Leto LXXIY n it 211 1» URKDNIfiTVO IN UPRAVA.: LJUBLJANA. JTJC**0 ZASTOPSTVO la eglaM ls Kn^erlne ItaJlJe te UNIOVE PCBBLICTTA 1TALIANA S. A-, MILANO ULJOA i. —' K: 11« tl-JB, H-M, 11-» Ib Jl- M._Izhaja vsak dan opoldne. Mesečna naročnina e.— i+ za inozemstvo 10 i* CONCESSIONARIA ESCLTJSIVA per la pubbliciti di provenienza ttalfeHtt eđ estera: UKIONE PUBMJCITA ITALIANA S. A-. MILANO. Bitka za Petrograd na višku Neprestano bombardiran} tnje — Razbremenilni pos ilijanskega topništva ob 1 Z vzhodne fronte, 13. sept s. Pritisk nemških oboroženih sil, ki oblegajo Petrograd, se je v zadnjih urah še ojačil. Stalinov kanal je bil miniran. Sovjetske pomorske sile, kolikor jih je še na Baltskem morju in okrog Kronstata, se ne bodo mogle več umakniti po njem proti vzhodu. Sleherna ladja bi v kanalu zletela v zrak in na lepem bi se prekop zadelal. Tudi to je bil eden izmed razlogov, da angleški tisk in radio še nista spregovorila o tem ogromnem vojaškem uspehu. NajbujSi je sedaj pritisk nemških oboroženih sil na važnem odseku med Lado-škim jezerom in področjem vzhodno od Ilmenskega jezera, ob progi, ki veže Petrograd z Moskvo. Nadalje so v teku silne operacije na odsekih neposredno okrog Petrogrrada, kjer nemške oborožene sile učinkovito podpira tudi nemško letalstvo. Branilci ji Petrugrada si zaman prizadevajo, da bi z rušenjem raznih objektov, cest in drugih naprav otežili prodiranje nasprotnika. Nemški bombniki in strmoglave! sistematično napadajo in rušijo sovjetske obrambne naprave, ki si jih je sovražnik zgradil tudi v mestu samem. Nadalje uničujejo bombe sovjetska skladišča vojnih potrebščin in živil. Ogromni požari so izbruhnili v petrograjski luki. Velika električna centrala je bila zadeta in porušena. Sovjetske sile, ki so se zbrale v notranjosti Petrograda, so znatne, kakor pripovedujejo ujetniki. Upirajo pa se, ker maršal Vorošilov še zmerom trdi, da mu bo z njegovimi motoriziranimi divizijami in z letali uspelo prebiti nemški obroč in se priključiti divizijam, ki branijo mesto. Toda to upanje se ne bo nikoli izpolnilo, čeprav se sovjetske sile v Petrogradu le še zaradi njega bore. Za uničenje petrograj-ske obrambe in za žrtve bo odgovoren Vorošilov. Nemške čete vztrajajo v svojih napadih na vojsko maršala Vorošilova, ki se je razvrstila vzhodno od železniške proge Petrograd - Moskva. Bolj proti jugu pritiskajo na sile maršala Timošenka, ki je prthitel na pomoč prvemu vojaku Rusije. Na osrednjem odseku, vzhodno od Velikih Lukov, Smolenska in Gomela, se vojaški položaj ni bistveno spremenil. Tam razvija nemško letalstvo silno delovanje in izrablja Čas polne lune, tako da se napadi tudi ponoči nadaljujejo. Nemška letala malone neprestano bombardirajo najvažnejše prometne zveze v sovražnikovem zaledju, železniške proge in vozle ter velike ceste. Posebno hudo razdejanje so nemški bombniki povzročili tudi na železniških progah, ki so speljane iz Moskve proti Tuli in Harkovu. Med Moskvo in Smolen-skom ni več nikakega železniškega prometa- Na področju ob Djepru, kjer so razvrščene italijanske oborožene sile, je položaj trden. Značilni so bili zanj poskusi Rusov, da bi si izvojevali kakšno mostišče na desnem bregu reke. Vsi ti ponovni poskusi pa so se izjalovili in sovjetski napadalni oddelki so imeli znatne izgube. Ujetih je bilo mnogo vojakov in oficirjev ter zaplenjenega mnogo orožja in drugih vojnih potrebščin. Okrog Odese se je nemško-rumunski pritisk spet ojačil. Težko topništvo je pričelo sistematično obstreljevati sovjetske postojanke. Nemška in rumunska letala ■vztrajno nadaljujejo svoje napade na pristanišča, na pristaniške naprave, topniške postojanke in zbirajoče se sovražne čete. Delovanje sovjetskega letalstva se je v zadnjih urah znatno omejilo. Posebno pa ga je zadržal nastop italijanskih, nemških, finskih, madžarskih in rumunskih lovcev, ki v tesnem sodelovanju in tovarištvu ne-nehoma krožijo nad vzhodno fronto in prizadevajo sovražniku vedno nove izgube. Italijansko topništvo se je razvrstilo baš na najizpostavljenejši točki sil Osi, ob pobočjih gričevja, ki obvlada položaje na Dnjepru. Te postojanke so izredno dragocene, ker se dvigajo nekoliko nad ukrajinsko nižino. Prav te dni je bilo uspešno v akciji. Sovjeti so koncentrirali svoje najboljše sile na nasprotni strani reke. Italijanski topovi so jih pričeli nemudno obstreljevati. Nenehoma so si sledile salve za salvami in obstreljevanje se je zmerom bolj intenzificiralo, uspehi so postali zmerom vidnejši. Zadeti objekti so leteli v zrak. Z opazovališča je bilo mogoče natanko videti, kako je topništvo dosegalo od hipa do hipa vedno večje učinke. Sovražne naprave so bile metodično razdejane. Streljanje je trajalo vse od jutra do popoldneva. Obstreljevane so bile vse vasi, v katerih se je sovražnik ugnezdil. Za nasprotnika so bili učinki katastrofalni. Ko je pričel reagirati, je bilo njegovo streljanje že oslabljeno in zato ni doseglo nikakega rezultata. Cilj, da se z jakim topniškim obstreljevanjem uničijo sovražne postojanke, je bil docela dosežen. Italijansko topništvo je preživelo tako svoj veliki dan. je doživelo svojo prvo veliko zmago na vzhodni fronta Ko so nemške divizije nato prešle v akcijo, je italijansko topništvo otvorilo zaporni osenj in je tako pomagalo nemškim tovarišem, da so znatno razširili mostišče na Dniepru. Nemški častniki so v krajih, ki so jih zavzele nemške čete doenali. da je bilo italiian-sko topniške r.bstra'ievanje izreda učinkovito in da so italijanski topovi napra-T sovražnih vrstah globoke vrzeli. Nemški oddelki so zajeli več tisoč ruskih vojakov. Na bojišču je obležalo na tisoče mrtvih. Prodiranje Fincev Helsinki, 13. sept. s. Sovjetske čete. ki so se nahajale v strateško izredno važnem kopnem jeziku med jezeroma Semejarvi in Sotijarvi vzhodno od Suojarvija, so bile prepodene z vrsto bitk po sistemu že- pov. Finski napad je bil izveden tako naglo in temeljito, da s*e sovražnik ni mogel sistematično braniti Finske čete prodirajo vedno globlje v pokrajino Aunus. V teh borbah se je posebno izkazal neki finski polk, ki mu je bilo poverjeno napredovanje brez podpore topništva in brez oskrbovanja preko močvirnatega ozemlja. širokega 30 km. Vojaki so morali razen orožja nositi na ramah živež, metalce in municijo. Rusi so razpolagali na cesti med Semijarvijem in Praaso s številnimi tanki, — med njimi so bili tudi velikanski 50-tonski tanki — z več oklopnimi avtomobili, ki so se obupno branili. V taku borbe so finske čete presenetile luksuzni vlak na tiru vzdolž finskih položajev. Semejarvi je bil zaseden brez borb. Sovražnik se je umaknil in ni utegni1 izvesti svoje običajno uničevanje. V k^tlu neke sovjetske kuhinje se je še kuhala menaža. Položaj Petrograda smatrajo V Moskvi za skrajno resen Bern, 13. sept. s. Položaj PetroRrnda smatrajo v Moskvi za skrajno resen. Pripominjajo, da trpi mesto posebno zaradi neprestanih in stalnih bombardiranj nemškega letalstva. Nemško vojno poročilo Napadalne operacije na vzhoda potekajo dobro — Novi udarci Angliji na kopnem in na morju — Nadaljnjih 24 ladij potopljenih Iz Hitlerjevega glavnega stana, 12. sept Nemško vrhovno vojno poveljniško je objavilo danes naslednje poročilo; Napadalne operacije na vzhodu ugodno napredujejo kljub slabemu vremenu in težavnim terenskim prilikam. Kakor je bilo objavljeno že v posebnem poročilu, so podmornice napadle na severnem Atlantiku velik sovražni konvoj, močno zavarovan od korvet in rušilcev, v katerem je bilo nad 40 ladij. V trdovratnemu več dni trajajočem boju so podmornice potopile doslej 22 par-nikov s skupno 134.000 br. reg. tonami. I>ve nadaljnji ladji s ll.OOO© br jeg. tonami sta bil torpedirani ter se more računati z njuno izgubo. Sovražni konvoj se napada Še nadalje. V boJu proti angleški oskrbovalni plovbi je potopilo letalsko orožje v poslednji noči južnovzhodno od Greath Tarmoutha tri tovorne ladje v zavarovanem konvoju s skupno 21.000 br. reg. tonami. Na istem morskem področju sta bila z bombami poškodovana angleška lažja kri- žarka in vzhodno od .