V Ljubljani, 14. marca 1908.

Leto IV.

Št. 11.

—

Izhaja vsaka soboto

is velja po pošti za celo leto
4 K, M pol eta 2 K. Posamezne
ttevfflM pe 16 vin. Na naročbe
'asm  denarja se ne oziramo.
Uredništvo in upravništvo je v
Ljubljani, Breg št. 12.

---

GLASILO

KMETSKE STRANKE NA NOTRANJSKEM.


- \

lOSOPOtl

•e računajo za celo stran 39 K,
za »/* strani 25 K, za *(• strani
IB K, za bi strani 9 K, aa Ha
strani SK, <h strani 3 K. M
večkratni objavi primeren pe-
' ■  PU*L -Mn -i.ii —

/

Novi brambeni zakon.

Po dolgoletnem cincanju se je vendar enkrat
vzdramilo avstrijsko domobrambeno ministrstvo in se
odločilo, da se spremeni zastareli brambeni zakon iz
leta 1889. Že dejstvo, da pride do premembe, je po¬
zdravljati, in stvar poslancev bo, da natančno pazijo,
da bo napredek znatnejši.

Novi zakon bo zgrajen na načelu dveletne
vojaške službe.  Vsporedno s to dalekosežno pre-
membo pa gre zvišanje števila rekrutov za 1 / i ,  to pa
zategadel, da se ohrani večje število aktivnih vojakov.
Vojaška oblast poleg tega zahteva tudi še, da se njej
dovoli, da potrdi neomejeno število rekrutov, skratka,
da potrdi pri naboru vse, kar je zmožno puško nositi,
potem pa, da si bo sama določila, koliko jih vzame v
službo. Da se bo moglo potrditi več mož, se bodo
pogoji olajšali tako, da bodo odslej tudi slabejši potr¬
jeni. Oprostitve vsled gmotnih in rodbinskih razmer
se bodo dovoljevale v širši meri, za družine ubožnih
rezervistov se bodo dajale podpore. Vsakdo, ki bo
potrjen, pride v nadomestno rezervo, če ga ne uvrste
v „linijo“. Žrebi bodo tedaj prenehali.

Dveletno  vojaško službo pač vsakdo pozdravlja,
a plačilo za to privolitev vojaške oblasti, je preklicano
drago, kajti zdaj vendar še kdo uide vojaški suknji,
potem pa je bo malokdo prost.

Politične vesti.

Deželnozborske volitve na Goriškem so
končane in sicer je izvoljenih med slovenskimi poslanci
osem naprednjakov ter pet klerikalcev. Tudi med Ita¬
lijani imajo napredne stranke večino. Vendar so Slovenci
v tem boju bolj izkazali prosvetljenost kakor Italijani,
kajti v kmetskih občinah in v splošni kuriji so pri
nas prodrli peteri naprednjaki, tam pa sami klerikalci.
Osobito se je izkazal Kras,  pa tudi v goriški okolici

je misel kmetske samostojnosti tako napredovala, da
je profesor Berbuč zmagal le s tremi glasovi večine
(1136 proti 1133). In še ta večinica se bo izpodbijala,
tako da zna g. Berbuč izgubiti mandat. Živela napredna
Goriška.

Vladni listi poročajo, da bo Šuklje  v kratkem
imenovan deželnim glavarjem za Kranjsko.

Tudi na češkem so pravkar končali deželno¬
zborske volitve. Izid je tak, kakor je bilo pričakovati:
pri Nemcih in Čehih so v mestih zmagale narodno-
napredne stranke, na kmetih pa napredne-agrarne struje.
Izvoljen je en sam klerikalec.

Avstroogrska eskadra je posetila špansko mesto
Barcelona. Kralj Alfonz je prišel to ladijevje sam
osebno pozdravit. Porabil je to priliko, da je stopil
prvikrat na vroča tla. Barcelona je namreč anarhi-
stovska in revolucijonarna. Najraje bi videla, da se
kralj razleti s kako bombo. Zato so pa kralja spremili
v Barcelono celi regimenti detektivov. Šlo se je tako
daleč, da so detektivi markirali pozdravljajoči »navdu¬
šeni" narod in kričali z vseh oken: »živio kralj Alfonz".
Doslej se ni pripetila nobena nesreča.

Kralja norveškega je hotel ustreliti neki de¬
lavec.

Letošnji cesarski manevri se vrše na za-
padnem Ogrskem, ter bode stoloval cesar tačas v
Vesprimu.

Hrvatski sabor se je otvoril 12. t. m. Dobro so
Hrvati sprejeli bana Raucha. Že starosta Barčič, ki je
otvoril zborovanje, je v svojem pozdravu klical: „dol
in ven z Rauchom."

Ogrski vladi se dosedaj še ni posrečilo spraviti
pod streho premembo in poostritev poslovnika. Pač pa
se proti premembi obstruira. Žal, da Hrvati ne morejo
v Budimpešto, ker imajo doma sabor.

Stran 86.

NOTRANJEC

Letnik IV.

Domače vesti.

Za »Sokolski dom v Postojni" so darovali:
g. Avgust Žgur, kavarnar, Novomesto, doposlal drugi
donesek Notranjčev živečih na Dolenjskem 6 K, ki so
jih darovali: g. Wokač 1 K, g. Fr. Medvešček 1 K, g.
Iv. Kristan 1 K, g. Mir. Ambrožič 1 K, ga. N. Hajder
1 K, g. Al. Česnik 1 K, g. Franc Bizjak, posestnik iz
Postojne daroval 2 K mesto vstopnine k sokolski maš¬
karadi. V zadnjem izkazu dolenjskih rojakov v poši-
ljatvi g. oficijala Wencaisa, naj se glasi ime Žgur, ne
Žapar, kakor je bilo pomotoma tiskano. Živeli vrli do¬
morodci na Dolenjskem! Vsim srčna hvala! Na zdar!

