287. atevilka. Ljubljana, v soboto 15. decembra XXVII. leto, IH«4. vb h k dan av«*er, i»im»i nedelj« m ^rumi utr volja po potiti prejeman ea »fitro-ogirika dešelo u m leto 15 gld., ee pol liU tt gld., *a četrt leta 4 m jed. n meieo l gld, 40 kr. — Za Ljubljano braa pošiljanja na dom ea th lato 13 £ld., sa četrt leta 3 gld. Ju kr.. aa jedan mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa po 10 kr. na m Meo, po 30 kr. aa četrt leta. — Za t oje de le le toliko veo, kolikor poštnina znaša. Za osna ni la plačuje ae od oetiriatopnc petit-vrste po 6 kr., še ee oananilo jedeakrat tiska, po 6 kr., Še ae dvakrat, in po 4 kr., šs ee trikrat ali veCkmt tiska. Dopiei nuj h isvolš frankirati, — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo in upravni It vo je na Koagrasnens trgn št. 13. Opravništva naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, ocnanila, t. j. vse administrativne ttvari. Cesarjev spomenik v Gradci — pa štajerski Slovenci. S Štajerskega, 11. decembra [Izv. dop.] Grafiki listi objavljali so pred kratkim neki posiv na nabiranje prostovoljnih denarnih doneskov mej vsemi etanovniki dežele Štajerske, s katerimi doneski naj bi se do petdesetletnega jubileja našega presvetlega cesarja postavil v Gradci dostojen spomenik Nj. veličanstva Franca Jožefa I. Imenovani poziv podpisale so večinoma ugledne osebe raznih stanov, seveda največ Nemcev; mej pod pisan ci na hajata se tudi oba Štajerska knezoSkofa, GraSki in naS Mariborski . . . Pod žezlom slavno vladajočega cesarja ni ga bolj lojalnega, bolj dinastično čutečega naroda, nego je narod slovenski. Prava politična in kulturna zgodovina naSe narodnosti začela se je tudi Se le, odkar je zasedel prestol habsburški presvetli cesar Franc Jožef I. Pod njegovo vlado smo leta 1848. skupno nastopili kot slovenska narodnost, njegova konstitucija dala je tudi nam možnost razvijati se kulturno na podlagi naSega maternega jezika, in zlasti člen 19. avstr. osnovnih zakonov je tisti pal-ladium, ki nas je že brezštevilnokrat ubranil najhujših krivic. Tiste pravice pa, ki no nam sicer zajamčene po zakonu a jib( Se dandanea, ne ašivarno, čeprav ae neprestano borimo za nje, upamo, da dosežemo prav zato, ker smo lojalni Avstrijani, ker dajemo kakor Nemci, Lahi in Poljaki tej državi svoj pošteni davek v denarjih in v krvi . . . Zgodovina uzorno-ustavnega vladarja našega je ob jednem velik in važen kos slovenske zgodovine. In če kdo apel uje na narod slovenski, naj tudi on prinese svoj obolos za zgradnjo spomenika cesarju Francu Jožefu I. — kateri zavedni Slovenec ne bi z navdušenjem segel v žep, ter dal v ta veličastni namen, kolikor premore?! Toda — in sedaj prihaja naš ugovor — Gradčani hočejo v svojem pozivu na „Štajerce", da bi tudi mi štajerski Slovenci pošiljali svoje doneske za spomenik v Gradci! Slavni po-zivalni odbor v Gradci naj nam ne zameri, ako naravnost, rečemo in izjavljamo, da nam štajer- skim Slovencem nikakor ni mogoče sodelovati pri spomeniku, ki bo stal v Gradci. In zakaj ne? Gradec je, žalibog, sicer glavno mesto tudi nam štajerskim Slovencem, toda, to glavno mesto vede se nam nasproti tako, da si že davno želimo proč od njega. Ni je demonstracije proti Slovencem, katere se najbolj nemško mesto Gradec ne bi bil udeležil! Pri mestnih uradih „našega" glavnega mesta ne dobi noben Slovenec nikake službe in to glasom sklepov občinskega odbora Graškega. Da v deželnem odboru štajerskem ni nobenega slovenskega odbornika, tega je kriv ponajveč naši narodnosti protivni Gradec. Nam Štajerskim Slovencem pravičnega dež. nadzornika Jana je baš Gradec tako črtil, da ga je naposled pregnal. Naši narodnosti v pogubo osnovana „Siidmark* praznuje v Gradci naj-šumnejše orgije in nemški „Schulverein" ima v „našem" glavnem mesta najizdatnejŠe podpornike svoje. „Naše" glavno mesto Gradec je prvo prote-stovalo pred nekaterimi tedni proti ustanovitvi slovenskih paralelk na gimnaziji v Celji, oziroma proti posebni takozvani slovenski gimnaziji! Dvojezični odloki naše deželne vlade se v Gradci, v našem glavnem mestu samem ne smejo prikazati kot lepaki na javnih zidovih. V takem slučaji nabija in prileplja se samo nemSki tekst. 1 Tako je ^nvJstj1* glftvno *4>sto — da-so Bog usmilii Ker bode nameravAni spomenik ob jednem arhitektonski in umetniški okras mesta Graškega, kako bi mogel zaveden štajerski Slovenec pomagati, z denarjem pomagati, da se olepša njemu principijelno sovražno mesto?! Drugič: Napis na spomeniku bode brez dvoma samo nemšk; naivno bi bilo misliti, da bi Gradčani privolili, da bi se na spomeniku čitala tudi naša toliko zoperna jim slovenščina! Mi štajerski Slovenci ljubimo našega cesarja, toda Gradčanom na ljubo ne bomo zatajevali svojega jezika in zato tudi ne pošiljali v Gradec denarjev za monument. In tretjič: Ako bi mi „Štajerski Slovenci" gmotno pripomogli, da se postavi našemu ljubljenemu vladarju v nemškem Gradci spomenik, izjavili bi s tem činom „ipao faoto" pred vsem svetom slovesno, da smo z Gradcem kot takim zadovoljni, LISTEK. Gledališko pismo. Ware ich nicbt h\uilletoniat, ich uiocbte koin Iutendttnt aein, auch vrni u mir das ganze Ballet auf dem Pi asen-tierteller dargeboten wttrde, denn der GOtae Pubiikum ist ein Nimmeraatt und ob man ihm Kata- oder Heka-tomben opfait, ee beeteht vrie 8bylok auf eeinem Scboin und verachlingt die Novitiiten, wio die Klapperachlange Veraucbakaninchen. „Agramer Tagblatt." Sedaj, ko imamo že dobro tretjino slovenske gledališke sezone v Ljubljani za soboj, uriva ne nam nehote vprašanje: kako je vršilo „Dramatično društvo" svojo veliko kulturno misijo v tej dobi, jeli je doseglo svoj namen in ako ga ni, je li upanje, da ga pri obstoječih razmerah vsaj v bodoče gotovo doseže ? Predno moremo odgovoriti na vsa ta težka vprašanja, vidi se nam potrebno povedati, da našemu gledališču kot eminentno narodnemu kulturnemu podjetju niso odkazana tista gladka pota, kakor nemškemu privatnemu podjetniku, da ono ni stvar Spe- kulacije, temveč svetišč?, katero je treba gojiti s trudoljubivim in patrijotičnim delovanjem ter s požrtvovalnostjo. — Gledališka uprava mora orati trdo ledino ter jo zasejati s plodnim semenom Slovensko gledališče v Ljubljani je eminentne važnosti za kulturno življenje slovenskega naroda. — Poklicano je, da reprezeotuje narodno umetnost, da goji slovansko in osobito slovensko produkcijo dramatične literature in glasbe in da se-znaaja narod s znamenitimi umotvori druzih narodov. Da je pri tem važeu faktor tudi poltena zabava in razvedrilo, ne moremo tajiti, a nikdar ne smemo vzeti našemu zavodu njegovega idejalnega in patri-jotičaega značaja. Dobro vemo, da bi se vsakdanje fioancijelne kalamitete dale nekoliko omejiti z upri-zorjenjem pikantnih in dekorativnih predstav, toda naša naloga je idejalna in vzvišena, in tega ne smemo nikdar izgubiti izpred očij. Vodstvo slovenskega gledališča je letošnjo sezono pričelo a uspehom, ki je, zlasti glede na izgubo dveh stebrov slovenske drame, presegel vse nadeje. V kratki dobi dveh mesecev uprizorilo je s finim razumom osem dobrih novitet, mej temi jedno znamenito opereto (Msmzelle Nitoucbe) in jedno najslavnejših čeških oper, svetovno znani Smetanov .Poljub". Pri vseh predstavsb, dramatičnih in glas- čeprav nas ne mara, nego nas ob vsaki priliki zatajuje, zaničuje in nam nasprotuje, kolikor se da. Hi „štajerski" Slovenci bi pa s tem činom tudi slovesno potrdili nenaravni zistem starokopitnega provincijalizma, ki našo narodnost na »Štajerskem" pritiska k tlom in na vse mogoče načine ovira naš napredek na narodni podlagi. Kakor na Koroškem, tako dovaja tudi na Štajerskem provincijalni zistem za nas tako važni člen 19. osnovnih zakonov večkrat „ad absurdum", kar se tiče rabe našega jezika po šolah in n. pr. pri javnih napisih, pri železnicah itd. Kako bi torej mogel zaveden štajerski Slovenec z doneskom za zadevni spomenik v Gradci pri poznati nam škodljivi provincijalizem, nam škodljivo štajerstvo ?! Kdo ne ve kako se nam godi tam gori ob mejah onkraj Maribora? Ako ostanemo še dalje časa „Štajerci", kmalu — nas ne bo več l Ne, v Gradci mi štajerski Slovenci svojemu ljubljenemu vladarju ne bomo pomagali staviti spomenika, v Gradci ne! Ako bi se projektoval taksen spomenik v našem narodnostnem in kulturnem sredifiči, v Ljubljani — tja bi pošiljali svoje doneske z veseljem. Ker pa, kolikor nam znano, v Ljubljani dosedaj ni projektovan spomenik živemu vladarju našemu, borno pa mi Štajerski Slovenci (in z nami vred vsi drugI rojaki) postavili presvetlemu cesarju svojemu drug, še lepši in veličastnejši spomenik za petdesetletni jubilej: Tisti denar, ki bi ga imeli pošiljati v Gradec, pošiljali bomo v Ljubljano naši šolski družbi „sv. Cirila in Metoda", ki nam brani in vzdr-žava z ustanavljanjem slovenskih šol našo narodnost povsod on6d, koder nam je javni faktorji, čeprav so dolžni to storiti, braniti nočejo! l)ixi. Shod zaupnih mož v Ljubljani. Konec.) Predsednik g. dr. Ferjančič: K tej točki je oglašenih več nasvetov. Poslanec g. Lenarčič in tovariši žele glede volilne pravic resolucijo, da se (čita:) „veleposestvo v sedanjem zmislu s svojimi predpravicami odpravi, in volilci razdele na benih, kojih je bilo v primeri s prvimi nerazmerno veliko, igralo in pelo se je prav dobro, deloma celo umetniško dovršeno. — Kar se tiče dramatičnih predstav, opozarjati je nam posebno še na skrbno uprizorjeno Delavigoovo žaloigro „Ludovik XI", na uglajeno predstavo veselega .Knjižničarja". — Poleg teh, omeniti nam je pohvalno izvrstni enssmble v .Graničarjib", isto tako mično predstavo veseloigre »Velikomestui zrak" in druzih iger. Občinstvo in kritika bili sta polni priznanja in zaslužene pohvale. Naša opera ie sede j brez dvombe na taki sto-pinji, da bi ee lahko ponašala ž njo tudi večja provincijalna mesta. Žal, da naše občinstvo ne kaže istega zanimanja za dramatične predstave, kakor za opero. Da, v zadnjem času čulo se je celo očitanje, da je premalo premembe v repertoirju. Bolj krivičnega očitanja Bi pač misliti ne moremo. — Storilo se je gotovo več, kakor se more in sme aahtevati. Celo tujci iz drugih dežel, ki so bili prisotni pri naših predstavah, niso se mogli dovolj prečuditi našemu velikanskemu napredku v tako kratkem času. — Svesti Bino si, da Brno na pravem poti, a vemo tudi, da tu ne smemo počivati, kajti čaka nas še mnogo resnega dela in napora. Zgodi se časih, da nas topijo v navadnem toku razmer za nekaj česa presledki, ko se ni mogoče podlagi direktnega davka v tri kurije", nadalje, naj ee obrača skrb na zboljšanje poljedelskega, trgovskega, obrtnega in delavskega stanu (čita:) „z zasnovo kmetijskih zadrug, kakor jih je vlada predlagala državnemu zboru, z