\luwicka neka trgovska ladja. Druga bojna letala so zadete v nizkem napadu z bembami veliko topilnico pri Middelsboroughu in pristaniške naprave na vzhodni obalj otoka. V spremljevalni službi so odbili stražni čolni v Rokavskem prelivu ponovno napade oddelka angleških brzih čolnov na poverjeni jim konvoj. Potopili so tri napadajoče brze čolne. Obalne baterije vojne mornarice so pobegle v bitko ter so pregnale ostale sovražne čolne. Vse ladje konvoja so dospele nepoškodovane v določeni kraj. Angleška letala so napadla v poslednji noči s slabim učirkom področie ot» sever -no-nemški obali. Civilno prebivalstvo Je imelo nekaj izgub, mrtve in ranjene. Protiletalsko topništvo je sestrelilo dva sovražna bombnika. Roosevelt hoče vojno Najnovejši izzivalni ukrepi predsednika Zedinjenih i da bi zapletel Ameriko v vojno proti državam osi Washington, 13. sept. s. Predsednik Roosevelt je imel po radiu govor, v katerem je menil, da lahko govori ne le v imenu Zedinjenih držav, marveč tudi v imenu vsega ameriškega kontinenta. V tem govoru je obeležil stališče, ki ga bodo Zedinjene države zavzele zaradi znanega incidenta z rušilcem »Greerom«. Predsednik je menil, da lahko ponovno postavi tezo o premišljenem napadu nemške podmornice na ameriški rušilec. Vztrajal je pri dejstvu, da se je spopad razvil v onih vodah, ki so jih Zedin j ene države proglasile za »vode ameriške obrambe«, po katerih plovejo ladje, ki »prevažajo vojne potrebščine, za katere izdaja narod Zedinjenih držav milijarde dolarjev in ki so bile po sklepu kongresa proglašene za bistvenega pomena za obrambo ameriške domovine.* Roosevelt je podal kroniko petih incidentov, kj so se pripetili ameriškim ali panamskim trgovinskim ladiam. Obtožil Je sili Osi, da si hočeta prilastiti kontrolo in popolno oblast na morjih, kar naj bi bilo pogoj za realizacijo načrta o svetovni hegemoniji. Potrdil je trdno voljo Amerike, da ohrani nedotaknjeno progo, po kateri se sovražnikom Osi dobavljajo vojne potrebščine. Proklamiral je to za prvi obrambni steber Amerike. Trdil je, da je za Ameriko nastopil Čas aktivne obrambe. V vodah, ki jih smatramo za nujno potrebne za našo obrambo, je Roosevelt izjavil, odslej ameriške vojne ladje iri ameriška letala ne bodo čakale, da bi sovražne podmornice ali druge ladje prve prešle v napad. 2e pojav teh ladij na katerikoli točki Oceana vzdolž pomorskih prog, ki jih smatrajo Američani življenjskega pomena za svojo obrambo, pomeni napad. Od danes dalje, je dejal, se bodo nemške ali italijanske vojne ladje na lastni rizi-ko in nevarnost pojavljale v vodah, katerih zaščita je potrebna za obrambo Amerike. Kot vrhovni poveljnik ameriških oboroženih sil je odredil, da amerifke ladje in letala, ki so v patrolni službi, ščitijo vse ladje, ne le one Zedinjenih držav, marveč' tudi druge, ne glede na zastavo, ki je na njih razvita in kolikor skrbe za promet po »ameriških obrambnih vodah«. Vendar, je dejal, »mi ne bomo streljali, Če Nemci ne bodo naravnost iskali, da bi mi streljali.« Govor predsednika Roosevelta je jasno izpričal, kakšni so njegovi načrti, da bi Zedinjene države zavedel v vojno. Čeprav so Zedinjene države navidezno še zmerom nevtralne, prezident Roosevelt ni okleval, da ne bi ščuval vseh Američanov proti ?r.emu izmed obeh vojnih taborov. Ce-Z7z.v so nevtralne, vendar po njegovi volji in na njegovo odgovornost v najširšem obsegu dobavijo orofje fta potrebščine enemu samemu vojnemu taboru. V nasprotju z njihovo nevtralnostjo, / voljo, da ostanejo Zedinjene države izven vojne, in z obljubami, ki jih je v tem smislu Roosevelt dal v času zadnje volilne kampanje, so po Rooseveltovi naredbi ameriške oborožene sile z očitno agresivnimi nameni zavzele že celo vrsto strateških točk izven ameriških voda ali celo v območju tujega vojnega področja. Nikakega dvoma ne more biti spričo tega, da Roosevelt premišljeno ustvarja vse pogoje, da bi nujno izzval incidente ter tako podal videz napada na Zedinjene države, odnosno na niihove obiekte, kar bi mu služilo za zadnji povod, da bi Ameriko pognal v vojno. Taka politika sveta pa ne more več prevarati. V Evropi in po vpem svetu so si vsi na iasnem, da odgovornost za vso to politiko ne pripade silama Osi, marveč n: sprotno Rooseveltu in njegovim pristašem, ki podajajo dan za dnem nove dokaze ne le svoje sokrivde, marveč svoje deianske prvenstvene odgovornosti za nadaljevanje in razširjenje evr^neke vojne v sve'ovn^ ka+^trofo. Roosevelt hoče incident za vsako ceno Berlin. 13. sept. s. Nemški tisk nadaljuje svojo trpko polemiko preti Rooseveltovi politiki in naznanja svetevni javnosti najnovejše izz;vanje z dovoljenjem ameriškim državljanom, da se posluži jo ladii bejujočih se narodov. Roosevelt hoče za vsako ceno povzročiti incident, kakršen je NI oni z »Lusitanio* v svetevni vojni in napeljati vodo na svoi mlin. Dela po vzgledu svojega priiatelja Churchilla. k; je ukazal ob pri-četku vojne potopiti »Athcnio«. s katero se je vozilo nekaj Američanov, da bi obdolžil Nemce. Tako ravna zdaj »kan;bal Roosevelt*. ki svetuje svoiim v Angliii bivajočim rojakom, naj se vkrcajo na angleške par-nike in se vrnejo v domovino. Bolgarski komentarji Sofija, 13. sept. s. Bolgarski listi objavljajo kratke izvlečke Rooseveltovega govora in ugotavljajo v svojih komentarjih, da je treba Zedinjene države sedaj že smatrati za silo, ki se vojskuje proti Osi. Nalog, ki ga je Roosevelt dal ameriški vojni mornarici, da napade osne ladje na morskem področju, ln ga smatra washing-tonska vlada za področje ameriške varnosti, se v Sofiji tolmači kot prva manifestacija sokrivde Roosevelta z Angleži in Sovjeti. Larma sottomarina all'attacco nell'Oceano Atlantico Una petrofiera affondata, tra'altra nave sieuramente per-dota — Bombe su Malta, CatCa e Larnaca, Tobruk, Marsa Matroch e Fuka D Quartier Generale delit* Porze Arniate comunica in (lata di 1? settemnre t; ^egueu- te bolleftino di gnerra n. -iSl . Le basi aeree e navali dl Malta *ono .».tate efflcai-elitente bombardiite neila notte seorsa da u nit a detla K. Aeronautlca. A