jf 1555 Ho CjwW* -A OlfAiD« MggjM 0&Bi f & aJP - Mtr | ^ ▲ € 19* ¿S» rZa Mm ■ JU J % 1930-85 55 ■čeL glasilo hmelja POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI LETO XXXIX GLASILO SOZD H M E Z A D, KI ZDRUŽUJE KMETIJSTVO ŽALEC * KMETIJSKI KOMBINAT ŠMARJE * KMETIJSTVO ILIR- SKA BISTRICA * KMETIJSKA ZADRUGA »DRAVA« Radlje ★ SADJARSTVO »MIROSAN« Petrovče * VRTNARSTVO Celje * KME-JANUAR TIJSKA ZADRUGA »SAVINJSKA DOLINA« Žalec * ČEBELARSKA ZADRUGA Petrovče * KMETIJSKA ZADRUGA SLOVENSKA BISTRICA * CELJSKA MESNA INDUSTRIJA * CELJSKE MLEKARNE Celje * HMEZAD EXPORT IMPORT Žalec * STROJNA Žalec . ★ MINERVA Zabukovica ★ GOSTINSTVO IN TURIZEM Žalec * NOTRANJA TRGOVINA Žalec ★ JATA ZALOG Ljubljana ★ INTER- s 1' 1 NA BANKA HMEZAD * HRANILNO KREDITNA SLUŽBA KMETIJSTVA IN GOZDARSTVA Žalec in SKUPNE SLUŽBE SOZD HMEZAD ENOTNI BOMO LAŽE PREMAGOVALI TEŽAVE Leto 1984 se je izteklo. Samo korak in že bomo v letu 1985. Kaj nam bo le prineslo? Tako se sprašujemo ob tem simboličnem prehodu iz enega v drugo časovno obdobje. Pri tem tudi tehtamo in ocenjujemo, kaj smo napravili v letu, ki smo ga zapustili. Razmišljamo o uspehih, tudi neuspehih in zakaj eno ali drugo. Ne glede na velike težave, ki so nam več ali manj znane, so doseženi številni pozitivni premiki tako v gospodarjenju, kakor tudi v razvoju samoupravnih in medsebojnih odnosov. Težka gospodarska situacija nas je na nekaterih točkah zbližala in smo se v veliki meri dokopali do spoznanja, da z zaprtostjo, ozkostjo in sebičnostjo ožimo prostor sami sebi za normalno poslovanje in razvoj. Lansko leto je bilo dokaj zahtevno. Pogoji gospodarjenja so se občutno zaostrili. Velika gospodarska kriza ni obšla OZD, ki so povezane s SOZD Hmezad. Saj se srečujemo z izgubami na področju perutninarskega kompleksa, ki je zaradi velikih razlik v cenah med krmo in ceno mesa na domačem trgu in v izvozu zašel v velike finančne težave. Te se ne odražajo samo v DO Jata, ampak tudi v drugih DO, ki so povezane v tej reproverigi (KZ Savinjska dolina, KK Šmarje itd.). Z negativnim rezultatom bo zaključila tudi mlekarna, vendar ne iz tekočega poslovanja, ampak spričo dragih kreditov, visokih obresti na kredite, tečajnih razlik itd. Vendar s skupnimi močmi in širšim sodelovanjem združenega dela bomo tudi te probleme z velikim naporom obvladali. Tudi na področju financ je veliko težav. Ne samo, da je težko dobiti finančna sredstva, kredite itd., je premalo selektivnih kreditov. Zato obresti postajajo velik problem in velika bariera investicijske politike tako v družbenem kot zasebnem sektorju. Da so obresti dejansko veliko breme, je potrebno reči, saj znašajo v Hmezadu več kot osebni dohodki. Na področju investicijskega vlaganja in realizacije novih programov smo dosegli velike uspehe. Da naštejem nekaj pomembnih dosežkov: - dokončana je nova regijska mlekarna v Arji vasi; pred dograditvijo je sirarna v Šmarju; -farma Žepina za 1000 pitancevv DO Hmezad-Kmetijstvo Žalec; - farma molznic v Zalogu za 250 glav v DO Hmezad - Kmetijstvo Žalec; - dokončana je sodobna valilnica v Studi v okviru DO Hmezad - Jata; - rekonstruirana je bila Hmezad - DO Celjska mesna industrija ter sodobno tehnološko opremljena in dobila status izvozne klavnice za zahtevno zapadno tržišče; . — na področju hladilništva smo modernizirali obstoječe hladilne celice, zgradili smo tudi nove; - nabavljen in montiran je nov sortirni stroj za jabolka, kar bo našo hladilnico uvrščalo med sodobne tovrstne objekte v državi; Državna odlikovanja Ob dnevu republike so bila podeljena državna odlikovanja delavcem iz Notranje trgovine Red republike z bronastim vencem je prejel direktor delovne organizacije Ivan Debelak. Red dela s srebrnim vencem sta prejela Leopold Janežič in Ciril Pšakar. Medaljo zaslug za narod je prejela Ivanka Vozič. Medalje dela so bile podeljene Anici Obreza, Stinki Okorn, Dragici Božič, Faniki Bastl, Marjanu Fel-dinu- Čestitamo! VSEBINA 3. stran: Priznanja SOZD Hmezad za 1984. leto 4. stran: Otvoritev mlekarne 5. stran: Obisk v Trkanju naj bi bil tudi začetek gospodarskega sodelovanja Priloga za hmeljarstvo 7. stran: Najlepše je delovno sil- vestrovanje 8. stran: Načrt izobraževanja de- lavcev za sezono 1985/86 10. stran Novoletna zgodba 12. stran: Novoletna nagradna križanka zgrajena je bila nova lakirnica v DO Hmezad Strojna, v njeni TOZD Grames pa skompletirana linija za izvedbo hidro in agromelioracij s sodobnimi stroji; - izvedene in v teku so pomembne melioracije na Pristovškem polju, v KZ Slov. Bistrica, Ilirska Bistrica, KZ Savinjska dolina itd.; -v DO Hmezad - Notranja trgovina je modernizirana in dograjena blagovnica, pilotska naprava za ekstrahažo rastlin v Novem Celju, več obrtniških in drugih objektov; v Hmezad - KZ Drava je bila obnovljena trgovina, zgrajen objekt za TOZD Prevozništvo in drugo; - v DO Hmezad - Gostinstvo-turizem je popolnoma obnovljen lokal na kegljišču v Žalcu in v Trnavi ter več drugih adaptacij; - redno obnavljajo plantaže sadja na Mirosanu, hmeljišča v Kmetijstvu Žalec, KZ Savinjska dolina, KZ Drava in KK Šmarje; - zgrajenih, obnovljenih in moderniziranih je več objektov v KK Šmarje, Minervi in drugih DO; - veliko je še investicij v teku ali pa so v fazi programiranja: hlev v lmenem, skladišče hmelja pri Hmezad e. i., tovarna krmil pri Kmetijstvu