vživljenjem ob r t ne in trgovinske zbornice, katera naj se strogo drži svojih predpisov, da poskrbi domačim pridelkom novih odjemalcev, seznani obrtnike s tujimi priporočljivimi proizvodi itd , delavskemu stanu pa primerno strokovno izobrazbo, ne pa s praznimi besedami, kakeršne se nahajajo v delavskem stanu namenjenih časopisih, in s preskrbljenjera na starost." — Nadalje predlaga posl. g. Hribar (čita:) „Nič menj važno zdi se shodu zaupnih mož ustanovitev deželne hipotečne banke za vojvodino Kranjsko. Ker bi tak zavod bil silno važen ud v verigi narodnogospodarske organizacije Slovencev in isterskih Hrvatov, izreka shod zaupnih mož željo, naj bi narodni poslanci v deželnem zboru kranjskem delovali za skorajšnjo ustanovitev njegovo." — Tu je potem predlog poslanca g. dr. A. Gregorčiča, naj se koncu točka dodene (čita): „V tem oziru se z veseljem pozdravlja krščansko-80 ci jal no gibanje". — Nasveti g. notarja Pir-nata iz Zatičine ne morejo priti v razpravo, ker je g. predlagatelj radi bolezni odsoten; sicer se pa njegovi predlogi gibljejo v okviru ravnokar prečitanega nasveta g. dru. Gregorčiča. — Konečno g. P od gornik in njegovi tovariši predlagajo k tej točki dodatek (čita): „Kot važno sredstvo v dosego teh narodno-gospodarskih teženj smatra se zasnova ve 1 i ke ga narodnega denarnega zavoda, da se s tem paralizuje pogubni vpliv tujega kapitala". Prosim gg. predlagatelje, da utemelje svoje nasvete. Gosp. Fr. Po d gornik pravi, da so sličen zavod ravno sedaj snuje na Češkem. Tam zbirajo sedaj mej vsem narodom češkim kronino doneske za zavod, ki bi zasnoval več gospodarskih podjetij. V Slovencih je že davno potreben tak gospodarski zavod, saj vidimo, kako tuj kapital snuje iudustii-jalna podjetja, kako naša zemljišča in naše vode rad odkupava. Osobito bi bilo gledati nam na zemljišča, katera pridejo na dražbo, sosebno ob mejah in tudi na prirodne sile, katere je še moči pridobiti. Vse to se skuša sistematično spraviti v tuje roke. Radi tega treba je zavoda, ki bi fpara-liziral take namere, in govornik misli, da bi se lahko ustanovil z razmerno majhnim fondom. Nadalje priporoča govornik, ozirajo se na pismo, katero je prišlo iz krogov Idrijskih delavcev, naj bi se zasnoval jeden osrednji delavski list, kateri bi v pravi sklad spravil delavske interese z narodnimi in verskimi, in da bi se posebno delavci zaščitili pred anarhističnimi socijalisti, kateri v resnici krive nauke razširjajo in delavce za nje pridabljajo. Pošteni delavci podpore na vsak način potrebujejo in /.vršilni odbor naj skrbi za to. (Dobro !) Predsednik pretrga sejo za volitev v zvršilni odbor in pripomni, da se izid ne objavi po časopisih. Po odmoru da besedo g. dru. Gregorčiču, ki meni, da naj bi se, ker je ura pozna, ne razpravljalo danes več o prevažnih dodatnih predlogih. vzdržati lehko na isti viaočim. V takem slučaii treba je prepustiti gledališkemu vodstvu časa, da si opomore, kar pri obatoiečih razmerah ne gre tako naglo, kajti poistalo si )e umetniškega naraščaja izven domovine pri sorodnih slnvaoskih brat h, kateri ne mo rajo slovenskemu jeziku šele priučiti in imajo zategadelj pieaiagovati velikaut>ke ttžave. Koliko trmla in napora stane igralca Čeha, da se nauči jedno večjo ulogo v lepi č sti slovenščini, umel bode le tisti, ki je imel priliko, zasledovat* ga pri študiranji. lat) tako :ma pa tudi hrvatski jezik osobito kar ue tiče naglasa toliko bistvenih razlik nasproti aloven-Sčin', da potiebu e hrvatski igralec za priučenja jedne Blovenske uloge desetkrat več Časa, kakor bi ga s cer porab 1 za učenie uloge v materinem leziku. Loialno nuŠe občinstvo pripoznava hvaležno ta veliki napor našega Iuemanua tu An ca, ki sta doslej ma Ione pri vseh predstavah nuatopila v večjih ali manjš h nlogah in govorila slovenski jezik tako čisto, gladko in s pravim naglasom, du se jima je v istim čuditi. Navzlic \B j marl|ivosti naš.h igralcev peša pa naš repertoir — č« mu bi ta|ili — na nepupolnonti igralnega osobja. Zategadelj je skrbela inteodaucija za to, da Be popolni repertoir z gostovanjem hrvatskih umetnikov iz Zagr« b i. — V kratkem videli bo dr., n u uh naštm slovenskem odru krasno uiuetueo Zzvršilni odbor naj jih vzame na znanje ter premišljuje in potem sklepa sam o njih ali pa vsaj sklice poseben shod v ta namen. Pač pa prosi, naj bi se že danes odobril njegov dodatek. (Klici: Vse naj se utemeljuje!) Gosp. dr. Gregorčič nima nič zoper to, kjer je upati, da bode utemeljevanje kratko. Predsednik pritrjuje temu formelnemu predlogu. (Ugovarjanje.) Če predlagatelji žele, tedaj naj se oglase za utemeljevanje. Posl. g. Lenarčič utemeljuje odpravo pred-pravic veleposestva, se izreka zoper jednako volilno pravico, ker je sicer res, da vsak državljan daje krvni davek, res pa je tudi, da nekateri dajejo tudi druge davke. Govornika se vidijo kmetijske zadruge po smislu vladne predloge vsega priporočila vredne. Na Kranjskem bi jako potrebovali šole za umno mlekarstvo (Meierschulen). Opozarja še posebe na prepičlo trgovsko in delavsko izobrazbo, ter konečno poudarja, da proti večjem u domačemu kapitalu ne smemo biti, ker drugače zanikamo vsak napredek. (Dobro!) Poel. g. I. Hribar uvaja svoj govor s tem, da bi samo za gospodarska vprašanja bilo treba posebnega shoda. Stranki se vedno očita, da se briga samo za politiko, ne ve pa, kaj je gospodarsko vprašanje. Govornik dokazuje na gospodarstvu za mesto Ljubljano, kako prazno je to očitanje, priznava pa, da je treba še mnogo dela, osobito ker smejo vsi Slovenci pričakovati, da naroduo-gospodarsko delo v njihovem središči ne hodi Batno deželi kranjski, ampak vsem slovenskim pokrajinam v prid. Mestna hranilnica Ljubljanska, to je dokazano, ne more vsemu kaj, ae more zadoščati i z vaukrarij.sk mi potrebam, kolikor bi bilo želeti. To bi se zgodilo le s pomočjo hipotečne banke, kakeršuo priporoča govornik. Predlaga, naj se to vprašanje izroči zvršilnemu odboru, kateremu se ob jednem nalaga, da v kratkem skliče shod samo z naroduo-gospodarskim dnevnim redom, (Živahno odobravanje.) Gosp. M. Kune obžaluje, da so gospodarska vprašanja prišla na zadnje mesto, in nadaljuje : S predlaganimi resolucijami se sicer strinjam, a ne m o-rem si kaj, da ne bi opomnil, da se osnova hranilnic in posojilnic mnogo bolj povdarja nego potreba delavnosti. Vzemimo si izgled pri Čehih. „Dielo prvni svuh^ druhu v češke reči!14 to geqlo velja tam; pri nas pa se delo premalo poudarja; hranilnice ne ovirajo propada industrije; in je oči-vn 1 uo, da tiči vzrok v tem, da se pri nas premalo dela, — premalo producira. Tuji izdelki polnijo nase prodajalnice, domač denar gre za iste ven iz dežele in celo priporočajo se tuji izdelki. Domačega producenta le malokdo podpira. Naša znala obrt se pusti hirati, čeravno je ta naša velika industrija iu ima torej isti pomen za nas, ker velike industrije nimamo. Naša produkcija se mora še le razviti s krepko podporo in z navdušenjem k delu in k produkciji. To je sicer težavna stvar, a če so drugi narodi v to našli pripomočke, najdemo jih tudi mi. Samo s hrauilnicami in posojilnicami ne bodemo opravili. Naša produkcija bila je nekdaj večja, a sedaj propada jedna obrt za drugo. Delavcev je pri rokodelstvih čedalje manj; prodajalcev tujih izdelkov pa Zagrebškega kazališta gospico pl & r a m o v o. — Zii poznejši čas pridobi,eni so tudi še drugi bratski umetniki za večkratno gostovanje. Od dveh predstav na teden poskočili smo letos na tri. Časten nnpredek v istimi Mi, ki presojamo stvar reeno in trezno, vemo pa tudt, da je gledališko vui.-tvo a tem korakom nastopilo trnjevo pot trudoijub: voati in požrtvovalni sti ter si nakopalo velike bkrbi. Vsled p množitve predstav narasli bo nerazmerno veliki troški za repertoir in nabavo garderobe. Občinstvo zahteva spremembe in novitet in ako se slednje še tako skrbno in bogato uprizorijo — prt leprizith se vidijo večinoma le prazni sodeži in omamljeno lože. Zategadelj je gledališka uprava primorana preveliko pozornost obračati operi in, kakor uas skušnja uči, se razmere tudi ne bodo preje predrugačil", dokler ne dobimo večje in znatne je podpore ud dežele in mesta in dokler se naše gledališče, ki je radi svojih dragih prostorov pre ratuujeno le za dobi o situvirane kroge — ne prezida tako, da bode imel priHtop tudi prosti narod z r•■wtnui no nizko vatopnmo. — Skrajni čas je, da so liže v drugem nadstropji pregradijo v navadne galerijsko nedežu ter tako odpre gledališkemu pod-letju imv vtr dohodkov, osobito pri nedeljskih predata va h. čedalje več. Jedino kar imamo le dobrega je to, da so naši narodni boji ovirali naselitev Židov, da vsaj te more še nimamo toliko kakor drugje ; zato pa je potreba opozarjati že sedaj: — „Varajmo se Židov, dokler je še čas" ! Našim državnim poslancem pa je priporočati, da v gospodarskih vprašanjih glasujejo s krščansko socijalnirai poslanci na Dunaji, ki so ukrenili popolnoma pravilno pot proti veli-cerau kapitala. Jas sicer ne razumem to tako, da bi se kapital uničil, a kapital naj ne uničuje obstanka malih producentov. Treba nam bode več storiti v to, da ojačimo naš narod v gmotnem ozira. Isto kar se pravi v katekizmu : „Kaj pomaga česi bogatstvo pridobiš, a svojo dušo zgubiš" ; rekel bi jaz: nKaj nam pomaga, če vso narodnost pridobimo; če pa gmotno blagostanje zgubimo." Delavnost in podpora domačih producentov le zamoreta naš narod napraviti možatega in neodvisnega. Domača podjetnost podpira naj se, ča izdeluje, a loči naj se strogo od podjetnosti, ki s prodajo tujih izdelkov uničuje vrednost in veljavo domačega produkta. (Dobro!) Pri glasovanji se na to odobri tiskani načrt resolucije z dodatkom g. dra. Gregorčiča. (Glej „Slov. Narod" z dne 1. t. m.!) Ostali predlogi se vsi od kažejo zvršilnemu odbora. Predsednik naznanja, da pride na razpravo še zadnja in to II. točka resolucij, kolikor se tiče slovenskega u rado vanj a. Na predlog g. dra. Tavčarja pa se radi nedostatnoga časa ta del II. točke brez razprave odobri, (Glej „Slov. Narod* z dne 1. t. m.!) zvršilnemu odboru pa naroči, naj o dodatnih predlogih Tržaških zaupnih mož poroča prihodnjemu jednakomu zboru. Predsednik naznani, da je skrutinij volitve v izvršilni odbor končan, in da so nasveto-vani možje jednoglasno izvoljeni. (Živeli!) Glede končnih dogodkov ni poročilu v našem listu z dne '60. prejšnjega in dne 1. t. m. ničesar dodati. Konec zborovanju ob *U7. uri. Oržavni zbor. Na Dnnaji, 14. decembra. V današnji seji se je začela razprava o bud-K>tnein provizoriju. Koaliraoci molče kakor zid. Razprave «b< euCejo naiv*>£ okcilu r*e4kena m, »lo-veaskega vprašanja, vmes pa tudi o nekrSč^nsko-s- -c-.mlni, kapitalistični gospodarski politiki tiste vlade, kateri