Uri nos tri veiivoli han no colpito le raffinTie dl Caifa, provocando notevoli lnrendi, e 1'aero-porto di Larnaca nt H'isola dl Cipro. n nemiec ha compiuto una nuova incur-sione aerea su Palermo: quattro morti e dodici ferlti fra La popolazione, alcuni edi-flci Sporočam Vam pozdrave poglavnika, vodje Neodvisne hrvatske države, maršala Kvaternika, hrvatskega naroda in se posebej mlade hrvatske vojske, ki so vsi navezani na vas z globokim občudovanjem in odkritim ter prisrčnim prijateljstvom In trajnim zavezništvom. Čast mi je, Duce, da Vam predstavim hrvatsko tehniško vojaško misijo, ki je prišla na vabilo italijanskih oblastev z velikim zadovoljstvom v Italijo, da si ogleda Vašo vojaško industrijo, ki je v sedanjem času dosegla visok vojni produkcijski potencial. Hkratu bo hrvatska misija obiskaJa Vaše vojaške šole in vežbališča, na katerih se pripravljajo in jačijo srca za bodoče zmage fašistične Italije. Zahvaljujem se Vam, Duce, da ste nam omogočili, priti sem, k viru univerzalne človeške kulture, k viru umetnosti, znanosti in vojaških vrlin. Te vojaške znanosti in vrline si bomo skušali prisvojiti in jih prenesti na našo mlado vojsko, da bi postali zmerom bolj vredni našega velikega zaveznika. Prizadevali si bomo, da bomo postali enaki z njim v vojaškem znanju, ki ga je že tolikokrat pokazal. Pozdravljam Vas, Duce, z odkritim prijateljstvom in vojaško zvestobo ln Vas prosim, da izrazite Nj. Vel. Kralju ln Cesarju, velikodušnemu in nepremagljivemu suverenu, čustva našega občudovanja, naše zvestobe in naše globoke vdanosti. Duce, iz naših globoko ganjenih src vzklikamo: živel Duce fašistične Italije, živel Savo jski dom!« Duce se je zahvalil za poglavnikav pozdrav In mu ga je vrnil, kakor tudi vojski In hrvatskemu narodu. Izrazil je svojo simpatijo za hrvatski narod in je dejal, da jo srečen, da je bila dana prilika tako izbrani vojaški reprezentanci, da od blizu spozna današnjo Italijo, ki je tako različna od nekdanje, tako glede oboroženih sil, kakor glede svojih delavnic ln predvsem glede na neomajno odločnost svojega naroda. Duce se je nato prijateljsko razgovarjal z vsakim posameznim Članom delegacije. Olajšave za kmetovalce v gorskih krajih Rim, 13. sept. s. Duce je odredil nove olajšave za kmetovalce v gorskih krajih. Oproščeni bodo vseh unificiranih kmetijskih davčnih bremen, ali pa se jim bodo znižala za 50 odstotkov. Omenjenih davkov bodo v celoti oproščeni kmetje in poljski delavci v krajih, ki leže nad 800 m nad morjem. 50-odstot-ni popust pa se priznava kmetom in poljskim delavcem za zemljišča, ki leže med višinama 400 in 800 m nad morsko gladino, kolikor glede njih posebne pokrajinske komisije doženejo, da je njihov donos manjši. Odpadla davčna bremena prevzame država Pristojna ministrstva že pripravljajo za-klbo ločbe za izvedbo Ducejeve odredbe. Olajšave se bodo uveljavile s prihodnjim letom. Za leto 1941 pa se bodo davčna bremena za kmetovalce z zemljišči nad 800 m nadmorske višine zmanjšala na dve šestini celokupnih davkov, ki jih je treba plačati v oktobrskem in decembrskem roku. Klavna zapora za drobnico Rim, 13. sept. a. Z dekretom ministrstva za poljedelstvo m gozdove je pod zaporo vsa drobnica za klanje od 1. oktobra 1941-XIX do 30. septembra 1942-XX. Zapora je bila odrejena za kritje pirebranjevalnah pQH Stran 2 >8LOf ElfSKI NAROD«, Sobota, 13. septembra 1941-XDt Stev. 211 Lista letošnjih plavalnih prvakov Na 1500 m }e No&ui včeraj bazena — V štafeti 3x300 Ljubljana, 13. septembra Z dvema točkama zares pa s štirimi za nameček, da je bilo bolj živahno in pestro, so včeraj v kopališču SK Ilirije zaključili letošnje pokrajinsko plavalno prvenstvo. Neposredno pred včerajšnjim nastopom se je zdelo, da bo tudi vreme priložilo svoj prispevek. K sreči pa se je popoldanska nevihta kmalu raztegnila in začelo se je vsaj v suhem. Vmes je sicer nam, ki smo bili v >civiluc tu pa tam malce nagajalo izpod neba, vendar ni bilo nobene prehude sile. Nestanovitno vreme pa je vplivalo na obisk, ki je bil včeraj slabši kakor prejšnja dneva. 3x200 m prsno Včerajšnji spored se je začel s štafeto, ki je bila prvotno na programu že prvi dan. Štafeta 3x200 m prsno pri nas doslej ni bila na sporedu tekmovanj, je pa redna točka prvenstva v Italiji. SK Ilirija je poslala na start tri štafete svojih najboljših moči. Kakor se je vedelo že v naprej, je zmagala štafeta A, ki so jo tvorili Žlgon, Brozovič. In Herzog Cas 9:32.5 pa je slab, saj bi po rezultatih, ki so jih dosegli imenovani prejšnji dan v tekmovanju na 200 m prsno, moral znašati najmanj 9:26.2. Na podlagi enakega računa za štafeto B v sestavi Sovre. Prešern, Mikyška se izkaže, da je slednja dala več, saj je plavala skcro za 4 sekunde boljše. Močan na I50? m 31:29*8! Na 1500 m prosto za moške je bilo prijavljenih 8 tekmovalcev in prav toliko jih je tudi startalo, vendar s to razliko, da je Žižka zamenjal Andolšek. Tako je nesrečna blesura pripravila občinstvo ponovno ob velik užitek, kar je tem bolj obžalovanja vredno, ker daje Močan o v uspeh slutiti, da bi se med obema vršila precej izenačena borba, ki bi potisnila sekunde še bolj navzdol. Kljub temu je Močanov čas izvrsten, posebno ker je rezultat edino njegove močne volje in sposobnosti. 21:29.8 je najboljši čas, ki je bil dosežen doslej v ilirijanskem bazenu! Na sekunde se približuje italijanskemu rekordu. Na progi je vrli Močan dosegel naslednje vmesne rezultate: na 100 m 1:13. 200 m 2:39, 400 m 5:32.8, 800 m 11:24, 1000 m 14:17 in 1200 m 17:11. Tempo plavanja pa kažejo naslednje številke časov na vsakih zapovrstnih 100 m: 1:13 — 1:26 — (od 200 do 400 m čas ni bil zabeležen) — 1:29 — 1:27 — 1:28 — 1:28 — 1:25 — 1:27 — 1 25 -1:29 — 1:27.5 — 1:25.5 — 1:23.S. Močan je pustil Mihaleka za seboj skoro 70, vse druge pa več kot 100 m. Na tako dolgi progi je pri plavanju redko, da bi bila dva plavača toliko izenačena, da bi odločala za razvrstitev desetinka sekunde. Včeraj sta si to posebnost >privoščila« Rotter in Smerkolj, ki sta si na sedmi in osmi progi ves čas i delala« družbo. Na koncu pa je le Rotter ušel svojemu tovarišu za udarec roke. Dve točki izven prvenstva Ko je sodniški zbor še ugotavljal in zapisoval čase za 1500 m so izven prvenstvenega sporeda nastopili spet najmlajši na 50 m prosto. Ker ni bilo prav zares, so na koncu ugotovili le vrstni red. Zmagal je spet Urbas 34.4, drugi je bil Sežun 35.9 Zadnja plavalna točka — tudi izven prvenstva — je bila 100 m prsno za moške. Razen četvorice tekmovalcev je nastopila zaradi časa tudi \Vcrnerjeva. ki je prvi dan tekmovanja preplavala 100 m prsno s časom 1:36.2. V družbi z žigonom. Prešernom, Sovre tom in Mikvško, ki so sprejeli borbo zelo resno, je zboljšala svoj rezultat na 1:35.2. V plavalnih točkah so bili včeraj doseženi naslednji podrobni tehnični rezultati 8X200 m prsno, moški: I. A (Zigon, Brozovič, Herzog) 9:32.5, B (Sovre, Prešern, MikvSku) 10:18, C (Krašovec, Fugina, Hočevar) 11:19.4. 1500 m prosto, moški: 1. Močan 21:29.8, 2. Mihalek 22:45.9, 3. Hudnik 24:39.7, 4. Roter 25:20.3, 5. Smr-kolj 25:20.4, 6. Jovanovič 26:00.3, 7. Vlachy 26:20.4, 8. Andoljšek 27:28.4. 