Žalec, nova tovarna Minerve na Ložnici, itd. Posebej je potrebno poudariti, da so tudi opravljene velike investicije v zasebnem sektorju kmetijstva pri izgradnjah različnih farm, nabavi opreme itd., tako v KZ Savinjska dolina kot v ostalih DO, ki sodelujejo z združenimi kmeti. Brez dvoma lahko ugotovimo, da je bila investicijska aktivnost kljub težavam zelo dinamična in je bilo zgrajenih več in pomembnejših objektov kot kdaj koli prej. Tudi izgradnja oziroma financiranje investicij se razlikuje od prejšnjih. Sedaj bazira izgradnja investicij več na skupnem sovlaganju kot čistih bančnih kreditih. Zato moramo sistem sovlagateljstva krepiti tako znotraj kakor tudi z zunanjimi partnerji. Na področju financ je bilo veliko problemov. Od pomanjkanja sredstev do izredno dragih kreditov in tudi lastnih sredstev. Z novimi deviznimi ukrepi je Hmezad zelo prizadet, zato smo tudi v situaciji, da moramo devize kupovati. Vendar bo potrebno v naši hiši več finančne discipline. Premalo se finančna sredstva cenijo in smotrno uporabljajo. Pomembno funkcijo pri finančnem poslovanju imata interna banka in HKS. To je potrebno reči tudi zaradi tega, ker nam kljub fizičnim uspehom v proizvodnji slabi finančni rezultat. Politiko izvoza, ki smo jo zastavili dokaj smelo, uspešno realiziramo. Pomembna izvoznika sta postala Hmezad - CMI in Hmezad — Jata in tudi druge DO Hmezada, NT, Sadjarstvo Mirosan itd. V proizvodnji so doseženi zelo pomembni uspehi. Pridelanega je bilo veliko kvalitetnega hmelja, sadja in drugih pridelkov. Visok je porast prireje mleka in mesa. Doseženi so zelo dobri rezultati tudi v drugih dejavnostih v okviru Hmezada, kar nas vsekakor obvezuje in nam daje dobra izhodišča v prihodnje. To je tudi plod strokovne sposobnosti in prizadevanj naših delavcev. Hmezad je danes pomemben in nepogrešljiv preskrbovalec v SR Sloveniji. Lansko leto je z vso resnostjo opozorilo, da ni čas za sebična ali kakršnakoli druga obnašanja ter modrovanja, ki bi slabila trdnost celotnega Hmezadovega sistema. V letu 1985 ne bo lahko. Pričakujemo lahko ponovno velike težave in niz kočljivih situacij. Ukrepi družbe bodo vsekakor vplivali na naše delo in končno tudi uspehe. Še naprej lahko pričakujemo visoko inflacijo in s tem tudi obrestno mero, ozki manevrski prostor firi devizah itd. Nadaljevali bomo bitko, da bi zlasti kmetijstvo dobilo čim več selektivnih kreditov z nižjo obrestno mero zaradi počasnega obračanja kapitala v tej gospodarski dejavnosti. Želimo, da bi bilo čim manj deklarativne in čim več konkretne materialne pomoči. Tu pa mislim na celotni sistem, ki je vendarle povezan v reproceloto. V prihajajočem letu moramo kot doslej zagotoviti enakopraven razvoj vseh dejavnosti v Hmezadu. Ne mislimo podpirati drobnjakarstva, ki je tudi ponekod prisotno. Zaostajanje ene dejavnosti nam povzroča zastoj na drugem področju. Hmezad ni čista kmetijska asociacija, marveč so različne dejavnosti povezane s primarno kmetijsko proizvodnjo v celoto, saj iz nje pridobivajo surovine ali kako drugače delajo za njo. Druga naloga je, da maksimalno zaostrimo finančno disciplino. Finančna sredstva moramo v čim večji meri združevati, ne pa vleči narazen. Prav tako moramo poenotiti gospodarjenje z devizami. Proučiti stanje zalog in vezana sredstva v tem segmentu. Boriti se moramo za povečan izvoz, ustanavljanje mešanih firm v inozemstvu. Na področju izvoza in uvoza mora Hmezad razširiti svojo ozkost in preiti v ofenzivno zunanjetrgovinsko gospodarsko menjavo in povezovanje. Tu že imamo nekaj pomembnih uspehov. Tudi uspešen nastop inženiringa v tujih deželah. Na vseh nivojih je potrebno zaostriti delovno disciplino in odnos do dela. Samo uspešno delo nam bo omogočilo čvrstejšo pozicijo. Na področju kadrovske politike moramo zastaviti naloge tako, da bo omogočeno kreativnim, sposobnim in mlajšim kadrom zasesti ustrezna delovna mesta ter s tem pospešiti razvoj. Voditi moramo tudi bitko za nadaljnji razvoj našega samoupravnega delegatskega sistema in s tem krepiti in razvijati samoupravo v Hmezadu in tudi delovanje družbenopolitičnih organizacij. Hmezad se bo tudi v bodoče povezoval in iskal sodelovanja z DO tako v slovenskem kot v jugoslovanskem pa tudi mednarodnem prostoru kljub temu, da imamo že sedaj številne oblike sodelovanja in povezovanja tako znotraj kot zunaj meja države. Podpisali bomo tudi samoupravni sporazum o formiranju plansko poslovne skupnosti med SOZD Merx in SOZD Hmezad. To dejanje bo brez dvoma pripomoglo k uspešnemu razvijanju medsebojnih odnosov. Brez dvoma bi še lahko naštevali naloge, vendar nas na nje tekoče opozarja konkretno delo, delo samoupravnih organov v TOZD, DO in SOZD ter ukrepi družbeno političnih skupnosti. Čas, v katerem živimo danes in bomo še živeli jutri, bo zahteval maksimalno enotnost. Samo popolna enotnost je porok naših uspehov. Ob vstopu v novo 1985. leto se zahvaljujem vimenu organov upravljanja in poslovodnega odbora Hmezad vsem delavcem, združenim kmetom, združenim obrtnikom in poslovnim partnerjem za sodelovanje, vložen hud in osebni delež, ki ste ga prispevali k razvoju Hmezada. Vsem želim srečno, uspešno in z veliko delovnih uspehov in osebne sreče polno Novo leto 1985. Vlado Gorišek predsednik PO SOZD Hmezad KONFERENCA ZK Dvanajstega decembra je bila akcijska konferenca