Vila Coronini neizkoriščen zaklad, goriška kipa svetovna popotnika Vladni podtajnik Mantica načelno pristal na ustanovitev omizja za slovensko manjšino /2 Glavni direktor RTV Slovenija Marko Filli: Slovenci v Italiji, nabavite dekoder MPEG4 /9 V Gorici in Trstu niz dogodkov ob 100-letnici Glasbene matice Primorski dnevnik ČETRTEK, 18. NOVEMBRA 2010 Št. 273 (19.980) leto LXVI._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Ministrica Gelmini ima prav Dušan Udovič Da ne bo pomote: res je, kar pravi šolska ministrica, da je bilo med včerajšnjimi demonstracijami slišati mnogo »starih« sloganov. V svoji oholosti je Gelminijeva nehote povedala veliko resnico. Kajti prav toliko, kot so (desetletja) stari nekateri slogani, so stari nerešeni problemi italijanskega šolskega sistema. Prizadevna ministrica je za njihovo rešitev izbrala do skrajnosti poenostavljeno krajšnjico in z velikimi škarjami odrezala vse, kar se je dalo. Najmanj sto trideset tisoč delovnih mest in celo vrsto drugih resurzov, po katerih bo javna šola v Italiji do konca izčrpana in še bistveno slabša, kot je bila doslej. Bistveno dražja, obubožana za temeljne storitve in »razredna«, kot smo pravili včasih, selektivno namenjena tistim, ki bodo zmogli kriti stroške zanjo. Ob tem je pravi afront, da medtem ko dijaki, študentje in šolniki množično protestirajo po vsej državi zaradi »reforme« javne šole, ki ni nič drugega kot brezobziren udarec s proračunsko sekiro, odobri vlada, katere glavna krepost naj bi v kriznih časih bila sposobnost varčevanja, nesramno konsistentno zvišanje dotacije zasebnim šolam. Očitno v želji, da bi pomirila razburjenje cerkvenih krogov, ki so premierju zaradi njegovih preveč očitnih avantur (primerno diskretne bi mu licemersko odpustili, kot se je že zgodilo) obrnili hrbet. Ob vsem tem gre razmisliti, kako naj se za prihodnost kapitali-zira protest dijakov, študentov in šolnikov, da se po okupacijah in po-vorkah vse skupaj ne bo povrnilo v stare tirnice. In bodo potem prej ali slej spet na dnevnem redu bolj ali manj enaki slogani. italija - Nestabilna politična situacija Napolitano poziva k razsodnim izbiram Policija prijela enega od voditeljev neapeljske camorre fernetiči - Sedmi pomol in tovorni terminal od včeraj bližja Vlak združuje Nova železniška povezava razpolovila čas prevoza zabojnikov s Sedmega pomola na terminal na Fernetičih FERNETIČI - Sedmi pomol tržaškega pristanišča in tovorni terminal na Fernetičih sta od včeraj bližja. Do včeraj je vlak za prevoz zabojnikov potreboval dobri dve uri, preden je s postaje Campo Marzio v pri- stanišču privozil do terminala na Fernetičih. Včeraj so odprli novo železniško povezavo, ki je s priključkom mednarodne železniške proge Opči-ne-Sežana s tovorno progo za Ferne-tiče razpolovila čas vožnje na uro. Povezava je stala milijon evrov, ki ga je nakazala deželna uprava, po opravljenih birokratskih obveznostih je bilo delo zaključeno v pičlih 70 delovnih dneh. Na 3. strani trst, gorica - V Trstu skupna manifestacija višješolcev Večtisočglava množica Danes naj bi povsod stekel reden pouk - Dokumenta slovenskih goriških višješolcev TRST, GORICA - S skupno manifestacijo več tisoč dijakov in univerzitetnih študentov se je včeraj popoldne v Trstu končalo protestno obdobje proti politiki italijanske vlade na področju šolstva z zasedbo, ki je zajela vse tržaške višje srednje šole in del goriških. Zasedba se je na tržaških šolah končala sicer že v ponedeljek, na goriških pa so z njo vztrajali do včeraj, medtem ko bi se moral danes začeti reden pouk. Dijaki slovenskih goriških šol so tudi pripravili dva dokumenta, v katerem pojasnjujejo razloge za protest in ponujajo predloge za izboljšanje šolskega sistema. Na 8. in 16. strani trije župani Kakšna bo Gorica leta 2020? GORICA - Župan Ettore Ro-moli ter njegova predhodnika Gae-tano Valenti in Vittorio Brancati imajo o prihodnosti Gorice precej različna stališča, zato pa je nedvomno zanimiva primerjava med njihovimi »recepti« za gospodarsko, kulturno in družbeno rast mesta. Za Valentija mora Gorica postati infrastrukturno zaledje pristanišč iz Tržiča in Trsta, Branca-ti trdi, da je treba okrepiti čezmej-no sodelovanje, Romoli pa dejansko nadgrajuje in združuje prepričanja obeh svojih predhodnikov. Na 14. strani RIM - Predsednik republike Giorgio Napolitano je včeraj pozval vse politične stranke k razsodnosti. Državni poglavar je imel v mislih dogajanja pred 14. decembrom, ko bo padla odločitev o Berlusconijevi vladi, a tudi dogodke po tem datumu. Policija je medtem včeraj prijela Antonia Iovineja, enega najvplivnejših vodij neapeljske camorre. Iovine je bil kar 14 let na begu. Med prvimi, ki je čestital policistom, je bil notranji minister Roberto Maroni, ki nadaljuje ostro polemiko s pisateljem Robertom Sa-vianom. Na 6. strani Tondo: Deželne finance so trdne Na 4. strani Nabrežina: parkirišča in dvojezičnost Na 7. strani V Gorici dražja zavarovanja Na 14. strani Komunalni odpadki iz Gorice v Videm Na 14. strani V znak protesta nič več šolskih izletov Na 16. strani Mateja Bogatec se je izpovedala Na 22. strani