo o pesimizmu in optimizmu pri oceni romana „Pobratimi" ? — To je pozorišče, na katerem se ta roman prav razmo trivati in osditi more. (Konec prih.)
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Sofija 21. decembra. Vsi ministri, iz-imši Stanibulova in Živkova, dali so svojo ostavko.
Pariz 21. decembra. Preteklo noč bila v „Quartier des Archives" pred policijskim uradom dinamitska eksplozija, ki je razrušila sprednjo stran poslopja.
Braila 21. decembra. Dunav pri ustji pri Sulini 15 kilometrov daleč zamrznil. Parobrodi v Braili, Galaci in v drugih pristaniščih ne morejo v morje in morajo čez zimo na Dunavu ostati.
Zanzibar 21. decembra. Stanley dospel dne 17. avgusta v Bonalijo. Emina pašo bil je meseca maja zapustil zdravega in z vsem dobro preskrbljenega, da si z zadnjim oddelkom poišče živeža. Dne 27. avgusta nameraval se je povrniti k Eminu. Vsi fceli člani ekspedicije so zdravi.
London 22. decembra. V dolenji zbornici prečitala se je od društva „Easter Com-pany" včeraj ob 2. uri popoludne došla brzojavka, ki slove: Kakor se nam ravnokar poroča, dospela sta Stanlev z Eminom v Aru-mini. Vest je zanesljiva. Podrobnosti slede. (Glasno odobravanje.)
* (Bela zastava) vihrala je v ponedeljek in torek nad ječo mestnega delegovanega sodišča v Ljubnem na Gornještajerskem v znamenje, da ta dneva neao imeli nikakega jetnika pod ključem, kar se že 20 let ni pripetilo.
* (O ceaarja Viljema zadnji boleh-nosti) piše se iz Londona: Zdravniki so cesarju preteklo poletje reano svetovali, da bi meseca avgusta bival v Reichenhallu, kjer mu je bivanje 1886. 1. bilo tako koristilo. Cesar Viljem pa oi poslušal tega aveta, zaradi tega nakopal si je poslednjo bolehoost. Njegov zdravnik se je izrekel, da je palača v Potsdamu jako škodljiva za cesarja, ki potrebuje o poletnem čaau suhega in svežega zraka. Kakor se čuje, namerava cesar Viljem kupiti v Reichenhallu vilo, da bode prihodnje poletje dlje časa v njej bival. — Ker se poudarja potreba auhega in svežega zraka, sklepajo nekateri, da je akrofuloza uzrok bolehnosti njegovi.
— (Zjedinjene države) so imele dne 31. decembra 1. I. 61,702.000 prebivalcev. Od 1860 do 1870 pomnožilo se je prebivalstvo za sedem, od 1870—1880 za dvanajst milijonov, od 1880 — 1890 računi ae na petnajst milijonov. Lani priselilo se je 114 000 Angležev, 110.000 Nemcev, 46.000 Italijanov, 18.000 Norvegov, 15 000 Švedov, 14 000 Cehov in 20.000 druzih Avstrijcev.
* (Najmanjši parni stroj na vesoljnem svetu) razBtavil bode prihodnje leto pri svetovni razstavi v Parizu nek urar, ki je tudi mehanik in umeteljnik. Ta parni stroj tehta le 3 grame ie cm visok in sestavljen iz 180 kovinskih komadov. Najpripravnejši prostor pravilno in umetno narejenemu parnemu stroju bil bi nedvomno E'ffelov velikanski stolp.
* (Dvoboj.) Iz Pariza se javlja: Mlada in brdka baronovka Lambertova naročila je nedavno pri slikarji Robertinu doprsno sliko, katero je namenila za božično darilo svojemu bogatemu atričku. Z narejeuo sliko pa baronovka ni bila zadovoljna in je prosila svojega Boproga, naj pride v atelijer in izreče sodbo o sliki. Baron zagledavši v istini ponesrečeno sliko se toli razsrdi, da pozove slikarja zaradi razžaljenja soprogine lepote na dvoboj. Umeteljnik zamenja 14. t. m. čopič s sabljo in se dvoboji z nasprotnikom. Po končanem boji hiti baron zmagonosno poročat užaljeni soprogi, da je slikar prejel težak sunek s sabljo v prsi kot plačilo za svoje spakedrano delo.
Z odlokoma c. kr. ministeratva za notranje zadeve, dne 18. februvarja 1885, št. 851 in c. kr. deželne vlade za Kranjsko, dne 3. marcija 1885, št. 1987 bila so pravila zu delniško društvo „Prvi Narodni dom" v Rudolfovem potrjena.
Po teh pravilih se sme delniško društvo kon-stituovati, ko bode 200 delnic po 50 gld. podpisanih in uplačanih.
Do konca leta 1886. prodalo se je in u plačal'« 120 delnic v skupnrj vsoti 6000 gld. Od te vsote posodilo se je društvu »Narodna Čitalnica' v Novem mestu za dozidanje ujenega poslopja 5300 gld. proti temu, da se je ta vsota a 15°/0mi obresti vred na njenem poslopji: „1. Narodni dom" zastavno uknjižila.
Na istem poslopji, katero je od c. kr. okrožnega sodišča na 15389 gld. cenjeno, nahajale ao se pa še prejšnje intabulacije na korist dedičev gospoda viteza Schneida in še nekaterih drugih upnikov v skupnem znesku blizu 7500 gld.
Vsled dovoljne pupilarne varnosti in s posebnim ozirom rednega plačevanja obresti niso ti upniki posojene vBote „Čitalnici" odpovedali. Radi tega je delniško društvo „1. Narodni dom" smatralo po podpisu iu uplačilu 120 delnic s svoto 6000 gld. svojo nalogo dovršeno in je sklenilo število delnic od 200 na 120 znižati, ter uadaljno pobiranje delničarjev ustaviti.
Toda visoko ministerstvo tega sklepa ni odobrilo, in je vsled tega treba še 80 delnic oddati. Po uplačilu istih se bode nabralo zopet        4000 g!d.
torej z nabranimi.......■   6000 „
Skupaj . . . 10O0O gld. Vnovič nabrana svota se bode naložila ali v hranilnici ali pa na ta način, da se potem cesije prevzamejo na poslopje „1. Narodui dom" pred delniško glavnico uknjižene terjatve. Delniškemu društvu je potem mogoče poslopje, ko bi kedaj prišlo do dražbe, kupiti in svojemu prvotnemu namenu ohraniti. S tem se podjetje okrepča iu za narodne namene dani denar reši.
Da se to doseže sklenil je podpisani odbor ustavljeno nabiranje delničarjev ponoviti in v dosego tega g. Ljudevita Mlakarja z legalizovanim pooblastilom do znanih rodoljubov na Slovenskem in Hrvatskem s prošnjo poslal,  da pristopijo sami kot
delničarji k društvu „1. Naroini dom" in nabiranje delničarjev po možnosti pospešujejo ter pooblaščenca g. L. Mlakarja pri podpisovanji delnic krepko podpirajo.
I/, javnih listin (poverjenega cenilnega zapisnika in zemljeknjižnega izpiska), dalje iz letnega računa in izkazov izročenih pooblaščencu g. Ljudevitu Mlakarja se vsakdo lahko prepriča, da se nobenemu ni bati zgube in da bodo delnice že s početka vsaj toliko obresti dajale, k e v hranilnici naloženi denar. S tem, da se sme v obrokih plačevati, je slehernemu mogoče vsaj jedno delnico podpirati, s kojim činom bo sebi kaj prihranil ob jednem pa narodnemu za vodu koristil in čast narodnega podjetja rpftil. Ni dvomiti tedaj, da bode vsak pravi domoljub prav rad po kaki delnici se^el. Z o/.irom na to priporočamo gospoda Ljudevita Mlakarja še jedenkrat najtopleje.