Vreme. Vsaki dan imamo v Postojni drugačno
vreme. Sneg in pomladansko solnce se menjujeta, kar
zadržuje stavbena dela, ki bi se imela že pričeti.

K stavbeni sezoni. Tekom letošnje pomladi se
prične graditi meškanska šola, okrožna bolnica se raz¬
širi, mlekarna se mora še letos zgraditi, dalje se kon¬
čujejo notranja dela pri okrajnemu glavarstvu, most
čez Pivko bode tudi v kratkem končan, pri Jurcovi
vili se končujejo zadnja dela. Kakor kaže tedaj, bode
letos stavbena sezona v Postojni jako živahna, ako
bode le vreme ugodno.

Kolodvorska restavracija v Postojni. Opo¬
zarjamo na današnji njen inserat.

„Prostranegg.“ Na vsestranske pozive je državni
poslanec Žitnik v proračunskem odseku pri točki „pošta“
ugovarjal proti tej spaki zahtevajoč, da se da Prestranku

Listek.

Peš na Vezuv.

Potopisna črtica. — Spisal Fr. Valenčič.

(Dalje.)

Ko sem nekoliko pregledal to kočo, sem se smejal,
kajti znaki, ki sem jih opazil, so mi pričali, da ta dom
ni zgrajeu za ljudi. Na tleh je bila razmetana trhla
slama, v kotu so ležali kozji rogovi, kosci volne, parklji
in star kozji zvonec.

„Ha, ha, to je kozji hlev,“ sem se smejal na glas.
„Dober bo za to noč.“

Sedaj bo treba večerjati, a kaj za vraga, ko je
bilo vse zmečkano. Fige so se razkrojile, kruh je bil
razmočen. Zato se pa ta dan večerja glasi bolj po
človeško. Imela sva figovo juho, močnik iz kruha, grozdje
in en liter vina. Nebesni element pa je skrbel za grozen
koncert. Nebo se je treslo od neprestanih bliskov.
Ploha ni nič ponehala, a gromenje je bilo podobno
bolj tulenju kakega predpotopnega zmaja.

Ko sem legel, zaspal sem hitro, dasi je razigrani
element še vedno pretresal nebo in zemljo.

Drugo jutro sem bil spočit in krepak. Pozabil
sem vse težave prejšnjega dne. Nebo je bilo jasno,

staro poštno ime. Ker se za stvar zanima minister
dr. Fiedler, upamo, da nesramni „Prostranegg“ sedaj
izgine s pečata.

V Gor. Logatcu so pri občinskih volitvah zma¬
gali naprednjaki v vseh treh razredih.

Umrl je g. Adolf Šerko, sin župana cerkniškega,
minulo soboto. N. v m. p.!

Nenadne smrti je umrla gospa Natalija Šepe-
tavec, roj. Ulrichova, soproga župana v Idriji.

Sokolski domvŽireh. Delavnosti za sokolstvo
navdušenih domačinov se je posrečilo zadevo sokolskega
doma v Žireh že tako daleč spraviti, da so se oddala
stavbena dela.

Na Vrhniki se je v petek spet vršil boj za
županski stolec. Dr. Maroltu se sline grozno cede po
njem, pa mu naprednjaki vedno izmaknejo, ko ravno
že misli nesti kos k ustom. Pri tem teškem porodu tudi
babica vseh zarot in intrig proti slovenski napredni
stranki M u 11 e y ne bo spravil na svet ne dr. Marolta
ne Tršarja.

V Matenji vasi se bo to pomlad vršilo več po¬
učnih predavanj. Naj bi se tudi drugod zgenili vodilni
krogi, da privabijo predavatelje.

Drugi roditeljski sestanek v letošnjem šolskem
letu se je vršil v Zagorju  v nedeljo dne 8. t. m. V
šoli se je zbralo do 120 očetov in mater, kateri so z
največjo pazljivostjo poslušali skoraj dve uri trajajoči
navdušeni govor tukajšnjega nadučitelja gospoda Ru¬
dolfa Horvat o vzgoji otrok v predšolski dobi.

zrak izpran in hladen. Na vejah, na listju in travi je
trepetalo neštevila kapljic, ki so se blesketali kakor
biseri v solnčnih žarkih. Cesta je bila za silo osušena,
le ponekod so ležale kalne mlakuže.

Napravila sva si načrt za dan. Danes se bo pre¬
hodilo preko Cisterne, Torre tre ponti, Bocca di Fiume,
Nesa do mesta Terracina.

Ta pot je najlepši del apijske ceste. Ne daleč
proti jugovshodu od Cisterne naredi cesta oster kot in
potem je zgrajena v ravni črti do mesta Terracina.
Na levo in desno jo obdaje pon tinsko močvirje.

Tu je bila zemlja svoje dni gosto naseljena, a
sedaj razgraja v teh krajih mrzlica. Tu ima svoje do-
movje malarija.

Ob cesti se vleče sporedno z njo od sela Torre
tre ponti do Terracine umeten kanal. Zgrajen je v
svrho izsuševanja tega močvirja. Na levi in desni raste
dvovrsta aleja z orjaškimi jagnjeti. Brez klancev, brez
najmanjšega ovinka se vleče ta cesta naprej. Kamor
daleč sega oko, ne vidiš druzega kot ravno belo črto,
ki se tam v daljah vedno bolj zožuje in slednjič iz¬
gine. Jagnjeti se ti zde, kakor bi se drug drugemu
približevali in slednjič strnili v eno samo drevo.

To se opazuje cel dan in dasi sva prehodila
preko petdeset kilometrov, nisva napravila niti enega

Letnik IV.

NOTEANJEC

Stran 87.

