Sl. 30 (1305)	Leto XXV
NOVO MESTO,	četrtek,
25. julija 1974
NOVO MESTO — Danes so v znanem turističnem kraju Zakopanih na Poljskem slovesno odprli nov, velik hotel, ki ga je zgradilo novomeško SGP Pionir.
GRADAC - Jutri se bodo se-sli delegati vseh zborov metliške občinske skupščine na slavnostni seji v Gradcu in tako proslavili krajevni praznik tega kraja.
Cateške TOPLICE - V nedeljo in ponedeljek so našteli v zunanjih bazenih 8000 kopalcev, restavracijo pa je obiskalo 4000 gostov.
KOSTANJEVICA	-	Tu-
kajšnja ribiška družina prireja v soboto in nedeljo veliko med-oružinsko tekmovanje. 27. julija se bodo ribiči pomerili, kdo bo ujel največjo ribo, 28. pa bodo tekmovali v lovu s plovčkom za pokal Kostanjevice.
NOVO MESTO - V okviru Kdečega križa bo v soboto, 27. Julija, odšlo na letovanje 56 otrok na Debeli rtič in 14 v Ra-Kitno, v ponedeljek pa bo odpotovalo kar sto otrok v Fazan pri Portorožu.
Artiče: pomnik trpljenju in uporom
Na proslavi dneva vstaje več kot 2.000 ljudi, ki jim je spregovoril Franc Šetinc
Letošnji dan vstaje slovenskega naroda je bil praznik, kakršnega v Artičah ne pomnijo, praznik krajevne skupnosti, praznik občine in praznik Posavja. Prebivalci te krajevne skupnosti so ga radostni in ponosni združili z dvema velikima dogodkoma, z odprtjem široke, modeme asfaltne ceste od Spodnje Pohance do Artič, in z odkritjem spomenika puntanem, izgnancem in borcem NOV.
Veselje je bilo pogledati na pisani sprevod konjenikov, godbenikov, koscev, mlatičev, grabljic, trgačev in žanjic, ki se je vil od Pohance do spomenika. Za njimi so vozili trak-
torji z raznimi priključki in prikazovali sodobno mehanizirano kmetijstvo, ki si utira pot v naše vasi. Artičani so nato prikazali v sprevodu še družbeno in društveno življenje kra-
POMOČ KRAJEVNIM SKUPNOSTIM
1	občini	živi okoli
*•000 ljudi, zato bo prišlo na vsa-®ga občana 20 din, ker je delavski et podjetja INLES na zadnji seji »Prejel sklep o dodelitvi 240.000 din skupnostim v občini. De-ai bodo nakazah posameznim po-ocjem, ki zbirajo krajevni samo-W-ev-ek: območju Ribnice, ki j;UJ? krajevne skupnosti Bukovi-> Jurjeviča, Goriča vas, Nemška !ds Dolenji Lazi, Velike Poljane, vice, Ribnica in del KS Sušje; območju Sodražice s KS Gora, Sv. Gregor, Sodražica in vasi Vinice, Za-Potok ter KS Loški potok in Dolnja vas.
Sklep INLESA zasluži vso pozornost in naj bi našel posnemovalce tudi v drugih delovnih organizacijah v občini.
Pionirka izroča šopek Francu Šetincu na proslavi v Artičah. (Foto: Jožica Teppey)
_ Dražji kruh, sladkor, olje, kava...
^ 21. julija: črni kruh 2,39, polbeli4,10f beli pa 4,94 din — Podražitve bodo povečale stroške 4-članske družine za 60 din na mesec
doc du s sistemom in politiko cen je zvezni izvršni svet v 8°.Voru z republikami in pokrajinami sklenil, da se z 21. julijem cigare0 pšenice’ mo*ce> kfuha, sladkorja, jedilnega olja, kave in
jevne skupnosti. V tem delu so se predstavili tudi delavci iz Celuloze, Jutranjke, Imperiala in Prevoza in tako dopolnili prikaz življenja in dela v svoji krajevni skupnosti.
Pred spomenikom so začeli slavje združeni pevski zbori iz Artič, Globokega in Brežic. Zbrani množici je nato spregovoril sekretar CK ZKS Franc Šetinc in med drugim dejal:
,,Naša prva misel pripada nekdanjim borcem, internirancem in izgnancem, padlim in še živečim, vsem, ki so po vsem nepopisnem okupatorjevem terorju, po vsem preganjanju in mučenju ostali pokonci, z globokimi koreninami v svoji zemlji. S svojim upornim duhom, z ljubeznijo do domovine, do svojih domov in materinega jezika so pokazali, da so vredni svobode, zreli za samoupravno življenje in sposobni ustvarjati nov, pravičnejši svet.
Na tem prostoru, na južnem kozjanskem obrobju, v Arnovih selih in na Zdolah, na Okljukovi gori, v številnih vaseh in po gozdovih Orlice je strnjena vsa veličina našega narodnoosvobodilnega boja. Če tu ne bi bilo nič drugega kot druga in tretja četa kozjanskega bataljona oziroma odreda, bi človek ostrmel nad tolikšno hrabrostjo in zvestobo naših ljudi Tu so delovali številni odredi Osvobodilne fronte. Tuje bi-
lo	pomembno partizansko zaledje z dobro organizirano mrežo zaupnikov in simpatizerjev ter vsega drugega, kar je delovalo tako rekoč pred , nosom mogočnih sovražnih postojank in blizu arterije nemškega vojaškega stroja. Takšno organizacijo so lahko ustvarili številni hrabri aktivisti, kmetje in delavci, stari in mladi, pod vodstvom v revolucionarnem boju prekaljene komunistične partije in njenega voditelja tovariša Tita.“
Svoj nagovor je tovariš Šetinc zaključil z mislijo: „Pozivam vas, da strnete svoje vrste v boju za napredek svoje krajevne skupnosti, svoje občine, Spodnjega Posavja in še posebej Kozjanskega. Sedaj, ko načrtujemo dolgoročni razvoj Slovenije in Jugoslavije, ki naj pokaže, kje in kaj smo, kaj hočemo in kako, se mora tudi Spodnje Posavje še bolj pove-
PROSLAVA OB DNEVU VSTAJE
SZDL, ZZB NOV, Avto-moto društvo in druge družbenopolitične organizacije iz Ribnice so priredile ob dnevu vstaje 21. julija proslavo v vasi Kržeti na Gori. Dopoldne je bil avto rally s startom v Ribnici, ki se ga je udeležilo okoli sto voznikov, ki so vozili skozi Grčarice, Jelenov žleb in Travno goro do Gore in.si spotoma ogledali nekatere partizanske spomenike. Na Gori je bila ob 11. uri proslava pred rojstno hišo narodne heroine Majde ŠUc, po proslavi pa tovariško srečanje.
zati, mobilizirati svoje možnosti in sile, da bi si • tako z močjo svoje ustvarjalnosti lahko priborilo primemo mesto v splošnem slovenskem in jugoslovanskem razvoju. Izkoristimo vse naše moči, vse naše znanje in sposobnosti, vse naše moralne sile, bogate tradicije Osvobodilne fronte, pa razdalja od tam, kjer smo, do tam, kamor hočemo in moramo priti, ne bo tako dolga. Zato naj bo tudi današnje zborovanje v Artičah spodbuda za nov polet, za še hitrejši napredek, za še več takih cest, kakršno ste odprli danes. “
NACRT ZA GOZDARSTVO
V	prizadevanjih, da bi se v prihodnjih letih naloge na področju gozdarstva načrtneje izvajale, je združeno kmetijsko gozdarsko podjetje GG Kočevje izdelalo gospodarski načrt za gozdnogospodarsko območje od Velikih Lašč do Kolp-ske doline. Vsebina tega načrta je obsežna in podrobneje obravnava posamezne naloge, dodan pa je tudi zgodovinski razvoj gozdarstva na Kočevskem.
DVA V LUŽI
Ludvik in Frančiška Jerele iz Drage sta 20. julija dopoldne pešačila mimo „Krke“ v Ločni. Ker sta se hotela umakniti luži, sta stopila na sredino ceste, po kateri je takrat za njima pripeljal dostavni avto Anton Mlakar z Jerman vrha. Z vozilom je zadel Ludvika, ta je padel na svojo ženo in oba skupaj v lužo. K sreči sta se le laže ranila.
PRILOGA
V	današnji številki P poročamo, kako je bilo pred dobrimi 50 leti, ko so pri Zajcu odkrili Janezu Trdini spominsko ploščo in ko so 15. avgusta 1923 preimenovali najvišji vrh Gorjancev. Nekoč so mu rekli Sv. Jera, 15. avgusta pa bo minilo že 51 let, kar nosi ime Trdinov vrh. Objavljamo tudi fotografijo s planinske slavnosti, ki je sicer last novomeškega Dolenjskega muzeja in na kateri je (s harmoniko v naročju) tudi Franc Lenarčič, lovec in Trdinov znanec.
Mimo tega poročamo o lončarju Rudiju Pavliniču iz Gradca, enem izmed zadnjih predstavnikov te obrti, komentiramo košarkarsko svetovno prvenstvo v San Juanu, nadaljujemo Trdinove notese, Štukljevo potovanje po Finski, iz serije o znanih ljudeh na znamkah predstavljamo Chopina, eno stran smo spet namenili novostim s knjižnih polic, koncertnih dvoran, filmskih platen in gramofonskih plošč, dve strani pa sta namenjeni nasvetom za dom in družino. V nadaljevanjih, ki nosijo naslov „Gradovi in usode“, začenjamo danes pripoved o ko-stanjeviškem gradu in samosta-
Kulturnega mrtvila ne bo
Dolenjsko poletje 74 avgusta: prireditve v Novem mestu, na Otočcu in v Šmarjeških Toplicah
Dolenjsko poletje 74 je okvirni naslov kulturnih prireditev, ki se bodo v juliju in avgustu zvrstile v znanih turističnih središčih Dolenjske.
Pogovarjali smo se z Romanom Celesnikom, direktorjem Zavoda za kulturno dejavnost v Novem mestu, ki je povedal, da je glavni namen „poletja" zapolniti kulturno mrtvilo v poletni sezoni in poskrbeti za zabavo turistov. Do zdaj sta bili dve prireditvi: 12. julija je v Dolenjskih Toplicah nastopal Zvon, zbor naših izseljencev iz Holandije, 22. julija je bil na Otočcu koncert vokalne skupine The Goldeh Gate Quartet. V avgustu se bodo zvrstile še te prireditve: 17. avgusta bo na Otočcu pela Tereza Kesovija, 22. bo v Šmarjeških Toplicah nastopal oktet Gallus iz Ljubljane, 25. avgusta bo na
grmskem gradu predstava Šentjakobskega gledališča, ki bo uprizoril znano renesančno komedijo Marina Držiča „Tripče de Utolče“. Zadnji bo v Šmarjeških Toplicah na bazenu nastopal satirični kabaret Metla 66.
V	okviru „Poletja14 bodo vsak četrtek v Šmarjeških Toplicah na sporedu filmske predstave.
Vse prireditve financirajo turistična društva iz Šmarjeških Toplic, Otočca, Novega mesta in Dolenjskih Toplic. Zavod za kulturno dejavnost pa bo opravil vse organizacijske posle.
Temeljno načelo pri izboru nastopajočih sta bili kvaliteta in zanimivost. Organizator upa, da bodo prireditve dobro obiskane, čeprav bodo vstopnice razmeroma drage.
J. SIMClC
nižie°^CCne P*60*06 bodo še vedno DnH - .?en na svetovnem trgu, s mrtvijo pa je ZIS spodbudil do-
r. e Proizvajalce, od katerih bodo sedanjih ocenah odkupili 2,3 do ■^milijona ton uv -a 1.^8 mehke pšenice bodo pro-1 dobili po 2,10 din, za 1 kg bo P°. ^>30 din. Zaradi tega se
Podr-	tU(** mo*ca- Ker s0 se
sl dir • • proizvajalne cene tf* “J jedilnega olja, se bosta kov C Podražili za 22 odstot-se n^ir0Ina za Petino. Cigarete so Pri ra,^e za 50 oziroma 60 par
dražii V^0!,’- kUo^am kave Pa Je .ji za j dinarjev.
in	zVcznem sekretariatu za tržišče
ljenu!0 so izračunali, da se bodo živ-
Pove?VStr0iki štiričlanske družine
Naiv^v*1 za 60 dinarjev na mesec.
del n ! ^c*ez bo nedvomno odpa-
za j*1, ^er Je črni kruh dražji
beli , ?dstotkov, polbeli za 46 in
. yZa 51 odstotkov.
: i	republikah	in	pokrajinah
POMESTI
VAŠA BANKA
že preučujejo, kako bo ta podražitev vplivala na življenjsko raven občanov. Soglasni so, da je potrebno zaščititi tiste z najnižjimi osebnimi dohodki: dvignili bodo minimalni osebni dohodek, valorizirali pa bodo tudi pokojnine. Vsi se zavzemajo, da je potrebno preprečiti stihijo in splošno naraščanje cen, hkrati pa bo treba povečane izdatke za življenje nadomestiti z večjimi osebnimi dohodki, pokojninami,
NAKUP STANOVANJ
Izvršni svet občinske skupščine v Brežicah je sprejel ponudbo JLA za odkup 95 starih stanovanj. To so stanovanja v blokih, i njimi pa bodo lahko pomagali mnogim prosilcem, ki komaj čakajo na ugodno rešitev vlog za dodelitev stanovanja.
ZA ŠOLE 430 TISOČAKOV
Sklad za gradnjo šol v novomeški občini je postal junija bogatejši za 430.340 din. Trinajst krajevnih skupnosti je vplačalo 401.581, delovne in druge organizacije pa 28.760 din. Največje vplačilo je prišlo iz novomeške krajevne skupnosti, in sicer 249.569 din.
r^rsr
Polama fronta se pomika iznad vzhodne Evrope proti Alpam, zato se obetajo proti koncu tedna ponovne osvežitve s plohami
$
Cas brhkih žanjic je tudi na Dolenjskem že preteklost, zamenjali sojih urnejši petrolejski m podobno „uiseci pomagači, ^eievje lorej v glavnem spet postala moški poseL Vse bolj cenjeno klasje je že pod streho, zaradi muhavega poletja pa spravilo letos ni bilo lahko. Prizor je iz Gabrijel pri Krmelju. (Foto: Železnik)
H
pomagači. Žetev je torej v
tedenski
mozaik
V Španiji je general Franco dejansko že prepustil oblast princu Juanu Carlosu. S tem se je dejansko končalo razdobje, ki je vezano na ime Franco. Španski diktator je julija 1936 izvedel vojaški udar v Španiji, leta 1939 so morali republikanci prepustiti oblast frankistom. Zadnji odpor so nudili v Kataloniji. Ko so Francove čete vkorakale v Barcelono, so morali republikanci položiti orožje. Del republikanskih čet se je umaknil čez Pireneje v južno Francijo. Po svetu veliko ugibajo, kako se bo odvijala španska kriza. Kajti nobenega dvoma ni več, da je zdravstveno stanje Franca kritično. Ali bo šla Španija po primeru Portugalske? Ali bo prišlo po smrti Fraiica tudi v Španiji do liberalizacije režima?
Sovjetska vesoljska ladja „Sa-Ijut 3“ je srečno pristala, končala je svojo misijo. Polet te ladje je bil neke vrste test za skupno akcijo ameriških in sovjetskih astronavtov drugo leto. Piloti obeh držav se že skupaj pripravljajo za to veliko akcijo. Koordinacija naporov obeh držav bi olajšala in pospešila proučevanje vesolja, približala pa bi tudi trenutek poleta na Mars. Polet na ta planet bodo verjetno izvedli šele v desetih letih. Po sedanjih predvidevanjih bo rabila vesoljska ladja do Marsa kar osem mesecev. Menijo, da bo poraba novega goriva zmanjšala ta časovni interval na nekaj mesecev.
Hrvatski Himmler živi v Ameriki. To vest so te dni servirali italijanski listi. Ameriški reporterji imajo Artukoviča za največjega vojnega zločinca, ki živi zdaj v Združenih državah. Le-ta je kriv za smrt 800.000 Srbov, Židov in Romov. Artu-ković se že 20 let skriva v Kaliforniji, in sicer pod imenom Alojz Anič. Naša država je že 'eta 1953 zahtevala izročitev 'ega vojnega zločinca, vendar je Artukoviču s pomočjo raznih :vez uspelo ostati v Združenih Iržavah.
Cene rastejo prehitro
Zdaj je že jasno, da porasta cen ne bomo zadržali v mejah, ki smo si jih zastavili
Obravnave o letošnjih gospodarskih gibanjih, ki ta čas potekajo v skupščinskih telesih, opozaijajo ob dokaj ugodnih stopnjah gospodarske rasti, storilnosti dela in zaposlenosti tudi na nekaj perečih težav. Med njimi na prvem mestu poudaijajo staro, že kar kronično bolezen našega gospodarstva — inflacijo.
Zdaj sredi leta je jasno, da porast cen ne bomo uspeli zadržati v mejah, predvidenih z Resolucijo o letošnjem gospodarskem razvoju Slovenije — okrog 17%. Ti okviri bi bili glede na potrebo po naglih stopnjah gospodarske rasti, ki jih dosegamo in glede na predvidevanja celo presegamo, sprejemljivi. Če države OECD oce-njujejo, da se bodo ob precej nižjih stopnjah gospodarskega napredka kot jih zaznamujemo pri nas morale sprijazniti v povprečju z okrog 13 % inflacijo, potem bi bili lahko tudi pri nas z nekaj odstotkov večjimi podražitvami lahko kar zadovoljni. Žal v tem ne bomo uspeli. Povsem jasno je, da moramo biti odločnejši v vseh naporih za uresničitev protiinflacijskega programa in med njimi se nam zdi posebne pozornosti vredna doslednost pri uresniče-
vanju v najvišjih družbenih telesih dogovorjenega sistema in politike cen.
Ne na 10. ampak že na 9. kongresu ZKJ je bil dosežen načelni dogovor, da moramo ob oblikovanju cen spoštovati predvsem tri dejavnike oziroma njihovo kombinacijo: razvojno politiko jugoslovanske družbe, strukturo in raven proizvajalnih sil ter cene na svetovnem trgu. Le v redkih primerih do zdaj so sporazumi proizvajalcev vse to upoštevali, bolje rečeno lahko upoštevali, pa še takrat so navadno dolgo čakali v predalih administracije na njen blagoslov. Skratka, na področju cen je izredno močno čutiti administrativne posege, čeprav nam izkušnje prepričljivo dokazujejo, da v samoupravnem gospodarstvu ne dajejo zaželjenih sadov.
Zato je razumljivo, da je s strani združenega dela slišati
>.***>** w-
NIKOZIA — Takoj po turški akciji na Cipru so s posebnimi konvoji prepeljali turiste v bližnjo angleško oporišče Dhekelia. Od tu so turisti s posebnimi letali odpotovali na Malto in v Rim. Evakuacija turistov je bila izvedena v 24 urah. Tudi iz Grčije same je odpotovalo precej turistov domov. Nervoza je zajela posebno letovišča v bližini Aten. V Turčiji pa je bilo relativno mimo. V zadnjih dneh se je veliko turških zdomcev vrnilo iz Zahodne Nemčije v svojo domovino.
(Iz zadnjega PAVLIHE)
- Je pa morje čisto nekaj drugega kot tisti umazani bazeni!
tudi trditve, da bi bila inflacija manjša, če bi sistem cen prepustili predvsem samoupravno organiziranemu dogovarjanju gospodarstva. Ob tem pa se nam zdi predvsem zaskrbljujoče dejstvo, da občutni administrativni posegi v cene neredko odvračajo del naporov gospodarstva od notranjih prizadevanj na iskanje čimugodnejšega prostora pod soncem preko državne administracije. Taki trenutki obnašanja gospodarstva v preteklosti nikoli niso dali koristnih rezultatov.
Zato ocenjujemo, da morajo biti protiinflacijski napori speljani učinkoviteje in kot smo se dogovorili — da bo njihov glavni nosilec predvsem združeno delo. To velja tudi za sitem in politiko cen. S tem pa seveda ne mislimo, da država, organizirana na tako naprednih ustavnih načelih kot so naša, v boju proti inflaciji nima pravega dela.
TONE KRAŠOVEC
tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled
Vrsta organov in forumov je pretekli te- litični zbor, ki bi v vseh vprašanjih enako- trdili poročila ZIS in so se strinjali s smermi den razpravljala o pomembnem poglavju, ki pravno odločal skupaj z drugima dvema zbo- predvidenih akcij (to so: uresničevanje pred-v novem delegatskem sistemu dobiva še prav roma (marsikje so že pripravili skupna zase- videne stopnje gospodarske rasti, zmanjševa-poseben poudarek — vprašanju obveščanja, danja vseh treh zborov). Odločno se je treba nje stroškov, sprejemanje obrambnih ukre: O tem so prejšnji torek spregovorili tudi na postaviti po robu vsem poskusom, da se z pov proti negativnemu delovanju svetovnih razširjeni seji predsedstva skupščine SFRJ, avtoriteto družbenopolitičnega zbora zame- gospodarskih sprememb na oaše gospodar-
ki jo je vodil Kiro Gligorov, udeležili pa so se je tudi predsedniki republiških in pokrajinskih skupščin.
Obveščanje delegatov, delegacij in javnosti o delu skupščine SFRJ je ustavna obveznost skupščine, hkrati pa tudi pomembna politična naloga, od katere je precej odvisno uspešno delo skupščine. Delegatski sistem, so poudarili na seji, v precejšnji meri spreminja odnos v obveščanju široke samoupravne osnove, ki prek svojih delegacij mora sodelovati pri opravljanju funkcij skupščin, družbenopolitičnih skupnosti, pa tudi skupščine SFRJ, s tem pa tudi pri sprejemanju in uresničevanju njenih sklepov. Obveščanje inora biti racionalno in uspešno, pravčasno in asno, je bilo poudaijeno na seji predsedstva. To je seveda težka in odgovorna naloga, zato so sklenili, da bo pri njenem uresničevanju sodelovala skupščina v celoti - njeni zbori, delovna telesa in ustrezne strokovne službe ter tudi klub delegatov skupščine SFRJ.
Naslednji dan (torej v sredo, 17. julija) je bilo v Ljubljani posvetovanje o vlogi družbenopolitičnih zborov občinskih in republiških skupščin ter o prvih izkušnjah iz njihovega delovanja. Posvetovanja so se udeležili predstavniki družbenopolitičnih zborov vseh občinskih skupščin iz naše republike.
Uvodno besedo je povzel predsednik družbenopolitičnega zbora skupščine SRS Stane Markič, ki je podal nekaj izhodišč za razpravo, v kateri so udeleženci posveta opozorili na posamezne tendence v delovanju omenjenih zborov v občinskih skupščinah, ki niso v skladu z ustavno vlogo tega zbora. Med drugim so ugotovili, da je v nekaterih občinskih statutih vrsta konkretnih določil o pristojnostih, ki ne sodijo v delo tega zbora in ki pravzaprav obremenjujejo njihovo delo. Vsak zbor se mora ukvarjati s tistimi nalogami, ki so v njegovi pristojnosti in zaradi katerih zbor tudi obstaja, - je poudaril Stane Markič. Ponekod je opaziti težnje, da bi družbenopolitični zbor postal splošni po-
nja delovanje celotnega delegatskega sistema, da se zbor spremeni v transmisijo izvršnih organov, kar pomeni resno nevarnost, da bi skupščine spremenili le v „glasovalnice“.
V prvih razpravah v odborih skupščine SFRJ je bilo ugotovljeno, daje bila industrij-
Obveščanje — ustavna obveznost
ska proizvodnja v prvih petih mesecih letos za približno 10-odstotkov večja kot v istem obdobju lani in da se nadaljujejo pozitivna gibanja tudi v kmetijstvu - čeprav je prišlo pri prodaji mesa in živine do resnih zapletov. Toda zaradi zmanjševanja konjunkture v svetu, neugodnega energetskega položaja in zaradi problemov cen in stroškov poslovanja lahko pričakujemo v drugem polletju zmanjšanje rasti proizvodnje. V odboru zveznega zbora za družbeno-ekonomske odnose so po-
stvo in usklajevanje družbenoekonomskega sistema z novo ustavo). V vseh odborih pa zveznemu izvršnemu svetu niso dali pozitivne ocene. Predsednik zveznega zbora Danilo Kekič je tako dejal, da bi moralo biti poročilo izvršnega sveta dopolnjeno s podatki o delu ZIS pri uresničevanju ciljev in nalog, ki si jih je zastavila skupščina. Poročilo bi moralo povedati, kaj je bilo že storjenega in uresničenega in kaj ne, spregovoriti pa bi morah tudi o odgovornosti za neizvršene naloge.
Med odločitvami, ki so v zadnjih dneh vzbudile veliko pozornosti, je bil vsekakor sklep ZIS (v dogovoru z republikami in pokrajinami), da se z 21. julijem zvišajo cene pšenice, moke, kruha, sladkorja, jedilnega olja, kave in cigaret. Nove cene pšenice se bodo namreč oblikovale po stroškovnem načelu, zato je bila podražitev neizogibna. Namesto da bi uvažali velike količine pšenice, bomo spodbujali domače proizvajalce (cena pšenice bo kljub podražitvam še vedno nižja od svetovne). To bo omogočilo večji odkup in zmanjšanje trgovinskega primanjkljaja, pri katerem ima uvoz živil velik delež.
O problemih, ki so se pojavili ob zadnjih podražitvah, so razpravljali že na več forumih, in oblikovali enotno stališče, da je treba storiti vse, da bi se življenjska raven občanov z nizkimi dohodki ne zmanjšala. O nenehnem naraščanju življenjskih stroškov so razpravljali tudi na predsedstvu RS ZSS. Predlog slovenskih sindikatov je, naj bi uskladili višino pokojnin že sredi leta, kar sicer ni bilo predvideno ob popisu družbenega dogovora. Predlagano je, naj bi uživalcem starostnih pokojnin zvišali njihove mesečne prejemke skladno z izračunanim porastom življenjskih stroškov (v poprečju približno ^odstotkov) - pokojnine naj bi uskladili že od 1. avgusta dalje, predsedstvo sveta zveze sindikatov Jugoslavije pa je na zadnji seji poudarilo, da je treba zagotoviti zvišanje otroškega dodatka, materialna nadomestila za nezaposlene ter zvišanje pokojnin in minimalnega osebnega dohodka. Predsedstvo sc je zavzelo tudi za dolgoročnejšo zaščito življenjske ravni ter v zvezi s tem predlagalo ZU>, da skupaj s predlogom gospodarske politike za prihodnje leto preuči tudi predloge rešitve za uporabo sistema kompenzacij.
tedenski zunanjepolitični pregled
Po trenutkih dramatične nabosti so se v sredo začela v .enevi pogajanja. Premagali smo najbolj kritično fazo. Pogajanja pomenijo vedno korak naprej. Se tako slab mir je stokrat boljši kot vojiia. Citiramo izjavo Churchilla, starega angleškega državnika. Izjava je stara, vendar je še vedno veljavna. Vojna je vedno katastrofa, vojno je lahko končati, mir je težko doseči. Pogajanja so dolga in mučna. In v prvi fazi imamo vedno samo premirje.
Mirovna pogajanja v Ženevi bodo brez predstavnikov svetovne organizacije. Pri pogajanjih bodo sodelovali zunanji ministri Anglije, Grčije in Turčije — predstavnikov Cipra ne bo. In sicer za to ne, ker so sporazum, na osnovi katerega je postal Ciper samostojen, podpisale samo te tri države.
In zdaj moramo vsaj v kratkih potezah povedati, kako se je razvijala ciprska kriza, saj izhaja naš list samo enkrat na teden. Dogodki so se odvijali kakor na film&em platnu. V soboto zjutraj so se turške čete izkrcale na Cipru, zasedle so tisti del otoka, kjer živi turška nacionalna skupnost. Predvsem so zasedle 10 kilometrov širok pas na obeh straneh strateško pomembne ceste Kirenia-Niko-zia. Kirenia je na severu otoka, Nikozia pa v središču. V Ni-kozii prevladuje grški element, vendar je del mesta popolnoma turški. Med grškim in turškim delom gre tako imenovana zelena linija. To črto stražijo čete svetovne organizacije.
Turki so najprej poslali na otok padalce, nato pa se je Cipru približala tudi flota. Turška mornarica je preprečila Grkom izkrcanje na otoku, in sicer v pristanišču Pafos. Turška akcija je močno vznemirila svetovno javnost. Ali bo prišlo na Cipru do odkritega obračuna? AU bomo doživeli spopad dveh držav Atlantske zveze? In sicer prav pred vrati Srednjega vzhoda? Ali bodo zahodni zavezniki dopustili obračun med seboj, se pravi med Grki in Turki?
V ponedeljek ob treh popoldne je začelo veljati uradno premiije, boji pa so prenehali šele pozno zvečer. In vsi smo se oddahnili, kriza', vsaj najhujša, je bila tako mimo. Pogoji za pogajanja so bili tu. In v sredo so že sedli predstavniki treh držav za konferenčno mizo.
Red na Cipru bodo vzdrževali vojaki svetovne organizacije. Generalni sekretar Združenih narodov Kurt VValdheim je že predlagal, naj bi zvišali število vojakov od sedanjih 2300 na 5 000. Ni dvoma, da bodo ta predlog tudi sprejeli, kajti napetost bo trajala še tedne in tedne. In zdaj se lahko tudi vprašamo: kdaj pa se bodo umaknile turške čete? Mislimo na
tiste, ki so se v soboto izkrcale na otoku. Kdaj se bodo umak* nile enote grške in turške mornarice z voda orkog Cipra?
Drugo vprašanje: kdaj bo zavladal na otoku pravi mir? To vprašanje je umestno, saj je otok dejansko razdeljen na večji grški in manjši turški del. Na Cipru živi približno 650.000 Mudi, od teh 80 % Grkov, 20 % (petina) pa Turkov.
Turški polmesec je sijal na otoku približno 350 let, leta 1878 je zavela nad otokom angleška zastava, od leta 1960 je otok neodvisen. To so najbolj elementarni podatki o tem otoku.
Morda bi opozorili še na njegovo lego. Ciper je le 70 km od
Pogajanja
v
v
MM	«|
Ženevi
tur&e obale, od Aten pa kar 600 km. Od najbližjega grškega otoka Rodosa je dobrih 300 kilometrov. Očitno je, da ima Turčija strateško prednost, zato je tudi turška vojska intervenirala.
Ali se bo Makarios vrnil na otok? Tako težko vprašanje, v tem trenutku sploh ne moremo odgovoriti nanj. Prav gotovo v tem napetem vzdušju povratek ne bi bil na mestu. Preveč je strasti, preveč je vprašanj.
In potem je tam še prav posebno vprašanje: kako bodo od' stavili z oblasti voditelje voj3' škega udara? Ali bo zadoščala že spretno formulirana resolucija, da je in ostane Makarios zakoniti predsednik republike-Kar je očito pa je to, daje grška vojaška junta doživela še en poraz. Hotela je postaviti svet pred izvršeno dejstvo, pa ji to fli uspelo.
TELEGRAMI
AMAN - Jordanske oblasti s0 pristale na zahtevo egiptovske vlade, da izpuste palestinskega voditelja Raafata na svobodo. Le-ta je bil vse do aretacije eden najpomembnejših voditeljev palestinske fronte osvoboditev.
BONN - Predsednik ZR Nemčije Walter Scheel je podpisal zakon O ustanovitvi zveznega urada za okolje - njegov sedež bo v Berlinu. Vlada DR Nemčije je že protestirala proti temu. Tudi sovjetska vlada je protestirala. Po mnenju vzhodnonemških oblasti zahodni Berlin pravno ni sestavni del Zahodne Nemčije.
na cestah
gostišča
nathgu
Keršič
Plače nam »izboljšujejo« delo!
Sejmišča
Solidarni
Kmetijski kotiček
13 ODSTOTKOV MANJ
Statistični podatki o turističnem izkupičku v juniju so precej slabi: v Sloveniji je bilo 8 odstotkov manj prenočitev kot v lanskem juniju. Mimo že znanih gospodarskih gibanj, ki so prizadela vse turistične države, gre slabo bero pripisati tudi izredno muhastemu vremenu. Tujih turistov je bilo kar 22 odstotkov manj kot v ena--kem lanskem mesecu.
V prvih šestih mesecih tega leta je bilo v Sloveniji kar 13 odstotkov manj prenočitev tujih turistov. Porazno bilanco rešujejo domači gostje, ki so ustvarili za 15,odstotkov prenočitev več kot lani v tem času. V Sloveniji je v šestih mesecih prenočilo 2,1 milijona ljudi, za 2 odstotka več kot v lanskem prvem polletju.
lit
J«*
šupi««*1
„Elementarne nesreče in ujme najhuje udarijo siromašne kraje in ljudi. Ta stara resnica se je potrdila tudi ob zadnjem potresu na Slovenskem,je dejal predsednik RK SZDL 'Slovenije Mitja Ribičič in povedal, da bo za obnovo porušenega in za zgraditev novega potrebnih vsaj 200 milijonov dinarjev.
Za Kozjansko, najbolj zaostalo območje v Sloveniji, ki se je šele v zadnjem času vsaj malo postavilo na noge, je kajpak vsota mnogo prevelika, da bi jo lahko prebivalci tega območja zbrali sami. Klic po solidarnosti tudi v tem primeru ni naletel na gluha ušesa. Tudi Dolenjci smo kot vedno doslej priskočili na pomoč.
Prejšnja sobota je bila v številnih kolektivih delovni dan, dan solidarnosti s Kozjanci. Prva poročila govorijo o tem, da so v številnih delovnih kolektivih delali 13. julija, izkupiček pa so namenili za obnovo Kozjan-sskega, ki ga je potres tako prizadel. Ponekod, kjer iz različnih vzrokov prejšnjo soboto niso mogli delati, so se odločili, da bodo delali, takoj ko bodo utegnili, številne organizacije in temeljne organizacije združenega dela pa so se odločile -in tudi že nakazale denar -da bodo zaposleni dali po 3,5 odstotka od svoje julijske plače kot pomoč za obnovo krajev, ki jih je porušil potres.
Bolj kot kjerkoli in kdaj še tudi v teh, za Kozjance težkih dneh, izpolnjuje pregovor, da dvakrat da, kdor hitro da. Prikolice, ki jih je na primer poslala novomeška IM V takoj po potresu, so prestrašenim ljudem pomenile prvo streho nad glavo. Denar, ki ga zbiramo, jim bo pomenil vrnitev v normalno življenje. Ran ne bo mogoče zaceliti takoj, a celile se bodo hitreje ob spoznanju Kozjancev, da niso osamljeni.
Vsekakor lahko trdimo, da smo uspešno opravili tudi ta izpit iz solidarnosti.
J. S.
V__________________________________J
»Dajte dinar, pa boste, srečni vse življenje .. .“je Pesmica, ki jo nekatere Romke z otroki vred rade Zapojejo, posebno pred turisti. Pa dobi! Na tak način romskega vprašanja ne bomo rešili in tudi ne s tem, da žensko zapodimo z besedami: „Pojdi delat!“ Kam? (Foto: Bačer)
ponesrečenih otrok bi di-
lo,	ko bi krajevne skupnosti posvečale več pozornosti otroškim igriščem, zato gre vse priznanje krajevni skupnosti Kočevje, ki je v Kidričevi in Podgorski ulici uredila otroško igrišče z vrtiljakom, ki je malčkom v veliko veselje.
so se začeli polniti hoteli in kampi. Čeprav trdijo strokovnjaki, da letos ne bomo imeli toliko nočitev kot lani, so hoteli na Dolenjskem zvečine polni, pa tudi v kampu na Otočcu (na sliki) se ustavlja vse več tujih turistov, čeprav je Krka mrzla. (Foto: Splichal)
Delegati treh zborov novomeške občinske skupščine so bili 18. julija prvi gostje novih, sodobno urejenih gostišč „Na trgu“ v stari Germovi hiši, ki je spet odkrila arhitekturne lepote, nastale pred stoletji. (Foto: D. Rustja)
Pršice na trti, drevju
Lastniki vinogradov, ki jih malo ali pa sploh ne žveplajo proti 1(liju, često sprašujejo, kaj pomenijo bradavičasti izrastki na S°rnjih straneh listov, če je bolezen škodljiva ali ne. Nabrekline P°vzroča trsna pršica, ki se posebno rada gosti na trsili samo-°dnice, kjer ji običajno ne preti žveplanje.
Znaki so kaj značilni. Na spodnji strani listov so vdolbinice, Vrasle z gostimi dlačicami, na zgornji strani pa izbokline. S Pr°stim očesom je komaj mogoče opaziti neznatne žuželke — P^ce, ki s sesanjem sokov povzročajo bradavičavost trtnih li-? °v- Te pršice so podobne onim, ki povzročajo kodravost trte, *** v vinogradu spoznamo po metlastih novih poganjkih, ki ^jtejo iz trsa namesto zakrnelih.
^e trsna pršica ni pretirano razšiijena, ni nevarna, če pa zaja-večji obseg, je treba posredovati s škropljenjem oziroma Veplanjem. Če se pršica pojavlja v večjem obsegu več let, je feba že spomladi škropiti napete brste, trte in kole z rumesa-0,n, Žvepleno apneno brozgo ali sumbaritom. Če pa je trta že nAinlnno	rvri	roma Skrnnlienie s ronia.
_	■	F	»	*	v	   l--J ---------
zelenela, dobro učinkuje žveplanje oziroma škropljenje s cosa-ki ga dodajamo škropivu zoDer peronosporo. Obnese se Škropljenje s t. i. sistemični b v 0,1-odstotni koncentraciji.
Kazen	■
tun' ga uou -	■**..-
* ^opljenje s t. i. sistemičnim insekticidom - metasistok
tni koncentraciji.
trsne pršice pa lahko trto napadejo še druge vrste
*e Vrste prgjce naj5olj prizadene zimsko škropljenje z rumesa-p .ni) spomladi, ko se razmnožujejo, pa škropljenje s fosfornimi .‘Pravki, kot je paration, ali pa s sistemičnimi fosfornimi škro-(t^k°t so metasistoks, ekatin in dimekoron, ali pa z akaricidi
“hon, keltan).
Inž. M. L.
U ^c* Iz sadovnjakov se v vinograd rade naselijo rdeče sadne * ki uničujejo nežne poganjke spomladi, običajno v za- ^ Nadu ItlaJa’ tak0 da vanje vbadajo svoja žela in jih izsesavajo. £ (jr d^žna je lahko tudi navadna pršica, ki jo poznamo tudi na J rastlinah, v sadovnjakih in na vrtninah.	£
Letošnja gospodarska rast štirih dolenjskih občin: Novega mesta, Metlike, Črnomlja in Trebnjega, je zelo spodbudna. Ustvarjen družbeni proizvod se je povsod povečal. Številke niti
pravljana nekaj podobnega tudi SDK v Krškem. Noben od sedanjih računalnikov seveda ni povsem izkoriščen.
BREŽICE: Na sobotni sejem v Brežicah so pripeljali 523 prašičev, jnajših od tri mesece, in 19 starej-Prodanih je bilo 317 mlajših in 1 * starejših živali. Za kilogram žive mladih pujskov so prodajalci iz-ržili po 20 dinarjev, za kilogram ži-Ve teže starejših pa 16 dinarjev.
Če smo bolje plačani, naredimo več!
niso tako pomembne, saj je najbolj razveseljivo to, da se je povečala tudi ekonomičnost poslovanja OZD in TOZD. Tako je dolenjska regija v tem oziru nad republiškim povprečjem.
Obenem s temi spodbudnimi ugotovitvami pa moramo navesti manj spodbudno, ki so jo omenili tudi na zadnji seji medobčinskega sveta ZKS za Dolenjsko. Realni osebni dohodki v novomeški, črnomaljski in metliški občini so se znižali. Tudi ta ugotovitev bi še ,,pre-
Novice iz patentne pisarne: nova priprava za ocenjevanje gospodarskih razmer ... (A. Novak, Delavska enotnost)
Mihael Keršič: „Zaustaviti drafe naku računalniške opreme.“
Kot je dejal na seji občinske konference ZK v Sevnici minuli četrtek predsednik IS sevniške občinske skupščine Mihael Keršič, je zadnji čas za skupne načrte glede računalništva tudi v Posavju. Na stari način ni več mogoče shajati v računovodstvu. Navsezadnje ta ugotovitev ni nova, porodila se je že lani ob zagonu elektronskega velikana Cyber v Ljubljani. V Lisci sq takrat zmajevali z glavami nad tem velepro-jektom, saj se predvsem zaradi slabih telefonskih in telegrafskih zvez z Ljubljano z velikim računalnikom ne bi mogli niti pogovarjati. Primer Maribora, kjer so v enem računalniškem centru povezali domala vse mariborsko gospodarstvo in dobršen del severovzhodne Slovenije, je lahko lep zgled tudi za Posavje. Po mnenju Mihaela Keršiča morajo v Posavju tak center čimprej organizirati Tisti, ki je že najdlje prišel v računalništvu, naj postane nosilec. Po sklepu konference sevniških komunistov naj bi ta pobuda postala ena prvih nalog sveta posavskih občin.
A. ŽELEZNIK
K občanu!
Ko je medobčinski svet ZK Novo mesto na zadnji seji ocenjeval družbeno-politične razmere na Dolenjskem, je ugotovil pri uveljavljanju novih ustavnih načel v samoupravni praksi več pomanjkljivosti V oživljanju novega skupščinskega sistema, ki naj bi temeljil na delegatskem sistemu, ne gre tako, kot bi moralo. Delegacije občinskih skupščin se preveč izpreminjajo v nekakšne zaprte kolektive odbornikov v starem, slabem pomenu besede.
V skupščinah je prišlo vse premalo do izraza osnovno vodilo delegatskega sistema, po katerem naj bosta delegacija in delegat kar najbolj neposredno povezana z bazo, ki ju je izvolila. Premalo je storjeno za to, da bi bila vsebina delovanja delegacije in pretok njenega dela dovolj povezana z volivci in s sredinami, ki so delegacijo volile. Ker je vsebinsko bistvo delegatskega sistema prav v tej povezanosti se je treba zanjo odločno zavzemati
Nič boljše ni z delegacijami ki so voljene v razne samoupravne interesne skupnosti Tudi te delegacije so preveč zaprte vase in se premalo povezujejo s svojo interesno bazo. 'rccej napak je bilo storjenih že pri volitvah in izbiri kandidatov za te dclegacije, ker je bilo oboje v mnogih primerih opravljeno preveč v zaprtem krogu. Osnovna naloga v delegatskem sistemu je zato slej kot prej njegova naslonitev na občana.
M. J.
P
nesla“ kritiko, če ne bi bilo znano, v kako hudih kadrovskih stiskah so vse tri občine in OZD ter TOZD v njih. Tako zaosta-' janje osebnih- dohodkov, ki so vse prej kot spodbudni za še boljše delo in s tem povečanje produktivnosti in ekono-mičnejše poslovanje, ima lahko zelo škodljive posledice. Strokovnjaki k nam ne bodo prišli, še več: kaj bo, če bodo odšli še nekateri med tistimi, ki jih že imamo? !
Drugačno pot pa so ubrali v trebanjski občini.' Tam so se realni osebni dohodki povišali. In povemo naj, da je gospodarska rast, oziroma ustvarjen družbeni produkt v najhitrejšem porastu na Dolenjskem. K temu so gotovo prispevali tudi drugi vzroki - novi obrati — svoj delež pa ima, to si upamo trditi, tudi povečanje osebnih dohodkov, ki spodbujajo k boljšemu delu in vplivajo tudi na prihod ali obstanek strokovnjakov.
B. P.
Kako naprej?
Občinska skupščina Novo mesto je obravnavala nov družbeni dogovor o štipendiranju in kreditiranju in ga na 3. zasedanju treh skupščinskih zborov tudi sprejela. Družbeni dogovor je podpisala večina delovnih organizacij v občini.
Ob dejstvu, da je v študijskem letu 1973/74 redno obiskovalo višje in visoke šole v Sloveniji 263 študentov iz novomeške občine (štipendijo je v tem letu prejemalo 288 študentov, torej tudi nekaj takih, ki
• imajo stalno bivališče drugje, in 526 dijakov srednjih šol) in da so srednje šole v Novem mestu za naslednje šolsko leto povsem zasedene (ekonomska srednja šola se je zaradi pomanjkanja prostora odločila za dislocirani oddelek v Črnomlju), se zastavlja vprašanje, ah bomo ob uspehih, ki smo jih dosegli na področju gradenj osnovnih šol, ostali na mestu ali pa šli v gradnjo novih srednjih in morebiti čelo visokih šol, kajti potreba po teh je že zdaj precejšnja. Z novim načinom štipendiranja bo namreč končno omogočeno šolanje vsem, ki so zanj sposobni, teh pa gotovo ne bo malo. Analiza v republiškem merilu je tudi pokazala, da so uspehi študentov in dijakov, ki se šolajo v matični občini, neprimerno boljši kot pri tistih, npr. Novome-ščanih, ki morajo študirati v Ljubljani ali Mariboru.