V Novem mestu, dne 25. novembra 1688.
Za odbor delniškega društva „1. Narod d dom" : Dr. Albin Po z n i k 1. r., c. kr. notar in župan, načelnik, Ivan Krajec I. r.,   po-estnik   tiskarne   In knjiuo-
tržec, Adolf Pauser 1 r., posestnik in trgovec
Za delničarje v Novem mestu: Vaclav Belin i ch l. r, poštni uradnik, Franjo Kastelic I. r., posestnik in trgOVHJC, drd. Franjo Rosi n al. r., odvetniški konci pi jen t, Andrej Scne-koviĆ 1. r., c. kr. gmi. ravnatelj, Ivan Škerlj 1 r, c kr. drž. pravlnika namestnik, I. S tU rili 1. r., c. kr. profesor >n akadentični slikar, dr. Dra-gotin T r e o 1. r., odvetniški koncipijeut, Anton V i r a n t 1. r., trgovec.
Za vnanje delničarje: Ivan Hr bari. r., glavni zastopnik banke „Slavlje" i. t. d , Fraiijo Jakopič I. r, posestnik in trgovec, dr. Alfonz M oseh e l.r, odvetnik, deželni poslanec i. t. d., Miha Pakle I. r., poseutrtik in trgovec, dr. Fran Papež I. r., odvetnik in deželni poslanec, Viktrr Rohrman l.r., posestnik n trgovec, Luka Svete c 1. r, c. kr. notar, deželni poslanec i. t. d. Ignacj Žil ni k l.r., k.eni vik:ir in urednik „Slo vi nčiv".
Tnijiil «<Iri»*il«»i vaprli. Vsaker&no trganja l><> hrbtu in udih ter bnleč.ino v členkih vapeitlO ozdravi mnenje z M pil o vi m „ P run n o s k i in ijja n i e m i u sol j o u. Cena ateklen ci BO kr. Vmik dan razpošilja po poArti ni pn-v/.eui A. Mili, lekarnar ;n c. kr. dvor. založnik, na Dutiajl, Tuohlaubeu '•»• V lekarnah pO *1 t^t;!i »alituvaj su izr '6iio Moli-o v preparat I bogova varstveno znamko In pod-pilOip. 4 (31    1 <
T n s 1 a u o.
Neustein-ove posladkorjene kri čisteče pile svete Elizabete,
■koleno in o<l »naiueiiitih sdravnlknv priporočano »redatvo proti ■abuaunju. — I ikatlflca a 10 pil 1?» kr , 1 aavoj = 1-20 pil 1 pld. a v. — ■"red ponarejanjem h«* Jako HtUri. — Pristne .so »amo, če ima vsaka »kutijica rodeče tiskano nato nrot »kolovauo varitvenu snarako „Sveli Leopold** in naJo firmo lekarna ..p vi mv. Leopoldu--, Dutml, mesto. Belce der Uplegel- lind iMnnK<tj-i»NHf. V LJubljani ho dobivajo pri gos p. irkii.ji      rir.voli-Ji. (759—14.
Preslcušeiia alcczi -3=0 leti *nwm   najalsvuejaita profeairjev in ad avniUov £UUU   švropo sspianjejo in pripoiočajo za vsakdanjo rabo lo pristno c kr. zobozdravnika
dr. Po|>|i-a Anatherin ustna vodo
v dvojno ptvukianih ataklenioah. kot radikalno art-cUtvo priti vaškemu got>uholju, vsaktd bolezni u*t In dh-sm, katera, o1 u • rabi likra.ru /.
dr. Popp-ovim zobnim pras om aii zobno pasto, vedno uhi'Hui adravu in lepe zobe.
Dr. Popp-a zobna plomba. olo—«»J Dr. Popp-a zeljia&no milo ta vaakovratne [»puščajo, zlasti za kupelji.
i*r«'«i ponarejanjem *r v Uatneu Interesu *vnr«.
Zaloge imajo v te lekarne, partuinerijo iu drogUOrlje.
J\ i
#3
S-l1 nudili.
^t.,»ji (881—294) g
za vse leto gld. 4.60; za pol leta j jI g!d. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. j ji
Družba sv. Cirila in Metoda.
Doneske »o poslale podružnice: Tolltivrh ua Koroškem ......
CeUe.............. l<£
Zatifiina .   .   ............11
Šent Jurij na Štajerskem...... 18
Star bor............. JO
Vipava............. 20
Kobarid............. [g
Sevnira.............
64 gld. 70 kr. ■M .. 90 „ '20 „
100 gld. — kr.
40   „   — „
„ 20
94 •>:>
■20
Šent Jakobsko Trnovska v Ljubljani
Novo mesto   .   .   . •......
Vrhnika............. 74
Rećica.............33
Senožeče............51
Darovali ao: Pri Einspieterjevi s'avnosti v Celovci dne
14. novembra 188^........66
A. Urbanči« na Grahovem...... 1
Mohorjani v Tinjali na Koroškem    ... 5
Slavne podružnice, katere še neno poslale doneskov za 1888. leto, uljudno prosim, da to store še pred koncem tt'ga leta.
V Ljubljani, dne 20. decembra 1888.
Dr. Jos. Vošnjak,
blsgajnik.
TP iaj O i :
21. d«c»Mnbra.
Pri Mall«l : VValter iz t.'elja. — Fuchs ix Kokre. — I Ioniziran iz Ko«evja. — Zeilinger iz Sukove. — Biizhaum z Dunaia.
Pri Sliimi : VV^lich, (>/.erny, Bleardi in Jost«in u Celja. — Gidlea iz Šopronja. — Na#y z Dunaja. — LfnVk iz Sevnice. — Ehenspanger iz Varaždina. — Haas iz Gradca.
Umrli so v ljubljeni :
20. decornlira: Marija Petere«, delavka, 61 let, av. Petra c.<«ita »t. 3, za Bristo' o bol.<zuijo.
vi. decembra t Marija Bonać, kojitoveza h^i, W mes. Poljmska cesta At. 10 za škrlatico.   — Fra-ic N-gode, pri-SfgHlee,  r>9 Ift, Cesfa v im-stni lo^ št. b za BifgtOVO boloz ni o. — Jožef Hiavin,  naiiluvčev  sin,   15 mea. Poljanska cesta št. 4!) za krfietn.
"J2. d< cemhra : Ana Savs, črevljarjeva hCi, 10 mes. Opekarska cesta št. 15 za božjastjo
V  d e ž e I 11 e j bolnici:
19. tlecembra: Doroteja Topove, kajžarca, 46 !et, za Sarioinatosoin.
M e \ e o r o 1 og i e,n o poroči 1 o.
	Cas opazovanja	Stanj«   1 T barometra l    J em" „ p**ratura v mm,   j '		Ve-trf)vi	Nebo	Mo-krina v mm.
SJ ! 7. zjutraj h3 1 a. popoi. -h   9. zvefier		732 8 mm. 7;'2 1 mm. 731 t* DIM.	0 0° c 3 8' 0 1 o° 0	bre/.v. ah jz. al. j z.	megla ohl. ob),	1 10 mm. dežja.
srednju '»imperator   2H°, za 47n nad m-nnntom.
IDijLaaaO^icei borza
dne 22 decembra t. !. (Izvirno jtelegraflfino poročilo.)
vt'erai — danes
Papirna renta.....Rld. St-.^O ~ gld. «1-8.=»
Brabena renta.....                          „     H;d 6 — „ H'Jt 45
/data renta......                          »   110-25 — „ 109 96
•i' , marčna renta ....     „     97*70 — „ 97*55
Vkcije narodne Ij.inke.   .   .      „   H7«»-— — ( H74- —
Kreditne »kcijo.....                    ,   :wi 10 — „ 906*90
London........'    „    191*9) — „ 191*80
.5 rebro   .........      .      —■— — „     --•—
Napol......lit.   .   ,     „       p 58«/, - „ 9*59
C kr e.okini   ....              ,       5,74 — „ B*T*4
Si«mftke marke   ...             ,     r.'.l-.'O — . 59 50
4"/0 ilriavtid sreiko iz 1. 1851      950 gld. 184 gld. 7") kr.