komunistov OOZKS SOZD Hmezad. Razpravljali so o problemih kadrovske politike v SOZD Hmezad in ocenili družbeno ekonomske razmere in uresničevanje gospodarske stabilizacije v SOZD Hmezad v zvezi s 13. sejo CK ZKJ. Štirinajst dni pred konferenco je bila skupna seja sekretarjev OOZKS SOZD in koordinacijskega odbora sindikata SOZD. Razpravljali so o izgubaših ob devetmesečnem poslovanju in jih opozorili na akcijo za pokrivanje izgub. Razpravljali so še o neskladju cen pri pitanju živine, o srednjeročnem in dolgoročnem načrtu, ki naj bosta realna. Razpravljali so še o skorajšnji konferenci ZK in o volitvah v samoupravne organe SOZD. I. V. 21. NOVEMBER Sestal se je odbor za ekonomiko, organizacijo, informatiko in odnose v združenem delu. Na svoji redni seji je razpravljal o devetmesečnem poslovanju SOZD in sprejel informacijo o poteku del na izdelavi plana za leto 1985. Delegati so razpravljali in sprejeli predlog o kasneje podeljenih štipendijah za šolsko leto 1984/85 in odobrili študije ob delu za šolsko leto 1984/85. Na koncu so delegati še razpravljali o predlogu samoupravnega sporazuma, o medsebojnem poslovnem sodelovanju Župa Kruše-vac in SOZD Hmezad Žalec. I. V. 14. december REDNA SEJA DELAVSKEGA SVETA Delegati so razpravljali o tričetrt letnem gospodarjenju in o izvajanju sanacijskih programov v Hmezad DO Kmetijski kombinat Šmarje in DO Mlekarna Arja vas. Sprejeli so planska izhodišča za leto 1985. Delegati so obravnavali predloge uresničevanja kadrovske politike v SOZD Hmezad in sprejeli predlog za priznanja SOZD Hmezad. Na koncu so še obravnavali razpis volitev delegatov delavskega sveta SOZD in samoupravne delavske kontrole SOZD ter imenovali volilno komisijo. Ivan Vodlan NOTRANJA TRGOVINA OD 1.1. 1985 AGRINA PRIZNANJA SOZD HMEZAD ŽALEC ZA LETO 1984 Delavski svet SOZD je na seji 14.12. 1984 sklenil, da prejmejo priznanja SOZD za leto 1984 za dolgoletno delo, dosežene delovne uspehe ter družbenopolitično delo navedeni delavci, združeni kmetje in združeni obrtniki: ZLATA PLAKETA SOZD Martin PETAN, Celjska mesna industrija Celje Viktor GAJŠEK, združeni kmet iz Drešinje vasi Vinko JUG, Kmetijstvo Žalec Franc HRUŠEVAR, Celjske mlekarne Celje SREBRNA PLAKETA SOZD Vlado JURANČIČ, Celjska mesna industrija Celje Ivanka ROJNIK, Celjska mesna industrija Celje Anton ULAGA, Celjska mesna industrija Celje Ida CIZEJ, KZ Savinjska dolina Žalec Ivan GUČEK, KZ Savinjska dolina Žalec Franc MAROVT, st., združeni kmet iz Zg. Gorč. Angela CIZEJ, združena kmetica iz Podvina Martin KRAJNC, združeni kmet iz Kaple Vlado KRALJ, KZ Savinjska dolina Žalec Franc in Marija GAJŠEK, združena kmeta iz KZ Slovenska Bistrica Anton in Marija UNUK, združena kmeta iz KZ Slovenska Bistrica Ivan MARGUČ, Kmetijstvo Žalec Marija DOMANKOŠ, Kmetijstvo Žalec Barbara LORGER, Kmetijstvo Žalec Edi OMLADIČ, Kmetijstvo Žalec Rado KOT, Strojna Žalec Edi PETEK, Strojna Žalec Alojz LOVENJAK, Strojna Žalec Ivan TEKAVC, Strojna Žalec Dani LEŠAR, Strojna Žalec Jože VERTOVŠEK, Strojna Žalec • Majda MARINKO, Strojna Žalec Zdravko GORŠEK, Strojna Žalec Ivan ŠKVARČ, Strojna Žalec Marijan DROBNE, DS Skupne službe SOZD Vinko JANIČ, DS Skupne službe SOZD Franc ŽUŽEJ, Strojna Žalec Ivan PIŠEK, Sadjarstvo Mirosan Ernest MARINC, Hranilno-kreditna služba Žalec Franc VREŽE, KK Šmarje Ivan M LA KJER, KK Šmarje Ivanka VEHOVAR, KK Šmarje Marjan MUNDA, Jata Ljubljana Stane KOZAR, Celjske mlekarne Celje Majda LORGER, Celjske mlekarne Celje Franc ŠALEKAR, Celjske mlekarne Celje Terezija RAZDEVŠEK, Celjske mlekarne Celje Marija KOROŠEC, Interna banka Žalec Ivan BRIŠNIK, Notranja trgovina Žalec BRONASTA PLAKETA SOZD Franc ANTLOGA, združeni kmet iz Gotovelj Janez FLORJAN, KZ Savinjska dolina Žalec Savo ČURČIČ, Minerva Žalec Henrik KRUŠNIK, Minerva Žalec Alojz HAUZER, KZ Drava Radlje Milan in Minka RIEGLER, združena kmeta iz KZ Slovenska Bistrica Stane PŠENIČNIK, KK Slovenska Bistrica Janez TROBEVŠEK, Jata, Ljubljana Milka KUKOVEC, Gostinstvo-turizem Žalec Jože OCVIRK, Gostinstvo-turizem Žalec Štefka PEVEC, Gostinstvo-turizem Žalec Metka VOČKO, Gostinstvo-turizem Žalec Miloš FRANKOVIČ, Gostinstvo-turizem Žalec Jelica VRBEK, Kmetijstvo Žalec Marija GROBELNIK, Kmetijstvo Žalec Ignac JAVŠENJAK, Kmetijstvo Žalec Stanko CEROVŠEK, Kmetijstvo Žalec Ivan PRAŽNIKAR, Eksport-import Žalec Jože OCVIRK, Export-import Žalec Venčeslav STROPNIK, Strojna Žalec Janko DAJČAR, Strojna Žalec Alojz AMBROŽIČ, Strojna Žalec Stanko MARKUŠ, Sadjarstvo Mirosan Viktor TOVORNIK, Sadjarstvo Mirosan Marija TRUPEJ, Sadjarstvo Mirosan Franc BAJDA, DS Skupne službe SOZD Ika MARINČEK, DS Skupne službe SOZD Marjana ULAGA, DS Skupne službe SOZD Anton GUBENŠEK, DS Skupne službe SOZD Janez SAJOVEC, DS Skupne službe SOZD Jožica JAKOPINA, KK Šmarje Marija FERK, KK Šmarje Jože PETOVAR, KK Šmarje Odkupna postaja Prijedor pri TOZD Sadeks SUnka OKORN, Notranja trgovina Žalec Jože JURAK, Notranja trgovina Žalec Stane MASTNAK, Notranja trgovina Žalec Anica OBREZA, Notranja trgovina Žalec Vinko LUBEJ, Notranja trgovina Žalec Filip LESJAK, Notranja trgovina Žalec Marjeta GROBLER, Notranja trgovina Žalec Lea RAJŠP, Notranja trgovina Žalec Janko MARČIČ, Notranja trgovina Žalec Majda REBOV, Celjske mlekarne Celje Jože BANOVŠEK, Celjske mlekarne Celje Viktor LAH, Celjske mlekarne Celje Marija