nasprotujejo pač nemški krščanski socijalisti, katero pa z vso navdušenostjo podpiram slovenski z*priaeženo-akr8Čan8k< •soc'JHlni* koalrnnc. Tem koali-rancem je v deoašnji seji dr. Ferjaučič bral le-Site. Rnzkril je njih nemoško, nedosledno, nenarodno politiko in dokazal, da s > ti patentovam katoličani pustili Tr>aškeg4 škof* glede misijona v Trutu na cedilu Tudi vladno politiko napram Slovencem in H'vatom zlasti glede Olja in primorskega vprašanja je dr. Ferjanftift ostro grajal. Niegov govor je naredil velik utia tako na vlado kakor ne razne stranke, slovenski koahranci pa so bili povsem konsteroiraui. Sapo zaprli! Krepko in odločno sta py Dalie v prilogi. *^Hl Druga in bistvena potreba je pa povišanje deželni subvencije, brez katere ni mogoče vspeflao delovati za narodno izobrazbo, kajti gledališka uprava vezana je sicer na tako svane „KassaslUcke". Naša naloga je pač nekaj drugačna, kakor ona nemških gledaliških podjetnikov. Nemški narod ima na stotine gledališč, mej temi lepo število dvornih gledališč. Nemškemu narodu je poatranaka stvar, ali jo jedoa ali druga stroka bolj ali manj zastopana. Mi Slovenci imamo pa samo jedno gledališče in to ni v stanu brez izdatne in vsestranske podpore z jednako skrbnostjo gojiti vse stroke dramatične umetnosti, temveč se danes ta, jutri ona več ali manj zanemarja, kajti jedna ja drugi na poti, in sicer no le iz tehničnih razlogov, temveč v prvi vrati zategadelj, ker nam glede na premajhno subvencijo ni mogoče pridobiti za vsako stroko igralcev po poklicu. Naše gledališče ima pa še drug nedostatek. Manjka mu namreč primernega števila dvoran aa vaje. Ako se pripravlja nova opera, treba je v zadnjem stadiju več vaj z enaemblom na odru. Le-ta je pa društvu samo na dan predstave na razpolaganj«. Iutendaucija vsled tega ne more tako naglo uprizarjati večjih novitet. Občiustvo pa toži radi številnosti in monotonije repertoirja Ugovor, da more dvorana nadomeščati za vaie oder, ne velja, Priloga „Slovenskemn Narodu*4 it. 287, dnć 15. decembra 1894. glede primorskih stvarij govoril« tudi S p i ■ fi i Č in dr. Laginjs. Začetkom seje so interpelirali posl. fiurg-staller iu tovariši gleda druge železniške zveze mej Trstom in notranjimi deželami, potem pa se je isčels razprava o budgetnam provizoriju. Mladočeh posl. dr. Kramar je govoril o razmerah na Češkem, povdarjajoč, da izjemno stanje v Pragi dokazuje, da ni samo socijalno vprašanje, ki dela državnikom preglavice. Minister notranjih del razpravlja o češkem vprašanju, kakor da je to igrača, a katero si grof Thun krati čas. Ko razne bajke niso zadoščale, jelo se je govoriti o dinamičnih bombah. Teh famoznih bomb užigaloice so vedno skrbno pogašene, da bi se redarji, ki jih naidejo — in drug jih nihče ne najde — le ne poškodovali. O načinu, kako se rešuje vprašanje o volilni reformi, je težko resno govoriti. To je žalostna veseloigra. Pred jednim letom niso hoteli Poljaki nič slišati o kaki volilni rt-fjrmi in takrat je nekega lepega dne grof Stadu cky puntal hkrati slaven mož. Sedaj stoji on na Čelu celemu gibanju za volilno reformo in se zahvaljuje vladi, da je stvar dala narodovim zastopnikom v rešitev. Demokratična frakcija poljskega kluba je nastopila celo s posebnim projektom, katerega bo bo levičarji z veseljem oklenili. Če se o volilni reformi govori, je upoštevati tudi davčno reformo. Tisti, ki plačujejo sedaj manj kakor 10 gld. dohodarine, plačevali bodo po reformi manj kakor 5 gld. Na to se misli, ne govori se pa več o tem. Nadležni petakarji se bodo pahnili v peto kurijo in liberalci bodo spet gospodaril v nekdanji Bvoji trdnjavi. Izjava, da reforma ne bo imela upliva na volilno pravico, je prazna, ker ne gre za tiste, ki bo Že zdaj volilci, ampak za naraščaj. Temu polj ■kemu projektu se ni čuditi. Sobieski je nekoč rešil Dunaj Turkov, Butovraki naj ga reši protisemitov. Levičarjem gre ssmo za ohranitev njih volilskih privilegij, za ustanovitev novih trdnjav zoper Slo vane na severu in na jugu, zoper konservativce v alpskih deželah in zoper protisemite na Duuaji. Bo doča peta kurija ne bo volila samo socijalne demokrate, razširjala bo tudi socijalizem mej tinto maso, ki se drži še sedanjega socijalnoga reda. Zategadelj je tudi splošna, neposredna in jednaka volilna pravica eminentno konservativna. Umetnega volilnega reda ne maramo, ampak zahtevamo pravičen red. Ustavljali se bomo vsaki reformi, če se S njo ne odpravijo krivice sedanjega volilnega reda. Način, kako se stvar rešuje, je sramoten. Taafle je vedel, ds je volilna reforma znamenita sa vao bodočnost, ca to je hotel, da bodi rt forma zasluga krone. Moral je odstopiti. Sedanja vlada je prepustila strankam, da jo rešijo tako, da si zagotovo svoje mandate. Vlada bi morala pred vsem vedeti, kaj hoče, potem bi morala imeti dobro voljo storiti to. kar ni samo na korist strankam, ampak sploh državi, in naposled bi morala imeti moč in energijo, storiti to, kar hoče tudi zoper voljo strank. Sedanja vlada nima teh lastnosti), zato bode govornikova stranke glasovala proti provisoriju. Malorus dr. Vahnjanin pravi, da zaupa vladi, da bo torej glasoval za provizorij. Poni. dr. Ferjančič pravi, da se je lanska ksjti vaje morajo ne vršiti ravno tako, kakor na večer predstava. Dekoracije, oprava, rekviziti morajo pri vajah stati ravno tam, kskor pri predstavi sicer nastanejo konfuzije. Žal, da se pri zgradbi gledališča ni na vse te važne potrebe jemal ozir. Kaj pomaga ves lišp, ako ni dovolj prostorov za gledalce in igralce. Večkrat je celo oder premajhen. Pri tacib razmerah mora trpeti podjetje brez svoje krivde gmotno škodo. Toda povrnimo se zopet nazaj k našemu gledališkemu eniemblu. Le-ta je sestavljen deloma iz Članov, ki so le na večer igralci, čez dan pa obrtniki. Društvo ne razpolaga s takimi sredstvi, da bi moglo tem močem zagotoviti povoljno eksistencijo, ne da bi jim bilo treba izvrševati svoje obrti. — To je jeden glavnih vzrokov, da ne moremo stopiti s klasičnimi deli na oder, ksjti za uprizoritev in priučitev istih je treba obilnega časa za studiranje ulog, veliko priprav in nerszmerno več vaj na odru In ve u de r treba bode resno misliti na to reorganizacijo. Sami is svoje moči ne bodemo mogli doseči tega idejalnega smotra V prvi vrsti bila bi pač stvar dežele, da z izdatnejšo podporo pospešuje kul turne intencije svojega naroda. Toda v deželni zbornici pihlja precej oster vetrič; vedno in vedno se vprašuje, kaj bodo pa Nemci k temu rekli. Z go- razprava sukala največ okolu izjemnega stania v Pragi, docim stoje danes v prvi vrsti vprašanja, katera se dajo karaktenzovati z besedama: Celje-Piran. Glede teh vprašanj bo se kršili držsvni osnovni zakoni, poteptnle so se najelementarnejše pravice narodove in pri tem se Še vladna avtoriteta ni varovala. Tista vlada, ki se je šele pred kratkim zavarovala zoper poulične argumente, prav tista vlada se je v Trstu in v Pirsnu takim pouličnim elementom umaknila. Slovenci, ki stoje v koaliciji, bo pri svojem vstopu obljubili, da zopet izstopijo, Če jim vlada do določenega roka ne sajamči ugodne rešitve naših narodnih zahtev. Ta rok je potekel, slovenski koaliranci pa niso dosegli svojih tirjatev. — Pravosodni minister je ukazal, da so morajo pri sodiščih v Istri napraviti dvojezični napisi. Višje deželno aodišče v Trstu je glede tega ukaza postopalo malomarno, nastala je revolucija v Piranu in koalicijska vlada je to razveljavila, kar je jeden koalicijski minister odredil. Gospodje, ki so to dosegli, so koalicijski prostovoljci, a premagali so ves konservativni klub, ki je steber koalicijske vlade. Naši rojaki v koaliciji pa se niso ohrabrili in niso izvajali konsekvencij iz tega vladnega posto-pania. Slovenskemu narodu se je storila ta sramota, da bo se mu vzela celo unanja znamenja ravnopravnosti. To je ponižanje slovenskega naroda in tega bi bili naš narod lahko obranili tisti slovenski poslanci, ki stoje v koaliciji in so mogli izkoristiti svoj upliv. — V neki Tržsški cerkvi, kjer so že veliko tet slovenske propovedi, se je napovedal slovenski misijon. Galerijsko občinstvo Tržaškega mestnega sveta grozi s silo, namestnik čuje z veseljem to grožnjo, gre k škofu in mu prigovarja. Pove mu, da javnega redu ne more vzdržati. Škof odpove" misijon. To prouzroči mej slovenskim narodom ailno ogorčenost; interpelovalo se je v zbornici, s odgovora Se vedno ni; slovensko časopisje je odločno protestovalo. Danes je vse jasno. Škof smo odrediti miaijone, kadar hoče, namestnik ga ni silil, naj misijon odpove. Ubogi škof! Danes je mož sam kriv, da bo misijon ni vršil. To je škof, v Čegar palačo so se vrgle bombe, kateri je bil ksmenovsn, ko se je peljal v cerkev. Ta škof ne priredi slovenski miaiion potem, ko mu je namestnik naznanil, da ne more vzdržati javnega reda. Misijoni, katere varujejo bodala, so čudna stvar. Nihče jih ne Želi. Če pa se drugače ue morejo vršiti, tako je stvar konservativcev, ds izvajajo konsekvencije in zahtevajo, naj se odpravi namestnik, v čegar provinciji so take razmere. Pred svojim vstopom v koalicijo je konservativni klub izjavil, da od svojih verskih, političnih, narodnih in gospodarskih nsčel ne odneha, in zlasti da hoče pomsgati ravnopravnosti vseh avstrijskih narodov do veljave. Konservativci pa se siso držsli svojih verskih in narodnih nsčel, opustili so jih: verska načela pri vprašanju o miaijonu, narodna pri vpiafianju o napisih. Kršenje narodnih in verskih principov ni ogrelo njih ribje krvi. Morda stori to vprašanje o volilni reformi in jedino naše upanje je, da, ako bi se hotelo rešiti volilno reformo v smislu levičarjev in Poljakov, se bodo spominjali govorov Dipaulija, Moraeva in Kluna v odseku za spodi, ki smatralo jednskopravnost v deželi Kranjski tako, ds je treba peščici Ljubljanskih polu-Nemcev na ljubo njih jetično podjetje subvencionirati po istem merilu, kakor mladi, se stoprav razvijajoči kulturni zavod — je pač težko govoriti. D »Ij« je pa tudi dolinost Liubljanakega mesta, da poseže nekoliko globlje v žep. V vzgled na) mu služi mestu Brno, kojega prebivalstvo je k polovici nemško, k polovici pa češko — in vender plačuje Brnska mestna občina za čisto nemško gledališče iz občinske blagajne nič manj ko 20 000 gld. subvencije na leto. Kako bogato aubvencijonirsta hrvatska vlada in mesto Zagreb svoje gledališče, je znsno. Nemci v naši beli Ljubljani imenujejo svoje gledališče „eiu Bollwerk fiir das Deutschthum', kar ie tudi v resnici. — S tem večjo pravico amemo si pa tudi mi utrditi svojo lastno trdnjavo v prospeb narodnosti, tako, ds bode as čsst ia ponos domovini. Nadejamo se torej, da bodeta naš deželni zastop in občina Ljubljanska storila svojo sveto rodoljubno dolžnost. »Dramatično