MARINI GH GANT- II G.INI.H. CANAEflEN^^ WOOLRICH -1-fjHH Pli.HJl AAilh Trg Cavour, 25 34074 - Tržič Tel in Fax 0481 791066 pred cono namenjeno pešcem, tik ob večnadstropnemu parkirišču 2 Četrtek, 18. novembra 2010 ALPE-JADRAN / rim - Sestanek na ravni vladnih sekretarjev Zunanje ministrstvo podpira neformalno omizje s Slovenci Alfredo Mantica in Dragoljuba Bencina tudi o skupnih pobudah v bivši Jugoslaviji RIM - Italijansko zunanje ministrstvo podpira oblikovanje delovnega omizja med rimsko vlado, slovensko manjšino in Deželo Fur-lanije-Julijske krajine. To pravi vladni podtajnik Alfredo Mantica, ki dodaja, da bi bilo takšno omizje neformalno, obravnavalo pa bi vsa odprta vprašanja Slovencev v Italiji. Omizje (ali delovno telo) je bila glavna tema delovnega sestanka med Mantico in njegovo kolegico na slovenskem zunanjem ministrstvu Dragoljubo Benčina. Na srečanju, na katerem je bil tudi slovenski veleposlanik v Rimu Iztok Mirošič, so nadalje govorili o vstopanju Hrvaške v Evropsko unijo in o skupnih itali-jansko-slovenskih pobudah na območju nekdanje Jugoslavije, posebno v Bosni-Hercegovini. Rim in Ljubljana tudi v luči nedavnih volitev v BIH podpirata krepitev tamkajšnje federativne državne enote, ki preživlja hudo krizo. To bi moral biti tudi glavni cilj vseh tamkajšnjih mednarodnih dejavnikov, začenši z Evropsko unijo. Italija in Slovenija, skupaj z Grčijo, načrtujeta Jadransko-Jonsko makroregijo, katerega nastajanje od vsega začetka direktno spremljata prav Benči-na in Mantica. Obe vladi sta zainteresirani za razvoj Srednjeevropske pobude (SEP) in obe državi podpirata vstop Hrvaške v Evropsko unijo. S tem v zvezi je Mantica omenil položaj italijanske manjšine v Istri. Glede tega se bo predstavnik italijanske vlade v Trstu v kratkem sestal z zastopniki Italijanske unije in Ljudske univerze. Srečanje je bilo napovedano za prejšnji teden, a je bilo nato iz tehničnih razlogov preloženo. Ob tej priložnosti se bo Mantica srečal tudi z zastopniki ezulskih združenj. Tema tega sestanka bo vstop Hrvaške v Evropsko unijo in s tem povezanim odškodninskim vprašanjem za istrske begunce. Italijanska tiskovna agencija ANSA je rimski sestanek Mantice z predstavnico slovenskega zunanjega ministrstva ocenila za zelo odkrito in poglobljeno. Italijanska stran je opozorila, da v odnosih s slovensko manjšino nikakor ne gre obiti vloge Dežele Furlanije-Julijske krajine, ki bi bila - kot rečeno - ena od treh dejavnikov neformalnega vladnega omizja za vprašanja Slovencev v Italiji. Alfredo Mantica in Dragoljuba Benčina sta se poleti srečala v Ljubljani bobo zakon 482 Rim stalno • v • zmanjšuje prispevke manjšinam RIM - Demokratska stranka meni, da proračunska krčenja v sklopu zakona 482 (zaščita jezikovnih skupnosti) prizadenejo manjšine na Sardiniji in v Furla-niji-Julijski krajini. V to je prepričan tržaški poslanec Ettore Rosa-to, ki je skupaj s kolegoma Alessandrom Maranom in Ivanom Strizzolom predlagal vladi, da spremeni pravila za dodelitev teh prispevkov (v tem letu znašajo 5,6 milijona evrov). Demokrati pravijo, da bi moral Rim pri delitvi denarnih sredstev upoštevati prisotnost manjšin na teritoriju in ne število občin, v katerih se govorijo manjšinski jeziki. Takšna pravila, kot rečeno, pri nas prizadenejo furlansko, slovensko in nemško jezikovno skupnost. prispevki iz rima - Ocene sklepa Berlusconijeve vlade Zadovoljstvo v manjšini Stališča vodstva SKGZ, predsednika SSO Draga Štoke in deželnega tajništva stranke Slovenske skupnosti TRST - Predstavniki slovenske manjšine so z velikim zadovoljstvom sprejeli novico, da bo italijanska vlada ohranila in tudi celo nekoliko zvišala državne prispevke manjšinskim ustanovam. Če bo parlament potrdil sklepe proračunske poslanske komisije, bo manjšina v letu 2011 dobila od države 5,3 milijona evrov, kar je 240 tisoč evrov več kot letos. SKGZ: Sedaj sistemska rešitev Slovenska kulturno-gospodarska zveza sprejema z olajšanjem to novico, saj je optimizem podkrepljen z dogovorom med predsednikom republike Napolitanom ter predsednikoma senata in poslanske zbornice, da bosta o usodi Berlusconijeve vlade zbornici sklepali 14. decembra, torej po odobritvi finančnega zakona. Za dosego cilja se je SKGZ trudila od dne, ko je bilo slutiti, da bo prišlo do bolečih rezov tudi na račun zaščitnega zakona in člena o manjšinskem delovanju. Zasluge zato, da je italijanska vlada po mnogih oklevanjih odločila, da slovenskim dejavnostim ne odvzame skoraj polovice sredstev, imajo nedvomno petčlansko zastopstvo (krovni organizaciji, senatorka Blažina ter deželna svetnika Kocijančič in Ga-brovec), slovenska vlada s premierom Pahorjem na čelu in z ministrom za Slovence v zamejstvu in po svetu Žek-šem, slovenski konzulat v Trstu ter nedvomno izredno aktiven slovenski veleposlanik v Rimu Mirošič. Kot kaže, se bo slovenska manjšina tudi za prihod- nje leto rešila pred usodno stisko. V upanju, da se do končnega sprejetja finančnega zakona ne bo nič spremenilo oziroma zataknilo, SKGZ ponovno iznaša predlog, da bi prišlo do sistemskega financiranja slovenske manjšine v Italiji. Ni namreč