BUČAR, Interna banka Žalec Marija BRECL, Interna banka Žalec Bogo ŠANTL, Notranja trgovina Žalec PRIZNANJA SOZD Silva GORENŠEK, Celjska mesna industrija Celje Marjan LEŠER, Celjska mesna industrija Celje Neža VEBER, Celjska mesna industrija Celje Marija POGLADIČ, Celjska mesna industrija Celje Jože DEŽELAK, Celjska mesna industrija Celje Franc MASTNAK, Celjska mesna industrija Celje Peter PLEŠNIK, Celjska mesna industrija Celje Terezija PILIH, Celjska mesna industrija Celje Martin NARAKS, Celjska mesna industrija Celje Janko STOLEC, Celjska mesna industrija Celje Franc MAJCEN, Celjska mesna industrija Celje Vinko COKAN, združeni kmet iz Sp. Roj Anton PIKL, Minerva Žalec Silva PUNTAR, Minerva Žalec Tanja SAVORGNANI, Minerva Žalec Jože LAZNIK, Minerva Žalec Anton PŠENIČNIK, združeni kmet iz KZ Slovenska Bistrica Terezija HERCOG, Gostinstvo-turizem Žalec Marija GOLEŠ, Gostinstvo-turizem Žalec Jožica KRIVEC, Gostinstvo-turizem Žalec Ivana MEŠIČ, Gostinstvo-turizem Žalec Vera OGRADI, Gostinstvo-turizem Žalec Silva PERČIČ, Gostinstvo-turizem Žalec Helena PIDER, Gostinstvo-turizem Žalec Jožica RAZBORŠEK, Gostinstvo-turizem Žalec Franc SERDONER, Gostinstvo-turizem Žalec Marija STRMČNIK, Gostinstvo-turizem^ Žalec Štefka ŠTAMPAR, Gostinstvo-turizem Žalec Slava ZUPANC, Gostinstvo-turizem Žalec Silva MIKLAVC, Gostinstvo-turizem Žalec Viki PODBREGAR, Kmetijstvo Žalec Štefan PODVRŠNIK, Kmetijstvo Žalec Lidija SEMPRIMOŽNIK, Export-import Žalec Marija SEIBERT, Export-import Žalec Sonja STERGAR, Export-import Žalec Adela SINTIČ, Export-import Žalec Milica^KOVAČ, Export-import Žalec Cilka ŠTAJNER, Sadjarstvo Mirosan Ivan LEBAR, Sadjarstvo Mirosan Jože TERGLAV, Sadjarstvo Mirosan Ljudmila BOHTE, Sadjarstvo Mirosan Ivan KROŠL, Sadjarstvo Mirosan (Nadaljevanje na i. strani (Nadaljevanje s 3. strani) Ivanka GAJŠEK, Vrtnarstvo Celje Jaglenka LEBAN, Vrtnarstvo Celje Vinko TOPLAK, Vrtnarstvo Celje Fanika PECELJ, Vrtnarstvo Celje Stanka ŠKAFAR, Vrtnarstvo Celje Agnes STIPLOVŠEK, KK Šmarje Anton ZIDAR, KK Šmarje Franc KAMPLET, KK Šmarje Terezija DEBELAK, KK Šmarje Slavko GLUŠIČ, Notranja trgovina Žalec Valter KOMPAN, Notranja trgovina Žalec Werner PEŠEC, Notranja trgovina Žalec Franc URANJEK, Notranja trgovina Žalec Alojz JAGER, Notranja trgovina Žalec Vida KOGOVŠEK, Notranja trgovina Žalec Avgust MARKAČ/ Notranja trgovina Žalec Jože ZIDAR, Notranja trgovina Žalec Franc KUDER, Notranja trgovina Žalec Silvester Osajnik, združeni obrtnik v TOK Mega Peter HRASTELJ, združeni obrtnik v TOK Mega Peter JANIČ, združeni obrtnik v TOK Mega Milan ČMAK, združeni obrtnik v TOK Mega Franc PAVLIČ, združeni obrtnik v TOK Mega Jože PENCELJ, združeni obrtnik v TOK Mega Milan ČREMOŽNIK, združeni obrtnik v TOK Mega Adolf SCHWARZMAN, združeni obrtnik v TOK Mega OTVORITEV MLEKARNE Tovariš Milan Kneževič, predsednik komiteja za kmetijstvo SR Slovenije, je bil slavnostni govornik. Številne goste - nad 300 jih je bilo - in delavce je nagovoril za današnje razmere z vspodbudnimi besedami. Delavcem in kmetom je čestital k izjemno pomembni delovni zmagi, saj je rezultat upornega in dolgotrajnega prizadevanja za povečanje in posodobitev zmogljivosti za predelavo mleka v celjski regiji. Pomemben delež so prispevali tudi številni sovlagatelji. Govoril je o razvoju mlekarstva v Sloveniji, uspešnosti razvoja kmetijstva v tem srednjeročnem razvoju, o prizadevanjih za izboljšanje preskrbe doma in za dosego ugodnejšega položaja našega gospodarstva v mednarodni delitvi dela, saj imata kmetijstvo in živilska industrija pomembno nalogo. Zaradi posebnosti položaja kmetijstva v procesu družbene reprodukcije, je dejal, bo potrebno tudi v prihodnjem srednjeročnem obdobju zagotavljati nekatere pogoje za njegov razvoj. Ob zaključku govora je izrazil svoje prepričanje, da bodo kmetje in delavci SOZD Hmezad ter vsi v širši celjski regiji s svojim odgovornim delom zagotovili mlekarni dovolj mleka v splošno zadovoljstvo potrošnikov. Srečno, zdravo in zadovoljno 1985 želi vsem sodelavcem in bralcem uredništvo Hmeljarja Jože MAJER, Notranja trgovina Žalec Franc GUČEK, Celjske mlekarne Celje Marjana ŠUHEL, Celjske mlekarne Celje Bosa PRAVDIČ, Celjske mlekarne Celje Marija DROFENIK, Celjske mlekarne Celje Marija BRZAJ, Celjske mlekarne Celje Franc HRIBOVŠEK, Celjske mlekarne Celje Branko OBREZ, Celjske mlekarne Celje Milan SEM, Celjske mlekarne Celje Branko JERANKO, Celjske mlekarne Celje Andrej ŠUPER, Celjske mlekarne Celje Mirko POLŠAK, Celjske mlekarne Celje Zoran JANIČIJEVIČ, Celjske mlekarne Celje Stanko ŠKRAB AR, Celjske mlekarne Celje Elizabeta ZORENČ, Celjske mlekarne Celje Franc GUZEJ, Celjske mlekarne Celje Jože PEČNIK, Celjske mlekarne Celje Vera BRAČIČ, Celjske mlekarne Celje Bernarda VASLE, Celjske mlekarne Celje Slavica TOPLAK, Notranja trgovina Žalec Kot zunanji sodelavci prejmejo priznanja SOZD za leto 1984: Mag. Marjan Tiselj iz Zavoda za živinorejo in veterinarstvo Celje na predlog Celjske mesne industrije Celje - SREBRNO PLAKETO SOZD Dr. DRAGAN DŽOLJIČ iz Jugoslovanskega inštituta za tehnologijo mesa Beograd na predlog Celjske mesne industrije Celje - BRONASTO PLAKETO SOZD FERRALIT Žalec, na predlog DO Gostinstvo-turizem Žalec, BRONASTO PLAKETO SOZD Seja izvršilnega odbora poslovne skupnosti za razvoj kmetijstva in živilske