50 m prosto, mladina: 1. Vrbas, 2. Sežun, S. Poženel. 100 m prsno: 1. Zigon I 1.29.6, 2. >I1-kj-ška 1:29.S, S. Sovre 1:33.1, 4. Prešern 1:34.6, 5. VVernerjeva 1:35.2. Slovo plavalne sekcije SK Ilirije od trenerja Ko je bil plavalni spored končan, so se vsi člani plavalne sekcije s predsednikom SK Ilirije dr. Lapajnetom in načelnikom prof. ćerčkom zbrali pod stolpom. Kakor smo že včeraj mimogrede omenili, se dolgoletni trener in vodja plavalne šole Kost-ner vrača nazaj v svojo domovino. Dr. La-pajne je naslovil na Kostnerja nekaj prisrčno toplih besed v slovo, zagotavljajoč mu, da bo njegovo delo med ilirijanskimi plavači vedno ohranjeno v najboljšem spominu, če bodo kasneje prilike spet dovolile, bo sekcija vesela, če ga bo mogla ponovno sprejeti v svoj krog. Trikratni Zdravo vseh članov je zaključil skromno toda prisrčno slovo. Skoki in waterpolo V napovedani eksnibiciji skokov so nastopili skakači Bojan Sega, Albert Madon, Vlado Janovskv in Franc Pribovšek. Prva dva sta skakala s stolpa, druga pa s pet-metrske deske. Izvedli so vrsto uspelih skokov, ki jo je zaključil skupinski skok šege, Madona ln Pribovška s stolpa. Za produkcijo so jih gledalci nagradili z živahnim ploskanjem. Končno je ponovno prišel na vrsto vaterpolo. Bell, Id jim je bilo grenko pri srcu zaradi dveh zapovrstnih porazov, so hoteli izkoristiti vsaj zadnjo priložnost za dokaz, đa le niso tako slabi. Da bi jim revanža bolj sigurno uspela, so povabili v svoje Je vrste znanega nekdanjega ilirijanskega vaterpolista Fuxa. Z njegovo Izdatno pomočjo, jim je res uspelo zmagati! Bell t plavi $:» Beli: Dežman, Gjud, Watzke, Mihalek, Lenart, Fux, Primožič. Plavi: Pribošič, Linhart, Brumec, Močan, Jamnik, Kerševan, Grašek. Prvi polčas pripada v celoti belim, ki so zlasti boljši v plavanju. Po dveh kotih, ki ostaneta neizkoriščena, uspe Fuxu dvakrat p otresti mrežo plavih, šibka točka v moštvu belih pa je vratar, ki mu Brumec od plavih tik pred koncem polčasa z 20 m daljave zabije gol. Stanje 2:1 za bele. V drugem polčasu plavi takoj izenačijo in neposredno zatem se Brumcu znova posreči dolg strel naravnost v vrata belih. 3:2 za plave! Pa ne dlogo. Mihalek kmalu spet izenači in potem poviša na 4:3 za svoje barve. Plave doieti nesreča! Zaradi favla mora njihov mož ven. Končni rezultat 5:3 postavi Gjud. Sodil je tekmo Kogovšek. Tridnevno prvenstvo Ljubljanske pokrajine je končano. Brez rekordov in velikega hrupa je bila opravljena formalna dolžnost. Kljub letošnjemu pomankanju močnih prireditev, kar more biti za višino se tako odličnega plavalnega kluba nevarno, gojimo na osnovi izvedene revije utemeljeno upanje, da bo SK Ilirija tudi v bližnji in postavil Žigon, bodočnosti, kamorkoli jo bo pozvala športna dolžnost, Častno zastopala svoje klubske in z njimi tudi slovenske plavalne barve. Njena plavalna šola ji zagotavlja potrebno kontinuiteto dotoka mladih, vnetih meči, ki že danes obetajo najboljše. Prvenstvo je bilo žal okrnjeno, ker je čuden slučaj nanesel, da je obolelo v teh dneh pet najboljših plavačev. Njih odsotnost je bilo v kvaliteti močno občutiti, manj v povprečno dobri kvantiteti. Da bo slika ob koncu popolna, naj navedemo Se nekaj številk in letošnje prvake. Vse tri dni je v prvenstvenih plavalnih disciplinah nastopalo okoli 50 plavalk ln plavalcev. Najmočnejše so bili zastopani moški v prostem plavanju, slede jim oni v prsnem, med ženskami je največje število prsnih plavalk. Letošnji prvaki so med moškimi: na 100 m prosto: Žižek 1:04.3: na 100 m prsno: Herzog 1:23.4; na 100 m hrbtno: Grašek 1:22.7; na 200 m hrbtno: Grašek 3:02.8; na 200 m prsno: Herzog 3:07.4; na 400 m prosto: Močan fr-ffffl; na 15O0 prosto: Močan 21:239.8; v štafeti 4x200 m prosto: Mihalek. Hudnik, Močan. Žižek 10:14.4; v štafeti 3X200 m prsno: Zigon, Brozovič, Herzog 9:32.5. Med ženskami: 100 m prsno: VVernerjeva 1:36.2; 100 m hrbtno: Wernerieva 1:45.4; 200 m prsno: VVemerjeva 3:25.2; med mladino: 50 m prosto: Urbas 35.4. Prvi koncert v Lepo uspela prireditev Ljubljana, 13. septembra. V Tobačni tovarni so na pobudo Dopola-vora priredili prvi koncert za delavce te tovarne. Prireditev, ki je bila včeraj popoldne, je bila sprejeta s toplimi manifestacijami simpatije vseh delavcev in delavk ki so se je udeležili. Umetniške prireditve, ki je še enkrat potrdila veliko zanimanje zastopnikov režima za delovno ljudstvo, so se udeležili vicekomandant središč za pomoč dr. Gatti kot zastopnik Visokega Komisarja, načelnik upravne službe teh središč, pokrajinski tajnik Do-polavora in drugi. Godba »Slogec je pred pričetkom koncerta, ki je obsegal dela Ma-scagnija, Verdija in slovenskih komponistov, intonirala kraljevo koračnico in »Gio-vinezzo«, ki so jo delavci in delavke — bilo jih je 600 — vdano poslušali. Ob koncu prvega dela programa je mno- tobačni tovarni na pobudo Dopolavora go delavcev izrazilo svoje navdušenje nad to pobudo. Take prireditve se bodo organizirale tudi po drugih tovarnah v mestu, kjer je delavstvo količkaj številno. Zatem je imel dr. Gatti, ki je tudi predsednik Dopolavora, kratek govor. Sporočil je delavcem pozdrav Visokega Komisarja, ki mu je posebno pri srcu napredek onih, ki s trdim delom vidno prispevajo k nacionalni produkciji. Opozoril je, kako je politika fašistične Italije humanitarna in kako je dolžnost slehernega Slovenca, da z lojalnostjo odgovori na tako velikodušno postopanje. Besede hierarha so bile sprejete z živahnim odobravanjem . Sledil je drugi del koncerta in izvajalci so bili deležni toplih ovacij. Delavstvo je s pozornostjo sledilo njihovim predvajanjem ter jih je tudi ob zaključku nagradilo z navdušenim ploskanjem. Živilski trg v dežju Promet zelo živahen kljub slabemu vremenu domačega sočivja — Precej Ljubljana, 13. septembra. Včasih so se gospodinje zelo bale dežja in mnoge so se ob slabem vremenu izogibale trga. Tudi dovoz živil je bil vselej ob dežju slab. Sicer tudi zdaj kmetice in pridelovalke po vrtnine iz mesta pripeljejo ob slabem vremenu manj blaga, vendar ga dovažajo raje, ker vedo, da ga bodo lahko prodale. Tudi davi mnogi niso zaupali vremenu, ker je rosilo že ponoči, zato je bil dovoz živil malo slabši. Zaradi nezanesljivega vremena so dovažali povrtnino in domače sadje nekoliko pozneje. Zdaj branjevci začenjajo urejevati svoje stojnice ob 7., posamezne kmetice pa prihajajo na trg že vsaj pol ure prej. Tudi mesarji zdaj odpirajo svoje stojnice prej kakor so jih pred uvedbo knjižic za meso. Danes so prodajali meso na trgu že vsi pred 7. Ze ob 7. so tudi že prodajali na stojnici preskrbovalnega urada krompir, ki je po 1.3 L kg. Ta krompir je šel tudi danes zelo dobro v denar. Kmetice dovažajo še premalo domačega krompirja za vse potrebe, tako da gre v prodajo največ uvoženega. Kako bo trg založen z domačim krompirjem prihodnje tedne, ni mogoče napovedati, ker tudi šc ne moremo presoditi, kakšna je v splošnem letošnja letina. Nekateri tožijo, da je mnogo letošnjega krompirja gnilega in da ni