društvo" pokazalo je v kratki dobi letošnje sezone navzlic nepopisnim težkočam, da ima naše gledališče prihodnjost. Naj bi se ga merodsjui faktorji in osobito slovensko narodno občinstvo oklenilo z rodoljubno ljubeznijo in požrtvovalnostjo v čast in ponos slovenskemu narodu. volilno reformo in ravnali po tem. (Živahno odobravanje in ploskanje.) Lah dr. Rizzi pravi, da je vlada nahuj-skala neizobražene slovanske kmete proti izobraženim Italijanom. Lahi perhorescirajo jednskopravnost, ker nečejo žrtvovati zgodovinske veljave svojega naroda. Slovanska večina na Primorskem se je umetno naredila, vzlic temu se deželi ni vzel italijanski značaj, zakaj Italijani so jedini poklicani, igrati na Primorskem javno ulogo, Slovani za to sploh niso sposobni. (Viharno ugovarjanje.) Posl. dr. Schlesinger govori o slabem uplivu židovstva na kulturo in na narodno gospodarstvo. Levičarji pospešujejo to gospodarsko podjarmljen je kristijanov, katerega konec bo vladanje Židov. Protisemitje vidijo to nevarnost in bo bor6 proti njej, zato pa ne morejo zaupati vladi, v kateri sedi mož, ki Rothschildu na korist tira finaočno-izdajsko politiko. Posl. dr. Seheicher razpravlja o volilni reformi in povdarja, da mora postati zbornica res zbirališče narodovih zastopnikov. Če se bo klicanje po pravičnosti še nadalje preziralo, če se politično privilegovaoi sloji ne bodo odpovedali svojim privilegijem, zlasti ne abonementu na državnozborske mandate, tako jih bodo vse pregnali iz te zbornice poulični argumenti. Posl. Spinčiti pojasnjuje, kako v konstitucijo-nalni dobi ni noben narod toliko trpel, kakor Hrvatje in Slovenci. Vlada se tudi za najupraviče-nejše zahteve teh dveb narodov ne zmeni. Ministrov ukaz glede dvojezičnih napisov je bil povsem zakonit, s za nastale izgrede ni odgovorno prebivalstvo, odgovorni so vladni organi, zlasti pa namestnik Rinaldiai, ki je pri tej priliki dokazal, da ravna vedno soglasno z iredento. Tudi slovenski misijon je namestnik preprečil. V Tržažkem mestnem svetu se je imenoval misijon provokacija Italijanov, is navzočni vladni komisar ni proti temu črhnil. Tako postopsnje zoper katoliške uredbe je nedostojno velesile, katere prebivalstvo je večinoma katoliško. Kak ropot bi bil nastal, da bo je to zgodilo kaki drugi konfesiji. Ali kadar gre zoper Slovence in Hrvate, se za take pomisleke nibče ne zmeni. Taki nesposobni vladi, ki se uklanja zahtevam laških Iz-grednikov in morda tudi laike vlade, ne dovoli govornik aobenegs krajcarja. Vlada naj v boju mej Slovsni in Italijani postopa pravično in nepristransko, kakor je nje dolžnost, sicer ni nikskib pogajanj ž njo. Posl. dr. Kinder m snu je rekel, da bi jako obžaloval, ako bi se ustanovitev slovensko-nemške gimnazije v Gelji ne preprečila, in je isključenje opozicije iz pododseka za volilno reformo imenoval udarec v obraz parlamentarizmu. Posl. dr. Vaflatv govori o izjemnem stanju v Pragi in dokazuje, kako sistematično nadomešča vlada čehom prijazne uradnike a Čehom sovražnimi. Posl. Bazanella izreka upanje, da uatreže vlada zahtevam trentinskih Lthov. Posl. dr. Lagi n j a pojasnjuje politične in narodne razmere v Istri ter očita vladi, da za gospo-dsrske interese prebivalstva ničesar ne stori. Hrvati bi bili zadovoljni, da dobe v gospodarskem in v narodnem oziru vsaj to, kar imajo Lihi že davno. Hrvatom se očitajo velehrvatske tendence. Žalestso je, da se na tak način govori o idealih kakega naroda. Nihče ne misli na ustanovitev velike Hrvatske s pomočjo neparlamentarnih sredstev, a taka sum-ničenja se razširiajo iz hudobnih namenov in so izgovor, da se Hrvatom še tisto ne da, kar jim po zakonu pnatoja. S tem govorom se je zaključila današnja raz prava in na vrsto so pr šle interpelac je, mej drugimi interpelacija posl. dr. L a g i n j e , ali hoče vlada porabiti vao avtoriteto svojo, da slovanskim poslancem isterskega in tržaškega deželnega zbora pred, mej in po bližajoči se sesiji zagotovi potrebno svobodo za parlamentarno delovanje. Prihodnja seja bo jutri. Na dnevnem redu je nadaljevanje razprave o bugetnem provizoriju Politični razgled. Notranje «1 €**«»!«*. V Ljubljani. 14 decembra Volilna reforma* Pododsek za volilno reformo se letos več ne anide. V tem podudaeku v katerem ima pač celih deset mož broječi Guroninijev klubček svojega zastopnika, iz katerega pa je uključena vsa opozicija, vsi slovanski poslanci, zastopniki večine avstrijskih r prebivalcev, todi včeraj ni aičeaar ukrenit drugega, kakor da je določil, začeti posvetovanja svoja s predlogom Hohenvrartovim. Staročeška .Politika" ups se vedno, da se levičarji in Poljaki zadovolji a Hi-henvrartovim načrtom, drugi listi pa javljsjo, da ho katoliški konservativci tudi v tej zsdaii seji podod-sekovi povdarjali, da od svojih zahtev za nobeno ceno ne odnehalo, vsled česar pravi .Deutscbes Volksblatt", da je kriza latentna m dokazuje, da ae tudi v pododseku ne des že jedinost, kar slutijo tudi vse prizadete koalicijske stranke. Položaj na Ogersketn. Vlada si utrjuie svoje stališče. Kakor znano, je izjavila, da ztnatra sankcijo cerktenopolit čnib predlog za israz cesarjevega zaupania, zato tudi ne misli odstopiti, pač pa uprizarja razne demonstracije, katere imajo namen pokazati lojalnost vladnih pristašev. Vzlic temu pa se vzdržuje vest, da odstopi ministerstvo. Pravi se, da, čim odobri magnataka zbornica budgetni provizorij, poda ministerstvo ostavko. Verjetno to pač ni. Oiede cerkvenopolitičnih predlog se piše, da se ne bodo Se tako hitro uveljavile, kakor se je mislio. Predao se uveljavijo, je treba izvršiti reformo uprave, podržaviti jo, za to pa ni dobiti večine v poslanski zbornici. Končno naj zabeležimo še jedno vest: Snuje se nova večina, v kateri bi zavzela važno mesto Apporvijeva stranka \ nanje države. Pravosoden skandal v Srbiji. Pri včerajšuii obravnavi zoper C-binca je bil zaslišan Raako Tajs č, bivši podpredsednik narodne skupščine. Zagovornik Ta]s ć'v je koostatoval, da je preiskovalni sodnik Simič iz akta ukradel več velevažnih zapisnikov. Sodišče je obljubilo, da stvar preišče. Lepo pravosodje! Ji unija hi Ae tubi j a. Važna vest se javlja iz Peterbnrga. Car namerava na mesto Varšavskega generalnega guver nerja Gurka postaviti sedanjega ruakega poslanika v Berolinu generala Šuvalova. Ta je znan kot persona gratissima jr nemškem cesar u in kot najodločnejši pristaš rusko-aeroske zveze. V ruski diplomaciji ga ni moža, ki bi bil rs tako zvezo le približno tako uuet, kakor Šuva'ov, nobeaega ni, kateremu bi nem* ški c sur le primeroma tako zaupal, kakor spet Šuvalovu. In tega moža misli car poklicati z mest«, za katero je uprav ustvarjen In zakai ? Kdo ve to! Brez temelja pa ni trditev, da pomeni ta prememba osebe tudi popolno od-roitev Rusije od Nemčije. Katoliška in anglikanska cerkev. Pariški .Figaro", ki rad razširia senzacjouelne vesti, javlja, da skuša papež združiti anglikansko crkev a katoliško. V to svrbo pr.de baje kardinal Vanghan še ta mesec v R m, pozneje pa su skličejo katoliški prelatje iz dežel, fcjer žive anglikani, da se papež ž njimi posvetuje glede načina, kako reah-zovati to idejo. Kitajsko-japonska vojna. Japonci so zavzeli strategično velevažno utrjeno mesto Šanghajvan, od koder vodi najboliša pot v Peking. Ta ne jim ne bo mogel resno ustavljati. Kitajci delajo obupne poskuse, da ne ubranijo zma-gonosmh nusprotnikov. Cesar kitajski je sedaj imenoval celo princa Kunga diktatonem, a tudi to ne bo pomagalo, ko je kitajska vojska razkropljena, mornarica uničena in je v Mandžurski nastala celo revolucija. Domače stvari. — (Prihodnji kranjski deželni glavar.") Piše se nam iz Planine: Pred nekoliko tedni so se vršili v knez Wmdi.schgrii.tzovih gozdih običajni letni lovi, kateri so bili glede množine divjačine, kakor se je že poročalo po listih, jako zanimivi, posebno pa ae p-lede druzih malih povestic, ki se pripovedujejo v krogih, katerim je bilo dano ali saj možno gledati dogodke same in čuti razgovore. Naj povemo le jedno tako vest, katera je vredna, da pride v javnost, ker se tiče ozko osode naše domovine. Lova ae je udeleževal več dni tudi deželni predsednik gospod baron Hein in imel posebno srečo; kajti ustrelil j« celo vrsto srnjakov; stali ta sreča in pa ljubeznivi vsprejem v gostoljubni knežji hiši udala mu misel, da bi ne bilo napačno, imeti kakega „ Windischgratzau bližje, nego je to sedaj mogoče, ali pak je gospod baron že tacih idej poln prišel na lov: resnica je le ta, da je v knežji rodbini sprožil misel in razgovor o prihodnjih deželnozborskih volitvah, ter namignil, da ne ve* boljšega kandidata za mesto prihodnjega deželnega glavarja, nego bi bil mladi knez \V i n d is c h g rat z. Tako se govori pri nas, pa pristavlja se tudi še mnogo več. Niti baron Hein niti knez \Vindischgratz ne mislita kandidirati mladega Hugoua na Notranjskem, ker je tu že jedenkrat propal; izbrati mu hočeta drugo mesto in sicer na Dolenjskem poleg dra. Papeža in Žitnika, kajti gosp. Svetec itak naredi prostor. A knezoškof je baje druzih misli: on ne mara na noben način udati se na Notranjskem, in njemu se vidi mladi Hngon najnevarnejši in najsigurnejši protikandidat proti kakemu „liberalnomu radikalcu". iS sedanjim deželnim glavarjem nista niti baron Hein, niti knezoškof zadovoljna; prvemu je gosp. Oton Deteta premalo aristokrat, preveč plebejec, drugi pa ne veruje v čistost njegovega klerikalizma. Sigurno je, da prihodnje leto mladi Hngon nastopi nekje na Kranjskem kot kanredptavljala krasna „alegorija" kot prehod starega leta v novo. Prostori starega strelišča pa so sami ob sebi najprikladnejši za večje veselice. — (Zdravstveno stanje.) V Tomažji vasi v Novomeškem okraja se fe pojavil legar epi-demično ia je sbolelo doslej 12 osob. Šola se je morala vsled tega začasno zapreti. — (Velenjska občina) na Štajerskem storila je dne 9. t m. po hudem boji z nekaterimi nemčurji sklep, da vloži peticijo za gimnazijo v Cel ji. Vrli župan Velenjski je sproži to misel in sedaj se giblje v istem smislu cela Šaleška dolina. — (Delavsko izobraževalno in podporno društvo v Trstu) prične danes s rednimi predsvanji, ki bodo vsako soboto v društvenih prostorih. Slovanski delavci in tudi obrtniki tržaški naj bi se prav pridno udeležil teh predavanj. Predmet današnjemu predavanju je: 1. O pojmu denarja, kapitala in kredita. 