industrije Slovenije Na zadnji seji izvršilnega odbora poslovne skupnosti za razvoj kmetijstva in živilske industrije Slovenije, ki je bila 6. decembra lani, kot zadnja seja v letu 1984, so bili sprejeti pomembni sklepi glede naložb v 1985. letu. Izvršilni odbor ugotavlja, da naložbe v kmetijstvo in ribištvo zaostajajo za predvidevanji tako po obsegu, kakor tudi časovno. Zaostajanje naložb se bo močno odražalo na nekaterih proizvodnih usmeritvah, kakor je prireja govejega in svinjskega mesa, delno mleka, ter sadja in grozdja. Neusklajena gibanj a v cenah mleka in mesa ter težave pri nabavi krmil to stanje še potencirajo. Izvršilni odbor sprejema predloženi program naložb v kmetijstvo in ribištvo v 1985. letu, kot osnovo za usmerjanje sredstev za naložbe in izbor za financiranje. Izvršilni odbor ugotavlja, da stroški reprodukcijskega materila (gnojila, zaščitna sredstva) naraščajo močneje kot cene pridelkov. Zato porast stroškov reprodukcijskega materiala, ob povečani stopnji obrestne mere, poslabšuje ekonomski položaj ter produktivno in reproduktivno sposobnost kmetijstva. Obresti so dosegle tako raven, da predstavljajo pomemben delež v stroških proizvodnje in resno oviro rentabilnemu poslovanju, povečanju proizvodnje ter razvoja kmetijstva in ribištva. Izvršilni odbor zato predlaga temeljnim bankam, da korigirajo višino obrestne mere za kmetijstvo, pri čemer naj zlasti upoštevajo, da zaradi daljšega proizvodnega ciklusa obresti v sedanji višini prekomerno obremenjujejo enoto pridelka. Izvršilni odbor sodi, da je treba tako zaradi zagotovitve socialnega položaja kmetijskih proizvajalcev na posameznih območjih, prav tako tudi zaradi zagotovitve surovin za predelavo (živilsko industrijo) omogočiti skladnejši razvoj posameznih panog kmetijstva in ribištva; tako poljedelstva (vključno hmeljarstva), živinoreje, sadjarstva in vinogradništva. Slednji zlasti v hribovitih oz. sadjarsko-vinograd-niških predelih. Glede na to, da naložbe bolj zaostajajo v manj razvitih območjih, izvršilni odbor predlaga, da zlasti temeljne banke z usmerjanjem sredstev in sovlagateljev ter ugodnejšimi kreditnimi pogoji, spodbujajo naložbe v teh območjih. Izvršilni odbor predlaga podpisnikom sporazuma o ustanovitvi konzorcija za kmetijstvo, da zagotove potrebna sredstva za financiranje naložb. Pri tem se naj kmetijske organizacije, združene v sestavljenih organizacijah združenega dela oz. poslovno in proizvodno povezane, dogovore o zagotavljanju sredstev in sovlaganjih. (Nadaljevanje na 8. strani) OBISK V TRKANJU NAJ BI BIL TUDI ZAČETEK GOSPODARSKEGA SODELOVANJA »Prihodnje leto vas obiščemo v Savinjski dolini«, so govorili vaščani makedonske vasice Trkanje, ko so se poslavljali od gostov iz Žalca, oziroma gostov in predstavnikov Kmetijske zadruge Savinjska dolina. Za slovo so se novembrskega jutra zbrali vsi Trkan-jci stari in mladi in s tem zaključili obisk Žalčanov, ki naj bi bil začetek tesnejšega sodelovanja. V Trkanju je bilo namreč televizijsko snemanje oddaje »Znanje — imanje« in za to je sodelovala vsa vas. Prisrčen in slovesen je bil sprejem, avtobus so že na začetku vasi pričakali vaščani in otroci, ki so pozdravljali z zastavicami. Goste so sprejeli s kruhom in soljo, kar je star slovanski običaj za izražanje dobrodošlice in povabilo v njihove domove. S pesmijo in plesom se je v kulturnem programu predstavila folklorna skupina iz Skopja Tri dni je bila vsa vas »na nogah«, praznična in še bolj gostoljubna Osemintrideset Savinjčanov so sprejeli v svoje domove. Pripravili so tako zanimiv in pester program, da nikomur ni bilo dolg čas. Makedonsko pesem in ples so lahko gostje spoznali v kulturnem programu, ki je bil v njihovem prenovljenem zadružnem domu. So- delovali so tudi pevci Savinjskega okteta. Dvorana je bila nabito polna in prišlo bi še več vaščanov, če bi le bilo več prostora Ekipa zadruge Savinjska dolina se je z ekipo njihove zadruge Galeb pomerila v nogometu, odbojki, šahu in šaljivih tekmovanjih kot sta vlečenje vrvi in metanje kamna. V nogometu so krepko zmagali Tr-kanjci, kar 2:7, pri vseh ostalih dis- V znanju o kmetijstvu sta tekmovali ekip iz Trkanja in člani aktiva mladih zadružnikov iz Tabora; na levi je ekipa Trkanja, na desni pa Milan Lesjak, Renata Križnik in Milan Kovče. ciplinah pa so se bolje odrezali predstavniki zadruge Savinjska dolina. V odbojki so zmagali s 3:1, v šahu s 5:1, pri vlečenju vrvi pa so tudi potegnili Trkanjce na svojo stran. Za samo srečanje in za televizijsko snemanje za celotno jugoslovansko TV mrežo so pripravile njihove ženske razstavo ročnih del. Prikazale so tudi, kako se ob zimskih mesecih zberejo v hiši in pletejo, ob pesmi vezejo in tkejo preproge. je letos skupaj s kooperanti pridelala okoli 4000 ton riža, kar tudi predstavlja največji delež dohodka. Ves pridelek, neluščeni riž tudi sami luščijo in glazirajo v tovarni riža v Trkanju in le-ta prehaja na tržišče kot kočanski riž. Vse do letos so bili odpadki luščenja riža neuporabni, letos so dogradili tovarno detergentov, kjer le-te s pridom uporabljajo. Tako je zadruga čistilnih sredstev v Trka- V spomin na obisk v Trkanju je Vlado Kralj izročil direktorju zadruge Galeb Spiru Mitevu sliko Adija Arzenška. Sodelovale so tudi ženske iz zadruge in po obsegu je bila razstava naših žena, predvsem