možno pozitivno delati, če ustanove, organizacije, društva in zaposleni do zadnjega meseca v letu ne vedo, če bodo prihodnje leto še lahko obstali in delali ali pa jim bo za to zmanjkalo denarja. Domena za sistemsko financiranje dejavnosti Slovencev v Italiji bi vsebinsko dopolnila zaščitni zakon, ki ne predvideva mehanizmov za stabilnejše podpore. SSO: Pomemben preobrat Deželni predsednik SSO Drago Štoka izraža zadovoljstvo nad potekom sprejemanja finančnega zakona v italijanskem parlamentu, s katerim bo tudi določena višina finančnega prispevka za slovensko narodno skupnost. Predsednik Štoka ocenjuje, da je to pomemben preobrat in upa, da bo italijanski parlament potrdil popravek, s katerim bi finančna sredstva za Slovence ohranila lanski nivo, na svoj račun pa bi prišla tudi italijanska manjšina v Sloveniji. Pomembo delo je bilo opravljeno, od kar je prišla na dan namera po hudem krčenju sredstev in zato je vredno pohvaliti prav vse, ki so na katerikoli način prispevali za tak razplet. Predvsem gre pri tem podčrtati pomembno vlogo Republike Slovenije, ki je preko ministra Boštjana Žekša in veleposlanika Iztoka Mirošiča vztrajno opozarjala na dane zakonske in diplomatske obveze. Obenem je h pozitivnemu razpletu pripomoglo tudi posredovanje vladnega komisarja Alessandra Giacchettija in poslanca Isidora Gottarda, s katerim se je Štoka sestal pred kakšnim tednom ter ga opozoril na problem krčenja sredstev. SSk: Hvala Mirošiču in SVP Slovenska skupnost izraža zadovoljstvo nad pozitivnimi novicami, ki prihajajo iz parlamenta. SSk je o tej nameri italijanske vlade zvedela že v ponedeljek zjutraj, ko je parlamentarni urad Južnotirolske ljudske stranke (SVP) obvestil deželnega tajnika Damijana Terpina, da je pristojna poslanska komisija odobrila omenjeni popravek. SSk čuti dolžnost, da se za ta pomemben uspeh zahvali vsem, ki so si prizadevali, da ne bi prišlo do znižanja finančnih sredstev, kar bi pomenilo hudo krizo za narodno skupnost. Pri tem se zahvaljuje poslanski skupini SVP, ki je aktivno posredovala v teh ključnih dneh. SSk izreka iskreno zahvalo slovenskemu veleposlaniku Iztoku Mirošiču, ki verjetno nosi največjo zaslugo, da je bil dosežen tako pomemben oz. življenjski rezultat, ki omogoča Slovencem v Italiji, da pozitivno gledamo na bližnjo prihodnost. Tak rezultat v obdobju hude politične krize kaže nedvomno, da ima Slovenija v Rimu osebo s pravim poznavanjem razmer, ki zna učinkovito posredovati ter ukrepati v prid slovenskih interesov in koristi. kobarid - Včeraj praznovali desetletnico fundacije Poti miru v Posočju Dediščina Soške fronte kot nauk o nesmiselnosti vojn in spodbuda k širitvi kulture miru KOBARID - Kobarid in Posočje sta v zadnjem obdobju zacvetela in se uveljavila kot uspešno turistično središče, ki ga iz leta v leto obiskuje več ljudi iz vse Evrope. Glavni steber, na katerem so gradili svoj razvoj, je ovrednotenje kulturne in zgodovinske dediščine, predvsem prve svetovne vojne, ter naravnih znamenitosti. Protagonista v tej zgodbi o uspehu sta Kobariški muzej in Fundacija Poti miru v Posočju. Včeraj so v Kobaridu slovesno praznovali desetletnico Fundacije, ki deluje na območju občin Bovec, Kobarid in Tolmin. Ustanovili so jo z namenom, da ohranijo, obnovijo in predstavijo materialno in nematerialno dediščino soške fronte. Podobno kot v Ko-bariškem muzeju, ki letos praznuje 20 let delovanja, želijo ohraniti spomin vseh, ki so trpeli v času prve svetovne vojne, ob poudarjanju nesmiselnosti vojn pa obenem širijo kulturo miru. Pri Fundaciji že deset let zelo uspešno razvijajo zgodovinsko-kulturni turizem tudi s tem, da pro-movirajo naravne in kulturne znamenitosti Posočja. Občutljivi in odprti so tudi do organizacij slovenske manjšine v Furlaniji in vsega obmejnega pasu. Tudi na tej relaciji se je razvilo pestro in živahno sodelovanje. Fundaciji Poti miru v Posočju predseduje Zdravko Likar, ki je skupaj z Antonom Jegličem pred desetimi leti dal pobudo zanjo. Ustanova danes zaposluje štiri mlade, zelo dinamične in perspektivne domačine. V njenih prostorih so odprli informacijski center Pot miru. Ob pisarnah imajo še knjižnico, gledališki in razstavni prostor, kjer se je večkrat predstavila tudi slovenska manjšina iz Furlanije s svojimi razmišljanji, ustvarjalnostjo ter izdajateljsko dejavnostjo. V desetletnem obdobju je Fundacija postala pomembna kulturna in raziskovalna ustanova, ki je s številnimi projekti veliko prispevala k razvoju doline. Uredili so šest muzejev na odprtem (Čelo, Ra-velnik, Zaprikraj, Kolovrat, Mrzli vrh in Mengore), obnovili več kot 25 spominskih obeležij in dve vojaški kapelici, uredili so Pot miru, ki povezuje dediščino soške fronte in druge kulturne ter naravne znamenitosti Zgornjega Posočja, v načrtu pa imajo njeno razširitev vzdolž nekdanje fronte vse do Jadranskega morja. Izdali so številne promocijske in strokovne publikacije v več jezikih, ponujajo vodenje izletov ter prirejajo številne prireditve. Eno od njihovih najbolj plemenitih dejanj je popis padlih vojakov v Posočju: na podlagi arhivskega gradiva v sodelovanju s Tolminskim muzejem