Kdaj bomo študirali v domači občini?
Seveda so možnosti za pospešen razvoj srednjega in visokega šolstva v novomeški občini zaenkrat še zelo majhne, toda ob doslednejšem sodelovanju vseh družbenopolitičnih in gospodarskih dejavnikov bi se dalo v prihodnosti tudi tu marsikaj narediti	•	D. R.
En center
Vse kaže, da je računalniška mrzlica prodrla tudi v Posavje: prva je dobila IBM računalniški center LISCA v Sevnici, sledila ji je JUTRANJKA, sedaj pa kaže, da sc pri-
Sevniška ZK za 25 mladih močnejša: prizor je s svečanega sprejema pred sejo konference minuli četrtek. Kot je dejal sekretar sveta ZK za Posavje Miroslav Kambič ( na sliki v sredi), kaže pripravljenost mladih za delo v ZK odmev obeh kongresov in začetih sprememb v družbi.
DENAR ZA VZGOJO OBČANOV
Kot smo že poročali, so bili v občinskem odboru Rdečega križa v Trebnjem izredno zadovoljni z odzivom ohčanov na zadnji flu-orografski akciji, ravno tako pa tudi z njihovo pripravljenostjo pomagati s prostovoljnimi prispevki. Teh prispevkov so zbrali kar za 32 tisočakov. Polovico te vsote bodo porabili v občini za zdravstveno vzgojo občanov, druga polovica denaija pa gre v sklad za nakup avtobusa službe za fluorografiranje z Golnika. Občinski odbor se zahvaljuje za razu-jnevanje.
»Dolenjski list« v vsako družino
C d baroka do impresionizma
V dolenjski galeriji razstava 24 umetnikov, ki so predstavljeni z 62 slikami
„Prizor iz Davidovega življenja44, ki gaje naslikal Karel Frančišek Remb, rojen 1674 v Radovljici, umrl 1718 na Dunaju, kjer je večinoma tudi živel, to je slika na začetku velike razstave „Od baroka do impresionizma44, ki bo julija in avgusta gostovala v novomeški Dolenjski galeriji.
žice. Dolenjski muzej vljudno vabi na ogled razstave!
Razstava zajema obdobje približno dvesto petdesetih let umetniškega ustvarjanja na Slovenskem -od začetka 18. do sredine 20. stoletja. Štiriindvajset umetnikov je predstavljenih z dvainšestdesetimi deli; razstavo zaključuje impresionist Matija Jama, prej pa se vrstijo imena: J. V. Metzinger, F. Bergant, A. Cebej, Fr. Kavčič, Tominc, Langus, Stroj, brata Šubica, Petkovšek, Kobilca, Vesel, Gaspari, Grohar, Jakopič in Sternen.
Razstavo je pripravila Narodna galerija iz Ljubljane in je doslej obšla že vrsto podeželskih umetniških razstavišč. Iz Novega mesta se bo preselila v Posavski muzej v Bre-
IZLET ZA VINOGRADNIKE
Novomeško društvo vinogradnikov bo 17. avgusta pripravilo za svoje člane izlet v Krško, Bizeljsko, Kumrovec in Kostanjevico. Vsi zainteresirani iz novomeškega področja se prijavite najkasneje do 1. avgusta v TOZD Hmeljnik, pri Janku Zalokarju ali Francu Slovencu iz šentjer-nejskega, pri Janezu Kralju ali Ivanu Selaku iz škocjanskega pri Antonu Medji iz šmarješkega področja. Stroški izleta za prevoz in prehrano znašajo na osebo 80,00 dinaijev. .
Boriti se za vsakega otroka 1
M. Gaspari: akcije komunistov morajo segati v vsak samoupravni organ
bene prehrane združijo.
Ob koncu se je lotila problematike dijaških domov in internatov. Poudarila je, da lahko že sedaj ugotovimo, da bo šla skrb v prvi vrsti za izenačitev osnovnih možnosti otrok in mladine, pri čemer bo posebno važen konkreten ukrep za hitro
Majda Gaspari, članica izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS, je na tiskovni konferenci novinaije seznanila z nekaterimi aktualnimi vprašanji socialne politike in nekaterimi najpomembnejšimi akcijami na tem področju v naslednjem obdobju.
Poudarila je, da vsebuje program magajo tako, da se pri ureditvi druž-dela vrsto nalog, kako naj v praksi uresničujemo napotke, ki jih socialni politiki in zagotavljanju socialne varnosti delovnim ljudem nalagajo najnovejši dokumenti zadnjih kongresov ZKS in ZKJ. Dalj časa še je ustavila pri socialnih razlikah, ki so pri nas občutne in morajo komuniste spodbuditi k še večjemu delu.
Akcije komunistov morajo segati v vsak samoupravni organ, prisotne morajo biti pri vseh konkretnih nalogah.
Majda Gaspari se je ustavili še pri problemih otroškega varstva in vrtcev. Poudarila je, da se moramo bojevati prav za vsakega otroka, da se njihove sposobnosti čimbolj razvijajo. Na področju zdravstva se socialni humanizem prepočasi uresničuje. Razen tega morajo v zdravstvu več pozornosti posvetiti sprejemom v ZK, saj so njene vrste tu zelo šibke. Ustavila se je tudi ob vprašanju gradnje stanovanj za delavce in povedala, da bi morah to gradnjo v naši republiki močno pospešiti. Podobne besede je povedala še o družbeni prehrani, ki bi se morala organizirati v vsaki delovni organizaciji.
Res je, da je to marsikje nemogoče, delovne organizacije pa si lahko po-
gradnjo dijaških domov in internatov, kajti na tem področju je prizadeta predvsem delavska in kmečka mladina.
Tiskovno konfrenco je Gasparijeva zaključila nekako takole: „Povezanost komunistov bo zagotovila močno delovanje na vseh ravneh zato, da bo urejanje vprašanj socialne politike pri nas le dobilo tolikšen pomen, kot so ga temu področju odmerili v dokumentih Zveze komunistov. “
Pomoč za šdlski center
Letos: centralno ogrevanje, oprema za delavnice in asfalt na šolsko igrišče
ZDRUZITEV KO SZDL ’1N KRAJEVNIH SKUPNOSTI
Čas počitnic ni ustavil političnega delovanja v ribniški občini. V Socialistični zvezi so začeli priprave na reorganizacijo krajevnih organizacij SZDL in krajevnih skupnosti, kajti ker je preveč teh organizacij, je njihovo delo razdrobljeno. Najprej bodo pripravili vse za združitev manjših organizacij SZDL, tako da bi jih bilo vnaprej največ pet, zatem pa bo sledila reorganizacija krajevnih skupnosti, ki jih je zdaj 14, bilo pa naj bi jih toliko kot KO SZDL. Tako bi postale KS zaokrožene geografske in ekonomske celote, v katerih bi bilo mogoče pripraviti nov sistem družbene samouprave. Predvideva -se tak sistem samoupravljanja v krajevnih skupnostih, ki bo enak tistemu v občinski skupščini. Tega sistema pa v nerazviti krajevni skupnosti ni mogoče uresničiti.
Krški Šolski center je vsekakor za Posavje izredno pomembna ustanova. V minulem učnem leju jo je obiskovalo več kot 600 dijakov v oddelkih strojne in elektrotehniške srednje šole, v poklicni šoli kovinske stroke, imeli pa so tudi dva oddelka delovodske šole. V 24 razredih je bila glavnina dijakov resda iz domače ter brežiške in sevniške šole, veliko pa j ih je bilo tudi iz Dolenjske in Bele krajine, pa tudi iz Štajerske. Da bi dosegli res sodoben učno-vzgojni proces, je vodstvo šolskega centr.a sestavilo obsežen načrt, ki ga nameravajo uresničiti v štirih etapah. Že do letošnje jeseni naj bi šolsko poslopje dobilo centralno ogrevanje, z asfaltom nameravajo prekriti športno igrišče ter nakupiti del opreme za delavnice in
PRAPROČE: PROTI POŽARU
V PRAPROČAH PRI ŽUŽEMBERKU so preteklo nedeljo izročili svojemu namenu priprave za intervencijo v primeru požara. Ta vas je sedaj prva v žužemberški krajevni skupnosti, ki je pokazala, kaj se da glede civilne zaščite urediti, če so občani organizirani in složni. Denar za priprave, to je za hidrantne nastavke, za cevi, ustnik, za montažno maro in za azbestno opremo so zbrali v glavnem sami. Za gašenje so usposobili mladinsko desetino, ki je na nedeljskih vajah pokazala izredno sposobnost, če bi bila potrebna intervencija. Pobudo za celotno akcijo je dal MILAN GLAVIĆ iz Praproč, ki je akcijo tudi vodil in uspešno speljal.
laboratorije. V naslednjih dveh do treh letih je v načrtu gradnja novih prostorov za delavnice, da bi sedanj« delno preuredili v učilnice za kabinetni pouk. Dokončno nameravajo urediti športna igrišča, izpopolniti opremo šole in kot zadnje zgraditi še telovadnico.
Vse to bo zahtevalo seveda dokajšnje vsote denarja. Ker je sam kolektiv vložil v ustanovo v preteklih desetih letih okoli 176 milijonov starih dinaijev, sedaj ne bodo vež mogli zbrati večjih vsot. Zaradi pomena Šolskega centra si obetajo pomoč od različnih strani, tudi od delovnih organizacij, ki potrebujejo kader, ki se izšola v Krškem.
ENI POSPRAVLJAJO, DRUGI SMETIJO
„Kurjenje je prepovedano in kaznivo1' piše na tabli, pribiti na staro lipo v Rožnem studencu pri Kočevju, nekdaj najlepšem predelu mestne okolice. Tabla je precej razbita, vendar je napis še čitljiv. V posmeh opozorilu je v okolici lipe veliko kurišč nedeljskih izletnikov, ki so si na svežem zraku privoščili čevapčiče. Tudi pijače ni manjkalo, o čemer pričajo črepinje razbitih steklenic, razmetanih okoli ognjišč. Eni skrbijo z akcijami za čiščenje okolja, drugi pa, da imajo ti kaj dela.
A. A.
Srečni in polni lepih spominov odhajajo otroci z morja, kjer imajo ponavadi šolo v naravi. Na sliki: ob igri se šolarji spoznavajo z morsko obalo in njenimi značilnostmi.
Sonce, zrak, zdravje
„Srečni, zagoreli so se učenci suhorske šole vrnili z enotedenskega bivanja na morju. Imeli so šolo v naravi
v	Pineti v Novigradu. Prav vsi šolarji od 1. do 4. razreda so pridobivali znanje ob morju, spoznali njegove značilnosti, se naužili sonca in učili plavati. Večina teh revnih kmečkih otrok je to pot prvič videla morje. Vzkliki presenečenja so odmevali že v avtobusu, ko so zagledali neizmerno prostranost morja. Iz avtobusa jih je kar potegnilo k vodi, da so jo otipali, okusili. Tako so ves čas bivanja na
moiju vsi vpijali znanje, ga vsrkavali brez odpora in raziskovali novosti. Nikoli jim ni bilo dovolj znanja. Celo matematika je bila na morju prijetnejša kot v šoli. Tako so se učenci vrnili domov z novimi spoznanji, z novimi izkušnjami in nepozabnimi spomini. Za vse to se morajo zahvaliti podjetju Jugotek-stil Impeks iz Ljubljane, ki je prevzelo vse materialne stroške ter s tem zasluži zahvalo otrok in njihovih staršev ... (Odlomek iz pisma, ki ga je kolektiv osnovne šole na Suhorju poslal uredništvu Dolenjskega lista.)
■.\XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX /.
Mnogi starši učencev, ki obiskujejo četrti in peti razred osnovnih šol, niti ne vedo, kaj je to šola v naravi in v čem je pravzaprav njen pomen. Njeni začetki segajo lepo število let nazaj, saj prehaja že v drugo desetletje delovanja. In kaj hoče doseči? Organizira in pripravlja plavalne in smučarske tečaje za šolarje. Čas je pokazal, da taka oblika nadaljevanja redne šolske telesne vzgoje in pouka v naravi predstavlja pomembno in nenadomestljivo vrednost v vzgojno-izobraževal-nem procesu.
Ob organizaciji te oblike šole pa nastajajo za posamezne kolektive nepremostljivi problemi
—	finančna sredstva. '
Kako je s to pri otrocih priljubljeno obliko nadaljevanja redne šolske dejavnosti po nekaterih osnovnih šolali na Dolenjskem, smo zvedeli v telefonskih pogovorih naslednje:
OS JURIJ DALMATIN,, Krško: „Šole v naravi v pravem smislu besede pri nas še nismo organizirali, ker nimamo za to potrebnega denarja, in verjetno je še precej časa ne bomo mogli organizirati. Med zimskimi počitnicami pripravljamo za otroke plavalne tečaje, ker imamo v domačem bazenu za to lepe možnosti. Prav tako pošiljamo na morje socialno šibke otroke, vendar to ni'Sola v naravi.44
OŠ KATJA RUPENA, Novo mesto: „Na naši šoli smo s šolo v naravi poskušali in otroke večkrat odpeljali v Ragov log, kjer smo jih spoznali z naravnimi- zanimivostmi. Za „pravo44 šolo v naravi pa zaenkrat še nimamo možnosti.44
OŠ TREBNJE: „Šolo v nara-
vi	pri nas pripravljamo, čeprav je povezana z velikimi denarnimi sredstvi. Vsi učenci 4- razredov z naše šole in podružničnih šol gredo na morje, in sicer v bližino Pulja. Razen plavalnega tečaja imamo tudi pouk v naravi, v katerem se učenci spo-
znavajo z morjem, obalo, ljudskimi običaji, zgodovino obale in tako naprej. Tudi za pete razrede pripravljamo redne smučarske tečaje. Letos so odpadli, ker ni bilo snega, tečaje pa zaradi ugodnih pogojev pripravimo kar doma.44
OŠ BRATOV RIBARJEV, Brežice:	„Nad	120 učencev
četrtih razredov se v 14-dnevnem tečaju nauči plavati, razen plavanja pa imajo tudi pouk v naravi. Jasno je, daje ta pouk, ki je sicer močno koristen, dobrodošel, je pa povezan z velikimi stroški. Starši naših otrok imajo veliko razumevanja, saj se zavedajo, da s finančno podporo močno koristijo svojim otrokom.44
OŠ KOČEVJE: „Že dalj časa v našem koncu govorijo, da bodo zgradili bazen, zato bomo skušali šolo v naravi pripraviti doma. Na ta način se bomo Izognili prevelikim stroškom. Pozimi pripravljamo smučarske tečaje, ki pa pri nas niso kot po nekaterih šolah obvezni.44
OŠ METLIKA: „Ne dvomimo o koristnosti tega dopolnilnega pouka, toda zaradi prevelikih stroškov naša šola letos ne bo šla nikamor, razen tega pa ne moremo dodamo obremenjevati staršev, ki jih šola že tako in tako precej stane. Pač pa je odšla na morje podružnična šola na Suhorju. Vsi učenci od prvega do četrtega razreda so bili sedem dni na morju. Redno pa pripravljamo smučarske tečaje, vendar so letos odpadli.44
OŠ MIRANA JARCA, Črnomelj: „Prave šole v naravi do sedaj nismo imeli. Letos bomo skušali pripraviti plavalni tečaj v Adlešičih. Tam imamo podružnično šolo, zato nas tečaj ne bo toliko stal. Mislim, da bi bilo prav, ko bi nekatera podjetja šolam priskočila na pomoč.44
OŠ SAVO KLADNIK, Sevnica: „Pri nas bomo organizirali šolo v naravi že drugo leto. Prvič je uspela, otroci pa so bili nad takim poukom navdušeni. Plavalni tečaj in pouk v Valovi-ni pri Pulju, ki bo trajni deset
dni, bodo financirali starši, šola in temeljna izobraževalna skup; nost. Lani so se naučili plavati vsi otroci, pedagoški delavci, obogateni z lanskoletnimi izkušnjami, pa bodo letos z malčki še laže delali.44
OŠ RIBNICA: „Naši otroci so bili sedem dni v Novem gradu. Dve uri na dan so imeli šolo v naravi (spoznavanje morja, mesta in okolice, zgradbe obale, življenja v morju in podobno), nato pa so imeli šolo plavanja. Prav gotovo pa si tega ne bi mogli privoščiti, če ne bi imel1 * tako dobrega mecena, tovarne SUKNA (Zapuže), ki nam je dala na voljo svoj dom počitka z restvracijo, v kateri smo imel1 lahko tudi pouk. Razen tovarne šo se izkazali tudi starši tečajnikov in temeljna izobraževalna skupnost. Na šolo v naravi ne pozabljamo tudi pozimi, k° organiziramo smučarske tečaje-Da nas stane kar se da malo, jih pripravljamo z domačimi stro* kovnjaki na pobočjih Velike re.44
J
Kje je žoga? Veseli, razigrani in brezskrbni otroci — to je naše največje bogastvo.
To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami!
Hrup iz objestnosti
Odkar je mimo gimske šole zgrajena nova cesta ni več miru. Najbolj smo prizadeti prebivalci v blokih tik ob cesti. Ne govorim o rednem prometu, ki je sicer glasen, a nas ne prizadeva v tolikšni meri, ampak o objestnežih na motornih kolesih. Prevažajo se po cesti gor in dol, v mesto in nazaj pred šolo. Večkrat zavijejo tudi med bloke. Svoje jeklene konjičke navijajo do skrajnosti, da človeku kar živci popustijo. Nobeno opozorilo ne pomaga.
Pred blokom imajo tudi zbirale. Zbere se kakih deset mladih motoristov in vsi skupaj začno noreti. Eni krožijo okoli šole, drugi delajo kroge na mestu. Najhuje je ob nedeljah.
K nevzdržnemu hrupu pa pripomorejo precej tudi tovornjaki, ki Parkirajo pred bloki neglede na čas. »časih voznik ponoči v parkirnem tovornjaku pusti teči motor, in čeprav imamo stanovalci okna zaprta, vdira v sobe in moti naš spanec. Kako se naj torej človek po napornem delovnem dnevu spočije? Ne samo da imamo stanovalci pravico do miru v svojem stanovanju, tudi sam delovni učinek zaradi slabo prespane noči je veliko manjši, kot bi bil, ko bi se v redu spočili.
Vsekakor bi bilo potrebno nekaj storiti, vprašanje je le, kdo lahko ta problem reši.
M. L.
Novo mesto
V\\\v\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\vv\\\\\\\\^^^^
Borci za severno mejo! f
Obveščamo vse prostovoljce — borce za severno mejo z Dolenjskega, da bo v soboto, 27. julija, v Kamniku prodava 100-letnice rojstva pokojnega generala Maistra in priporočamo svojim članom udeležbo. Vsak naj zase potuje do Ljubljane. Na ljubljanskem kolodvoru bo zbirališče med 10. uro in 10.30, nato pa se bomo skupaj odpeljali z avtobusi v Kamnik. Ob predložitvi voznih kart bomo prevozne stroške povrnili.
Odbor.
Turizem v Beli krajini
Poudarek na kmečkem turizmu je nujen
Na srečo ni mrtvih. Posnetek prikazuje trčenje italijanske Diane, ki se je minuli teden tik pred Čatežem čelno zaletela v dostavno vozilo Cestnega podjetja iz Novega mesta. Tri ranjene , iz italijanskega avtomobila in voznika spačka Ivana Šekoranja iz Dramlje na Bizeljskem so takoj prepeljali v brežiško bolnišnico. Ivan Šekoranja je bil z dostavnim vozilom namenjen na Drnovo, ko mu je iz ljubljanske smeri pripeljal naproti Italijan. Na srečo je nekaj sto metrov pred tem zložil šest delavcev Cestnega podjetja, da so ob cesti rezali živo mejo. (Foto: Jožica Teppey)
V	krajih, kjer je turizem že dolgo uspešen, se je gostinskemu pridružil še privatni - kmečki turizem. Kmetje del stanovanjskih prostorov v turistični sezoni radi odstopajo turistom. Tako imajo oboji korist: prvi z izkupičkom krijejo del vloženih sredstev, drugi pa ceneje in bolj sproščeno preživijo letni oddih v naravi
Viator iz Ljubljane je v zadnjem času z združevanjem gostinskih objektov, s kvalitetnimi gostinskimi storitvami in s prometnim povezovanjem krajev storil veliko za pospeševanje turizma v Beli krajini. Kljub temu pa je turizem v tem delu Slovenije zaenkrat še časovno omejen.
Na cestah raztresamo in izgubljamo ne le seno, kot se je dogajalo pred kratkim pri Starem Logu, ampak še mleko, koruzo, steklenice, odpadke in drugo. Vse to dokazuje, da slabo varujemo družbeno premoženje. (Foto: J. Primc)
Jajca bodo dražja
„Ata! Ata! Jajca bodo tudi dražja, “ se je oglasila najmlajša, ko smo se vozili oni dan proti Ljubljani „Zakaj? “ sem potrpežljivo vprašal Pokazala je skoz okno in Slej! po desni strani glavne ceste iz Dolenjske skozi Škofljico in naprej proti Ljubljani je bila precej na gosto razsuta koruza. Koruzna sled se je vlekla vse do Tržaške ceste v Ljubljani in nato Proti Primorski.
Nekaj minut preden je najmlajša zaklicala tisto o Jajcih, me je opozorila žena:
„Glej, nekomu je teklo olje iz avta, “ in pokazala na Kokro sled na cesti „Toliko olja nima noben avto. “
»Je pa bencin. “
„Tudi bencina ne, razen Petrolova cisterna. “
Potem smo v Škofljici na cesti videli tovornjak s cisterno za mleko, iz katerega je na veliko teklo po cesti mleko.
„Kdo pa to plača? “ je zanimalo ženo.
,Mi	vsi.	Ti, soseda,
skratka vsi, ki kupujemo mleko, “
„To pa ni prav. Plačati bi moml tisti, ki je kriv, da teče mleko po cesti “
„Vidiš, s tem je pa tako: Šofer bo zlahka dokazal, da ni kriv, če cisterna pušča. LJUBLJANSKE mle-
karne so edino večje po-
djetje za odkup in prodajo mleka in mlečnih proizvodov. Propasti ne morejo, ker potem ne bomo imeli mleka. Razlito mleko vračunajo v stroške. Zaprosijo za podražitev mleka in končno plačamo razlito mleko potrošniki. “
Tudi na cesti od Kočevja. proti Novemu mestu lahko naletimo na take primere. Pred meseci je bila cesta od Dvora proti Soteski posuta s črepinjami in celimi stekleničkami neke brezalkoholne pijače...
Na odseku ceste Mala gora-Kleč je ležala skoraj sredi ceste velika bala odpadnega papirja, ki so ga peljali iz kemične tovarne na smetišče v Kleč, kjer naj bi zgorela...
Pred kratkim pa sem na ovinkih pred Starim Logom naletel na večje in manjše kupe sena, zaradi katerih je bila polovica cestišča, ponekod pa še več, onesposobljena za promet
Spet bodo zahtevali nekateri višje cene za brezalkoholne pijače, steklenice, večjo trgovsko maržo, višje cene drugih proivodov, podražitev mleka, saj je bilo seno gotovo namenjeno kravam.
Med podražitvami, ki so nujne, je pač tudi veliko takih, ki so posledica malomarnosti in neznanja.
J. PRIMC
»Dolenjski listu tribuna bralcev
Srečni »palčki« iz krške občine
Tudi letos bo v Materadi pri Poreču letovalo kar 400 otrok iz krške občine — Zahvala prizadevnim članom DPM
Z 12 novimi hišicami je krška Zveza prijateljev mladine skupaj z upravo počitniške skupnosti Krško ob svojem znanem naselju Materada pri Poreču letos povečala zmogljivost tega edinstvenega pionirskega naselja na 80 ležišč v eni izmeni. Zdaj je na počitnicah ob morju že tretja izmena: otroci iz osnov-
1ZLET KOSTANJEVIŠKIH UPOKOJENCEV
Kostanjeviški upokojenci smo bili 2. julija letos na izletu. Obiskali smo Donjo Stubico in si ogledah spomenik Matiju Gubcu in muzej kmečkih uporov. Iz Donje Stubice smo se odpeljali v Krapino in si ogledali votlino, kjer so izkopali ostanke krapinskega pračloveka. V jami so razstavljeni kipi, ki nazorno prikazujejo življenje in delo pračloveka.
V	Ptuju smo si ogledali grad in muzej v njem, kjer so razstavljeni dragoceni gobelini. Po ogledu muzeja smo obiskali še obrat novomeške tovarne perila Labod. Sprejeli so nas zelo lepo. Po ogledu tovarne so nas pogostili, za kar se jim najtopleje zahvaljujemo. Po obisku Rogaške-Slatine smo se odpeljali v Kumrovec, a smo prispeli prepozno, da bi si lahko ogledali Titovo rojstno hišo.
Dobro razpoloženi smo se vrnili v Kostanjevico in sklenili, da bomo še kdaj šli na izlet.	j.	Š.
nih šol Brestanica in Raka, ki so prišli v Poreč 18. "julija. Pred njimi sta se zvrstili izmeni s Senovega, Gor. Leskovca in Koprivnice ter šolarji iz Leskovca in Velikega Podloga, sledili pa bosta še dve izmeni. Na počitnice čakajo šolarji iz Kostanjevice in Podbočja, zadnji v tem poletju pa bodo otroci iz Krškega, Zdol in Dolenje vasi.
Tako bo po zaslugi prizadevnih članov Zveze DPM deležnih letos lepih počitnic na Jadranu kar 400 otrok iz krške občine, število, ki vzbuja spoštovanje in teija zahvalo v-imenu vseh, ki so potrebni oddiha na morju! Otrokom krepijo zdravje, jih nauče plavati, hkrati pa jim v igri in sproščeni zabavi privzgajajo tiste vrline, ki jih socialistična družba želi dati mlademu rodu.
Otroci druge izmene so prejšnji teden priredili prisrčen poslovilni večer s pestrim kulturnim nastopom. Nanj so povabili goste iz naselja, med katerimi smo videli tudi sekretarja komiteja občinske konference ZKS Staneta Drobniča. S šopki so se ob koncu zahvalili upravniku
naselja Milanu Štajnerju in njegovi ženi Štefki, ki skupaj z drugimi člani DPM že vrsto let prizadevno skrbita za dobro počutje najmlajših ob moiju. Njihova zahvala je veljala tudi neutrudnim kuharicam v naselju pa seveda staršem, učiteljem, Rdečemu križu, sindikatom in podjetjem v krški občini, ki načrtno skrbe za potreben oddih svojih najmlajših, predvsem za njihovo zdravje.
Tg-
Turistična sezona se začne v Beli krajini v glavnem s kopanjem v Kolpi in se podaljša do jeseni, ko privabljajo obsežna vinogradniška področja. Pozno jeseni pa, če izvzamemo možnosti za lov, turizem tu zamre.
Dandanes v turistih, ki prihajajo v Belo krajino, lahko prepoznamo belokranjske rojake, ki radi prihajajo v rodni kraj, da pozabijo na zidove blokovskih stanovanj, pisarn in tovarn in se prepustijo idiliki kmečkega okolja. Še vedno pa velja pravilo, da se kmečki in gostinski turizem dopolnjujeta, kajti tako v kopalni sezoni kot izven nje si ljudje želijo rekreacije, ki jo v večji meri kot kmečki turizem nudi dobro organizirano gostinstvo.
Ne smemo pozabiti tudi, da turizem kakega kraja ni samo stvar gostincev ali posameznikov, pač pa stvar širšega pomena, saj ima od tega posredno koristi vse gospodarstvo.
Niko DRAGOŠ Ul. bratov Kraljič 12 LJUBLJANA
ŠE ENKRAT: KAJBO S CESTO?
Na moj članek „Kaj bo s cesto? “, v katerem vprašujem, kdo bo poslej vzdrževal makadamsko cesto, ki pelje od Malega Slatnika skozi Veliki Slatnik in Hrušico v Ga-beije, ni nihče od pristojnih organov nič odgovoril; zato se v imenu prizadetih občanov znova obračam na odgovorne in jih prosim, naj javno odgovorijo na vprašanje, kdo bo vzdrževal omenjeno cesto.
Jože BLAZlC NOVO MESTO
Prof. Marijan Skrbinšek
Počitnice v Fazanu
Otroci iz Dolenjske preživljajo počitnice v domu RK Fazan pri Portorožu
V	počitniškem domu RK v Fazanu preživljamo počitnice otroci iz Novega mesta in okolice. Radi bi vam povedali nekaj o tem, kako poteka naš vsakdanjik. „
Ob pol sedmih zjutraj zapiska dežurni tovariš na piščalko, kar pomeni, da moramo vstati. Potem kar v pižamah telovadimo. Ko se natelo-vadimo, moramo pospraviti postelje. Po telovadbi je zajtrk. Nekateri kar trikrat vzamejo „repete“. Ko pojemo, pospravimo krožnike. Na začetku je bilo to zelo zabavno, saj smo se pri tem zaletavali kot kozlički. Najbolj nas razveseli odhod na plažo. Najmlajši, ki še ,ne znajo plavati, se po vseh štirih plazijo po vodi in radostno vzklikajo: „Poglejte, tršica, kako plavam.44 Tukaj sije sonce zelo močno. Čeprav se zavijemo v brisače in mažemo s kremo, nas sonce neusmiljeno žge. Po kosilu pa pride nad nas najhujša nadloga: vsi moramo iti spat. Premetavamo se posteljah in komaj čakamo, da
K
hoda čer,
zaigra na harmoniko. Takrat se vsi zberemo okoli njega in zavzeto poslušamo. Skoraj vsak večer zapojemo znano taborniško pesem: „Naš tabor je en klump, taborovodja lump . ...“ Ko je ura devet, moramo vsi v posteljo.
V	domu imamo tudi zdravnika, ki skrbi za nerode in njihove nezgode. In prvi je zbolel - zdravnik. Ker so tovarišice zelo lepo skrbele zanj, je kmalu ozdravel. Obiskal nas je tudi Veseli tobogan ih z njim Borut Lesjak, Marjan Kralj, Jana Osojnikova in Toni Gašperič. Tonije ostal po nastopu še nekaj časa pri nas in se z^ nami pogovarjal. Povedal nam je veliko šal, katerim smo se od srca nasmejali.
Čeprav so vremenarji napovedovali slabo vreme, imamo ves čas lepo in sončno vreme. Domov se bomo vrnili zagoreli in polni novih moči, za kar se lahko zahvalimo RK iz Novega mesta in vzgojiteljem, ki so skrbeli za nas.
MARJETA DAJCMAN
ZAHVALA
Invalid Alojz Arko iz Zapotoka pri Sodražici se želi javno zahvaliti Zlatku Janežu, avtobusnemu sprevodniku na relaciji Trava-Ljubljana, za njegovo pozornost. Kadar koli se pelje z njim, mu sprevodnik preskrbi sedež.
-r
Pred nekaj dnevi nas je presunila žalostna vest, da je po hudi bolezni umrl profesor Marijan Skrbinšek.
Prišel je med nas, tujec iz velikega mesta. Za človeka tako širokega ob-zoija, kot je bilo njegovo, je bilo povsod dosti dela in ga je nesebično opravljal, kajti vrastel se je s svojo družino v belokranjsko deželo in jo vzljubil.
Rodil se je 23. februarja 1913 v Ljubljani Diplomiral je iz matematike in fizike. Delal je kot sekretar filozofske fakultete in zatem bil profesor na Zavodu za telesno kulturo v Ljubljani Med okupacijo je bil nemški vojni ujetnik, do internacije v Italijo pa je bil aktivist OF.
Po prihodu v Črnomelj leta 1951 je opravljal vrsto družbenopolitičnih funkcij. Nikoli ni rekel, da ne more. Zadnja leta gaje bolezen prisilila, da se je odpovedal aktivnemu delu, kljub temu pa je ostal vzor požrtvovalnega in odločnega borca za pravične družbene odnose.
Odločno si je prizadeval za razvoj šolstva in kulture v Beli krajini, BU je med prvimi glasbenimi pedagogi in dolga leta poučeval klavir. Kot vsestransko razgledan in sposoben bi se bil lahko odločil za drugačno življenjsko pot, toda njegovo vodilo je bilo: biti človek in pedagog. Ko danes govorimo, da moramo ustvariti
TRBOVELJČANI NA TRAVNI GORI
Trboveljski upokojenci so v nedeljo, 7. julija, vrnili obisk potoškim upokojencem. Ogledali so si ribniško dolino, se ustavili v ribniškem muzeju ter spominkarstvu, kjer so nakupili žlic in razne suhe robe. Kosilo so jim pripravili na Travni gori, kjer so se v lepi naravi oddahnili in naužili svežega zraka, ki ga v Trbovljah manjka. Lep sprejem so jim pripravili Potočani v svojem klubu, kjer jim je tajnik upokojencev predstavil Loški potok v preteklosti in sedanjem času.
Med gosti je bilo več "bivših partizanov, ki so preganjali okupatorja
E o ribniških in potoških gozdovih, epo in prijetno je bilo srečanje po 30 letih.
Odšli so navdušeni nad lepotami naših krajev. Drugo leto pa bodo ribniški upokojenci obiskali partizanski vrh nad Trbovljami.
človeški in tovariški odnos med profesorjem in dijaki, se zavedamo, da je profesor Skrbinšek to spoznal in delal že pred 20 leti Zaupal je mladim ljudem in jih spoštoval, zato so tudi oni zaupali njemu. Hudo bolan je študiral dalje in celo med počitnicami pomagal dijakom, ki so nekoliko zaostajlh v šoli.
Veliko je storil za našo deželo, podaril ji je svoje znanje in najlepša leta življenja. Pred leti je dobil priznanje, ki ga TIS podeljuje najzaslužnejšim prosvetnim delavcem, to pa je bila preskromna oddolžitev za njegovo dolgoletno plodno delo.
BAZEN VABI
Prejšnji teden je mirenski bazen zares „oživel44, saj je privabil v soboto 400 in v nedeljo kar 750 kopalcev in tujih turistov.
Obiskovalce vabi lepa narava, prostorna okolica bazena, topla in cista voda, ki doteka v bazen iz potoka Vejer in ima 24 do 26 stopinj C, ne nazadnje pa tudi solidna postrežba v Kolenčevem bifeju, kjer se navadno obiskovalci ustavljajo in okrepčajo. Dnevna cena na bazenu je za ja 5 din. IAMAR Zabrdje 22 MIRNA
otroke 1 dinar, za odrasle pa Zdravko KR/
»Dolenjski list« v vsako družino
DOLENJSKI LIST
Ljudje in njihova cesta
Letos 10 km asfalta od Broda na Kolpi do Brige - Posodabljanje ceste Livold—Brod poteka kljub nekaterim težavam po načrtu in bo končana do novembra 1975 - Kaj pravijo ljudje, ki so glasovali za samoprispevek za
to cesto?
„Asfalt bo šel prav čez hruško in najlepšo njivo. Oni nič ne pazijo, mi pa moramo živeti. Naj drugje delajo, da bom jeseni še hruško obral. Je tako polna!“ Tako mije potožil Nikola Šarič iz Brige 1, ki je bil pred štirimi leti med tistimi, ki se je najbolj veselil asfaltne ceste in spodbujal ljudi, naj glasujejo za uvedbo samoprispevka za delno financiranje te ceste.
Inž. Stane Menart iz republiške skupnosti za ceste, ki nadzoruje gradnjo te ceste:
Stane Menart: „Posebnih težav z ljudmi pri gradnji nimamo. Zelo nam pomagajo člani krajevne skupnosti Vas-Fara.”
„Žal je tako, da zaradi cest ne pade le kakšna hruška, pač pa pogosto cela hiša. Ljudi razumemo in jim skušamo ugoditi, kolikor se brez škode da. Posebnih težav z ljudmi sploh nimamo. Izjema je le Guštinova v Pirčah, ki se z vso ljubeznijo oklepa svojega vrta oziroma dvorišča, a bo tudi to kmalu rešeno. Pri urejenju zadev z ljudmi nam zelo pomaga krajevna skupnost Vas-Fara, še posebno pa France Volf in dr. Stanka Nikolič.
Tri težave
Predsednik izvršnega sveta občinske skupščine Kočevje Alojz Petek je na naša vprašanja o posodabljanju ceste Kočevje (oziroma Livold) - Brod na Kolpi odgovoril:
„Pogodba med skupnostjo za ceste SRS in izvajalcem del JLA določa, da bo cesta končana do 29. novembra 1975. Ta pogodba velja za ves odsek do Broda na Kolpi, z izjemo 1.600 m ceste do konca asfalta pri Štalceijih proti Moravi. Zdaj potekajo dela na trasi Brod-Bukov vrh. Ko sem bil pred mesecem dni na trasi, so dela potekala v redu, kaže pa, da ^o zaradi slabega vremena v juniju dela nekoliko zastala.
Razen tega so se na tem delu trase pojavile nepričakovane težave:
- plazovi pred Krkovim, ki jih zdaj sanira (ureja) podjetje „Hudournik44 iz Ljubljane;
- izredno slaba nosilnost tal na odseku za Vasjo, kjer bo tudi most preko Toplega potoka, zaradi česar bodo potrebni globlji odkopi in utrditev zemljišča, in
- Katarina Guštin iz Pirč, ki ne pristane, da bi šla cesta preko njenega dvorišča oziroma vrta. Zadevo rešuje vrhovno sodišče SRS.
Kljub vsemu temu pa kaže, da bo prvi odsek ceste od Broda do Brige, dolg 10 km, asfaltiran do roka, 29. novembra letos, ali celo do oktobra letos. Na tem odseku je treba zgraditi tudi še 25 m dolg most preko grape v Čolnarjih.
Za vso cesto še ni v celoti zagotovljen denar. Vendar to vprašanje rešujejo.”
Nadzorni inženir Stane Menart je izjavo predsednika IS Alojza Petka potrdil. Dodal pa je, da je zaradi slabega vremena v juniju v zaostanku delo na od-
Alojz Petek: „Cesta bo posodobljena do 29. novembra prihodnje leto, lahko pa že prej, saj bistvenih ovir ni.”
seku Vrh-Krkovo. Zaradi razmočenih tal namreč mehanizacija še 2 do 3 dni po dežju ne more na delo, dokler se pač zemljišče ne osuši.
„Zemeljska dela tukaj zaključujemo. Pred pol ure sem prevzel tampon (zgornji nosilni del ■cestišča, na katerega polože asfaltno prevleko) in dal dovoljenje za asfaltiranje,44 mi je povedal nadzorni 28. junija okoli 12. ure.
Pomagati ljudem
Inž. Menart in inž. Dušan Maričič, predstavnik izvajalca del, sta na vprašanja in pri-
Dušan Maričič: „Ce bo šlo za nujne primere, za življenje, bomo celo ustavili delo, če bo potrebno, in pomagali.”
pombe občanov, ki sem jih zbral tisti dan ob trasi ceste, odgovarjala tako:
„Obvoze urejamo, kolikor pač moremo. Jutri bomo popravili obvozno cesto preko Stružnice, ki jo je deževje popolnoma uničilo. Ta obvoz je primeren le za osebne avtomobile, vsak pa vozi po njem na lastno odgovornost. Tuje prišlo že do nekaterih hudih nesreč.
Cesta od Livolda do Brige je zaprta in je obvoz preko Starega trga, Črnomlja in Vinice. To je menda edinstven primer v Sloveniji, daje tako dolg obvoz? saj so povsod drugod vzporedne ceste.
Vse je pripravljeno za asfaltiranje prvih metrov ceste od Fare proti Krkovemu.
Mehanizacija se še vedno spoprijema s Čolnarskim klancem, ki je najtežji odsek na cesti Livold-Brod na Kolpi. (Foto: J. Primc)
Uredili smo tudi veliko obvozov za lastne potrebe, vendar jih lahko uporabljajo, oziroma jih bodo lahko kasneje uporabljali tudi ostali. Tak je na primer obvoz od bivšega tunela nad Faro do Fare.
Če bo šlo za nujne primere, za življenje in podobno, bomo ustavili celo delo na cesti in pomagali. Kolikor se le da, bomo tudi v manj nujnih primerih pomagali, da bodo lahko prišli do pomoči potrebni zdravnik, rušilec in veterinar.
Vaščanom na območju Vrh-Krkovo smo uredili priključke tako, da so lahko speljali seno domov. Tudi drugod si bomo prizadevali, da bodo odseki čimprej urejeni tako, da kmetje ne bodo imeli prevelikih težav s spravilom sena in drugih pridelkov.44
Kozjansko ob Kolpi
Prebivalci ob cesti pa so opozorili še na nekatere druge zadeve, ki pa jih ni mogoče urediti le neposredno med občani in izvajalci del, ampak bi bila potrebna še druga pomoč. Tako prihaja pošta v Obkolpje zelo neredno, saj je včasih ni po 3 dni in več. Tudi telefon precej časa ni delal, ko je napeljavo poškodovalo zadnje neurje. V Banji Loki so potožili, da je oskrba z mesom zelo neredna, saj ga včasih dobe le enkrat na mesec.
Vendar so ljudje pripravljeni potrpetf, samo da čimprej dobe cesto, ki bo ustavila izumiranje tega območja že skoraj pozabljene slovenske zemlje in celo prinesla novo življenje v te kraje.
Izumiranje, ki je posledica prometne osamljenosti in dejstva, da tu ni obratov, v katerih bi se ljudje zaposlili, lepo dokazujejo tudi številke. Leta 1962 je obiskovalo osnovno šolp Vas-Fara 214 učencev, letos pa le še 133. Še slabše je v Osilnici, kjer se je v istem obdobju število učencev znižalo od 60 na 17. Brez mladine pa bo ta deželica Petra Klepca še naprej propadala, zemlja bo neobdelana, ljudje bodo šli po svetu za kruhom.
Ljudje so se začeli tudi vedno bolj zavedati, da bo cesta zahtevala žrtve, saj bo peljala v Novih selih tik ob hišah. Marsikomu bo prinesla žalost, vendar velika večina ljudi upa, oziroma je prepričana, daje kljub vsemu cesta zanje le rešitev, prekinitev nazadovanja teh krajev, ki imajo manj asfaltnih cest kot na Kozjanskem, ki nimajo obrata, kjer bi se zaposlili, in kjer življenje gotovo ni lažje, ampak je celo težje kot na .Kozjanskem.
Besedilo in loto: J. PRIMC
Poslednji juriš Ivana Konde
Pred 30 leti, 25. julija 1944, so v vznožju Gorjancev potekali siloviti boji 10. SNOUB-Ljubljanske'z močnimi sovražnikovimi silami, ki so hotele prodreti na osvobojeno ozemlje v Belo krajino, kjer se je tedaj formirala nova slovenska oblast.
Borci, ki so branili to področje, so se v celoti zavedali svoje naloge. Čeprav je bil sovražnik veliko močnejši, niso klonili. Da bi obranili osvobojeno ozemlje pred sovražnikom, so žrtvovali tudi svoja mlada življenja. Med borci, ki so tedaj padli, je bil komaj sedemnajstletni Ivan Konda. Njegova mati Ana Konda iz Praproč pri Semiču je prejela skupaj z mrtvim sinom tudi pismo Marjana iz X. SNOUB-Ljubljanske, ki ga v spomin na dogodke pred tridesetimi leti objavljamo.
\ Bataljon je zasedel položaje nad Jurno vasjo; skozi šumeče hoste veje jutranja sapa. Borci se pripravljajo za napad; drobne vejice in odpadlo listje komaj slišno šušte pod njihovimi nogami.
Iz daljave se zasliši zamolklo bobnenje: tanki in kamioni drvijo po prašni cesti; prebiti hočejo naše položaje in priti na osvobojeno ozemlje.
Ko so mimo, nastopi zlovešča tišina; nikjer ni nikogar. V dolini valovi dozorelo žito.
Pred našim vodom stopa vodnik Ivan Konda. Kdor ga je videl jurišati, ve, kako hraber in neustrašen borec je. Predan tovariš.
V jutranjo tišino ostro in kratko usekajo rafali. Sovražnik se je srečal z 2. bataljonom. Razviti v strelce hitimo, da mu udarimo v bok. Pripravljeni smo: cevi naših pušk in mitraljezov so na-peijene v sovražnika.
Nenadoma zagledamo trideset metrov pred seboj Švabe, ki skozi grmovje prodirajo proti nam. Naši mitraljezi zaropotajo. Hitimo naprej, toda peklenski krohot sovražnikovih brzostrelk in mitraljezov nas ustavi. Umaknemo se v zaklone. V obraz nam brizga zemlja in kamenje iz vzpetine pred nami. Ne odnehamo. Sovražnika je treba vreči nazaj. Erjavček se požene kvišku:
„Fantje, r juriš! Hura, hura!!!44
Poišče si zaklon za debelo bukvijo. Razvrstimo se v strelce in se od drevesa do drevesa prebijemo naprej. Sovražnik tolče, kot bi se odprl pekel. Komandir Simo prevzame zbrojevko in bije po sovražnik^ ki skuša pobegniti. Naše svinčenke klestijo po njih.