taborskih žena nekoliko skromnejša, toda po kakovosti ni zaostajala. Priznanje, oziroma potovanje v Beograd je revija Praktična žena iz Beograda podelila Marjeti Klančnik iz Goto-velj. Vsaj enkrat večja bi morala biti dvorana zadružnega doma, da bi lahko sprejela vse ljudi, ki so si želeli v nedeljo ogledati televizijsko snemanje oddaje »Znanje-imanje«. Tako so lahko sprejeli le peščico ljudi. Poleg kulturnega programa, predstavitve domače trkanjske zadruge Galeb in KZ Savinjska dolina, so se pomerili mladi v znanju iz kmetijstva. Našo zadrugo so predstavljali člani aktiva mladih zadružnikov iz Tabora in sicer Milan Lesjak, Renata Križnik, in Milan Kovče. Uradni del srečanja so zaključili s pogovorom o možnostih gospodarskega sodelovanja med žalsko in kočansko občino. Tako so sodelovali predstavniki občine Kočani, kamor spada vas Trkanje, predstavniki zadruge Galeb, zadruge Savinjska dolina in žalske občine, ki jo je tokrat zastopal sekretar občinskega komiteja ZK Ludvik Sem-primožnik. KOT JE SAVINJČANU HMELJ JE TRKANJCEM RIŽ Preporod in pravo renesanso v načinu življenja za tamkajšnje ljudi pomeni riž. Dobrih petnajst let na njihovih poljih in na poljih zadruge raste ta kultura, ki je bistveno spremenila način življenja domačinov. Zadruga Galeb Trkanje nju prva pri nas, ki koristno uporablja riževe odpadke. Veliko starejša kot proizvodnja riža je v Trkanju ovčereja. Zadruga ima okoli tri tisoč ovac, okoli pet tisoč jih imajo njihovi kooperanti. Okoli trideset ton jagnječega mesa so letos izvozili v Italijo, ki je zelo zahteven kupec, pravijo predstavniki zadruge. V prihodnjih letih bodo še povečali število ovac, še zlasti pa bodo širili površine pod pšenico. Na njihovem področju so v zadnjih letih odkrili tudi vrelce tople vode, okoli 24 hektarjev rastlinjakov so že začeli ogrevati s to vodo in tako nadomestili dragoceni mazut Možnosti za izkoriščanje tople vode še niso izkoristili. Pravijo, da bi bile tukaj velike možnosti tudi za večje sodelovanje obeh zadrug in tudi morebitnih skupnih naložb obeh zadrug in morda celo občin. Marjana Natek HMEZAD Žalec Čebelarska zadruga Žalec razpisuje JAVNO LICITACIJO za prodajo rabljenih osnovnih sredstev Seznam sredstev je na sedežu DO v Kasazah 17. Licitacijabo 15.1.1985. ob 10. uri v poslovni enoti ČZ Polhov Gradec. Pred pričetkom licitacije morajo udeleženci plačati varščino v višini 10 % izklicne cene. »Povečati bi se moralo sodelovanje z makedonskim gospodarstvom.« »Bolj bi se moralo povečati sodelovanje Hmezada z makedonskim gospodarstvom, kajti prodaja proizvodov še ni dovolj,« je med pogovorom večkrat ugotavljal Ljupče Za-rapčiev, ki je predstavnik Notranje trgovine v Skopju. Sam pa pravi, da je predstavnik Hmezada za makedonsko tržišče. Ljupče je že trideset let zaposlen v trgovini, kar petnajst let dela na tem skopskem predstavništvu. Po teh letih je v tem delu ostal sam. Ko so ustanovili to predstavništvo, je bilo zaposlenih kar dvajset ljudi. Takrat so delali bolj na kupoprodaji- »V začetku smo prodajah veliko za Celjsko mesno industrijo, imeli smo tudi prodajalne. Sedaj smo se preorientirali na prodajo kmetijske mehanizacije in za potrebe delovne enote barve-laki v Notranji trgovini«, je pripovedoval. Problemov, kako bi lahko izboljšal prodajo in sodelovanje Hmeza- da z makedonskim gospodarstvom, se je lotil resno, le da sam bolj težko opravlja tako zahtevno nalogo. V zadnjem času pripravlja analizo makedonskega tržišča, ki naj bi pokazala še dodatne možnosti sodelovanja. »Možnosti za sodelovanje so predvsem v izgradnjah sistemov za namakanje in akumulacij. Predvsem bi bilo potrebno več storiti za prodajo slovenskih proizvodov. Na primer Sipovih strojev na makedonsko tržišče in delno tudi na področje Srbije in Kosova«, je pripovedoval in dodal: »Sodelovanje bi se moralo razvijati tako, da blaga ne bi le prodajali, temveč bi si morali prizadevati za prodajo na eni strani, na drugi strani bi moralo makedonsko gospodarstvo bolj izvažati preko Hmezada, predvsem prehrambene artikle. Ugotovil sem, da področje Kosova sploh še ni obdelano. Tam priključkov kmetijske mehanizacije v bistvu sploh ni. Za povečanje tega bi morah bolj koristiti denar namenjen preko sklada za nerazvite republike. Na Kosovu bi se na primer, dobro prodajah mulčerji, tro-silci za umetna gnojila. Seveda bi za uveljavitev kmetijske mehanizacije na teh trgih moralo biti več demonstracij tudi SIPOVIH strojev. Na nekaterih področjih sploh nismo uspeh plasirati blaga, ker jih ljudje ne poznajo in smo jih dobili nazaj. Veste, v Sloveniji je drugače, tam je vse to že uveljavljeno, vsak kmet ima že dokaj opremljeno kmetijo. Zato sem prepričan, da so na omenjenih tržiščih vehke možnosti za večjo prodajo mehanizacije«. m. n. Simon Napotnik Vodja poslovne enote sadjarstvo in drevesnica na DO Sadjarstvo Miro-san. Začel sem kot stažist 1962. leta Nato sem postal pomočnik vodje poslovne enote sadjarstvo Ivana Kobeta. Sedaj sta sadjarstvo in drevesnica ena poslovna enota. Tako delamo jeseni in pozimi v sadovnjakih, spomladi in poleti pa v drevesnici, ker so dela v glavnem porazdeljena in se preveč ne prekrivajo. Od takrat, ko sem prišel, obnavljamo sadovnjake že v drugo. Tudi v sadjarstvu moramo s hitrimi in smelimi koraki s časom. Z gos- tim sistemom že imamo nad 40 ha