dobro obrodil, vendar so posamezni tudi zadovoljni s pridelkom. Zadnje čase se gospodinje ne trgajo več tako za posamezne vrste sočivja kakor prejšnje tedne, ko je bila najživahnejša sezona za vlaganje. Zdaj je na izbiro mnogo več kumar, ki so bile letos nenavadno cenjene, saj so šle v denar kakor menda še nikdar. Ni pa več tako mnogo stročjega fižola, kar je razumljivo, saj fižol že zori. Zeljnatih glav je malo več kakor prejšnje tedne in precej več je tudi endivije. Mnogo je paradižnika Kupite lahko povsem zrelega ali zelenega. Nekatere gospodinje vlagajo zeleni paradižnik, zato so ga kmetice in zelenjadarice tudi začele prodajati, med tem ko ga prejšnja leta navadno ni bilo naprodaj. Med domačim blagom gre v denar še bolj sadje kakor sočivje. Domače sadje je precej cenejše od uvoženega. Zal, da so naprodaj samo jabolka, saj bi ljudje radi kupovali tudi cenejše slive in hruške. Sadna letina ni ugodna. Največ je jabolk. Kmetje zdaj niso tako v stiski za denar, zato ne dovažajo več sadja iz bolj oddaljenih krajev. Kakor znano, maksimirana cena domačih jabolk znaša za najlepše blago 3 L. Uvožena jabolka so v posameznih primerih lahko dražja tudi do 100 odstotkov, če se prodajalec izkaže s fakturo, da je kupil blago po ceni, ki ustreza višji prodajni ceni. Med uvoženim sadjem je pa tem lepša izbira. Trg ni letos nič manj založen z grozdjem kakor prejšnja leta. Zdaj je naprodaj res lepo grozdje po 7 L kilogram. Slive so naprodaj povprečno po 6 L, hruške v večini primerov tudi po tej ceni, vendar jih dobite včasih precej lepe po 5 L. Med uvoženim sočivjem gre zdaj precej v denar sladka paprika po 3 L kg Odkar je jajčevec (melancani) po 4 L, ga gospodinje kupujejo tudi precej več. Med bolj redkim uvoženim sadjem je treba omeniti takozvane indijske smokve, lo sladek sad, ki so po 6 L. Prodajajo tudi navadne smokve drugega letnega pridelka po 7 L kg. Iz Trebnjega — Počastitev spomina Bruna Mussolini- ja. V četrtek smo imeli v Trebnjem lepo spominsko svečanost — mašo zadušnico za slavnim italijanskim letalcem Brunom MusscHnijem. Zadušnici so prisostvovali oficirji tukajšnje milice s komandantom na čelu, okrajni komisar Ivo Ban, župan in uradništvo občine, predstojniki vseh uradov, milica, karabinjerji, kr. policija in kr. financa, šolska mladina in mnogo občinstva. Svečani zadušnici ob 30-dnevnici tragične smrti kapitana Mussolinija je sledil rekvijem ob katafalku, pregrnjenim s trebojnico. Rekvijem je odpel domači dekan Ivan Tomažič ob asistenci vojnega kura ta. Po cerkvenem obredu je trobentač zasviral »mirno«, nad katafalk je poveljujoči častnik dvignil bojno zastavo milice, komandant je vzkliknil »Kapitan Bruno Mussolini!« navzoči so pa zaklicali: .Slava mu! — Uradni sejem. Prihodnji uradni sejem aH dogon živine bo v Trebnjem v sredo 17. t. m. Ker po končanih poljskih opravilih mnogi kmetje je-eni odprodajo po enega ali dva vola, je pričakovati, da bo na ta sejem prignane precej živine. — Hladno vreme. Po nevihti na praznik male maše je nastopilo sicer lepo solnčno vreme, vendar so pa noči mrzle. Tudi podnevi je hladno, ker je vetrovno in se ljudje boje za ajdo. Ajda je še v cvetju, le tu in tam je napravila šele mehko zrnje in bi jo hujša slana popolnoma uničila. Škoda bi bila ogromna, saj so letos kmetje na Dolenjskem izrabili vsak košček zemlje za setev ajde. Hladno vreme pa zadržuje tudi zorenje koruze, ki je komaj napravila mehko mlečno zmie in potrebuje še precej solnčnih dni in toplote, da bo dozorela. V splošnem so kmetje pričeli kopati krompir, ki ga pa je že precej napadla gniloba. Pridelek bo po kakovosti in količini srednji. Glasbene šole na Spodnjem štajerskem Maribor 13. septembra. Danes do«r*o»l po katerem smejo židje kupovati živila na trgu samo od 10. do 13. HeCctnlea KOLEDAR DANES: Sobota, 13. septembra: Nottmrga JUTRI: Nedelja, 14. septembra: Por. Sv. Kriza DANAŠNJE PRIREDITVE KINO MATICA: Don Pasquale KINO SLOGA: Prva, ki jo srečaš KUNO MATICA: Marco VisconU KINO MOSTE: Frankensteinov sin in Jastreb zapada Razstava slik L. Perka v galeriji na Go-sposvetski cesti PRIREDITVE V NEDELJO Kinematografi nespremenjeno Združenje gledaliških igralcev občni zbor ob 10. v zborovi dvorani Opere DEŽURNE LEKARNE DANES IN JUTRI: Dr. Kmet, Tvrševa cesta 43, Trnkoczv ded., Mestni trg 4, Ustar, šelenbugova ulica 7 MESTNO DEŽURNO ZDRAV. SLUŽBO bo opravljala od sobote od 20. do ponedeljka do 8. zjutraj ga. dr. Jožica 2 i t k o, Pleteršnikova ulica Št. 13, telefon št. 47-64. križanka 1 o 3 4 5 6 7 9 10 11 L ■ a ■ 15 L 17 ■ 18 n 19 20 21 ■ 22 23 J B \. -•• • % ■ 25 26 27 28 / ..v 29 30 ■ ■ ■v - ■? -n r; -■ ■• ■ <... 32 J ■ ■ ,1 i [35 36 ; m ■ 38 39 40 41 [42 Pomen besed: Vodoravno : 1. hrvatska tokovna agencija, 9. ni izvoljena, 11. pripovedni spis, 12. osebni zaimek, 13. osebni zaimek (množ.), 14. moraličen, etičen pojem, 16. vodja indijskega osvobodilnega gibanja, 18. razbitje, lomljenje, 19. težko govoriti, 20. grič pri Beogradu, 22. strah otrok, 23. italijanski predlog, 24. barva igralne karte, 25. grška boginja pravičnosti, 27. moško krstno ime, 29. trije enaki soglasniki, 30. moško krstno ime, 31. rumunska denarna enota, 32. kmečki delavec, 35. nemško filmsko podjetje, 37. konj (turško), 38. oblika pomožnega glagola, 39. prebivalec države v Severni Ameriki, 42. Španska pokrajina. Navpično: 1. ima svoje premoženje po gričih. 2. stara Ljubljana, 3. nevarna zverina, 4. nekatere, 5. zdravstveno-soci-jalna ustanova, 6. krstno ime visokega severa, 7. kazalni zaimek, 8. interesant-nost, privlačnost, 10. odpravljati stare navade, 15. dragocena snov, ki jo potrebujejo kiparji, 17. italijanski teniški mojster. 21. osebni zaimek, 24. začetek kesa, 25 posmrtno bivališče. 26. primorsko: vendar, toda, 28. pritrdilnica, 31. pripadnik romanske skupnosti, 33. moško krstno ime, 34. prižnica, 35. vriska. 36. zaničljiva ljudska označba za duhovnika, 38. dandanes zelo dragocen ukaz, 40. nemška kratica za delniško družbo, 41. oblika osebnega zaimka. Rešitev prejšnje križanke Vodoravno: 1. elevator, 8. sikalec, 15. le-menat. 16. bolan, 17. tema, 19. Epir, 20. nenadoma, 21. Eros, 22. morozen, 24. kovinar, 26. do, 27. Italo, 28. iluminacija, 31. nastopiti, 33.ic, 34. seči, 36. meridijan, 39. temen, 41. ruleta, 44. ima, 45. Emin, 47. ta, 48. Aden, 49. koje, 51. stil, 52. dan, 53. tod, 55. Batavijec, 57. mi ,58. Iberija, 61. Erivan, 62. oil, 63. enice, 64. skala, 65. kasne, 67. snažilec, 68. la, 69. mestic. Navpično: 1. eliminirati, 2. lepota, 3. emirat, 4. verolomen, 5. an, 6. tane, 7. oteniti, 8. sodomija, 9. ilovica, 10. kamin, 11. ananas, 12. eteričen, 13. Cer, 14. laso, 16. Baku, 18. moda, 23. zopet, 25. acetilenke, 29. Lidija, 30. jim, 32. Irak, 35. znanilec, 37. imetek, 38. netiva, 40. etamini, 42. udoben, 43. ledena, 46. Mija, 50. oba, 51. svila, 54. vici, 56. Aral, 59. riž, 60. jel, 62. ost, 64. sc, 66. as. f Umrla nam je naša dobra, srčnoljubljena mama, stara mama, sestra in teta, gospa CILKA ŽABJEK roj. SVETEK Pogreb predrage pokojnice bo v nedeljo, dne 14. t. m. ob y2 4. uri popoldne z Zal — kapelice sv. Marije — k Sv. Križu. LJubljana, dne 13. septembra 1941. Žalujoče rodbine: ŽABJEK, LEGAT, RODIC, SVETEK 21! »SLOVENSKI NAROD«, Sobota, IS. septembra 1941-XDC Stran S Provvedimenti dell'Alto Commissario pcr la tntcla deU'orđiae pabMico Mila provincia di Labiana D numero odierno del »Bollettino Uffl-dale« puhlica la segnente ordinanza dell'Alto Commissario: L'Alto Commissario pe>- la provincia di Lubiana, visto 1'articolo S del R. D.