2. O delavski organizaciji. — (O volitvah v Pazinu.) Občinske volitve v tej prevsžni istrski postojanki se vrše doslej za nerodno stranko z jako povoljnim vspehom. Nasprotniki zastavljajo vse sile, da bi preverili hrvatske voltlce. V jedni davčni občini n. pr. širili so vest, da poroča občina ali župan, da ljudem ni treba zapuščati opravkov in hoditi na volišče, „ker pojde vse gladko" ; v drugih krajih so trosili najnevero-jetnejše vesti o povišani u davka, o davku na žene, otroke, kokoši (!!) itd., katere da bode moralo plačevati ljudstvo, ako dobi Pazin zopet hrvatsko upravo. Tudi podkupiti so hoteli Lihoui na raznih krajih narodne volilce. V Pičanščini ponujali so siromašnemu kmetu dva gld. (!) za glas, toda opekli so se; v KašČergi in Zamasku zvali so ljudi na pijačo, toda tudi to je bilo brezvspešno. Najgorje pa se je dogodilo lakonskim agitatorom v TrviŽu. Doć 9 t. m. sklicali so Pazioski Italijani javea shod, katerega pravi namen so hoteli prikriti z izjavo, da so sklicani vohlci brez razlike narodnosti. Tega .shoda* udeležilo se je okolo 200 ljudij, ki niso voli lei. Jedro vseh govorov je bilo naperjeno proti .tujcu", ki se hoče usiliti za načelnika. Hvalili so se, koliko .dobregt" so storili „njih" ljudje za občino, ne ds bi bili znali navesti koje dejstvo. Potem so prešli „ zborov alci" na glavno točko dnevnega reda: k pijači. — Istodobno zbralo se ie okolo 400 volilcev na volilni shod na pazinskem polju v Guštinah. Razpravljalo se je o tem, ksko se j« vladati narodni stranki, da zmaga resnica nad krivico. Vspeh volitev v prvih dveh dneh pokazal je blagodejen sad volilnega sboda. Ker so Lahi v Pazinu sprevideli, da jim zavedni narod ne sede več na limanice, zatekli so se — k denuncijantstvu, ter kličejo cerkev in vlado na pomoč proti „agitaci|amw volilne komisije. Olposla i so brzojavke na nuncija na Dunaju, mintsterskemu predsedniku in Tržaškemu namestniku. Značilna za vrednost teh brzojavk je vsekako okolnost, da se nikdn ni drznil s svojim imenom prevzeti odgovornost za vsebino teh brzojavk. — (Razpisana služba.) Pri okrajnem sodišči v Tržiču mesto kancelista z d hodki XI. čin. razreda. Zahteva se tudi spoaobnoBt : a vodstvo zemljiške knjige. Prošnje do dne 20 januvarja 1895. preds«dstNU deželnega sodišča v L ubijani. Slovenci In Slovenke 1 ne zabite i družbe sv. Cirila ln Metoda t kar J W—--- Davila s Uredništvu našega lista je poslala: Za družbo s v. Cirila in Metoda: Vesela družba v gostilni .pri štev. G" v Ljubljani za Velikovško Šolo 6 kron. — Živeli rodoljubni darovalci in njih nasledniki! — Ravnateljstvo kranjske hranilnice v Ljubliaui je blsgrrzvolilo tukajšnji kmetijski podružnici darovati 100 gld. podpore za ustanovitev družbene drevesnice. Z t ta veledušni dar se lepo zahvaljuje — kmetijska podružnica v Loškem potoku. Razne vesti. * (čuden bolnik) je zdaj v bolnici v Ivo-lošvaru, namreč rumunsk kmet, katerega so morali odpustiti od vojakov, ker neprestano raste in so mu vse obleke postale premajhne. Bolnik čuti velike bolečine, glava, ruku in nog* so mu nenavadno velike postale. Zdravniki si ue morejo raztolmačiti te čudne prikazni. Ni upanja, da bi siromak ostal živ. Bjjajjjr Dalje v prilogi. * (Pridobivanje zdravilnega seruma ▼ Budimpešti.) Ogeriki minister ta notranje stvari H eronvmi namerava ustanoviti v Budimpešti državni zavod za pridobivsnje zdravilnega seruma, za početek ■ 60 konji. ♦ (Veliko carinsko ponever jen je) so zasledili v Peterburgu. Zaprtih je kakih 35 urednikov, ki so vtihotapljsli velike množine svilnega blaga kct volneno blago. Država je po tskem ne-poštenem ravnanju oškodovana za poldrugi milijon rabljev. D, zdaj je bilo že zaslišanih 130 prič. Ob ravnava se bode pričele v kratkim. •(Gluhonem vsled elek tri finega toka) V Belemgrsdu se je neki Lazar Damjanovič, mali trgovec, dotaknil na tleh ležeče žce električne raz svetljave Ucin-k električnega toka je bil tako silen, da je D&mjeuovic postal gluh in nem. Nesrečnež sdsj toli dotično drutbo zs odškodnino in zahteve 50.000 f ankov za bolečine, dosmrtno rento 6 frankov na dan in 500 frankov zs zdravilne stroške. •(Tatvine na italijanskih železnicah.) V Vidmu je irgnil iz Pontebe došli vred nostsi zavoj, v katerem je bito 3500 gld. Sum leti nn železniškega uradnika Coofalonierija, ki je zdaj V' zaporu. * (Po zraku na vrh Vetuva.)Neks Ne-politsnsks družba hoče ustanoviti novo zrafcno vožnjo v balonu is Pompeja na vrh Vezuva. Balon bi bil pritrjen na telesni lici in bi taki zračni vlaki vo žili po desetbrst os dan, ske se bode namreč načrt dal lsvrliti brez ovir. • (Trideset let.) V sodnem poslopji v Bresciji so te dni nsfili neko pozabljeno blagajnicu, ki je le tridest let stala tam, ne da bi kdo vedel, kaj je v njej in kaj je s to omaro. Zdaj so se našli ključi in ko se je odprle omara, se je dobilo 13000 lir v njej, ksteri denar je bil vložen I. 1865. Zdaj se ifičejo lasto ki teh novcev. O ti sveti red! • (Razbojniki v samostsnu ) Našemljeni ropsrji so udrli ponoči v ssmoatsn kntmelitsric v Vilvordu v Belgiji, pobili dve nuni in načeli pleniti po samostanu. Ostale nun* so začele krcati sa po meč ia si res privabile orožnike, ki so bili ravno blizu. Roparje, ksteri so bili štirje snsni lopovi, so orožniki odvedli v tspor. Knjiievnost. — „Ljubljanski Zvon" je prinesel v svoji poslednji letošnji številki tole vsebino: 1. Ra-stislav: Čarovnik. 2. J. 6.1 Balada o cipresi. 3. Dr. Ivan Tavčar: V Zali. (Konec.) 4. Dr. Janko P a j k: Davorin Trstenjak. (Konec.) 5. Dravinjski: Slovo bi vzel. 6. A. Koder: Napoved. 7. Rasti-slav: Mrak. 8. Rastislav: Sence. 9. Ivan Vrbovec: Is domače zgodovine. V. 10. Occultus: Vkreber. 11. Pavlina Pajkov a: Aforizmi o prijateljstvu. 12. Rastislav: Ivje. 13. Ivan S teki as si: Khevenhullerjeva vojska na Turke leta 1578. (Konec.) 14. Janko Kersnik: Očetov greh. Povest. (Konec.) 15. A. Funtek: Pogorelec. črtica. 16. K. Hoffmeister: Očrtki in profili iz modernega češkega pesništva. (Konec.) 17. M. Valja-vec: K četrtemu sešitku Wolfovega slovarja (Konec.) 18. Listek. — Za prihodnje leto priobčuje 9Ljubljanski Zvon" nastopno vabilo na naročbo: Z denašnjo številko savršuje „Ljubljanski Zvon" svoj štirinajsti letnik. Obilo zaupanje, katero nam naklanjajo naši najboljši književniki, in rastoče število naročnikov, to oboje nam je porok, da se list tudi v prihodnjem petnajstem letniku ohrani na evoji dosedanji stopinji. Kolikor je dopuščal prostor, priobčili smo letos spise, naznanjene v prvi Številki; drugi pridejo na vrsto prihodnje leto, tako zlasti razprave: wO raznosili h", spisal prof. Fr. Smolnikov, „Grlo in glas", spisal dr. Jožef Rakež, „Padec Kaniže leta 1 600.", spisal prof. Ivan S t e k 1 a s a , in „Na potih napredovanja", spisal prof. dr S. Š u b i c. Izmed spisov pripovedne vsebine, katerim hočemo tudi v prihodnjem letniku odmeriti toliko prostora, da bode vsak zvezek priobčil vsaj po tri povesti, navajamo najprej daljšo povest „Groga in drugovi", spisal R, novelo „Zarathustra", spisal Janko Kersnik, „Roman starega samca", spisala Pavlina P a j k o v a, nekaj krajših povest ij A. Kodrovih „Vo diski samotar" in „Učitelj Gre gori j", spisal Dobrave c, „Slike iz rudarskega življenja", spisal Slavomir in dr. Izmej drugih spisov, katere so nam poslali ali obetali rsslični pisatelji, naj bodo sosebno navedeni tile: Prof. M. C i 1 e n š e k priobči spis „V Švico jo dajmo", K. Hoffmeister bode nadaljeval svoje „Očrtke in profile iz češke književnosti" ter zlasti opisal Svatoplnka Čecha, J. V. Sladka, dekadante, A. Sovo, Julija Zeverja in Ja-roslava Vrchlickega; stotnik Fridolin Kavčič objavi Životopis knezoškofa in cesarskega svetovalca Frančiška Lušina, porojenega koroškega Slovenca; prof. dr. Fr. Kos pripravlja spis iz starejše zgodovine slovenske; prof. Fr. Orožen pa priobči razpravo „0 hribolastvu na Triglav v dobi 177 8. do 183 7." Prof. dr. Janko P a j k nam je poslal modroslovno črtico o n a g o u u in n r a v s t v u , prof. Ivan S t e k 1 a s a bode pisal o Jožefu Rabati in senjskih Uskokih, od prof. dr. S. Š u b i c a pa smo prejeli razpravi „Nekaj pomočkov in mej Človeškega 8poznanjaa in „Kameniti dež". Prof. Ivan V r h o v e c bode priobčeval svoje črtice „i z domače zgodovine"; naposled prijavimo »Narodopisne stvari iz Lokavca v vipavski dolini", spisal J. V—v. Svojo pomoč so nam mimo naštetih pisateljev obetali: A. Aškerc, prof. V. Bežek, prof. dr. K. G laser, prof. A. K a s p r e t, dr. M. Murko, dr. V. Oblak, prof. R. Perušek, prof. L. Pintar, m. p., P. pl. Rad i ca, prof. S. Rutar, prof. Jožef Stritar, dr. K. Št rekel j, prof. M. Valjavec, dr. Jožef Vošnjak i. dr. Vidi se torej, da bode „Ljubljanski Zvon" tudi v svojem petnajstem letu lahko vztrajal na dosedanjem poti in dosledno izvršuje stari svoj program, pospeševal vsestranski razvoj leposlovne in znanstvene književnosti slo venske! — Skladni koledar za leto 1895. je rsvsoksr izšel. Oblika mu je ukusna in prikupna. Urejen je, kakor sploh skladni koledarji, a polega dstuma se navaja še kak posebno znamenit dogodek iz slovanske zgodovine Tega dcslej še nismo imeli v slovenskem jeziku, veseli nas pa zelo, ds se je podjetni založnik za to odločil. L'čoi koledar priporočamo prav toplo. Dobiva se pri založniku gospodu Antncu Zagorjsnu, knjigarju v Ljubljani, izvod po 60 kr., s pošto po 65 kr. Bizoj arvlco. Dunaj 15. decembra. V današnji seji poslanske zbornice se je nadaljevala razprava o budgetnem provizoriju. Govorili so zapored ministri Plener, Bacquehem, zoper katen ga izvajanja so slovenski neodvisni poslanci glasno in odločno protestovali, Schon-bom in Madevski. Slednji je kot bogo-častni minister odgovarjal na včerajšnja izvajanja dr. Scheicberja. Za laško stranko je govoril dr. B a r t o 1 i, kateremu je K1 u n potem odgovarjal. Bacquehemov govor je na slovenske poslance naredil jako nepovoljen utis. Spinčić bo Bacquehemu odgovoril. Generalnim govornikom contra je voljen dr. H e r o 1 d , pro dr. Menger. Dunaj 15. decembra. Vlada je izdala posebno naredbo, s katero dovoljuje, da smejo v nedeljo pred Božičem biti vse prodajalnice odprte do 3. ure popoludne, trgovine z živili v Ljubljani pa od 6. do 8. ure zvečer. Budimpešta 15. decembra. Odstop ministerstva Wekerlovega je zagotovljen; novo vlado sestavi predsednik poslanski zbornici baron Banffv. Pariz 15. decembra. Vsled nasprotstev mej vojnim ministrom Mercierjem in ministrom vnanjih del IIanatauxeni je nastala ministarska kriza. Peterburg 15. decembra. Ruski poslanik na Dunaji knez Lobanov pride namesto Šuvalova v Berolin, poslanik Nelidov pa iz Carigrada na Dunaj. Narodnogospodarske stvari. — Statistika gozdov. V Avstriji je 9 777 619 hektarov pokritih s gozdi, ia sicer je 1 417 202 hektara listnatega drevja, 6,851 016 hektarov igli-čevja ter 1,509 401 hektarov srednjega in nizkega gozda. Največ gozda, namreč 2,021.828 hektarov ima Galicija; najmanj, 174.110 hektarov, Slezija. Lesa priraste v Avstriji na hektar 2*98 m* na leto; največ 3*6 m* v Zgornji Avstriji, najmanj 115 m" v Dalmaciji. — Bosenski razstavi. Dve razstavi bosenake narodne umetnosti zanimati zdaj občinstvo ns Dunaji in v Budimpešti. Na Dunaji se je odprla Že pred nekoliko časom razstava boaenskih del narodne in umetne industrije iz deželnih delavnic v Sarajevu, Livsu ia v Foci. Dunajski listi in obiskovalci te razstave se ne morejo izraziti dosti pohvalno o krasoti teh proizvodov narodne umetnosti. — Te dni pa se je odprla v Budimpešti božična razstava, v kateri so prvikrat tudi umetno-obrtns dela is omenjenih boaenskih delavnic. Budimpeštanski listi hvalijo to krasno razstavo. Listnica uredništva Gosp. Š. pri Sv. Vido nad C.: Vaia notica ni za širše kroge zanimiva, sato je ne priobčimo. Pošljite nam o priliki kaj primernejšega in sdravatvujte! — Gosp. X. v Cerknici: Pritožbe, katere se nahajajo v Vaiera dopisu, spadajo pred visoko predsedstvo deželnega sodićča. Narodno zdravilo. Tako se sme imenovati bolesti ntelujoče, mišice in živce krepčujoče, kot mazilo dobro znano „Moll-ovo francosko žganje in sol", katero se aploSno in uspešno porablja pri trganju po udih in pri drugih nasledkih prehlajenja. Cena steklenici 90 kr. Po postnem povzetji razpošilja to mazilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj, na DUNAJI, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati NOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 2 (Iti—14) Opozarjamo s tem nase čitatelje na anonco firme A. lllrNchberg ■>* Dutm|l, v kateri ista ponuja jedala iz patentnega srebra vsega vkup 44 komadov za ceno samo e gld. 60 kr., posebno prikladna za božično in novoletno darilo. 