Državna Gie^.ke iz li                 tO 1   „ 171 — „
vO^erska ?lata renta i0:,,   .   .       ... 10J „ — „
Vgerska papirna renta 5°/,   .       ... 93 „ 25 „
•)u/u Atajerske zemljišč odvoz. obli<^. 104 ,, 75 „
Dunava reg. srei^.ke 5°/0        .     PKJ U.'l — „
Zemlj. ob.v. avstr. 4'/tn/0 zlati zant. listi . 122 „ 75 „
Prior, oblij;. Elizabetinc zapad, železnice — „ — „
Prior, oblij*  Ferdinandove sev. železnice 99 ., 70 ,,
Kreditne sreftke.....100 gld 184 ,, 2>
Rudolfove srečke.....                            10 ., 20 „ 75 ,.
Akcije anglo-avstr. banke             120 115 ,, —
Vrammway-druSt. velj. l7o gld. a  v. — „ —
10- 49)
GLAVNO S KLAD I STE"*
—"""" naj^islijo Inin«
KISELINE
poznate kns najbolje okrepljujuće piće,
I kas lzkasaa Ilok prati trajnost k.v.ii" plurievlna I ;•■ !•'>2cn bolesti grkljana I proti mšhrmlm kataru,
H INKE JHATTONUA
i>       Karlovi vari i Widn.
V pojasnilo
naj služi, da Kranjci, kateri tjliko trp6 v Braziliji, kakor razvidim is pismenih poročil, ki so tudi meni došla, neso tja potovali po mojem posredovanji, ker bom jaz bil vsled skušenj vedno največji nasprotnik onih krajev.
Jos. Paulin v Ljubljani,
(y7(j—t) konces. glavni potniški agent.
Kočija (ekvipaža)
tudi za odkriti, popolnoma še dobro ohranena, z osmi na olje, s finim Buknom tapecirana. Je po prav nizki ceni n» prod»|. — Natanetieja pojasnila pri gosn. diiiNtavu <;urricli-u  v Igriških ulicah, hiša Seuuig-ova).    (8(57—2)
Zahvala in priporočilo.
Vsled preselitve iz Ljubljanske čitalnične restavracije v Topile« pri Novem mesto, izrekam tem potom motoplejso sahvalo sa mnogobrojno obiskovanje, zlasti po-tovalcem z Vrhnike, is Logatca, Idrije, Cerknice i. t d., kakor tudi nekaterim p. n. gostom iz mesta Ljubljane, posebno precastiti duhovščini. Zal, da nemara usroka, 1. »hva-Ijevati se ćaat. mestnemu občinstvu Ljubljanskemu splošno as obisk.
Priporočam se za mnogobrojni obisk v svojem novem bivališči v Toplicnh pri Novem mestu, kjer bodem slavnemu občinstvu strmel vs«k čas z livrstno pijaco in dobro Je<IJo, m (lolenJHkim, metliškim, crnim i»tr*kim vinom in z reeerjem, kakor tndi s Hoslerjevins ■■mreni m pivom. — Pripravljeno bodem imel tudi sobe-*» potovslee. „ M
Spostovsnjem
(873—1) Franjo Remic,
bivši gostilničar v čitalnici Ljubljanski. V Ljubljani, dne 15. grudna 1888.
Št 4.
Mesto zdravnika
(861-2)
za sodnijski okraj Podgrad v Istri
razpisuje se z lotno plačo 800 gld. in potno odškodnino (pnvAalom) 200 gld. Zdravnik stanovati nora v Podgradu, Icjer je aedt*ž okrajni aodniji in drugim uradom, mora imeti avojo lekarno in govoriti jeden slovanski jez k.
Natančnimi pogoji leže" Da ogled pri podpisanem odboru in se na zuhtevo tudi dopošljejo
1'joSnje /.a to mesto poslati je podpisanemu odboru v «3 tednih.
Okrajni zdravstveni odbor Podgrad v Istri,
dne 15. decembra 1888.
TJ Usojamo si tulano opozarjati na nnšo ^
H   v Ljubljani, v Selenburgovih ulicah št. 4, 4
^ razstavljeno
4< galanterijsko in kosarsko H      blago ter palice,
pripravno za
% MM in novoletna darila.
7jA. prvo domačo industrijo v Koeevji : ^   87-2—'2; Fran Stampfel. ^L,
Grozdne sadike.
Upravništvo meščanske korporacije v Kamniku naznanja, da bode oddalo vspomladi 1889. leta
več ti«oč»
dveletnih gozdnih sadik
iz drevesnice v Bistrici, in sicer:
150.000 smrek, tisoč po .   .   . gld. 2.—.
200.000 črnih borovcev, tisoč
po .   .   ,....... „ 1.50
10.000 mecesnov, tisoč po . „ 3.— loco drevesnice v Bistrici.
Da imajo sadike iz gozdne drevesnice veliko  prednost od  druzih, razume se itak
brez posebnega poudarka. (866—1)
liga P
arajšme Bisao m*)
i iz let 1883 dalje in sicer: grahovina, I muskatelec, rulandec, bela skadarka, slankameiika, kraljevina, nadalje rdeče vrste burgundec in koso vina (Zimmt-traube) v količinah po  1 hektoliter in več. Cene nizke. Pri vseh vrstah se jamči, ! da je vino čisto, neponarejeno prirodno. Uzorci so na zahtevanje na razpolaganje. Več pove OSkrbntŠI1 > <> JAiajššiM" { ir.iola   IMaskovic-i    IfIsagT, j pošta Novimarof, brzojavna postaja: Sv, I Ivan-Zelina. (842-6
!Vsi stroji za kmetijstvo!
zlasti za sedanjo sezono.
Itesdlg&ioe sa. karmo
—  _ po najnovejših sistemih. = Izdoluje j ili v 30 mihl mli številkah in gsrantiije, da ao dobro narejene,  prodaja po c«ni in  p<» najugodnejS b pogojih
IG. HELLER, Wien, II,, Praterstrasse Nr. 78.
OlDsirni katalogi na željo zastonj ia franke.
Vsako vprašanje se radovoljno odgovori.
Jamstvo za dober materijal in največji ospeh.
Posredovalci »e zclc in dobro nagrade, zanesljivi agenti so iščejo. (746—8)
a
Za božično in novoletno darilo
priporočam
POEZIJE SIM. GREGORČIČ-A.
n. zvezek.
Elegantno vezane z zlato obrezo, z bogato pozlaćeno sprednjo stranjo in hrbtom po 1 gld. SO kr., po posti f> kr. ver.  - Broširano po 1 gld., po pošti 6 kr. več. (869—31
FRANJO DEŽMAN,
knjigovezec, Sv. Petra oasta h. št. 6, Ljubljana.
>{*y    y»\«v    v»Vbp    v»Aw~ w.tv~
Dobil aem vašo cenjeno poailjatev, 1 rlacon
izvlečka olja za sluh
katere,'a sem naročil sa Sfttetsffta moža, bolehajo£«»g» sa naglnhostjo. Zares pr*vi ABiloi je, kak npliv je sredstvo imeio pri tej osobi. Ko je šele -4 ur je rabil, slišal je mož več metrov s svojimi, poprej zavsena gluhimi uftesl tiktakanje stenske ure. Mo*,_ kate-remn ae avet sedaj popolnem nov zdi, zahvaljuje Vas in Boga za čudovito pomoč (781—3; S apoŠtovanjem Cinntav Majer, Alekaanderfeld.