in Lovrom Galicem so doslej naredili popis 22 tisoč padlih vojakov in to delo bodo nadaljevali. (NM) Poslopje znamenitega muzeja Soške fronte v Kobaridu nm / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 18. novembra 2010 3 trst - Odprli novo železniško povezavo Sedmi pomol od včeraj bližji tovornemu terminalu na Fernetičih Vlak v dobri uri pripeljal iz tržaškega pristanišča 30 zabojnikov - Do včeraj sta bili potrebni dve uri vožnje FERNETIČI - Sedmi pomol tržaškega pristanišča in tovorni terminal na Fernetičih sta od včeraj bližja. Časovno za skoraj eno uro, prostorsko za dobra dva kilometra. Novost se je včeraj malo pred poldnem udejanila v obliki dizelske lokomotive s petnajstimi, z zabojniki natovorjeni-mi vagoni, ki sta jo strojevodji Matteo Marasco in Martino Salvato s polžjo hitrostjo 6 kilometrov na uro pripeljala do železniške bankine tovornega terminala na Fernetičih. Kompozicija, a z drugo, električno lokomotivo, je komaj uro prej odpotovala s tržaške železniške postaje Campo Marzio, kjer so jo predhodno natovo-rili z zabojniki s Sedmega pomola. Vožnja do postaje na Opčinah je bila zaradi 300-metrske višinske razlike počasna, trajala je kake tri četrt ure. Na Opčinah so morali električno lokomotivo zamenjati z dizlo-vo, ker proga do Fernetičev ni še opremljena z elektriko. Tovorni vlak je za kak kilometer nadaljeval pot na tiru mednarodne proge Opčine-Sežana, slab kilometer pred nekdanjo mejo pa so ga - po na novo zgrajenem priključku - preusmerili na že obstoječo progo za terminal na Fernetičih. Nova povezava je časovno - in torej gospodarsko - bolj rentabilna od dosedanje. Do včeraj je namreč trajala vožnja s postaje Campo Marzio do Fernetičev dobri dve uri. Ko je vlak pripeljal na Opčine, so morali železničarji zamenjati lokomotivo in jo priključiti na repu tovorne kompozicije, da je lahko vlak zapeljal s postaje nazaj po krožni progi mimo vojaške kasarne, prečkal nekaj železniških prehodov na cesti Opčine-Repen in šele po več kilometrih pripeljal na terminal na Fernetičih. Strojevodja Moreno Rustja ve povedati, da je vožnja po stari progi od openske postaje do Fernetičev trajala dobro uro. Nova, hitrejša povezava, je sad bistre intuicije, dobre volje in hitrega postopanja. O smotrnejšem povezovanju tržaškega pristanišča z njegovim naravnim logističnim zaledjem na Fernetičih je bil govor že vrsto let. Kajti dosedanji obvoz okrog Opčin je bil časovno preveč zamuden, da bi bil, v perspektivi, rentabilen in konkurenčen. Konec leta 2008 so tehniki italijanskih železnic in deželne uprave dobili zelo preprosto rešitev. Uvideli so, da tečeta mednarodna železniška proga Opčine-Sežana in železniška proga za Fernetiče kak kilometer pred Fernetiči le 13 metrov druga od druge narazen. Dovolj bi bilo na tem mestu povezati obe progi z novim priključkom, pa bi se odkrižali dolgega obvoza. Tako je bilo tudi storjeno, je ob včerajšnjem prihodu prvega vlaka po novi zvezi pojasnil inženir Roberto Carollo, projektant priključka. Deželna uprava je za delo nakazala milijon evrov, podjetje Server italijanskih železnic je lani spomladi izdelalo načrt, v šestih mesecih so bile opravljene in odpravljene vse birokratske »nevšečnosti«, da se je delo lahko začelo. Trajalo je rekordno kratko: 70 delovnih dni. Sledili so preizkusi priključka, testiranje z vlakovnimi kompozicijami. Včeraj je nova povezava polno zaživela s prihodom prvega vlaka: dizelske lokomotive D345 s petnajstimi vagoni. Pripeljal je sedem velikih in 23 malih zabojnikov družb MSC, Maersk, Zim in Safmarine. Vlak bo v prihodnjih mesecih vozil enkrat tedensko. Na predstavitvi je bila omenjena tudi možnost prevoza tovornjakov s kontejnerji. »Z novo povezavo se odpiramo evropskemu vzhodu, Rusiji in nje bližnjim državam,« je napovedal pooblaščeni upravitelj družbe terminala na Fernetičih Claudio Grimm. Deželni odbornik za prevoze Riccardo Riccardi je večkrat poudaril pomen povezovanja s »prijatelji Slovenci«. Fernetiči postajajo z novo povezavo nekakšno »železniško okno« tržaškega pristanišča, pogled s Sedmega pomola v Srednjo in Vzhodno Evropo. Verjetno zato je vodstvo terminala povabilo na odprtje nove povezave pet gostov iz Madžarske. Škoda le, da na prazniku na Fernetičih ni bilo gostov iz bližnje, sosedne sežanske občine. M.K. Prerez trako ub odprtju nove železniške povezave. Od leve predsednik družbe tovornega terminala Fernetiči Giorgio Maranzana, tržaški občinski odbornik Paolo Rovis, deželni odbornik Riccardo Riccardi, pokrajinski odbornik Vittorio Zollia, predstavnik italijanskih železnic Claudio Barbina in poobleščeni upravitelj družbe terminala Fernetiči Claudio Grimm kroma deželni odbornik - Riccardo Riccardi »Korak v smeri skupnega pristaniškega sistema« Deželni odbornik Riccardi, kako ocenjujete novo železniško povezavo med tržaškim pristaniščem in tovornim terminalom na Fernetičih? »Danes je praznični dan. Realizirali smo infrastrukturo, na katero smo čakali že dolgo časa. Tako se bo čas za železniško povezavo med pristaniščem in tovornim terminalom na Fernetičih bistveno skrajšal. Tržaško pristanišče bo imelo tako svoje primerno zaledje. Upam, da bo to eden od korakov na poti do skupnega sistema severnojadranskih pristanišč.