„Naprej! Hura! Juriš!44
Sedaj je tovariš Ivan na čelu. Grozljiva pesem orožja se niti trenutek ne poleže. Z okleščenega dre\ia pada na nas uvelo listje. Četa napre-
duje; sovražnik se umika nazaj, ne da bi prenehal z ognjem.
Tovariš Konda nenadoma omahne, a se takoj vzravna. Bled je, toda oči mu čudno svetlo gorijo.
, , U m i k a j o se—Juriš—Hura!!! “
Pogumen in zanosnega pogleda plane s puško v roki naprej. „Juriš! Juriš!44 Težko ranjen hoče še vedno naprej, a težko hropeč omahne na poteptano praprot, ko mu iz mladih prsi brizgne svetel curek krvi. Bolničarka skoči R njemu, toda vse je prepozno, toVariš Ivan je izdihnil. In že se razlega vzklik:
„Na juriš, na juriš za tovariša Ivana!!!44
Vod se še odločneje požene naprej. Jože juriša z razbeljenim mitraljezom v rokah in vzklika: „Tovariši, za Ivana naprej!44 Vsaka žrtev nas še bolj razvname. Šarci ropotajo, puške pokajo; ozračje je polno dima.
Sovražniku prihajata na pomoč dva tanka, ki nas hočeta obkoliti. Zato se med najhujšim ognjem umaknemo nazaj.
Izgubili smo te, tovariš Ivan, a tvojo smrt smo maščevali; dvanajst Švabov manj tlači našo zemljo. Padel si s pesmijo svobode v srcu, ko ti je bilo komaj sedemnajst let. Vedel si, da se boriš za svoj teptani in zasužnjeni narod, za lepšo bodočnost, ko ne bo več izkoriščanja človeka po človeku, za bodočnost, ko se bo razlegala pesem svobode in veselja.
Sredi težkega in pravičnega boja vam, tovariši padli borci, prisegamo, da bomo končali, kar ste vi začeli, da ne bomo pri tem varovali svojih življenj, da ne bomo prej odložili od vaše krvi po-svečenega orožja, dokler ne bo zadnji fašistični vojak pregnan z naše zemlje.
MARJAN, X. SNOUB-Ljubljanska
Dežurni
poročajo
NEPRIMERNO VEDENJE - Ker j* je 23-letni Stanislav Poreber iz Meniške vasi med postopkom o prometni nesreči nedostojno obnašal, ^ ga miličniki 19. julija v Dolenjskih Toplicah pridržali do iztrezni-tve.
RES POGORELA HIŠA? - Novomeški miličniki so 19. julija prijeli Uzevada Salihovića iz Kosovske Mitroviče in Radojko Nikolič iz Nikli-Sfvcev, oba brez zaposlitve, ker prosjačita v vaseh okrog Šmarjete. Pripovedovala sta, da jima je pogorela niša in da imata tri nepreskrbljene otroke. To bosta morala ponoviti sodniku za prekrške.
RIBE JE KRADEL - V noči na Julij je doslej še neznani tat iz ribogojnice v Prečni ukradel večjo Količino rib.
UKRADEL IN PUSTIL - Vinku urubaiju je doslej še neznani tat 21. lubja z veseličnega prostora- v jr j^Jefneju ukradel motor. Naslednji dan so motor našli ob cesti pri vasi Brod pri Kostanjevici.
KAP JO JE — V ponedeljek so v Podhosti v domači hiši našli mrtvo 73-letno Marijo Zupančič. Starko, ki je živela sama, je zadela kap.
TAT UKRADEL MOPED -Edvard Kukman je 15. julija pustil nioped pred svojo hišo v Beli cerkvi. Doslej še neznan tat pa se je z njim kar odpeljal.
KAJ BO VRTAL? - Naznan tat je 17. julija dopoldne na Ragovski cesti v bloku 4/a delavcem Marlesa, ki so opremljali stanovanja, ukradel vrtalni stroj. Očitno mu je bil med vsemi stvarmi najbolj všeč, saj je vse —- drugo pustil na miru.
DVA MRTVA
Leopold Zajc iz Gornjih Laz, ki je začasno zaposlen v tujini, je 19. 7. okrog 9. ure vozil osebni avto od Metlike pioti Novemu mestu. Pri Pogancih je v desnem nepreglednem ovinku avto zaneslo v levo. Ker je v tem trenutku naproti pripeljal Jurij Ivanušič, sta vozili trčili. Trčenje je bilo tako silovito, da je voznik Ivanušič zaradi poškodb, ki jih je pri tem dobil, umrl na kraju nesreče, sopotnik Tone Golovec pa je podlegel poškodbam naslednji dan v bolnišnici. Poškodovani pa so bili še sopotniki Darko, Martina in Melita Švajger iz Semiča ter Zdenka Petrovič iz Bormana. Prepeljali so jih v novomeško bolnišnico. Pri trčenju je nastalo za 35.000 din materialne škode.
PRED MOPED
Ker je 67-letnega Antona Finka iz Sel, ki je hodil po cesti, nenadoma zaneslo pred moped, s katerim se je 20. julija ob 22. uri peljal Jože Šter iz Gole-ka pri Dragatušu, sta z mopedistom trčila. Pešca je odbilo nazaj iz je z glavo udaril ob tla •tako močno, da je na kraju umrl.
MOPEDIST BREZ IZPITA
20. julija zvečer je Ljubljančan Martin Urana vozil osebni avto od Šentruperta proti Mokronogu. V nepreglednem ovinku mu je naproti pripeljal mopedist Adolf Lukek po sredi ceste. Avtomobilist je vozilo ustavil, mopedist pa je trčil v avto. Od tu gaje odbilo v hišo ob cesti in se je hudo poškodoval. Odpeljali so ga v bolnišnico. Mopedist je vozil brez vozniškega dovoljenja.
JAREK - CESTA - DREVO -Šentjemejčan Jože Torbica je 16. julija popoldne vozil osebni avto po cesti do Mokrega polja proti Orehovici. Pri Pristavi je avto zaneslo s ceste v jarek, od tam nazaj na cesto in še enkrat v jarek ter preko njega v drevo. Voznik in njegova sopotnica sta se laže ranila, na avtu pa je za 5 tisočakov škode.
NEMEC V PRIKOLICO - Okrog polnoči je Vukoslav Antič z Jesenic vozil tovornjak s prikolico mimo Luterškega sela proti Ljubljani. V tem kraju se mu je vozilo pokvarilo, zato ga je Vukoslav ustavil ter izstopil, da bi hitro postavil varnostni trikotnik. Ko ga je postavljal, je za njim pripeljal Nemec Siegfried Kli-mek in se s svojim avtom zaletel v
Erikolico	stoječega tovornjaka,
[emški voznik, njegova žena in sin so se pri trčenju teže ranili in sojih odpeljali v novomeško bolnico, na vozilih pa je nastalo za okrog 30 tisočakov škode.
„POLJUB" TOVORNJAKOV -Prav v trenutku, ko je 17. julija Trboveljčan Milan Mravlje, ki je vozil tovornjak od Trebnjega proti Mokronogu, zapeljal v nepregledni ovinek, mu je 'naproti s tovomim-avtom pripeljal Anton Kos iz Marti-nje vasi. Vozili sta se oplazili, pri tem pa je nastalo za 3 tisočake škode.
TRČILA KOLO IN MOPED -Jože Murn je 17. julija s kolesom s pomožnim motorjem zapeljal z dvorišča pred „Trimom" v trenutku, ko se je po cesti pripeljal mimo mopedist Franc Podpadec. Pri trčenju si je mopedist zlomil lobanjsko dno in so ga prepeljali v novomeško bolnišnico.
DOHITEL IN TRClL - Stanko Tičič iz Dol. Motičine, kije 17. julija vozil tovornjak proti Zagrebu, je v Medvedjeku dohitel kolono vozil in trčil v zadnje vozilo v koloni. To je vozil Božidar Kuzmec iz Čakovca. Pri naletu tovornjaka v osebni avto se je laže ranila Kuzmečeva sopotnica Rozika, nastalo pa je tudi za okrog 6.500 din materialne škode.
„PADALEC* - V trenutku, koje z osebnim avtom peljal proti Semiču Darko Križ iz Kašče, je pred njegovo vozilo s stranske poti zapeljal z osebnim avtom Jože Vidmar iz Sel. Pri trčenju je nastalo za 6 tisočakov škode.
ZAKAJ S CESTE? - V karteljevskem klancu je s ceste zapeljal Mahmit Hašani, koje vozil proti Zagrebu. Najprej je zapeljal na travnati nasip, vozil nekaj časa po njem, nato pa trčil v drevo. Voznik in trije sopotniki so se laže poškodovali, na vozilu pa je nastalo za 40.000 din škode.
Kočevje: slavje šoferjev
šoferji in avtomehaniki iz kočevske občine so proslavili svoj praznik — Sprevod po mestu — Spomnili so se vseh članov
Ob letošnjem prazniku šoferjev in avtomehanikov so člani ZSAM Kočevje organizirali veliko parado avtomobilov vseh vrst in srčano proslavo, na kateri so med drugim podelili priznanja in značke zaslužnim članom, delovnim organizacijam in družbenim organizacijam, ki skrbijo za red in varnost v prometu.
Svečani sprevod je krenil iz- Nace Karničnik, Tone Kovačič Pred poslopja občinske skupščine. V da je prišel iz gostilne anka MueUeija v Črnomlju in onje, ki so z vozom povsem gostje iz Grosupljega in Ivančne Sorice. Za dobro razpoloženje ^ poskrbeli godbeniki kačev-rf delavske godbe, ki so ne-rudno igrali koračnice. Spre-°d se je ustavil pred spomeni-°ni NOV, kjer so položili ve-ec v spomin padlim. O pome-u Praznika šoferjev in avtome-anikov, o njihovem deležu pri azvoju gospodarstva ter o raz-prometa so spregovorili
in. Miše Komad.
Sledila je uspešna proslava na prostem, saj je vreme ustreglo slavljencem. Udeležili pa so se je številni prebivalci Kočevja. In ker se šoferji radi pošalijo, so se na nogometnem igrišču „spo-padli“ suhi in debeli. Ti so še enkrat dokazali; da ne nosijo zaman zajetnih trebuhov, in so premagali „suhce44.
Seveda pa šoferji ob svojem prazniku niso pozabili na nobenega svojega člana. Posebna delegacija je odnesla praktično darilo tudi svojemu članu - inva-
lidu Marku Debeljaku v Mahovnik. „Vaša stalna pomoč mi največ pomaga pri prenašanju težav. Hvala vam in srečno vožnjo,44 so se glasile njegove besede zahvale.	V.	ILC
SMRT NA LEVI
Slavko brezovmk iz Ljubljane je 22. julija ob 20.40 vozil osebni avto od Šentjurja proti Zagrebu. V ovinku pri Šentjurju je njegovo vozilo zaneslo v levo, kjer je trčilo v skalni odsek, od tu pa je avto odbilo naprej, da je večkrat zadel v skale in se nato prevrnil nazaj na cesto. Med trčenjem je 45-letni voznik Slavko Brezovnik padel iz vozila. Pri tem se je tako hudo poškodoval, daje med prevozom v bolnišnico umrl.
Mun	fotografskega	aparata je „prebudilo41 lastnika konj in voza, da je prišel iz gostilne Janka
ei3a v Črnomlju in konje, ki so z vozom povsem zaprli cesto, odpeljal stran. (Foto: B. Podobnik)
Potrpežljivost lovi ribe
Anton Butala državni prvak v ribolovu s plovčkom
Tudi Črnomaljci imajo svojega junaka: državnega prvaka v ribolovu s plovčkom. Anton Butala,, vodja izmene v Industriji motornih vozil TOZD Črnomelj, si je ta naslov priboril pred kratkim na državnem prvenstvu v Kobili čah pri Karlovcu. V treh urah je ulovil 36 rib in zbral 9.180 točk, skoraj 3.000 več kot drugouvrščeni. Slovenska ekipa, ki je na vseh državnih prvenstvih doslej obtičala na dnu lestvice, pa je po njegovi zaslugi zasedla 3. mesto.
- Kako dolgo ste ribič?
11 let že namakam trnek. Ribarim le zaradi športa, saj ujeto ribo, če/ni nikogar zraven, ki bi jo rad spekel, spustim nazaj v vodo. Doma pri nas rib sploh ne jemo. Uživam od trenutka, ko riba „prime“, pa do takrat, ko jo izvlečem iz vode. Mislim, daje to pošten športni boj.“
- Koliko je tehtala vaša najtežja riba?
KOŠARKARICE KOČEVJA:
V JESENI ŠE BOLJE
Kočevske igralke košarke so letošnjo sezono v II. slovenski ligi uspešno končale. Kljub temu da so v tej ligi nastopile prvo leto, so osvojile 6 točk, kar jih je uvrstilo v sredino prvenstvene lestvice. Ta uspeh pomeni za mlade igralke Kočevja obveznost, da se bodo za naslednjo sezono še bolje pripravile in zabeležile več zmag.
Igralke Kočevja so zelo dobro igrale predvsem na domačem igrišču, ko so osvojile važne točke, ki jim bodo mnogo pomenile v drugem delu prvenstva. Trener ekipe Borut Hočevar ima na razpolago precejšnje število dobrih igralk, nekatere med njimi pa so že nastopile v ligaškem tekmovanju, medtem ko so nekatere šele začele igrati košarko. Prav gotovo so bile steber ekipe Vanda Ober-star, ki je bila najboljša igralka sezone, Brigita Levstik in Mladenoviče-va, ki so z dobro igro pripomogle, da je še neizkušena ekipa Kočevja osvojila prve važne točke. Ker se drugi del prvenstva začne že konec avgusta, se bodo treningi začeli že ta mesec. Košarkarice Kočevja se bodo v prijateljskih trening tekmah pomerile z vrstnicami iz Ribnice, Postojne in še nekaterimi klubi.
Z. F.
NEMANIČ NA KONTROLNEM TRENINGU MUNIH V REPREZENTANCI SLOVENIJE
Za najmlajše slovenske košarkarje ni počitka. Več kot sedemdeset jih je komisija za kvalitetno košarko pri Košarkarski zvezi Slovenije poklicala na kontrolne treninge, ki jih komisija pripravlja skozi vse leto. V eni izmed ekip, ki jo je sestavil prof. Janez Drvarič, je med najmlajšimi obetajočimi košarkarji tudi igralec metliške Beti Nemanič.
Komisija prav tako ni pozabila na obetajočega Novoteksovega mladinca Ljuba Muniha, kije že večkrat nastopil za mladinsko republiško reprezentanco, v kateri je bil nekajkrat ocenjen kot najboljši igralec. Munih bo v kratkem odšel v Rogaško Slatino, kjer bodo imeli najboljši slovenski mladinci treninge, ki jih bo vodil prof. Janez Drvarič.
„Najtežji je bil 11-kilogramski krap. V Postojni sem na nekem tekmovanju v treh urah ujel 391 rib.“
— Kako je bilo na državnem prvenstvu?
„Postal sem državni prvak, se uvrstil v državno reprezentanco, ki bo jeseni nastopila na evropskem prvenstvu v Belgiji ali na Nizozemskem. Povem naj še, da so se vedli Crnogorci, ki so veljali za favorite, precej nešportno. Ko so videli, da mi gre dobro, so premaknili ogrado, da so se mi lahko gledalci bolj približali in s tem nehote plašili ribe
— Vaš recept uspešnega ribolova?
„Miruj in reagiraj v pravem trenutku. Živčno prestopanje ob vodi nič ne pomaga. Bolje se je usesti in se namazati z mastjo potrpežljivosti ...“
B. PODOBNIK
Ekipno-Celuiozar
Dobri rezultati pionirjev krškega Celulozarja
V Kranju in v Vevčah so se končale tekme (drugo kolo) pionirskega pokala PZS za mlajše pionirje skupine B in C ter A.
Rezultati: ml. pionirji B - 200 m kravl: 2. Koprivnik (Cel) 3:10,8; 50 m delfin: 3. Jenkole (Cel) 1:01,5; ml. pionirke C - 50 m kravl: 1. Škafar (Cel) 41,6, 3. Martinc (Cel) 1:04,0; 50 m hrbtno:. 1. Škafar (Cei) 52,1. Vrstni red - ml. pionirji B: 1. Triglav 316 točk, 4. Celulozar (Krško) 97 točk, ml. pionirji C: Triglav 96 točk, 2. Celulozar 34 točk.
Z drugim kolom v Vevčah se je končalo prvb tekmovanje PZS za mlajše pionirje A in starejše pionirje, z dobrimi rezultati in močno ekipo pa so se izkazali plavalci krškega Celulozarja. Rezultati: mlajši pionirji A: 100 m prsno: 2. Renier (Cel) 1:40,3; mlajše pionirke A — 100 m kravl: 1. Škafar (Cel) 1:13,0; 100 m prsno: 1. Škafar (Cel) 1:36,1; 3. Pečarič (Cel) 1:39,8; st. pionirji 100 m kravl: 1. Škafar (Cel) 1:04,2, 100 m prsoo: 2. Škafar (Cel) 1:25,1; starejše pionirke: 100 m hrbtno: 3. Blatnik (Cel) 1:22,5. .
Vrstni red - mlajši pionirji A: 1. Celulozar 253 točk; starejši pionirji: 1. Ilirija 242 točk, 4. Celulozar 163 točk.
BOGDAN MURN - ODLIČNO ČETRTO MESTO
Letošnje cestnohitrostne dirke v Beogradu se je udeležil tudi Novo-meščan Bogdan Murn, in sicer v ka-terogiji do 1000 cm. Kljub malenkostnemu zakasnelemu startu se je Murnov NSU - 1000 med vožnjo dobro kosal s favoriti in zasedel odlično četrto mesto. Skozi cilj so privozili pred njim le Perovič, Jankovič in Dobrohotov.
DOBRA IGRA POREDOŠA
Letošnjega mladinskega republiškega šahovskega prvenstva na Jesenicah se je udeležil tudi Novome-ščan Ervin Poredoš. V četrtem kolu je premagal Hrovata, v petem pa se je pomeril s Kirbišem kot črni in partijo remiziral. Tako sta Poredoš in Kirbiš še vedno na prvem mestu, oba pa sta iz petih partij zbrala 4,5 točke.
CELULOZAR BOLJŠI
V pionirskem plavalskem dvoboju v Krškem med vrstami domačega Celulozarja in Ljubljano so zmagali domači pionirji s 124:77. Celulozar-jeva štafeta pionirjev je na 4 x 100 metrov kravl dosegla s 4:34,6 nov slovenski rekord.
ZMAGA ZA RIBNICO B
Ob dnevu vstaje so v Kočevju pripravili turnirja v rokometu in malem nogometu, nastopili pa so rokometaši Sodražice, garnizije iz Ribnice, Kočevja in Ribnice. Igralci Ribnice B so brez težav osvojili prvo mesto in so v finalu premagali garnizijo z 39:23. V boju za tretje mesto je Sodražica premagala Kočevje z 29:21. Najboljši igralec turnirja je bil Ambrožič (Ribnica B), kije dosegel 18 zadetkov.
V malem nogometu je nastopilo šest ekip, najboljšo igro pa so pokazali nogometaši Kolodvora, ki so v finalu igrali s Kolobarjem 5:0 in igrah z Rogom neodločeno 0:0.
ŠIMUNIČ ŠESTI
Na 30. atletskem državnem prvenstvu, ki je bilo v Zrenjaninu, so nastopili tudi novomeški atleti. V močni konkurenci in v težkih pogojih tekmovanja so dosegli nekaj dobrih rezultatov, še najboljša pa sta bila Šimunič, ki je v troskoku s 14,98 metra dosegel 6. mesto in veteran Špilar, ki je zalučal kopje 64,54 metra daleč ter zasedel 8. mesto.
Draganu mojstrski naslov
Na evropskem prvenstvu v goju uspešno nastopili trije Novomeščani: Čefarin, Kralj in Dragan
V „Pionirskem mestu44 v Zagrebu, se je končalo letošnje evropsko prvenstvo v goju, ki je potekalo v dveh skupinah. Medtem' ko se je v skupini mojstrskih kandidatov prvenstvo končalo, potekajo v skupini mojstrov hudi boji, saj si kar trije igralci delijo prvo mesto, med njimi tudi Novomeščan Čefarin.
Novomeščani so na tem prvenstvu dokazali, da so najboljši igralci goja v Jugoslaviji. Tako si Čefarin po sedmem kolu deli z Japoncem Schimamotom in Nizozemcem Reh-mom prvo mesto, vsi pa so zbrali po šest točk. V skupini mojstrskih kandidatov sta oba novomeška predstavnika igrala zelo dobro. Dragan je zasedel drugo mesto in osvojil mojstrski naslov, drugi Novomeščan Kralj pa se je uvrstil takoj za Draganom, kljub temu mu naslov kandidata ni pripadel.
Iz novomeškega „tabora14 v Zagrebu so nam sporočili, da je Čefarin .v zelo dobri formi in zelo blizu naslovu evropskega prvaka, bojijo pa
se, da mladi igralec v zadnjih tekmah ne bi izdržal, saj imajo vsi Novomeščani zaenkrat premalo mednarodnih izkušenj.
BUČNA VAS: USPEL . ORIENTACIJSKI POHOD
Mladinski aktiv iz Bučne vasi je prejštiji teden pripravil za svoje člane orientacijski pohod k izviru Bršlinskega potoka. Zmagala je prva ekipa (Darja Osolnik, Darja Pado-van, Barbara Osolnik, Jerneja Kobe in Marjana Kaferle) ki je zbrala 85 točk, na drugo mejto ps sta se uvrstili še drugi dve ekip», Ki cta zbrali 83 točk. Vodja pohoda in stavljalec nalog je bil Bojan Avbar.
Nogometaši Kočevja so v I. razredu ljubljanske nogometne podzve-ze osvojili prvo mesto in se uvrstili v višji tekmovalni razred, sedaj pa jih čakajo naporni treningi, kajti tekme v višji ligi bodo precej težje, kot so bile v podzvezi. Na sliki: vrsta Kočevja in ljubljanske Olimpije po prijateljskem srečanju. (Foto: Jelenovič) ■
DARINKA UHAN NA SP 74 USPEŠNEJŠA?
V Nišu so se končale priprave državne padalske reprezentance za svetovno prvenstvo, ki bo konec tega meseca v Szolnoku na Madžarskem. Po skupnih pripravah v Bolgariji, na roljskem in NDR seje strokovno vodstvo naše ekipe odločilo za moško in žensko ekipo, ki nas bosta zastopali na svetovnem prvenstvu. V vrsti je tudi ena najboljših novomeških športnic - Darinka Uhan.
Priprave v Nišu so se začele 6. julija, trajale pa so do včeraj, ko je reprezentanca odpotovala na prizorišče svetovnega prvenstva. Ves čas priprav so reprezentant-je imeli slabo vreme, skoke pa je oviral močan veter, večkrat pa jih je povsem onemogočil. Zato so reprezentanti opravili precej manj skokov, kot so jih imeli v načrtu. Kljub temu je naše vodstvo optimistično in pričakuje od svojih varovancev dobre nastope. Poudariti moramo, da je v ženski vrsti najboljša prav Novo-meščanka Uhanova, ki je edina od vseh padalcev v obeh jugoslovanskih vrstah že nastopila na svetovnem prvenstvu. Pred štirimi leti je namreč v ženski konkurenci zasedla solidno 9. mesto.
€
0
— NJEGOVA 2ENA JE ZA NEKAJ DNI ODPOTOVALA.
1
Dolenlihlliri i prprf 20 leti]
■
* ■
Nov dom na Mirni gori j
OD ŠTEVILNIH proslav po vsej Beli krajini ob zgodovinskem ■ praznovanju desete obletnice prvega zasedanja SNOS v Črno- i mlju in dneva vstaje sta bili prvi proslavi v nedeljo, 11. julija. Na ■ Planini pri Semiču je svet za zdravstvo in socialno politiko LRS ■ odkril spomenik partizanskim bolnišnicam na Rogu, obenem pa ! je bil ta dan svečano odprt novozgrajeni planinski dom na Mirni ! gori.
TOPLIŠKE „PROPILEJE“ bi lahko imenovali stopnišče v ! zdraviliškem domu, ki pelje na mali trg proti Domu ljudske S prosvete. Na vrhu stopnišča je postavljen čeden kamenit steber S
v	obliki svetilnika. Vendar luči v njem ni. Stopnišče samo pa je 2 preraščeno s plevelom in skrajno zanemarjeno. Zakaj ne bi tega prijaznega stopnišča mogli vzdrževati v redu, je res uganka.
V VASI MALI LOG pri Loškem potoku so v okviru gasilske- J ga društva uprizorili Finžgarjevega Divjega lovca. V nedeljo 3. J julija so imeli gasilci v Malem logu lepo slovesnost. Z veliko J iznajdljivostjo so nabrali prek 300.000 dinarjev in si kupili mo- ■ torno brizgalno. Tako imajo sedaj dve ročni in motorno.
V PODZEMLJU ob Kolpi je letos posebno živahno, poleg j okrajne kolonije so tam na letovanju tudi otroci padlih borcev " iz okraja Trbovlje. 65 otrok iz Trbovelj sije ogledalo tudi belokranjski muzej v Metliki. Največ zanimanja so pokazali v oddelku ljudske revolucije. Vse so hoteli vedeti. Spremljevalce so vpraševali o posameznih rečeh in predmetih v muzeju. •
V KINU KRKA v Novem mestu bo igral od 15. do 19. julija: švedski zabavni film „Dobri vojak Bum“. Od 21. do 26. julija: ameriški barvni film „Divji sever“.
OBVESTILO! Okrajna cesta Toplice-Podhosta je zaradi rekonstrukcije od 12. julija zaprta za ves promet.
(Iz DOLENJSKEGA LISTA 16. julija 1954)
WMil
Zgodilo seje.Y.
TIHOTAPEC — Že davno čez kanadsko mejo v Združene države ne tihotapijo več viskija, zategadelj pa so pred kratkim prijeli moža, ki je tihotapil - spermo kanadskih bikov za umetno oploditev ameriških krav. Domiselnemu tihotapcu so spermo, vredno natanko milijon dolarjev, -seveda zaplenili, kazen (10.000 dolarjev in tri mesece ječe) pa še zmeraj ni dovolj visoka v primeri z „nepotešenostjo“ ameriških krav.
KAJ SELE BO! — V Rabatu, glavnem mestu Maroka, se je trinajstletni deček, ki mu starši niso hoteli kupiti neke igrače, maščeval tako,, da je ugrabil šestletno sestro in zahteval od staršev precejšnjo vsoto denarja. Ni kaj, zgodaj je začel!
ZOOPSIHIATRIJA - „Zdravniki lahko pacientom, ki trpijo zaradi osamljenosti ali starostnih depresij, svetujejo tudi, naj kupijo psa,“je izjavil neki član švedskega veterinarskega društva na kongresu zdravnikov za pse. Potreba po domačih živalih, psih ali mačkah, je zares vsak dan večja, zato ni izključena možnost, dq bomo čez čas dobili psa tudi - na recept!
ZGODI SE - V Rio de Janeiru je iz nekega avtobusa izstopilo dvajset popolnoma golih ljudi. Seveda so se ob njih takoj znašli policaji in jih hoteli zapreti kot posnemovalce najnovejše ameriške modne muhe - go-loteka. Kmalu se je izkazalo, da so nagci turisti, ki so jih napadli banditi in jim ob dragocenostih pobrali tudi vso obleko. Tako „prijaznih11 banditov najbrž ni veliko.
KAJ PA CENA? - Francozom je uspelo narediti vlak, za katerega trdijo, da je najhitrejši na svetu. Vlak, ki bo vozil od Pariza do Orleansa, je na poskusnih vožnjah • dosegal hitrost 428 kilometrov na uro. Francozi upajo, da cena potovanja s tem vlakom ne bo tako vrtoglava, kot je njegova hitrost.
Prišli so z dežja pod kap
(V Ameriki) se Slovencem slaba godi, kakor toži dopis za dopisom. Časniki pa poročajo, da štrajka več tisoč delavcev na železnicah, v tovarnah in rudnikih. Vse gre navskriž. Zlasti v Chicagu je hudo. Ubogi rojaki izseljenci so prišli res z dežja pod kap.
(Sklep šol) Štirirazredna deška ljudska šola v Novem Mestu je sklenila dne 14. julija svoje šolsko leto. Kakor je razvidno iz letnih poročil, je šolo obiskovalo v začetku šolskega leta 195, koncem pa 193 učencev, izmed katerih je 143 sposobnih za bližnji višji razred. -Stirirazredno ljudsko šolo v Metliki pa je obiskovalo koncem leta 194 učencev in 175 učenk. Obrtno nadaljevalno šolo pa 59 učencev. - V Franc-Jožefovi 4judski šoli v Črnomlji pa je bilo koncem šolskega leta 222 učencev in 180 učenk.
(V Trebnjem) je v noči od 9. do 10. julija jela goreti farovžka šupa, pa so ogenj še v
pravem času opazili in pogasili. Takoj potem pa se je unela Urekarjeva pristava, ki je vsa pogorela; ž njo vred tudi 13 glav živine. Škode je par tisoč. Lani ravno v tem času je tudi nekdo požigal. Najbrže dela letos to nesrečo ravno tista zlobna roka.
(Samomor) V Podlipi, župnije Ajdovec, obesil se je pred tremi tedni oženjeni celozem-ljak Jakob Erjavec. Zginil je bil dne 13. in našli so ga dne 17. pret. m. v gojzdu na košati bukvi za vrv obešenega. Vzrok je bil periodično nasto-pujoča slaboumnost, ki se pri tej hiši od nekje spričuje, kajti njega pokojni brat je do 22. leta , svoje starosti in smrti v sami debeli srajci okoli hodil, ker ni trpel nobenih hlač. —
(Toča) je pobila 25. junija po Notranjskem in na Primorskem.
(P r e m e m b a) Podgrajsko župnijo (Mehovo) je dobil g. Ivan Češenj, kapelan Moravški.
(Iz DOLENJSKIH NOVIC 15. julija 1894)
Ločitev boli
Ne glede na to, koliko časa je trajal zakon, je izguba partneija hkrati tudi izguba nekega dela lastne osebnosti.
Odločitev za razvezo ni nujno tragična. Nasprotno, pogosto pomeni tudi „ustvarjalno44 dejanje. Tragično je to, da modema družba ne stori ničesar, da bi pomagala človeku po ločitvi, ki ga postavi pred nove zahteve življenja. Razvezani zakonci ostanejo sami s svojim odvetnikom, v vrtincu obtožb, samoobtožb, prerekanja okoli lastništva, alimentacij, skrbi za otroke itn. To pa v njih rahlja samozavest.
Dr. James Framo, profesor psihologije na univerzi Temple v Združenih državah, je mnenja, da je bes in čustvena bolečina neizogibna faza osvobajanja od zakonske ljubezni, toda s strokovno pomočjo se to lahko kar precej zmanjša. Ker obstojijo posvetovalnice za rešitev zakonov, je dr. Framo poskušal odpreti podobne institucije tudi za pomoč ljudem, katerih zakona ni mogoče rešiti. Po njegovem mnenju je emocionalne probleme, ki vodijo v razvezo zakona, lažje reševati v ozračju klinik kot pa sodišč. Sodne zaključke o denarju, lastništvu in prihodnosti otrok je treba izvajati tako, da so primerni za vse člane bivše družine in da ne budijo želja po maščevanju. V svoji posvetovalnici je neštetim očencem pomagal, da so našli odgovor na navadna praktična vprašanja, ki pogosto vodijo v žalitve in mržnjo. „
Samo na tak način se lahko ustvarijo pogoji za začetek novih odnosov, kajti ločenci se morajo nujno osvoboditi emocionalnih zvez med seboj, take zveze pa so tudi mržnje in žalitve. Zagrenjenost je najlaže odpraviti z razumevanjem, zato si dr. Framo prizadeva raziskati vzroke za razvezo in pokazati, da nobeden od zakoncev ni izključno sam oiv.
Vsak narobe naučen in nepremišljeno zadan udarec je pri karateju lahko tudi smrtno nevaren.
Smrtni udarci
Nestrokovna vadba karateja je zelo nevarna
Tudi Sloyence je že pred časom zajel val navdušenja do učenja karateja, tipično borilnega športa oz. azijske „umetnosti44 samoobrambe, pri kateri se premaguje nasprotnik z udarci rok, nog, komolcev ali kolen.
Zaradi prevelikega zanimanja za karate nastajajo po svetu kot „gobe po dežju44 pod hajrazlič-nejšimi imeni in „smermi44 vse mogoče šole za karate. Posledica tega je premajhno nadzorstvo izkušenih mojstrov nad začetniki, ki zategadelj mlatijo drug po drugem kakor pač pade, ne da bi vedeli, kako in kaj delajo.
Zato se ni čuditi, da prihaja pri učenju karateja do raznovrstnih poškodb, kar dokazuje, da je karate brez strokovnega nadzorstva izredno nevaren šport.
V	Ameriki se je že zgodilo, da je nekemu študentu zaradi premočnega udarca, očitno nešportnega, odstopila očesna mrežnica, drugemu pa seje pretrgalo debelo črevo. Znan primer, da je neka 39-letna ženska pri drugi uri učenja karateja dobila tako močan udarec v telo, da ji je nevarno poškodoval jetra in so ji rešili življenje šele s kirurškim posegom. Neki osemnajstletnik pa je umrl zaradi udarca z nogo v prsi, ki mu je zmečkal srce.
Do poškodb, verjetno lažjih, gotovo prihaja na vajah karateja tudi pri nas, zato ne bo odveč opozorilo mladim, naj ne pretiravajo pri vadbi in se strogo držijo strokovnih navodil trenerjev, kajti šport, kije bolj nevaren kot ne, ni noben šport.
H
Zlati čeveljci
Ljudje so se pogospodili. Tako kot nekdaj na Dunaju, so se tudi pri nas pomehkužili. Najraje čepijo v zakajenih izbah pa pijejo kavo in druge močne pijače, pri tem pa obilo pušijo, da človek vznak vrže, ako s čistega zraka zaide mednje.
Tudi hoditi se marsikomu več ne ljubi. Sede v voz brez konj, ki mu pravi avto, pa hajdi iz mesta v mesto, od vasi, celo do soseda se mora peljati, akoravno bi pot hitreje opravil peš.
Pot, ki vodi nazaj k naravi, je treba prehoditi peš. Se konja je težko razjezditi, nikar šele zapustiti mehkega sedeža, zato so za pešačenje obljubljene nagrade: zlati čeveljci.
Menim, da ni človeka, ki bi bolje od mene zaslužil tako čast, ki so jo namenili za najboljše hodce. Kar pomislite: dan za dnem, leto za letom pešačim po naši domovini in tudi po tujem, ako je potrebno. Mar si s tem ne zalužim nagrade? Se kobili-
ca si jo. Pa ne eno, kar štiri zlate podkve si je zaslužila, ko takole cika coka korači v soncu, dežju in snegu, po lepih in slabih poteh, kakor nanese.
Pravzaprav ako dodobra pomislim, kaj bi mi veljalo tako priznanje, ko bi mi marsikdo očital, da je meni hoja tako potrebna kot nekomu zajtrk ali kosilo. Nekakšna služba, bi se temu reklo. Tekmovanje za zlate čeveljce pa za povrh. Le čemu bi hodil povrh, ko sem včasih že vsakdanjega pota sit čez glavo.
Menda mi ne bo kdo zameril, ako povprašam, kakšno nagrado ali vsaj pohvalo si zaslužijo tisti reveži na deželi, ki se že ob treh ali štirih zjutraj odpravijo na delo, ko morajo eno uro in čez pešačiti do poštne kočije, vlaka ali fabrike. Taki si vsak teden zaslužijo nagrado, pa je še ob letu ne bodo deležni.
MARTIN KRPAN
J
Bobri se' vračajo
Bobri gradijo jezove, ^ zadržijo visoko gladi* vode tudi pozimi  ^
„Drvarji ali graditelji44 je#* kanalov, nasipov in rovov, kij Novomeščanom pred letom G lahko zastonj zgradili jez J Seidlovem mlinu in popravili1 veliko drugih ob Krki, se sfj vračajo v Evropo. To so bot' Včasih so prebivali v sre& Evropi, Rusiji in Severni A# ki, gotovo pa tudi pri nas (^ te Jalnov roman ,,Bobri“!), ^ pred sto leti pa so jih v Ev$ iztrebili zaradi njihove izred*
Bobra, nadvse zanimivo in} ristno žival, spet naseljujejo srednji Evropi.
goste in rjave kože. StoM dolgo je veljal bobrov „rep“j poslastico na mizah premog in bobrova moda so uporabi5 za zdravila in drage parfume-Bolj presenetljive so bobfO1, izredne graditeljske sposobni in način življenja. Bober živi j vodi, pod vodo pa zdrži do minut tako, da si zavaruje in nosne odprtine s tanko kočo. Ima štiri močne in široke" kalce, ki kot stružilo režejo !| polov in vrbov les, ki je nježf glavna, prehrana. Zimska za$ mu je dostopna tudi tedaj, ^ voda zaledeni, kajti vsi vho^ njegova „stanovanja44 so ]?, vodno gladino. Zategadelj ho; bober obdržati vselej enako'! no vode, kar doseže z jezovi: neveijetno spretnostjo zabij1’* bobri lesene podpornike v d-struge, jih povezujejo z vejč jem in „zacementirajo44 z tj tom in prodom. Ne pozabijo di na to, da mora biti jez i podlagi širši kot na vrhu.'N)#
vi	jezovi zdržijo desetletja in^ tako močni, da hodijo četx celo konji.
Prav tako edinstveno ^ gradnja jezov je tudi bobro'! družinsko življenje, ki je ves monogamno.
Danes živijo bobri samo v Jr in ZDA, na Bavarskem v ™ hodni Nemčiji, kjer so za(M mu bobru potegnili kožo ušesa že leta 1860, pa so J' pred leti spet začeli naseljev^ Bobri so v novem življenjski okolju že zgradili prve jezove11 v treh letih se je voda v sko^ izsušeni pokrajini dvignila okoli 1 meter, to pa je veliki pomena za vegetacijo v tem k* ju.
litmm
3. To, vidite, seje zgodil0^ berk! Mumije, ki jih je ba* beneškega trgovca, so oživel* Oživelo pa je še nekaj!
„Od mrtvih vstala44 Para ^ sta kolovratila po Poteg‘^% staro šaro, se lovila v pajče^ nosom v svoj kabriolet.
Dični avtomobil, kuplje*1 % mumiji, je zakopan v prah ^
Predsednik podružnice Slovenskega planinskega društva Ferdinand Seidl je pred dobrimi 50 leti dal pobudo, naj bi najvišji vrh Gorjancev, ki se je takrat imenoval Sv. Jera, poimenovali po človeku, ki je to goro ljubil, jo prehodil po dolgem in počez in jo v vrsti bajk in pripovedk za vedno zapisal tudi v slovensko literaturo.
Na tretji strani P poročamo pod naslovom O DNEVU, KO JE SV. JERA POSTALA TRDINOV VRH, kako so 5. junija 1921 odkrili spominsko ploščo Janezu Trdini pri Zajcu na Vel. Cerovcu pod Gorjanci, kako so 15. avgusta 1923 krstili vrh z veličastno planinsko slavnostjo, pišemo pa tudi o tem, kakšen je bil spominski govor prof. VVestra ob odkritju plošče, nekaj besed pa je namenjenih tudi človeku, po katerem se najvišji vrh Gorjancev imenuje, in njegovemu najbolj pomembnem delu, čudovitim „Bajkam in povestim o Gorjan-
Prav z bajkami in povestmi si je Trdina, če se izrazimo kot Horac, zgradil spomenik, ki je pomembnejši od vseh spominskih plošč, kipov ali drugačnih marmornih ali kamnitih obeliskov. Bajke so zrasle iz naroda, zato so postale narodova last!
Fotografija na naslovni strani je bila posneta 15. avgusta 1923 ob krstu Trdinovega vrha.
DOLENJSKI UST
v seriji zapiskov o gradovih in njihovih usodah, ki jo objavljamo na zadnji strani P, smo danes prišli do Kostanjevice. V štirih nadalje«-vanjih bomo	i	spregovorili	o	dveh	grado-
vih in samostanu v Kostanejvici in se ustavili tudi pri tem več kot 700 let starem mestu na, Krki, ki je bilo naseljeno že v rimskem času, kot Pričajo številni grobovi in zidovje iz tiste dobe.
Naslikali bomo grad in samostan, kot ju je videl znani kronist Valvasor, pred vami se bo slikala zgodovina, ki so jo pisali Spanheimi, mimo nJih pa številni drugi grofje, med katerimi niso
brez zaslug tudi Celjani - imajo tudi žalosten sloves, da je Jan Vitovec, ki se je bojeval za celjskega grofa Urha II., porušil grad.
Govorimo tudi o samostanu, ki ga je ustanovil leta 1243 Bernard Spanheimski, mož, ki je 21 let pozneje ustanovil kartuzijo Bistro pri Ljubljani. S pomočjo umetnostnega zgodovinarja dr. Ivana Komelja, ki vodi v Kostanjevici konservatorska dela, pa se bomb spoznali z gotsko samostansko cerkvijo. Kajpak nismo pozabili omeniti številnih zgodb, podrobnosti in zanimivosti v zvezi z gradom in samostanom.
i
miKOjfomm
mmm
J
j v
'■is:
n
*>..> ■ j
:
Najnovejša znanstvena odkritja dokazujejo, da smo fahko včasih „čisto zmešani“ samo zaradi lune ali vremena. In temu bi pritrdil mariskdo še posebno poleti, ko so spremembe vremena tako hitre.
Dejstva: pri pregledu avtomobilskih nesreč, ki so se zgodile med junijem in septembrom 1968 v, nekem kanadskem upravnem območju, so ugotovili, da se je 81 % vseh smrtnih in 73 % vseh nesreč zgodilo pri nizkem zračnem pritisku.
Ko so znanstveniki v Miamiju raziskovali skoraj 2000 umorov, ki so se zgodili v letih.1956 do 1970 v nekem predelu Floride, je analiza pokazala nepričakovan rezultat: največ umorov se je zgodilo ob polni luni'in mlaju. Podoben je bil rezultat raziskav tudi v Ohiu.
Meteoropsihiatrija, ki pomeni v svetu znanosti novo, posebno področje, raziskuje v mnogih deželah, na kakšen način vplivajo na naše mišljenje, vedenje in počutje temperatura, nevihte, vetrovi, atmosferska elektrika in luna. Prve ugotovitve so neizpodbitno dokazale, da dolgo samo domnevana povezava med luno in duševnimi mot-
njami dejansko obstoji. Sicer ob polni luni ne postane normalen človek takoj nasilen, toda luna lahko vzbudi v njem nemir, nervozo, strah ali občutek negotovosti. Kaj je temu vzrok?
Luna vpliva s svojo privlačnostjo na plimo in oseko morja. Dr. Lieberju iz Miamija se zdi zato nemogoče, da bi prav ljudje lahko ušli luninemu gravitacijskemu učinku, kajti navsezadnje je tudi človeško telo v pje-senetljivih podrobnostih pomanjšana slika zemeljske površine, ker sestoji iz enakih elementov v enaki povezavi: 80% tekočine, 20% organskih in anorganskih mineralov. Torej lahko brez pridržkov domnevamo, da na tekočinska gibanja v posameznih celicah prav tako vpliva luna.
Dr. Lieber govori o „biološki plimi in oseki“, ki bi lahko vplivala na naše počutje, energijo, strpnost in razsodnost. Pri čustveno motenih in labilnih ljudeh lahko pride celo do nasilnega vedenja. To pojasnjuje dejstvo, da ob polni luni število sprejemov v psihiatrične klinike občutno naraste. Nekatere preiskave so tudi pokazale, da se tistega dne, ko je Luna najbližje Zemlji, zgodi največ* samomorov.
Meteoropsihiatri raziskujejo dalje, kako vpliva na nas pad zračnega tlaka pred nevihto. Ljudje so potrti in tožijo nad slabostmi in bolečinami. Pri padajočem zračnem tlaku se npr. vozniki počutijo slabo, so brez volje in duševno odsotni; od tod tudi povečano število hudih prometnih nesreč. Verjetna pojasnitev teh sprememb je: padajoči zračni tlak povzroči oteklost tkiva, kar zmanjša krvni obtok in zveča pritisk v možganih. Sicer zdrav človek dobi glavobol, postane apatičen in razdražljiv. Ljudje ne morejo več misliti razumno in izgubijo kontrolo nad svojim vedenjem.