Ta Iz^lečelc olja. za sl\a.]a.
c. kr. sekundarskega zdravnika dr. Hehipeka, dobiva ae z navodilom,  kako rabit',   po «1*1.  !•."><> iz glavne zalogo    r"i-j»iui    Ciriitootiioi I t-Jtt    na Ikomtji. FikntliHiiN, .Stt*<llongttA*e ].
Lep
■t" '■■ •   • ■!
a proaajainica
z magacinom in prostornim stanovanjem
a 4 sobami in kar k temo pripada, v Krmiji, v vogelucj liifci St. l'.lO,
v sredi mesta,
se da takoj po ceni v najem.
Vpraša naj ae pri gosp. FeliUMii Irbamn Pod TVatlPo št. 2 ali v Krmiji v hiSi Humej. (875—l)
DOMAČIH ZDRAVIL,
kakor jih rabi slovenski narod.
S poljudnim opisom človeškega telesa.
Izdal In založil Dragotin Hribar. Odobril br. Edvard Benedičic, nadzdravnik Usmiljenih bratov v Št. Vidu na Koroškem.
Ta slovenskemu narodu zelo koristna knjižica dobiti je V „narodni Tiskarni" v Ljubljani, Gospodske ulice št. 12. — Stane 40 kr., po pošti 45 Kr.
ca ca
Važno za potnike v Ameriko.
Kuor lioie |ni ceni. duliro, hitro in varno potovati v Sever o ali Južno Ameriko i. t. d., naj se zaupljivo obrne na glavnega agenta, potrjen**««, po visoki o. kr. <l«'*rlni vladi v (Julii i ani,
Josipa Paulin-a v Ljubljani,
na Marijinem trgu št. 2,
zastopnika evropskih in ameriških železnic ia nemške peštno parniške družbe.
Tu se prmlajaj'i vosni listi s poiiiiti juinsl \ oni i/, Ljuhljuun naravnost uit vso postajo Snvrrne in Južno Amerike, Avstralije. Afrike i t. il, po vnovič jako znižanih cenah. Nalaniiicja pojasnila dano se jako radovoljno.
Potovali e iz Ljubljano skozi He'jak se slednjemu jako priporoča, ker je Kijijs«- ia eenejie kot čez Dunaj. H77—li
HENRIK KENDA v LJUBLJANI.
Kožuhovi mufi.
►Svilnati črni zajci.
St. 1_2_   a 4
"gld. — HO      115      1*5U I'HO
Svilnata črna opica.
Žt. 1__2_     3 4
gld.   2-80      3"f)0     4fi0 5*2n
Astiakan i:i pliš.
Št. 1            S         8 4
5
Franc. Canin.
gld 410.
Biber.
gld. 8 50.
Chinchila.
gld. f».50.
Šakal.
i:id. »» Tu
Zimski zajec.
gld. 5.00.
Oposum.
gld. 5.30. S liernn linoiu podložen, ght. 9.30.
Moutlon.
gid Si. -.
gld
<> 80
:i-wo
gld. r»-L'i)
1-2^       150      1-90 SrnU
Svitli črni Castor
Žt. 1 2 3 4 5
65)0 7-I50
Sealskin 7ii-i.»
(teiunoriijuva meliku žlulitim uajkolj moderna kožnliovina).
St. 1 ji_       l\ 1 5
I DR VALENTINA ZARNIKA
s
i
ZBRANI SPISI.
I. ZVK/.KK.
PRIPOVEDNI SPISI.
UREDIL IVAN ŽELEZNIKAR
Vsebina:   Životopis  dr. Valentina Zamika. — Ura bije,  človeka pa  ni! — Maše c vanj e   usode. — Razni  spisi: Iz  državnega   zbora. — Piama slovenskega turista.
Knjižica je jako elegantno, po najnovejšem uzorci iti res krasno vezana. — Utisnena je na sprednji strani podoba dr. Zar-nikova v zlatu in pridejau tudi njegov lastnoročen podpis. — Cena knjižici je i gld., s pošto 5 kr. vce. — Dohiti je v narodni Tiskarni" v Ljubljani.
Za najprimerneje
mu®
priporočava
——— s podobo pesnikovo v bakrotisku.
Mehko vezanih stane vseh ftest aveskov...... gld. ir>.—
V plati o vezanih............... „ I8.U0
V jiolo nanjo vetanth............. „ BO 70
V prekrasni vc/.hi ■• zlatim ohre/.koin....... „ !i2.50
V  Ljubljani, V 17. dan decembri IHciS.
Ign. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg
založna knjjgptržnica. .8^3—g
m
gld. 3Vu
7 50
v L ubijani, Židovske ulice št.
BVOjo veliko izb r najfinejših,  nezlomljivih jp-utnčič;, smejo tipli pinti, v iiuvHJ iu el^Kuntnej opravi.
Velika «»lo|(fa oblečenih in neoblečenih punčic, ki ?e tadi olileeejo. kakor kdo želi; poleg tega različnih punčic in igrač iz gumija.
MmJvovJji /:ii<»i:;i rokovic od vsakovrstnega uanja, lastni izdelek, pletenih iz volne in tri kot, s podlago in brez nje.
.\'ajm»\ <\js«' kravate za gospode, od najcenejfte do najfinejše, v vaakej obliki, z novimi kravatnimi iglami vred.
ifovoMli: listnice, v.sitiers in tobačnice, hlaćniki, ovratniki in manšete, gumbe za srajce, najfinejši francoski in angleški parfum in ruznovrstua mila 1. t. d. i t. d.
Zaloga pristno ameriškega
perila iz kavčuka ali Celluloid-perila.
Cene so vsem predmetom nizke.
67
6719
JOSIPINA SCHUMI,
sladčičarsko in cukrarninarsko podjetje.
o 0 P o
ti
o
r-i ©
O
•d
T
pozornost.
I', n. občinstvo Ljubljane in okolice ai uaojam prijazno opozarjati na svojo veliko ziiIoko
božičnih predmetov,
sladčic po jedi, bonbonov in dekoracij za božično drevesce.
Ker imam na prodaj lastne Izdelke, sem v prijetnem položaji, da morem staviti ujnlsje eene. Vnanjemu občinstvu priporočam mično sestavljene zbirke od 8 do lO ari«!. Vsaka zbirka zadostuje popolnoma za veliko božično drevesce. — \»-roebe na tako imenovane
Hamburške, Liibiške in Kraljevske (Kbnigsberger) marcisanske torte, ovočje, sočivje, prešičke sreče
i. t. d. se ukusan, točno in po eeni izvrše. (802—10)
Na Kongresnem trgu, v Fischer jevi hiši št. 13.
Za čas stavbe
priporoča
o ii i      u si    iwsrsi m % ^st      u s\ ^/s> m m ^»imn
Mestni trg st. 10 trgOVilia Z ŽeleZDinO Mestni trg st. 10
v veliketu tabora In po selo niski cent
okove za okna in vrata, štorje za štokodoranje, drat in cveke, samokolnice, vezi za zidovje, traverze in stare železniške šine za oboke, znano najboljši Kamniški Po rt I and in Roman cement, sklejni papir (l)ach-pappe) in asfalt za tlak, kakor tudi lepo in močno narejena sledilna ognjišča in njih posamezne dele. Pri stavbah, kjer ni vode blizu, neobhodno potrebne vodnjake za zabijati v zemljo, s katerimi je mogoče v malo urah in z majhnimi stroški na pravem mestu do vode priti ravno tako se tudi dobivajo vsi deli za skopane vodnjake: železne cevi in železoliti gornji stojali, kakor tudi za lesene cevi mesingaste trombe in ventile in železne okove. (224—44)
MF" Za poljedeljstvo:
Vsake vrste orodja, kakor: lepo in močno narejeni plugi in plužne, železne in lesene brane in zobovje zanje, motike, lopate, rovnice, krampe i. t. d. Tudi se dobiva zmirom sveži Dovski mavec (Lengenfelder Gyps) za gnojenje polja.