« Skupno s koprskim pristaniščem? »O tem ni dvoma!« Ali bo terminal na Fernetičih postal resnično logistično zaledje tržaškega pristanišča? »Dejansko je to že. Predstavlja eno od logističnih točk tržaškega pristanišča. A Fernetiči lahko zadošča kroma le enemu delu potreb tržaškega pristanišča. Mi pa moramo imeti širše perspektive. Jaz gledam na enoten sistem severnojadranskih pristanišč. Upam, da bodo v doglednem času dosegli ta cilj, kajti ... « Kajti? »... Kajti ključni problem ni v konkurenci med Koprom, Trstom in Tržičem, temveč med Severnim Jadranom in Severno Evropo. To je naš veliki izziv!« M.K. podžupan cibi »Incident« ob odprtju nove proge FERNETIČI - Na včerajšnjem uradnem odprtju nove železniške povezave tržaškega pristanišča s terminalom na Fernetičih je domačo repentabrsko občino zastopalpod-župan Casimiro Cibi. Ob prihodu se je predstavil vodstvu terminala, ki pa je ob uradnem prerezu simboličnega traku popolnoma pozabilo nanj (in na občino, v kateri se terminal nahaja ...). Tako so trikolor-ni trak prerezali deželni odbornik za prevoze Riccardo Riccardi, pokrajinski odbornik za prevoze Vittorio Zollia in tržaški občinski odbornik Paolo Rovis (čeprav se terminal ne nahaja na območju tržaške občine). Po prerezu traka je podžupan Cibi protestiral pri vodstvu terminala, ki se je opravičilo za napako in jo skušalo zasilno popraviti: na predstavitvi nove proge je uvodoma pozdravil prav podžupan Cibi, in to dvojezično, slovensko in italijansko. M.K. V Logu pod Mangartom obletnica katastrofe LOD POD MANGARTOM - Ob deseti obletnici katastrofalnega plazu, ki je 17. novembra nekaj minut po polnoči uničil del vasi Log pod Mangartom in pod seboj pokopal sedem ljudi, so včeraj v Logu pripravili več prireditev. Že v torek so v kulturnem domu predstavili knjigo Sanje nikoli ne umrejo. Besedilo je napisal Jani Mlekuž, ki v domišljijskem proznem delu pripoveduje zgodbo o Logu pod Mangartom v preteklem stoletju, skozi katero je predstavljeno življenje sedmih domačinov, ki so umrli v plazu pred desetimi leti. Včeraj so v župnijski cerkvi svetega Štefana v Logu pripravili spominsko mašo, ki jo je daroval koprski škof Metod Pirih. Po maši so blagoslovili spominsko znamenje v obliki križa, posvečeno umrlim v plazu. Večer so zaključili s kulturnim programom z recitalom, v katerem so predstavili odlomke iz knjige Sanje nikoli ne umrejo. Obnova Loga pod Mangartom po 10 letih, ko sta zemeljska plazova iz doline Mangartskega potoka uničila šest stanovanjskih in gospodarskih objektov, poškodovala 23 objektov ter terjala sedem življenj, sicer še ni zaključena. Država je za odpravo posledic plazu in nadomestne gradnje ter komunalno infrastrukturo že namenila 22,5 milijona evrov, ocenjeni obseg še potrebnih sredstev za dokončanje obnove pa znaša devet milijonov evrov. Oskrunjen spomenik žrtvam nacizma v Beljaku CELOVEC - »Spomenik imen« v Beljaku, katerega so člani društva Erinnern odkrili leta 1999, spominja pa na pozabljene žrtve nacističnega nasilja na Koroškem, so neznanci vnovič oskrunili -medtem že šestnajstič! Tokrat so neznani storilci razbili spominsko ploščo, prič, ki bi dogodek opazovale, pa ni. Policija je prepričana, da bodo storilce lahko izsledili s pomočjo slik iz kontrolne kamere, katero so namestili zaradi ponavljajočih se skrunitev. (I.L.) Pohod po poteh miru TEMNICA - V soboto, 20.novembra, bo potekal pohod Po poteh miru na Krasu. Pohodniki se bodo zbrali pred staro šolo v Temnici ob 8.30 uri za prijave. Start pohoda je ob 9.uri. Organizator TIC Temnica bo ponudili vodeni ogled po zgodovinskih poteh miru, kjer si bodo obiskovalci ogledali kulturne in zgodovinske spomenike - ostanke iz I. svetovne vojne, pekli klobase ob ognju pred oz. v Krompirjevi jami - tradicionalna hrana naših jamarjev. V primeru slabega vremena pohod odpade. Prijave in informacije: TIC Temnica, Temnica 10, 5296 Kostanjevica na Krasu, tel. 05 308 00 04 ali 031 310 800, e-naslov: info.temnica@siol.net. (ok) projekt krožka galeb - Otroci s Tržaškega, Goriškega in Benečije obiskali Rezijo Kje se skrivajo zverinice iz Rezije? V soboto, 27. novembra bo cilj naslednjega izleta s pravljico Sauris, kraj nemško govoreče narodne skupnosti REZIJA - Zadnjo soboto v oktobru se je skupina otrok s Tržškega Tržaškega, Goriškega in Benečije ponovno podala s pravljico na izlet. Potem ko so na začetku preteklega meseca spoznali življenje in legende solinarjev na slovenski obali, so se tokrat podali na izlet v dolino Rezije. Na poti pa so se seznanili z nekoliko neprijetno novico: znamenite zverinice iz Rezije, ki jih je opisal slovenski pisatelj Milko Matiče-tov in h katerim so se tudi sami odpravljali na obisk, so se nekaj dni prej, ob obisku hudobne Grdine, poskrile po dolini. Zato so si zadali nelahko nalogo, da jih poiščejo. Ker so pa zverinice pravljična bitja, so si morali pri iskanju pomagati s posebnimi fotoaparati, ki lahko na film ujamejo še tako male zverinice. V Ravanci sta skupino otrok sprejela kulturna