Gr. govornik je v lahko umljivem jezika pojasnil, kako
je treba vzgajati otroke doma še predno so vstopili v
šolo. Dokazal je, da pri takih otrokih največ izdd lep
vzgled in pameten nauk staršev. Vnemal je navzoče,
da naj napeljujejo svoje otroke poleg ljubezni do Boga
še posebno k ljubezni do prelepega materinskega jezika
in prelepe slovenske domovine. Dalje je z mnogimi do¬
kazi iz življenja in iz svojih lastnih družinskih dogodkov
poučil, kako morajo starši ravnati s svojimi otroki, da
ti ne postanejo prepirljivi ali celo lažnivi. Končno jih
je še opozoril, kako velika nevarnost preti bolj odraslim
otrokom na paši ter z žganjepitjem in kajenjem. Po¬
sebej je še prosil starše, da bi vsaj šolskim otrokom
ne dajali piti žganja. Ob sklepu so se vsi navzoči prav
lepo zahvaljevali g. govorniku za premnogo koristnih
naukov, v imenu vseh pa še posebej g. župnik. — Dal
Bog, da bi lepe besede ne ostale glas vpijočega ampak
da bi vsi starši skušali vzgojo svojih otrok uravnati
po navodilih predavateljevih. Končno bodi še omenjeno,
da se priobči ves govor v eni prihodnjih številk našega
izvrstnega družinskega lista v »Domačem ognjišču".

Razglednice »Družbe sv. Cirila in Metoda"
so na razpolago in čakajo naročil, da dostavijo veli¬
konočne in spomladanske pozdrave,  pa tudi
druga obvestila vsepovsod tje, kamor bi se jih naslo¬
vilo. Te vrste blaga se sicer nahaja obilo za razne
okuse, zavedni Slovenec pa imej vedno najraje
oglednice naše šolske družbe,  dobro pomneč, da
zasvedočiš naslovljencu s tem svoje narodno mišljenje,

ovinka. Na cesti sva zagledala po več krajih razklana
jagnjeta, po čez ležeče odlomljene veje, ožgana debija.
To je vandalizem včerajšnjega viharja.

Celo močvirje naredi jako žalosten utis. Tupatam
se prikaže pašnik, a na njem se pasejo čede konj in
na drugi strani dolgorogati voli. Sicer napravi ta del
utis, kakor bi vse izumrlo.

Na obronkih ležita dve mesti. To sta Sezze in
Piperno.

Daši sem napel vse moči, nisem mogel prehoditi
v enem dnevu te dolge ceste. Noge so se mi utrudile
in niti koraka nisem mogel storiti dalje. Do Terracine
je bilo še kacih deset kilometrov, a jaz sem bil že
popolnoma izmučen.

Tako sva obstala sredi ceste, med močvirjem z
grozečo malarijo. Proti večeru je postalo mrzlo. Iskala
sva ležišče, dasi sva dobro vedela, da danes ne bo
nič s spanjem.

Onkraj ceste sem zagledal kočo, a pred njo siv
pas. Mislil sem, da je to poljska pot. V mraku se ni
dalo razločiti.

»Pojdimo v ono kočo," sem rekel bratu. Že sva
šla čez grmovje in razmočena tla naprej, ko se vstavi brat.

»čakaj," pravi. »Opreznost je povsod dobra. Morda
je to kanal."

širiš slovensko zavest, podpiraš pa narodno prosveto in
obrambo. Razglednice razpošilja pisarna »Družbe sv.
Cirila in Metoda" v Ljubljani »Narodni dom." Trgovcem
je določen primeren popust, a več, kakor za popust,
jim bodi zavest, da delujejo z razpečavanjem družbinih
razglednic narodu v prospeh.

Iz Knežaka. (Kaj je s podporo zaradi  suše
in povodnji?)  Nismo nameravali o tej stvari po¬
drobneje govoriti. Pa ker razširjajo nekateri »katoliški"
možje o tem namenoma nesramne laži, naj pride vsa
resnica na dan! Znano je, da je napravila v naši občini
suša in povodenj velikansko škodo, ki jo čedalje bolj
občutimo. Mnogim grozi vsled tega naravnost beda.
Ker se za dotično škodo ni hotel nihče brigati, je
vložil naš somišljenik g. Č. na željo mnogih prizadetih
prošnjo za podporo.  Šele čez nekaj dni potem se
je županstvo zdramilo, ko je izvedelo o ti prošnji in
vposlalo tudi neko vlogo na c. kr. okrajno glavarstvo.
Ali podpore le ni bilo in je ni bilo! Zato je g. Č. pisal
c. kr. okr. glavarstvu in prosil odgovora na svojo
prošnjo. Na ta dopis je poslalo c. kr. okrajno glavarstvo
sledeči odgovor: Št. 1677. Gosp. Dragotin Česnik, nad¬
učitelj v Knežaku. Na tamošnjo vlogo z dne 25. t. -m.
se Vam daje s tem na znanje, da se je bila akcija za
podporo vsled škode po povodnji in suše v pravem
času  započevala, pa ne o pravem času dognala,
ker jo je bil po tukajšnjih informacijah prejšnji
občinski tajnik zavlekel.  Sploh pa se je akcija
tudi s tega stališča opustila, ker po sporočilih, podanih

Vrgel je kamen pred sabo in glej: štr-bumk, pal
je v vodo.

»Oho, kaj pa je to? Blatno močvirje, kanal. Tri¬
sto medvedov, kmalu bi imela neprijetno nočno kopel.
Hitro sva jo odkurila od tam in sva bila vesela, da
sva sploh cesto našla. Kar ogrnila sva ob cesti odeje
in nanje legla.

Vse zaman, spati ni moči. Mraz mi je pretresal
vse ude. Zrak je bil napojen z smrdljivim vonjem
močvirja. Celo noč je skakala vidra v vodo. Kakih
dvajset korakov od mene so veslali ribiči in metali
mreže v vodo. Enakomerni udarci vesel so motili nočni
mir. Monotonno so veslali naprej in nekaj govorili
med seboj. Gotovo se jim niti sanjalo ni, da počivata
v njih bližini dva trudna popotnika. Naposled je po¬
nehavalo veslanje, samo zdaj pa zdaj je pribrzel komaj
slišno šum pluskanja do mene in slednjič je vse utih¬
nilo v globoki noči. Tam daleč je gorela sredi polja
visoka kopica slame. Hipoma je buknil žareči plamen
visoko v zrak in razsvetlil temno noč. Sivkasti dim se
je širil naokrog in napolnil s smradom celo okolico.
Naposled je plamen ugasnil in naokrog je noč še bolj
črna kot poprej ...