Najboljši in najpripravnejši način hranjevanja
j gotovo
zavarovanje življenja.
Zavarovanje življenja koristno je vsakemu, neobhodno potrebno pa onim, ki imajo skrbeti za rodbine. Naše življenje odvisno je od tolikerih slučajnosti, da ne sinemo nikdar puščati iz oči bodočnosti onih, ki so nam dragi in za katere skrbeti smo obvezani. Najboljši pripomoček za to je zavarovanje življenja, katero je urejeno tako, da doje priliko vsakemu udeleževati se njegovih dobrot.
Za neznaten denar more se zavarovati kapital, ki se izplača po smrti preostaloj rodbini, ali dota, ki se izplača otroku, kedar doživi 18., 20. ali 24. leto. Poslednje zavarovanje važno je zato, ker se zavarovana dota izplača tudi tedaj, ko bi oni, ki jo je zavaroval, umrl takoj potem, ko je uplačal prvi obrok, in ker se vsa uplačana premija vrne, ko bi zavarovani otrok umrl pred dogovorjeno starostjo.
More se pa tudi zavarovati kapital, ki se izplača zavarovancu Baraemu o dogovorjeuei starosti (n. pr. v 40 , 50. ali 60. letu), ali pa njegovim dedičem, ko bi utegnil umreti prej
Vse te načine zavarovanja upeljane ima vzajemno zavarovalna ban Itn „SLAVUJI"' v Pragi, katere prednost je še to. da je pri njej vsak člen brez kacega posebnega priplačila deležen vsega čistega dobička, ki je leta 1887. iznašal 10%, v prejšnjih letih pa tudi Že po 20%, 25°, „, celo 48%.
Konci leta 1886. bilo je pri banki „SLAVIJI" za življenje zavarovanih 40.497 osob za 22,835.193 goldinarjev.
Vsa pojasnila da]e brezplačno (233—77)
J
9»
P. (D
O* (D
M
O
P-
H
O O*
O
glavni zastop banke „SLAVLJE" ¥ Ljubljani
v lastnej hiši (Gospodske ulice 12).
» 4-4 4 4
*
to 4 4-
*
to
to to to to to to to to \to to
it
to to
C. kr. konces. parobrodarsko društvo
GUNARD LINE
vM|ii-t'|cmii t>Ia.|po in potnike
za severno in južno Ameriko.
Podrobnejša razjasnila  daje „CCJ^ŠT-^IE^D T ■T'KTT!" v  ulici "Va.ld.i-rlvo "ter- 23, Trat. (85y—4)
J. Pserhofer-jeva
lekarna na Dunaji, Singerstrasse 15, „Zum goldenen Reichsapfel".
Kri pi^HIllf* Kroirliifi* P°PreJ »»Univerzalne krogljice" ime-1V11 vioinssao i\t v^ijiv/Vj novane, zaalužujejo poslednje nazivanje s popo'no pravico, ker res je ni skoro bolezni, pri katerej bi ne bile že na tisočekrat te krogljice pokazale čudovitega učinka svojega. V naj trdo vratnej-ših slučajih, ko so se druga zdravila zaman rabila, so te krogljice mnogo-brojnokrat popolnoma ozdravile. I škatljica 8 15 krogljicami velja 21 kr., 1 zvitek s 6 škatljicami 1 gld. 5 kr., pri nefrankovanej pošiljatvi po povzetji 1 gld. 10 kr.
Če se poprej pošlje denar, stane s poštnine prosto pošiljatvijo vred: 1 zvitek krogljic 1 gld. 25 kr., 2 zvitka 2 gld 30 kr., 3 zvitki 3 gld. 35 kr., 4 zvitki 4 gld. 4 > kr., 5 zvitkov 5 gld. ižO kr., 10 zvitkov 9 gld. 20 kr. — i Manj. nego jeden zvitek se ne pošlje.)
fHF~" Pristne krogljice so le one, katerih nakaznica ima imenski poerk J. Pseriiol'er-jev in katere imajo na pokrovu vsake skatljlce Isti imenski pocrk v rmleri barvi.
Nebrojno pisem je došlo, v katerih se zahvaljujejo konBumenti teh krogljic za njih ozdravljenje po najrazličnejših in teških bolezuih. Kdor je le jeden-krat jih poskusil, priporoča jih dalje.
Ta navedemo le nekaj zahvalnih pisem: ^=
Schlierbach, 17. febr. 1888. Vaše blagorodje! Udano podpisani prosi, da mu zopet pošljete štiri zvitke vaših koristnih in izvrstnih kri čistilnih krogljic.
S spoštovanjem Ig. Neureiter, praktični zdravnik.
llra.su pri Smeledniku, 12 sept. 1887. Blagorodni gospod! Božja volja je bil«, da ao mi prišle Vaše krogljice v roke in s odaj Vam pišem, kak iiBpeb da so Imele: Prehladila sem so bila v otročjej poste! i, tako da nesem mogla opravljati već dela svojega in bila bi gotovo že mrtva, da me ueso ro šile Vaše čudovite krogljice. Bog blagoslovi Vas tisočkrat Zaupam, d.t me bodo krogljice Vaše popolnem ozJra-vile, kakor so drugim k zdravju pomagale Terezija Kniflc.
Duuajako Novomesto, 9. decembra 1887. Vaše viaokoblagorodje! Najtoplejšo zahvalo izrekam v imenu 60letno tete svoje. Trpela je za kroničnim katarom v želodci in vodenico. Življenje bilo jej je muka in mislila je, da je že zgubljena. Slučajno dobila ju Akatljico Vaših Izvrstnih kri čistilnih krogljic, iu je ozdravila, ko jih je dlje časa rabila.   S spoštovanjem
Jožefa Weinzettl.
Mitterinzersdorf pri Kirchdorfu na Zgor. Avstr., 10. januvarja 1886. Vaše blagorc dje ! Blagovolite mi po-Blatf po pošti zvitek Vaših izvrstnih kri čistilnih krogljic.   Ne morem, da ne bi Vam izrazila popolnega priznanja glede vrednosti teh krogljic in priporočala jih bodem, kjer bode i riložnoBt najtopleje vsem|bolehajo6im. Pooblaščam Vat«, da to  zahvalo mojo smete porabiti, kakor hočete. S spoštovanji m Terezija Kastner.
Gottahdorf pri Kohlbachu, v Av. ŠUz„ 8. oktobra 1886. Vaše blagorodje! Pros-m  Vas prijazno pošljite m ti škatljic Vaših univerzalnih kri čistilnih krogljic. Lu Va-š m čudovitim krogljicam se mi je zahvaliti,   da   sem   rešena želodčeve moje bolezni, ki me je mučila pet let. Jaz nikdar nečem biti brez teh krogljic in i/rekam Vašemu blagorodju najtoplejšo zahvalo svojo. S spoštovanjem Ana Zwickl.
Rohrbson, 28. febr. 188G. Vaše blagorodje ! V meseci novembru m. 1. naročil' sem pri Vas /.vitek teb pil. Jaz in žena moja opazila sva najboljši uspeh; oba naju je glava bolela ter sva bolehala za zabasanjem, tako da sva le s'<oro obnim!"* . če tudi sva le 4G let stara. In glejte, pile Va e napravile so čude* in oprostile naju bolezni. S spoštovanjem Anton List.
Ozebljinski balzam ,.;
j.