delavca Luigia Negro in Sandro Quaglia, s katerim so se nato podali v Solbico. Tam so tržaške, goriške in beneške zverinice (tako so se namreč poimenovali sami otroci) najprej spo- Značilna stavbna dediščina v Saurisu znale življenje in delo nekdanjih brusa-čev, potrpežljivih in neutrudnih popra-vljavcih vsega kovinskega in železnega pri hiši, ki so peš ali na kolesih prepotovali celo Evropo. Sledil je sprehod po vaških ulicah vse do vrha vasi, od koder imeli lep pogled na celotno dolino in na visoke vrhove, ki jo obdajajo. Iskanje skritih zverinic se je nato nadaljevalo še na Ravanci, v muzeju naravnega parka julijskih predalp in na trgu okoli vaške cerkve. Najbolj pazljiva otroška očesa so kakšno tudi opazili in jo skušali ujeti s svojimi pravljičnimi fotoaparati. Nazadnje je udeležencem izleta priskočila na pomoč rezijanska pesnica Silvana Paletti, ki jih je seznanila še z dvema legendama o bitjih in čarovnicah, ki se zbirajo na gorskih vrhovih. Nazadnje so so otroci s poskakovanjem in plesanjem na rezijanskih ritmih le pregnali Grdi-no in se srečno vrnili domov. Naslednji izlet v okviru projekta S pravljico na izlet bo v soboto, 27. novembra in sicer v Sauris. Otroci se bodo podali na lov za magični zaklad v kraj, kjer bodo spoznali tudi nemško govorečo narodno skupnost. Projekt Krožka Galeb financira Dežela FJK in poteka pod pokroviteljstvom SKGZ ter v sodelovanju z revijo Galeb, ZSKD, Inštitutom za slovensko kulturo iz Špetra in dijaškima domovoma s. Gregorčič iz Gorice in s. Kosovel iz Trsta. Prijave na naslednji izlet potekajo na sedežu SKGZ, Ul. San Francesco 20 - Trst (tel. 040 368094) od 10. do 12. ure, v slovenskem dijaškem domu s.Gregorčič, Ul. Montesanto 84 - Gorica, (tel. 0481 533495) od 14. do 17. ure in na Inštitutu za slovensko kulturo, Ul. Alpe Adria, 69 - Špeter (tel. 0432 727490). 4 Četrtek, 18. novembra 2010 GOSPODARSTVO Sandra Savino in Renzo Tondo na novinarski konferenci javne finance - Deželni odbor dokončno odobril proračunske dokumente Tondo zagotavlja, da je deželni finančni sistem trden Urejenost, ki jo je deželnim financam priznala agencija Standard&Poor's, se bo nadaljevala TRST - Deželni odbor FJK je včeraj dokončno odobril zakonske osnutke za finančni zakon 2011, proračun za tri-letje 2011-2013 in politično-programsko poročilo za obdobje 2011-2013. Kot je na poznejšem srečanju z novinarji povedal predsednik Dežele Renzo Tondo, je želela njegova uprava »socialni, gospodarski in proizvodnji skupnosti Furlanije-Julijske krajine poslati sporočilo, da je deželni finančni sistem trden«. Skupaj z deželno odbornico za finance Sandro Savino je Tondo tudi komentiral bonitetno oceno (A+), ki jo je agencija za rating Standard&Poor's potrdila deželnemu dolgu: »To je priznanje za finančne manevre, ki smo jih izvedli, in to ne samo na področju zdravstva in omejevanja zadolženosti, ampak tudi pri državnih transferjih.« Ob tem je predsednik Dežele pojasnil, da bi bil rating lahko še višji (AA+), če ne bi obstajalo pravilo, da ta ne more preseči bonitetne ocene suverene države. Predsednik deželnega odbora je novinarjem razložil tudi tehnično razliko med dolgom in zadolžitvijo: razlika je taka, kot med hipotekarnim posojilom in odobrenim minusom na bančnem računu. Prvega je treba realno odplačati, drugi pa je le možnost, ki jo lahko potencialno izkoristimo. »Podoba Dežele je solidna, z urejenimi računi in s spodobnostjo prevzetja odgovornosti, za katere je pristojna. Politika, ki smo jo uvedli, je dovolj stroga, da nam omogoča gledati z večjim zaupanjem na prihodnje odločitve, četudi ne bodo lahke,« je bila Tondova ocena. Odbornica Savinova je ob tem poudarila, da se je »Dežela odločila za politiko velike odgovornosti pri upravljanju javnih financ, kajti prepričani smo, da je naša prva naloga upoštevati potrebe ljudi. Rating Standard&Poor'sa je veliko zadoščenje, je navdušujoč rezultat, ki priznava našo linijo nepopustljivosti. Naša prizadevanja se tudi v prihodnosti ne bodo zmanjšala.« Možnost, da Dežela doseže neposredno soudeležbo pri davkih, ki jih plačujejo na njenem ozemlju rezidenčni upokojenci, ne da bi moral ta denarni tok čez Rim, je po oceni Sandre Savino rezultat »zelo trdega boja, zdaj pa je to osnova, ki nam bo omogočila zagotavljati državljanom storitve in jamčiti gospodarski razvoj.« »Prav resnost, ki smo jo dokazali pri upravljanju naše dežele, nam je omogočila, da smo se na omizju z vlado predstavili dostojno in z dvignjeno glavo in da smo na koncu dosegli zaželen rezultat,« je pristavila odbornica. Ivo Boscarol, direktor in ustanovitelj podjetja Pipistrel arhiv trgovina - Deželna uprava Dežela bo pomagala majhnim trgovinam v hribovitih krajih TRST - Dežela Furlanija-Julijska krajina bo pomagala majhnim trgovinam v hribih, tako imenovanim sosedskim trgovinam, ki jim je namenila dotacijo v vrednosti 300 tisoč evrov. Kot je včeraj povedal podpredsednik deželnega odbora Luca Ciriani, ki je pristojen za politike za gorata območja, gre za »prispevek, katerega mehanizem predvideva poseg neposredno za posamezno trgovino, ki obratuje v odročnih hribovskih