novih vrst Lani smo imeli 285 vagonov sadja in 110.000 sadik, drevesnice je 6 ha, nasadov pa 130. Sadjar je lep poklic, a je strokovno in fizično zelo zahteven, saj zahteva skozi leto celega človeka. Ni večjega zadovoljstva, ko greš po končani obnovi skozi nasad in ugotavljaš rezultate in uspehe skupnega in strokovnega dela. Vsi smo kvalificirani sadjarji in težimo za novitetami, ki so prenesene v življenje naš ponos. Moja težnja so gosti sistemi. Tu je prihodnost sadjarstva Tudi mi imamo težave in to vehke z rezervnimi deli za mehanizacijo. Najbolj občutljiva je zaščita. Če ta odpove kar en dan, lahko gre vrhunska kvahteta sadja po zlu. Z Mirosanom in ljudmi živim. Tu je moj dom. Novoletne praznike bom preživel v družinskem krogu. Želim si zdravje v družini, zadovoljstvo v kolektivu in mir med narodi. Vsem srečno 1985! Jože Strajhar Kmet v Jakob dolu, Ločica 13 nad Vranskim Doma sem v takem bregu 600 metrov visoko, da od 18 ha posestva lahko s traktorjem obdelamo le malo. Zato sem se odločil za živino in skušam posestvo mehanizirati v to smer. Sin se je oženil in ostal doma, snaha pa se vozi šivat v Inde na Vransko. Lani smo imeh 45 arov koruze. Divje svinje so jo pojedle in pomendrale nad 20 arov. Lovci so ocenili le uničen pridelek na 15 arih in še to po 24 din za kilogram, ko je dejanska cena koruze že 44 din za kg. Zaenkrat sem še jaz lastnik posestva. Želim, da bi prevzel sin. V hlevu imamo 9 goved. Imamo precej travnikov, zato bi radi delali dva vzporedna koritasta silosa. Zaradi prevehkih strmin pitancev ne pasemo, ker preveč ruše uničijo. Sin bo ta mesec oddal tri lepo spitane bike. Kljub temu, da smo v tako težavnem svetu, imamo skoraj take davke kot dolinci, pa še davkarija se pri obračunih kar precej moti. Noge me bohjo in prevozi so dragi, da bi hodil na občino v Žalec u- NOVOLETNO KRAMLJANJE sklajevat račune. Kljub temu, da plačujem za oba, dobim starostno samo jaz, žena pri 67 letih pa ne. Kam se naj obrnem? Ko si star in tako daleč, si siromak. Po življenjskih izkušnjah predvidevam, da bo v 1985. in še v katerem slabše, ker smo Jugoslovani prezadolženi. Zelo rad bi prebral imena krivcev za tako globoko krizo, ki pa nam je Jugoslovanom, predvsem pa Slovencem ne bi bilo treba Želim, da bi bili časi mirni in taki kot so, ker nam še ni prehudo. Dora Vratnik pripravnica v kmetijski preskrbi na Polzeli Lani sem končala srednjo šolo za trgovsko dejavnostv Celju. Štipendiral me je SOZD Hmezad. Šolanje je bilo dokaj naporno že zaradi vožnje. Doma sem na Dobrovljah. Tudi sedaj ne hodim vsak dan domov, ampak stanujem v Braslovčah pri znancih. Le ob koncu tedna grem domov pomagat Delam na kmetiji vse, največkrat pa imam opraviti v hiši. Začetek je bil težak. Kje pa ni? Sedaj sem se vživela in je prav prijetno. Delam vse od pospravljanja, zlaganja blaga, strežbe do odgovornega dela pri blagajni. Po končanem pripravništvu se želim tu redno zaposliti. Upam, da bom z delom in vestnostjo pri vodilnih ustvarila zaupanje. S kupci je prijetno in ni težav. Res je, da povsod niso vsi najboljši. Silvestrovala bom doma. Če me bo družba zvabila kam, še pa ne vem. Ob Novem letu tudi jaz žehm tako kot vsi mir, zdravje, da bi se med sabo razumeli in bili srečni. Kot trgovka pa želim, da bi na policah bilo vedno dovolj blaga v korist nam in kupcem. Vehko naprej ne razmišljam. Srečna sem. Stane Pravdič upokojenec Žalec Z besedami, da je slabše lahko, boljše kot je pa biti ne more, cesto odgovarjam na vprašanja mojih znancev, ki v večini mislijo, da je to samo fraza, čeprav je za mene to čista resnica. Res je, da je bil zaradi bolezni nujen prehod iz aktivnega dela med upokojence boleč. Vedno sem si želel v svojem neposrednem (Nadaljevanje na 7. strani) Najdaljšo noč v letu bosta preživela delovno NAJLEPŠE JE DELOVNO SILVESTROVANJE (Nadaljevanje s 6. strani) okolju mir in razumevanje. To sem končno dočakal, zato sem srečen. Do sedaj še ni nihče zaradi male pokojnine umrl, ponavadi vsi zaradi bolezni. Res je, da skokovito naraščanje cen najbolj prizadene prav nas upokojence. Ker me zanima še vedno delo DO, se večkrat oglasim pri bivših sodelavcih, ki me z veseljem sprejmejo na kratek klepet Pazljivo poslušam njihove trenutne probleme in težave, katerih v sedanji težki gospodarski situaciji ni malo. Počaščen sem, če me kdo od bivših sodelavcev vpraša za mnenje, oziroma me prosi ža nasvet o kakšni strokovni zadevi. Kot bivši dolgoletni član kolektiva sem si nabral pri svojem delu mnogo bogatih izkušenj, ki jih z veseljem posredujem mlajšim. Zaradi prevelike medsebojne oddaljenosti se le redko in bežno srečam s sovrstniki. Običajna tema razgovorov je, če se bomo in kedaj zopet zbrali na novoletnem srečanju. Ta srečanja so imela do sedaj takoimenovane porodne težave. Zelo smo morah biti prizadevni in vztrajni, da je do njih sploh prišlo. Toda kljub temu so in bodo ostala vsem udeležencem v najlepšem in trajnem spominu. Upam, dabo tako tudi v bodoče. Vedno se še čutimo povezani z našo DO. Nikakor si ne želimo občutka, da smo odpisani ali pa celo komu v breme. V novem letu želim, da bi se stiki z upokojenci še poglobili in da bi kolektiv KZ Savinjska dolina dosegel še boljše poslovne uspehe. O dogajanjih v SOZD kot celoti sem informiran predvsem z glasilom HMELJAR, ki je po moji oceni na pravi