•ser-
kofer-ja, že več let priznan za najboljšo zdravilo proti ozebljini vsake vrste, kakor tu>li proti zusta-r. i l i in ranam. 1 lonček 40 kr., s iran-kovano pošiljatvijo tif) kr.
Trpotcev sok, 6^««,^
čevitemu kašlju. 1 itd. stekl. 50 kr.
Amer. mazilo za protin,
najboljše sredstvo pri vseh protin-skih in revmatičnih boleznih, trganji po udih, išiji, trganji po ušesih itd. 1 gld. 20 kr.
Prašek   proti potenju
TIHO*   ^'entt Si -cljici 50 kr., s fran-kovano ^JŠiljatvijo 76 kr.
Balzam za gušo, 3JS5J
proti napenjanju vratu. 1 flacon 40 kr., s frankov, pošiljatvijo 65 kr.
Ton noehinin-pomada
J. l*serkofii>r-ja, najboljše sredstvo, da lasje hitreje rastejo. 1 lonček 2 gld.
Angl. čudoviti balzam,
1 stekl. 12 kr., 12 stekl. 1 gld. 20 kr
Razen tu navedenih preparatov so v zalogi vse v avstrijskih listih objavljene domače in inozemske farmacevt!čne specijalitete in so \si predmeti, ki bi jih morda ne bilo v zalogi, na zahtevanje točno in ceno preskrbe.
SPSJET- Poifjlatve po pošti so najhitreje zvrše proti predpošiljatvi zneska, večje naročbe tudi proti poštnemu povzetju.
jjsfjr i'e hv <Ieuar naprej posije (najbolfe po p» ■.....j nakaznici),
poNtnina mnogo iiiaiij tttaue, kot  pri poAiljntvah w povzetjem.
Največ zgoraj imenovanih specijalitet se tudi dobiva v Ljubljani pri gospodih lekarjib «. lUceoli in .1. Naoboua. (773 — 5)
Zdravilna esenca £Si55
preti sprijenemu želodcu, slabemu prebavljenju, vsakovrstnim trebušnim boleznim, najboljše domače sredstvo. Steklenica 22 kr
Fiakarski prašek,
hripavosti, kašlju i. t. d. 1 škatljica 35 kr., s frankov, pošiljatvijo 60 kr.
Univerzalni obliž ^St
ki se je že večkrat pokazal za d.bro zdravilo, če se kdo udari ali ubode, pri ulesih na nogah in trdovratnih bezgavkah, bolečih krvavih žuljih, črvu v prstu, pri ranjenih in unetih prsih, protinRkih tokih in jednacih boleznih. 1 lonček velja 60 kr., s frankovano pošiljatvijo 75 kr.
Univerzalna čistilna sol
A. W. Bullrieb-a. Izvrstno domače sredstvo proti nasledkom teškoga prebavljenja, kakor: glavobolju, omotici, krču v želodci, zgagi, zlatej žili, zabasanju i. t. d. 1 paket velja 1 gld.
Očesna esenca SSESSL
1 steklenica 2 gld 50 kr., »/, steklenice 1 gld. 50 kr.
F
ipČEVA ESENCA
% lekarjaPicCOlija
*ŽJ^ v. Ljubljani.
ni nikakor sreihtvo, ki skoraj raztrga črevesa in sili naravno njih delovani«-! Harrel tu «issaaa jo |>o-lajše valna, pa veniior gotuva. uspešna »»mor, ki le podpira naša notranja lafosroi dalovasja m tedaj ne škoduje ćrevesoni nikdar, <e hi M A.- toliko časa /.auživala. Ona o/.iir:i\ii tm obolsloatl želod eve in telesne, vranižne iti ietrne betssi i, kakor posebno zlat:> žilo, vsako telesno zaprle, vo enioo, dol»otra-jajočo drisko vs etl pokvarjenih r.\ es. hi ie povrhu najuspešnejše sredstvo zoper glhr.' pri otrocih. — Izdelovatelj jo poSilja v zaliojčkic po 13 steklenic za 1 tfld. 06 kr., poštne troške ;rpr p, i,. naročniki. V steklenicah po Ifi kr. dobiva so v akoro vseh lekarnah na Štajerskem. KsrsikfMtt, v Trstu, na Primorskem, Tirolskem, v [hi in I) lm ičiji. — V Ituilul-fovem so dobiva v lekar i Ri/./.i.di-jevej.   (800—87)
g Gg. šolskim hrtastojnikom g
ni učiteljem
priporooa
trgovina z Mm\n in urudiem g
•i
vsa vrtnarska orodju, kauor lutii orodja za sadjarejo in obdelovanje sadnih dreves in sicer: drevesna strguljn, škarje za go-senice, ročna lopatica, drevesna žaga, sadni trgač. drevesne škarje, cepilnik, cepilnik ski nož
na I e jm» pop les Kani   leseni p urejena in po prav  nizki ceni.
drevesne škarje, cepilnik, lik za mladiče, cepilnl nož, vrtnar- ft*. ož in drevesna ščetka. Orodja 10 Vsa resi eno  not) les kun i   i esc ni plošči r>5
j e j edi i v i >\ovci i :> It i, cj o podatorli ti>t :> podobami. „cKmctovalec" i\aja ck'a It ta l' na mesec vta celi poti. uvelo oa Ijc" pz-inaSa ■po l j cdelsU e, živinatslie, \nnat-slic in dtviae član It c, C|copo9a«-slie novice tez- ?ajc na točit i ftom >oojim dcoie aosvodctzsfic svete. „c\nijloua lec'r j i na leto 2 cj-1'd., z>a qq. •učitelje in h n j iž>nice Ijndsliilv Sol- pa le 1 c\ld. S)I-a-zočnilii, lii vM'opi jo med letom, dol?e  vse izmisle s\'ev'\[\\e ti&te<XQ>
krilita. -;J>
METOVALEC.
OiKniu gaipimu list 1 [•;.') „Vrtnu*.
h a &
je vldt d po3otanii, le i pttnaoa sa3jar:>fic in ^ploli wtto\ax>yke> članlie. „^DtfcnaV k-naja dva--fltat na w\e$ec. „^Vztna^ja" do-ve nazočnih i „3ime to ivi fca" zastonj-.
Za božične praznike
pripotoi'a
•F. Fdderl-»v«
sladčičarska pek arij a v Lingovih ulicah
raznovrstne sladčice, cvibake, potvfce, orehove kifelce, šar-keljne i. t. d.
Tudi se prodaja (8*1 8
kinah. aaa v si g o
kilo po tH kr., 14 kr., II kr. in «> kr.
OOOOOOOOOOOOOOOO
pavol o 8
za pletenje J
v 200 popolno h talnih  modnih barvah in
umetno volno
tako zvano     iiionii". ponuja leplo in cenejšo, ^| nego vsaka drugs kimkinetica,
T1
tovnrnii  xn j>si^\«»l« y.at |>l«t«njo
v Oerv. Kosteloi (862—2)
(.'eniki pošljejo se na zabtovanje zastonj in franko,
oooooooooooooooooi
Marijaceljske kapljice za želodec,
izvrstno uplivajoče pri vseh boloznih želodca.
Jfoiir<rko8l.jivf ]>rl iioiininjkaiiii »lasti tlo jotlij, Bl'itii'in želodci, Hinrili-či s:i]ii, nunonjanjl, kialem I i"l i r ■ n j i, koliki, ž*.eloiicc veni kitturu, ■■ ■'. :iko ■« aiirnja petiuk in ijbouo tnr bd nabira provois Blur.li. pri zlutenioi, .nun in bljuvanji, glavobolji (če izviru bolečina iz želodcu), krči v želodci, zapiranji ali zabagaiiji, |>rcobloženji želodcu z jedjo ali pijani, xlistu.li, lioloznib na vranici, na jetrih uli r.latuj žili. — Cena stoklonlci z navodilom, kuko bo rabi, |o kr., v«l. Bteklcniui TO kr.