-L. 3 maggio 1941 XIX n. 291, visto 1'articolo 1 del R. D.-L. 7 giugno 1941— XIX n. 454, In relazione all'articolo 6 del R. D.-L. 18 mag-gio 1941-XTX, visto il bando del Coman-dante rxi° Corpo d'Armata del 15 aprile 1941-XIX, v is te le proprie ordinanze 4 giugno 1941-XIX n. 38. e 12 luglio 1941-XIX n. 65 e 31 luglio 1941-XIX n. 75, vista la legge 6 gennaio 1929 e successive modifi-cazioni, on lina: Art. 1. Gli organi incaricati della sorve-glianza della frontiera useranno le armi contro chiunque sia sorpreso ad oltrepas-sarla dal tramonto all'aJba fuori dai pre-scritti varchi, o anche in ora diurna se non si fermi alla prima intima zione. Art. 2. Chiunque detenga, non debita-mente autorizzato. armi da fuoco, muni-zioni o esplosivi, anche se non di sua spet-tanza. deve farne consegna entro il secon-do giorno dall'entrata in vigore della pre-sente ordinanza al piu vicino Comando dei RR. CC. Trasrorso tale termine. chiunque sia trovalo in posesso di armi da fuoco, munizio-ni o esplosivi, e punito di morte. La stessa pena si applica, qualora le armi, munizioni o esplosivi siano rinvenute in čase di privata abitazione o in altri lo-cali. al capo famiglia cui 1'abitazione ap-partiene. rispettivamente a colui che ha la responabilita o la sorveglianza del locale ln cui la scoperta e effetti ata; in mancan-za a chi li rappresenta. Art. 3. La pena di morte si applica in-rttre: a) a chi attpnti alla sicurezza delle For-se Armate Italiane. degli organi deil'Am-ministrazione Civile o di Polizia; b) a chi compia o tenti di compiere atti diretti a danneggiare gli impiant in d ust ri-ali e ferroviari o a turbare comunque il fun-v.-namcnto dei pubblici servizi; c) a chi commetta o tenti di commettere un delitto contro la persona o la proprieta, col fine di attentare ali'ordine pubblico o quando dal fatto sia derivate o possa de-rtvare grave turbamento all'ordine pubblico; d) a chi sia trovato m possesso di manifesti, emblemi, distintivi o altro materiale di propaganda sovversiva. o parte-cipi a riunioni o assombramenti della stessa natura, ovvero svolga c omunque attivita diretta a sovvertire 1'ordine pubblico; e) a chi dia ricetto o asilo alle persone indicate nel presente articolo o in quello precedente oppure a persone ricercate dal-le forze di polizia per talunc dei delitti previsti negli stessi articoli. Le stesse pene si applicano ai mandanti, complici ^ favoreggiatori Art. 4. i delitt; preveduti agli articoli precedenti sono giudicati con procedimen-to direttissimo. da Tribunali straordinari, composti di tre membri. II Tribuna le e costituito di volta m volta dallAlto Commissario. che ne designa il Presidente. Con lo stesse decreto sono nominatl il rappresentante dellaccusa ed un organo incaricato delle funzioni di segreta rio. Al dibattimento l'imputato e assistito da un difensore di sua scelta o. in mancanza, nominato d'ufficio dal presidente del Tribu-nale stesso. Art. 5. I1 Tribuna le, quaiora ravvisi, m esito al dibattimento gli estremi di puni-bilita. pronuncia sentenzu di condanna a morte, che e eseguita mediante fucilazio-ne, nelle 24 ore suecesive. possibilmente nel luogo in cui 1] delitto t stato commesso o scoperto. In raso contrario il Tribunaie rimette gli atti alla competente autorita penale. Art. 6. Senza speciale s-alvacondotto ri-lasciato dall*autorita di P. S., nessuno pu6 circolare: nel comune di Lubiana dalle ore 22 alle ore 5; negli altri comuni della provincia dalle ore 21.30 alle ore 5. Sono corispondentemeni e ridotti i limiti di circolazione degli automezzi di cui al-Tartcolo 1 đeH'ordinanza 12 luglio 1941- XIX n. 65. I contravventori sono puniti con 1'ammen-da da 100 a 1000 Lire e, nei časi piu gravi, anche con l'arresto fino a tre mesi. Nel-1'ipotesi prevista al capoverso precedente e inoltre disposta la revoca della licenza di circolazione e. nei časi piu gravi, la con-fisca dell'automezzo. Art. 7. L'orario di chlusura degli eser-cizi pubblici e stabilito come segue: per gli alberghi. ritoranti e caffe nella citta di Lubiana alle ore 21.30; per gli altri esercizi publ lici (buffet. oste-rie. mescite di vino, birrerie, ecc.) nella citta di Lubiana e per tutti gli esercizi pubblici in genere nelle al tre localita della provincia alle ore 20.30. I contravventori sono puniti con 1'am-menda da 500 a 5000 Lire e, nei časi piu gravi, con l'arresto fino a tre mesi nonehe con la sospensione o la revoca della ličen -za d'esercizio. Art. 8. L obbligo di dicniarazlone previ-sto daH'ordinanza 4 giugno 1941-XIX. n. S** per gli Immigrati nella -»rovineia di Lubiana. incembe anche a chi dia ailc^gio alle persone ivi contemplate. II termine della denuncia £ di tre. «*ic»*m dall'entrata in vigore della p^es^vs • r»1i-nanza e. per assunzioni in aiioggic successive alla predetta data pod zasta\'0 tistih, ki doživijajo dan za dnem vojaške poraze, skušajo ustvariti zmešnjavo, kjer bi moral vladati red, ki bi omoQpčU. delo in blagostanje. Večkrat je Visoki Komisar opozoril na to. da je zase! na zmotno pot, kdor smatra velikodušnost za slabost Zdaj je Viscki Komisar izdal stroge, toda pravične odredbe za zaščito miru slovenskega prebivalstva, ki dela za boljšo bodočnost v nk\iru \ elike matere Hali e. Pošteni, dobri in tisti, ki drže obljubo loralnoti. so lahko samo hvaležni Visokemu Komisarju, ki hoče vzdrži', t i red in ščititi varnost drža\lja-no\\ ki so vredni tega imena. Sleherni objektivni in pošten človek rn>ra priznati, da je bilo vse to. kar je Italija storita v zadnjih mesecih za Ljubljansko pokrajino, izraz hotenja za zagotovite^' miru in napredka prebivalstva. \ikakor torej ne bi bilo prav, da bi nekateri brezvestni ljudje metili mir absolutne veČine. Ostale so ohranjene odredbe, ki so jih vsebovali glede teh zudev zakoni bivše Jugoslavije in ukaz Visokega Komisarja je tako jasen in določen v s:-ojih oaragrafih, da ga ni treba komentirati. Ničesar se ni treba bati lojalnim drža\'ljanom, ki izpolnjujejo zakon. Odredbe so naperjene proti neznatni manjšini, ki krši zakon in deluje proti vesti večine. Poštene ljudi, ki bodo Še m.dalje lojalni, bodo izdane odredbe ščitile, kakor tudi njih sinove in njih domoi'e. DNEVNE VESTI — Vpisovanje na naši univerzi. Na ljubljanski univerzi bo trajala inskripcija. za slušatelje, ki so že bili vpisani, pa od 25 od 25. septembra do 5. oktobra 1941; za slušatelje, ki so že bili vpisan, pa od 25. septembra do 10. oktebra 1941. Vsi pogoji za inskripcijo (zlasti vpisnina in šolnina) ostanejo nespremenjeni Rektor: Sia-vič. — Na smrt obsojeni komunistu Preki sod v