Preobračal sem se na vse strani, a zadremati
nisem mogel. Sam mraz, sama voda in malarija.

Stokrat boljše je bilo ležišče v kozjem hlevu.

Stran 88.

NOTRANJEC

Letnik IV.

med drugimi tudi po županstvu, zarad ujm ni grozila
beda in bi tudi podpora posameznikom — splošno se
podpora ne bi mogla deliti — napravila po izpovedbi
županstva nejevoljo in besede. V Postojni, dne 28. ja-
nuvarja 1908. G. kr. okrajno glavarstvo. Schitnik m. p.
Iz tega dopisa lahko vsak razvidi, kdo je kriv, da
nismo dobili tako krvavo potrebne podpore. Ako si
bode v prihodnje še kdo upal s takimi nesramnimi
lažmi na dan, kakor Bradel iz Koritnic, kneški Obada,
Mihec Marjetačin in še nekateri drugi skriti modrijani,
jim bomo preskrbeli zopet enkrat brezplačen kvatir,
ker vidimo, da se pri takih ljudeh z lepa in s po¬
trpežljivostjo ne da ničesar doseči, oni pa so v svoji
hudobiji nepoboljšljivi. Le tako naprej za „ubogo
lj u d stvo  !“

Sestanka kmet. podružnice v Matenjivasi,

kateri se je vršil dne 8. t. m. v prostorih gostilne „Bog
in Narod“, vdeležilo se je okoli 70 posestnikov iz Ma-
tenjevasi in okolice. Predaval je živinozdravnik c. kr.
kmet. družbe g. Ribnikar. Poslušalci so pazno sledili
predavatelju, kateri je v nad 2 uri trajajočem govoru
v poljudnih besedah marsikaj koristnega povedal. Opo¬
zoril je na napake večine naših hlevov, različne bolezni
živine, težave pri telitvi in kako se jim opomore, ozi¬
roma prepreči, razjasnil veljavnost in neveljavnost
kupčije ter takozvane ,,cesarske napake 41  pri živini.
Omenil je tudi vzajemne živinske zavarovalnice, a ker
obstoji že tu neka prostovoljna zveza v svrho zavaro¬
vanja, za sedaj ni upati na ustanovitev druge. Gosp.

»Dvigniva se. Jaz ne morem spati v tem mrazu,"
sem rekel bratu.

In šla sva v trdi noči proti Terracini s počasnim
korakom.

Že od daleč sva zapazila nebroj luči. To je
Terracina. Nad mestom je še plul nočni mir. Vse je
bilo še pogreznjeno v globoko spanje. Žive duše ni
bilo na cesti, samo najin korak se je slišal na kame-
nitem trotoarju. Prišla sva do pristanišča. Široko morje
se je odprlo pred najinim pogledom. Njegovo nemirno
valovenje in nerazumljivo šepetanje se mi je zdelo še
bolj tajnostno, kakor po dnevu.

Polagoma se je zdanilo. Šel sem na ogromno raz¬
jedeno skalo ob obrežju, a pod njo so se tepli raz¬
penjeni valovi.

Mesto Terracina je zgrajeno ob tirenskem zalivu.
Na obronku gore se dvigajo lepe palače mesta. Nanje
so zasijali prvi solnčni žarki. Ta lega je jako slikovita.
Ob obali so morske kopeli. Pristanišče je prostrto in
lepo zaokroženo, a nerabno, ker je luka plitva in s
peskom zasuta. Male jadernice, ribiški čolni, to je vse,
kar se ziblje po nemirnem morju.

(Dalje prihodnjič.)

predavatelj je tudi odgovarjal na nebroj vprašanj na¬
vzočih, zadevajočih živinorejo in zdravstvo. Končno je
pokazal tudi sliko človeka, kateri je nalezel grozno
neozdravljivo bolezen »smrkavost 44  od konja. Splošna
želja je, da bi nas g. živinozdravnik še večkrat posetil.

Narodno gospodarstvo.

V Kočevju so Slovenci osnovali slovensko po¬
sojilnico. Predlog na registracijo nove posojilnice je že
vložen pri c. kr. okrožni sodniji v Rudolfovem. Posojil¬
nica se bo naselila v dosedaj Ernest Petschetovi hiši
sredi Kočevja, katero je kupila v ta in v druge narodne
namene »Zveza slovenskih zadrug 44  v Ljubljani.

V Št. Rupertu na Dolenjskem so napredni
kmetski možje osnovali »kmetsko hranilnico in posojil¬
nico 44  po Rajfajzenovem sestavu storili so to v zavesti,
da nam treba v vsaki občini takega zavoda, če hočemo,
da bo kmet gospodarsko neodvisen.

Konjerejsko zadrugo so osnovali na Igu in v
Št. Jerneju na Dolenjskem.

Z občinsko hranilnico, ki so jo sklenili osno¬
vati klerikalci v Ljubljani na ramah kratkovidnih
klerikalnih občin, ki bi za zavod prevzele jamstvo, d a-
si ne bodo imele nanj prav nobenega vpliva,
ne gre nič kaj naprej. So namreč vendar še tudi na
kmetih in celo med klerikalci ljudje, ki pravijo: smo
za občinsko hranilnico, vendar le za domačo, ne pa v
Ljubljani, kjer bodo na našo kožo delali, kar bodo
hoteli. Mi jih ne moremo kontrolirati, pač pa bodo v
slučaju izgube šle na kant občine, ki so zanjo prevzele
jamstvo.