03T Opera! Začetek ob 1 , 8. uri zvečer. 5tev. as. Deželno gledališče v Ljubljani. Dr.pr.619. V soboto, dne 15. decembra 1994. Prodana nevesta. Komična opera v treh dejanjih. Spisal K. Sabina. Uglasbil D. Smetana. Po češkem izvirniku preložil A. Funtek. Kapelnik g. Hilarij Benisek. Režiser g. Jos. Nolli. Prvi glumač g. miater Johnson z raznimi novimi igrami. Začetek točno ob '/ v Ljubljani: 13. decembra: Jožet Skofič, prodajalec usnja, 76 let, sv. Petra cesta it. 32. V deželni bolnici: 12. decembra: Luka Kobal, gostuč, 78 let. — Frane Divjak, pastir, 12 let. Meteorologično poročilo. Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. «5 tO "O 7. zjotraj 2. po pol. 9.avečer 74') 7 mm. 739 8 as. 742'8 mm. — 7 6° C — 0 6CC — 5 0'C brezv. hI. veh. s], vzh. obl. jasno jasno 000 um. Srednja temperatura — 4-4', za 3 6° pod normalom. X>u.xxa.js&SL borza dne" 15. decembra t. 1. 100 gld. — kr. Skupni državni dolg v srebrn . . . . 100 t 05 , 124 • 40 , * ■ . 123 ■ 80 , Avstro-ogerske bančne delnice , . . 1047 n Kreditne delnice........ . 396 ■ 60 , London v ista.......... . 124 ■ 20 , Nemški drž. bankovci za 100 mark . 60 ■ 90 , ■ 18 # • a«". ■ Italijanski bankovci....... 46 55 . C. kr. cekini.......... 5 9 87 „ Zahvala. Za mnoge dokaze iskrenega sočutja tako o bolezni, kakor tudi povodom prerane smrti moje nepozabne soproge, odnosno matere, gospe izrekam a tem VBem, zlasti pa proč. dubovičini, slav. uradniitvu c. kr. okrajnega sodiSča, c. kr. poite in rudarske družbe za mnogobrojno sprem -Btvo pokojnice do poslednjega počivališča, isto tako plemenitim darovalcem vencev svojo naj-prisrčnejio, najglobljejo zahvalo. Kranjska Gora, dno 15. decembra 1894. (1408) XTrstu Hribar c. kr. poitar. Ukusno in praktično sestavljene slovenske za leto 1895. in sicer: (1309—6) stenski koledar po 25 kr., po pošti 30 kr.; skladni koledar po 60 kr., po pošti 65 kr. in dijaški koledar po 60 kr., po pošti 65 kr. prodaja in priporoča založnik Anti ££01^*1 ii kn igar v Ljubljani. Fotoplastikum $&jr v , Tonhalle'. ~Jp| Vho 1 na lovo ,pri „Kirbischu", spodnje stepnjice. V nedeljo in v ponedeljek prekrasna Švica z tedniki in jezeri, Montblano v prej krasni večerni zarji, Matterhcrn, kristalne vilenice, Gotthardov predor (tunel), železnioa na Rig'i, lepa Porenska i razvalinami in gradovi, stolna cerkev v Kolonju itd. — O«! tor-l t ne t 1ii8o — i8 J iske tu zobovja : ostavlja hroz vsakih bolečin tor opravlja |>louil>o« van|a in vse sobne operu« !)«■, — odittranjuje iiilnip bolečine z lumrtenjem živca zobozdravnik A. Paichel, poleg čevljarskega mostu, v Kohler-jevi hifti, I. nadatr. H največja in najpremožnejša zavarovalna družba na svetu zavaruje osebe srednje starosti za 20 let in da se po preteku te dobe vrne 85 do 1M> uor,|*'oi--jn. v Zagorji. §j Igre za društva lalCM asulttivuo za star« in mltulo, otroške igre xu i ton U in znbnvo po Fiohel-ovem sistemu priporoča (K187—fi) Fr. Stampfel v Ljubljani Koiifcrefiiil trg, Tonhalle. na Glincah pri Ljubljani priporoma svojo zalogo mnogovrstnega domačega žganja in brinjevca kakor tudi i/.>rN(eu (1375—2) francoski konjak. Otvoritev novega prenočišča in restavracije „AI Moncenisio" Fiazza rlelle Lepa št. 1 in ulica Torrente v Trstu. Podpisanec priporoča slavnemu potovalnemu občinstvu svojo popolnoma novo sezidano in elegantno vrejeno prenočišče z restavracijo po zmerni ceni in pošteni postrežbi. S spoSto-, arijom -r.) TuZZi. Karol Recknagel v Ljubljani, Glavni trg št. 24 priporoča II. (1295-9) muho novo hlajco po najnižjih cenah: Kožušne mufe, čepice, ovratnike, kožušne garniture za gospe in otroke, barete (čepice) za otroke. Klobuke za gospe in deklice. Zimske tricotne in glace-rokovice. starejSa, poštena in pridna, se takoj vMprejine. Ponudbe naj se blagovolijo poslati upravniitvu ..Slovenskega Naroda". (1409—1) Učenec ki je dovršil z dobrim vspehoin vsaj stirirazrerino ljudsko '^•lo, oziroma 1. ali '2. razred sretinjih Sol, vaprejtne ae za večjo trgovino z mešanim blagom. — Ponudbe a spričevali vzprt-jetna JoMip Oonioljo, trgovec v ftent IVtru pri Ure/, culi ali pa iz prijaznosti tudi upravniatvo „Slnv Naroda". (1893-2) TfTTrtrTT TTTTTTTTTTTTflllTTI T* V eitranji po metodi Hnberja in Ensleina, kakor tudi po vsaki drugi poljubni metodi pončuje Josip Petritz izprašani učitelj (958—16) na Kongresnem trgu štev. 5, I. nadstropje. Proda se takoj : pžJT hiša v večjem trgu na Dolenjskem, na dobrem prostom, ter pri-pra.na za I (1862—6) gostilno in mesarijo kakor tudi za f>i*odn|itliiico pod ugodnimi pogoji. Ponudbe naj so blagovolijo poslati upravniitvu »Slovenskega Naroda". n >1*4 'U v l'l jako prikladna za katerokoli si bodi priliko! Popolna granatna ali ametistna garnitura obstoječa is (1303*—18) 1 prekrasno broie, 1 moderne naroonioe, 1 par lepih uhanov s pristnimi srebrnimi kaveljčki, vse v elegantnem kartonu, najfineje in najsolidneje izdelano, ne da bi se dalo razločevati od pristna garniture, pošilja postn ne prosto na vse kraju monarhije proti temu, da se v pošlje znesek 9 gld. ali pa proti povzetju Loon Flaum razpoSiljalnica draguljev Gablonz n./N. (Češko). fcST Preprodajalcem popusti TfcJl |Kwizdina protinova^ekočinal Mnogo let sem preskusen o n bolesti ute-šujoče domača sredstvo. Jako okrepću-joče, če se ž njo drgu pri d vsako veliko touro in po vsaki te uri. Gena Vi steklenici avst. velj. gld. 1*—, l/i steklenici avstr. velj. 60 kr. Olavna aaloga: Okrožna lekarna v Korneuburgu pri Dunaju. Dobiva se v vseh lekarnah. Pazili naj se blagovoli na varstveno znamko in za-hteva naj se izrecno (213—13) Kwizdina protinova tekočina. I Zahvala. gf i I v v o b, '1 Kor nam ni mogoče, za mnoge dokaze sočutja, došle nam povodom nenadomestljive izgube nase nepozabne matere, oziroma sestre, tašče in stare matere, gospe Katarine Florjan rojene Eržen zahvaljevati se vsakemu posebej, smatramo za svojo dolžnost, izreči tem potom za mnoge dokaze najprisrčnejšega sožalja. zlasti za izredno mnogobrojno in častno spremstvo do poslednjega počivališča, svojo najiskrenejšo in najprisrČ-ni'JMo zalivalo slavni čitalnici, gospodom pevcem in slavni požarni hrambi, kakor tudi vsem sorodnikom, prijateljem in znancem. lMo7) Žalujoči ostali. r: i' i i\ 11 ■ s it it n i ,117 0 i M ti nalnaHnnna^aHi Novo! Novo! Nlovarček m potoralre 11» Nemik«, 50 kr., po poŠti 53 kr. ftaltlvl Jak«. I in II. del, a 24 kr., po poŠti a 27 kr. Maršal grof Radeč-k I, 20 kr., po poŠti 23 kr. "V delu {e rešitev, 30 kr , po poŠti 35 kr Kola. ftblrkm Isbraulb larvatsko-sloveusklb umikih tborova, broi. 1 g\d. 50 kr., vei. 1 gld. 80 kr., po pošti 15 kr. vefi. Sokolska koraeaiea aa klwvlr, 30 kr., po pošti 32 kr. Va|ieeIJ D. — Misna Jean, rex glortae, 00 kr., po pošti 63 kr. Hladnik — 23 cerkvenih napevov aa moskl s bor. 80 kr., po pošti 83 kr. Za božična darila priporočam avojo veliko skladišče knjig a m I i k udi I. peniil ml, autolouif, romanov, omladinskih spisov* Šolskih potreb«<:lu« Iteer aa društva« novitet v konfekcijah p»|»ir|m, muzika-ll|. ln*lrnui«iKov. Smetana — „Prodana nevesta**, izdanje za glasovir, 5 gld. Nmetana — „Poljufo*', i/danje za tjlasovir, 4 gld. 90 kr. HrockliuiiNov naacnl slovnlk« 17 zvezkov elegantno vezanih, povae novih, namesto 102 gld. samo «M> «1*1. Na ogled moje uljudno vabim z velespoštovanjem (1397—2) J. Criozitini trgovina s knjigami in papirjem v Ljubljani. Tinkt: Stomach: comp. Sv. Jakoba želodečne kapljice, V vseli deželah zakonito zuSčičeno; za Avstro-Ogersko VDrBtvena znamka register M 401. Že mnogo let preskuSeno domaČe sredstvo, ki prebavo pospešuje in tek vzbuja itd. Steklenica 00 kr. in 1 gld. 20 kr. Kot domaČo sredstvo prve vrste je dr. Lleberja živčni krepkobni eliksir (Tiiict. chinae ner-vitonica comp.) — varstvena znamka f in sidro — steklenica po 1 gld., 2 »rld., 3 gld5(> kr., Že mnogo let preskuSenu kot živce, okrepčajoče sredstvo. Po zdravniških in uradno poverjenih predpisih napravljeno v lekarni M. Fante v Pragi (glavno skladišče): Stara o. kr. vojna lekarna D nn a j, Stefansplatz. S ki a-d i S č a: Lekarna Alfred Z. Eg-g-er, Celovec; v ljubljanskih lekarnah in v večini vseh drugih lekarn. (1135—♦>) Dr. Rose životni balzam je nad 30 let znano, prenavljanje in slast pospešujoče in napenjanja odstranjujoče ter milo raztop-ljajoče (424—34) domaće sredstvo. Velika ateklenica 1 gld., mala 50 kr., po pošti 20 kr. več. Na vseh delih zavoj ni ne ie moja tu dodana, zakonito varovana! varstvena znamka. Zaloge ukore v vseh lekarnah A v hI n> Ogrske. Tam se tudi dobi raško domače zdravilo. To sredstvo pospešnje prav izoorno, kakor sve-dočijo mnoge skušnje., cisteuje, zrnjenje in lečeuje ran ter poleg tega tudi blaži bolečine. V škatlicah po 35 kr. in j« 25 kr. l'n pošti 6 kr. ver. Na vseh delih zavojtuue je moja tu dodana zakonito varstvena znamki«. O-lavna salogra, B. FRAGNER, Praga, it. ?