Tuzli je obsodil na smrt 6 komunističnih teroristov, ki so se udeležili napada na Dobo j. Enega obsojenca je poglavnik pomilosbil na 20 let ječe, vsi drugi so bili pa takoj ustreljeni. — Zanimanje za nemščino v Beogradu. V poročilu o delovanju Nemškega znanstvenega zavoda v Beogradu omenja "»Novo Vreme«, da nadaljuje zavod po vojni v Srbiji svoje delo v povečanem obsegu. Posebno veliko zanimanje vlada v Beogradu «a tečaje nemščine, ki jih prireja Nemški znanstveni zavod. — Izvoz rakov Iz Hrvatske v Nemčijo. Ribarsko društvo v Liki je dobilo dovoljenje za izvoz rakov v Nemčijo. Izvoz se je že pričel. — Nov grob. V Mariboru je umrl zasebnik dr. Anton Badel, star 83 let. — Olajšanje uvoza blaga na Hrvatsko. Hrvatsko finančno ministrstvo je ugodilo prošnji Hrvatske trgovske zbornice in olajšalo izvoz blaga na Hrvatsko toliko, la smejo biti pošiljke, v katerih ni nobenega luksuznega blaga, ocarinjeno brez uvoznega dovoljenja. Potrebno je samo dvojno potrdilo o izvoru in vrednosti pošiljke ter potrdilo v plačilu 5% uvoznega prispevka. — Nemška gospodarska organizacija na Hrvatskem. Zadnje dni je bila ustanovljena po ustanovitvi glavne zveze nemških kmetijskih in obrtnih zadrug na Hrvatskem tudi družba za uvoz poljedelskih stro- jev. Družba se imenuje Agrar Import Schumacher & Comp. K. G. in Esseg. Nova družba je prevzela dosedanjo prodajno organizacijo novosadske Jugoagraren Ma-schinenverkehrs A. G. — Tujskoprometni dom v Zagrebu. V Zagrebu nameravajo zgraditi reprezentativno poslopje Hrvatskega tujsko prometnega urada. V ta namen bodo preuredili in mcKiernizirali neko veliko trgovsko hišo. Stroški bodo znašali 8 milijonov kun. — 2.000 barak, gradov in javnih poslopij za hrvatsko delovno službo. Vodja hrvatske delovne službe general Halla je odredil, da mora biti do spomladi zgrajenih 2.000 barak za delovno službo. Poleg tega zasede delovna služba tudi več gradov in javnih poslopij. Ker je Hrvatska pretežno agrarna država, bo delovna služba sodelovala tudi pri kmetijski izobrazbi šolske mladine. — Dva nova slovarja sta izšla v za1-5Žbi knjigarne Ant. Turka nasl. v Ljubljani, Pražakova 12. v žepni obliki: Slovensko-italijanski slovar. 430 strani ca. 26.000 besed, vezan v platno L. 20, I talijansko-slovenski slovar, vezan v platno L 16.—i Obe deli skupno vezani v platno L. 35. Dobijo se tudi v vseh drugih knjigarnah. 392-n Odprava telesnega plodu samo z dovoljenjem državnega zdravniškega odbora. Hrvat k i Uradni list objavlja izpremembo zakona o prekinitvi nosečnosti, ki bo v bodoče mogoča samo z dovolj en jeia državnega zdravniškega odbora. Taki odbori bodo ustanovljeni v Zagrebu, Osijeku, Sarajevu, Gospiču, Dubrovniku in Banjaluki. — Tri milijone kun za sušilnice na Hrvatskem. Hrvatsko kmetijsko ministrstvo je dalo na razpolago tri milijone kun za zgraditev sušilnic v Bosni. Zgrajenih bo 800 do 1.000 sušilnic, v katerih bodo sušili bosanske slive. Obenem bo pa prirejenih LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI Predstave ob 15.30, 17410, 19.30 KINO UNION TELEFON 22-21 Monumentalno filmsko delo po romanu Tomaža Grovsija: Marco Visconti Odlomki iz tajinstvene knjige o srednjem veku, iz dobe. ki nam pripoveduje o ljubezni in sovraštvu KINO MATIC "A rrl.rfoV 2>-41 Armando Falconi. Laura Solari. Maurizlo D' Ancora in Oonizettijeve nesmrtne melodije v velefilmu Don Pasquale Predstave ob nedeljah tudi ob 10.30 in 14. uri! KINO SLOGA TELEFON 27-30 Prva, ki jo srečam I. iubavne intrige in spletke na franco skem kraljevem dvoru. Alida Valli. Cario Lombardi .i.\U MOSTE Danes in v ponedeljek ob 19 uri. jutri ob 14.. 16.35 in 19. uri. Boris Karloff, Basi! Rathbone, Bela Lu- gosi v fanta-ti^nem velefilmu FRANKENS'1 EINOV SIN rer Fred Srott — pojoči cowboy v filmu z divjega zapada JASTREB ZAPADA Konec predstav vedno ob pol 10. uri. već tećajev v Katerih se bo učila kmečka mladina kako je treba sužiti sadje. V Brć-kem. kjer je glavno tržišče za bosanske slive, pripravljajo vse potrebno za nakladanje sliv. Letošnja letma bosanskih sliv e dobra. Za izvoz jih bo okrog 2.000 vagonov Dobra polovica izvozu namenjenih sliv bo natovoi jena v Brčkem Zaradi vojne pa najbrže ne bo mogoče izvoziti vseh sliv. Ce se razmere v kratkem ne bodo izboljšale, bc mogoče izvoziti samo nekaj ■sto vagonov bosanskih sliv. — štajrrski veterinarji v Zagrebu. V »Kviru letošnjega jesensKega velesejma v Zagrebu ie prirejena tudi \ eterinarska razstava To razstavo si ogleda tudi odposlanstvo štajerskih veterinar;ev. Pozneje si ogledajo štajerski veterinarji še važnejše živinorejske naprave na Hrvatskem. — Teden nemških kulturnih filmov v /agrt^u. V prvi polovici decembra bo prirejen v Zagrebu drugi teden nemškega kulturnega filma. Med drugimi bodo Zagrebčani videli tudi velik nemški kulturni film j Osvajalec neba«, ki prikazuje razvoj filma od prvih poskusov do naših dni. Na sporedu bo tudi film o slovaškem narodu »Zemlja poje«. Prvi teden nemškega kulturnega filma je bil prirejen nekaj tednov pred izbruhom vojne na Balkanu. Zdaj izdeluje podjetje ^Tobis« dva nemška kulturna filma. Prvi prikazuje lepote Zagreba, drugi pa prirode iz življenja hrvatskih kmetov. Libreto za oba filma je napisal vodja nemško-hrvatske posredovalnice v Miinchenu Alojs Konig. Glasbo za prvi film je napisal skladatel; Papandopolo, za drugi film pa znani hrvatski skladatelj Gotovac. Prvi film bo dovršen še letos. Film o življenju hrvatskih kmetov pa v začetku prihodnjega leta. Vpisovanje v trgovsko učilišče »Christo-fov učni zavod«, Ljubljana. Domobranska c. 15, za Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti se vrši dnevno dopoldne in popoldne do 22. septembra. Informacije in nove prospekte daje ravnateljstvo osebno aH pismeno (Telefon 43-82.) — Hrvatski konzul med novinarji. Hrvatski konzul dr. Antun Ivanić je te dni obiskal Novinarski dom, kjer se je razgo-varjal z večjo skupino novinarjev, ki &o zastopali ves ljubljanski tisk. Poleg zadev poročevalske službe in izmenjave časopisov so bili predmet razgovorov tudi kulturni in gospodarski stiki Hrvatov in Slovencev. — Popuščanje kolektivnih delovnih sporov. Iz podatkov, ki jih je objasnilo Korporacijsko Ministrstvo, izhaja, da je število kolektivnih delovnih sporov, o katerih je razpravljalo, znatno padlo v 1. 