Sviuja in pujski. Dokler žival ni dobro razvita
in krepka, ni uporabljiva za pleme, svinje naj bodo
vsaj 6 do 7 mesecev stare, predno pridejo k merjascu.
Breje svinje postajajo proti koncu vedno bolj mirne
in lene. Tik pred odločitvijo pa se jih loti nemir,
brskajo po nastilji in jo nosijo na kup. Takrat je treba
naj večje pozornosti. Po hlevu natrosimo drobne nastilje,
najboljše rezano slamo, listje in pleve. Taka nastilja je
najboljša, dokler so pujski v hlevu, saj je znano, da se
v dolgo slamo pujski radi zavijejo in jih svinja lahko
pomečka. Ko se je torej približal čas, naj vedno kdo
pazi na svinjo. Če je svinja močno vznemirjena, je
treba novorojence odstraniti, jih obrisati in položiti
v zaboj, napolnjen z mehko slamo, če pa je svinja
mirna, ji pujske lahko pustimo. Navadno mine po
več ur, predno so pujski rojeni in je vse skončano.
Dokler ni vse v redu, ne smemo zapustiti svinje, ker
se večkrat zgodi, da požre mladiče. Precej pozornosti
je treba, da se prepreči kaka nesreča. Priporočajo svinji
vreči kos surove slanine, baje pusti potem pujske v
miru in se zadovolji s tem. Pujske namazati z gorkim
jesihom ali žganjem je tudi priporočljivo. Zgodi se več¬
krat, da svinja ne pusti sesati mladičem, ker imajo ti
ostre in špičaste zobke in jo z njimi zbadajo. Če je to

Letnik IV.

NOTRANJEC

Stran 89.

vzrok, da jih ne mara, je treba živalcam zobke s kle¬
ščami odščipniti. Svinja, ki ima pujske, ne sme dobivati
kisle krme n. pr. kisle repe ali kislega mleka, ker
mladiči vsled te hrane dobe lahko drisko. Ko so 3—4
tedne stari, začno jesti sami. Sedaj dobe lastna, majhna
koritca, do katerih ne more priti svinja. Najboljše jih
je postaviti v kakem drugem prostoru poleg hleva, ka¬
mor je dohod tako ograjen, da morejo samo mladiči
skozi. Za hrano jim dobro tekne kuhan oves, korenje,
moka in krompir, namešano s posnetim mlekom. Svinjam
ni dobro puščati več mladičev kakor imajo sescev. Svinje
uporabljamo s pridom za rejo toliko časa, dokler se
število mladičev ne zmanjšuje, kar se zgodi navadno,
ko so vrgle 6 do 10 krat.

Oklic na obrtnike in obrtne za¬
druge na Kranjskem!

Vsled novega obrtnega reda, ki je stopil dne
16. avgusta 1907 v veljavo, imajo obrtne zadruge ves
drug pomen, vso drugo važnost in veljavo kot poprej.

Zaradi tega bode tudi potrebno, da se obrtniki,
ki dosedaj še ne pripadajo nobeni obrtni zadrugi, zdru¬
žijo povsod in si ustanove na Kranjskem strokovne za¬
druge, ker drugače bodo brez vsakega vpliva in vsake
veljave. Za to čisto jasno govori § 106 obrtnega za¬
kona, ki pravi: Med tistimi, ki izvršujejo enake ali
podobne obrte v eni občini ali kot zakupniki, z nji¬
hovimi pomožnimi delavci vred, naj se ohrani obstoječa
skupna zveza in kjer bi je še ne bilo in krajevne raz-
zmere tega ne onemogočijo, naj jo napravi obrtno
oblastvo, zaslišavši trgovsko in obrtno zbornico, ki s
tem povpraša prizadete osebe in zadružno zvezo,
kjer obstoji, vpoštevaje razmere, ki so merodajne za
osnovanje in sposobnost za uspešno delovanje zadruge.

Iz tega je razvidno, da se bode v doglednem času
ustanovilo veliko obrtnih zadrug, ki bodo združevale
sedaj brez vsake organizacije stoječe obrtnike.

Že obstoječe, kakor tudi na novo ustanovljene za¬
druge bodo pa imele tudi veliko večjo odgovornost proti
svojim članom, kakor tudi proti obrtnim oblastvom in
vsled tega je neobhodno potrebno, da se vse obrtne za¬
druge združijo v že obstoječo »Deželno zvezo kranjskih
obrtnih zadrug v Ljubljani", ki se je ustanovila že leta
1902. Kakor imajo gospodarske zadruge korist od zveze,
tako je obrtnim zadrugam zasigurana korist in pomoč
v imenovani zvezi.

»Deželna zveza kranjskih obrtnih zadrug v Ljub¬
ljani" naj bode že obstoječim, kakor tudi na novo usta¬
novljenim obrtnim, kakor tudi kolektivnim zadrugam
ono središče in ono zavetje, ki je edino poklicano, da
posreduje, pospešuje in varuje skupne interese nji pri¬
padajočih zadrug, oziroma v njej zastopanih obrtov.

Kakor obrtne zadruge, tako ima tudi »Deželna
zveza obrtnih zadrug" vsled novega obrtnega reda večjo

veljavo in pomen. Opozarjati je treba samo še na to,
da se bode v doglednem času ustanovil obrtni svet,
ki je za obrtništvo, zlasti pa za obrtne zadruge zelo
važnega pomena in v katerem dobi »Deželna zveza"
svojega zastopnika. Obrtni svet je primerjati nekako
obrtnemu parlamentu, v katerem bode deželni zvezi
mogoče obrtne zadruge le tedaj uspešno zastopati in
zasledovati njih koristi in interese, če pripadajo vse
zadruge brez izjeme kot član zveze.