Mnogi so zelo občutljivi za veter. Fen, topel in suh veter, igra pri prometnih nesrečah in samomorih veliko vlogo. Nasprotno temu pa so raziskave pokazale, da je ob fenu manj epileptičnih napadov. V Izraelu je podoben fenu veter ,,šarav“, ki vroč in suh priveje iz puščave. Izraelski zdravniki trdijo, da vroči vetrovi povzročijo povečanje količine serotonina v možganih (le-ta je nujno potreben za normalno delovanje možganov), kar lahko vodi k depresijam, seksualni apatiji in impotenci.
Eden od zanimivih pojavov pri vremenu je zračna elektrika.
V	zraku se nenehno nahajajo bilijoni električno pozitivno in negativno nabitih atomov. Negativni ioni povečujejo dobro voljo in počutje, pozitivni pa nas naredijo malodušne. Navadno so vsi ioni v ravnotežju. Toda kadar piha določen veter ali se pripravlja nevihta, se nahaja v zraku presežek pozitivno nabitih atomov in ljudje postanejo apatični in potrti. V nekaterih bolnišnicah so v sobah z novo-operiranimi pacienti že nameščene naprave, ki naj bi pospešile proces zdravljenja tako, da obogatijo zrak z negativnimi ioni.
Raziskave meteoropsihiatrije so nekako šele na začetku, zato bo potrebno precej truda, preden bomo o učinku atmosferske elektrike in drugih vremenskih pojavov na človeško početje rekli kaj bolj določnega. Čeprav je človeški organizem zelo zapleten, lahko mirno sprejmemo prve ugotovitve, da spremembe okolja in vremena resnično vplivajo na naše počutje in mišljenje. Natančnejša poznavanja teh fenomenov bi bila lahko obilno poplačana, ko bi premagovali telesne in duševne stiske, zmanjševali prometne in delovne nesreče in izboljšali naše vsesplošno počutje.
pristanek pri stari cerkvi
š
ZA LONGARJA NI VSAK
Pri Pavliničevih v Gradcu je lončarija v hiši že od leta 1910, že prej pa je bila obrt v sorodstvu. In še danes lončarsko tradicijo nadaljujejo. Edini lončarski obrtnik v Beli krajini je zdaj Rudi Pavlinič, ki je leta 1967 prevzel obrat od strica Grafa.
On je bil tisti, ki je postavil hišo z veliko pečjo, katere dimnik kot tovarniški še zdaj štrli izza sicer običajnih zidov domačije.
„Franc Graf je bil mojster, da malo takih. Ker ni imel otrok, je posvojil mojega očeta. Oče je delal pri njem in jaz sem pomagal, odkar pomnim. Že od malega sem gledal in pomagal, tako da niti pomislil nisem na drug poklic. Da bom lončar, mi je bilo določeno menda že pri rojstvu.” Tako pravi Rudi Pavlinič.
-	Lončarji navadno hodijo po sejmih, ste vi tudi med njimi in kaj sploh prodajate kupcem?
„Vsako spomlad grem na sejem v Črnomelj, v Metliko in na Vinico, sicer pa nisem stalen prodajalec na javnih mestih. Stranke vedo zame in same prihajajo na dom. Ukvarjam se namreč še s polaganjem keramičnih ploščic, z izdelovanjem in postavljanjem kaminov. Izdelovanje raznih lončenih posod za
cvetlice, podstavkov, vrčev, vaz in ploščic za kmečke krušne peči mi vzamejo le del časa, kajti mimogrede še kmetujem. Pomagati moram ostarelemu očetu, moja žena pa je tudi zaposlena.
V	Metliki je trgovka.”
- Pravite, da je še zanimanje za krušne peči - mar se vas glede tega ne modernizira, saj povsod rastejo samo moderne hiše in večina jih ima centralno kurjavo? “
„Kupci so se spremenili. Prej so lončarske izdelke kupovali predvsem kmetje, danes meščani. Oni po novih hišah delajo krušne peči, ko marsikje eno izmed sob opremijo v izrazito kmečkem stilu. Tudi tujci se zanimajo za naše izdelke! Čudim pa se temu, kaj izberejo. Navadne velike lonce, ki jih uporabljam za devanje v peč, v katerih sušim manjšo posodo in ki so črni in kakršnih si sam ne bi upal postaviti niti na hodnik po takih sprašujejo.“
- Kolikor vem, se mleko najbolje skisa v lončeni posodi. Mar tudi latvic /a mleko vaščani ne kupujejo več?
..Na vasi dela plastika konkurenco.'Ni več tistih časov, ki |ih pomnim še kot otrok, da je stric latvice zamenjaval za koruzo in pšenico. To je bila brez-
gotovinska menjava, posebno med vojno in prva leta potem.” Je res, da je bila vaša hiša izrazito partizanska in po tem znana daleč naokrog?
„Med vojno smo pri nas delali porcije za ranjence v bolnišnicah in razno posodo za partizanske bolnišnice in kuhinje. Pri nas sta bili tudi shramba in klet vedno odprta za našo vojsko, stric pa je bil med NOB v najtežjih časih več kot tri leta predsednik v Gradcu.”
—	Spremenili so se časi, spremenili so se kupci, kaj pa način dela? Menda ni enak kot pred sto leti?
„Jaz sem se izučil samo ročnega izdelovanja lončarske obrti, vendar sem v zadnjih desetih letih proizvodnjo malce moderniziral. Na stroj mešam glino in stroj uporabljam za mletje glajenke, vrhnje plasti za keramične izdelke. Postopek v peči pa je enak. Kadar peč zakurimo, jo moramo neprekinjeno greti 30 ur, da doseže temperaturo 800 do 850 stopinj. Peč 'srno že večkrat obnovili. Jaz sem jo enkrat popolnoma preuredil, sicer pa je vsako leto potrebna manjših obnovitvenih del, toda v bistvu je enaka, kot je bila izza Grafovih časov.”
-	Vam tolikšna vročina v peči daje tudi kaj toplote v stanovanje? Najbrž ste hudo na toplem?
„Pozimi, kadar nehamo kuriti peč, je V bližnji sobi tako toplo, da več dni ne zakurimo sobne peči.”
„To je dobra stran peči, slaba pa je v tem, da moramo ženske pri hiši kar naprej čistiti, pa še nikoli ni pospravljeno.“ S temi bosedami se je pogovoru pridružila obrtnikova mati Francka Pavlinič. Rada ji verjamem, da imajo ženske pri hiši veliko dela, da pa ni čisto, s tem se nisem strinjala: s poda bi lahko jedel.. .
Še to sem izvedela od Pavlini-čeve mame, da za lončarja ni vsak. „Sem 42 let pri hiši in vedno smo imeli po več vajencev, toda skoraj vsi so se izučili samo za pečarja. Lončarja sta postala samo dva. Eden iz Ozlja in naš Rudi. Za tako delo moraš biti pospbno spreten,“ je rekla.
Lončar Rudi pa je skromno pridjal: „Stric Graf so bili veliko boljši od mene. Res mojster! In skrbi me, kako bo z mlajšo generacijo, če bo za menoj še kdo od mojih otrok hotel biti lončar. Danes je to eden redkih poklicev, ki pa očitno zamira.” RIA BAČF.R
V	zadnjih 20 letih je na našem planetu pristalo nešteto neznanih letečih predmetov. Ljudje, ki so jih opazili, so včasih videli le neznana plovila, spet drugič pa tudi vesoljska bitja. Opisi plovil, pa tudi bitij se razlikujejo: plovila so včasih elipsasta ali jajčasta, drugič okrogla, enkrat podobna letečim krožnikom; pristajajo neslišno ali hrupno, spuščaj se neposredno na zemljo ali pa pristanejo na posebnih nogal nekatera pa celo lebdijo meter ali več nad zemeljski površino ali vodo.
Bitja so opazovalci opisovali tako po velikosti kot tudi po | obnašanju hudo različno. Zanimivo je, da so nekateri trdili, da so več kot dva metra velika in nekaj sto kilogramov težka, drugi pa trdijo, da so majhna in lahka. Eni sodijo, da so oblečena v oblačila, ki so podobna vesoljskim skafandrom, in imajo na glavi nekakšne šleme, drugi pravijo, da gre za kosmata bitja, ki imajo med prsti kožico, kot da bi živela v vodi.
Nekateri očividci so povedali, da so bila bitja, potem ko so jih opazili, silno previdna in so poskušala takoj priti v svoja plovila in z neznanim letečim predmetom kar najhitreje izginiti, drugi pa trdijo, da so bitja napadalna in da so skušala napasti ljudi, včasih sojih celo poskušala odvleči v < svoja plovila; nekajkrat jim je to po besedah očividcev tudi uspelo. Najbolj presenetljiv in nenavaden je bil doživljal mladega Brazilca, ki je imel - kot trdi - spolne odnose z lepo in mlado vesoljko. Trdil je, da je bila popolnoma podobna zemljanom, le daje imela drugačen obraz.
Skratka: vesti je ogromno, toda niso med seboj enake, in. kar je najbolj zanimivo: kljub obilici takega gradiva se večina resnih znanstvenikov sploh ne zanima za. primere neznanih letečih predmetov, češ da so izmišljotine.
Dolenjski list je pred leti poročal o neznanem letečem predmetu nad Sevnico. Vsekakor je bilo tudi pri nas več opažanj neznanih letečih predmetov, vendar so se ljudje bal povedati o svojih opažanjih, ker bi bili bržkone izpostavljen posmehu. Kako naj si drugače tolmačimo, da so maja 1971 opazili neznan leteči predmet v okolici Kočevja, pa so bil 1 očividci dolgo časa tiho. Iz NLP - Informatorja št. 8, lete: 1973, ki ga izdaja NLP društvo, zveza ŠOLT, smo razbraliJ, da so o takratnem dogodku poročali očividci tudi lokaln j postaji milice, vendar pa je ta mislila, da gre za izmišljotino in dogodku ni posvetila pozornosti.
Kaj pravijo v tem glasilu o neznanih letečih predmetih in pojavih o neznanem letečem predmetu nad Kočevjem? 18-letna Angela Rajh iz Stare cerkve pri Kočevju je nekega majskega dne pred tremi leti v oblačnem in toplem večeru med 20. uro in 20.30 šla v Staro cerkev po pijačo. V gostilno se je peljala s kolesom, in ko seje vračala,je zaslišala čudno | brnenje, podobno letalskemu. Ker ni videla letala, se je ustavila in opazila nekakšno žarenje. Dolinica na koncu l* bližnjega pašnika, preko katere gre daljnovod visoke napetosti, je bila osvetljena s svetlo rdečo svetlobo, ki jo je oddajal neznani predmet rdeče barve. Ko je ta predmet zagledala, je bil že na tleh, postavil seje na tri noge. Pozneje je ugotovila, da so se noge vdrle v zemljo, premer lukenj je bil 15 do 20 cm. Hudo se je ustrašila, ker še nikoli ni videla * nič podobnega. Toliko prisebna pa je bila, da je še opazila, da je bil sredi predmeta rumen rob, ki bi bil lahko nekakšna odprtina. Ko se je usedla na kolo, se je počasi odpeljala od neznanega letečega predmeta, ves čas pa je gledala nazaj in opazovala, kaj se dogaja. Videla je, ko se je začel elipsasti, ' jajcu podobni predmet poševno dvigati in potegnil noge v trup, v začetku pa se je vrtel, kot da bi delal spiralo.
Rajhova je predmet takole opisala: „Velik je bil 7 do 10 metrov, še najbolj podoben orjaškemu jajcu, visok pa naj bi bil kake tri metre. Noge, na katere je pristal, so bile velike približno meter. Vse tri luknje so bile enako globoke, trava okrog predmeta, kjer je pristal, pa je bila še nekaj tednov ožgana.“
Rajhova je po lastni izjavi opazovala predmet tri do pet minut, predenje žvižgajoče odletel. Pozneje so izračunali, da je bil predmet s svojimi nogami toliko vdrt, da bi glede na trdoto tamkajšnjega terena lahko povzročil tako globoke luknje le 10 do 15 ton težak predmet.
Razen Rajhove je neznani leteči predmet videl na tleh tudi sosed Alojz Krž, star 50 let, ko pa je že letel, gaje videla tudi Rajhova mama. Krž je opazoval predmet iz razdalje 20 metrov in je celo zelo natančno opisal, kakšna je bil3 pristajalna noga. Poudaril je, da ni bila okrogla, pač pa trikotna. Povedal je še, da ga še nikoli v življenju ni bilo tako strah.
Ker bržkone to ni bil edini pristanek NLP doslej na f Dolenjskem, bi bili zelo hvaležni, če bi morebitne pristanke in opažanja NLP sporočili tako na Dolenjski list kot tudi društvu:
>1
UFO - NLP - Zveza ŠOLT,
Študentsko naselje, blok VII,
61000 Ljubljana
To društvo želi imeti natančen datum opažanja, čimbolj podroben opis dogodka s podrobno risbo, natančen naslov očividca. Društvo jamči tudi za anonimnost, če očividec tB' ko želi. Da bi olajšali delo, prosijo v društvu: „Če opazite NLP ali podoben pojav, si predmet kar najbolj natančno oglejte, če morete, ga fotografirajte, skušajte se mu čimbolj približati. Po opažanju naredite kratek opis in skico predmeta ter vse skupaj kar najhitreje pošljite na naslov našega društva!”
M
*
|5. avgusta bo minilo 51 let od dne, ko so z ^elič^tno planinsko slavnostjo najvišji vrh J°rjancev, do takrat imenovan Sv. Jera, Poimenovali po Janezu Trdini, ljubitelju, častilcu H1 Pesniku Gorjancev. 1181 metrov visoki vrh je Ufiel včasih razgledni stolp, danes je od njega ostala §e geodetska točka, vrh pa je razen tega zaraščen. Pravzaprav ni od njega ostalo ničesar d[ugega kot stičišče planinskih poti, hkrati je na njem tudi kontrolna točka planinske transverzale, prav tako imenovane po Janezu Trdini.
plošča vzornemu
možu
kako je bilo pred pol stoletja? Otmar Skale I ^tar- je v svojem zapisu o Novem mestu pred ; resetletji takole povedal: „Dne 5. junija 1921. leta Je bila pri Zajcu ali Cimermančiču na Vel. Cerovcu !|*Pod Gorjanci ob državni cesti veličastna Resnost. Pod okriljem novomeške podružnice Slovenskega planinskega društva je bila odkrita sP°minska plošča Janezu Trdini, vzornemu možu, ^amenitemu pisatelju večno lepih gorjanskih bajk ln Povesti. Slavnosti se je udeležila ogromna Jožica meščanov in kmetov. Pobudo za slavnost
dal prof. Ferdinand Seidl, marljivi predsednik P°družnice, rojen Novomeščan. Dosegel je, da se aJyiŠji vrh Gorjancev imenuje Trdinov vrh, prej pa
šoiJe imenovaI Sv' Jera' Slavn0stni 8ovor Je imel
>	*ski nadzornik prof. Josip Wester.
Krst Trdinovega vrha je bil 15. avgusta 1923. ® a z veličastno planinsko slavnostjo. Prišlo je rpomno ljudi od blizu in daleč, tudi precej Svatov je prišlo. Pod Trdinovim vrhom je vladalo |*a košenicah izredno veelje in živahno gibanje; ! i°Pjči so pokali, harmonika se je oglasila na več <Jai*h, petje se je razlegalo od vseh strani.
avnostni govor je imel ravnatelj Wester, ki je nadomestoval predsednika Seidla, botra je bila jrOra Staretova z Ruperčvrha. Ljudstvo je vztrajalo z,0 Pozne noči na veseličnem prostoru. Poni vrh ^rjancevje dobil uradno ime!“
,,V začetku junija je novomeška podružnica SPD po zamisli Ferda Seidla pripravila slovesno odkritje spominske plošče Janezu Trdini kot slavitelju Gorjancev in Dolenjske sploh ter me povabila za slavnostnega govornika. Duševna ubranost mi ni bila takšna, da bi se z vnemo pripravil na to slovesnost. Bila je nedelja, dne 5. junija, ko sem rano zjutraj sedel k pisalnemu stroju ter si v naglici natipkal osnutek govora. Tam gori na pobočju Gorjancev pri Cimermančiču se je popoldne zbrala množica meščanov in domačinov iz bližnje okolice. S hodnika tedanje orožniške postaje je pozdravne besebe spregovoril pobudnik te prireditve prof. Seidl, nato pa sem imel besedo jaz kot slavnostni govornik. Na hodniku, kake tri metre visoko nad občinstvom, ki se je v sončni pripeki gnetlo na cesti, .sem proti koncu govora predočil Trdino, kako prihaja s temnim slamnikom na glavi in z dežnikom v roki po cesti semkaj, v njegovem spremstvu pa divji mož, puščavniki Feliks, Dorče in Florče, gospodična Cizara in Kocaneža in še druge osebe iz njegovih Bajk in povesti o Gorjancih. Takrat so se poslušalci kakor lutke obrnili v ono stran, kamor sem z roko kazal. Kajpada so bili razočarani v svoji radogledosti; mene pa je ta retorični učinek bolj zadovoljil kakor ploskanje po končanem govoru. Saj tak aplavz lahko izraža tudi zadovoljstvo poslušalcev, da jim ni treba govornika še dalje poslušati. Nato so slavilci s soglasnim odobravanjem sprejeli predlog prof. Seidla, da naj najvišji vrh Gorjancev, vrh Sv. Jere, dobi novo ime
—	Trdinov vrh. Ta predlog so predložili osrednji vladi v odobrenje, kar se je leto nato tudi zgodilo. O velikem šmarnu 1. 1923 je bila na vrhu samem krstna slava, pri kateri se je zbralo mnogo ljudstva iz mesta, z dolenjske in belokranjske strani, celo iz Hrvatske, in bradati uniatski svečenik iz hrvatskih Sošic je opravil cerkveni obred, botrovala pa je Dora Staretova, hči graščaka na Ruperč vrhu, oblečena v košato narodno nošo.”
ploSfa je odkrito
■■■
ijirof. uuester fSe spominja...
Nekdanji ravnatelj novomeške gimanizje, zdaj ? Pokojni prof. Wester, ki so mu dijaki za časa Jegovega ravnateljevanja nadeli ime Napoleon, ki ^ |c po,lastni izjavi ravnal po načelu, naj se rednješolec navadi na disciplino, ker mu bo v Poznejših letih prav prišla, in ki je imel na vratih J^oje ravnateljske pisarne napisano geslo: „Govori alo povej dosti - opravi hitro!“, je v svojih ^Novomeških spominih" takole opisal, kaj se je Uo zgodilo tiste dni:
ODHEUU,
HOJE SUJEnn POSTOM
TRDinOV URH
ln tako so 5. junija 1921 odkrili spominsko ploščo, na kateri je bilo vklesano: „JanezTrdina, slovenski pisatelj, roj. 1. 1830 v Mengšu, umrl 1. 1905 v Novem mestu, je v svojih „Bajkah in povestih" proslavil Gorjance, Podgorje in Belo krajino. Čast in slava njegovemu spominu!44
Ob tej priložnosti je spregovoril ravnatelj gimnazije Josip Wester: „Kaj pomeni, da se je zgrnila danes pred to podgorsko hišo tolika množica ljudstva? Mlado in staro, fantje in dekleta, vse je privrelo semkaj v praznično veseli ubranosti. Prihiteli ste meščani, da za nekaj ur ostavite nedeljsko puščobo mestnega zidovja, priromali ste Podgorci iz bližnjih in daljnih vasi, da se tu razvedrite po težkem naporu šestili delavnikov. In vse nas je privabil na to solnčno pobočje zelenih Gorjancev namen, da proslavimo spomin moža, ki je kakor še nihče pred njim - in ne bo ga tudi za njim - proslavil vso to lepo pokrajino tostran in onstran Gorjancev.
Je li kdo med vami, da bi ne poznal tega moža? Nikogar ni, ki bi ne bil vsaj slišal o Janezu Trdini, pisatelju „Bajk in povesti o Gorjancih44, in malokdo je, ki ne bi bil čital njegovih „Izprehodov v Belo krajino44. Vi starejši ste poznali Janeza Trdino osebno. Saj je živel med vami tam doli v Mestu skoraj štirideset let in sniva sedaj večno spanje na novomeškem grobišču. In tudi med vami domačini je marsikdo osebno poznal moža, kije zahajal najrajši semkaj v Podgorje. Tu je bilo izprehajališče njegovega bodrega duha, torišče njegovega slovstvenega dela.”
Potem je prof. Wester govoril o Trdinovem življenju, o njegovi upokojitvi in naselitvi v Novem mestu in o njegovi ljubezni do Gorjancev. Povedal je s Trdinovimi besedami: „Dolenjsko stran bi moral vsak izobražen Slovenec poznati, ker je domovina našega pismenega jezika in zibel naše narodne kulture in literature. Pa tudi kot pokrajina je prezanimiva radi mnoštva hribov in dolin in dolinic. Če jo gleda človek s središča, se mu zdi podobna velikanski skledi velikanskih žgancev. Tako natresena je vsa z gorami, hribi in hribčki, brdi, bregovi in holmi, vrhovi in kopicami, kuki in napet in ami.” Prof. Wester se je navdušil, da smo dočakali dobo, kakor jo je videl Trdina v „Razodetju44; svoj govor pa je končal:
„Rojaki! Zamislite se v čudež! Nenavadne prikazani se pojavljajo med nami. Tam se bližajo osebe v starinskih nošah; med njimi romajo puščavnik Dorče in puščavnik Florče, sv. Feliks s Potavrha, sv. Jera in sv. Ilija z Gorjancev, sv. Jošt in sv. Neža s Sv. Kuma, celo sam Martin Luter se jim je pridružil. Tam hite gospodična Cizara, dolgopeta Kocaneža, krčmarica Hudobica in zoprni Barabaš. Semkaj po beli cesti kobalijo podgorski velikani, prilomastil je neugnani kurent, prihulila sta se volkodlak in divji mož hostnik, od Krke gori pa coklata oba slovita podvodna moža. Kaj pomeni ta čudni frfot v sinjena zraku? Tu mrgole gorenjske vile in vešče, zbirajo se čarovnice, ki so bile sinoči odjezdile na metlah na hrvatski Klek rajat na polnočni veselici, danes pa se v temni jasi vračajo semkaj. In čudo golemo: tam na lipi je obsedela ptica zlatoper, tu-le na jablani pa rajska ptica, da vam zapoje pesem, ki daje slutiti nepopisni čar rajskega življenja.
Vsa ta pisana družba se zbira in gnete okrog nas, kakor da bi nekoga pričakovala. In — evo ga! Tamle po stari cesti od Stopič sem koraka postaran mož, ogrnjen v starinski plašč, oprt ob palico krivuljo. Siva redka brada mu obroblja resno lice. Vse se obrača proti njemu že so ga spoznali. Ivan Slobodin prihaja med nje, ki jih je ovekovečil v svojih bajkah in pripovedkah, vzhičeni se mu klanjajo in kličejo: „Živio naš slavitelj in naš slavljenec! Živio, Janez Trdina!44
exegi monument
Le privid je to, le bežne sanje! Saj ga ni več med živimi, slavitelja Dolenjske, Podgorja in Bele krajine. Proslaviti hočemo le njegov spomin. V beli marmor smo dali vklesati zlate črke, ki naj še poznim rodovom, ki pridejo za nami, pričajo, kako
smo počastili spomin moža, ki je vso to pokrajino obdal z gloriolo svojega klasičnega duha. Trdina je vreden dostojnejšega in vidnejšega. Na vrhu Gorjancev bi mu morali postaviti velikansko granitno piramido, vidno na vse svetovne strani. A čemu? Saj so mu visoki Gorjanci sami najveličastnejši in najtrajnejši spomenik!44
Pesnik Horac je v Odah zapel: „Postavil sem si spomenik, trajnejši od brona in višji od piramid .. ,44 Svojo izpoved in svoj program je zapisal Trdina v „Mojem življenju44, ko pravi. „ .. . Mene je to hribovje tako očaralo, da sem si ga izbral za domovino svojim bajkam in povestim, ki sem jih pošiljal Ljubljanskemu zvonu. Vse te bajke so se zarodile v moji fantaziji, ali v narodnem duhu, poleg narodnih nazorov, spominov in poročil. Z njimi sem hotel zopet oživiti staronarodno slovstvo, to je, narodne pripovedke, ki bodo skoro izginile z lica slovenske zemlje zato, ker se niso razvijale, nego so ostale vedno enake. Trudil sem se, da stare narodne nazore pomnožim in obogatim z idejami napredujočega časa: z rodoljubjem, svobodoljubjem, slovenstvom, s hrepenenjem po prosveti in vseh drugih zakladih, ki pospešujejo človeško blaginjo.”
Emilijan Cevc je zapisal v predgovoru k „Bajkam44, ki jih je izdala 1970 Cankarjeva založba in ki jih je slikarsko pospremil Boris Kobe: „Ob Bajkah in povestih o Gorjancih moramo - skupaj z Ivanom Cankarjem - priznati Trdinu nadpovprečno umetniško mojstrstvo. Plod so dolenjske zemlje in pisateljevega talenta. V ljudskem duhu so zajete, ne pa v ljudskem slogu; ljudstvu so namenjene, pa s Trdinovo ustvarjalno voljo prepesnjene. Kje je torej v njih meja med pristnim ljudskim izročilom in pisateljevim osebnim deležem? Avtor sam poudarja, da se v teh bajkah skrivajo tudi .narodne pravljice, ali njih glavni vir so misli in čustva, katera je vzbudila v meni slavna gora, ki se zove Gorjanci.4 In spet drugič je zapisal: ,Če so čisto narodne štiri vrstice, so gorjanski štirje listi. To velja za vse bajke, ne le za nekatere.4 Še celo v svoji mladostni Zgodovini slovenskega naroda se ni odrekel pravljični domišljiji. Pa naj bi mu Gorjanci ne bili zaživeli?
Česar ni storilo že ljudstvo, je dopolnil on: skale in drevesa in studence je povezoval z zgodbami in ljudmi, jih personificiral, dvigal v alegorije in simbole . .. Bajke in povesti o Gorjancih so bujno cvetj, ki ga je Trdina nabral ali namodroval na svojih romanjih po podgorskih vaseh. V samotnih urah jih je prekapal v nenavaden napoj — zdaj slasten kot vivodinec, zdaj kisel kot cviček, zdaj strupen kot hebatov zvarek. Pisatelj nas omamlja s pr povedovanjem, v katerem se ljudska domišljija zliva z njegovo. Veselimo se pojoče, sončne govorice, ki diši po zemlji in potu in je zaradi te prvinskosti klena kot zrel sad - drugo pot pa spet vsakdanja kot beračev sok. Nekatere zgodbe so kot obrušeni diamanti, zajeti iz gorjanskih zakladnic, druge so kakor na rešeto nanizan pečen kostanj -preden použiješ prvega, ti sili že drugi in tretji v roko; so pa tudi take, ki so podobne brenclju: spredaj ima želo, zadaj pa tiči v njem poučna slamica.”
Tak je torej Trdinov gorjanski cvetnik. Upravičeno smemo pritrditi prof. Westru in njegovemu mnenju, da so Gorjanci sami najbolj veličasten spomenik življenju in delu znamenitega dolenjskega barda. Najbrž tudi ni pretirana ugotovitev, da bo Trdina živel v spominu ljudi s svojimi bajkami in povestmi, dokler bodo ljudje hodili na Gorjance. In kdo med nami ni bil vsaj enkrat na Gorjancih — če že ne na Trdinovem vrhu, pa vsaj pri Gospodični, pri Miklavžu, pri Krvavem kamnu ali kje drugje?
Zbral: JOŽESPLICHAL
Zamišljena. Breda Marentič iz Gradca.
PREDVSEM
UMIVANJE
Znojenje je ob pasjih poletnih dneh običajna nadloga moških in žensk, nekateri pa so znojenju podvrženi tudi sicer. Zelo narobe je, če kdo skuša neprijeten vonj zakriti s kolonjsko vodo ali celo s parfumom. Znoj, pomešan z dišavami, namreč čez čas še bolj smrdi.
Umivanje je prvi in edini dober odstranjevalec neprijetnega vonja. Poleti si moramo pod pazduhami, okrog vratu in noge umivati zjutraj in zvečer. Kdor se prekomerno znoji, naj se umije še enkrat čez dan, na primer, ko pride iz službe. Šele na dobro umito in osušeno kožo lahko nanesete odišavljen dezodorans, kolonjsko vodo ali parfum.
Važno je tudi, za kakšno dišavo se odločite. Priporočljivo je uporabljati stalni osebni parfum, vendar vedite, da parfuma, ki ste ga imele rade pri dvajsetih letih, ne morete uporabljati tudi kot babica. K večerni prireditvi in obleki se najbolje poda klasična dišava, medtem ko bo za tople poletne večere prijetnejši osvežujoč nadih.
Če pa uporabljate parfum in kolonjsko vodo, tudi ni vseeno, kje se boste z dišavo namazale. Parfumiramo si notranjo stran zapestja, tanko kožico za ušesi, na vratu in sencih, na notranji strani kolen, nikakor pa parfuma ne nanašajte na obleko! Lahko se zgodi, da boste dobile madež, ki ga ne bo mogoče
več spraviti iz blaga. Tudi naparfumirana koža postane na soncu lisasta, kar tudi ni enostavno odstraniti.
V poletnem času bo torej bolje kot parfum uporabljati vodo in milo pa morda osvežilni robček ali dezodorans.
R. B.
PETA.
VISA, KONICA.
SEOZI
Vse kaže, daje revolucija, ki je zaobjela modni svet, začela svojo pot s tem, da je na mah pozabila na ekscentrična oblačila in osvojila žensko elegantni stil v oblačenju. Obutev mora vsemu temu slediti.
Moda bo za zelo mlada dekleta še naprej dovoljevala čevlje z debelimi podplati, elegantne žene pa bodo kupovale čevlje, v katerih je noga videti lepa. V mnogih novih kolekcijah britanskih proizvajalcev obutve debelina podplata ne sme presegati 6,4 milimetra. Da, tako natančna je ta stvar!
Prav tako je moda pozabila na okorne kapice in kovinske okraske. Če imajo čevlji okraske, so zelo nevpadljivi, kreatorji pa dajejo prednost prefinjenim kombinacijam dveh vrst kože ali usnja v dveh barvah. Konica čevljev je bolj ozka, pete so višje in tanjše.
Medtem ko je bila v prejšnjih sezonah najbolj iskana
peta višine 76 mm, napovedujejo, da bo elegantna žena leta 1974 zah4evala v trgovinah čevlje s peto, ki bo visoka 12,8 centimetra. Brez skrbi pa se bodo za visoke ženske in športne priložnosti še obdržale pete z višino 57 mm.
Letos so moderni čevlji z odprto peto in zaprtimi prsti. Potrošniki že iščejo take modele in pri nas je kar precej izbire. Razen bele barve, ki se je od nekdaj največ nosila, v poletnem času, postajajo popularne še beige, barva slonove kosti, svetlo-zelena, roza in nežno lila.
Višek obutvene mode letošnjega leta predstavlja bel čevelj s kapico v črni ali rjavi barvi, prav tako pa model športnega čevlja s srednjo peto, kije spredaj zaprt z vezalkami in je kombiniran z umazano belim boksom in črnim lakom. Za boljše čevlje pa spet prihajajo na površje materiali kot: kača in krokodil.
Za letošnje modno oblečeno ženo ali dekle so pomembni drobni dodatki, ki dajejo tudi starim oblačilom nadih novega, svežega, modernega. Ob hladnejših dneh zavežite k športnemu kostimu rutko okrog vratu; na bluzo izvezite nekaj pisanih cvetlic, na rever pripnite velik cvet ali šopek drobnega del, pokonci jo držijo le drobne naramnice, zavezane na ramah v pentljo.
Vse več mladih že videvamo v dolgih krilih, pa če se komu to zdi še tako smešno in grdo, se bo moral privaditi. Kaže, da bo vedno več dolgih kril. Poleti bomo videvali dekelta s krili do sredine meč čez dan, ob večerih pa v krilih do tal. Pisano krilo, široko in frfotajoče, zraven pa majica ali bluza s čipkami je trenutno sen vsakega modernega dekleta med 15. in 20. letom.
vrtna gr™
garnitura
Širša anketa italijanskih zdravnikov je pokazala na nekatere zanimivosti in precej spremenila dosedanje gledanje na tako imenovano prehodno žensko obdobje, klimakterij. Na okrog 70.000 odgovorih žena, ki so bile v meni ali so to obdobje komaj prešle, so zdravniki ugotovili, daje komaj 15 odstotkov teh žena navedlo težave: glavobol, naval krvi v glavo, nespečnost, vznemirljivost in strah, povečano znojenje, velik apetit. Samo 7 odstotkov anketiranih Italijank je izjavilo, da se v tem času čutijo manj sposobne za delo.
Anketa je pokazala tudi, da imajo zaposlene žene manj težav in da jih laže prenašajo kot gospodinje. Prav tako imajo ženske, ki imajo na skrbi otroke, manj časa za premišljanje o skrbeh in tegobah v obdobju klimakterija.
Danes žene po vsem svetu žive dlje, saj znaša njihova poprečna starost 72 let, toda med 45. in 50. letom se začne za vsako novo življenjsko obdobje. V zvezi s hormonskimi spremembami prehaja žena iz plodnega v neplodno obdobje. Jajčniki postopoma prenehajo proizvajati hormone. To se kaže v nerednem menstrualnem ciklusu, končno pa v prenehanju menstruacije.
Razen na jajčnikih se pojavljajo tudi nekatere duševne spremembe. Zena čuti, da ji zmanjkuje moči in da ni več tako zmožna pri vsakdanjih gospodinjskih opravilih. Prej je utrujena, ni sposobna koncentracije za dalj časa, občutljiva je za vsako grobost itd.
Veliko težav žena pri petdesetih letih navadno pripisujemo „meni44, to pa je napaka. Izguba menstruacije v očeh mnogih žena pomeni konec spolne aktivnosti, kar je tudi napačno.
In kako lahko težave v klimakteriju ublažimo?
Predvsem je potrebno veliko razumevanja v odnosih med ženo in možem. Kolikor je žena obremenjena s težavami v prehodu v neplodno obdobje v službi kot pri domačih opravilih, je tudi mož v teh letih neuravnotežen, bolj razdražljiv. Tegobe znatno olajšajo kure kopanja v mlačni vodi, masaža in redna rekreacija, predvsem plavanje. Znaki nervoze in pretirane občutljivosti pa naj bodo opomin, da mora žena k zdravniku.
DR. JOVAN VOJNOVIČ
VTEMCASU
VRT.Nekaj praktičnih napotil, napaberkovanih za vrtna opravila v^ tem času! Dolge vreže kumar priporočajo odščipniti nad 4. ali 5. listom. To delo bodo poplačale z boljšo rodnostjo. Paradižnik je treba večkrat poškropiti zoper gljivične bolezni. Uporabno je bakreno apno ali dithan, škropljenje . ponavljamo na dva tedna ali še pogosteje. Za listne uši in podobne škodljivce se zelo obnese piroxspray; uporabljamo ga lahko na vrtu in na lončnicah. Ko oberemo jagode, ribez in maline, rastlin ne smemo zanemariti; treba jih je očistiti, okopati in pognojiti, da bodo naslednje leto bogato rodile. Enake skrbi morajo biti deležne odcvetele trajnice, zlasti pa vrtnice, ki jih je dobro v drugi polovici julija še enkrat dognojiti s fosfornimi gnojili.
VINOGRAD.Visoko poletje je in vročina pritiska. Razen škropljenja v vinogradu ni dela. Ob hudi vročini nasploh ni priporočljivo hoditi v vinograd. Z otiranjem voščene prevleke na jagodah lahko povzročimo celo opekline. Če v poletnem času trta prebujno raste, seje bati „prestreljenosti grozdja44. Da bo šlo več sokov v grozde in manj v mladice in liste, zavremo rast z vršičkanjem. Pomagajo tudi drugi ukrepi, ki zavirajo bujnost. V tem času je tudi še nevarnost toče. Če stolče vinograd, ga ni treba obrezovati, obvezno pa ga ‘je treba poškropiti z 1,5-odstotno raztopino modrc galice.
SADOVNJAK.V sadnem vrtu se v tem času že pojavlja navadna gniloba sadja ali tudi monilija imenovana. Napada vse vrste sadja in dela silno veliko gospodarsko škodo. Pokaže se na plodovih, ko dozorevajo. Prepoznamo jo po bledikastih ali rumenkastih pikicah, razvrščenih v krogih. Zatirati jo je treba tako, da sadjar pobira in zakoplje napadene plodove, bolj učinkovito pa je škropljenje, za katero pa je sedaj žc prekasno. Monilijo preganjajo namreč isti pripravki kot škrlup (na primer ortocjd), z njimi pa je treba škropiti že spomladi. Značilno je še, da sc monolija pojavlja v večjem obsegu, odkar sadjarji močneje gnojijo z dušikom. Njen uničevalni učinek lahko zmanjšamo tudi s tem, da zatiramo ose in še nekatere žuželke, ki s svojimi želi ranijo dozorevajoče sadje ter odprejo trosom pot do notranjosti plodov.
Inž. M. LEGAN
Rumenjak ohranimo nekaj dni, ako ga denemo v skodelico in nalijemo nanj mrzle vode. Posodo postavimo na hladno, pred uporabo pa vodo odlijemo.
Če se zgodi, da vas sonce Jpeče, kljub temu da se sicer uažete s kremo, si pomagajte z logurtom. Z vato nanašajte hladen jogurt na opečena mesta in tudi uživajte jogurt, pa bodo bolečine in sončne opekline zagotovo minile; seveda če ni koža že posneta. Pomagajo tudi obkladki iz razredčenega kisa.
Iz frotirja sešita vrečka na zadrgo, ki ima kapuco in v ramah podaljšek , prehlada. Na toplem dojenček lahko počaka, dokler se popolnoma ne osuši in mu za male rokice našega dojenčka, nam pride prav po vsakem kopanju. Če temperatura v prostoru, kjer malčka kopamo, ni ravno prava, bo taka vrečka obvarovala tudi prehlada. Na toplem dojenček lahko počaka, dokeler se popolnoma ne osuši in mu mamica ne pripravi stekleničke pred spanjem.
DANSKA
SPECIALITETA
Za vroče dni, ko se nam ne da preveč dolgo sukati okrog štedilnika, lahko pripravimo okusno dansko specialiteto. Kuhane dolge makarone odcedimo in polijemo z mrzlo vodo, primešamo pa jih na tanke rezine narezani pariški salami, grahu, paradižniku, papriki in kumaricam ter čebuli, nato pa vse skupaj prelijemo z majonezo in lahko premešamo.
Načini in oblike, kako se mladostniki in mladostnice uveljavljajo ter izražajo svojo osebnost, so tako pestri, prijetni in neprijetni, običajni in neobičajni, posnemajoči in izvirni, zanimivi in zoprni, da jih je nemogoče vse izčrpati s še tako vestnim seznamom. Med najbolj ,,normalne“ oblike uresničevanja težnje po lastni veljavnosti, ki je prav v času mladostništva najbolj močna, štejemo:
- Mladostnik igra - bolje „živi“ - vlogo najbolj pametnega človeka, po čigar misli oče in mati sploh več ne vesta, kako se vrtita današnji svet in današnje življenje, in mu zaradi tega ne segata niti do kolen.
- Mladostnik igra vlogo tako globokega in zapletenega človeka, da ga sploh nihče ni sposoben razumeti, najmanj pa starši in učitelji.
- Ker se ne more skazati z dejanji, je toliko bolj važen v besedah. V tem je zares pogost zmagovalec nad svojo odraslo okolico. Čeprav to vemo, pa mnogi starši to zoprno uveljavljanje svojega mladostnika, ko jim pregrizne vsako besedo in grdo ali brezčutno zavrača vse odrasle, zelo težko in največkrat zelo nevzgojno prenašajo.
- Mladostnik rad izraža svojo osebnost in se uveljavlja v krogu odraslih z zvestobo svojemu spominu in s „slanim44 neslanim duhovičenjem, kakor mu pač uspeva.
- Nemalo mladostnikov se uveljavlja z razkazovanjem podcenjujočega odnosa do starejših in do vsega, kar je z njimi v zvezi, z razkazujočim se odporom do staršev, z zavestno neposlušnostjo, z junaškim uporništvom.
- Mladostniki, posebno še mladostnice, se rade uveljavljajo z vznemirljivim oblačenjem in lišpanjem ali pa tudi z zavestnim preziranjem vseh „usedlin44 očetne kulture in civilizacije.
Tesno v isti okvir izražanja osebnosti spadajo še izzivalno ljubkovanje ali flirt, različno erogeno obnašanje in s tem izzivanje zgražanja odraslih, zvesto rušenje zahtev kulturnega in moralnega obnašanja v slabem vedenju.
(Nadaljevanje prihodnjič) DR. FRANC PEDIČEK
Ker smo v sezoni posedanj — ob popoldnevih sončenje, ob večerih počitek v senci, hlajenje in slovo od počitniškega dne — vam predstavljam zložljivo vrtno garnituro, ki močno spominja na znani domač izdelek REX. Za udobje dodajte enostavne blazine, sešite iz iprena in preoblečene v dekorativno blago iste barve, kakršne je tudi senčnik.
Če imate samo balkon, postavite garnituro v primerni sestavi pač na balkon in tudi tu se bo poznalo „podaljšano44 stanovanje.
ARH. MARTA RAČEČIČ
SLA PO UVELJA/ /VLJANJU
rriTn
; s i : ^	:	^‘5	h
N \ C \ W J	.V	A	N.	'
Till%*
Za poljubno vajo na konju z ročaji je v Parizu od 88 tekmovalcev devet dobilo oceno nad 10 točk in prav toliko — med njimi midva z Dergancem — več kot 9 točk. Če pomislimo, da je bilo med najboljšimi devetimi kar 7 Švicarjev, druga dva pa> sta bila Italijana, sva bila lahko z Dergancem več kot zadovoljna. Švicarji so bili na tem orodju dolgo nedosegljivi mojstri. V Amsterdamu sem v obvezni vaji prišel do petega mesta, 1931. leta na svetovnem prvenstvu pa sva se z Madžarom Pellejem vrinila med tri švicarske telovadce: on je bil drugi, jaz tretji. Ta večer pa je predstavljala senzacijo tudi moja vaja na konju: naj zapišem, da sta v Parizu samo dva Finca dobila več kot 5 točk za svojo vaio na konju.
POTOVIM NA UNSKO
Tudi na drogu so bili Finci močno povprečni, mnogo bolje pa so telovadili na bradlji, saj je Kerrttula dobil v Parizu na bradlji celo 10,23 točke. Na Finskem so telovadili z menoj sami novi in neznani telovadci, niti eden izmed njih ni bil v Parizu.
Na slavnostnem pozdravnem večeru me je Le-vaelahti odlikoval z značko Zveze športov in poudaril, da je to najvišje priznanje Zveze. Pred menoj sta tako priznanje dobila le dva telovadca, moral sem se tudi podpisati v posebno knjigo. Podarili so mi še etui s finsko zastavico na srebrni palici z vgraviranim posvetilom, notranjost pa je bila obdana z jugoslovansko trobojnico. Te pozornosti sem bil vesel. Šele ko je človek daleč od
domovine, spozna, kako mu je blizu.
Še pred polnočjo so začeli obiskovalci akademije odhajati z družabnega dela prireditve. Ob mleku in brezalkoholnih pijačah pač niso bili navdušeni za ponočevanje, čeprav je igrala vojaška godba varnostnega zbora. Sicer pa so na Finskem zapirali restavracije ob 22. uri, kavarne in bare pa opolnoči.
Naslednji dan so me obvestili, da me vabi na obisk generalni konzul Šajkovič. Kakor se mi je pokadilo, da ni bilo nikogar s konzulata na akademiji, sem se vendar odločil, da bom šel. Že v Viborgu mi je namreč prišlo na misel, da bi šel domov čez Leningrad.
Obiskal sem torej konzula. Ljubeznivo me je sprejel. Ne vem, kakšno opravičilo je povedal, da ni bilo nikogar na akademijo, mislim pa, da konzulat ni imel osebja. To bi ustrezalo varčevanju in neznatnim odnosom, ki smo jih takrat imeli s Finsko. Konzul mi je čestital za pariški uspeh in za nastope na Finskem in dejal, da bo o tem podrobneje poročal v domovino.
Šajkoviča sem prosil za vizo v Sovjetsko zvezo, ker bivša Jugoslavija ni dovoljevala potovanj v to državo. Mojo prošnjo je zavrnil, rekoč, da mi ne svetuje, da bi šel tja, da pa bi tako potovanje tudi sicer naredilo slab vtis v Beogradu.
Veliko željo sem zato uresničil šele 48 let pozneje, ko sem 1972 obiskal Moskvo in Leningrad.