(>3-?04, Mala »Irana, lek.irna „|iri Črnem orlu", fJaF~ P o š t n a raz poši 1 jatev vsak dan.fjas Veliki krah! Nevv-Jork in London nista prizanašala niti evropski celini tir je bila velika tovarna srehmine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih morij PooblaSČen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se mi povrne gld. 6 60, in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih nožev s pristno angleško klinjo; 6 komadov amer. patent srebrnih vilic iz jednega komada; 6 komadov amer. patent-srehrnih j«*diln h žlic; 12 komadov amer. patent-srehrnih kavnih žlic: 1 komad amer. patnnt - srebrna zajemal ni ca za juho; 1 komad amer. patent - srebrna zajemalnica sa mleko; 2 komada amer. patent-srehrnih kupic za jajca; 0 komadov angleških Viktnria-raAic za pod klado; 2 komada efektnih namiznih svečrikev; 1 komad cedilnik za raj; 1 komae najfinejša sipalnica za sladkor. 44 komadov vkupe samo jfl.l. 6'60. Vseh teh 44 predmetov je poprej stalo gld. 40-— ter je je moči sedaj dohiti po tej minimalni ceni gld. 0*60. Američansko patent - srebro je ven in \en bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantnje. V najboljši dokaz, da da le-ta inserat ne temelji na rillca-lcšr^I slepariji zavezujem se s tem javno vsakemu, kateremu ne bi bilo blago povSeč, povrniti brez zadržku zneska in naj nikedor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli te krasne garniture, ki je posebno prikladna kot prekrasno božično in novoletno darilo kakor tudi kot /en (no darilo in za vsako boljše gospodarstvo. Dobiva so jedino le v A. IIIKSClIBKItO-a glavni agenturi /jedinjenih amer. tovarn patent-srebra na Dunaji, 11., Renibraudtatr. 19. — Telefon .št. 7114. Pošilja se v proviucijo proti povzetju ali če se znesek naprej vpošlje (1238—7) Čistilni praiek 10 kr. Pristno le z zraven natisnjeno varstveno ^^ćv^c. znamko (zdrava kovina). T *lp ' Izvleček iz pohvalnih pisem. «a *? A '«*f"rC Texing, Gor. Avstrijsko, vi. svečana 1892. * ■ Slučajno sem videl pri Njega svetlosti grofu \Vurm- brandu vaše garniture ter se prepričal o nje lepoti in ce- nosti i. t. d. Jožef Forst, župnik. VOlomucu, 1. maja 189». S pošiljatvijo izredno zadovoljen, nadkrilila znatno moje pričakovanje. Stotnik Oz. . . plackomanda. Surovo maslo oziroma surovo maslo za čaj, maslo, fina smetana za kavo, sir in skute, sveže mleko se dobivajo vsak dan »veie v prodajalnici v semeniškem poslopji I^jSŠT nasproti sadnemu trgu. ~*?£Q Mojim velecenjenim kiipnvalrem izrekam za dosedanje zaupanje svojo zahvalo ter se jim najbolje priporočam z zagotov lom, da si bodem vedno prizadevala, njih željam in zahtevam v vsakem oziru popolnoma zadostiti. (U90-S*) Z velespoštovanjem Jera Lipovšek. 1 I I I A Zobni zdravnik DR ROMAN JACOBI ustavlja po ualuovejfti in najboljši metodi umetne zobe in zobovja. Plombira in Iztllra zobe brez bolerln. (i««-23) Zdravi sploh vsako ustno bolezen. Ljubljana, Stari trg st. 4. Odlični zvedenci vseh dežel so na zdravilatve-nih razstavah v Londonu, Parizu in Genevu kot razao-jevalci izloženih preparatov tinkturo za želodec Iskarja G-. Ficcolija v Ljubljani s častna diplomo in zlaln svetinju odlikovali. Te odločujoče odlike so najboljše spričevalo že »d nekdaj znanega dijetetičnega sredstva, katere krepra in zdravi želodec, kakor tudi opravila prebavnih organov izborno pospešuje. —To tinkturo za želodec razpošilja izdelovatelj O. Ploooli v Ljubljani proti pnv/etiu inajke. Zaboj po 12 stekl. za I gtd. M kr ; po 55 stekl. za 5 gld. 26 kr. (zaboj telita 5 kgr). Poštnino plača vedno naročnik. (5^-29) CHINA SERRA VALLO z železom neobhodno potreben za slabotnike in rekonvalescente. Vzbuja slast do jedij, krepi živce, zboljša kri. Srebrna svetinja: XI. medicinski kbntfreis Rim 1894. Zlata svetinja: Mejiiarodna razstava Benetke 1894. Zlata svetinja: Mej^arbdna razstava Kiel 1894. Zlata svetinja: j^ejjiarpdna razstava Amsterdam 1894. Od zdravniških avtoritet, kakor dvorni svetnik prof. dr. baron lir».ll-KI»ii>j;. prof dr. Vltea .^loMlIg-^Ioorbor. prof dr. *<• limitu, prof. dr. Motili, prof dr. Breiiataer, primarij dr. vjles Sflcollob, najbolje priporočevan itd. itd. To izborno restitucijsko sredstvo je zaradi dobrega svojega ukusa priljubljeno zlasti otrokom in ženskam. (i vtf»7—11) Predaja se v steklenicah po »/, litra in I liter v vseh lekarnah. Lekarna Serravallo, Trst. Razpošiljalnica medicinskih stvarij na debelo. Ustanovljena 1848. Glavna zaloga v Ljubljani: lekarna lMccolii, Dunajska cesta, dalje lekarne M«yer in I*. <*r««»t*«'liel. Ferrugjnosa. . ... j Febbrif ugo-^cnstihienle ,>tyrf»tiitay««maU«M»itiP.MJ«<.H/^ri»tfl jFi R HAtl A S ER R AVAL L 0 Tr| 'l V j Ustanovljenu leta 1845. Odlikovano na vseh razstavah. HENRIK FUNCK i sin (^1k-ll>oi-L Ecilioi-t) Oradoc c. kr.tovarna najfinejših likerov in octa, destilerija špirita, konjaka in žganja. Zaloga: Gradec, Murplatz, Kaiser-Josefsplatz 6. Specijalitete: liker iz planinskih zelišč za želodec, cvet od visenj, Grački kuminovec za zdravje. Daljo vsa k m vrate najfinejši likeri, kot benediktinec, char-treuse, alas (ruski kuminovec), ereme de vanille, creme de cpcao i. t. d. Vsi naši likeri se proizvajajo na francosk način potom gorkote. Največja zaloga štajerskega konjaka in slivovke. Direktni izvoz pristnega Jamaica - ruma, francoskega konjaka in kineskoga čaja. (1381—3) lfc*r Ceniki pošlnliic prosti, "^a TSmfcr Fran Kaiser, puškar Ljubljana, Solenburgove ulice št. 6 priporoča avojo veliki> BMlogo orožja za lov ln osebno varnost, streljiva ln potrebSčln sa lovoe. Specijalitete v ekspresnih puškah m ptič ari oah katere sam izdelujem. Popravki ie izvršujejo v moji delavnici. »•sir ssSjl 722 Sam© •> Icrajc. stane 1 liter i w. v r * i n v g a vina in samo Smt^Lr Icretjc. stane 4 liter elotiri-^a močnega lina belaja h li rniHL'h, potem sp> cmhId" vrnfu, kakor dolenjski o ve t, zelenika, teranec, sladak prosekar itd., prsv po ceni samo v prenovlieni in z veono kurjavo v rej en i Kranjski vinarni v Ljubljani Wloin»v« ulico &t. Za jn-istnost se junici * vsoto 1000 gld. (1404 — 1) Natančni ceniki na razpoltigo. Vozni listki t Se?. Ameriko (6—50) prt nizozemsko-ameriški | parobrodni družbi. | 9 I KoIowratrlng 8 TsTT*KT A T IV Weyringergasse 7- ±J [J ±H f\ pj j Vsak dan odprava z Dunaja, Po|aMuilH XHMtoi\|. Posredovalnica služb <3-. FIijuz iia Uredil Nt. O (uo5) lina veliko laber elu*>l>, ki ae m<»go nastopiti takoj In po novem leta, zU&ti cs bolj*« in prl-proet* privatne in gosti Inlftate* knliarle<>, hlšlsie za hotel« in privatne hI*«, peatnnje, natakarice, dekleta* aa vsako delo (tudi ta začetnice) sa LJubljano in drugod, koMJssss, hlape« h kravam, v o Ioni itd. itd. 30 gld. na mesec kot postranski sanlužek in visoko provizijo si lahko prisluži vsak, kdor ima mnogo poz laostev, s vzpre jemanjem naročil ns pateatovaue predmete, ki se v vsakem okraju prsv lahko spečajo Ponudbe s pismeno znamko ca 5 kr. Franu Pokorujr-Ju v Pragi, 11»*—-ii. (1160—10) Zobozdravnik Avgust tSojti-^vv^elgjejf ordinuje (i2oi—7) D^ST v hotelu „Pri Maliču" vsak dan od 9. do 12. ure dopoludne ln od 2. do 5. ure popoludne, ob nedeljah ln praznikih od 9. do 12. ure. Novo! NfiVfi I * l ▼ O umori tiru/, vaeh boleolu JOSIP CERNE uiar v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 2 priporoča slavnemu občinstvu svojo veliko zalogo Zlatih, srebrnih, tUla in dr. Žepnih ur iz najimenitnejših tvornic, kakor: Longlnes ad Franclllon v Švici, Schaffhausen, Olashutte in dr. Koledarske ure i in brez luninih spremen; Dunajske ure na nihalo, budllnice in vsakovrstne ure za domačo rabo. Poprave izvršuje točno in po primerni ceni. (1060—18) Za vojake in dijake znižana cena! --vj?p>-Hip/-npr-^jfy Š|^5 Ves, kr. avstrijske ^ državrne železnice. Od 1. januvarija 1895 dalje ms bode na progi GRADEC-(juž. žel.)- FEHRING osobni vlak štev. 15 vsak dan vozil o nastopnih urah: Odhod iz Caradca jnž. žel. ob J*. uri 50 minut zjutraj » ■ „ drž. žel) m e. n 01 * B n ■ IflesMeiidorfa n 6. n 09 n n j» AudiHla P. H. n e. » 19 n n rt ■ I,a**iiifxa n G. D 33 n s n a I^aNHiiltztitala P. H. j) t). n 45 n n a a €-l<»l«.<• 11 svojo bogato preskrbljeno prodajalnico jestvin v Trstu ulica Uelvcdcrc ftt. kjer se prodaja kolonijalno blago vsake vrste in po najnižjih cenah, kakor tudi avojo zalogo raznih domačih, istrskih in laških vin v Hoj h ii u pri TimIh. Pošilja so potom poste in po železntoi. — Ceniki ln vsoroi na sahtevanje poštnine prosto. — Postrstba toona. BJBJJT" K i i«i r uuročiije svojo potrebaćine pri Tržaških laških trgovcih, naj se rajši zaupno ubral do našega slovenskega podjetja, in uverjeu bodi, da hodu tof.uo iu dohro postrežen, zajedno pa bode izpolnil narodno avojo dolžnost, podpirajoč domače podjetje namesto tujcev. (1212—H) Z odličnim »poštovanjem zadružno predstojništvo. Služba občinskega tajnika Je raspisana pri olivinI mesta Krškega In okolice. Dohodki tajnikovi bodo prosto stauovanje v mestni hifli m letna placa 500 gld., po dogovoru tudi vec. Prošnie s primernimi spričevali nsj so vlože čLo 31, docom-"brst 189-4 pri Županstvu v Ktškein. Krftko, dne 11. decembra 1894. (1392—2) X>r J. Mencinger, župan. Nepremočljivo usnje: tfcST Ruske jufte 1£2\ cele kože, valkane škornje is jufte, čevlje in urbase po najnižji ceni. Priporočam tudi gospodom trgovcem in čevljarjem mojo zalogo vseh vrst i»<»litt«»v . kilo od 1 gld. 20 kr. naprej iu urhHSov ali gornjega usnja po tovarniški ceni. Tovarniška zaloga usnja (128 JULIJ MOISES v Ljubljani. o r-i a o ta (D o P. n. Predno si omislite vse, kar želite kupiti za božična darila Vsa najuljudneje poživljam, ds si ogledate nafio prebogato in preefektno božično wmmwbmw® kjer najdete veliko isber (1406—1) rezbarij, galanterijskega in nagizdnega blaga ter igrač kakor tndi muzikalna dela, ki igrajo sama od sebe. Ravnokar je dospela partija toli priljubljenih pristnih Japonskih galan-terljoklh in drugih izdelkov za praktično rabo, kateri so zarsd njih niske cene vsestransko obilo pohvaljeni. JFV. Ntampfel. V Ljubljani, Kongresni trg, „Tonhalle". is S Prej i. Gebtv Fran Čuden Prej J. Geba. urar v I Jiihljnnl. Cilavni trm »t. »5 priporoča si obcinstvn ter posebno preč. duhovščin svojo bogato zalogo švicarskih žepnih zlatih, srebrnih in nikelnastih ur, stenskih ur z nihalom, ur budilnic, verižic, prstanov, uhanov 020-48) in vseh v to stroko »padajočih stvurij po ua|-nia|lli etjusah. Popravila izvršujejo se natančno pod poroštvom. — Zunanja naročila se hitro izvršujejo po pošti. Ceniki io vedno ns razpolaganj« zastonj in franko. fJolovu in hitro upli \ h jure sredstvo proti kurjim oe«Min, ftuljetu na pod al Dobiva se v leksr nsh. platih, petah in >^i§J»^. 9S Pr'*nHlnl" ErHskam V S Viavm Je n* ote. ^/Sj?