krajih«. Te trgovine so po Cirianijevih besedah življenjskega pomena za lokalno prebivalstvo, vendar tvegajo zaprtje zaradi previsokih obratovalnih stroškov in zaradi posledic gospodarske krize, kateri se pridružujejo še učinki vse očitnejšega upad-nja populacije. Omenjenih 300 tisoč evrov, ki jih je deželna uprava po na osnovi ustreznega zakona namenila trgovini v odročnih hribovitih krajih, bo razdeljeno na osnovi prošenj, in sicer trgovinam, ki se nahajajo na območju gorskih skupnosti Karnije (100 tisoč evrov), Zahodne Furlanije (84.000), Humina-Kanal-ske doline (64.000) in Terske-Nadiške doline-Collia (51.000 evrov). Dotacije bodo lahko trgovine porabile za pokritje obratovalnih stroškov in primanjkljaja zaradi zmanjšanega dohodka. Slovenija z največjim padcem vrednosti gradbenih del med članicami EU LUXEMBOURG - Vrednost gradbenih del v območju evra se je septembra na mesečni ravni znižala za 2,1%, v EU pa za 1,7%, je sporočil Eurostat. Slovenija je imela med članicami EU največji upad na mesečni ravni (-8,3%) in drugega največjega na letni ravni (-18,5%). Eurostat je popravil tudi podatke o vrednosti gradbenih del v celotni EU v avgustu. Glede na julij je ostala nespremenjena, v območju evra pa se je znižala za 0,4%. Zadružna banka v Manzanu finančno pomaga okolišu stolov MANZANO - Zadružna kreditna banka iz Manzana je dala industrijskemu okolišu za proizvodnjo stolov znanem furlanskem trikotniku na razpolago deset milijonov evrov za podporo in razvoj tamkajšnjih podjetij. Kot so v tiskovni noti zapisali predstavniki banke, s tem sodelovanjem namerevajopodpirati take gospodarske dejavnosti, ki so sposobne pridobiti certifikat kakovosti in ki se odlikujejo po projektih inovinarja proizvodov, proizvodnega procesa in tržnega nastopanja. Trgovska družba Coin v prodaji MILAN - Sklad Pai, večinski lastnik (z 69,3%) trgovske verige Coin, je sprožil proces prodaje skupine, ki kontrolira tudi znamki OVS in Upim. Prodajo naj bi končali marca prihodnje leto. Za prevzem Coina se zanima kakih deset mednarodnih investicijskih skladov, včeraj pa se jim je pridružil tudi Maurizio Bor-letti, družbenik verige Rinascente in francoske Printemps. EVRO 1,3481 $ -1,00 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 17. novembra 2010 valute evro (povprečni tečaj) 17.11. 16.11. ameriški dolar japonski jen 1,3481 112,50 8 9548 1,3612 113,21 9,0355 kitajski juan ruski rubel innnckn niruia 42,3173 61 1678 42,3215 61,6800 IliUlJjlVa 1 ULJIJa danska krona hntan^U'! ti int 7,4550 0,84895 U 1 ,'JOVJVJ 7,4547 0,85100 L/1 1 La1 O M 1 Ul 1 L švedska krona r\r-ir\¿i ^ krpina 9,3980 8 1850 V,OJ 1 KJKJ 9,3753 81670 1 1UI VCjIVCi IVI Ul la češka krona 24,595 1 3426 24,607 1 3408 jVlv.aljM llallh. estonska krona tnan^arcKi TArint 15,6466 278 11 15,6466 276,95 1 1 la. zrak. BIOPROGNOZA Danes se bo vremenska obremenitev postopoma krepila, z vremenom povezane težave bodo pogostejše v drugi polovici dneva. Spanje v noči na petek bo moteno. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje je mirno, temperatura morja 15,1 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 1.52 najnižje -25 cm, ob 8.04 najvišje 51 cm, 14.50 najnižje -53 cm, ob 21.03 najvišje 25 cm. Jutri: ob 2.17 najnižje -23 cm, ob 8.25 najvišje 53 cm, 16.15 najnižje -57 cm, ob 21.34 najvišje 26 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m ............9 2000 m...........-1 1000 m............7 2500 m...........-4 1500 m............2 2864 m...........-6 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 4 in v gorah 4,5. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg močan ^^ sneg pars topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče ' a središče ' ciklona ^anticiklona O GRADEC < 7/14 TOLMEČ O 5/13 >t»S TRBIŽ O 2/9 __ CELOVEC - O 7/11 O 2/8 KRANJSKA G. ét & "r ° O PORDENON 8/14 ČEDAD O 8/14 o 7/12 S. GRADEC GORICA O 9/15 O N. GORICA 9/13 9/15 DEI PORTOROŽ O 8/14 O TRŽIČ 6/11 _ O KRANJ O LJUBLJANA 7/12 POSTOJNA O 4/8 KOČEVJE CELJE 4/13 O MARIBOR o 4/13 PTUJ O M. SOBOTA O 6/13 N. MESTO 6/11 O REKA 10/13 ZAGREB 6/15 O PAZIN O É NAPOVED ZA DANES Po vsej deželi bo prevladovalo spremenljivo do oblačno vreme. Tu pa tam se bodo pojavljale plohe. Ponoči in zjutraj se bo lahko ponekod po nižinah pojavljala megla. Od večera se bo povsod pooblačilo,začelo bo deževati, vmes bodo tudi nevihte. Padavine bodo v glavnem močne. Meja ^sneženja bo na okoli 1000 m nad morjem. V severovzhodni Sloveniji bo precej jasno. Drugod bo spremenljivo do pretežno oblačno, v zahodni Sloveniji bodo občasno manjše padavine, deloma plohe. Zjutraj in del dopoldneva bo po nekaterih nižinah megla. O GRADEC 4/12 CELOVEC O 5/8 O TRŽIČ 4/9 O KRANJ o 5/11 S. GRADEC CELJE 5/13 O MARIBOR O 4/12 PTUJ O M. SOBOTA O 5/14 1 j TRST^W^ 11/14 . RE! O LJUBLJANA 6/11 POSTOJNA O 5/7 S^ KOČEVJE N. MESTO 7/11 O ZAGREB 7/14 O REKA 8/13 PAZIN O T (NAPOVED ZAJUTRI Dopoldne bo oblačno z močnimi padavinami. Meja sneženja bo na okoli 7-800 m nad morjem. Čez dan bo prevladovalo oblačno vreme tudi s plohami in kakšno nevihto. Ponekod pa se bo lahko občasno delno razjasnilo, predvsem