Po nastopu v Helsinkih sem se odpravil v Kuopio, mesto nad 63^ stopinjo severne širine. Postajalo je vse boli mraz, skoz okno počasnega brzovlaka sem opazoval trdo zimsko naravo, kije jezera spreminjala v led in debelo nasula snega. Vozil sem se z dvema Fincema, od katerih je eden znal nekaj nemških besed. Vožnja v širokem kupeju finskega vlaka je bila ugodna, ker smo prtljago odložili na hodniku in je bil kupe res samo bivalni prostor. Še danes se spomnim primerjave čistoče na finskem vlaku s tisto, ko sem se peljal z Dunaja v Ljubljano in nisem mogel dovolj očistiti sedeža in .okna, ob katerem sem sedel...
Na neki večji postaji so mi povedali, da bo vlak stal celo uro in daje čas namenjen kosilu v restavraciji. Zbal sem se za svojo garderobo in se ozrl po prtljagi. Sopotnika sta uganila moje misli in mi pojasnila, da ni bojazni: takih tatvin pri njih praktično ni. Preveč sem bil pod vplivom domačih navad, zato sem nekajkrat pogledal skoz okno restavracije proti vlaku ...
Po 16 urah vožnje smo bili v Kuopiu. Pozdravili so me v toplih kožuhih in s kučmami na glavah; živo srebro je padlo 30 stopinj pod ničlo. Jaz pa sem imel lahek zimski plašč in sem bil brez kučme ... Prezeblo me je do kosti.
Dobro mi je del toplo zakurjen hotel, ki pa ni imel centralne kurjave, pač pa lončene peči do stropa, po ruskem vzorcu. Tako kot hotel so bile tudi hiše večinoma lesene. Če je hotel od zunaj
malo obetal, me je ogrela njegova notranjost, polna zelenja in cvetja. Povsod so bile tudi zastavice.
Srečno sem prestal tudi nastop. Telovadili smo na drogu, bradlji in konju in publika je bila navdušena. Po akademiji je bil, kot v drugih krajih, pozdravni večer.
Popoldne smo obiskali najvišji vrh pokrajine, 500-metrski Piu. Pot smo prevozili v odprtem avtu, zato so mi dali kožuh in mi posadili na glavo kučmo. Pokazali so mi 60-metrsko smučarsko skakalnico, takrat največjo na Finskem. Zgradili so jo leto pred mojim prihodom, torej je bila
10	let starejša od naše prve skakalnice. Na vrhu hriba je bila restavracija z odličnim razgledom po okolici. Na zamrznjenih jezerih so prezimovale ladje, iz njihovih dimnikov se je domače kadilo. Ob povratku s hriba smo si ogledali še veliko tovarno, v kateri so delali tuljave za sukanec.
Naslednje jutro sem odpotoval v Helsinke — zdaj sem bil že tretjič tam. Moja turneja je šla h koncu,tsamo še nastop v Turkuju je bil pred menoj. Pred odhodom so me odpeljali na obisk k olimpijskemu tekaču Hannesu Kolehmainenu, ki je pred Nurmijem začel slavno poglavje finskih tekačev na dolge proge. Takrat je bil trgovec s športnimi rekviziti; podaril mi je narodni nož puko.
Popoldne sem se poslovil od gostiteljev, med njimi tudi od telovadca Alexa Kuosmanena, s katerim sva postala taka prijatelja, da si še danes dopisujeva. Težko je zbolel, da je nepokreten, vendar še vedno oba upava, da se bova še videla. Ko sva bila nazadnje skupaj, je imefcon 28, jaz pa 25 let. Na postajo je prihitel tudi pariški olimpijski zmagovalec Stenroos in mi izročil svojo sliko s podpisom. Kljub hudemu mrazu so ob zadnjem rokovanju vsi sneli rokavice, kar pri nas takrat ni bila navada.
7. decembra je bil moj zadnji nastop; ta datum je tudi vgraviran v srebrni znački, ki mi jo je poklonilo društvo. Turku je najstarejše, takrat je bilo s 60.000 prebivalci drugo največje mesto. Imelo je finsko in švedsko univerzo, ker je tam živelo dosti Švedov. Nastopili smo v gledališču na istih orodjih kot v Kuopiu, kar je dokaz, da jim krogi niso bili preveč pri srcu. Tudi v Turkuju je bil po akademiji pozdravni večer, hkrati pa tudi slovo od gostoljubnih organizatorjev turneje. Član društva, ki je takrat pripravilo moj nastop, je bil tudi znameniti Paavo Nurmi, ki pa je bil žal na turneji v Ameriki, tako da se nisva videla.
Vračal sem se po isti poti, le da sem namesto čez Jesenice zavil čez Dunaj, od katerega sem se po dveletnem študiju poslovil šest let predtem. Ko sem se podnevi vračal proti Stockholmu z ladjo, sem šele videl, daje obala iz rdečega granita. Večji in manjši otočki pred obalo so bili posejani z vilami bogatih Švedov.
Nadaljevanje prihodnjič
Fiederic Chopin (1810-1849) je na smrtni postelji 16. oktobra 1849 rekel zbranim prijateljem: „Vous jouerez du Mozart en memoire de moi!“ Nekaj pred tretjo zjutraj naslednjega dne je umrl.
Delacroix gaje portretiral: nežen, tankočuten — toda z živimi očmi... V vasi Zelazovva Wola je 22. februaija 1810 zagledal svet sin Poljakinje in doseljenega Francoza. V svojem kratkem življenju je obogatil svet z nepozabno liriko. Njegov opus je, če upoštevamo nežno zdravje in neprestano bolezen, ogromen: 2 koncerta za klavir in orkester, Klavirski trio, sonate za klavir in orkester, klavirski trio, sonate za klavir in čelo, 17 pesmi, 56 mazurk,
13 polonez, 15 valčkov, 19 nokturnov, 25 preludijev, 27 etud, 4 scherzi, 4 impromptuji, 4 balade, 3 rondoji, 3 sonate in množica drugih del. Nietzsche je v „Ecce homo“ izjavil: „Še vedno sem dovolj Poljaka, da dam za Chopina ves ostanek glasbe!“
Chopinov oče, ki je bil hišni učitelj grofice Skarbech, se je poročil s Poljakinjo Justino, osiromašeno plemkinjo, na katero je bil Chopin potem vse življenje tako navezan, da je G. Sandova, s katero je preživel 10 let, povedala, daje bila mati edina Chopinova ljubezen. Chopin je imel tri sestre, od katerih je ena umrla za jetiko, ko ji je bilo
14 let. Oče s 73 leti, mati z 80 leti in dve sestri so preživeli genija. Podobno kot Mozart je bil Chopin žc kot otrok pogosto bolan. Zgodaj je pokazal ljubezen do klavirja: učil gaje Albert Zvvingin že z 8 leti je Chopin prirejal javne koncerte. Pri 15 letih mu je ruski car Aleksander poklonil prstan v znak priznanja za izreden koncert. Kot najuspešnejši
CHCPIN
Elsnerjev dijak je 1829 končal varšavski konservatorij. Znano je, da seje prebujal sredi noči in mrzlično komponiral. Ko se je 1830 odpravljal iz Varšave, jc imel občutek, da ga ne bo več nazaj. Domači so mu dali nekaj poljske zemlje, rodbina
mu je zapela pesem, katere konec se glasi:...........in
čeprav zapuščaš domovino, bo tvoje srce ostalo tu!“ Že prvi nastopi na Dunaju v letih 1830 in 1831 so mu prinesli triumf. V tistih časih je Chopin velikokrat potoval v domovino. Toda drugi obisk na Dunaju je spremenil sliko. Občutljivi, za življenjske borbe nesposobni, osamljeni Chopin, ki ni mogel igrati množici, se jc zaprl vase in se žalostil: ,,Za mano grobovi, pred'mano in pod mano grobovi - samo nad mano ni grobov ... Mračna harmonija je zazvonila v meni: še nikoli se nisem počutil bolj osamljenega in zapuščenega.” Bil je virtuoz, toda solist, ki ni mogel pisati za orkester ali igrati v njem. V majhnem prostoru, kjer so njegovi čudoviti toni lebdeli tudi v najbolj oddaljenih kotih, je blestel, v prazninah velikih dvorah seje izgubljal. Razočaran je zapustil Dunaj in se je čez Muenchen in Stuttgart odpravil v Pariz. Pred odhodom v Ameriko je igral baronu Rotschildu, mecenu, ki mu je odprl vsa vrata elitnih krogov. Po Beethovnovi in Schubertovi. smrti je Dunaj izgubil prvenstvo, Pari/seje vzpejal: Liszt, Cherubini, Bellini, Mendhelson, Delacroix, Heine. In vendar so ga vsi priznali kot prvega in največjega: „Snemite klobuke, gospodje! Prihaja genij!“ Tako je vzkliknil sicer zlobni, toda vedno kritični Robert Schumann.
mo
dzii:n £n\czka
i WARSZAWA - bUCKPEJT
LL
*»l»r
Do 1835 je bil Chopin zdrav. Danes lahko zapišemo, dd je 4-letno skupno življenje s tuberkuloznim zdravnikom Janom Matuszynskim pomagalo njegovi bolezni. Jan je umrl 1842. leta, ko mu je bilo komaj 33 let.
Srednje velik, nežen, bledega obraza je bil pri ženskah Frederic priljubljen. Liszt je dejal: „Njegovo obnašanje je bilo tako, da so se do Chopina vsi vedli kot do kneza.“ Toda že 1835. leta so se pokazali prvi znaki bližajočega se konca. Dve leti prej je še pisal domov, da se je zredil in da se odlično počuti, tega leta pa so ga govorice po težki bolezni že proglasile za mrtvega. Govorice so bile tako močne, da jih je demantiral največji poljski časopis. 1837. leta je spet močno zbolel, vendar ni hotel na zdravljenje v Ems. Neka njegova sorodnica je dejala o njem: „Chopin je moški, ki se mu ni mogoče upreti, vendar neprestano kašlja.” Zdaj je bilo že jasno, da gre za tuberkulozo na pljučih. Zaradi te njegove bolezni se je razdrla zaroka z Marijo NVodzinsko.
Chopin je vse bolj prihajal pod vpliv George Sandove. Peprav Sandova ni bila na najboljšem glasu (spomnimo se Mussetovega pamfleta), pa je dobro vplivala na Chopina. Zdelo se jc, kot da jc bolezen zaustavljena in teh lOlpt je najsrečnejših in najbolj plodnih v njegovem življenju. Ko pa je prekinil zvezo s Sandovo, se je njegovo življenje podrlo - tako umetniško kot človeško.
Chopinovi in George Sandove biografi niso bili pravični. Sandova je bila v resnici altruistična negovalka Chopina: čeprav sama genialna, mu je
dajala prednost. Kako seje obdržala njuna zveza, ko pa Sandove glasba ni zanimala, kot Chopina ni zanimala literatura, bo za vse čase ostalo skrivnost.
Vse bolj bolni Chopin je moral zapustiti stanovanje in ga dati dezinfecirati. Odšel je v kartuzijo Valdenusa, potem ko se je nekaj časa zdravil na Mallorci. Sandova je imela težke probleme zaradi njegove osamljenosti in razdražljivosti, in tudi klavir, ki so ga nalašč zanj pripeljali iz Marseilla, ni dosti pomagal. Vrnila sta se v Francijo in zdravstveno stanje seje spet popravilo
Chopin je bil slab pacient: v kratkem življenju je iskal pomoč več kot 30 francoskih in angleških zdravnikov. Zlasti po 1844. letuje vse bolj pogosto iskal zdravniško pomoč. Potem ko seje 1847 razšel s Sandovo, so bile njegove kompozicije, kot je zapisal Liszt, bolj plod volje kot navdiha. Konec s Sandovo je predstavljal zanj tudi začetek finančnih težav. Ogovarjali so ga, da se bo poročil z bogato učenko, ki mu je organizirala zadnje turneje. Užaljen je zapisal: „Lahko bom crknil v kaki bolnišnici, toda žene ne bi maral pustiti nesrečne in siromašne. Svet se mi utaplja, nimam več moči in bliže sem krsti kot zakonski postelji!41 Ko je umrl njegov osebni zdravnik dr. Molin, je izgubil zadnje upanje. Panično se jc bal vsega, kar je bilo v zvezi s številko 7 — umrije 17. oktobra 1849. Protokol o njegovi smrti je zgorel v nekem požaru.
Spomenik, prgišče poljske zemlje in srce v Varšavi -- to je vse razen njegovih čudovitih nepozabnih del, kar je ostalo od njega.
GEORG FMKDKICH HANDEL
PAS HATH FESTIVAL O&CilESTEi
X>WmSGMSTMn[MCH
OCC£' -SC/;0-kO>ZO<T£
fMCH/MICMOMNACI U*>4€?2QC OMNI OKI
uonaROGC
^w«ajššaK»i
ja w;ij<s??K*ca ,D€95TWCa/!t-Klsai€ 2^3€riWOJriemiO
Režiser Stanko Jost je pred tedni začel na celjski gimnaziji snemati film „Gimnazijka41. Scenarij je po Ingoličevem romanu napisal sam. Kamerman je Sandi Videnšek. V filmu bo nastopilo veliko dijakov celjskih srednjih šol, od igralcev pa Miro Podjed in Matjaž Ar§enjuk.
PUOŠČE
fiuneie mm
-
Kavbojski filmi so nekdaj privlačevali gledalce tudi zaradi odlične glasbe. Narodni melos ameriškega Zahoda je buril domišljijo ljudi, mnoge popevke pa so postale prave uspešnice. Italijanski in nemški vesterni ni->0 samo razvrednotili kvaliteto filmov, ampak poplitvili tudi glasbo, zato ne bo malo tistih, ki bojo posegli po veliki plošči ameriškega pevca Frankija Laina, ki z občutenim petjem vrača kavbojskim popevkam nekdanji sijaj. Po licenci CBS je izdala Suzy iz Zagreba.
KNJIGE
Pomurska založba je izdala' prvo knjigo biografskega romana o slovenskem vojaku, politiku in pesniku Rudolfu Maistru. Po -temeljitem preučevanju Maistrove osebnosti je pisec Jože Hudales v delu z naslovom „Orel z razprtimi krili44 prikazal Maistrovo življenje v letih 1894 in 1896, ko je bil v vojaški šoli in hkrati iskal svoj pesniški izraz ob modernistih. Druga knjiga romana, „General44, pa bo razkrila Maistrov pomen v borbi za severno mejo.
OREL Z RAZPRTIMI KRILI
JOŽ^^DALES
Razvoj znanstvene misli usmerja uspešnost življenja na zemlji. Pri tem ima hiologija pomembno mesto, kajti nenehno posega skoraj na vsa področja našega življenja in delovanja. To je vodilo ameriške znanstvenike pri pisanju knjige „Razvoj življenja od molekule do človeka44, ki je v Ameriki predpisana tudi za srednje šole (pri nas jo je s sodelavci pripravil dr. Franc Sušnik, izdala pa Državna založba Slovenije). Delo ni zgolj zbirka informacij iz biologije, ampak širše osvetljuje biološka spoznanja, ki obsegajo vse stopnje življenjskih organizacij, od molekule, celice, tkiva, organov, osebkov do populacije, vrste in skupnosti.
roman o generalu rudolfu maistru
Ljudje so se že od nekdaj zanimali za zgodovino, izvor in oblike različnih verstev. To dokazujejo številne knjige s tega področja (tudi na Slovenskem), kljub temu pa je vsaka nova dobrodošla. Tako tudi „Vera v zgodovini narodov sveta44, ki jo je napisal znani ruski etnolog dr. S. A. Tokarev. V knjigi so najprej obdelana prva verstva do verstev razrednih družb, drugi del pa obravnava verstva do danes, in to s poudarkom na treh največjih religijah: budizmu, krščanstvu in islamu. Knjiga je izšla pri Mladinski knjigi.
Ne samo stari, tudi‘mladi ra* di poslušajo orgle, ki so postale pravi modni inštrument. Od orgelskih skladateljev ostajata še zmeraj nedosegljiva mojstra Johann S. Bach ih Georg F. Haendel, katerih dela slišimo na Slovenskem precej poredko zaradi pomanjkanja orgelske koncertne dvorane. Zategadelj nam je njuna glasba najbolj dostopna na ploščah. Tokrat vam predstavljamo dve, na katerih so pos-
VARNO
Boris Pahor je eden naših najvidnejših zamejskih pisateljev in zavzema pomembno mesto med slovenskimi pisatelji sploh. Njegovo leposlovno ustvarjanje obsega deset izvirnih knjig in en samostojen izbor novel; ob šestdesetletnici pa je izdal pri založbi Obzorja zbirko izbranih črtic in novel „Varno naročje44, v kateri na izviren način podaja osebne izpovedi, podobe rodnega Trsta in pričevanja o n^šem narodu in času.
Kirgiškega pisatelja Čingiza Ajtmatova poznamo na Slovenskem bolj malo, čeprav sodi med najpomembnejše sodobne sovjetske pisatelje. Tokrat se nam predstavlja z delom „Dža-mila44 in „Zbogom, Gulsari44, ki ju je v knjigi „Džamilina ljubezen44 izdala Pomurska založba.
V prvem gre za preprosto lirsko zgodbo o ljubezni, življenju in naravi, drugo delo pa pripoveduje o usodi malih ljudi, ki so preživeli grozote druge svetovne vojne.
Vitomila Zupana poznamo' predvsem kot prozaista in dramatika, z zbirko „Polnočno vino44 pa se nam predstvlja tudi kot pesnik, ki je bivanjsko soočen z obdajajočim ga svetom. Zupan v izvirnih pesniških zapisih razkriva svoj odnos do sveta, ki je prepleten z moralnimi zadržki, v ospredju pa je prikaz miselnih stisk sodobnega razumnika.
Mar
MAC
V okviru XIX. dolenjskega kulturnega festivala so v Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici na Krki 13. julija odprli retrospektivno razstavo Božidarja Jakca. Akademik Jakac, ki prav v tem času praznuje 75-letnico rojstva, razstavlja v Kostanjevici avtoportrete, ki jih je naredil v letih 1915 - 1974. Ni treba posebej poudarjati, da je njegova razstava eden največjih kulturnih dogodkov na Dolenjskem v letošnjem letu.
Sandi Leskovec z Mirne seje znašel prvič med „naivci44 na 7. likovnem taboru v Trebnjem; gotovo tudi ne zadnjič, kajti tam je „odkril44 sebe,' ob načinih likovnega izpovedovanja in izkušnjah drugih kiparjev in slikarjev je spoznal umetniško moč in spretnost, svojih rok, ki z rezbarskim orodjem estetsko zmeraj bolj polnovredno oblikujejo površine lipovih desk. Zdaj zaupa v svoje delo, ve, da je bil in je na pravi poti.
Šol, ki bi mu lahko ponudile kaj več kot tisto najbolj osnovno znanje, ni nikoli videl od znotraj. Pet otrok je ostalo na materini grbi, ko so očeta odvlekli v zloglasno taborišče Dachau, zato Sandi ni imel druge izbire, kot čim prej priti do lastnega kruha. Ni .mu bilo lahko, ko se je odločal za mizarski poklic, čeprav ga ni niti malo veselil, zlasti še potem ne, koje spoznal, da je mizarjenje danes nekaj povrni ^rugega, kot, je
bilo nekdaj, ko so npr. pohištvo še rezbarili. „Takrat,44 pravi Sandi, „bi jaz cele dneve prečepel zraven in sploh ne bi vedel, kdaj je treba iti domov. To novo, enostavno oblikovno in nič kaj bogato pohištvo pa me dolgočasi; toda poklic je poklic.”
Tihi odpor, ki ga čuti Sandi do poklicnega obdelovanja lesa, je prav gotovo osnovan v njegovem* prepričanju, da se iz lesa ■ lahko naredi vse kaj več kot samo navadna miza. Njegove umetnine, v les vklesane podobe iz kmečkega življenja, dokazujejo, daje res tako.
Risal, in to lepo, je Sandi že od nekdaj, zategadelj ni bil hudo presenečen nad seboj, ko mu je prvič uspelo z lovskim nožem „vrisati44 na puškino kopito lovski motiv. Roka mu je izrezljala tista, kar je videl okoli sebe. Od takrat naprej ni imel več miru. vsem je moral „likovno” oblikovati puškina kopita
kar po naročilu. Za kopiti so prišli na vrsto palčki pa sodi, preše itn., nakar - iz pravega umetniškega navdiha - v les zarezana podoba očeta, žrtev nasilja barbarov.
Od tod naprej se začenja Sandijeva umetniška pot kiparja ali rezbarja. Brez učenih, velikokrat praznih besed pove: „Delam po svoji vesti, najraje podobe, ki se jih spominjam iz svoje mladosti. In ker ni bilo nič bogatega in bahavega, rezljam pač revščino, kmečkega človeka, ki mu razpada hiša, a si ne more pomagati, pa starce in starke, ki se imajo še vedno radi, pri tem pa dodam še svoj, malce humoristični pogled na vse stvari, saj se le s smehom premagajo vse težave.”
Trdo kmečko življenje je torej Sandijev likovno motivni svet. Navdaja ga z nemirom in hotenjem opredmetiti ga v kar najbolj pristne in izpovedno
globoko pomenske podobe. Takemu umetniškemu oblikovanju gotovo najbolj ustreza prav les, lipove deske, ki Sandiju pomenijo primarno izpovedno tvarino, brez katere bi ne mogel razkriti tistega, kar se je nabralo v njem in hoče zdaj ven, med ljudi, v obliki estetskih izdelkov, umetnin. Zato niti pomišlja ne, da bi oblikoval kaj drugega, ampak si nenehno prizadeva najti čim bolj izviren način likovne izpovedi v lesu. Pri tem so mu v veliko pomoč spoznanja, do katerih je prišel ob „naivcih44 v Trebnjem, čeprav sam izjavlja, da ni „naivec44, pač pa samorastnik, in da je njegova umetniška izpoved samo v nekaj posebnostih blizu „naivi44.
Takole pravi: „Moje rezbarije niso nič več tako gladke, pozna se roka, pozna se, kaj je delalo dleto.”
In dleto drži Sandijeva roka!
D. RUSTJA
Ne glede na to, da naša filmska podjetja v zadnjem času posvečajo nekoliko več pozornosti tudi kratkim, filmom, le-ti še zmeraj ostajajo v senci celovečernih, kajti zanemarjajo jih distributerji. Kljub takemu stanju kratki filmi večkrat presegajo kvalitetno raven celovečernih, zato ni mogoče razumeti, zakaj mnogim od njih ni dana priložnost, da bi bili predstavljeni širšemu krogu gledalcev.
Nekoliko več zanimanja za kratke filme kaže televizija, kar je za filmske ustvarjalce velikokrat precej utesnujoče, saj se morajo mimo svojih umetniških hotenj prilagoditi programski usmeritvi'televizije, tako z vsebino kot obliko kratkih filmov. Nekaj več ustvarjalne svobode imajo samo režiserji športnih in strogo dokumentarnih Filmov.
Edina pot do afirmacije in gledalcev ostajajo kratkim filmom filmski festivali, ki so hkrati tudi velika prilika za izmenja vo doseženih izkušenj. To Se je letos ponovno pokazalo fudi pri nas: na Jesenicah, kjer Je bil že VII. mednarodni festi-yal amaterskih kratkih filmov, 111 v Beogradu, kjer je bilo predvajano kar 60 domačih kratkih filmov. Nekateri od njih so bili Prikazani tudi na največjem jttednarodnem festivalu kratkih filmov, v Oberhausenu. Tam so deležni vse pozornosti in hvale, zato upamo, da jih bomo Vsaj nekaj videli tudi v naših ki-n° dvoranah, seveda kolikor se ne bodo naših distributerjem f^eli premalo komercialni in "°do namesto njih pred celove-černimi filmi vrteli puste reklame.
D. R.
PREDjTAvunmo vnm-v
oU dJ
c
m
neti koncerti za solo orgle J. Bacha in koncerti za orgle in orkester F. Haendla.
KOSTANJEVICA
	gl
	
	
	
mlin
mu je pomogel
' „Baltova vas. Dular izvrsten gospodar; ko začel, dobival je pšenice v letu po 25 mernikov in tako vsega po primeri, da je moral še za svojo potrebo kupovati, poleg kmetije imel je mlin ne v naj boljem stanju. Ali ravno mlin mu je pomogel in v mlinu zopet naj več oljarija. Mlin sam nosi zdaj v letu po 1 forint, oljarija gotovo še več že sama za se, ob enem pa pospešuje ži-t_ vinarstvo in to zopet kmetijo. Mlin je na pet koles in goni deset parov kamnov, zdaj ga bo še zdaljšal, da bo tiral 14 parov. Melje se lahko o veliki in majhni vodi, ker se kolesa dajo vzdigniti. 2 para kamnov sta na tribo. Olja naredi se sila, lanu podelalo se je lani vanj do 800 mernikov. Tudi bučno olje se dela, presno daje dobro zabelo, pri Dularju sedanja gospodinja, domača hči (mož je že drugič vdovec) beli le s takim oljem, če je staro, ne velja več, je gren-
ko in zato so jedi dostikrat zdaj strašno slabe. Konje ima 4, volov 4 pare, drugih goved mnogo, prascev 32. Povsod ima mož srečo in božji blagoslov. Mlin je krasno urejen, ima 4 lepe magazine, hišo podelal bo zdaj prav po gosposki, po grajski, staje so velbane etc. Otrok ima pet, dve punci 3 fante, vsakemu, ki pojde iz hiše, dal bo mož precej 4 tisoče, pravi, da ne mara za to, da pridejo na bogato otroci, ampak tako, da bodo mogli živeti. On in hči, ki gospodinji, sta enako varčna. ”
Takole se je Trdina navdušil nad pridnostjo in sposobnim gospodarjem Dularjev, ki jim je mlinarstvo prineslo blaginjo. Sto let pozneje lahko pri obisku istega mlina — v Vavti vasi 24 — ugotovimo: valjčni mlin ne dela, žaga tudi ne. Nad vrati piše: „F. D. 1843", kar tudi govori o lastništvu Dularjev, ki pa so mlin pred dobrimi 15 leti pro-
dali.
Mlin v Vavti vasi se je ustavil, podobno kot številni mlini na Krki. Če je pred desetletji mlinarstvo predstavljalo zanesljiv vir blaginje, potem danes od mlina skoraj noben mlinar ne živi več. Ljudje kupujejo kruh, le redki še vozijo mlet in med tistimi, ki vozijo žito v mlin, je večina takih, ki hočejo mleti na valjčke. Takih pa je le malo mlinov ob Krki. Starim mlinom je čas potekel; na Krki jih je danes še 68, med njimi so šteti tudi opuščeni, 19 žag, 5 stop in 3 elektrarne.
Kmalu bodo ljudje pozabili še zadnje zgodbe o strahovih, o hudiču, ki je metal številke, o hlapcih, ki so mleli na veliki petek, pa je izpod koles tekla kri-. . .Ostalo bo le, kar je zapisano. Ostalo bo tudi, kar je v Trdinovem notesu o Dularje vem mlinu, ki je lastniku pri-, nesel blaginjo.
nesrečna
številka d
V	San Juanu v daljnem Portoriku so Jugoslovani ponovno dokazali, da sodijo v najožji krog najboljših košarkarskih reprezentanc na svetu. Spoznanje je toliko prijetnejše, ker sc je krog zaprl na samo tri repre-, a;ntance: ZDA, ZSSR in našo! Če jc bilo pred leti še pet ali celo več favoritov na vsakem svetovnem prvenstvu ali olimpiadi, so zdaj vsi razen omenjene trojice precej zaostali! .
Dobrih 15 let - od rimske olim-piade naprej - je Jugoslavija med tistimi, ki posegajo po medaljah. Če smo v Jugoslaviji rojeni za kakšen šport, potem z vso upravičenostjo lahko rečemo, da imamo smisel za košarko. Potem ko je zavladala prava nacionalna žalost zaradi (ne)uspe-ha nogometnih zvezd, so se košarkarji iz Portorika vrnili s srebrno medaljo, z enakim številom točk kot Američani in Rusi, ki so dobili zlato. Ce bi Ruse premagali za štiri koše več, kot smo jih - in za to so bile vse možnosti, saj smo vodili že z 11 koši pred koncem tekme - ali pa če bi dali štiri koše več Američanom, s katerimi smo izgubili za tri, potem bi spet imeli zlato. Zares čudna pot košarkarske usode:	med	skoraj
,11.000 koši na tem svetovnem pr-
I	%
venstvu^ s5""5firjc koši odločali o tem, kako so bile razvrščene medalje!
Tudi srebro je izreden uspeh, še posebej, ker jugoslovanski košarkarji nimajo tistega neprijetnega psihološkega zavirala, po katerem v drugih športih nikoli ne moremo na vrh..Z Američani so namreč naši igrali izr^ dno in le temu, da so tudi nasprotniki pokazali najboljšo igro na-prven-stvu, in pa nekaj drobnim sodniškim napakam v našo škodo se imamo zahvaliti za edini poraz.
Toda naša zakladnica odličij seje še izpopolnila. Kar poglejmo: drugi na olimpiadi v Mehiki, prvaki na svetovnem prvenstvu v Ljubljani in dru-
Bv Riu de Janeiru leta 1963, ontevideu leta 1967 in letos v Portoriku, ianskievropski prvaki v Barceloni ter še tri druga in eno tretje mesto na evropskih prvenstvih. To je bilanca, ki jo je začela kovati četa Iva Daneua m pokojnega Radivoja Korača v Rimu, na olimpijskih igrah. Takrat smo bili šesti in smo izgubili s prvaki Američani 42:104, potem ko so naši nasprotniki po treh sekundah igre že vodili 4:0. Od nekdanjih učencev smo postali učitelji, ob ameriški in sovjetski košarkarski šoli pozna svet danes tudi ju-
goslovansko in našf trenerji so prav tako kot igralci cenjeni po svetu, kar dokazujeta med drugimi tudi Aca Nikolič in zdaj Ranko Žeravica, nekdanja voditelja reprezentance, ki zdaj delata na tujem.
Medtem ko so Sovjeti osvojili prvenstvo v San Juanu s staro ekipo, je bila naša že občutno pomlajena. V naslednjih sezonah botfo šli iz re-
Prezentance še Knežević, Tvrdić, lečaš, Kapičič in morda še kdo, toda na njihova mesta prihajajo mladi. Nosilci novega vala so Kičanović, Jerkov, Dalipagič in Delibašič, ki so že bili v Portoriku. Čeprav imajo v ZDA in ZSSR desetkrat ali celo nekaj desetkrat več košarkurjev, smo jim enakovredni. Tudi za našo prihodnost in skrbi: imamo generacijo igralcev, ki spoštuje vse, a sc nikogar ne boji. Naša naslednja cilja sta nedvomno evropsko prvenstvo v Beogradu in oliinpiada v Montrealu.
V	naših vitrinah manjka samo še olimpijsko zlato, ki je bilo ves čas rezervirano za Američane. V Muen-chnu so ga odnesli Sovjeti. Ni razlogov, da bi ne verjeli: naši so sposobni, da stopijo v Montrealu na najvišjo stopnico. To so dokazali v San Juanu!
JOŽE splic hal
Številni grobovi in zidovje iz rimske dobe pričajo o tedanji važni postojanki na otoku sredi Krke. Imenovala se je Castagneum in je tvorila člen v verigi trdnjav ob Krki od Brežic do Novega mesta. V srednjem veku se Kostanjevica prvič omenja 1091. leta. Prvi njeni znani lastniki so bili grofi Breže-Seniški, ki so jih okoli 1143. leta nasledili koroški vojvode Spanheimi. Kostanjevica je bila središče njihovih posestev ob spodnji Krki ter zato tedaj najvažnejši kraj slovenske marke. Okoli 1250 je bila Kostanjevica važno trgovsko središče, ki je imelo celo lastno kovnico denarja, kjer so kovali vse do Banata razširjene novce (moneta Landestrostensis). Kostanjevica je veljala za protiutež bližnjemu brižinskemu- bamber-škemu trgu ob Hrvaškem brodu (Guten-vvoerth). Kot trg se Kostanjevica omenja 1249., tri leta pozneje pa že kot mesto. Mestne pravice ji je med leti 1295 in 1307 potrdil koroški vojvoda in odstavljeni češki kralj Henrik. Ohranjen je samo prepis te listine iz 1772. leta. Mesto je uživalo razen običajnih letnih privilegijev pravico do letnega sejma in važne trgovske privilegije, ki so mu jih naklonili Spanheimi, Celjski grofje in Habsburžani. Slednji so bili po letu 1456 poleg gradu tudi lastniki mesta, ki je s t(em postalo deželnoknežje. Doba mestnega bogastva in blaginje je trajala do turških napadov v letih 1469, 1491, 1494, 1545. Leta 1563 sta pri Kostanjevici Herbert Turjaški in Lenkovič potolkla Turke.
Veliko
škodo je trpelo mesto tudi od Uskokov, pa tudi požari mu niso prizanesli. Upepelili so mesto 1617. leta, potem pa še v letih 1663 in 1674. Kuga in lakota sta zadeli Kostanjevico v letih 1646 - 1650, 1663, 1670 in 1676, velika povodenj pa 1681. V okolici Kostanjevice so v srednjem veku živeli kmetje svobodnjaki, imenovani kosezi.
Taka je kratka zgodovina Kostanjevice. In kaj pravi o mestu,*gradu in samostanu — o tem dvojem imava namen poročati - kronist Valvasor? „Mesto in grad, kiju dandanes imenujemo Landstrass, in se po kranjsko imenujeta Kostainaveca, sta se svoje dni imenovala Landstrost, ker sta nekdaj okoliškemu prebivalstvu služila kot zatočišče ob vsakem sovražnem napadu, ter so se ljudje lahko umakni-
li	sem, in kar je sem pribežalo, je bilo na varnem in dobro spravljeno. Zaradi tega je ta kraj zaslužil svoje zveneče ime „zaščita ali uteha dežele”. Nesporazum pa je sčasoma to ime popačil in iz imena Landstrost napravil Landstrass, ker tu vendar ni nobene deželne ceste. Krajnsko ime Kostanjevica pa je mesto dobilo po kostanjih, ki jih v bližnji okolici raste veliko.
Mesto leži na otoku, ki gaje napravila reka Krka, ki ta kraj kakor z obročem obdaja in ga nekako z vodo utrjuje. Prej so ta kraj šteli k Slovenski marki. V mestu je poleg cerkve sv. Jakoba še grad. Sicer pa so tu čisto majhne in slabe hiše. Mestno prebivalstvo mora živeti večinoma od svojih polj, ker trgovina tu slabo uspeva. Potemtakem je tu za meščana slabo.
Najprej je na tem otoku bil pozidan grad, ki je bil rodna hiša gospodov Kostanjeviških, ki so ga skozi dolgo let imeli v lasti. Leta 1248 sta bila posestnika gradu dva brata hkrati: namreč Henrik in Konrad Kostanjeviški. Prav ta gospod Henrik seje leta 1251 takole podpisal: Henrik, kaštelan kostanjeviški.
Tu naj povemo, kakor nam o tem vse listine zagotavljajo, da je bilo nekoč na Kranjskem v navadi tole: če je živelo dvoje, troje ali več bratov skupaj na enem gradu, so bili sicer vsi lastniki gradu, čeprav so živeli vsak zase ter vsak od lastnih sredstev, pa je vendarle le eden sam nosil ime kaštelana, tisti namreč, kije bil bodisi najstarejši, ali pa oni, ki so mu ta naslov soglasno podelili bratje ali pa sorodniki. Tako je v Istri še dandanes pri preprostih ljudeh v navadi, da tu včasih pravega ali najstarejšega posestnika titulirajo za kaštelana. O tej navadi priča tudi naslednji primer: leta 1256 je na kostanjeviškem gradu živelo skupaj troje bratov in ena sestra, ki jih neki v Stični datirani dokument imenuje z imeni: Babo, kaštelan, Bernard, Rudiger Kostanjeviški in naša sestra Kunigunda, vdova Friderika, kaštelana z gradu Kravjeka. Datirano leta 1256. Iz tega vidimo, da jc' njihova sestra Kunigunda imela za moža kaštelana, to je najstarejšega sina ali pa človeka, ki je bil gospodar na gradu. Sicer pa so se nekoč tudi nekateri deželni glavarji, ki so imeli svoj sedež na ljubljanskem gradu, imenovali kaštelane.
Razen teh sem našel mnogo drugih gospodov Kostanjeviških, vendar pa ni mogoče vedeti, ali so ti Kostanjeviški grad tudi imeli ali ne; kajti ta rodbina je že pred mnogimi leti odcvetela in odšla v grob. Zadnji, ki sem ga v starih spisih našel, je bil Oto Kostanjeviški,
živel pa je okoli leta 1306, a ni bil posestnik kostanjeviškega gradu. Po mojem je bil Ulrik, vojvoda koroški, ki sta ga priznala za gospoda tudi Gorenjska in Dolenjska ter je imel svoj sedež večji del na Ljubljanskem gradu, že leta 1268 lastnik gradu Kostanjevice. To mi namreč potrjuje neka darilna listina, ki jo je imenovani Ulrik, vojvoda koroški, datirano z letnico 1268 na gradu v Kostanjevici. in podpisano s pričami: Janez, vicedom, in Henrik Helfenberški itd., izdal za samostan v Bistri.
Ko je vojvoda Ulrik zapustil ta svet, je njegov brat Filip, ki mu je Ulrik na priporočilo in prigovarjanje kralja Otokarja, njegovega bratranca, pripravil stolico oglejskega patriarha, prišel na Koroško in Kranjsko s precej močno vojsko in si je te dežele kot neposredni dedič svojega preminulega brata prizadeval zavzeti. Kralj Otokar, ki je Ulrika zato določil za patriarha, da bi ta nekoč deželi podedoval, je poslal prošta iz Bruenna z. vojsko nadenj, toda prošt se je Filipu predal z dvema najboljšima gradovoma, ki mu jih je Otokar izročil in zaupal. Nakar je Otokar šel z zelo dobro oboroženo vojsko na Koroško, gospoda Ulrika Lichtensteinskega pa je z drugo vojsko poslal na Kranjsko.
Ulrik je zavzel mesti Ljubljano in Kostanjevico ter vso deželo, kralj pa vojvodino Koroško, patriarha Filipa pa je tako trdo stiskal, da se je predal.
Leta 1305 je grof Mainhard, goriškega grofa Alberta brat, ki se je zaročil s hčerko Leopolda, vojvode Avstrijskega, z gospodično Elizabeto, ter stopal z njo v svoj drugi zakon, dal Avstrijcem Kostanjevico ter več drugih gospostev, da bi bil lažje kos izdatkom za vojno, ki jo je vodil z Benečani.
Leta 1320 je bil kostanjeviški grad po poročilu Henningija že frankopanski, takole namreč pravi: ,Leta 1320 so lastniki kostanjeviškega gradu Thiemo, grof Frankopanski ter njegovi bratje Jernej, Dionizij in Dionizijev sin Stefan/ Ta, nekdaj tako znameniti rod frankopanski, je bil 20. aprila 1671. leta z grofom Franjem Frankopanskim popolnoma izkoreninjen, ker je bil Franjo zaradi veleizdaje in upora obglavljen v Dunajskem Novem mestu.
Kostanjeviški grad pa je že dolgo prej, kot pa je bil s pravkar omenjenim grofom Frankopanskim ta rod zatrt, prišel v posest različnih drugih družin. Kakor poroča Lazius, je grad že leta 1329 v posesti gospodov Cvibeljskih. O tem jasno pričajo tele piščeve besede: ,Leta 1329 je živel Hugo Cvibeljski, ki' je bil lastnik kostanjeviškega gradu.’
Kasneje sta čas in sreča kostanjeviško gospostvo dodelila grofom Celjskim, ki so tu vladali po svojih grajskih knezih, glavarjih, sodnikih ali pa tudi oskrbnikih. - Med grajskimi knezi je bil tu tudi gospod Albert Kozjek, ki je v Kostanjevici bival od leta 1388 do 1406 ter je bil poročen z gospo Marjeto Katzensteinsko, leta 1417 pa je z ločitvijo duše od telesa odšel v grob.
Leta 1424 je bil gospodar kostanjeviškega gospostva grof Friderik Celjski, poročen z lepo, a nesrečno Veroniko, ki sojo kasneje na ukaz Friderikovega očeta, grofa Hermana, utopili v kopalni kadi.
V	letu 1426 je bil glavar kostanjeviški gospod Gašper Apfaltrer, ki je za zakonsko družico imel eno iz rodu Gallov. Za njim pa je bil leta 1429 tu za glavarja Henrik Apfaltrer, ki je poleg drugih prvič podpisal listino o zamenjavi posestva. To zamenjavo sta napravila na sveti binkoštni dan imenovanega leta gospod Ulrik Mindorfer s samostanom v Pletarjah. Še v letu 1449 sem tega gospoda Henrika Apfaltrerja zasledil kot glavarja v Kostanjevici.
Ko je poslednjemu grofovskega rodu in imena Celjskih, grofu Ulriku namreč, leta 1456 nekaj ogrskih veljakov prizadejalo mnogo ran in ga ubilo, je kostanjeviško gospostvo, mesto in grad, prešlo na Avstrijsko hišo in zato se še danes daje v zastavo.
Od tega časa naprej je postavljala spoštovana Avstrijska hiša temu gospostvu glavarje ali oskrbnike, kar pa je bilo v onem času eno in isto, ker se je pač tak uradnik podpisoval zdaj glavar, zdaj oskrbnik. Na primer: ko je leta 1466 Nikolaj Schutter prodal pleterskemu samostanu neko desetino, so se priče podpisale takole: ,Bernard Ratter in Jurij Wurzenbuechler, glavar kostanjeviški.’
Leta 1472 jc bil za glavarja ali oskrbnika kostanjeviškega gospod Gašper Lamberg. Ko se je pisalo leto 1524, je bil tukaj glavar gospod Ulrik Verneški, ki sem ga zasledil kot pričo v listini, s katero je gospod Sebriach, eden sinov gospoda 2ige Sebriacha, deželnega glavarja na Kranjskem, ustanovil beneficij pri oltarju svete Magdalene v stolni cerkvi v Ljubljani.	Nadaljevanje prihodnjič
\			'T	•>	SF	far	«.	«,			ČL.	te?	ar
i				—	3	*	0	3	0	r	1	N	A
9			ii	...	T	e	K	1	T	0	K	1	J
i	K		1	.•a«	A	6	A	m.	0	?	0	A/	A
i			I	&	V	A	L	IM JI« i-U.	M l M-				«
	55		■	)L	r	'T	0	v	A	A/	J	f	s
		WK	ui	P	1	K	A		i	N	A	A/	K	A
!I^	i	i.	0	K	l\1	%r	A	p	A	n	ži	S	K
RS	K	ro	P		L	r	T	F	“i	U	K	c	A
		K.	KJ	S	1	T	r	V	tr	u	T	e	<
	lp	E	S	F	T	i	A/	E	m«	K.	A	s	A
a.	3	V	r	£	TL	L	r	K		SiK	c	i	A/
R«Ht*v prajSr^* |
AVTO PO ŽELJI - Petični Ame-™canci, ki hočejo biti čim bolj iz-Vuji> si umišljajo tudi najbolj nemogoče avtomobile. Eden takih boga-ta*ev ima avto, ki je „frizerski salon v enem kosu“, kajti v njem si lahko perejo in sušijo lase kar med vožnjo. *rrugi dajo več na zunanjost, posledica tega pa so avtomobili s popolnoma lesenim ohišjem ali v obliki ^Jske rikše, s to razliko, da jo „vle-motor, in ne kuli. Po vsem tem fahko v bližnji prihodnosti pričakujemo ceste, tlakovane - s čokolad-n*mi kockami!
POIŠČITE! — Najnovejša strast, Kl je po podatkih neke ankete dobesedno „eksplodirala4* v Evropi, je «rast za starimi fotografijami. V .ndonu je bila pri znanem 'antikva-IJU Sothebyju pripravljena dražba, n'h er* so cene nekaterih sta-£m fotografij naravnost bajeslovne, lorej pobrskajte po podstrešjih in starih albumih, kupčija bo donosna!
	nip# ih jik*. fSS W i f v					0 L	GL.MESTO BELGIJE	UGLED	SRB. M.IME	ZORAN IVAN	REDKA KOVINA	SVETILKA	RINA	VRSTA JABOLK	100 M2
						A M. DRŽAVA									
						KDOR recitira									
						REKA V BOSNI				TRAVk RASTLINA					IZUMITELJ PARNEGA STROJA
										ARAB. iisfinfl					
						SOMBOR			SOHA				ANDRZEJ WAJDA		
						frzisnik			KIT. POLITIK						
						>							TANTAL		
													IT. LUKA		
DL		MOČVIRNAT SVET	AHILOV OCE								OČESNA SARENICA	NASIP			
			KOVINA									KRAJ PRI SEŽANI			
ČEBELJI SORODNIK								IZDAJATELJ VREDN. PAPIRJEV							
UBOŠTVO							KOLENO BILKE	c®						JAP- DROBIŽ	ESTONEC
															
GRČRKA						LOKAV ZDA									
						m									
NAČIN VODENJA										AMSECES. r-					
ALUMINIJ				V1ESECEVA MENA						HOMERSKI JUNAK					
Zobozdravniki - detektivi ®
1
ll
I
I
I
Sodno zobozdravstvo se vse bolj uveljavlja prepoznavanju ponesrečenih - Pojasnjen
kot uspešen način pri umor na Norveškem
Ni^ dolgo tega, kar se je končal v tem stoletju največji lov na človeka. Dokončno so namreč prepoznali ostanke nacističnega zločinca Martina Bormana. Pri tem je dalo najmočnejše dokaze sodno zobozdravstvo, ki pomeni danes enega zelo važnih in uspešnih načinov pri prepoznavanju oseb.