Glavno zalogu ima lokar li Altoi. iiicAi>i  v Itromerliil (Moravsko) Mnrijneoljsko k.<|diiei. iioko nik.iko tajno sredstvo. N.iili BeHtavino navedene bo na navodu, kako rubiti, ki Be pridnuo vaakej steklenici.
mm Pristne v skoro vseh lekarnrt.h. f
SV AIX 11,0 ! I' v i : m' IMurijacoljukn kapljieo se mnoffokrut ponarejajo iti posnemajo. — llit so ]>risliie. mora vsaka stokle-niča imeti riulec zavitek r. uorviiin VftTSl VSBO /iiiuiilni in z d modom, kako milili, ki ne pridene vsakitj steklouici, opomniti je, da mora biti navod tiskan v tiskarni II. «.iih«'U-ii y liro.
nasuta
Pristno imajo: V 1.3ol> 11 i : lekar Gabr. IMccoli, lekar Joa. Svvoboda. — V 1'oMogf tli: lekar Fr. Uaccarcich. — V SI. o i i I I.oki: lokar Karol Kabiiiui. — V Ittltlo vlj icl : lekar Aleksander Koblok. — V Itllflollov"Bil: lekar Dominik Ki'/oli, lokar UerK-manu. — V liniiiuikli: lokar J. Moćnik. — V t'riiomlgi: lokar Jun. Iilažok. (731)—BO)
Posebna, v tej deželi razširjena bolezen je sSabo prehavljenje.
Naša modna kuhinja in modni naiMn življenja sta uzroka te bolezni, ki naa nenadoma napade. Mno^i ljudjo trp4 včasih za bolečinami v ^rsih in bokih, včasih tudi v hihtn; lotijo se zaspane in trudne, imajo shili okus v ustih, zlasti zjutraj: nek posebni slez se jim nabira na zobeh, slasti nemajo do jedij , v želodci leži jim neka teža, v želodčevi votlini čutijo včasih neko nedoločeno otrpnenje, katerega ne odpravi uživanje jedij. Oči upadejo, roke tfl nope so mrzle in mastne: čez nekaj »'asa začne še kaSelj; sprva suh, čez nekaj mesecev pa z zelenkastimi izvrški. Ko<:ar ta bolezen zadene, se «"uti vedno zaspanega, spanje jra QS upokoji: potatn postane nervozen, ni/.drazljiv in nejevoljen, hude slutnje ga napadajo, če hitro ustano. se mu v glavi vrti, k;'.kor bi se mu cela gtmVM sukala: čreva se mu včasih zamaše, koža mn je včasih suha in vroča, kri postane jjosta in zaostaja, belina v očeh se porumeni, urina ima malo ler je temne barvo; in če se pusti dolgo stati, se nabere na dnu neka gošća; hrana se takemu človeku pogo-itoma VSdigUJS, pri fismai čuti včasih sladek, včasih pa kisel okus; kar spremlja močno bitje srca. Vid mu peSa pege se kažejo pred očim, ter g.v napada čut teške onemoglosti m zaspanosti Ti simptomi se pogostem ponavljajo in Moko se reče. da skoro tretjina prebivalstva te dežele boleha za to boleznijo v jednej ali drogsj obliki. Shaker-jev izvleček pa spravi urenje jedij na tako pot, da holno telo dobiva hrane, ter se prejšnje zdravje zopet, povrne. Učinek tega zdravila je zares čnctovii. Na milijone 111 milijone steklenic, je že razprodanih in število spričeval, ki potrjujejo zdravilno moč t ga zdravila je izredno veliko. Na stotine boleznij, ki imajo razna imenuje posledica slabega prebav-Ijenja; in če se poslednjo zlo odpravi minejo tudi druga, kajti so le simptomi prave bolezni. Zdravilo je Shakerjev izvleček. Spričevala na tisoče osob to dokazujejo brez vsake dvojbe, kaj!i pohvalno se izrekajo o njega zdravilnih svoj-stvih. To izvrstno zdravilo so dobiva v vseh lekarnah.
Osobe, ki bolehajo za zabasanjem, naj rabijo „Sei-gel-ove čistilne krogljice* v zvezi s Šhakerjeviin izvlečkom. ,,Seitf«*l-ove elstlliic krojile!*" odpravijo zabasanje, krotc mrzlico in prehlajenja, odpravijo glavobol in zatrti žolčnic.o. Kdor jih je jedenkrut poskusil, hode jih gotovo še dalje rabil. Uplivajo polagoma in ne napravljajo nobenih j bolečin.   —   Cena 1 steklenici   Shiikeijovcgu  izvlečka gld.
1,86, 1 Ikatljid „Seigelovih čistilnih krogljic- SO kr. (sr,i-ao) ! Pred ničvrednimi izdelki, ki oelo škodljivo uplivajo. se svari. V Sternbofn pri Češki - Tribavi, dne 7. oktobra 1885. Velečastiti   gospod!   Meni   poslani   ,,Sh:ikerjev ek-I strakt'4 sem že porabil  ter se preveril, kako je dober — gotovo ni nobena sleparija — kajti jako pomagal jo proti moji že  zastarani  živčni bolezni.    Pošljite mi z obratno pošto še jedno steklenico.   Z volespoštovanjeni lt Alojzij   litiplttii, hišnik.
V Riedlingsdorfu pri Pinkafeldu,   dne 6. oktobra 1887. Velečastiti   gospod!   Za^es   je   čudno,   kako upliva „Shakorjev ekstrakt".  Izrekam svojo najiskrenejšo zahvalo. Pošljite mi hitro 1 steklenico izvlečka in 1 ikatljico pil po povzetji. 1" Josip   Se ti rti 11/..
ljOfttiilk ..Milkkcrjevvirii lBWlo4ks»4* in Si-i««'lovili krouljif   j«'     V.   .1.   Wllit<».   I.imilc«! I^oudon,
;tr»   l"jii-iii{i«lJiia  Uoad 10. O. (jlnviio   zalilo 1» V4>iltrillllo   rn/po   iljalnieo illlH ■ vini >ep. llimruit, lekarna „pri Zlatem  levu'' v Krome-riži (na Moravskem) in so dobiva skoro v vseli lekarnah V Avstriji. I m a j o lekarne: na li rnujs Ioni. lioro-!. <m, 1* ri inois ;.«'  ■> :  v l.jiili-
1 jjini. Vel latovolf violi hi> ii-ii. uit. pi. Trnkoosv, G. Pioolli] v Celovci. I'eter Blrnbacher, Alf. Egger lu VV. ThiMii.uaid : v It; >li- >»i. ^loliorji. IVern ili- Go-stentsehnig; na l'i-l>i/,i. v lt**(|»ku, dr. Kiiinpt', Fr>edr' Soholsj v \JdOl >• uii. Idriji, 1» itmiiikii, 1'uljl, J. Cibucichio; na IC«>ki9 (I. 1'rodam; v liorin, ,1. CVistofo-etti, Pontoni, A. Gironsoli*j v 'VvhIu, Suttina A. al Ca-melo, Pra.Miuirer A. ai duo Mori, J Serruvalo, al Reden, tore C. Zaneti, alla .Šesta <i'n >>: l'odKNtdoiii, N'ic. Bar* (lionović; v Spi «lu. Alijaiiović, Tocigl; v /.u«lrii. An« diovič; v Nušiiku pra It ki. v \nvcin pri Keki, v Ualcm l.ošii.ji. U. \'i\iani in Nkoro v \-«li Irkur i>iili onI o I ili  mrsi (li/.aic.