ob morju kjer bo pihal okrepljen jugozahodnik. V soboto bo v glavnem spremenljivo oblačno vreme, v nedeljo pa oblačno in deževno. V petek dopoldne bo prehodno deževalo v večjem delu Slovenije. V petek popoldne in v soboto bo v vzhodni Sloveniji deloma jasno, drugod zmerno do pretežno oblačno. V zahodni Sloveniji bo občasno rahlo deževalo. RUSIJA - Podaril mu ga je bolgarski premier Putin prosi Ruse, naj mu pomagajo najti ime za psa NEMČIJA Princesa izgubila tožbo KARLSRUHE - Charlotte Ca-siraghi, 24-letna hči monaške princese Caroline von Hannover in pokojnega Stefana Casiraghija, je na nemškem zveznem sodišču dokončno izgubila tožbo glede tega, kakšno je primerno poročanje o slavnih osebnostih. Sodišče je namreč odpravilo prepoved reviji Bunte, da ne sme objaviti poročila o plesu Rosenball v Monaku. Vsak, ki se pojavi na podobnih prireditvah, mora "vzeti v zakup javno poročanje o njegovi udeležbi na prireditvi, kakor tudi komentarje in vrednostne opazke o njegovi osebnosti", je presodilo nemško zvezno sodišče, zadnja instanca nemškega sodstva. S tem v zvezi je dopustna tudi objava fotografij. Monaška vladarska rodbina in Carolinin sedanji mož, hanoverski princ Ernst August, že dolga leta bi-jejo pravne boje z nemškimi mediji glede tega, kako je dopustno poročati o slavnih osebnostih. (STA) ZDA - Govori o 13 pomembnih Američanih V prodaji knjiga za otroke izpod Obamovega peresa MOSKVA - Ruski premier Vladimir Putin je Ruse prosil, naj mu pomagajo poimenovati njegovega novega psa. Rusi lahko svoje predloge za ime bolgarskega ovčarja, ki ga je premier dobil v dar med obiskom v Bolgariji, oddajo na Putinovi spletni strani, poročajo tuje tiskovne agencije. Putinu je psa ob nedavnem obisku v Sofiji podaril bolgarski premier Bojko Borisov. Ovčar je po prihodu v Rusijo nekaj časa moral prebiti v karanteni, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Putinov novi najboljši prijatelj, star dva meseca in pol, bo odrasel tehtal do 50 kilogramov. Po navedbah strokovnjakov so psi te pasme mirni in nežni. Putin ima sicer že 11-letnega labradorca, ki se mu bo nova pasja pridobitev kmalu pridružila. Psa se zaenkrat še nista spoznala, vendar bosta kmalu skupaj živela v No-vo-Ogarjevem, premierjevi rezidenci v zahodnem predmestju Moskve. Putinovi so tudi sicer ljubitelji psov, premierjeva žena Ljudmila ima namreč dva psa pasme koder. (STA) VELIKA BRITANIJA - Preden je za roko prosil svojo zaročenko Kate Prestrašeni princ William prstan s seboj nosil tri tedne LONDON - Britanski princ William je zaročni prstan, ki ga je nekoč nosila njegova mati Diana, preden je za roko zaprosil svojo dolgoletno spremljevalko Kate Middleton, nosil s seboj kar tri tedne. Priznal je, da ga je bilo na smrt strah, da bi prstan izgubil. "Dobesedno ga nisem izpustil. Kamorkoli sem šel, sem ga imel pri sebi. Vedel sem namreč, da bi bil v velikih težavah, če bi prstan izgubil," je povedal princ William. Princ je Middletonovo zaprosil za roko prejšnji mesec na počitnicah v Keniji in tako skrb za dragocen prstan z ovalnim modrim safirjem, obdanim z diamanti, prenesel na njo. Novopečena zaročenka je povedala, da upa, da ji bo za prstan uspelo dobro skrbeti. Par se bo poročil naslednje leto spomladi ali poleti, vendar pa po mnenju vedeževalcev njuni obeti za dolg, srečen zakon niso najboljši. Napovedujejo jima namreč prihodnost polno afer, ločitev in težave z zanositvijo. Predsednik indijske zveze astrologov Arun Kumar Bansal napoveduje, da se bo par poročil junija ali julija 2011. Dejal je še, da se bo par več let trudil, preden jima bo uspelo spočeti naslednika britanske kraljeve družine. Hongkonški mojster feng šuja Yeo Tin-ming tovrstnih težav v svojih prerokbah ni navedel, saj pravi, da bo Middletono-va zanosila leta 2012. Opozoril je, da se bosta verjetno veliko prepirala. Anthony Cheng, znan feng šuja kolumnist in televizijec, je mlademu paru napovedal črno prihodnost; princ naj bi do svojega 40. leta doživel hudo nesrečo, najverjetneje usodno, ali pa se ločil. Dodal je še, da bo princ najverjetneje imel razmerje z drugo žensko. (STA) WASHINGTON - V ameriških knjigarnah je od včeraj na policah prva knjiga za otroke ameriškega predsednika Baracka Obame "Of Thee I Sing: A Letter to My Daughters". (O tebi pojem: pismo hčerama). Knjiga je posvečena predsednikovi soprogi Michelle Obama. V knjigi je podoba Obaminih hčera, devetletne Sashe in 12-letne Malie, kako se sprehajata s psičkom Bojem. Knjiga je sestavljena kot pismo hčerama, govori pa o 13 pomembnih Američanih. Med njimi so prvi predsednik George Washington, umetnica Georgia O'Keeffe, legendarni indijanski poglavar Siouxov Sedeči bik, prvi temnopolti igralec v baseballski ligi Jackie Robinson, znanstvenik Albert Einstein in drugi. Knjigi Sanje mojega očeta in Pogum za upanje predsednika Obame sta se dobro prodajali ter prinesli več kot pet milijonov dolarjev (3,6 milijona evrov). Naslov "Of Thee I Sing" je verz iz domoljubne ameriške himne "My Country". Zaslužek od knjige za otroke bodo namenili skladu za štipendiranje otrok padlih ali invalidnih vojakov. (STA)