Primer: v divji gorski pokrajini južne Norveške so našli na železniškem nasipu truplo mladega moškega, ki je bilo grdo iznakaženo in
imelo na roki vgriznino nenavadne oblike. Policija je prosila za pomoč Ferdinanda Stroma, zobozdravnika in profesorja na univerzi, v Oslu, ki je danes med vodilnimi svetovnimi strokovnjaki na področju sodnega zobozdravstva. Strom je fotografiral vgriznino in vzel njen odtis. Kmalu zatem je policija v Oslu prijela dva sumljiva Finca. Eden je bil grbast, z majhno čeljustjo in grdo razraščenimi zobmi. Strom je brez težav neizpodbitno dokazal, da se zobovje
laponski zobozdravnik je pred stoletjem popravljal zobe na najbolj preprost način, danes pa je sodno zobozdravstvo razvito ie do take mere, da odkriva zločince in prepoznava ljudi Pri nesrečah.
osumljenega prilega ugrizu na roki umorjenega. Finca sta priznala, da sta med pretepom v pijanosti vrgla mladeniča z vlaka, grbasti pretepač pa je že med prerivanjem ugriznil žrtev v roko.
To je samo eden od mnogih primerov, da so sodni zobozdravniki odkrili zločince. Zelo uspešno je sodno zobozdravstvo tudi pri prepoznavanju vojnih žrtev v skupinskih grobnicah, samomorilcev, zoglenelih na pogoriščih stavb in avtomobilov, še najpogosteje pa pri letalskih nesrečah.
Če ni na voljo prstnih odtisov, je zobovje edino primerno za prepoznavanje. Pri odraslem človeku, ki ima običajno 32 zob, so zobje plombirani fia veliko načinov ali p?L manjkajo, zato je možnosti za različna zobovja kar 736,281.000 in je praktično skoraj nemogoče, da bi imela dva človeka povsem enako zobovje. To je prilika za sodno zobozdravstvo, da prepoznava ljudi po zobovju z naravnost osupljivimi metodami in velikokrat v dobesedno nemogočih pogojih.
I
i
I
P
I
I
I
I
I
I
|l
I
Do kdaj živeti?
Zdravnike po svetu zmeraj bolj zanima, kaj vse vpliva na dolgost našega življenja. Njihova dognanja so pogosto naravnost osupljiva.
Nedavno tega je svet obšla vest, da so nemški specialisti ugotovili, da je to, ali bomo dolgo živeli ali zgodaj umrli, odvisno od tega, kako smo uspeli v šoli in poklicu. Geron-tologi, ki se ukvarjajo s preučevanjem starcev, menijo, da ljudje z visokošolsko izobrazbo in višjim družbenim položajem živijo praviloma dlje. Življenjska doba ljudi, ki imajo samo 3-letno šolsko izobrazbo, je na primer precej krajša v primeri z omenjenimi izobraženci, še najmanj pa živijo kmetje in navadni delavci.
Gerontologi domnevajo, da večje duševne zmogljivosti usposobijo človeka, da prej premaga življenjsko kritične situacije in bolj pazi na svoje zdravje. To je v zvezi z boljšimi delovnimi pogoji, ki nudijo psihične prednosti in blažijo duševne in telesne depresije.
Ko že govorimo o dolgosti življenja, naj omenimo še naslednje. V. zadnjem času je spet postalo aktualno vprašanje evtanazije, to je, ali se lahko zdravnikom zakonito dovoli, da človeku, ki je neozdravljivo bolan, končajo življenje s sredstvi brez bolečin, seveda kolikor to želijo šam pacient in njegovi sorodniki.
Gallupov inštitut je v ZDA glede tega že leta 1950 naredil anketo in rezultati so pokazali, da je samo 36 odstotkov vprašanih bilo za evtanazijo, anketa iz leta 1973 pa je dala povsem drugo podobo: zdaj je že 53 odstotkov Američanov za „milostno smrt" neozdravljivih ljudi. Prvič je bilo med anketiranci, ki so bili stari do trideset let, samo 39 odstotkov za evtanazijo, leta 1973 pa že 67 odstotkov. To kaže, da so predvsem mlajši ljudje bolj razsodni in da jim ni vseeno, ali pacient, ki mu ni Več kaj pomagati, umira tudi po več let na postelji, ki bi v nasprotnem primeru lahko nudila prostor tistim, ki bi ob primerni zdravniški pomoči še ozdraveli.
[Paradižnik v srednjem veku
&
m
Ingradu Kuken-, e kdaj kupil od
nJegova soproga spotikala ob — butnila z
lenosti kot obe skrbni gospo-
dar popelje v beli svet; da po toliko stoletjihše enkrat živahno zaiezgeta ...
Ni si dal dvakrat reči tega naš vrli predvojni šofer Paradižnik. Odpihnil je prah s sedežev, zavrtel kontaktni ključ in veseli hrup se je razlegel pod oboki. Med podgane in ščurke je bušil oblak monoksida — prvič v sivem srednjem veku! Odmaknila je škripajočo dver šoferjeva soproga, sedla k možičku kot že tolikokrat doslej in kabriolet je zaoral na dvorišče!
'Valpti in biriči, stražarji in vojščaki so prhnili v
svoje luknje, kure so presunljivo zakokodakale, pred vozilom pa se je pokazala sloka postava barona fon Potegona ...
Izgubil bi bil mračni grad svojega gospoda - infarkt bi ga odpihnil ta hip, tako se je prestrašil Potegon — ko bi Klara ne imela pri roki prav baronovih kapljic! Nalovila jih je bila tam v kleti izpod stropa. Obrizgala je torej Klara Potegona, ga dvignila in posadila na zadnji sedež kabrioleta. In spravila sta naša junaka starega barona spet v dobro voljo.
( I
■■■■■■■■■•■■■■■■■■•■■a
-'N
GEORGE STARKE !
Filmski režiser Hehry Santis je priletel iz New Yorka v London. Iskal je primerno osebo za glavno vlogo v svojem najnovejšem filmu. Od vseh bi najraje dobil Petra Blancha enega najbolj znanih angleških dramskih umetnikov. Hotel je z njim podpisati pogodbo za čim dalj časa. Vedel je, da bo to moral dobro plačati, sam pa bi še več zaslužil.
Sedel je v hotelski restavraciji, jedel in razmišljal, kako naj prepriča Blancha, da bo podpisal pogodbo.
— Iščejo vas, - ga je iz misli predramil natakarjev glas.
— Kdo? —je bil presenečen Američan.
— Šofer igralca Blancha. Dal mi je tole pismo.
Santis je raztrgal ovojnico in bral:
„Spoštovani Santis, prosim vas, da mi oprostite, ker ne morem priti osebno, da bi se pogovorila o stvari, kije za oba vabljiva. Pošiljam vam svojega šoferja, sam namreč ležim za-, radi prehlada.“
Američan je takoj vstal in pohitel ven. Pri vratih je stopil k njemu mladenič v šoferski uniformi.
,	- Dober večer, - je ljubeznivo pozdravil in se lahno
priklonil. — Sem šofer Petra Blancha. Izvolite, avto vas čaka ...
— Torej si me takoj spoznal? - se je zasmejal Američan.
— Seveda! Izvolite .
Medtem ko je šofer uslužno držal vrata, se je Santis počasi zavalil na sedež. Takoj sta odpeljala in čez deset minut sta že bila pred moderno vilo z velikim, lepo urejenim parkom. Šofer je izstopil prvi, odprl vrata Santisu, nato pa pohitel odklepat železna vrata.
Stopila sta v veliko vežo. Santis je upal, da ga bo Blanch čakal tam. Obrnil se je, da bi vprašal šoferja, kje je njegov gospodar, pa je luč v veži nenadoma ugasnila. Istočasno je začutil, da mu nekdo močno tlači v usta nekakšno cunjo. Zmanjkalo mu je sape, hotel je zavpiti, pa ni mogel. Kmalu bi izgubil zavest, ko ga je človek, ki gaje dotlej trdno držal, porinil naprej, daje padel na tla. Cunja je padla iz ust. Zavpil je od bolečine.
Najprej ni mogel videti nič drugega kot bleščečo svetloba, ki se je nenadoma pojavila. Počasi so se mu oči privadile in začel se je ozirati okrog.
— Ne premikaj se, Santis! — je zaslišal šoferjev glas, pa ne več tako mehak in uslužen. V roki je imel revolver.
— .Kaj hočete od mene? — je jezno vprašal Američan. Denarja nimam pri sebi.
Šofer se je noro zasmejal:
-Denar? Kaj ga pa potrebujem? Tebe hočem!
Santisu so klecnila kolena. Padel je v past. Ta človek je gotovo nor.
— Peljite me k Petru Blanchu! — je prosil. Govoriti hočem-z njim.
— Oh, Blanch! Taje na drugem koncu Londona. Mislim, da ima nocoj predstavo.
Američan je požrl kletev.
— Kaj hočete od mene?
— Sedaj boš videl. Privezal te bom na stol in te bom začel mučiti. Verjemi mi, da se na to dobro spoznam.
Santis se je hotel vreči na norca, toda ta je spregledal njegovo nakano in ga močno udaril z držajem pištole po glavi in ga tako spet .poslal na tla. Nato gaje spretno dvignil in privezal na stol.
— Kljub vsemu boš spregovoril, prekleti! Daj, priznaj, kam si skril zaklad? Mislil si, da te ne bom nikoli našel. Zmotil si se. Želel si vse samo zase. Sedaj si se spomnil, menda, skupnega pešačenja skozi afriške džungle pred dvajsetimi leti! Sedaj sva vlogi zamenjala. Kam si skril diamante?
Santis je osuplo strmel v pobesnelega šoferja. Zamenjal ga je z nekom. Videl ga je prvič v življenju, v afriških džunglah pa sploh nikoli ni bil.
— Trmast si. Nočeš povedati?
Santis je majal z glavo. Tista odvratna cunja je spet bila v ustih. Po čelu so mu polzele velike kaplje potu.
— Prekleti! - je vpil šofer. - Sedaj te je strah. Drhtiš! Tedaj pa si. imel pogum, da si me pustil brez orožja sredi džungle, samo da si obdržal zaklad . . . Leta so minila, jaz pa nisem pozabil prisege, ki sem jo tedaj izrekel. Dolgo sem čakal na ta trenutek. In, vidiš, sedaj si mi padel v pesti. Prišel je čas, da te vidim drhteti za svoje umazano življenje.
Stopil je pred Santisa in iz žepa vzel nož.
— Ubil te bom! Ostane ti samo še minuta življenja. Šestdeset sekund! Devetinpetdeset .. .
Santis je bil na pol nor od strahu. Šofer pa se ni menil za njegove prošnje.
— Štirideset. enaintrideset osemindvajset ...
enaindvajset. .. dvanajst.. . sedem .. . pet, štiri, tri, dve ...
Santis je zaprl oči, ko je začutil rezilo noža na svojem vratu. Vse njegovo telo je zadrhtelo.
— Zavesa! — je zavpil nenadoma šofer, se sklonil in začel Američana odvezovati.
— Kaj je, kaj se dogaja? —je zajecljal režiser.
— Nič, gospod Santis, samo kratka poskusna predstava.
— Predstava?
— Točno tako! Jaz sem mlad še neznan igralec. Moje življenjske sanje so, da bi igral v filmu. Slišal sem, da iščete. igralca glavne vloge za svoj novi film. Prišel sem v hotel, pa so mi rekli, da nikogar ne sprejmete. Zato sem se odločil uporabiti ta način, da vas spoznam in vam pokažem svoje igralske sposobnosti....
Santis je izvelekel iz žepa robec in si obrisal pot s čela. Roke so se mu tresle.
— Prisilili ste me, da sem preživel strahotne trenutke. Če pa bi vas v začetku kako obvladal, bi vas pretepel kot mačka. Kaže, da bova lahko sodelovala. Saj res, kako vam je pa ime?
— Harman Amfiint, — se je predstavil mladi talent.
— Zapomnil si bom to ime. Pridite k meni v hotel v ponedeljek. Toda — brez pištole!
BLIŽA SE „ČATEŠKA • NOČ"
Letošnja Čateška noč bo 10. avgusta. Začela se bo ob sodelovanju Antene s prireditvijo Poletje 74. Gostje Čateške noči bodo Mija Aleksič, Marjan Kralj, Tone Fornezzi-Tof, Feri Sola, Oto Pestner, Tatjana Gros, Simeon Gugalovski, ansambla Ultra 4 in Vokali ter skupina Toneta Žagarja. Modno revijo bo nadomestila izbira najlepših kopalnih oblek sezone, ki jih bodo pokazale občinstvu znane manekenke.
Praporščaki in grabljice med slovesnostjo v Spodnji Pohanci, kjer je kmet Ivan Ceijak prerezal trak na cesti proti Artičam. O načrtih za asfaltiranje vseh občinskih cest v brežiški občini je spregovoril Ivan Živič. (Foto: J. Teppey)
NOVO V BREŽICAH
UMAZANA KRKA - Vroče julijsko sonce je za nekaj dni ogrelo Krko in privabilo na njene bregove številne kopalce od blizu in daleč.
Toda bili so spet razočarani: reka je kalna in mnogi zaradi tega niso šli v vodo. Ljudje so ogorčeni nad brezobzirnostjo industrije do okolja.
NOVA SODNICA - Mesto sodnika za prekrške se je spet izpraznilo.
Občinska skupščina v Brežicah je za opravljanje te dolžnosti izvolila Ivanko Trajkovič.
DENAR POČASI DOTEKA -. Za delo krajevnik skupnosti je v občinskem proračunu predvidenih nekaj več kot 540 flsoč din. Prve vsote so jim nakazali šele pred kratkim. Tako bo vseh 18 krajevnih skupnosti s polovičnim zneskom lahko začelo oz. nadaljevalo svoje načrte.
POHOD BO AVGUSTA - 17. in 18. avgusta se bodo brežiški mladinci udeležili pohoda „Po poteh Kozjanskega odreda 74“.
Pot jih bo vodila do Planine, kjer bodo takrat slavili tridesetletnico osvoboditve vasi.
NIC POČITKA
Člane štaba, ki bodo v mladinskih aktivih brežiške občine vodili javno razpravo o kongresnih dokumentih, so za nekaj dni povabili na seminar skupaj s sekretarji 00 ZK, predsedniki osnovnih sindikalnih organizacij ter organizacij SZDL po krajevnih skupnostih. Zvezamladine želi z gradivom za 9. kongres ZMS pravočasno in temeljito seznaniti vse mlade v občini.
Kakor kaplja v morje
Solidarnostni sklad — upanje za mnoge delavke
BREŽlSFIE vesti
Delavke „Beti“ v Dobovi brez obotavljanja povedo, kaj jih teži. Najprej omenijo stanovanja, potem pa še kopico drugih težav. Obrat s ISO zaposlenimi nima niti enega lastnega stanovanja, za posojilo graditeljem se pa nateče v letu dni komaj 40 tisočakov. To je kakor kaplja v moije.
Veliko delavk ima premajhne dohodke, da bi lahko računale na postavitev lastne strehe. Tem bi bilo dobrodošlo stanovanje v bloku. Tudi za strokovnjake bi sčasoma potrebovali kako stanovanje v bližini.
Med delavkami, ki že leta čakajo na družbeno stanovanje, je tudi Mira Kerin iz Brežic. V ,,Beti“ je zaposlena deset let in pol. Na delo se vozi s kolesom pozimi in poleti. Osem kilometrov prevozi vsak dan. Če bi bile zveze ugodnejše in železniška postaja v Brežicah bliže, bi
se vozila z vlakom, tako pa to ne pride v poštev. Raje sede na kolo, da je prej doma pn otroku. Sinček Andrej je star tri leta in bo šel jeseni v vrtec.
Kerinova se zdaj oprijema upanja na solidarnostni sklad. V njem vidi rešilno bilko zase in za vse take, ki imajo premalo dohodkov, da bi se lahko lotili zidave svojega doma. Na mesec zasluži povprečno 1550 din. „S tem res ne morem začeti,“ upravičeno ugotavlja. Počakala bo do septembra, potem pa se bo spet oglasila na občini, kot so ji naročili. Upa, da takrat ne bo zastonj odprla vrat.
J. TEPPEY
VABLJIVA RAZSTAVA
V	artiški osnovni šoli je razstavil del svojih skulptur kipar samorastnik Peter Jovanovič. Razstava je vzbudila med obiskovalci, zlasti med mladino, veliko zanimanja.
V Krškem je premalo sodnikov
je tudi v Sloveniji, kjer je prostih okoli šestdeset sodniških mest. Pravniki se raje zaposlu-
KRŠKE
NOVICE
Občinski) sodišče v Krškem je letos v precejšnji zagati. Delo zastaja, ker manjkata dva sodnika. Prehude zadrege rešuje Krčane sodnik iz Brežic, ki že nekaj mesecev prihaja na pomoč.
Sodnikov nasploh primanjku- jejo v gospodarstvu in v drugih
službah, kjer so prejemki večji in tfer niso potrebne posebne stroKovne in moralnopolitične kvalitete.
V	Krškem in najbrž tudi dru-godiza nove sodnike nimajo sta-noJmj. Prav zaradi tega pričakuje krško sodišče, da mu bo z razumevanjem skupščine čim-prej uspelo dobiti vsaj eno prosto stanovanje za sodnika.
Sodišče se ubada še z drugimi težavami. Za različna področja mora iskati izvedence zunaj občine, to pa podaljšuje sodne postopke in jih hkrati po-dražuje. K sodelovanju bodo poskušali pritegniti domače strokovnjake, da bi se izognili take vrste nevšečnostim.
Tudi sodniki porotniki naj bi se v prihodnje vestneje odzivali pozivom za prisotnost pri sojenju. Uveljavila seje praksa, da samo nekateri redno opravljajo svoje dolžnosti, zato jih pogosteje vabijo k sodelovanju in ti so zaradi tega obremenjeni bolj, kot bi bilo potrebno. Potem so
tu še poravnalni sveti, pri katerih upada začetna prizadevnost in delovna vnema. To velja predvsem za Krško in večja krajevna središča. Zmanjševanje njihovega vpliva pa zopet obremenjuje sodišče, ki zaradi skromne zasedbe ne zmore vsega dela.	-T-	T.
„MINIMALNI PROGRAM" - Da bi bilo delo mladinskih aktivov bojjše in enakomerno razporejeno skozi vse leto, so na zadnji seji predsedstva konference ZMS pozdravili odločitev, da do jesen; .prejmejo minimalni delovni program. Sestavili ga bodo, ko bodo prejeli odgovore na anketo, s katero bodo zbrali želje mladih.
DODATNA POMOČ? - Koordinacijski odbor za pomoč od potresa prizadetim kozjanskim predelom meni, da „uradna" pomoč v naši republiki ne bo odpravila vseh posledic. Zato predlagajo, da bi v krški občini poskrbeli še za dodatne prispevke v denaiju ali materialu in jih namenili gradnji ali obnovi kakšne šole ali podobnega pomembnega objekta.
USPEŠNO DELO Četrta izmena brigadirjev na delovni akciji „Kozjansko 74“ je ob koncu minulega tedna končala delo. Med tremi brigadami je bila tudi posavska, kije nosila ime „Kozjanskega odreda". Štela je več kot 60 deklet in fantov, fei so dosegli res dobre delovne uspehe.
PESTRA SEZONA - Plavalci krškega „Celulozarja" hodijo te dni s tekme na tekmo. Komaj so minulo sredo opravili tekmovanje za pionirski pokal PZS, so imeli v soboto dvoboj z vrstniki PK Ljubljane, predvčerajšnjim pa so nastopili v Trbovljah na „Memorialu Lučke Vodišek". V soboto 'bodo krški mlajši pionirji sodelovali v Trbovljah na ekipnem republiškem prvenstvu.
KRŠKI
TEDNIK
DELAVCE IŠČEJO
Kovinarska želi zaposliti precejšnje število nekvalificiranih, polkvalificiranih in drugih delavcev, da bi lahko uresničila dolgoročni proizvodni program. K sodelovanju vabi posebej občane iz kostanjeviškega območja, kjer moški čakajo na primemo in stalno zaposlitev. Tovarna obljublja tudi skrb za stanovanja, možnosti za napredovanje in pomoč pri morebitnem študiju. . i	/
PRESLABO OBVEŠČANJE
Medobčinski svet SZDL Posavje je sklenil, da bo delegacija Posavja obiskala RTV v Ljubljani in se tam dogovarjala za usposobitev snemalca in nakup kamere za Posavje. Dnevnik Delo so obvestili o zahtevi, naj ta zagotovi redno dopisništvo iz Posavja. V pokrajini čutijo, da osrednjemu dnevniku in televiziji pokrajina ni dovolj predstavljena, zato so že na nekaj sejah opozarjali na te pomanjkljivosti.
KVASA PA NI BILO
Pred dnevi so bile trgovine v Krškem, v Kostanjevici, na Sutni in v Črneči vasi brez kvasa. Ljudje so zaman pošiljali otroke ponj v oddaljene prodajalne. Odgovor je bil povsod enak: „Nimamo". Kruha v oddaljen ili krajih običajno ne prodajajo in tako so sc morali domačini zadovoljiti z žganci namesto s kruhom.
RIBIŠKO SREČANJE
V	Kostanjevici se pripravljajo na zanimivo ribiško prireditev, ki bo 27. in 28. julija. Na meddružinskem tekmovanju se bodo pomerili najboljši ribiči iz številnih družin.
PRIZNANJA
NAJPRIZADEVNEJŠIM
Za večletno delo v Združenju šoferjev in avtomehanikov so člane krškega /druženja nagradili s priznanji. Podeljevali so jih pri brestaniških ribnikih. Odlikovali sojih tudi za spretnostno vožnjo in za dejavnosti zunaj združenja.
PRVA SOLA - V petek se je v bazenu pri tovarni celuloze in pa-
Eirja pričela letos prva plavalna šola, i jo v sodelovanju s TTKS organizira PK Celulozar. Otroci se bodo učili plavalne veščine dva tedna, nato pa bo krški klub pripravil še en tečaj.
Kmetijci, predelava, trgovci vkup!
Družbenopolitične organizacije Kmetijske zadruge Trebnje podpirajo združevanje na Dolenjskem - Zakaj molčijo drugod?
V začetku meseca so na gospodarski zbornici sklicali predstavni ke dolenjskih kmetijskih , organizacij na sestanek o gradnji veliki klavnice v pokrajini, hkrati pa je bil govor tudi o tesnejšem sodelo vanju kmetijskih organizacij in možnostih skupne organizacije, ko to omogočajo ustavna določila. Zaenkrat še ni nobenih odmevov i; ostalih kmetijskih organizacij, v Trebnjem pa že imajo svoja stali šča.
Pred pogumnimi poslovnimi odločitvami in sedanjim tesnim sodelovanjem z zasebnimi kmeti je tudi trebanjska zadruga pred leti plavala v težkih izgubah. Lani so odborniki občinske skupščine z veseljem glasovali o predčasni sanaciji zadruge. V čem je torej ta trebanjski kmetijski čudež? Vmnogočem tudi v mnogo-stranskem dolgoročnem poslovno--tehničnem sodelovanju s takimi partnerji, kot so EMONA, TOZD Klavnica Zalog, LJUBLJANSKE MLEKARNE, TOZD Proizvodnja in odkup mleka, KOLINSKA, TOZD Tovarna za predelavo krompirja na Mirni in SEMENARNA. Vse pogodbe so na 10 let! Z DANO so sklenili 5-letno pogodbo. Vse te organizacije skrbijo skupno s trebanjsko Kmetijsko zadrugo za širjenje kmetijske proizvodnje pri zasebnih kmetih z lastnimi vlaganji, ravno tako pa tudi z bančnimi krediti in drugimi viri. Zato osnovni organizaciji ZK, izvršnemu odboru sindikalne in mladinske organizacije v zadrugi na sestanku 13. julija ni bilo težko sprejeti stališča, ki izhaja iz že
uspešno preverjenega sodelovanja s predelovalno industrijo.
Seveda vidijo dosti prednosti tudi v združevanju na Dolenjskem, v sestavljeno organizacijo združenega dela, kolikor bi se za to odločili v KZ Stična, Žužemberku, Novem mestu, Metliki in Črnomlju. To bi bila tudi priložnost za povezavo predelovalne industrije v pokrajini, kot so PRESA D iz Gabrovke, mirenska DANA, BELSAD in metliška Vinska klet. Le tako bi lahko specializirali predelavo sadja, jagodičevja, po-vrtnin in grozdja. V okviru naštetih kmetijskih organizacij bi lahko uspešno reševali tudi vprašanje klavnic. Skupaj bi bili dovolj močni za gradnjo mešanice močnih krmil, kar je sedaj problematično. Skupno bi lahko nastopali pri povezovanju ob proizvodnji in prodaji krompirja. Pri tem povezovanju nikakor ne bi smeli pustiti ob strani trgovske mreže. Trebanjci vidijo zadovoljivo možnost za oskrbovanje kmetijstva, še bolj pa za prodajo tržnih presežkov v povezavi sedanjih trgovskih organizacij pri kmetijskih zadrugah z DO-
Zgled dobrega sodelovanja: Kolinska, zadruga in kmetje. Na sliki: ob letošnjem ogledu mirenske tovarne je veljalo pire tudi poskusiti! (Foto: Železnik)
inž. Slavko Nemanič: „Ne gre pozabiti na še tesnejše povezovanje z obstoječimi partneiji!“
LENJKO, NOVOTEHNO, MERKA-TORJEM - TOZD STANDARD in GRADIŠČE. Pri vseh partnerjih bi morali razviti solidarnost med proizvodnjo, predelavo in trgovino. „Brez širše osnove ne bomo sposobni niti za naložbe v lastno proizvodnjo, nove zmogljivosti in kaj drugega," menijo v Trebnjem. Kaj pa drugod?
ALFRED ŽELEZNIK
Iz kraja v kraj
KINO JE MRKNIL - Mokiono-žani so že lep čas prikrajšani za marsikatero kriminalno, kavbojsko ali drugačno limonadno filmsko štorijo, saj iz velikega okna na Dolenjkini Železninanamesto bolj ali manj pomanjkljivo oblečenih lepotic zre reklama „Pijte laško pivof“ Mokro-noški kino je tako betežen, da bi za sanacijo požrl prav gotovo ves kupček kluba larfaijev in še kaj povrhu. To še ni najhujše, nekateri larfarji celo izražajo željo, da bi kinu pomagali, a kaj, ko pa je le-ta kot jama brez dna: brž, ko kaže, da so RffiO popravili, že „mrkne“ kaj drugega.
VSI NISO ZaToMOČ - Svet krajevne skupnosti Veliki Gaber se je med prvimi odločil za zbiranje pomoči prizadetim Kozjancem. Posebno so se izkazali občani Ceste, Stehanje vasi in Malih Dol. Na območju cele krajevne skupnosti so v kratkem času zbrali za tri tisočake pomoči. Izredno slabo pa so se v tej akciji izkazali v Zagorici.
TREBANJSKE NOVICE
Enotni za Posavje in navzven
Široka javna razprava o konceptu razvoja posavske regije je navrgla mnogo dopolnil • Nadaljnja akcija: uskladiti pripombe
Sevniška občinska skupščina je sprejela družbeni dogovor in koncept gospodarskega, socialnega in regionalnega razvoja Posavja za 1971 - 1985 šele na seji 15. julija, medtem ko sta ga sprejeli skupščini v Brežicah in Krškem brez pripomb že mnogo prej. Ta „zakasnitev44 v sevniški občini pa je načrt posavskega razvoja v mnogočem obogatila, predvsem kar zadeva mesto in vlogo sevniške občine.
Kot je dejal sekretar občinske konference SZDL Slavko Štrukelj v uvodnem izvajanju, v katerem je strnil vse bistvene pripombe več kot mesec dni trajajoče javne razprave, je med posavskimi občinami sevniška občina najslabše obdelana. To pomankljivost, ki izhaja iz preteklosti, pa si morajo pripisati občinski dejavniki sami Pozornost, s katero so predlog tega dokumenta obravnavali delegati in občani, pomeni prelomnico s to preteklostjo. Občinski izvršni svet je pripravil kar 15 amandmajev, s katerimi so dopolnili predloženo knjigo. Zanimivo je, da delegatskemu ognju v Loki pri Zidanem mostu in na Blanci ni ušla niti taka malenkost, kot je ta, da koncept postavlja kot nujno gradnjo nove (!!) železniške proge Novo mesto-Brežice, medtem ko so na obstoječo progo Novo mesto-Treb-nje-Sevnica kar pozabili (? ).
Med viri za bodoče naložbe opozarjajo Scvničani še na naložbe denarja zdomcev. Predvidene plovne poti do Zasavskega hribovja nc bi smeli končati pri Krškem, ampak bi jo morali potegniti vsaj do Sevnice. „Rang listo" kmetijske proizvodnje kaže razširiti vsaj še na sadjarstvo, vinogradništvo in jagodičevje. Zmogljivosti lesnih surovin naj bi namenjali ne le za predelavo, temveč tudi obdelavo, za to pa bi morali izkoriščati tako etate iz zasebnih in družbenih gozdov. Tu gre posebna pozornost zasebnim gozdovom, več pa tudi negi gozdov in pogozdovanju, kar je vse v Posavju v precejšnjem zaostajanju.
Ravno lako nočejo vezati rok konfekcijski industriji pri širjenju lastnih zmogljivosti. Kopitarna nima bodočnosti le v klasični čevljarski usmeritvi, temveč tudi v predelavi plastičnih mas. Za industrijo gradbenega materiala je pomemben kvarcit na območju Sevnice, Krmelja in Blance. Kemična predelava lesa ima bodočnost v predelavi v furfural, celolignin in plošče iz lesnih odpadkov (Jugotanin). Razširjajo tudi
turizem, dodajajo možnosti za zimski turizem, kmečki turizem razen na Malkovcu še na .Dedni gori in Šentjanžu. Gre tudi za vrsto doslej izpuščenih cestnih povezav. Več o tem in o pripombah delegatov in občanov iz krajevnih skupnosti prihodnjič. Obsežna javna razprava je
VSI ZA ZLATO
Ob prikazu gašenja minulo nedeljo na Šmarčni in Kompo-lju sta predsednik krajevne organizacije SZDL Boštanj in član društva obredla vse domačije s prošnjo za denarno pomoč društvu. Z velikim razumevanjem vaščanov sta bila sprejeta v vsaki hiši, doma niso bili le pri eni. Skoraj vsak gospodar je dal za zlat žebljiček, ki jih bodo zabili v novi gasilski prapor ob 50-letnici.
Ljudi iz doline Sevnične, predvsem pa iz okoliških krajev tega kozjanskega dela občine, močno moti počasno posodabljanje ceste proti Planini. Ta bukov štor je zaprl cesto za lep čas, na cestišče se je zvalil iz neutrjene poseke.
vsepovsod z velikim odobravanjem sprejela prizadevanja za sodelovanje v regiji, poudarjali pa so tudi širšo odprtost.
ALFRED ŽELEZNIK
Sevniški paberki
ZA STARO IN MLADO - Kaže, da je prihod „Zabavnega parka“ dogodek za Sevnico, čeprav stoji v Smaiju. Čez dan in morda tudi kasneje bo zaradi avtodroma, raznih vrtiljakov, streljanja in še marsičesa podobnega mladež spet izvabila marsikateri star tisočak od staršev, množica odraslih zvečer pa kaže, da tudi ne želi biti prikrajšana za zabavo. Čeprav se je sprva zdelo, da se pripravlja na tej „zelenici*4 pokopališče odsluženih Viatorjevih Krpanov, je bučna reklama, lepaki in tudj pravi čas dalo vedeti, kaj se obeta. Vsaj kar se reklame tiče, se lahko česa naučijo tudi kulturniki-
ZNAKI LOVIJO LUKNJE -Skoda, da že prve luknje kvarijo do; ber vtis, ki jih dobi voznik na vožnji ob Impoljskem potoku ob pogledu na nove cestne znake. Cestarji so ugodno presenetili celo z novimi tablami za oznako naselij, vnemai Pa niso pustili niti kažipotov v bližnji vasi. Vse kaže, da je cestarjem ob tem zmanjkalo sape za jame, ni pa tudi znano, kako ,,daleč“ bodo prodrli z novimi znaki!
DRAŽJI KRUH - Delegati so morali kar po hitrem postopku dvigniti roke, da so prenesli pristojnost za določanje nekaterih maloprodajnih cen na občinsko vlado, da ne bi občina zaostajala v ažurnosti pri lovu na podražitve za sosednjimi občinami. Črnilo na tem sklepu sc še ni posušilo, že je dobila vlada za današnjo seio Merxov predlog za nove cene kruna: črni kruh 3,10 dinarja, polčmi, 3,30, polbeli 3,50 in beli 3,90. Za tolažbo: zanesljivo je, da bo kruh po tej ceni tudi drugod, ni pa izključeno, da sevniški kruh v bodoče ne bi mogel biti boljši ali tako dober, kot je drugod!
SliVNI&KI VESTMI
Priprave na praznik Črnomlja I *
Občani ga bodo slavili v spomin na prvi partizanski napad 11. avgusta 1941 na železniško pirogo in vlak • 1975. leta že plakete
Zaradi dopustov slab obisk seminarja
Čeprav slavijo Črnomaljci svoj krajevni praznik v času, ko je največ prebivalcev na dopustu, so člani pripravljalnega odbora, ki deluje v okviru krajevne organizacije SZDL, prepričani, da bodo Črnomaljci dostojno proslavili svoj praznik. Praznujejo ga v spomin na prvi oboroženi spopad partizanske skupine, v kateri so bili sami prebivalci Črnomlja, na železniško progo in vlak med Vranoviči in Črnomljem. Ta uspešni napad so izvedli partizani 11. avgusta 1941.
Prav zaradi časa dopustov bo šte-' trebno, da bodo ob naslednjem kra-
vilo prireditev ob prazniku sicer ne koliko skrčeno, vendar bo vsebina prireditev bogata. Na slavnostni seji sveta krajevne skupnosti in delegacije krajevne skupnosti v občinskem zboru krajevnih skupnosti bodo spregovorili o krepitvi krajevne samouprave, razvoju kraja in o uspehih, ki so jih pri tem dosegli. Tričlanska delegacija bo s seje odnesla venec k spomeniku na Gričku, na seji pa bodo imenovali tudi odbor, katerega člani bodo dolžni, da do prihodnjega leta pripravijo vse po-
ČRNOMALJSKI DROBIR
IGRIŠČE UREJAJO - Mladi s preloke med počitnicami ne počivajo. Marljivo si urejajo nogometno igrišče. Postavili so si že gole, sedaj Pa urejajo ogrado okrog igrišča. Izpolnila se jim bo velika želja, saj so si vedno želeli igrati nogomet, pa niso imeli kje.
KAKŠNO IME? - Prostor za juijevanje, Dolinica, Kotlinica, Zelenica - z vsemi temi imeni so označevali in še označujejo dolinico nasproti hotela Lahinja. Nekateri pa trdijo, da je za ta prostor edino veljavno ime Papeževa draga. Krajevna skupnost namerava ta prostor kmalu dokončno „krstiti11. S katerim imenom, je doslej še neznano.
ZAKAJ SELE SEDAJ? - Obiskovalcev v viniškem kampu je mno-8°, okolica kampa pa je še precej neurejena. Razmetana drva, manjša Vadbena dela in celo beljenje restavracije gotovo ne spadajo med dela, *i jih je treba opraviti sredi turistične sezone.
jevnem prazniku Črnomlja že lahko podelili plakete mesta za najboljše dosežke na vseh področjih delovanja delovnih ljudi. V prihodnje bodo take plakete podeljevali vsako leto.
Črnomaljci se bodo lahko v soboto zvečer priključili mladim, ki bodo pripravili rajanje ob kresu, v ne-
FRANCI ŠALI NA VINICI
Pretekli četrtek je obiskal Vinico član izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS Franci Šali. Najprej se je v osnovni šoli pogovarjal s prosvetnimi delavci o idejnosti pouka ter izvenšolski dejavnosti učencev, zlasti o delovanju kluba OZN, nato pa se je s komunisti krajevne skupnosti pogovarjal o razvoju krajevne samouprave, povezovanju krajevne skupnosti s šolo in obratom Novoteksa,
o	načrtovanju krajevne skupnosti ter o delu družbenopolitičnih organizacij v njej.
deljo, 11. avgusta, pa jih bo zbudila godba na pihala. Skupina mladincev bo odšla po poti, ki so jo prehodili partizani, ko so izvedli akcijo, zaradi katere ima Črnomelj praznik, ob 10. uri pa bodo mladinci predali raport pri spomeniku, kjer bo spominska slovesnost. Skupina vojakov bo uprizorila napad na progo, spregovoril pa bo udeleženec partizanskega napada na progo Janez Vitkovič. Po uradnem delu proslave bodo za ljud-
sko rajanje poskrbeli gasilci iz Vra-novičev in Črnomlja, ki bodo organizirali gasilski veselici.
B. PODOBNIK
PRAZNIK ČRNOMLJA
Spored prireditev ob praznovanju črnomaljskega krajevnega praznika je naslednji:
V	soboto, 10. avgujta, bo ob 18. uri v sejni dvorani občinske skupščine slavnostna seja delegacije in sveta krajevne skupnosti Črnomelj, ob 20. uri pa bo mladinsko rajanje ob kresu v Dolinici. Dan kasneje bo ob spomeniku NOB pri Vranovičih ob 10. uri spominska svečanost. Vse prireditve organizirajo krajevna skupnost in krajevne družbenopolitične organizacije, ki čestitajo občanom in jih vabijo na prireditve.
Pred kratkim je bil v hotelu PUGLED v Kočevju dvodnevni seminar za predsednike konferenc sindikata na ljubljanskem območju. Na njem so predavali predstavniki republiškega sindikalnega sveta. Govorili so o družbeni vlogi sindikatov glede na novo ustavo in o aktualnih nalogah sindikatov, o organiziranosti sindikatov v občini ter v zvezi sindikatov, o delovanju občinskih sindikalnih svetov in konferenc. Posebno so poudarili pomen sindikatov v samoupravljanju, samoupravnem sporazumevanju o delitvi dohodkov, osebnih dohodkov ter o skupni porabi in o samoupravnih interesnih skupnostih.
Nadalje so govorili tudi o obveščanju in nekaterih oblikah političnega dela. Obisk seminarja ni bil najboljši zaradi letnih dopustov.
Med drugim je bilo na seminarju rečeno, da mora biti sindikat buden pri družbenih dogajanjih, da se mora aktivno vključiti v družbenopolitično življenje in ne sme dopustiti, da bi se z ustavo in samoupravnimi sporazumi pridobljene pravice kršile. Vsi samoupravni akti morajo zaživeti in dobiti svojo vsebino. Delo sindikatov je tudi aktivno poseganje v družbena dogajanja in skrb za zaščito delavcev in njihovih pravic.
VILKO ILC
Uskladiti odstrel divjadi
Še ni soglasja o načrtu odstrela
Če je vreme lepo, so gostje vini&ega kampa zelo zadovoljni... (Foto: B. Podobnik)
V	sredo, 10. julija, so se v Kočevju sestali predstavniki Lovske zveze Kočevje, gojitvenega lovišča „Medved1* in Gozdnega gospodarstva Kočevje. Pogovorili so se o uskladitvi načrta lovskih družin na območju GG Kočevje, o vrstah, staležu in odsttelu divjadi.
Predstavniki lovskih družin so se načelno strinjali s pogoji lovnega gospodarjenja in so bili mnenja, da se je treba takoj pogovoriti o uskladitvi glede vrste staleža in odstrela divjadi, da bo zadoščeno zahtevam komi-
SEJE IZVRŠNEGA SVETA
Prve seje IS občinske, skupščine Kočevje so pokazale, da bodo mora-
li člani tega sveta temeljito razprav-
ljati o mnogih vprašanjih, s katerimi se soočajo občani in temeljne organizacije združenega dela. Na zadnji seji, ki je bila 16. julija, so razpravljali in sklepali o sporazumu za določitev dolžine in širirie magistralnih in regionalnih cest v občini, o garancijski izjavi občinske gasilske zveze,
o	predlogu za nove cene kruha, o razdelitvi kredita krajevnim skupnostim, o premoženjskih zadevah in programu dela ter o nekaterih drugih vprašanjih. Imenovali so tudi nadzorni organ za gradnje objektov za trg.
sije za potrjevanje načrtov pri republiškem sekretariatu za kmetijstvo in gozdarstvo.
Vendar so predstavniki Lovske zveze zahtevah, naj se rok za uskladitev podaljša, češ da se morejo o tem pogovoriti v posameznih lovskih družinah. Načrt, ki ga bodo izdelali, pa mora obravnavati prej tudi republiška Lovska zveza. Po podatkih o staležu in odstrelu divjadi so lovci in predstavniki gozdnega gospodarstva enotni; oboji pa so se strinjali s tem, da bo treba obvezno spremeniti količino odstrela posameznih vrst divjadi. VILKO ILC
KDAJ TELEFON?
Prebivalci Bosljive Loke iz zgornjega dela Kolpske doline si prizadevajo, da bi ta kraj čimprej dobil telefonsko zvezo z ostalimi kraji, kajti zdaj imajo težave z obvestili za zdravnika.
DIREKTOR RAZREŠEN
Pred kratkim je delavski svet stanovanjskega podjetja Kočevje zaradi odhoda v pokoj razrešil dolžnosti direktorja podjetja dipl. ing. Toneta Knafeljca in imenoval za vršilca dolžnosti direktorja Hermana Bunder-lo, ki je bil do zdaj poslovodja gradbenega servisa omenjenega podjetja.
- Pod kakšnim pogojem bi pa tudi ti pristal, da bi bilo gostišče v domu upokojencev odprtega tipa?
- Če bi vse najbolj vnete zagovornike odprtega tipa zaprli.
KREDIT KRAJEVNIM SKUPNOSTIM
Za odpravo posledic poplav in neurja, ki je pustošilo lanskega septembra, je občinska skupščina Kočevje najela iz republiškega rezervnega sklada kredit v znesku
450.000	dinarjev brez obresti za dobo petih let. Posojilo je bilo odobreno in so ga že razdelili krajevnim skupnostim Struga, Stara cerkev, Dolga vas in Kočevje za popravilo mostov in drugih komunalnih objektov.
Drobne iz Kočevja
MLEKO - Gospodinje se pritožujejo, da se mleko iz tetrapakov pogosto sesiri, ko ga vlijejo v vročo kavo. To se zgodi tudi pri kuhanju mleka, čeprav je bilo prej v hladilniku. Neprijetno torej, posebno v družinah, kjer imajo dojenčka.
IZLETNIKI - Dolenjske Toplice so postale priljubljene tudi med kočevskimi izletniki, ki se tja odpravljajo predvsem pred letovanjem na moiju, da si že prej malo ožgejo „mlečno" kožo in se privadijo vodi.
LOKAL - Kavarna Zvezda je spet preurejena. Ko so se gostje hladili na senčnem vrtu, so v lokalu prepleskali okajene, strope, zamenja-
li	tapete, nadomestili nove svetilke in lokal temeljito očistili. Tako je kavarna zopet eden najprijetnejših gostinskih objektov v Kočevju, vprašanje pa je, koliko časa bo to, kajti objestnežev, ki delajo škodo, ne manjka.
ODTOK - Žlebni odtok in kanalizacijo med pekarijo in frizerskim salonom na Ljubljanski cesti so končno uredili, čeprav je bilo težko najti vse kanale stare kanalizacije in jih pravilno spojiti tako, da ne bodo na pločnikih spet stalne mlakuže.
KOČEVSKE N0UICE
Po dva počivata v enem grobu Prispevek izglasovan
Trinajst krajevnih skupnosti v metliški občini si je razdelilo 230 tisočakov iz občinskega proračuna - še vrsta nerešenih vprašanj
Prav nič lahke naloge niso imeli delegati zbora krajevnih skupiti, ko so pred dnevi sprejemali letošnje programe krajevnih skupnosti ter se odločali o razdelitvi več kot skromnih sredstev, ki je občinski proračun namenil za letošnjo dejavnost 13 krajevnih ^pnosti v občini. Vse krajevne skupnosti so si morale med seboj ^deliti 230 tisočakov.