Za najboljše priznani (Patent STRAKOSCH & BONER)
uji za pranje in ovijanje, valjavnice za perilo (monge)
nstji^oTrejše lron.str-u.lrcije,
za domačo rabo, hotele, kopeli i. t. d. i. t. d. i, t. d.
mm
Dalje   sil   li . ?ii<i*<*.  katere  gonijo konji in voda, dalje take, ki se gonijo z roko in gepiom,  rfziflilico z«t krmo in l>3ll£>'i,   raznovrstni  triei'i. Illliflai   %«l Ui^p^lo  moko in
tlačiliiice za sadje, vinske stiskalaie«' in stiskalnice za oročje, mreže za obiranje grozdja«; rezilni ki za repo, bivalni sho i in proli o^iaja in ulosnu varne ft»la$;*ajiiice
najboljšili fnbrikacij, dobe se v največji izberi in po najnižji tovarniški ceni pri
v Ljubljani, na Starem trgu hiš. štev. 1, nasproti železnemu mostu.
EsJ^^Erilo I   Nek.a-i Casa klutiJ° se tuJi agentje po nafiej in po sosednjih deželah in
—-—- usiljujejo gospodarjem in posestnikom za drag denar stroje, ki neso za
rabo, svarilo torej vele časti to p. n. občinstvo, ki stroje potrebuje, pred takimi ljudmi, katerih ne poznajo, in bo celo tako predrzni, da trdijo, da sem je jaz poslal.
specijelno le agenta Janezu Grebene-a, ki ima moje legalizovano se zahteva, priporočam  torej,  da se zaupno nanj obračate, in
(417—16)
Jaz imam pooblastilo, ter ga pokaže, če če to ni mogoče, pa naravnost na mene.
I
Na mitnici v Črnučah
vsprejme se takoj
mitničar,
kateri se more izkazati z dobrimi p priča I i in more položiti nekaj varščine (kavcije.
Taisti, kateri žele za to službo prositi, naj svoje prošnje do '2ii. «!<<•*■ iai»n-;i t. 1. podpisanemu p" Ijejo ali se do istega času sami predstavijo.
Kamnik, dne 17. decembra 1888.
(Aut— 3» Fran Fischer.
Vabilo na naročbo.
1'red leti imeli smo „Slovenci* hkratu troje liuino-ristienih listov, sedaj pa, k'> s koncem U>tu preneha ..ICOfiiAf'", ne imeli Iti nobenetra več. Ker M to raekako* bil nedostatek v našem javnem življenji, ker se v šaljivi obliki more msraikaj povedati, kar stieer ni iud/.iki, ker je ie vedno iBBOJpO predmetov za šale in dovtipe, mnogo p« tudi ta-ih, ki ai novega tacega lista žele, sklenili smo izdajati z novim letom
♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦
: : :
♦ ♦
« ♦
♦ ♦
Jedino pristni, izvrstni, na razstavah v Trstu in v Ljubljani odlikovani
■J -J
političen in šaljiv list,
brinjevec I
kot pijača in izvrstno zdravilo /.op.sr vo.lenieo, /:ipirau j«' vo.lt* m obtežave /rloilru. od zdravnikov priporočan, prid« bije in pr <d;ija v steklenicah po l liter m več
Anton Uršič
(846—5; v Šeut Vidu pri Vipavi.
I Božična in novoletna darila i
>      v urah,
i
i zlatnini in sreberninij
% priporoča in prosi obilna naročila udano ^
ki bode izhajal 1. in 15. «lne vsneega meseca. — „BRUS" bode z odločno beNe.io, s satiro in humorjem razpravljal dnevna \ pi ;i-,ui;;i, pisal bode, kolikor razmere .lopušeajo, svobodno ter skrbel čitateljem svojim za pouk in prijetno zabavo.
V ta namen prinašal bode poleg resnega in Šaljivega gradiva vsakovrstnih Izvirnih ilustracij, vmes pa tudi lepo izdelane podobe naših veltnož. V prvi številki pride na vrsto prvi naš humorist, nepozabni Levstik, potem Preši ren in dr.
Rodoljube po vsem Slovenskem uljudno vabimo, da nas diiNovna in gmotno Ida^ovoljno podpirajo pri tem podjetji. Cim večji bode sotrudnikov in čitateljev krog, tem boljši, tem ra/.novrstneji hode list.
„BEUS" stoji za vse leto 4 nl«a., za pol leta £ Bjld.. za četrt leta 1 gld.
Dopisi pošiljajo naj M na uredništvo, naročnina pa na upravništvo „BRUS"-ovo v „Narodni TiMkarni'% kjer se vsprejeiuajo tudi i n Meniti, katerim se cena določa po dogovoru.
li I
I
Za božično darilo.'
NARODNA KNJIŽNICA.
I. ZVKZKK.
POBRATIMI.
Eeaian. — Sp>      eir. T. "^7"ošn.ja.lc. Elegantno vezan 1 gld. 20 kr.
Dobiva  .se v  r NA I Ml »N.  TISKARNI'  v Ljub-
rl
4 1
i
i 1
priporoča
RUDOLF KIRBISCH,
sladčičar v Ljubljani, na Kongresnem trgu,
na |v« ej<» i.t uujeeiieJ So i/.lf-r
sladornega «ilap
in (823—9)
obeskov za božično drevesce.
jJ^T* Vnanje naroćbe se hitro iuvrše in franko se pošiljajo na vsako pošto zabojoki z dobro izbranim božičnim blagom po 2 gld. in već. ~W
(838—6)
Uredništvo in upravništvo „BBUS"-a.
urar na Dunajskej cesti. (860-8)
Dva učenca
vsprejmeta se takoj v neko večjo prodajal-nico z mešanim blagom na Dolenjskem.
Kje? pove upravništvo „Nlov. Naroda".       (835—10)
Na najnovejši in najboljši način
iass: ^1
zabe in
ustavlja lm-/, vsaki li - h ter opravlja plombo.
n vanJa iti vbk aobm« op^raelje, — odstranuje ♦ sobne bolečine z iimiirtenjetu živca
J zobozdravnik A. Faichel,
J poleg Bradeckega čevljarskega) mo tu, I. nadstropje!
L DITMAIT,
c. kr. priv.
tovarna za svetilnice
R. DITMARjeva
c. kr. priv.
bliskovna svetilnica
444
■ i'I
(Patent l***««)
ima krogljasto, blesteče belo plame in
neznansko svetlobno silo 305 sveč,
katero so določila fonometrična merjenja gospodov
dr. Lieonh. Wefoer»Ja, kralj, profesorja na kralj, vseučilišči v Vratislavi in \" dr. Itnd. Benedikt-a, docenta na c. kr. tehni&kej velikej šoli na IHinaji, in se torej ne opira na kako poljubno trditev.
Blllkonl IfltllK z usUvkoni.
II. Ditmar-jeva c- kr. priv. bliskovna svetilnica 30"
se spodaj prižge, lahko uravnava in ugasne, je kolikor le mogoče enojno narejena ter je tudi ravnanje ž njo jako priprosto, drži petroleja za deset ur ter je cenejša, nego druge svetiluice podobne konstrukcije domačega in inozemskega izdelka.
E. Dilmar-jevi c. kr. priv. meteorski svetilci s krogljastim plamenom
v velikosti:   15'"   20"'   25"'   30'"   35"' 45'" s svetilno silo:   28,     45,     6G,     76,     120,    157 sveč dobe se primerno veliki
za namizne in viseče svetilnice, stenske svetilnice, laterne i. t. d. v vseh opravah in po vseh cenah. (sso-ao)
Ditmar-jeve svetilnice ima v zalogi vsaka boljša trgovina s svetilnicami.
K. DITMAH-jeve
bliskovne in meteorske svetilnice, namizne, viseče in stenske svetilnice
v največji izberi in po izvirnih cenah ima
FRAN KOLLMANN v 'LJUBLJANI.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragotin Hribar.
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne1*.