Ne da se tajiti, da nimajo obrtniki, kakor tudi
obrtne zadruge, več kot preveč še drugih resnih vpra¬
šanj in važnih potreb, ki jih bode treba zastopniku
zveze v obrtnem svetu zasledovati, zastopati in ener¬
gično izvajati. Naj bode mimogrede le omenjeno, v koliki
meri je na Kranjskem skrbljeno za uspešno strokovno
izobrazbo obrtnih vajencev, pomočnikov in mojstrov; v
koliki meri je skrbljeno za zavarovanje, oziroma pod¬
piranje obrtnikov, ki vsled starosti ali invalidnosti ne
morejo delati in se preživljati. Vse to in še mnogih
drugih važnih vprašanj in potreb je, ki se jih posa¬
mezna zadruga ne more lotiti in rešiti in ki jih je
mogoče z uspehom uresničiti in oživotvoriti le v skup¬
nosti, edinosti, zavednosti in složnosti. Vse to je
izvedljivo, če so vse zadruge spojene v celoti, v svoji
zvezi.

Če pa omenjamo še druga važna vprašanja, ki
obstoje s skupnim posvetovanjem o interesih obrtnega
stanu, z uvedbo enakomernega zadružnega uradovanja,
z uporabo enakih pripomočkov in tiskovin, s predavanji
obrtne in narodnogospodarske, poučne vsebine, z ob¬
javljanjem in razširjenjem strokovnih knjig in izdajanjem
strokovnega časopisa, z ustanavljanjem knjižnice za
obrtno izobrazbo zadružnikov, s prirejanjem razstav
maloobrtnih izdelkov, motorjev in delavnih pripomočkov
za malo obrt ter izdelkov vajencev; z upeljavo skupnega
strojnega obrata; z vzdržavanjem skupnih prodajalnic,
s pospeševanjem drugih skupnih podjetij in za dobavo
dela državnih potrebščin, pridemo zopet do prepričanja,
da je posamezna zadruga mrtva roka in da je zopet
treba skupnosti, edinosti in složnosti, kar se doseže
najložje, če pripada vsaka obrtna zadruga kot član
»Deželni zvezi kranjskih obrtnih zadrug v Ljubljani",
koder je središče vseh drugih slojev, naj bode tudi sre¬
dišče in zavetišče obrtnikov in obrtnih zadrug.

Na vse to je naša dolžnost opozoriti obrtnike in
obrtne zadruge, zlasti pa zadružne načelnike, da letos
ko se začenjajo vršiti občni zbori, storijo svojo dolžnost
s tem, da brez izjeme vse zadruge na Kranjskem pri¬
stopijo k zvezi in ji s tem pripomorejo do resnega, uspe¬
šnega in obrtnikom koristnega delovanja in uspeha. V
združenju je moč in naša bodočnost in vsakega posa¬
meznega obrtnika je sveta dolžnost, da se v pravi
procvit obrtnega stanu in zadružne organizacije žrtvuje
v vsakem oziru. Za vzgled naj nam služijo delavske
organizacije in po drugih deželah enake obrtne orga¬
nizacije, h kateri spadajo vse obrtne zadruge s tisoči
in tisoči članov,

Stran 90.

NOTRANJEC

Letnik IV.

V nadi, da se bodo vse obrtne zadruge našemu
pozivu odzvale in postavile točko „ pristop k deželni
zvezi in volitev za vsakih 20 glasovalno pravico ima-
jočih udov enega zastopnika" na dnevni red prvega
zadružnega občnega zbora, pričakuje zveza od strani
obrtnikov vsestranske zaslombe v procvit in korist
obrtnega stanu.

Ža deželno zvezo kranjskih obrtnih zadrug
v Ljubljani.

Engelbert Franchetti, predsednik.

Po svetu.

Nemški cesar narekuje naslov za propovedi.

Cesar Viljem je naročil dvornemu propovedniku, da
mora v nedeljo pridigovati v dvorni cerkvi iz druge
knjige Mojzesove 12, 49 o stavku: „Jednaka postava
bodi za domačine in tujce, ki stanujejo med varni."
Dvorni pridigar je prišel povprašat, kako naj izpelje
govor. Cesar mu je odgovoril, naj se drži strogo svetega
pisma. Ves pruski ministerij je dobil povelje, da se
mora vdeležiti propovedi.

1433 gadov so vjeli v pretečenem letu v okraju
Tešin in dobili nagrade 716 K 50 h. Za vsacega gada
je občina dala 50 h.

Četrt miljona davčne kazni. Galicijska hipo¬
tečna banka v Lvovu je kupila veleposestvo Lukazjevic.
Ker nakupa niso naznanili finančni oblasti v svrho pri-
stojbinskega odmerjenja, je davčna oblast banki nalo¬
žila kazen 250.000 K zaradi opustitve naznanila.

Maskerada z 55.000 K dobička. Kneginja
Meternih-Sandor, znana prirejevateljca veselic v dobro¬
delne namene, je priredila na Dunaju ples, čigar do¬
hodki so bili 67.130 K 94 h, tako, da je ostalo po
odbitku stroškov 11.909 K 42 h čistega dohodka 55.221 K
52 h. Vse se porabi za dobrodelne namene.

Pet otrok umorjenih. V Wurzburgu na Nem¬
škem je imel neki Hoefling s svojima pastorkama šest
otrok, od katerih pa le eden živi. Ostale sta nečloveški
materi s Hoeflingovo pomočjo usmrtili. Enega otroka
je mati tako dolgo pod vodo držala, da je bil mrtev.

500.000 železniških uslužbencev so odpustile
od 1. januarja do danes amerikanske železniške družbe.
S 1. aprilom bo tretjina vseh železniških uslužbencev
brez kruha. Vodstva železnic pravijo, da je bolje zni¬
žati število osobja, kakor pa znižati plače in imeti potem
plačilne boje.