Kljub tuhtanju o potrebi posameznih del v krajevnih skupnostih pegati omenjenega zbora niso našli niti enega-dcla, ki bi ne bilo nujno Potrebno, nasprotno: vsi p6 vrsti so 0rnenjali še številne probleme, pred-
SPREHOD PO METLIKI
b pLES NA KOTALKAH - V soka0’ 13-7-. so otroci iz pobratene m cine Ronchi (Italija) pripravili dobnom na Pungartu prijeten večer s kotalkami. Veliko število fevdalcev je nastopajoče toplo po-talla.V'*° posebno zato, ker je kocev	^Port- ^ ga tostran Gorjan-
komajda poznamo.
Dr5RlTA NEVARNOST - Ob Da?«*1 sob°tal1 *n nedeljah je na ko-’ u Precej živahno. Kolpa pa je var C’ k' Je ne poznajo, 'tudi ne-vlelcf’	so asialitrali cesto, so
Pre 'Z stru8e pesek in tako naredili Ko CC/ globoke jame, ki presenetijo Palce, nevarne pa so se posebno
neplavalce.
1sK°MU KLJUČE - v ponedeljek, solin. ^a’ 'me*a skupščina da aarnostnega stanovanjskega skla-ljs{ na kateri so sprejeli prednostno stev Za .^delitev stanovanj iz sred-pa Vdanostnega sklada, izvolili tU(*‘ delegate v samoupravno stanovanjsko skupnost.
lotfS^VOR - Tovariš Ludvik Go-Udele,nn IKCK ZKS, seje 17. julija jevnr razgovora s komunisti v kra-Anal' ?nosti Mctlika in TOZD. Vani ,lZlra^ so organiziranost, delo-2« d ln. Pr°gram KS, povezanost KS cija^.^beno-poiitičnimi organiza-. . u in se pogovorili o vrsti stvari, Odevajo KS.
vsem v vaseh, ki bi jih bilo potrebno vsekakor rešiti, a kaj, ko v občinskem proračunu več denarja za dejavnost krajevnih skupnosti ni. Povsod pa so taki problemi, da tudi solidarnostnega prelivanja denarja iz nekaterih v druge krajevne skupnosti niso mogli doseči.
Na srečo pa se bo denar, ki so ga posamezne krajevne skupnosti,dobile iz proračuna, pri njih - odslej bodo ž njimi razpolagale čisto samoupravno - gotovo vsaj potrojil. Prebivalci so povsod pripravljeni za stvari, ki si jih želijo, žrtvovati mnogo denarja, predvsem pa materiala in udarniškega dela. Bojazni, da bi v krajevnih skupnostih negospodarno porabili denar, gotovo ni. To pa 'sc je dogajalo, kot so povedali na seji, v „TGP“. Delavci tega koletkiva so si menda vso zimo kurili pri mrliški vežici, naredili pa niso čisto nič. Zato so delegati zahtevali, naj se vsa dela bolje nadzirajo.
Med mnogimi problemi so delegati zbora krajevnih skupnosti najpogosteje omenjali slabo električno napeljavo: po nekaterih vaseh mrka-jo že luči, ne morejo poslušati radia, gospodinjski stroji* pa stoje v hišah le za okras. Tudi pomanjkanje zdrave pitne vode, neurejena kanalizacija, luknjaste in prašne ceste, za katere
LUDVIK GOLOB V METLIKI
Preteklo sredo je metliško krajevno skupnost obiskal član izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS Ludvik Golob. S političnim aktivom krajevne skupnosti seje pogovarjal o krepitvi krajevne samouprave, uveljavljanju ustavnih načel v krajevni skupnosti, kako je treba samoupravno organizirati krajevne skupnosti, kako organizirati v njej delovanje družbenopolitičnih organizacij in o načinu urejanja družbenoekonomskih odnosov v krajevnih skupnostih. Pogovor bo vsekakor prispeval k boljšemu delovanju te najmlajše krajevne skupnosti v obči-
„rGP“, kot so dejali nekateri delegati, zelo malomarno skrbi, povzročajo jezo in nejevoljo prebivalcev. Kar tragične pa so bile besede delegatov s Suhorja in iz Podzemlja, ki sta povedala, da so morali na suhor-skem pokopališču odkopati komaj dve leti star grob, da so lahko vanj zakopali pokojnika, ker je pokopališče prenapolnjeno, v Podzemlju pa morajo zaradi premajhnega pokopališča kopati jame na mestih, kijih zaUje voda še prej, kot krsto zasuje-
B. PODOBNIK
jo
Odlok o prispevku za uporabo mestnega zemljišča v mestnih naseljih Ribnica in Sodražica je po daljši razpravi in več odložitvah končno občinska skupščina Ribnica le sprejela.
Pred sprejemom je bila razprava o odloku zelo živahna, predlaganih je bilo več dopolnil (amandmajev), sprememba tarif ali posameznih členov, končno pa je bil odlck v skoraj nespremenjenem besedilu sprejet. Proti sprejemu odloka je glasovalo 5 delegatov, prav toliko pa se jih je glasovanja vzdržalo.
Po novem odloku znaša mesečni prispevek za uporabo mestnega zemljišča za stanovanja in garaže 0,20 din od kvadratnega metra, za poslovne prostore 0,30 din (v poslovni coni) oziroma O Hin Cizven po-
slovne cone) in za zemljišča, ki se uporabljajo neposredno za gospodarsko dejavnost, ter zemljišča, ki so po sprejetem zazidalnem načrtu namenjena za gradnjo, 0,07 din. Tako bo zbranih na leto 160.000 din več za urejanje mestnih zemljišč.
Delegacija KS Ribnica je predlagala, naj bo prispevek za uporabo mestnega zemljišča dohodelc krajevne skupnosti, ne pa posebnega občinskega sklada. Skupščina je ta predlog sprejela z „amandmajem. načelnika za gospodarstvo občinske skupščine Ribnica Antona Šobarja, ki pravi, da „se prenese ne le denar, ampak tudi obveznosti tega sklada na KS Ribnica (oz. KS Sodražica), saj tudi ženo vzameš z dobrimi in slabimi lastnostmi41.
J. P.
g;
Denar razdeljen
Za letošnja dela so dobile krajevne skupnosti v metliški občini skupaj 230 tisočakov. Že do konca letošnjega leta pa si bodo vse krajevne skupnosti pripravile petletne programe del, v katere bodo lahko občani vnesli tudi -potrebe, ki sedaj zaradi pomanjkanja denarja ne morejo priti v poštev. Sc letos pa bodo opravili v občini tudi reorganizacijo krajevnih skupnosti. Krajevne skupnosti pa so si denar iz občinskega proračuna razdelile takole:	po
16.000 dinarjev sta dobili KS Lokvica in Jugorje, po 9.000 din KS Dra-šiči in Dobravice, KS Božakovo je dobila 14.000 din, Rosalnice 19.000 din, Radoviča 22 tisočakov, Slamna vas 6.000 dinarjev, Grabrovec 7.000 din, Suhor 28.000 din, Podzemelj
36.000 din, Gradac 18.000 din in KS Metlika 30.000 din.
Največ denarja bodo krajevne skupnosti porabile za Vzdrževanje in popravilo vaških poti, urejanje po-conališč, kanalizacije, napeljavo elektrike
in vodovodnih poti.
VEČ ŠTIPENDIJ
V metliški občini so vse OZD in TOZD podpisale* samoupravni sporazum o .štipendiranju. Računajo, da bodo v solidarnostnem skladu za štipendiranje, v katerega bodo prispevali zaposleni po 0.5 odstotka bruto osebnih dohodkov zbrali mnogo več denarja, kot so ga dajali za štipendiranje v občini doslej, lako naj bi bilo omogočeno šolanje vsem nadarjenim, laže pa bo potem seveda ludi kadrovati
Se do 28. julija bo v Petkovi galeriji v Ribnici o<tarta razstava fotografij Jožeta Petka o pohodu XIV. divizije na Štajersko. Na njej je razstavljena tudi velika fotografija Jožeta Petka. (Foto: J. Primc)
>5an
iraauja L«-, n .
>vrJ/
v v/ mnadvad odgovarja
- Je jia zadnji seji občinske skupščine nekdo predlagal, naj bi določili še dodatno dva medveda za odstrel, in sicer le za funkcionarje.
— Medvedje pa predlagamo, naj bi nam dovolili položiti na dlako dva funkcionarja.
INTEGRACIJA
V Ribnici *so se pred kratkim pogovarjali o pripojitvi KZ Ribnica k Ljubljanskim mlekarnam. Razgovorom so prisostvovali tudi, predstavniki OS Ribnica. Sklenili so, da je treba takoj začeti priprave na referendum, ki bo jeseni.
Sodraška
mreža
ZABAVNO TEKMOVANJE. -TOZD INLES je letos pripravil svoje . delavske športne igre, ki so bile zelo zabavne, saj so se pomerili razen v streljanju še v hoji na hoduljah, nošenju vode v kozarcu, vlačenju vrvi in celo v jedi jajc.
NIHČE JIH NI POVABIL - Na vprašanje, zakaj ni bilo na tovariškem srečanju občanov pobratenih krajevnih skupnosti Poljane in Sodražica nič narodnih noš, je neka Sodražanka povedala:	„Tudi	jaz
imam narodno nošo, a me ni nobeden obvestil, naj bi prišla v njej na prireditev.”
KDAJ ASFALT? - Tako se sprašujejo zaposleni v obratu INLES in stanovalci ob cesti iz Sodražice proti Zimaricam. Cesta od Sodražice pa vse skozi Zimarice je že bila predvidena za asfaltiranje, a je zmanjkalo denarja. Zdaj sc prizadevajo, da bi jo asfaltirali vsaj do konca Sodražice.
PREKRITI STREHO - Opeka na šoli, ki je bila pokrita kmalu po vojni je dotrajala in streha na več krajih pušča. Zdaj jo nameravajo prekriti. Predračun je pokazal, da je za to potrebnih 200.000 din.
REŠETO
19
Metliški tednik
- 25. julija 1974____________________________________________________________________________________________________________________ DOLENJSlOJJST
»Da« za družbene dogovore!
sm
Za asfaltiranje Re&e ceste sta prispevala tudi SAP in Skupnost za ceste, razen tega pa še krajevni činitelji. (Foto: J. Primc)
Kdaj asfalt na naše ceste?
Premalo trgovin
Skrajšano poročilo o osnovnih problemih v občini Kočevje in stališča izvršnega sveta (IS) do teh problemov pravi tudi: „Stanje trgovine glede prostorov je zadovoljivo, ne ustreza pa založenost trgovin."
S tako ugotovitvijo se seveda lahko strinjajo člani IS in tisti občani, ki stanujemo v nekoliko starejših delih mesta, kjer je res dovolj trgovin. Ne morejo pa biti s to ugotovitvijo zadovoljni prebivalci novih okolišev, pozidanih v zadnjih letih. Na območjih Trata, Kajuhovo naselje, za socialnim zavarovanjem, pri strelišču in morda še kje so bila v zadnjih letih zgrajena le nova stanovanja, morda še kakšna gostilna, trgovina pa nobena.
Tako morajo prebivalci novih naselij kar precej daleč do trgovin. Dogaja se tudi, da so zdaj nekatere trgovine v bližini novih naselij preobremenjene ali imajo premalo prodajalcev, zato čakajo kupci na postrežbo tudi po pol ure ali celo več.
Zaradi takih pripomb občanov bo moral IS svoje mnenje spremeniti in zahtevati od urbanistov, naj v večjih novih naseljih ne predvidevajo le stanovanj, ampak še vse ostalo, kar sodi zraven: od obrtnih delavnic, gostišč, otroških igrišč in garaž do trgovin in drugega, kar občani nujno potrebujejo.
J. PRIMC
Avtobusna postaja v Kočevju do občinskega praznika 1975 - Asfaltiranje po načrtih
Za razgovor o posodabljanju cest na območju občine Kočevje smo zaprosili predsednika izvršnega sveta (IS) občine Alojza Petka. Na naša vprašanja je odgovoril tako:
„Stališče našega IS je, da bi v načrt posodabljanja cest na območju Slovenije za obdobje 1976 do 1980 prišli tudi cesti Kočevje-Dvor in Sodražica-Nova vas, v načrt za obdobje 1981 - 1985 pa cesta Kočev-je-Crnomelj. Cesta Livold-Brod na Kolpi bo posodobljena do novembra 1975.”
„Kako bo potekalo posodabljanje ceste Brod-Delnice, še ne vemo. O tem se s sosednjo delniško občino še nismo pogovarjali, vem pa, da so idejni načrti za to cesto pripravljeni."
„Asfaltiranje cest skozi vsa večja naselja v občini bo potekalo najprej po načrtu. V Kočevju je pomembnejša investicija še posodabljanje Roške ceste, za katero je prispevala del denarja tudi Skupnost za ceste.” „Urejanje avtobusne postaje se bo nekoliko zavleklo zaradi organizacije tozdov pri SAP in razčiščevanja njihovih pristojnosti in dolžnosti v zvezi s to gradnjo in podpisano pogodbo. Vendar bo SAP letos postavil streho za avtobuse oziroma pokrit peron, da bodo potniki vstopali in izstopali pod streho.”
Še 3.400 ljudem pitno vodo
Čimprej čistilne naprave - Nepopoln kataster
Komunalno gospodarstvo zaostaja za razvojem gospodarstva in stanovanjske graditve v občini Kočevje. Zaradi nizkih cen ni imelo dovolj denaija za razvoj.
Posebno kritično je v HYDRO-VODU, ki oskrbuje z vodo naselja na območju občin Kočevje in Ribnica. Čeprav je v kočevski občini 19 vodovodov, še vedno 3.400 prebivalcev od 17.000 nima primerne pitne vode. S krajevnim samoprispevkom bo predvidoma financirana gradnja vodovodov na območju krajevnih skupnosti Banja Loka (400.000 din), Mozelj (250.000 din), Vimolj (100.000 din), Osilnica (200.000 din), Livold (250.000 din), Draga (400.000 din), Struge (400.000 din) in Kočevska Reka (400.000 din). Ta soudeležba predstavlja le del vseh gradbenih stroškov. Zgraditi je torej treba nova zajetja, hkrati pa zavarovati vodotoke pred onesnaženjem in postaviti čistilne naprave pri zajetju
Posebno nujno je treba urediti odvajanje in prečiščevanje odplak v Kočevju. Nadaljevati je treba gradnjo kanalizacije in čimprej zgraditi prvo fazo čistilnih naprav, za kar je odobreno dolgoročno posojilo republiškega vodnega sklada v znesku 900.000 din; enak znesek mora kot soudeležbo zagotoviti KOMU-
„Zataknilo pa se je pri gradnji same zgradbe avtobusne postaje, ki bi morala biti po pogodbi končana do 3. oktobra letos. SAP namreč ni dobil partnerja, ki bi bil investitor zgornjega, gostinskega dela zgradbe. Mi pa nismo pristali, da bi postavili le*pritlično postajo, ki bi jo SAP tudi zgradil še letos. Raje smo se odločili, da pristanemo na podaljšanje gradnje za eno leto. V zgradbi nove avtobusne postaje, ki jo bomo predvidoma odprli za občinski praznik leta 1975, bodo razen zgornjega, gostinskega dela še čakalnice, prometna pisarna, bife, turistična informativna pisarna in še nekateri prostori, ki jih taka postaja po predpisih mora imeti.”
J. P.
NALA. Kaže, da bo treba za dograditev čistilnih naprav in njihovo vzdrževanje zvišati ceno za uporabo javne kanalizacije.
V zvezi z vodovodom, kanalizacijo, elektrifikacijo in drugimi podobnimi dejavnostmi oziroma službami postaja zelo pomembno vprašanje Katastra komunalnih naprav, ki ga vodi posamezna TOZD oziroma delovna organizacija, in zbirnega katastra komunalnih naprav, ki ga vodi pristojni občinski organ, a je žal zelo nepopoln, saj ni vanj vnesenih okoli 60 odstotkov vseh komunalnih naprav. Zaradi tega prihaja do pogostih okvar na električnih, vodovodnih in telefonskih vodih.
Podoben nered je pri parcelizaciji zemljišč za urbanistične namene in pri zazidalnih načrtih, ki običajno nimajo rešitev za kanalizacijo, vodovod in električno napeljavo. Vse to rešujejo, ko stavbe že stojijo. Zato potekajo ti vodi po mejah in ob potih, ki jih pozneje pozidajo s škar-pami, zalijejo z asfaltom ali kako drugače onemogočijo hiter dostop do njih.
J. P.
Posojilo za mostove
Republika za ublažitev škode po neurju
Občina Kočevje je dobila iz sredstev republiškega rezervnega sklada 450.000 din brezobrestnega posojila za dobo 5 let kot pomoč za odpravo posledic po neuiju in poplavi septembra lani. Občinska skupščina je že sama za isti namen prispevala iz svojega rezervnega sklada občinskega proračuna 300.000 din.
Občinska sredstva so bila porabljena za popravilo poškodovanih mostov na Marofu, v Dolgi vasi in Zgornjih Ložinah, za obrambni nasip v Livoldu in za druge stroške ob neuiju in poplavi.
K 450.000 din republiškega posojila bodo prispevale še domače delovne organizacije 269.000 din in občinska skupščina 160.000 din. Vseh teh 879.000 din bo porabljenih za ureditev boljših mostov, kot so bili sedanji, ki jih je odnesla ali poškodovala ob poplavi narasla Rinža.
NOV GASILSKI DOM?
Svet krajevne skupnosti Kočevje-Rudnik je zaprosil za dodelitev sicer nezazidalnega stavbnega zemljišča v Klinji vasi, kjer naj bi zgradili novo poslopje za potrebe gasilcev iz tega kraja. Prebivalci so pripravljeni sami prispevati za gradnjo doma nekaj denaija in opraviti več prostovoljnih del. Kljub temu denaija ne bo dovolj, zato računajo na pomoč organizacij združenega dela, občinske gasilske zveze in drugih.
kđCEVSKE N0VIC£
44 garaž gradijo ob Tomšičevi cesti v Kočevju. Gradnja seje začela spomladi, končana pa bo jeseni. Seveda pa v Kočevju še vedno manjka precej garaž, predvsem tam, kjer so zgrajene večstanovanjske družbene stavbe. (Foto: J. Primc)
Delegati treh zborov novomeške občinske skupščine so na tretjem zasedanju sprejeli družbena dogovora o kmetijstvu in štipendiranju
govora bo v občini skrbel posebni odbor, katerega poimensko sestavo so delegati potrdili.
„Samoupravljanje se začne v TOZD, ne sme pa se tam tudi končati/4 je poudaril Jakob Berič, predsednik novomeške občinske skupščine, ki je vodil 18. julija tretje zasedanje zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora občinske skupščine.
Glede na velik porast industrije v občini se je v zadnjih 20 letih kmetijstvo zmanjšalo za dvajset odstotkov, tako daje danes samo še 27 odstotkov kmečkega prebivalstva, ki ustvari le 8,5 odstotka nacionalnega dohodka, in še tega pretežno s prodajo živine. Tako stanje ima za posledico več problemov, od stanovanjskih do vprašanja, kako družbeni sektor povezati s zasebnokmetij-skim. Zato so delegati soglasno sprejeli osnutek družbenega dogovora o uresničevanju programa razvoja kmetijstva v SR Sloveniji za obdobje 1974 - 1980 ter pooblastili podpredsednika skupščine Nika Riharda za podpis dogovora.
Delegati so dalje sprejeli nov družbeni dogovor o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike,v republiki. S tem dogovorom bo zagotovljena možnost vsem mladim, ki so sposobni uspešno študirati, pa tega do zdaj niso mogli zaradi socialnih ovir. Za dosledno izvajanje do-
BUCNA VAS: MLAD! SE PRIPRAVLJAJO NA 9. KONGRES
Mladinski aktiv iz Bučne vasi je v letošnjem letu izredno delaven. Tako je konec junija in v začetku julija pripravil nekaj delovnih akcij, v katerih so mladi popravljali cesto, ki pelje na Dolnje Kamence, skopali 50 metrov dolg kanal za vodovod in nekajkrat kanal tudi očistili. Razen teh akcij so pripravili nekaj uspelih proslav, pohodov in orientacijskih pohodov. Pospešeno se pripravljajo tudi na 9. kongres slovenske mladine. Pripravili so nekaj pripomb, ki so jih dali člani njihovega mladinskega aktiva, v kratkem pa jih bodo poslali OK ZMS Novo mesto.
V Šentjerneju, Žužemberku...
Razprave o dokumentih za 9. kongres slovenske mladine v novomeški občini
Mladina v novomeški občini se pod vodstvom občinske konference iz Novega mesta dobro pripravlja na 9. kongres slovenske mladine, ki bo od 2. do 4. oktobra v Murski Soboti.
razprava o dokumentih v novomeški občini zelo dobro poteka, predvsem v Uršnih Selih, Prapročah, Žužemberku, Bučni vasi, Šentjerneju in Novem mestu. Vsepovsod so resolucijo za kongres slovenske mladine dobro ocenili, dodali pa so, da bi jo morali še malo dopolniti, ker je sedaj presplošna. Jasno je, da bodo v njej ohranili idejnopolitično usmeritev, toda določena področja je potrebno čimbolj konkretizirati, to pa tako, da kratkoročni cilji ne bodo zameglili dolgoročnih. V dopolnjeni ^resoluciji bo tako še bolj poudarjena važna vloga socialistične mladine, v njej bo jasno povedano, zakaj prihaja do reorganizacije in nove organiziranosti mladih.
Razen tega so imeli mladi v novomeški občini nekaj pripomb glede članstva in članarine ter same organiziranosti v okviru občine, republike in federacije.
Na kongresu slovenske mladine bo okoli 500 delegatov in 150 do 200 gostov. Predvideno je, da bo prvi in zadnji dan plenarna seja, drugi dan pa naj bi bil posvečen delu štirih komisij: za družbenoekonomske odnose, za organiziranost, razvoj in statut, za vzgojo, izobraževanje in kulturo ter za specializirane organizacije, društva in JLA.
Ze v juniju in juliju seje predsedstvo občinske zveze nekajkrat sešlo na študijskih sejah, kjer so predelali osnutka statutov Zveze socialistične mladine Slovenije in Jugoslavije ter resolucijo o nadaljnji vlogi in akciji ZSMS v izgradnji samoupravne socialistične družbe. 13. julija pa je OK ZMS Novo mesto pripravila za vse predsednike aktivov iz občine posvet, na katerem je o osnutku statutov in resolucije govoril Zdenko Mali, sekretar RK ZMS, razen tega pa so vsi udeleženci na tem posvetu v lazpravi k statutoma in resoluciji dodali nekaj pripomb.
Na posvetovanju predsednikov je Marjan Pavlin poudaril, da za sedaj
Prodajalci - kupci
V petek dopoldne je bilo na
novomeškem živilskem trgu živahno, čeprav ni bil popolnoma zaseden. Prodajali so večinoma sezonsko zelenjavo.
Povprašali smo eno izmed prodajalk, kako je zadovoljna s prodajo, in novomeško gospodinjo, kako je zadovoljna z izbiro. Prodajalka Frančiška Avžin iz okolice Novega •me^ta je odgovorila:
Frančiška Avžin
„S prodajo nisem' preveč zadovoljna. Cene so prenizke, davki previsoki. Ze dolgo prodajam na trgu in mislim, da tako slabo še ni bilo. Poglejte, danes sem prinesla celo vrečo krompirja, a sem ga prodala samo nekaj kilogramov. Pozna se konkurenca makedonskih prodajalcev. Ljudje kupujejo več pri njih. Prav bi bilo, ko bi domačini kupovali pri nas. To ni prav, da nas ne podprejo. Ce bo šlo še tako naprej, ne veija-mem, da bom še kaj hodila sem, ker sc ne izplača."
Jožica Potokar: „Čeprav obiskujem trg samo enkrat na teden, sem z izbiro zadovoljna. Dobi se vsa zelenjava. ki io gospodinja potrebuje.
Jožica Potokar
Tudi kvaliteta je boljša, kot je bila pred leti. Cene so zmerne, samo sadje je predrago za povprečen žep. Raje kupujem pri domačih prodajalcih. Makedonci so predragi, zato sadje, ki ga branjevke nimajo, kupujem v trgovini z zelenjavo."
S. J.
IZLET UPOKOJENCEV
Podružnica Društva upokojencev iz Novega mesta pripravlja za svoje člane izlet v Ljubljano, na Vršič (Soča, Trenta), v Kobarid, Tolmin in Cerkno. Izlet bo v torek, 6. avgusta; odhod z avtobusne postaje v Novem mestu. Cena prevoza je 95,00 dinarjev, prijave pa sprejema podružnična pisarna do 26. julija;
Suhokrajinski
drobiž
ŽETEV V SUHI KRAJINI - V Suhi krajini sc je pred dnevi začela žetev. Pravijo, da so z letino pšenice zadovoljni. Žetev poteka razmeroma hitro, saj je na njivah veliko motornih kosilnic z žetvenimi napravami, s katerimi si kmetje radi pomagajo. (M.S.)
V H1NJSK1 KRAJEVNI SKUPNOSTI še niso izvolili novih članov sveta. Mandat sedanjim članom je že pred nekaj časa potekel. Po sklepu zadnje seje sveta naj bi bile volitve že v maju.
LOKALNA CESTA od odcepa z regionalne ceste iz Smuke mimo Hinj in Zvirč je bila pred leti še v kar dobrem stanju. Sedaj je ta cesta zelo slabo vzdrževana in jo vozniki, pa tudi drugi občani močno kritizirajo. Prej_ jo je vzdrževalo Cestno podjetje Novo mesto, sedaj pa jo ima na skrbi podjetje Komunala Kočevje.
KMETOVALCI IZ SUHE KRAJINE so kar zadovoljni z letošnjo žetvijo. Najbolj se je letos izkazala sorta italijanske pšenice SAN MARINO, medtem ko stara domača golica ni dala zaželenega uspeha, ker je marsikje polegla.
TRGOVINA ŽUŽEMBERSKE ZADRUCiE je v Žužemberku dobila lepe nove prostore, v katerih imajo zelo lepo sortirano blago, novost pa je tudi v tem, da imajo pod isto streho še prostor /.a prodajo mesa in delikateso.
K. S.
Po imenovanju m razrešitvi nekaterih družbenopolitičnih delavcev in komisij v občinskem merilu so si delegati ogledali nova gostišča „Na trgu", zatem pa sta drugo zasedanje nadaljevala zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti, ki sta sprejela nekatere odloke o zazidalnih načrtih v občini in potrdila med drugim tudi finančni načrt TIS za leto 1974 ter dala soglasje ekonomsko-administrativnemu cen* tru iz Novega mesta za ustanovitev dislociranega oddelka ekonomske srednje šole v Črnomlju.
Delegatska vprašanja so se nanašala predvsem na nekatere komunalne zadeve in zazidalne načrte ter na ceste v posameznih krajevnih skupnostih.
D. R.
MINI ANKETA
Pred dvema mesecema smo pisali o pripravah na turistično sezono v Novem mestu in okolici, zdaj pa smo povprašali nekaj Novomeščanov o možnostih za razširjeno turistično dejavnost v samem mestu, oz. kje smo in kako gremo koncu glavne turistične sezone naproti. Povedali so:
Kje smo?
Miran JENKO, dijak: „Novo mesto ni in nikoli ne bo raj za turiste. Tistih nekaj zgodovinskih znamenitosti ne odtehta prirojene provincionalnosti mesta. Turisti nimajo tu kaj iskati, še manj pa dobiti, zato gredo raje na Otočec pa še kam dru-gam-“ -
Marjan MEŽNARŠIČ, strojni knjigovodja: „Za pospešen razvoj turističnih zmogljivosti v Novem mestu ni dovolj sposobnih ljudi. Vse ostaja na mestu že nekaj let in kaže, da še dolgo ne bo preraslo ,otroških hlač‘ turizma. Za sicer prijetno mesto zares
škoda*
Franci KOSlČEK ml., uslužbenec: „V Novem mestu so možnosti za razvoj turizma. Toda najprej bi bilo treba poskrbeti za zabavo, kopališče, rekreacijo, popraviti vpadne ceste, poživiti kulturno dejavnost. Ko bi uspeli v tem, ne bi več prihajalo do .turističnih vprašanj4 in zagat, ki se, pojavljajo iz leta v leto."
Marjan MERSLAVIČ, kemijski tehnik: „Vsako mesto mora imeti za razvoj turizma tradicijo, Novo mesto pa je nima. Zato ne more priti do povezave z gospodarstvom, ki ima denar in ga vse premalo namenja turizmu."
D. R.
E
Novomeška kronika
OČIŠČEVALNA AKCIJA - Ko bi bili vsi stanovalci v mestu tako vestni, kot so v bloku na Ragovski 10 a, prav gotovo novomeške ulice ne bi bile tako onesnažene. „Ragov-čani" vabijo meščane na ogled naslednje očiščevalne akcije.
PREVEC STRANK? - Gospodinje v Bršlinu so nezadovoljne z Dolenjkino samopostrežno trgovino. Stranka, ki so jo povabili po naročeno blago, prvič odide z „dolgim nosom”. Prav tako naslednjič, pa tudi takrat, ko jo povabijo, naj pride o blago „čez nekaj ur". Morda se očejo s takim delom odkrižati nekaterih gospodinj?
S TRANSFUZIJSKE POSTAJE - Tokrat se je krvodajalske akcije udeležilo kar 94 prostovoljcev, največ zaslug in pohval za to pa gre KPD Dob, saj se je akcije udeležilo kar 59 njihovih Članov.
ROJSTVA - Rodile so: Milka Turk iz Partizanske 17 - Vanjo, Marija Košmrlj iz Zagrebške 16 - Iztoka in Nada Vahčič z Mestnih njiv 9 - dečka.
TRŽNICA - Kot kaže, je močno deževje „podvojilo" zaslužek gobarjev, ki jih je bilo prejšnji teden na tržnici in na vseh vpadnicah v Novo mesto veliko. Cene sc od prejšnjega tedna niso bistveno spremenile, čeprav lahko spretna gospodinja prt marsikateri branjevki ceno živilom zbije. Novi krompir je bil po 3 do 4 dinarje kilogram, paradižnik po 7'dinarjev, fižol v stročju 8 do 11 din, čebula 6 din, paprika 18 din, rdeča pesa 6 din, kumare 7 din, kumarice za vlaganje 10 din, stari fižol v zrnju po 10 do 12 din, jurčki po 35 do 40 din, lisičke po 7 do 10 din, breskve po 10 din, marelice 16 dinarjev, jabolka 6 do 8 din, sveže fige 16 din. skuta po 15 din, smetana 20 do 25 din, cvetlični med po 30 din kilogram in jajca po 1 do 1,30 din.
.¥>
hoteli
©
emona
v soboto, 10. avgusta v zdravilišču
PROSTA DELOVNA MESTA!
SVET OSNOVNE ŠOLE GRM, Novo mesto,
Trdinova 7,
RAZPISUJE naslednja prosta delovna mesta:
- ENE SNAŽILKE ZA NEDOLOČEN ČAS,
- ENE SNAŽILKE ZA DOLOČEN ČAS (sept. 74 -februar 75),
- DVEH KUHARIC ZA NEDOLOČEN ČAS,
- ENE KUHARICE ZA DOLOČEN ČAS (september 1974 -- januar 1975).
Nastop službe 1. septembra 1974.
Prijave pošljite na naslov: Osnovna šola Grm, Novo mesto, Trdinova 7.
4
m
vsak četrtek
DOLENJSKI LIST
/a
PRENOSNI TRANSFORMATOR ZA VARJENJE
TBH 14
Bantar
T
I
Za varjenje	kosov tanke
pločevine ali ia	n|t io obdela
vo je najidealneiše orudie BAN TAM	transformator;	ker tehta le
20 kg	)e	zelo primeren	za delo v de-
lavnici ali na potovanju 7 njim lahko va rite navadno mehko mklo neriaveča lokla m jekla ki so odporna proti kislinam Moč ie ' variti lito železo ai> obnoviti izrnhUene površine z e' ktrodami za tnio varenie Stroi ie možno pri ključiti cno^azm prikliur.ek 220 ali 380 V
Za BANTAM veha qara'ici|a lete. im Če se pokvari v garancijskem roku bo kupec dobil v zameno nov aparat Če pa se stroi pokvari po garancijski dobi lahko kupec BANTAM zamenja za novega — po zelo nizki ceni
Brodogradilište, tvornica dizel motora i tvornica električnih strojeva i uređaja — Pula
)
P P STEV 208 TELEFON CENTRALA (052) 22 322 TELEX 25 252 YU ULJTES
NOVO
z okusom grozdja
Posebna številka
vsak četrtek
DOLENJSKI LIST
PROSTA DELOVNA MESTA!
CENTER POKLICNIH ŠOL KOČEVJE
RAZPISUJE prosta delovna mesta
VODJE ŠOLSKE KLJUČAVNIČARSKE DELAVNICE
Pogoj: končana tehnična ali poklicna šola in 5 let prakse na podobnih delovnih mestih.
2 KLJUČAVNIČARJEV
Pogoj: končana poklicna šola.
Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
Pismene prijave z dokazili o izobrazbi pošljite na naslov: Center poklicnih šol Kočevje, Ljubljanska 12.
POLETJE '74 za 5 dinarjev
— Poletne modne smernice
— Romantično poletje
— Nagradna modna igra
— Vse o soncu in še kaj
— Make up '74
— Evropa v loncu
— Kako Slovenec postane nudist
— Vremenska poletna napoved
— Test
— Psihologija za privatno rabo
— V dlani piše vse
— Motorji — hit poletja
— Bikini — kralj sonca
— Najbolj zanesljivi poletni horoskoi
— Ljubezenske zgodbe
— Obilo informacij za vaš oddih
ŠOLSKI CENTER ZA KOVINARSKO STROKO NOVO MESTO,
Ulica talcev št. 3
RAZPISUJE
vpis v prvi razred POKLICNE ŠOLE ZA ELEKTRO STROKO-
poklic ELEKTROMEHANIK.
Kandidati morajo predložiti prijavo na obrazcu DZS 1.20. Prijavi morajo priložiti:
— originalno spričevalo ali fotokopijo o uspešno opravljenem 8. razredu osnovne šole,
— učno pogodbo,
— zdravniško spričevalo (sposobnost za elektromehanski poklic).
SCHIEDEL — YU — Kamin, dimnik št. 1 v Evropi
PGr
GRADNJA ŽALEC
NOVO
z okusom grozdja
Edina revija za Slovence po svetu, njihov stalen most z domovino je revija
RODNA GRUDA
Naročite jo tudi svojim so rodnikom v tujini!
RODNA GRUDA 61001 Ljubljana, p. p. 196 Cankarjeva 1/11
PROSTA DELOVNA MESTA!
Žito Ljubljana
TOZD PEKARNE DOLENJSKA Novo mesto, Ločna 21
RAZPISUJE prosta delovna mesta:
1. KVALIFICIRANEGA KURJAČA NIZKOTLAČNIH KOTLOV
2. SNAŽILKE '
3. VEČ KVALIFICIRANIH PEKOV
4. NEKVALIFICIRANIH DELAVCEV ALI DELAVK
Pismene ponudbe pošljite na naš naslov ali pa se oglasite osebno.
PROSTO DELOVNO MESTO!
KMETIJSKA ZADRUGA ČRNOMELJ
RAZPISUJE prosto delovno mesto
VODJE DELOVNE ENOTE KLAVNICA
Pogoji: VKV ali KV mesar, veterinarski ali kmetijski tehnik s prakso vodenja klavniškega obrata.
Pismene prijave pošljite na naslov: Kmetijska zadruga Črnomelj, v 15 dneh po objavi oglasa.
VSAK ČETRTEK BOLJŠI
DOLENJSKI LIST
Vabimo bralce, naj si ogledajo XXIV. MEDNARODNI GORENJSKI SEJEM V KRANJU od 9. do 19. avgusta Velika izbira kmetijskih strojev in ostalega blaga za široko potrošnjo
     _ _   > -      ————
M i /i f *
»H'MUfi
f
TEDENSkJkir
B
Četrtek, 2:>. julija - Jakob Petek, 26. julija - Ana Sobota, 27. julija - Gorazd Nedelja, 28. julija - Nevenka Ponedeljek, 29. julija - Marta Torek, 30. julija - Peter Sreda, 31. julija - Ignac Četrtek, 1. avgusta - Alfonz
BREZICE: 26. in 27. 7. ameriški barvni film „Organizacija41. 28. in
Mii)
29. 7. ameriški barvni film „Mladi maščevalec4*. 30. in 31. 7. danski barvni film „Sanatorij za žene“.
ĆRNOMELJ:	2.	8.	italijanski
barvni film „Revolver v rokah hudi-ča“.
NOVO MESTO: 24. in 25. 7. francoski barvni film „Policaj". 26., 27. in 28. 7. italijanski barvni film „Šerif imenovan čutara44. 29. in 30. 7. italijanski barvni film „Ujemi kot veš in znaš“.
TREBNJE: 27. in 28. 7. angleški barvni avanturistični film „Strel izpod vešal“. 31. 7. ameriški barvni fantastični film „Ubijalstva v ulici Morg“.
f .
Qg
SLUŽBO DOBI
SOBARICA dobi takoj sezonsko zaposlitev v Triglavskem domu na Kredarici. Mesečni osebni dohodki 2.200,00 din. Celotna oskrba v domu. Delo primerno tudi za starejše osebe. Ponudbe pošljite Planinskemu društvu Ljubljana-matica, poštni predal 320, 61001 Ljubljana.
IŠČEM ŽENSKO za varstvo dveh otrok (3 leta in 2 meseca). Nudim sobo. Plačilo po dogovoru. Naslov v upravi lista (1847/74).
STANOVANJA
SPLOŠNA BOLNIŠNICA Novo mesto išče samske sobe za medicinske sestre v Novem mestu. Ponudbe pošljite na upravo bolnišnice. -
POSEST
PRODAM v bližini Senovega lep vinograd z zidanico, s stanovanjem, z vsem inventaijem ter njivami, travniki in gozdom Naslov v upravi lista (1844/74).
PRODAM starejšo hišo z vrtom, takoj vseljivo, v predmestju Kočevja. Informacije po telefonu 86-247, ogled vsako popoldne. Naslov v upravi lista (1830/74).
PRODAM enonadstropno hišo z dvoriščem ob Krki. Julijana Bevk, Krška vas 1.	^
RAZNO
POROČNI PRSTANI! - Za lepa in modema poročna prstana se Vam splača pot v Ljubljano k zlatarju v Gosposki 5 (poleg univerze). -Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta!
Motorna vozila mmi
PRODAM traktor Pasqali 18 KS. Franc Grubar, Vel. Ban 6, Šentjernej.
PRODAM zelo dobro ohranjen fiat 850. Gerdovič, Majde Sile 14, Novo mesto, telefon 21 -290.
PRODAM zastavo 750, letnik 1972, prevoženih 16.000 km. Ivan Gorše, Ragovska 38, Novo mesto.
PRODAM ali zamenjam škodo, letnik 1970, za dobro ohranjenega fička, isti letnik. Jože Gorišek, Smolcnja vas 6, 68000 f4ovo mesto.
PO ZELO UGODNI CENI prodam fiat 850. Mala Bučna vas 15, Novo mesto.
PO UGODNI CENI prodam avto 2101 Ziguli, letnik 1971, prevoženih komaj 26.000 km.-Oglasite se lahko vsako popoldne na naslov: Prus, Gotna vas 43 C, Novo mesto.
UGODNO PRODAM osebni avto Simca 1100 GL, letnik 1968, od-1 lično ohranjen. Jurij Kreutz, Krško, telefon 71-305.
10 % NAGRADE dam tistemu, ki mi pomaga prodati enoosni traktor Agria (Diesel) in osebni DKW kombi, lahko tudi po delih. Stanko Hosta, Sela 16, Šentjernej.
PRODAM
PRODAM etažno dvosobno stanovanje. Naslov v upravi lista (1829/74).
PRODAM lažjo kravo z drugim teletom in kosilnico Alpina. Somrak, Goriška vas 7, Mirna peč.
PRODAM kredenco, trajno žarečo peč, bojler in tapigon. Janez Rodič, Mestne njive 10, Novo mesto.
PRODAM otroški kombiniran voziček. Ogled v$ak dan po 18. uri pri Mohoriču, Novo mesto, Zagrebška 9 a.
PRODAM nov gumi voz (14 in 15-colski). Tomc, Lavrica 14, p. Škofljica.
KMEČKO peč prodam. Kristanova 3, Novo mesto.
PRODAM žetveno napravo (snopo-vezalko) za BCS, garancijsko novo. Tone Grivec, Globodol 2, Mirna peč.
POČENI 'PRODAM 3 fotelje, nastopač (zofo), starinsko ovalno mizo, beto omaro, peč Plamen (trdo gorivo), vse dobro ohranjeno. Anica Zaman, Dol. Toplice (krojač).
PRODAM namizni cirkular, 140 podpornikov in kombi Kurir ali zamenjam za osebnega. Murn, Partizanska 6, Novo mesto.
PRODAM Dv gumi voza (lažji in težji). Rozman, Vel. Mlačevo, Grosuplje.
PRODAM hišni šotor za tri osebe z dvema jogi blazinama Sava. Cena ,2.500 din. Naslov v upravi lista.
MILENA ZUPANČIČ, Irča vas 24, Novo mesto, opozaijam, da nisem plačnica doigov, ki bi jih naredil moj mož Peter Zupančič, Kettejev drevored 36.'
ANTON GRANDLJIČ, Dol. Dobrava 17, Studenci, opozaijam vse, ki me obrekujejo, žalijo, motijo ali kakorkoli vznemirjajo, naj s tem prenehajo, sicer jih bom sodno preganjal.
OBVEŠČAM STRANKE, da mlin meseca avgusta ne bo obratoval. Mlin, Štine, Novo mesto.
OTVORITEV nove gostilne na Pahi pri Otočcu bo 28. julija. Za jedačo, pijačo in domačo glasbo pre-skibljeno. Vabljeni!
FRANC ZAMAN, krojač, Dol. Toplice, obveščam stranke, da sem prenehal obratovati in se zahvaljujem za zaupanje. Istočasno pozivam vse, ki imajo pri meni še blago, da ga dvignejo do 30. avgusta 1974. Po tem času zanj več ne odgovaijam.
mtmmm
ANICI J URŠIČ, poročeni Schlech, iz Muenchna vse lepo za njen praznik, možu Ottu pa lep pozdrav. Hčerka Danica, sestri Slavka in Mici z družino ter brat Stanc z družino.
ANICI JEREB iz Ljubljane in Anici Petje iz Novega mesta za njun praznik vse naj* lepše. JOŽICA.
NADVSE dobri in skrbni mami ANI KOSTELEC iz Drašič pri Metliki iskreno čestitajo za njen god in ji želijo trdnega zdravja hčerke Barbara z možem Jožetom, Mima z možem Martinom in Anica, sinova Jože z ženo Zalko in Tone z ženo Verico. Vnuki in vnukinje pa ji pošiljajo košek poljubčkov. Obenem čestitajo sestri Anici za god.