^ <)S °*lod V ^y//\^\tyf^r gla»ni raz|iošiljalnici; L. Schwenk-a lekarna (40-50): PriBten samo, če imata navod iu oblit varstveno znanko in podpis, & * ki je tu zraven; torej nsj se ŠMI in ssvrns vse manj vredne ponsredbe. Pristen v LjubiJan I s Jok. Mhj r, J. Šwoboda, U. pl.Trnk 6tsy. G. Picroli, L. Grenel; vltuilolfeveiu S. pl. Sladuvič, F. Haika; v Kausnlkn J Močnik; V i V lo vel A. Eg»<«rt w-Thurmvvald, J. Birnba-oher; v Ur«sata A. Aioh-iugur; v Trnu (na Komikom) 0. M »Miner; v Bel|akn F. Srholz, Dr. K. Kiiinpt; V Uorlel G. B. Pontoni; v vVolfa-l»er»cu A. Hutli; v Krati 11 K Ravnik; v Rad* froal C. E Andrien; v Idriji Josip Warto; v Kailovl|lol A. Roblek; v €eljl K. Gela. * Kamnoseška obrt in podobarstvo. J Vinko čamernik ifilijala na Dunajski cesti nasproti Bavarskemu dvoru (popre) Peter Tomiui) * priporoča se za izvrševanje J I cerkvenih umetnih kamnoseških del | J kakor oltarjev, tabernakeljev, priinlo, obhajilnlh miz, krstnih kam- £ S HOV itd., nadalje za vsakovrstna ■ 1 stavbena kamnoseška dela j S kskor tndi za izdelovanje ploio ls vsakovrstnega marmorja za pohištvo. ■ * Ima tudi bogato zalogo o m Saff KLa^roToriil^ spomenikov "T|afci* i zlatom Hidru«. Henrik Kenda, Ljubljana (128kj—6j Specijaliteta! Mojc črno Thibet-gsrnitura muf in dolgd ovratnik gld. 16 —. ponuja za zimsko sezdno po znižanih cenah. .Tako lepe, trpežne Hoalskin kožušne mnfe z atlnsnim podSivom gld. 2'—, gld. 8-80, a kožnšiiim podšivoni gld. 2' 5M), nenlskin tu u IV, prima, z nt lasni m podšivoni gld. 4'—, s kožnšnini podšivoni gld. 4 80, visoka Drima (hoCh> prima), z atlnunini podšivoni gld. 5'—, s kožusniin podšivoni gld. 5*50, najfinejše kakovosti, z atlaškim pođiivom *rld. fi-50, gld. S —, h knžušnim pođiivom gld. 750, gld. 9 50 repice prikladne k tem mufom glđ. — 75, gld. 120, gld 2*—, gld. 3—, gld. 4 50, ovratniki, tukinto prikladni gld. 125, gld. 1 50, «ld. 2 —, ^ld. 3'—, gld. 4 50, popolne acalnkin kožušne garniture, obstoječe iz niufa. ovratnika in čepice gld 4 —, gld 7 50, gld. 15-—, gld. 30*— ; prima črne Jenotte koznšne mnfe gld. 2 80, gld. 3—, jako vidike gld. ii 80, prikladne ovratnike ^I0, mufe od svilno opice gld. f> 50; pristne perzijanske kožušne mnfe gld. 12' : pristne astralianske kožušne mnfe gld. 6 50, pristen črn nioAčjak, črna lisica gld. 8-50, gld. 12"—; pristno ruske znjčje mnfe g:ld. — 70, gld. 100; jazbečje garniture (muf, čepica, ovratnik) gld. 7*50: kožušne obšive vsake vrste »d gld. —48 do najdražje vrste. Tudi preskrbujem vse moderne kožušne plašče, ronde, ko-žušne-capes in vse, kar v to stroko spada. Halj« nferirnm otroške kožušne mnfe, bele iz zajčje kože, gld. —40, iz kraljikove kože. najfinejše gld. 1"—, Črne iz zajčje kože gld. 1 10, drap iz jazbečje kože gld. 180, od divje mačke gld. 2*30; preprodajalcem popust. Pošilja se kožuboviiin nu izbero drage volje na vse strani. Kar komu ne ugaja, se zamenja. Itazun cenenib zajčjih ni u to v so vse navedene vrste kožiišuib m u tov mnogoletne trpeinosti. 9*'&ZrSP2rSP2FSr!i^^ ^>X^XXXXXXX?VVty* ^^r^r^x^'^^^^S^^ Restavracija „Pri Zvezdi" cesarja Josipa trg. VeUk sradni vrv, stskleni salon ln kee;ljli6e. Priznano izvrstne Jedi in pijače in skupno obedovanje. (92) F. FerllnC, restavratčr. < < < 4 4 Ljubljana, Gradišče it 8, Igriška ulice st. 3 ► priporočata p. n. čast. občinstvu avojo ^ veliko zalogo vsakovrstnib k. pečij in glinastih snovij p kakor tudi štedi I n i kov a vseh v to stroko apadajočih del po £ nizkih cenah. Zajamčeno pristni kranjski liter po gld, 1*20 in ^cl edeno vec liter po gld. 1.—, ki ga priporočajo zdravniki, pri (216) Oroslav Dolencu trgovina z vottenino In medom Ljubljana, Gledališke ulice IO. t? (Viktor Kanili) ^27) j ^ I. t ii t >l |n ii 11. >lm-l |iii «1-^4- 1 j 5 priporois veliko zalogo oprem za kro- ni H jaćs in čevljarje, belcprtenega "blaga m n poivlek, bombaža in ovčjo volne, ure je za vezenje, pletenje, šivanje in }:.'vijV J Čanje, tkanega in nogovičarskega blaga, predpasnikov, životkov in rokovic, po-zamentirskega in drobnega blaga, tra- 11 kov, čipk m petijani. čipkastih zavet m preprog, umeteljcih cvetk in up h delov. ----tatjtea -^^^ —--n.^ Ljubljana, Židovsko ulico št. 4. Velika zaloga obuval (8*) lastnega izdelka za dame, gospodo iu otroke je vedno na izliero. VsakerAna naročila zvrSujejo se točno iu po nizki ceni. V na mere se shranjujejo in zaziiMincnujejo. Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vpoalati. iiinmniiiniimmn ^•■♦♦BBBl^^BSSlOOBOeaMIOSSSSJo^SSaj^ I Josip Relcli (LM f mL Poljanski nasip, Ozke ulice št. 4 1 I priporoča čast. občinstvu dohro m rej on o I ♦ kemično spiralnico ♦ I v kateri ae razparane in norazpantne ■ ženske obleke lupo očedijo. itgrinjala vsprejmiS se 7.a pranje in creiu v polmi vanje. V barvariji vapre-jeina bo svilnato, bombažno iu tnedano blago, llarva se v najnovejših modah. 49 J moške in ■ Pregrinjal ►BBBlOOBSSJeO ■ O OBJBJO Ol L. HENRIK KENDA v Ljubljani. Najbogatejša zaloga za šivilje. (M) G. Tonnies v Ljubljani. Tovarna za stroje, železo in kovino-livnioa. Iidnliijo kot iioiehnom: vss vrste stroj sv aa lesoreznios In žage. (21) Prmim cele naprar« ia oskrbuje pnrtintroje in koti« po nuji m iBitarl, ■lilćajuo In rit i ne 111 lOlIlIH l4lll«*HH. r mr Maksimilijan Patat-ova naslednika : F. Jflerala •*? lBoneM v Ifjnbljanl, sv. Petra oesta it. 32, ali pa sv. Petra nasip it. 27 priporočata se p. n. ohčmitvu za ženske iu moške obleke, razparane in cele, iste se lepo oeedljo; vzprejeuiata vsakovrstna prekrili jula, svilnate, robce in trakove za prauje iu pobarvati)«** kakor tudi svilnato, bombutno in uieAano - blsgo vseh barv. Obleka ae <"-l*tl, p«re \ in barva hitro, dobro in po nizki ceni In Podobe umrlih urednikov BSlovenskega Naroda" (Ant.Tomšič, Jos, Jurčič, Ivan 2aleznikar) dobivajo se na ls:«Lrtoxi-;pa.7pirji tiskane komad po 20 kr. v „Narodni Tiskarni", pri gospodu A. Zagorjan-u in pri druzih knjigo-tržcih. J. Kunčić priporoča p. n občinstvu svojo Ljubljana, Sv. Petra cesta 5 („Pri avstrijskem cesarju") z upom u jo, da rabi vodo iz mostnega vodovoda, a v svoji fllljatll Lescali rabi vodo iz tekočega studenca nad cesto proti Hlodu. *M) Zunanja naročilo izvrže se toč no. |tr J-J-NAGLAS !Z.' tovarna pohištva \ v LJubljani, Turjaški trg it. 7 in % Gospodske ulio« (Knežji dvoreo). * Zaloga jednostavnsra In Dsjfinejega lo- ^ sonega in oblazinjenega pohištva, zrcal, % atrugarskega in pozlatarskega blaga, po-y- bistvene robo, saviti "dej, preprog, za-J3 stiral na valje.ih, polknov (žalu/.ij). Otrobi aki vo/.ićki, železna in vrtua oprava, ue- ♦ pregoni« blagajnice. (.'Ifj) sj1 *f~w^s*>« o^irvii vJTHr^ * ijp L Barata Eborl % S Ljubljana, Fiaiiriškanske ulice 4. i * Slikarja napisov, L stavblneka in pohištrena pleskarja. ^: Tovarna za oljnate barve, lak * in pokost. (20) r Glavni zastop Hurlliol i-J«•» v«»» ori-W alualnega ksarbollueia. MaACoba Tj. ica konjaka kopita in usnje. J. Hafner-jeva pivarna \ Ljubljana, sv. Petra cesta št. 47. Zaloga Vrhniškega piva. Priznano izvrstna restavracija z veliko dvorano aa koncerte itd. iu lepim vrtom. (36) = Kegljišče je na razpolago, sna Uhod je tudi iz Poljskih ulic. Miijati. da sem ure- , Čast mi je iinznanjati na som pre vzela po smrti mojega moža Frana Toni kovaško obrt katero bodem nadaljevala, ter ae priporočam sa vaa v to stroko spad ijoča dula po nizkih cuuah, zlasti za nove podkove. Dobro delo in točna postrežba. Z voluMpostovaiijem (37) Ivanka Toni v Vodinutti št. 4. C03D Albert Faber v Trstu lE13.p-Vl3e (1358—3) hrastova, cerova in bukova drva v velik,h in malih množinah. Doering-ovo milo PT s sovo "W v letošujih (1382) prekrasnih in veleelegantnih božičnih kartonih. Solicitator slovenskega in nemškega jezika zrn žen, ISče n«s /a odvetniško pissrno — Pouudh« s png-ji os naslov: I))r. KosjIiim nsj se poAljeto Drugod mi IIrll»»r-Ju v Celje. 1391—2) Avi«so. V kolodvorski restavraciji Koncesijonirana posredovalnica služeb v fer rad išči št. 2 priporoča molile o lasr>^r> poslov TMake Itn-t*»|fOi*iJo. — Za uinogobrojeu obisk prost (1195—9) Terezija Novotnv, se bode vsak četrtek in vsako nedeljo točilo toli priljubljeno Nastavilo so bod« ob 10. nrl dopolndna. Proseč innogobrojnega poseta a velespoitovanjein JFVa,ii Kaube, (1259—12) restsvrater. t?- >P *sr (leneralno zastopstvu: A. UOTaTII A i\t , Puaaj, 1 , Logee* Nr. B, ^riporočevano od ravnateljstva t oliklinike ! Uporablja se pri oslovskem k a siju, influenci, bolesnih na vratu, prsih ln pri otroških boleznih konjakov sladni izvleček. Neobhodno potreben jt rekonvalescente. Dob va se v vseh boljših lekarnah, drognerijah Tvornica (1302—'.') konjakovega aladnega izvlečka v Lsipniku. Gosp. pl. Trnk6czy-ju, lekarju v Ljubljani. S tem Vsa danea prosim, da mi blagovolite kmalu poslati 10 Ikatljio sobnega prskn" po SO kr. in dve steklenici t,sobne vode'* po SO kr. proti postnemu povzetji. To potrebujem t ase iu za svoje sorodnike ter bom ta sdravila kar moči priporočal vsakemu človeku. Teh zdravil posluževal sem se vedno tudi v Ljubljani, bivajoč ie v trgovinskem učiliiči pri Mahni, ter js *o zdaj rabim, ker sem sprevidel, da ao iata istinito izvrstna Va I je vo (Srbska). (1164—10) Z ve'espoštovanjem H v. R. Oodjevae. Vse medicinično-farmacevtične preparate, specijalitete itd., dijete-ticna sredstva, homeopaticna zdravila, medicinična mila, parfumerije itd. itd itd. priporočajo in razpoAiljajo na vse strani sveta lekarniške tvrdke Ubald pl. Trnk6czy, Ljubljana, Kranjsko. Viktor pl. Trnk6czy, Dunaj, Maryarethen. Dr. Oton pl. Trnk6czy\ Dunaj, Landstrasse. Julij pl. TniK6czy, Dunaj, Josipovo. Vendelin pl. Trnk6czy, Gradao, Štajersko. praznike treba je poleg prasca tudi dobre kapljice dalmatinca, ki ga je možno dobiti pri tvrdki bratje Markovina, Reka pod sledečimi pogoji i Relo potke fino vino . . . po k lil. 21*— hektoliter Nniuotolt (Helilller) .... „ 23- — „ ime iimiuIziio tluo .... „ £0< — „ postavno na kolodvor Keka, s povzetjem, sodček ae dobi brezplačno. Kdor ga nam vrne poštnine prosto in v dobrem stanju, more nanj povzeti 3 tri gld. Naročnine se vzprejemajo ln izvršujejo od 30 litrov naprej. Keka, dnč 9. decembra 1894. (1385—3) Bratje Markovina. & H-H-» Odrezki in ostanki s<* xx 1«: na aa Je«M*iiwko ln mlinsko dobo IHttl 95: za popoln > obleko samo gld. 4"25 za sukno Is jodna samo „ 3 25 za zimsko tmknjo samo , 4*80 za salonsko obleko samo „ 7*80 za menčikov samo ... , moderno in dobro blago, tudi najfinejše kakovosti, specijalitete stikneiiega blaga za stra pace, lodna za lovce, tricota in suk -nenega hl»ga za dsmake obleke oeneje nego kjerkoli. Pošilja se proti povzetju ali pa če so poprej po4lje denar. Jamstvo i Povračilo kupnine, če komu kaj na bi u^iijhlo. Vsorol: (9.0--16) Zastonj i u poštnino prosto. D. Wassertrilling trgovec s anknnm Boakovvitz blizu Brna. Tiaoč priznaolc. Lepi ostanki dame od 30 kr. meter navzgor. priporoča J Bogato skladišče v predtiskanih ročnih delih. Loden I!Blao3 za oblekel za obleke 26 kr. meter in višje. iz čiste volne fprav lepi. vzorci). Barhant,« se da prati. |j