Pregovori o vremenu v sušcu. (Po Blasnikovi
stoletni pratiki.) SvePga Gabriela če zmrzuje, potlej
slana nič več ne škoduje. Leta 1817, 24. sušca je bila
slana močno pobelila, pa kolikorkrat je bila poznejše
padla, ni škodovala ne trti, ne drugim rastlinjam. In
to se je že večkrat naključilo. — Kdar je Šmarna
v postu prav gorko, tud prihodnje leto bo toplo: Če
t’ga dne se trta lahko zruje, tisto spomlad nič več ne
zmrzuje. Leta 1790 je bilo ta dan že vse zeleno, potem

prav prijetna spomlad. Do Kresa je bila suša, potem
pa do kimovca obilno dežji. Zima je bila voljna. —
Sušca živinče ak na travniku nori, malitravna ga še
spet v hlev spodi. Če se sušca more že orati, malitravna
mora drevo stati. Ak sušca dolgo sneg leži, to setev
prav močno mori. Kolikorkrat sušca pa megla stoji,
tolkokrat poleti ploha prigromi. Kadar je sušca že
zeleno, redko leto je plemeno. Če sušeč prah okrog
pometa, prav dobro letno nam obeta. Sušca prah ob¬
velja, kakor kepa zlata. Kolkorkrat je v sušcu slana,
tolko dni stoji megla srpana. Kar že sušca zeleni,
se rado še posuši. Če sušeč z glavo ne zmaje, z repam
on pa rad vije. Ako sušca gromi, dobra letna sledi.
Sušca veliko megle, dobro nam letno daje.

Miš v pivu. V Norimbergu je utonila miš v ve¬
likem sodu piva. Pivovarji so ta dogodek takoj nazna¬
nili policiji, ki je izpustila pivo v kanal. Za pivo se
je porabilo 35 hi  hmelja.

Najbogatejši Indijanec umrl. Jakob Bihert,
prejšni glavar Osageindijancev je umrl za otrpnenjem
možgan. Pred mnogimi leti je kupil za 2000 dolarjev
sveta, ki je zdaj toliko vreden, da je bil Bihert naj¬
bogatejši Indijanec združenih držav severne Amerike.

Pustna šala. V vasici na Španskem se je zgodil
sledeč tragičen slučaj. Več osebje napravilo maškarado,
na kateri so predstavljali umor portugalskega kralja.
Nek mladenič je imel vlogo morilca. Izprožil je kara-
binar, misleč, da ni nabasan. Krogla je zadela njegovega
očeta, ki je predstavljal kralja. Mladeniča so morali
zvezati, da si ni iz obupa nič žalega storil.

Ne vživajte postanih jedil! Pri neki družini
v Št. Vidu ob Glini na Koroškem so smrtno nevarno
oboleli trije otroci, od katerih je umrla že ena deklica.
Kakor se nam piše, je kuharica shranila ostanke mesa
in klobas in jih čez nekaj dni spet postavila v kuhinjo
na mizo. Otroci so jo prosili za te ostanke in dala jim
jih je, ne da bi vedela, da je meso že pokvarjeno. Slabe
posledice niso izostale. Otroci, ki so zavžili te postane
ostanke, so smrtnonevarno oboleli in triletna deklica
je umrla vsled hude mrzlice in želodečnega krča. Dva
otroka se borita s smrtjo in najbrž jih tudi zdravniška
pomoč ne bo mogla ohraniti pri življenju. Toraj, starši
in varuhi otrok, pozor!

Kako spe različni narodi. Evropejec in ame-
ričan spita prijetno in dobro le, če imata blazino pod
glavo. Japonec leži na slamnici na tleh in si pripravi
čok pod glavo, brez čoka bi spal slabo. Kitajec si
napravlja dobro posteljo, toda tudi ne premehko. Dočim
pri nas najlažje spimo, če imamo dovolj prostora, da
iztegnemo noge, leže in spe prebivalci vročih krajev
krog ekvatorja zviti kakor klopčič. Angleži spe tudi
pozimi pri odprtih oknih. Rusi pa najrajše na velikih
pečeh v sobi. Če vstanejo, pa se kopljejo v mrzli vodi.
Laponec zleze z glavo v vrečo iz losove kožuhovine,
na nasprotni strani sveta živeči vzhodni Indijec ima
tudi vrečo krog glave, če spi, vendar bolj zračno in
to le zato, da ga obvaruje nadležnih komarjev moskitov.

Letnik IV.

NOTRANJEČ

Stran 91.

18 kamnov v želodcu. Pivovar Nidermajer v
Pasavu je imel krasnega vranca, ki mu je nanagloma
poginil. Konja so raztelesili in našli v njem 18 kamnov,
najtežji med njimi je tehtal 1 kg.

Požar v Klevelandu v Ameriki. Pred nekaj
dnevi je zgorela šola v Klevelandu v Ameriki. Med
185 otroki, ki so zgoreli, je bilo tudi več slovenskih
otrok. (V Klevelandu imamo celo slovensko čitalnico, ki
je poleg nekaterih drugih domačinov v Klevelandu, tudi
naročena na naš list). Pri požaru so se dogajali strašni
prizori. Oče je izdrl hčerki roko, ker jo je hotel spra¬
viti iz gnječe, ki je bila nastala pri vežnih vratih.
Mati si je obžgala roke, ker jih je držala nad umira¬
jočo hčerko, dokler ni izdihnila v gnječi. Otroci so
stali smrtnobledi na oknih, obupani roditelji so gledali,
kako jim gorijo lasje, kako umirajo. Kar se drugod
zgodi, se tudi lahko pri nas Ali je v naših šolah
otrokom v slučaju nevarnosti mogoče hitro zapustiti
šolo? V Klevelandu glavnih vrat ni bilo mogoče od¬
preti, ker so se odpirale le na znotraj, za vratmi so
ležala pol metra visoko zgorela trupla. Okrajni šolski
sveti, sveta dolžnost je, da skrbimo za varnost naj¬
dražjega, kar imamo. Pa ne, če je že prepozno ! Oglejmo
si take šole in popravimo, kar smo zamudili!

Med visoko gospodo. Grof Festetič je trdil,
da je posodil belgijski princezinji Lujizi 100.000 frankov
proti menjicam. Izkazalo se je, da je dal le 55.000 fr.
Festetič je potem izjavil, da je izročil 65.000 frankov
princezinemu ljubimcu Matačiču, ker ga je smatral za
njenega pooblaščenca. Matačič, ki je zdaj v Parizu
zaprt, je bil zaslišan in povedal odločno, da v tem posojilu
ničesar ne ve. Druge priče so dokazale, daje  grof Festetič
oderuh. Zdaj je nadsodišče na Dunaju kot vzklicno
sodišče odločilo, da mora plačati grof Festetič pravdine
stroške in ima pravico zahtevati le 35.000 frankov.

