78 Ventil 17 /2011/ 1 PODJETJA PREDSTAVLJAJO Prihodnost energijske oskrbe je v kogeneracijah Gaøper RAVNAK Gaøper Ravnak, univ. dipl. inæ., Butan Plin, d. d., Ljubljana Najbræ niste edini, ki opaæate, da so raœuni za elektriko vse veœji. Poleg tega, da se cene poveœujejo, imamo vse veœ elektriœnih naprav, ki so danes nujno potrebne v gospodinjstvu. V veœji skrbi za okolje in potrebi po varœevanju z elektriœno energijo bodo kmalu priøle na trg hiøne kogeneracije oziroma mikrokogeneratorji nove generacije, ki jih v svetu æe razvijajo, med drugimi tudi korporacija, kamor sodi Butan plin. Mikrokogeneracije bodo omogoœale ogrevanje, pripravo tople sanitarne vode in hkrati proizvodnjo elektriœne energije – torej velik izkoristek tudi v manjøih stanovanjskih enotah. Butan plin je vedno skrbel za razvoj, œistejøe okolje (UNP je okolju eden bolj prijaznih energentov) in tudi to- krat sledi novostim na slovenskem trgu. Kaj je kogeneracija? Najbræ ima vsak izmed nas avto- mobil, toda le malokdo ve, da avto pozimi deluje kot kogenerator. Del mehanske energije se namreœ prenese na alternator, ki proizvaja elektriœno energijo, toplota, ki jo oddaja motor, pa se porabi za gretje notranjosti avtomobila. Povedano drugaœe – kogeneracija je hkratna proizvodnja toplotne in elektriœne energije ali krajøe SPTE. Ob tem se toplotna energija koristno upo- rabi pri ogrevanju, z generatorjem pa se proizvaja elektriœna energi- ja. Pomembno je, da ta energija nastaja tam, kjer se tudi uporablja, zato ni izgub pri prenosu elektrike, poleg tega pa sistem pomeni naj- bolj uœinkovito pretvorbo primarne energije v elektriœno in toplotno energijo, saj prihranimo znaten del primarne energije v primerjavi z loœeno proizvodnjo. Poleg tega upo- raba UNP in pri- hranki energije, ki jih omogoœa ko- generacija, pred- stavljajo tudi do- datno zmanjøanje emisij økodljivih plinov in vplivov na okolje. Zaradi tega se kogene- racije uvrøœajo med okolju prija- zne tehnologije, øe posebej, œe se kot energent uporablja UNP. Okolju prijazne tehnologije Poglejmo primer manjøe eno- te SPTE, ki ima skupni izkori- stek nad 90 %. Œe primerjamo elektriœno energi- jo, ki je proizve- dena v termoe- lektrarni Øoøtanj, se izkaæe, da lahko z novim p o s t r o j e n j e m SPTE bistveno zmanjøamo emi- Motor z notranjim zgorevanjem na utekoœinjeni naftni plin, ki deluje v kogeneracijskem postrojenju v Park Ho- telu Bohinj PODJETJA PREDSTAVLJAJO 7 Ventil 17 /2011/ 1 PODJETJA PREDSTAVLJAJO sije CO 2 . Ob upoøtevanju lokalno proizvedenih emisij, se pri delo- vanju SPTE na UNP sproøœa okoli 0,23 kg CO 2 na proizvedeno kWh energije (toplote in elektriœne ener- gije skupaj), medtem ko se pri pro- izvodnji elektriœne energije iz TEØ proizvede 1,2 kg CO 2 na proizve- deno kWh elektriœne energije. Ob tem ugotovimo, da smo z elektriœno energijo, proizvedeno v kogenera- cijskem postrojenju, zmanjøali emi- sije za okoli 80 %. Œe pa smo kot energent za ogrevanje predhodno uporabljali kurilno olje, se bodo emisije CO 2 v ozraœje øe dodatno zmanjøale za pribliæno 30 %. Pri kogeneracijah, ki so danes na slovenskem trgu, ni toliko problem v velikosti, temveœ v tem, da zahte- vajo dodatno uporabo toplote. In to ne le pozimi, ko imamo vklopljeno centralno ogrevanje, temveœ tudi poleti, ko proizvajamo elektriœno energijo; takrat je toplota viøek. Takøne kogeneracije obiœajno upo- rabljajo pri zgradbah, ki imajo ba- zen ali poveœano potrebo po porabi sanitarne vode. Glede na ponudbo kogeneracij, ki so trenutno na vo- ljo na slovenskem trgu, so zaenkrat najmanjøe kogeneracije z elektriœno moœjo okoli 5 kW. Te pa so preveli- ke za uporabo kot hiøni kogenerator- ji. Predvsem so primerne za objekte, kot so hoteli, domovi za ostarele, zdravstveni domovi, øole, vrtci, veœji stanovanjski objekti ipd. Prednosti za uporabnike kogeneracij Investitor, ki se odloœi za inve- sticijo v mikroko- generacijo, bo øe vedno porabil enako koliœino energije, vendar je bo del namenil za proizvodnjo elektriœne energi- je, del pa za pro- izvodnjo toplote. Ob tem bodo ce- lotne izgube energije manjøe kot pri loœenih sistemih proizvodnje in bodo povpreœno znaøale le okoli 10 %. Œe se odloœite za napravo z elektriœno moœjo do 50 kW, ki obratuje do 4000 ur letno, lahko za obratovanje SPTE pridobite obrato- valno podporo v viøini 0,194 € za proizvedeno kWh elektriœne ener- gije ali podporo v obliki zagoto- vljenega odkupa elektriœne energije po ceni 0,2399 €/kWh. Ob tem je potrebno upoøtevati dejstvo, da ste upraviœeni do obratovalne podpo- re, tudi œe uporabljate proizvedeno elektriœno energijo za lastne potre- be oz. prodajate na trg samo viøke. S proizvodnjo elektriœne energije tako lahko tudi nekaj zasluæite, kar pa pozitivno vpliva na povraœilno dobo investicije, ki se v veœini pri- merov povrne v zelo kratkem œasu, saj je povpreœna doba vraœanja med 3 in 6 leti. Zmogljivost hiønega kogeneratorja nove generacije Veœina mikrokogeneracijskih po- strojenj, ki obratujejo na obmoœju Slovenije, deluje na principu mo- torjev z notranjim zgorevanjem. Ker so naprave v veœini zelo dobro zvoœno izolirane, se ropot, ki nasta- ja pri delovanju, zelo moœno zaduøi in ne presega zvoka, ki nastaja pri delovanju nekaterih drugih gospo- dinjskih aparatov. Hiøni mikrokogenerator bo primeren za vse stanovanjske hiøe. Prednost UNP je tudi njegova dostopnost, saj ni odvisen od plinovodnega omreæja in ga lahko dostavimo praktiœno pov- sod. V œasu hitrih podnebnih spre- memb, ko so neurja tudi v Sloveniji vse bolj uniœujoœa in izpadi elektriœne energije zaradi podrtih elektriœnih vo- dov æe skoraj nekaj obiœajnega, bodo stavbe ali objekti z mikrokogenera- torji oskrbljeni z elektriœno energi- jo tudi v primeru prekinitve dobave elektriœnega toka. Enoti kogeneracijskega postrojenja v Park Hotelu Bohinj PODJETJA PREDSTAVLJAJO Enota mikrokogeneracijskega postrojenja Senertec skrbi za toplotno in elektriœno oskrbo v aparthotelu Vila Silva Marija v Piøecah (vir: Energen d. o. o.)