1940 napram prejšnjemu letu: od 116 na 49. Kakor poroča »Agencija Italije in Imperija«, jih je bilo med 49 poravnano 13, neporavnano 3, opuščenih ali preloženih 33. — ltudijske olajšave za vpoklicane vse-učilišnike v Italiji. Ministrstvo za nacionalno vzgojo je odredilo v korist vpoklicanim vseučilišnikom in tistim, ki bo lo vpoklicani letos, važne olajšave pri študiju. Prizadeti so upravičeni do uradnega vpisa, čeprav bi zanj bil potreben ob koncu preteklega leta uspešno prestan izpit, in uradnega priznanja kakovosti izrednega slušatelja. Oproščeni so dolžnosti posečanja predavanj in vaj. Dana jim je možnost, da opuste lavreatsko ali diplomsko pismeno razpravo in jo nadomeste z ustmeno temo, kj se določi 10 dni pred izpitom. To -lgod-nost uživajo tudi inženirski kandidati in kan Udati arhitekture, pod pogojem, da predložijo pripravne elemente za načrt, o katerem se bo ustno razpravljalo. Končno so upravičeni do odloga plačanja taks in šolskih pristojbin do trenutka prezentaci- e pod orožje. — Hrvatski kulturni ataše v Bratislavi. Znani hrvatski pisatelj in publicist Geno Senečič je bil imenovan za kulturnega atašeja pri hrvatskem poslaništvu v Bratislavi — Sprejemi po poglavniku. Poglavnik dr. Pavelič je sprejel te dni odposlanstvo katoliških in muslimanskih Hrvatov z zgodovinskega Duvanjskega polja v Bosni, kjer je bil pred dobrimi tisoč leti kronan hrvatski kralj. Na poklonltveno spomenico poslanstva je odgovoril poglavnik z govorom, v katerem je naglašal, da je Bosna i zdaj končno zopet združena s staro Hrvat- sko, kar odgovarja skupni krvi in zgodovini in kar je posvedočeno tudi z Duvanj-skim poljem. Poglavnik je sprejel tudi odposlanstvo mesta Sarajeva z županom Dome rovi čem na čelu, ki mu je izrazilo zvestobo in udanost bosanske prestolnice, — Nemška milica na Hrvatskem. V Osijeku izhajajoči nemški tednik »Slavoni-scher Boote<; poroča, da se je nen ška milica na Hrvatskem dobro obnesla. Ognjeni krst je dobila v Dobo ju v Bosni. 2e večkrat je uspešno nastopila proti komunistom. — Slovaški minister v Zagrebu. Hrvatski gospodarski minister dr. Medrickv prispe te dni v Zagreb, da si ogleda zagrebški ve-lesejem. Obenem bo porabil to priliko, da uredi razna vprašanja kulturnega sodelovanja med Slovaško in Hrvatsko. Dr. Medrickv je tudi glavni tajnik slovaške Ljudske stranke. — Italijanski novinarji na Hrvatskem. 12 italijanskih novinarjev, zastopnikov vodilnih italijanskih listov, je prispelo te dni v Zagreb. Italijanski novinarji ostanejo več dni na Hrvatskem. V Zagrebu so jih sprejeli in pozdravili zunanji minister dr. Lor-kovič. prosvetni minister dr. Budak in državni tajnik za propagando dr. Mi i kovic. Italijanski novinarji so položili venec na grob »očeta domovine« dr. Starčeviča, potem jim je pa priredilo Hrvatsko novinarsko društvo v hotelu Esplanade banket, ki so se ga udeležili tudi zastopniki nemškega tiska v Zagrebu. — Nova ureditev ljudskega šolstva na Hrvatskem. Na Hrvatskem nameravajo preurediti ljudsko šolstvo, tako da bi trajala šolska obveznost Šest let. Zadnja dva razreda bi služila v mestih obrtniški, na kmetih pa kmetijski izobrazbi. Vse šolske knjige bodo na novo izdane. Hude skrbi dela oblastem pomanjkanje učnih moči. Zaenkrat bo nastavljenih na ljudskih šolah več absolventov srelnjih šol. Hrvatska ima zdaj na razpolago 14.000 učiteljev in učiteljic, potrebuje jih pa še 6-000. — Smrtna nesreča v Spodnjih Premerjlh v Vipavi. V četrtek popoldne se je v Spodnjih Premerjih zgodila težka nesreča, ki je zahtevala življenje dveh lSletnih mladeni-čev Vladimirja Kerševana in G. Birse iz Preserij pri Rihemberku. Med poljskim delom sta se podala k Vipavi, da bi vrgla vanjo močen eksploziv in si tako nalovila nekaj kilogramov rib. Bržkone nevajena ravnanja z dinamitom sta ravnala tako nesrečno, da jima je eksploliral v roki. Eksplozijo so slišali več kilometrov daleč. Ka-rabinerjem in kmetom, ki so prihiteli na pomoč se je nudil žalosten prizor. Mladeniča sta ležala docela razmesarjena na tleh mrtva v mlaki krvi. CHI AN TI VINO prvovrstno rdeče in belo oddaja no ugodni ceni — Niklsbacher, Ljubljana, TvrSeva cesta št. 36. 1520 KROMPIR, jesenska jabolka, drva ima na zalogi Kmetij-^ka družba, Ljubljana, Novi trg 3. 1518 SPLOŠNO KROJA STVO za gospode in dame, specialist otročjih oblek, kakor tudi popravila. Istotam se poučuje krojno risanje, najnovejši brezhibni kroj, pouk lahek in kratek. Priporočamo'. Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 18, drugo dvorišče Čopova ulica št. 10. 1521 MLIN Z ŽAGO s pripadajočim posestvom vred v Metliki ugodno naprodaj iz proste roke. Vse informacije daje meščanska skupnost v Metliki. 1519 STROJEPISNI POUK Večerni tečaji. Oddelki od 6. ure zvečer dalje za začetnike in izvežbance. Pouk tudi po diktatu. Novi tečaji se prično 15. septembra. — Vpisovanje dnevno. Christofov učni zavod, Ljubljana, Domobranska cesta 15 (telefon št. 43-82) 1490 ELEKTROMOTOR 13 ks., 3S0 voltov — takoj naprodaj. — Na ogled- Ljubljana, Kri-ževniška ulica št. 11, I. nadstropje. 1522 Makulatur-ni nanir proda uprava »Slovenskega Naroda«, Ljubljana, Pucchiijeva ul. 5 DVE MOŠKI OBLEKI za srednjo postavo — dobro ohranjeni, prodam. Na ogled od 10. do 12. ure: Marijin trg št. 2/IL 1504 Otomane imamo zopet v veliki izbiri na zalogi po zelo konkurenčni ceni. Tapetništvo E. Zakrajšek, POHIŠTVO po naročilu in vse vrste stolov Izdelujem. Politiram oprave in izvršujem vsa popravila najceneje. — Josip Zonnan, Ljubljana, Breg 14. 1063 SOBO opremljeno — oddam gospodu. — Ljubljana, Gosposvetska cesta 5, levo. 1514 □DLTOGL03LJLOQUUUUUUUUDaaaDCX^ Istituto »Guglielrno Marconi« Venezia ipeciahzzato corsi recupero anm e abbreviazic.ne — Pro-roga servizio militare — Convittn — Semiconvitto — Pensiooato alunni e scuole regte. — Aperte iserizioni. Chiederc programma. prireja pr-- o da se skrajša redna nčna. doba — Odlog vojaške službe — Konvikt — Delni konvikt — Pension za gojence in učence državnih 5oI — Vpisovanje otvorjeno — Zahteva i te prospekte inaDDnnnnonana PREVOZNIŠTVO Prevoz vsakovrstnega blaga, kuriva, selitve vam Izvrši točno, solidno in zanesljivo po solidnih cenah Prevozništvo BELĆIČ, Ljubljana, Vidovdan-ska cesta it. 4 (telefon št. 28.83) 1474 EKSPORTNI L E Ž A K BUDJEJOVIŠKO PIVO Toči se v AVTOMATIČNEM BIFEJU D A J - D A M UOU ORE LIKER S T R € G K TONICO DIGESr.VO JE KREPČIIEMti0^''- * VAM URAVNA PKMVOŠ«^ Stran 4 >8LOVENSKI NAROD«, Sobota, »- »eptombim 1341-XTX. Btef. 21! Nekaj koristnih navodil za nase gospodinje Jedilniki, vkuhavanje in shranjevanje živil Ljubljana, 13. septembra Marsikatero živilo dobi sivo jo Dravo vrednost šole, ko dobro spoznamo njegovo uporabnost, to se prav;, kako ga lahko pripravljamo za jod ali konzerviramo te* shranjujemo. Premalo je. če vemo le, katere hranilne snovi in vitamine živilo vsebuje; gospodinjam se zdi važnejše, kako je treba pripraviti hrano, da je okusna Tudi manj vredna živila, k: ne vsebujejo mncgo hranilnih snovi, so včasrih lahko celo boljša od najdražjih živil, če so pripravljena po dobrih receptih. Sestavljanje receptov je pa prava Vmetnost. če ne celo posebna veda. Dandanes niso dovolj le »klasični« recepti, ki se j'h kuharice poslužujejo že sto^etia. Odkar popularizira kuharsko umetnost ceio radio in imajo revije :n dnevnki gospo dinjske rubrike. lahko govorimo celo o po plavah receptov. Kljub temu jt preprostih in praktičnih receptov- malo. Gospodinje pa tud* ne zaupajc vsem receptom -n precej jih je konservativnih. ki odkluniajo vsako 7»eksT>erimcntiranje«. Nekatere gospodinje preizkusijo recept le, če jim ga priporoči dobra znanka. ALI POZNATE DOVOLJ UPORABNOST PARADIŽNIKOV? Začnimo s paradižniki, k' j;h je zdaj največ zrelih in so že dosegli najnižjo ceno na trgu. Znatno se ne bedo mogli već poceniti. Z dodajale parad žnike k drugim d