V Goti so zažgali v krematorju truplo Dunaj-
čanke Luka. Bila je svoj čas sloveča pevka, ki si je
prislužila s svojim glasom in igro več 100.000 kron.
Najlepša hiša na Dunaju je bila njena. .Čislali so jo
najvišji dostojanstveniki, celo tedanji nemški cesar in
Bismark sta jo upoštevala. Truplo je bilo spravljeno
v kovinsko krsto. V slovo je govoril protestantski du¬
hovnik, otroci pa so peli par žalostink. Pepel prepeljejo
v Baden pri Dunaju.

V Ljubljani so oprostili porotniki morilca lastne
matere Miheliča. Pri pravdi se je izkazalo, da so bili
stariši ž njim v vednem prepiru zaradi denarja. Dvo¬
mimo, da bo oprostitev iz mnogoletne ječe, katero je
Mihelič pač zaslužil, ugasnilo pekočo vest nesrečneža.

Za kratek čas.

Tri dekle imajo. A: „Pri nas služi vedno
troje dekel“. B: Kako to?“ „Ena ki odhaja, ena ki
je ravno pri nas in ena, ki prihaja!* 1

Umazana gostilna. Gostilničar: Kajneda, gosp.,
pri nas je dober čist zrak!“ Gost: „Pa to je tudi edino,
kar je tukaj čisto! 11

Iz velikega mesta. Gospodinja: Zapazila sem
sinoči moškega pri vas. Kako morete pustiti moškega
v stanovanje, ko veste, da se kot samostojna ženska
tako bojim!" Dekla: „0 gospa. Če je Lukec pri meni,
se nama ničesar ni bati!"

Loterijske številke.

Trst, 29. februarja. 41 59 72 65 29

Praga, 4. marca. 36 28 82 66 70

Tržne eene v Ljubljani.

Semena:

UČENEC

krepak deček se sprejme v trgovino mešanega blaga
v Senožečah.

Anton Sadnek, trgovec v Senožečah.

Dimniharshefla  pomočnika

iščem proti dobremu plačilu

Lovrenc Žejen, dimnikar v Šturiji št. 66.

Stran 92.

NOTRANJEC

Letnik IV.


MARS ŠEBER

V Postojni,

Akcidenčna tiskarna.

' 1  Knjigoveznica. =

Fotografični atelije.

Zaloga vsakovrstnih tiskovin

■a županstva, krajne šolske svete, šolska
vodstva, posojilnice, mlekarske zadruge itd.

Izvršuje se po naročilu vsa
druga tiskarska dela

kakor n. pr. letna poročila, cenike, vabila k
veselicam in občnim zborom, programe, nazna¬
nila o zarokah, porokah itd., parte liste, pisma
in kuverte z naslovi, posetnice, razglednice,
trgovska naznanila itd. itd.

Kdop

ZJ A Z  notarsko poverjenih spri-
OLid  če val dokazuje, kako zdra¬
vilne so

Haiser-i'"

prsne karamele

s 3

smrekami

ljubi svoje zdravje, ga
odpravi.

Zdravniško preizkušeno in priporočeno zoper kašelj, hripa¬
vost, katar, zaslišenje, krčeviti in oslovski kašelj.

Zavoj 20 in 40 vin. Škatljica 80 vin.

Zalogo ima I. Hus, lekarnar v  Vipavi,

mr  Hišo

gospodarsko poslopje s prostornim
hlevom, skednjem, pripravno lopo
in lepim vrtom

se proda pod prav ugodnimi pogoji

v Ilirski Bistrici.

Več se izve v gostilni pri Kovalu št. 3
v Ilirski Bistrici.

Pozop ! !

Pozor!!

Trgovina s trav¬
nimi semeni

Franc Kastelic

pri

Rudolfovem.

Uljudno naznanjam, da sem otvoril popolno urejeno

trgovino s travnimi in deteljnimi semeni,

ki stoji pod strokovnim nadzorstvom g. V. Rohrmanna, na¬
čelnika podružnice c. kr. kmetijske družbe v Rudolfovem.

Vsa semena so preiskana glede kaljivosti in
čistote po c. kr. semenski pregledovalni postaji
na Dunaju, tako da jamčim za oboje.

Priporočam se za cenjena naročila, katera hočem točno
izvrševati, in ostajam z  odličnim spo štovanjem

Franc Kastelic.

Prsni sirup

proti prehlajenju, kašlju,
hripavosti in prsnim bole¬
činam 1  steki, z rab. nav.
1 K 40 vin. — Prsni čaj
1 zavoj 50 vin. — Sok
proti oslovskemu kašlju za otroke 1 steki. 70 vin. —
Mazilo proti trganju in revmatizmu 1 steki. 1 K. —
Mazilo proti ozebkom 1 lonček 70 vin. — Čisto' ribje
olje 1 steki. 1 K.

Razpošilja vsak dan po pošti

lekarna pri Mariji pomočnici v l/ipaui.


Notranjska posojilnica v Postojni


registrovana zadruga z omejenim poroštvom.

Posluje vsak torek in petek od 9 .— 12 . ure A Daje posojila proti vknjižbi po 5*/ 3 °/o»» amortizaciji
===== dopoludne. =====

@ 0 ©

Obrestuje hranilne vloge po 4 3 / 4 °/,

od dne vloge do dne
dviga brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje sama.

^ 5 "

k

najmanj ‘/ 2 °/ 0 , na osobni kredit po 6  °/„.

Oj (3)

Prošnje za posojila se sprejemajo le ob torkih,
posojila se izplačujejo le ob petkih.


Izdajatelj Maks Šeber. — Odgovorni urednik Mihael Rožanec. — Tisk J. Blasnika naslednikov v Ljubljani.