Piše preprosto, poroča kratko in razumljivo: DOLENJSKI LIST
Ob boleči izgubi našega dobrega moža, očeta in starega očeta ter brata
JANEZA KORASA iz Gabija št. 82
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom, ki so v teh težkih trenutkih sočustvovali z nami in nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnika v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo kolektivu IM V, tovarni zdravil in garnizonu Novo mesto za podaijene vence. Prav tako se zahvaljujemo za podarjeni venec in govor organizaciji ZB Gabije, tov. Francu Luzarju za govor pri odprtem grobu, ženam iz Gabija za žalostinko, ki so jo zapele pri odprtem gtobu, zdravnikom in vsemu bolniškemu osebju, ki so pokojniku nudili pomoč in mu pomagali v težkih trenutkih. Hvala tudi frančiškanskemu župniku iz Novega mesta za pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Neža, sinovi Janez, Jože, Stanko, Franc in hči Mici z družinami ter sestre, bratje in drugi sorodniki
Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Duška Marijan iz Šmihela - Roberta, Fanika Zupančič iz Meniške vasi — Uroša, Marija Črnič iz Adlešičev - Jožeta, Marica Petrina iz Police — Tihomira, Dragica Šuštarič iz Drage - Dragutina,
Ana Peričak z Brloga - Mija, Štefka Srebrnjak iz Malega Slatnika -Matjaža, Valči Jerele iz Gomile -Gregoija, Angela Potočar iz Sevnega
— Silva, Jožefa Vraničar iz Metlike
- Antona, Danica Kranjc iz Češče vasi - Andreja, Ana Absec iz Krupe
— Tomaža, Ana Povhe iz Račjega sela - Matjaža, Ljudmila Cimerman-čič iz Gornjih Lakovnic - dečka, Marija Kukovičič iz Lokev - deklico, Milka Lukunič iz Lukunič Drage
— dečka, Marija Stegne iz Učakovec
- dečka, Ana Demikovič iz Vrhovega - deklico in Fanika Klemenčič iz Zdinje vasi Marija Slak iz Gornjih Ponikev - Matejo, Barbara Moravec iz Balkovcev - Majo, Marija Škedelj iz Dobrave — Tadejo, Marija Nastav iz Vukovca - Igoija, Anica Lavrih iz Trebnjega - Saša, Sonja Benkovič iz Stegna - Moniko, Darinka Debevc iz Irče vasi - Igoija, Slavica Volf iz Stare Lipe - Anico, Anica Janežič iz Mirne - Matejo, Anica Hafner iz Stranske vasi - Dušana, Jožica Jerele iz Veniš - Tatjano, Zofka Novak iz Dolenje vasi -Nevenko, Angela Jakljevič iz Svrža-kov - Jožeta, Alenka Pogačar iz Krškega - Kajo, Elizabeta Stangelj iz Gotne vasi — Boštjana, Anica Verbič z Ruperč vrha - Bogomirja, Jožefa Krajnik iz Malene - Sabino, Milena Piškur iz Stranja - Alojza, Angela Lindič iz Regrče vasi - Sabino, Aleksandra Gajšek iz Krškega -Primoža, Darinka Bošnjak iz Črnomlja - Marka, Karolina Učjak iz Orehovice - deklico, Marija Tratar iz Rakovnika - deklico, Justina Pungeršič iz "Dolnje Radulje -dečka, Lidija Požun iz Krškega -deklico, Miroslava Klavs iz Loga -dečka, Jožica Žibert iz Ragovcga -dečka, Alojzija Udovč iz Dolnjih Dol - dečka, Marija Pirnar iz Gornje Prekope - dečka, Cvetka Povhe iz Dolnjega Vrhpolja - deklico, Cvetka Groblar iz Omote - dečka, Angela Gorenc iz Regrče vasi -deklico in Marija Ivanež iz Gabeija
- Bojano. - Čestitamo!
Ct'Sfe
DOLENJSKI LIST
ZAHVALA
Ob tragični izgubi našega dragega moža, ljubega očka, sina in brata
ALOJZA BRULCA
iz Brđina
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v najtežjih trenutkih kakorkoli pomagali, in reševalcem iz Dol. Toplic za požrtvovalnost, da bi rešili dragega pokojnika. Zahvaljujemo se kolektivu tovarne zdravil KRKA za nesebično pomoč in vence, kolektivu trg. podjetja Hmeljnik za podaijene vence, kirurškemu oddelku novomeške bolnice, župniku za opravljeni obred ter sosedom za nesebično pomoč, posebno družinam Jamnikovi, Murgljevi in Fabjančičevi. Zahvaljujemo se tudi vsem za izrečeno sožalje in za tako številno spremstvo do prezgodnjega groba, še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči neutolažljivi: žena Ivanka, sin Lojzek, hčerka Mojca, oče, mama, brata Polde in Jože z družinama ter drugo sorodstvo
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage tete
Marije Pirkovič
roj. MERVAR iz Novega mesta
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo obiskovali med njeno boleznijo, jo spremili na zadnji poti ter ji poklonili vence in cvetje. Posebno se zahvaljujemo njenim sostanovalcem, Društvu upokojencev, pevskemu društvu „Dušan Jereb14 ter župniku za pogrebni obred
Žalujoči: družine Mervar, Hrovat, Kogovšek, Pirkovič
ZAHVALA
Ob nepričakovani, tragični in boleči izgubi našega dragega sina, brata in strica
JOŽETA BAFBORIČA
iz Žihovega sela pri Otočcu
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, posebno -Novakovim, ki so nam pomagali v težkih trenutkih, vsem, ki so z nami sočustvovali in nam podarili cvetje in vence. Hvala kolektivu Novoteks za tople poslovilne besede ob odprtem grobu, župniku za opravljeni obred, kakor tudi vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji-poti.
Žalujoči: oče z ženo, brat Ivan, sestri Joža in Marija z družinami in drugo sorodstvo
ZAHVALA
Ob smrti naše drage mame
MARIJE GLAS
z Blance
se zahvaljujemo za večletno nego upravi in strežnemu osebju Doma onemoglih v Impoljci. Enako se zahvaljujemo vsem njenim sosedom za pomoč ob njeni smrti v ImpolcL Enako se zahvaljujemo vsem njenim sosedom za pomoč ob njeni smrti in vsem, ki so se je kakorkoli spomnili in jo spremili na zadnji poti.
Žalujoči: hčerke Anka, Justi, Polda in Ivanka z družinami ter družina Grmšek
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega ljubega 43-letnega moža, očka, sina, brata in strica
JOŽETA BOHTETA
iz Žabje vasi
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki so z nami sočustvovali, nam izrekli sožalje in pokojniku darovali vence ter cvetje. Posebna zahvala zdravstvenemu osebju kirurškega oddelka splošne bolnice Novo mesto in kolektivom Industrije obutve, IMV in Dolenjke, govornikom, pevcem ter duhovniku za opravljeni obred.
Žalujoči: žena Štefka, sin Bojan, hči Zdenka, mama, brat France z družino ter drugo sorodstvo
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI UST, Novo meesto - USTANOVITELJI LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje;
IZDAJATELJSKI SVET: Lojzka Potrč (predsednica sveta), Franc Beg, Viktor Dragoš, Tone Gošnik, Jože Jeke,Vlado Silvester, Franc Lapajne, Tine Molek, Slavko Smerdel, Franc Stajdohar in Ivan Zivič / . •
UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Milan Markelj, Janez Pezelj, Branko Podobnik, Jože Primc, Jože Splichal (urednik »riloge P), Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Fotoreporter Sandi Mikulan, oblikovalec - priloge Peter Simič.
IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 3 din - Letna naročnina 119 dinarjev, polletna naročnina 59.50 din, plačljiva vnaprej - Za inozemstvo 240 din ali 15 ameriških dolarjev oz. 45 DM (oz. ustrezna druga valuta v 7-3200
tej vrednosti) - Devizni račun: 52100-620-107-32002-009-8-9
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 45 din, 1 cm na določeni strani 62 din, 1 cm na prvi, srednji ali zadnji strani lista 90 din. Vsak« mali oglas do 10 besed 17 din, vsaka nadaljnja beseda 1,50 din. Za vse druge oglase in oglase v barvi velja do preklica cenik št. 6 od 1.1. 1974 - Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od
prometa proizvodov TEKOČI
RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 52100-601-10558 - Naslov uredništva in uprave: 68001 Novo* mesto, Glavni trg 3 oz. poštni predal 33 — Telefon: (068) 21-227 -Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Časopisni stavek, filmi in prelom: ČZP Dolenjski list, Novo mesto - Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana
RADIO LJUBLJANA
TELEVIZIJSKI
SPORED
RADIO BREŽICE
VSAK DAN: Poročila ob 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 16.00, 18.00, 19.30 in ob 20.00.
. ČETRTEK, 25. JULIJA: 8.10 i Glasbena matineja. 9.20 Potujmo z glasbo. 10.15 Po Talijinih poteh.
11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Milan Ciglar: Evropska pešpot skozi slovenske gozdove. 12.40 Pihalne godbe.
13.30 Priporočajo vam ... 14.40 Mehurčki. 15.30 Glasbeni intermez-2o.t 16.00 „Vrtiljak44. 17.00 „Julij 7444. 17.35 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Petnajst minut za EP.
20.00 Četrtkov večer domačih Pesmi in napevov. 22.15 Popevke in Plesni ritmi.
i	PETEK, 26. JULIJA:	8.10
Glasbena matineja. 9.40 Lepe melodije. 10.15 Uganite, pa vam uigramo po vaši želji.	11.00
Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - Jože Juvane:	O
pravočasnem in pravilnem obiranju sadja. 12.40 Z domačimi ansambli,
i	13.30 Priporočajo vam .. . 14,30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Napotki za turiste. 16.00 „Vrtiljak*4. 17.10 Solisti z opernih in koncertnih odrov. 18.15 „Signali44.	19.00
Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Vilija Petriča. 20.00 Stop-pops 15. 21.15 Oddaja o moiju in pomorščakih.	22.15
Besede in zvoki in logov domačih.
SOBOTA, 27. JULIJA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Pionirski tednik. 11.00 Poročila--Turistični napotki za naše goste iz tujine.
12.30 Kmetijski nasveti - Jože Resnik: Prevažanje čebel na pašo — pogoj za donosno čebelarjenje. 12.40 Čez travnike in polja. 13.30 Priporočajo vam...	14.10 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji.
16.00 „Vrtiljak44. 17.20 Gremo v kino. 19.00 Lahko noč, otroci!
19.15	Minute z ansamblom Lojzeta Slaka. 20.00 Radijski radar. 21.15 Zabavna radijska igra - Marjan Marine: Skrivnost roke v smetnjaku.
22.20	Oddaja za naše izseljence.
NEDELJA, 28. JULIJA: 8.07 Veseli tobogan. 9.05 Še pomnite, tovariši! 10.05 Koncert iz naših krajev. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11-20 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 14.05 Humoreska tega tedna - S. Feacock: Tri humoreske.
15.10 Nedeljska reportaža. 16.00 Radijska igra — Oscar Wilde: Ribič in njegova duša. 17.00-19.00 Nedeljsko športno popoldne. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 Jazz za vse.
PONEDELJEK, 29. JULIJA:
8.10 Glasbena matineja. 9.20 Pesmice na potepu. 10.15 Za
vsakogar	nekaj. 11. UU Poročila
Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti -inž. Matija Kovačič: Problemi in rešitve sodelovanja v okviru pašnih skupnosti 12.40 S tujimi pihalnimi godbami.	13.30 Priporočajo
vam...	14.30 Naši poslušalci
čestitajo	in pozdravljajo. 16.00
„Vrtiljak44.	19.00 Lahko noč,
otroci! 19.15 Minuto z ansamblom Franja Zorka. 20.00 Stereofonski operni koncert. 22.15 Popevke se vrstijo.
TOREK,	30. JULIJA:	8.10
Glasbena matineja. 9.20 Pojo mladi vokalni ansambli. 10.15 Promenadni koncert. 11.00 Poročila -Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - Dr France Cegnar: Priprava sadja za trg in embalaža. 12.40 Po domače.
13.30	Priporočajo vam . .. 14.40 „Na poti s kitaro44. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak44. J 7.10 Zveneča imena. 18.30 V torek na svidenje! 19.00 Lahko noč, otroci!
19.15	Minute z ansamblom Borisa Kovačiča. 20.00 Lahka glasba slovenskih avtorjev. 22.15 Od popevke do popevke.
SREDA, 31. JULIJA:	8.10
Glasbena matineja. 9.05 Počitniški
pozdravi. 10.15 Urednikov dnevnik.
11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste Iz tujine. 11.20 Z nami doma in na poti. 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Gvido Fajdiga: Uspehi s krmnim ohrovtom pri zasebnikih na Hrvaškem. 12.40 Od vasi do vasi.
13.30 Priporočajo vam... 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Loto vrtiljak44.
18.20	Zvoki današnjih dni. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice. 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana. 22.15 S festivalov jazza.
ČETRTEK, 1. AVGUSTA: 8.10 Glasbena matineja. 9.20 Potujmo z glasbo. 10.15 Po Talijinih poteh.
11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - Jože Kregar: Vrt v avgustu. 12.40 Pihalne godbe.
13.30 Priporočajo vam... 14.10 Amaterski zbori pojo. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak44. 17.10 Popoldanski simfonični koncert. 18.15 Tipke in godala. 19.00 Lahko noč, otroci!
19.15	Petnajst minut za EP. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 22.15 Popevke in plesni ritmi
Hvala za vašo kri, ki rešuje življenja!
Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzijski postaji: Alojz Strnad, Ludvik Hozjan, Franc Novak, Drago Lorber, Alojz Gombač, Jože Per, Franc Horvat, Slavko Golob, Anton Planinšek, Ivan Grm, Marjan Jurenec, Bogomir Kavčič, Janez Pernek, Marjan Uršič, Ivan Velenšek, Franc Lesar, Janko Cvikl, Franjo Femer, Zvonko Furjan, Franc Anžur, Martin Poček, Viko Rokavec, Alojz Mlinarič, Konrad Sirk, Drago Šinkovec - Belič, Franc Zoran, Matija Kramar, Silvo Janise, Leopold Kresnik, Ludvik Šoš, Jože Jurič, Marjan Vrhovšek, Ludvik Kočičnik, Anton Kovačič, Milan Šuštaršič, Metod Kopač, Tone Pušnik, Franc Albreht, Mihael Vremec, Mirko Marinič, Vlado Meško, Janez Lukančič, Anton Rumež, Slavko Pintarič, Stanko Plevnik, Radovan Sivec, Milan Oblak, Franc Gorenc, Alojz Ovtar, Albin Kirliš, Jože Pogorelec, Alojz Hutar, Božo Juvan, Jože Verdnik, Rafael Mali, Franc Hajnc, Janez Bečirovič, Cveto Verhovšek in Ivan Mlakart člani KPD Dob; Ana Rukše, Marija Kralj, Rotija Planinšek, Štefka Skedelj, Mirko Nilič, Marija Korče, Marija Kirn, Ciril Kukman, Anton Pate, Marjan Poglajen, Franc Božič, Anica Štandekar, Jože Mam in Fani Ravbar, člani Novoteksa Novo mesto; Alojz Plantan, Ivan Irt in Jože Škedelj, člani Novomontaže Novo mesto; Drago Brezovar, Jože Mežnar, Janez Rangus in Marjan Godler, člani Krke - tovarne zdravil Novo mesto; Mirko Črnič, Pavle Tisovec, člana Novolesa Straža; Avgust Pavlič, Julijan Kirn, Franc Mastnak in Blaženka Modic, člani IMV Novo mesto; Jože Bašelj, kmet iz Gornjega Kamenja; Viktor Senica, član Gorjancev Straža; Matjaž Ti-ovec, član Novograda Novo mesto; Ivan Regina, član Vodovoda Novo mesto; Jože Bratkovič, član Interevropa Koper; Jože Omerzel, član Osnovne šole Metlika; Milka Jerčin, članica Laboda Novo mesto.
ČETRTEK -	25. julija:
16.00-16.30 - Napoved programa, poročila, šport in turistični napotki, 16.30-17.00 - Nove plošče RTB, Aktualnost tedna, Mala šola avtomobilizma, obvestila in reklame, 17.00-18.00 - Glasbena oddaja Izbrali ste sami;
SOBOTA -	27. julija:
16.00-16.30 - Pol ure za pop glasbo, 16.30-17.30 - Radijska univerza, Jugoton vam predstavlja, KRONIKA, Med zabavnimi zvoki nekaj obvestil in reklam, Melodija za vas, Za naše najmlajše, 17.30-18.00
- Domače zabavne na valu 192 m;
NEDELJA - 28. julija: 10.30 -Domače zanimivosti, - Kako v brežiški občini uveljavljamo odlok o prepovedi točenja alkoholnih pijač,
- Za naše kmetovalce:	kmet. strojnik Stanko Cerjak - Strojno spravilo krompirja, - Mitja Guštin: Sprehod skozi Posavski muzej II, -obvestila, reklame in spored kinematografov, 12.00-15.30 -Občani čestitajo in pozdravljajo;
TOREK -	30. julija:
16.00-16.15 - Napoved programa in srečanje z ansamblom Lojzeta Peserla, 16.15-16.40 - Poročila, šport, Novo v knjižnici, obvestila in reklame ter filmski pregled, 16.40-17.00	- MLADINSKA ODDAJA, 17.00-17.30 - MALO ZA VAS - NEKAJ ZA VSE.
RADIO SEVNICA
NEDELJA, 28. julija:	10.30
reklame, oglasi in obvestila, 10.55 Po domače, 11.10 „Ko izbiraš poklic, pretehtaj njegove sončne in senčne strani44, 1 1.25 Obiskali smo vzorno kmetijo, 11.35 Minute z jugoslovanskimi popevkami, 11.45 Nedeljski intervju, 11.55 Za vsakogar nekaj, 12.30 Poročila,
12.45	Čestitke in pozdravi naših poslušalcev, 14.30 Zaključek programa.
SREDA, 31. julija:	16.00
Poročila, 16.10 Reklame, oglasi in obvestila, 16.30 Po domače, 16.45 Kotiček za šoferje: Kakšen bencin,
16.55	Disco klub brez imena, 17.30 Vesele in žalostne zgodbe iz naše vzgoje, 17.40 Ah poznamo mojstre resne glasbe, 18.00 Zaključek programa.
SOBOTA, 3. AVGUSTA: 16.00 Sobotni vrtiljak, 16.15 Pet minut za... 16.20 EPP (I. del), 100 Poročila, 16.35 EPP (II. del), 16145 Mini anketa, 17.00 Zaključek sobotnega vrtiljaka in napoved sporeda za nedeljo.
NEDELJA, 28. JULIJA: 9.20 W. S. Reymont: Kmetje - barvna TV nadaljevanka (Lj), 10.15 Ljudje in zemlja (Lj), 11.15 Mozaik (Lj),
11.20	Otroška matineja: Družina Smola, Skozi neznano delto (Lj),
12.15	Poročila (Lj), Nedeljsko popoldne, 16.40 Ansambel Otavija Brajka in ansambel Feniks (Lj),
17.10 Pisani svet (Lj),	17.55 Propagandna oddaja (Lj), 18.00 Poročila (Lj), 18.05 Zahodnjak -barvni film (Lj), 19.45 Barvna risanka (Lj), 19.50 Cikcak (Lj),
20.00 TV dnevnik (Lj), 20.25 Tedenski zunanjepolitični komentar (Lj), 20.30 3-2-1 (Lj), 20.40 Znamenite pustolovščine - I. del barvne TV nanizanke (Lj), 21.35 Panama dokumentarna oddaja (Lj), 22.05 Športni pregled (Zg),
22.35	TV dnevnik (Lj).
PONEDELJEK, 29. JULIJA:
16.45	Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.05) (Bgd),
18.10 Obzornik (Lj), 18.25 Skozi neznano delto - barvni film (Lj),
18.55	Mozaik (Lj), 19.00 Mladi za mlade:	Lendava (Lj),	19.30
Aktualna oddaja (Lj), 19.45 Barvna risanka (Lj), 19.50 Cikcak (Lj),
20.00 TV dnevnik (Lj), 20.25 3-2-1	(Lj), 20.30 M. Božič: Pravičnik - barvna drama TV Zagreb (Lj), 21.40 Ne prezrite: Ljubljanske • poletne kulturne prireditve (Lj), 22.10 TV dnevnik (Lj).
TOREK, 30. JULIJA:	16.45
Madžarski TV pregled (Pohorje,
Plešivec do 17.05) (Bgd), 18.05 Obzornik (Lj), 18.20 M. Košuta: Štirje fantje muzikantje (Lj), 18.55 Mozaik (Lj), 19.00 Cesta in mi — 5. oddaja (Lj), 19.20 A. Srebotnjak: Koncert za harfo in orkester (Lj),
19.45	Barvna risanka (Lj), 19.50 Cikcak (Lj), 20.00 TV dnevnik (Lj), 20.25 3-2-1 (Lj), 20.35 Moj sin Brile - oddaja TV Sarajevo (Lj), 21.05 M. de la Roche: Whiteoaki iz Jalne — II. del barvne TV nanizanke (Lj), 20.00 TV dnevnik (Lj).
SREDA, 31. JULIJA:	16.45
Madžarski TVD (Pohorje, Plešivec do 17.05) (Bgd), 18.10 Obzornik (Lj), 18.25 Družina Smola - serijski barvni film (Lj), 18.55 Mozaik (Lj),
19.00	Glasbena oddaja (Bgd), 19.20 Od zore do mraka: Sodelovanje (Lj), 19.45 Barvna risanka (Lj), 19.50 Cikcak (Lj), 20.00 TV dnevnik (Lj), 20.25 3—2—1 (Lj),
20.35	Psi in ljudje - češki omnibus film (Lj), 22.10 TV dnevnik (Lj).
ČETRTEK, 1. AVGUSTA: 16.45 Madžarski TVD (Pohorje, Plešivec do 17.05) (Bgd), 17.55 Obzornik (Lj), 18.10 Svet v vojni: III. del serijskega filma (Lj), 19.10 Mozaik (Lj), 19.15 3 + 1, barvna glasbena oddaja (Lj), 19.45 Barvna risanka (Lj), 19.50 Cikcak (Lj), 20.00 TV dnevnik (Lj), 20.25 Kam in kako na oddih (Lj), 20.40 J. Mach: Mavrica
-	TV nadaljevanka (Lj), 21.30 Četrtkovi razgledi (Lj),	22.00
Nokturno: Ljudje s fotografije (Lj),
22.15	TV dnevnik (Lj).
Ns
inDUSTRIJR (TlCTORniH VOZIL
novo mESTO
inOUSTRIJR mOTORfllH VOZIL novomESTO
inDUSTRIJR ID0TORniH VOZIL novo mESTO
inDUSTRIJR mOTORniH VOZIL novomESTO
•vopirkovlfr
o svobodni republiki pod gorjanci in njenem kirovskem junaku piparju bakšetu	2
OPRAVIČILO
Bralcem podlistka publicista Iva Pirkoviča se opravičujemo, ker so se v tehničnem oddelku Dolenjskega lista zamešali stolpci njegovega podlistka in je bilo zadnjič objavljeno napačno nadaljevanje. Zato danes ponavljamo zadnji del prvega nadaljevanja in pravilno drugo nadaljevanje. Avtorju in bralcem se za napako opravičujemo.
KJE IMA BAJTAR SVOJE GOZDOVE?
Konec maja ali v začetku junija 1941 je Jože Bakše ponujal po Novem mestu svoje lesene stru-izdelke. Po gostilnah se je od mize do mize jj^bral že precej poguma, ko ga je v Kovačevi J^cmi v Žabji vasi prehitela noč. Tam so med JJfteti sedeli tudi trije Italijani. Pipar je z glavo enil proti njjm jn zabrundal:
»Tistele hudiče bi pa bilo treba vse pobiti.”
,. "si so otrpnili in zadržali sapo. Kaj, če so voja-** razumeli?
»»Odkod si pa ti doma? “ je čez čas pretrga) čn* mo^ mizarski mojster Medle.
»*S Kire nad Prežekom,“ pravi Bakše.
Za i *crat*cem te bom obiskal,“ mu pošepeta mir *n pomenljivo pomežikne.
>	v nekaj dneh je res prišel z Laknerjem iz Kraj-
tldrOmA A1 /M r A Ir	I/	i o/v »n • rvt /vi i Aah/Iami
j , tiskarne človekom, ki so ga imeli žandarji že
5Sv
-	OVa*ca nezaupljivo postrani gledal. Šedaj je bil
zapisanega za komunista. PJpar je tuja obi-. lea nezaupljivo postrani gledal. S<
“^cn. Tudi meščana sta bila v zadregi.
„Čigave so vse te hoste? “ vpraša tiskar, ki ne ve prav, kako naj bi začel, in na široko zamahne proti vrhovom zelenih Goijancev.
„Langeijeve, struške, graščinske, pleterske, kaj vem, čigave vse,“ se zmrdne Kirovec.
„Kje jih imate pa vi, osebenjki? “ vprašuje zopet Lakner.
„Tam, kjer zajec hrast preskoči,“ se trpko nasmehne bajtar.
„Začeli bomo boj in bo vse tudi vaše, “ poskuša Novomeščan opogumiti pipaija in ga radovedno gleda, kdaj se bo otajal.
„Ti nič ne verjamem! Da me, hudič, morda na gavge ne ženeš? “ poškili pipar od strani nezaupljivo tujca.'
„Zakaj mi ne bi verjel? “ se čudi gosposki obiskovalec.
„Imaš prevelik prstan.”
„Prstan ni moj,“ se pogleda Lakner presenečen po roki, „sem si ga izposodil, da laže pri Italijanih skozi pridem. Sicer pa tegale človeka itak poznaš, če že mene ne,“ pokaže mizarskega mojstra.
„Njega že, pa njegove pameti ne,“ se Bakše še vedno nezaupno umika.
Pa so se nazadnje le zmenili, daje treba puške Ljubljanskega topniškega polka, ki je v aprilu v teh krajih razpadel in so se jih polastili Podgorci, premazati in skriti.
Minilo je nekaj dni. Po sončni Kiri nad sivim prežeškim gradom je hodil nov tujec in vpraševal po piparju. Bakševka ga je črvivo gledala izpod čela. Gosposko oblečen tujec je bil kmečkemu človeku vedno sumljiv, bodisi daje prišel od davkarije rubit ali pa so ogleduha poslali žandarji. No, tokrat ni bil tujec, ki se je ogledoval po hri-
bovskem naselju, ne to ne ono, ampak medicinec Dolfi Medvešček iz Žabje vasi. Pred Paveličevimi ustaši se je bil umaknil iz zagrebških šol v rodno mesto, od koder ga je sedaj tiskar Lakner napotil k piparju.
„Kaj bi pa radi? “je gospodinja naježeno vprašala neznanca.
„Sem prišel vprašat, če je vaš mož že kaj pšenice za nas nakupil,“ se je študent naglo izmislil, ko je videl strah na ženinem obrazu.
Obotavljaje se je Paharica poklicala moža iz gozda, kjer je iskal les za svojo stružnico. „Norec,“ ga je gredoč potiho zmerjala, „pšenico boš kupoval za tujce, ko veš, da ljudje v tej lakoti ljuljko in grašico meljejo, če jo še imajo od mlačve.“ Potem je od daleč vlekla na ušesa, kaj imata. „Ne bo pšenica,“ se domisli, „žito bi človek iskal na polju, v Ostrogu in Šentjakobu, tukaj raste samo trta. Le kaj neki skrivata? “
Konec junija ali v začetku julija je medicinec Dolfi na klancu nad Cikavo pred Novim mestom izročil kirovskemu Bakšetu prve letake Osvobodilne fronte. Zabičal mu je:
„To je nevarno, za to stvar te lahko streljajo. Ne povej nikomur, od kod si letake dobil! V naši družbi pij, kolikor hočeš, v drugi bolj malo!“ Pipar si je šop papirjev porinil za škomjice in jih v Novakovi oštariji v Hrastju razdelil kmetom. Prav tega se je krčmar domislil, ko so domačini ugibali, kako se je začela vstaja pod Gorjanci.
Oštir seveda ni mogel vedeti, daje bil medtem že tudi v Šentjerneju kurir sekretarja Toneta Tomšiča iz Ljubljane in naročil, naj ustanovimo Osvobodilno fronto. Da bi pa stal kdo že sredi junija pred okupatorjevim vojaškim sodiščem, kot je kirovski pipar, se pa ni mogel še nihče od nas ponašati. Tu moram poseči nekaj tednov nazaj v zgodnji junij.
TISTO JE BILA ŠMARNICA
Nemci so po vdoru v našo domovino svoje lahkoverne rimske zaveznike brezobzirno osleparili za vojni plen. Niso jim dali dolenjskega Posavja niti premogovnih revirjev, ki so jim jih bili že pred vojno v nekem tajnem sporazumu (baje v Benetkah) obljubili. Priče smo bili nacističnemu spletkarjenju in izzivanju, ko pa je šel mesec maj (1941) h kraju in je prišel junij, so bili vedno pogostejši glasovi, da se bodo morali Nemci na-
zadnje vendarle umakniti na Savo. Pričakovali smo, da bodo naše kraje zasedli Italijani.
V belocerkovskih in šmarjeških krajih onstran Krke so Nemci gotovo vsaj že četrtega ali kvečjemu petega junija vedeli, da bodo morali oditi. Klevevški graščak Anton Ulm je na občini v Beli cerkvi ves zaskrbljen vprašal višjega nemškega župana Hallerja, ali se mislijo Nemci zares Italijanom umakniti, čeprav so tu vložili že mnogo denarja za ceste in ga potrošili tudi za podpore. Naj bo sedaj vse to izgubljeno?
Oberbuergermeister Haller, po poklicu krčmar iz Gornje Avstrije, očitno ni hotel svojega klevev-škega sorodnika preveč prestrašiti. Rekel mu je le, da mu je okrožni vodja dr. Siegfried Uiberreit-her v Gradcu namignil, naj bo na vse pripravljen.
Zadnje dni so nam Nemci v Šentjerneju in drugih krajih tja do Cikave in Mačkovca pred Novim mestom ukazali, da moramo vse domače napise na uradih, krčmah, štacunah in nad vrati obrtniških delavnic zamenjati z nemškimi. To so nacisti storili, seveda iz gole hudobije do Italijanov, da bi v Rimu videli, da jih ljudje v teh krajih ne marajo in da hočejo Nemce.
Binkoštni sejem v ponedeljek, 9. junija, je bil klavern. Več hrupa kot sejmarji so delali po vasi Nemci, ki so se odpravljali. Ljudem so delili iz skladišč ničvredne ostanke svojih zalog. Vojaki iz oddelka obmejnih financarjev so „Pri Japlju“, kjer so bili na menaži, ves popoldan in še zvečer popivali. Plesali so in objemali vaške dekline, ki jim takrat še nismo strigli las. Poljubljali so zgubljeno mlado Zagorko in njeno malopridno mater, vdovo po vojnem invalidu, ki je s tobakom prodajala Nemcem (in pozneje Italijanom) svojo ljubezen in lepo, nedorastlo hčerko Vido. \
V kotu zakajene nizke sobe je kirovski Bakše praznil svojo merico vina in se vojakom na glas porogal:
„Kako pa, da govorite danes vsi slovensko, ko ni včeraj še nihče znal? “
„Kdo se je pa upal, saj bi se takoj znašel na ruski fronti,“ je odgovoril koroški Slovenec v nemški uniformi. Po licih sta mu zdrsnili dve debeli solzi.
V mračni slutnji, da odhajajo na vzhodno bojišče, so nemški graničarji koroškega rodu ta dan težko zapuščali tudi Kostanjevico in druge obmejne postojanke, „Nikoli več se ne bomo vide-
li,“ so tožili z neprikritimi solzami v očeh tudi pri Sv. Križu (Podbočju).
, trNaš Bilc je vendar predsednik družbenopolitičnega zbora in ne le upokojenec!" je vzkliknil nekdo na seji občinskega izvršnega sveta v Sevnici, ko je bral imena članov komisije, ki naj bi pomagala sanirati Jugotanin. Drugi pa ga je popravil: „Saj Bilc prav to najraje sliši!“
Če je to res, potem Maksu Bilcu prijetno zveni v ušesih „upokojenec“ zato, ker nima niti sekunde časa, da bi zares živel tako, kot si pod besedo upokojenec predstavljamo. Na zadnjem zasedanju sevniške občinske skupščine so na njegova pleča oprtali še tri dodatne funkcije.
Ko sem se o tem pogovarjal s predsednikom občinskega Združenja zveze borcev, je bil nejevoljen; seveda ne zato, ker bi se dolžnosti otepal, temveč iz prepričanja, da je posebno v sedanjem obdobju poglabljanja samoupravljanja potrebno	funkcije	enako-
merneje razdeliti med ljudi. „ To so sicer že drugi povedali, ko pa pride do imenovanja ... saj veste. Nihče me ne bo prepričal, da v sevni-ški občini ni kadrov. Bodočnost je na mladih, teh pa je v Sevnici na stotine. Izobraženi so, dobro poznajo naš sistem, zato niso o njegovih prednostih nič manj prepričani kot mi stari. Mislim, da moramo dolžnosti ob pravem času prenašati na mlade, da se bodo navadili nanje in da bodo znali prenašati morebitne težave. “
Tako pravi nekdanji di-
rektor Kopitarne, ki jo je prišel reševat z Notranjskega, kjer je doma. Toda to ni bil njegov prvi stik s Sevnico, saj je bil kmalu po osvoboditvi v lesnoindustrijskem podjetju Lipa.
Maksa Bilca je najlaže dobiti v prostorih občinskega odbora ZB ali na kaki seji -najteže pa doma. Najbolj ga bolijo še prenekateri socialni problemi borcev. Tudi ne mara, da bi borce delili na spomeničarje in nespomeni-čarje ali po podobnih ključih. Drugi so mi povedali, da bi si kot terenec na pivškem območju, borec 9. korpusa, rajonski sekretar KP, voso-vec v obveščevalnem centru 14. divizije in 7. korpusa, odlikovanec z redom hrabrosti, zaslug za narod, redom dela z zlatim vencem, redom bratstva in enotnosti -lahko pripel tudi partizansko spomenico, a je nima, ker se je bilo treba zanjo javiti
Maksa Bilca so sprejeli v Komunistično partijo Italije leta 1934, ko je bil kot strojni tehnik obratovodja električne rudniške centrale v Raši. V KPJ so ga sprejeli 1948. leta; med NOB je bil torej rajonski partijski sekretar s članstvom v italijanski, a še ne v jugoslovanski partiji! Ko sem to izvedel, so mi bile mnogo bolj jasne njegove besede ob borčevskem prazniku: ,JNa Primorskem ni človeka, ki ne bi bil ogorčen ob nedavnih ozemeljskih zahtevah italijanske vla-de!“
ALFRED ŽELEZNIK
Boj z vročino, betonom in stroji: to so imeli delavci celjskega INGRADA minuli teden ob začetku betoniranja plošče za novi sevni&O most. Prva runda se je končala s porazom: zmešali so okrog 46 kubikov betona, črpalke za beton so se kvarile ena za drugo, boj s hitro otrdevajočo se gmoto so morali končati okrog 23. ure 17. julija. Vse dni in tudi noči do sobote so klesali! V soboto so prvi del plošče zatem ob pomoči PIONIRJEVE črpalke le uspešno zalili. (Foto: Železnik)
Tatinski nočni pohodi dveh Brežičanov
Med rednim letnim dopustom sta si v gozdu postavila šotor, ponoči pa vlamljala v vikende, kradla
avtomobilska kolesa, odeje in pijačo
Sedemindvajsetletni Darko Juras, vodovodni inštalater iz Buko-ška pri Brežicah, in enaindvajsetletni kovinostrugar Peter Koprivc iz Cundrovca, nazadnje pismonoša v Brežicah, sta si ta mesec privoščila posebne vrste dopust. V gozdu pri BukoŠku sta postavila šotor, v katerem sta taborila do 16. julija. Od tam sta nato delala vlomilske pohode v bližnjo okolico, dokler ju miličniki niso prijeli.
V noči od 2. na 3. julij sta vlomila^ tri vikende na Čatežu in odnesla za okoli 2.000 dinarjev odej in raz-
nih pijač. V vikendih sta pustila za seboj pravo razdejanje. Vse sta razmetala.
Letos že 8 razstav v salonu
Največ obiska je imel J. Centa
Likovni salon v Kočevju je pod vodstvom Vlada Gašparca in akademskega kiparja Staneta Jarma dosegel res lep napredek. Zato je potrebno razmisliti o predlogu, naj bi dobil salon večje in sodobnejše prostore.
To polletje je bilo v 72 razstavnih dneh že 8 razstav. Razstavljali so Herman Zigfrid, kipar-samorastnik, Peter Adamič, akademski slikar, Jože Mušič, amaterski fotograf, Franc Godec, akademski slikar, učenci osnovne šole Kočevje risbe „Varujmo in lepšajmo okolje“, skupina fotoamaterjev umetniške fotografije „Gozd in okolje“, Jože Centa, akademski slikar, in skupina likovnikov društva „ Likovnih samorastnikov Ljubljana44.
Razstave je obiskalo 13.137
občanov ali povprečno 1.642 vsako razstavo. Najbolj je bila obiskana razstava Jožeta Cente, nekdanjega dijaka kočevske gimnazije.
Zanimivi so vpisi v knjigo obiskov razstav. O tem bo ob koncu leta sestavljena skupna analiza vtisov, pripomb in predlogov obiskovalcev, kar bo dragocen napotek vodstvu salona za bodoče delo.
A. ARKO
Na drugi pohod sta se podala v noči od 4. na 5. julij. Tedaj sta odnesla izpred tovarne IMV v Brežicah tri kolesa od prikolic ADRIA. Naslednjo noč so ju spet zamikala kolesa. Tokrat sta jih ukradla kar pet z malih prikolic in štiri takoj montirala na Koprivčevega fička.
Na enem izmed tatinskih obiskov sta ukradla poni kolo s hodnika v kleti na Vodnikovi ulici št. 1, last Ivanke RoguljičeVe. S parkirnega prostora na brežiški tržnici sta 7. julija ponoči ukradla Stevu Kondiču 4 okrasne kape in brisalce z zastave 750.
V noči od 8. na 9. julij sta vlomila v vinsko klet Vlada Cerjaka v Dolenji vasi. Odnesla sta vino v
KOMU ORTNEK?
O usodi nekdanjega spodnjega Kozlerjevega gradu v Ortneku v ribniški občini je bilo izrečenega in napisanega precej. Čeprav je na zelo lepem prostoru, se zanj nihče ne zanima, saj je že dotrajal in bi ga bilo verjetno treba podreti, na njegovem mestu pa sezidati novo stavbo. Občina je pripravljena dati brezplačno ta prostor tudi republiškemu Društvu za pomoč duševno nezadostno razvitim osebam, če bo pokazalo resno zanimanje, da bi tu zgradilo zavod za srednje in težje prizadete otroke.
..
50-litrski steklenici in več drobnarij' Isto noč sta vlomila še v vikend Za-grebčana Ivice Kraniča na Zdolah. 15. julija ponoči pa v počitniško hi' šico Romana Domanika v Drgancfli na Hrvaškem. Odnesla sta mu z« 1000 din odej in drugih predmetov. To je bil njun zadnji vlomilski pohod.
Šestnajstega julija ob treh zjutraj so ju brežiški miličniki prijeli. Naslednji dan so ju izročili preiskovalnemu sodniku v Novem mestu, ta p? je zanju odredil pripor.
J. TEPPEY ŠE ŠTIRJE SPORAZUMI
Delavski svet INLESA Ribnica jc na zadnji seji sklenil podpisati štiri samoupravne sporazume, in sicer o združevanju v interesno skupnost za železniški in luški promet, o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti elektrogospodarstva SRS, 0 ustanovitvi interesne skupnosti na preskrbovalnem področju ELE-KTRA Ljubljana ter o združevanju in porabi sredstev za sofinanciranje izgradnje nove razdelilne transformatorske postaje. Za gradnjo te postaje bo potrebnih 22,400.000 din-Od tega bo znašala predvidena soudeležba delovnih organizacij iz ob' čin Kočevje in Ribnica 2,090.800 din; INLES bo prispeval 361.000 din.
Tugo Lebič razstavlja v Poreču
V obnovljenem razstavnem salonu ljudske univerze v Poreču se je pred' stavil novomeški slikar s 27 olji na platnu in lesonitu__________________________________\
reprodukcijami je za porešK0 kkn univerzo izdal Dolenji
Splet nevsakdanjih okoliščin je verjetno kriv, da šele zdaj, pa še to
ZA ISTO DELO
Ml
lil«
J DENARJA
Jože Repič je bil lenuh, da se je ob vročih poletnih dneh, če je predolgo ležal na soncu, kadilo iz njega. V osnovni šoli mu je tovarišica učiteljica v jezi večkrat zažgolela, da je len kot gnoj, ki ga ni manjkalo po vaških dvoriščih. Toda kljub obilici lenobe, se je pretolkel čez osnovno šolo in s spričevalom je mahal po Repičevi dragi, da so prizadevnejši učenci zeleneli od zavisti kot špinača. Starši so napeli vse sile svojega izmozganega telesa, da so ga zrinili v službo, kajti vsi so poznali Repiča in lenobo njegovo, zato so se ga branili z vsemi štirimi in si izmišljevali kompjutersko zahtevne izgovore, le da ne bi Repič delil kruha z njimi.
A petnajstega v mesecu je
prejemal plačo kot vsi tisti, ki so se pehali za stroji, da jim je tekel znoj po hrbtenici tja dol. V službi je bil Repič lovec na debel hlad; če se mu je le ponudila priložnost, je za-kinkal stoje, če slučajno ni bilo stola zraven. Ko so drugi ob popoldnevih delali udarniško, da bi povečali podjetje, je Repič ležal pod odejo in smrčal, da je vleklo skozi ključavnico hiše, ki so mu jo zapustili starši, ko so od obupa nad njim prenehali živeti življenje nad zemljo.
Ljudje so Repiča * vzeli takšnega, kot je, zato ga tudi ni nihče kritiziral in zdelo se jim je prav, da ga imajo na plačilnem seznamu, saj bi drugače morala zanj plačevati
občina iz sklada za socialno prizadete ljudi, kar bi obremenilo njih proračun, ki je bil že tako kilav kot prezgodaj odstavljeno tele.
Ob lenarjenju je Repič dočakal pokoj. Iz službe ga niso odpravili z darili in cvetjem ter pihalnim orkestrom in ganljivimi govori, ampak je odšel tiho in počasi, kot je leno in zabušantsko prihajal v službo dan za dnem vseh petintrideset let. Njegovo upokojensko življenje se ni dosti razlikovalo od življenja v službi: spal je do polovice popoldneva, nato se je zvlekel iz postelje, se do dvanajste umil, použil hrano, pripravljeno v menzi preko ceste, se zavalil v naslanjač, prebral nekaj vrstic dnevnih poročil, zazehal in
zadremuckal tja do večera, ko ga je spravila k zavesti soseda, ki mu je prinesla večerjo iz strahu, da se njen sosed ne bi zgrudil od lakote in dolgočasja.
In Repiču je bilo prav tako vse do takrat, ko je prejel prvo pokojnino. Že pred po-štaijem je vzrojil in malo je manjkalo, da ga ni fizično obdelal, veliko bolj penast pa je prihrumel v podjetje, ki ga je redilo petintrideset let. Vzrok'njegovi jezi je bil ta, da je bil znesek pokojnine neko-likanj nižji od plače, ki jo je kot zadnjo prejel v Hitrotka-lu. Ni mu šlo, Repiču, v glavo, da za isto delo dobi zdaj, ko je v pokoju, manj denarja.
TONI GAŠPERIČ
po ovinkih, spoznavamo še enega slikarja-amaterja, ki dolga leta živi in dela v Novem mestu. V soboto zvečer so v prikupno obnovljenem razstavnem salonu ljudske univerze v Poreču odprli prvo samostojno slikarsko razstavo Tuga Lebiča, Novo-teksovega projektanta iz Novega mesta (roj. 1927 v Brežicah). Slavko Marič, direktor ljudske univerze, je zbranim ljubiteljem umetnosti najprej govoril o obnovi stavbe, v kateri naj bi bilo integrirano kulturno in prosvetno življenje Poreča. Za njim je dr. Ante Sonje, direktor domačega muzeja, predstavil Tuga Lebiča, ki je s svojimi 27 olji na platnu in lesonitu prvi razstavljavec v novi dvorani poreške ljudske univerze.
Slikarski svet Tuga Lebiča so predvsem tihožitja - cvetje, dosti manj pa krajine, ki izpričujejo avtorjev realizem, oprt na ekspresionistične prvine, ki jim s svojim nedvomno izpričanim talentom dodaja nove barvne vivdnote. Njegova prva samostojna razstava nam omogoča jasnejšo predstavo avtorjeve us' /ar-jalnosti, ki je po njegovi udeležbi na zadnjih skupnih razstavah amaterjev v okviru novomeške kulturne skupnosti ni bilo mogoče jasneje opredeliti. Ljubiteljem slikarstva in strokovnim ocenjevalcem bo o tem mogoče celoviteje in zaokroženo sklepati 15. avgusta, ko se bo Tugo Lebič predstavil s samostojno slikarsko razstavo v okviru Dolenjskega kulturnega festivala v Kostanjevici na Krki
Prikupen razstavni katalog z uvodno besedo dr. Mirka Juterška in
s 5
Ljudsko univerzo izdal Dolenj* kulturni festival, tiskala pa krš** Papirkonfekcija.	,
TONE GOSNtf
 *
KMALU PRETVORNIK
Sc ta mesec ali najkasneje avgus(* bo začel delati televizijski pretvofj nik na Ravnem nad Vasjo oziro^1 Faro ob Kolpi v kočevski obč*11 Gradnja se je začela 23. junija, kor 12 občanov, članov gradbenega o^ bora urejalo pot do kraja, kjer ® pretvornik stal. RTV ima že pripr^ ljen ves potrebni material in apa^ ture za pretvornik.
NI OTROK,
NI UČITELJA
Še najmanj eno šolsko leto v šoli na Velikih Poljanah ne bo pouka, ker je število šolarjev premajhno in ker tu* di ne dobijo učitelja. Kot v minulem šolskem letu, tako se bodo tudi v prihodnjem vozili poljanski otroci v šolo v Sušje ali v Ribnico. O tem so sklepali tudi na zadnji seji občinske skupščine Ribnica
Za borca
ni pokoja