poti, da ostane glasnik vseh delovnih ljudi Hmezada in kooperantov v pravem pomenu besede. Seveda se bo moral v bodoče bolj smelo lotiti tudi obravnave raznih primerov, ki mečejo senco na posamezne DO in tako zavirajo nadaljni razvoj SOZD. Vsem želim srečno, uspeha in miru polno novo leto 1985. .. LETNA PROIZVODNJA CEVI Minerva, tovarna za predelavo plastike v Zabukovi-ci sporoča, da letno naredijo okoli 10 milijonov metrov raznih cevi. Proizvodnjo bodo letos še povečali. Skoraj srečno naključje bi se mi moralo ponuditi, da bi našla Slavico in Jožeta Ocvirka doma. Zaposlena sta v hotelu Prebold in največkrat je eden v službi dopoldne in drugi popoldne. Slavica je tako pristala, dabo prišla popoldne, na svoje delovno mesto, ker je Jože delal. Tako sem se največ pogovarjala z dobitnico zlate kolajne na gostinsko-turistič-nem zboru, občasno je prisedel tudi Jože, ki je tisti dan stregel gostom. Sicer se je tudi Jože letos zelo dobro »odrezal«, saj je v mešanju pijač v Rogaški Slatini prav tako odnesel drugo mesto. Slavica je brezskrbno kramljala, Jože je ves čas nemirno pogledoval po jedilnici in preverjal, če je vse v redu. »Takšne uvrstitve nisem pričakovala. Vesela sem, da Smo tekmovali prvič in smo se tako še kar dobro izkazali,« je razmišljala. Slavica govori tako, da jo vprašanja takšna ali drugačna ne vznemirjajo. »Najprej sploh nisem mogla verjeti, da bi lahko dobila kakršnokoli nagrado. Kasneje sem bila zelo ponosna predvsem za uspeh pri flam-biranju, pogrinjek hmeljarski likof tako ni bil samo moje delo,« je rekla. Prav tako kot Slavico tudi Jožeta vseskozi zanima zahtevnejša in kakovostnejša strežba Le da se je on posvetil mešanju pijač. Ker pri nas pravzaprav ni mogoča specializacija, je začel s knjigami. Sam si je kupil osnovne barmanske pripomočke, mešal je in poskušal, kar je namešal. Kmalu mu to ni bilo več dovolj. Poskusil se je v tekmovanjih in na prvih je dosegel le mesta bolj pri repu. »Na svetu obstaja le ena bar-manska šola, ki se seli. Mednarodno priznanje bi lahko dobil le, če bi delal tri leta pri znanem mojstru. Včasih se mi zdi, da je vse skupaj podobno cehovskemu odnosu, »je rekel in odhitel pogledat ah ga gostje morda ne čakajo. Ko je ugotovil, da je vse v redu, se je vrnil in pripovedoval naprej: »Ker je to nekaj novega, niti v naši delovni organizaciji ni bilo prevelikega zanimanja za mešanje pijač. Sedaj so se za mešanje tudi pri nas ogreli in se bom lahko še bolj izpopolnjeval. Le naši gostje koktailov ne poznajo. Mishjo, da Se moraš glede na to, da je koktail iz več mešanih pijač, obvezno napiti. To sploh ni res. Sploh se ne smeš opijaniti«, mi je zatrjeval in dodal, da koktailov, ki bi goste ozdravili te bolezni, tudi ne meša. Jože in Slavica sta prišla v hotel dva meseca po otvoritvi. Zrasla sta s to hišo. Poklicu gostinca sta se oba tako posvetila in si oba žehta nadaljnjega izpopolnjevanja. Slavica pravi, da je še kar zadovoljna, ker dela poleg vodje strežbe še s pripravniki. Jože pa je dodal: »Gostinci v celjski regiji sploh nismo ta pravi.« Takšno delo kot je pri nas, je bolj ah manj industrijsko. Malo je časa za kakovostno in dobro postrežbo. Gostu je potrebno ponuditi čim-več.« Slavica pa je rekla: »Takrat, ko sta v strežbi dva, kot za nalašč ni dela. Če je samo eden, kar zaplava«. Po premisleku pa je dodala: »Že to je lahko povod za vehko kritiko. Pri strežbi je lahko napaka samo enega delavca, ki lahko podre prizadevanje ostalih.« Njuno delo nikoh nima pravega urnika. Delata popoldne in dopoldne čez teden. Ob koncu tedna se kaj rado vse postavi na glavo, sta razlagala. »Pridejo skupine in takrat nikoh ne vprašam, kdaj bom prosta,« je mimo pripovedovala Slavica in dodala: »Tudi takrat, ko bi že lahko šla domov, še ponavadi kaj delam ah se zaklepetam s sodelavci. Tako mi doma večkrat očitajo, da pometam.« Kako bosta preživela letošnjo najdaljšo noč v letu? Kot vedno, odkar sta zaposlena v Preboldu. Za »Če bi lahko izbirala, bi najdaljšo noč v letu vseeno najraje preživela delovno«, pravita Slavica in Jože Ocvirk te praznike nista bila še nikoh prosta. Slavica je rekla: »Če bi izbirala, kar v našem pokhcu skoraj ni mogoče, bi se vseeno odločila, da bi novo leto dočakala v službi. Takrat nam pridejo pomagat iz drugih poslovnih enot. Čeprav je sorazmerno naporno, je prav tako tudi lepo. Nič se ne pritožujeta nad tem, da sta bolj malo doma. »Oba sva gostinca, tako ni problemov in se razume, da je treba delati, je povedal Jože, Slavica ga je dopolnila: »Bolje je, da nisva skupaj na izmeni, ker potem gledava drug drugemu pod roke«, in se zasmejala. Marjana Natek PRAVNI KOTIČEK VRNITEV DELOVNE KNJIŽICE Vprašanje: Delavec je v DO dvignil svojo delovno knjižico (o tem je podpisal posebno potrdilo) in je kljub večkratnim pozivom noče vrniti. Kaj storiti? Odgovor: Pravilnik o delovni knjižici (Ur. 1. SRS, št. 6/84) določa v 24. členu, da delavec ob sklenitvi delovnega razmerja izroči delovno knjižico OZD, v kateri sklene delovno razmerje. O sprejemu delovne knjižice se izda delavcu potrdilo, v katere se vpišejo ime in priimek delavca, dan sprejema delovne knjižice, njena serijska in registrska številka ter ime organa, ki je knjižico izdal. Delavcu se delovna knjižica vme, ko mu preneha delovno razmerje. Tedaj delavec tudi vme potrdilo, ki ga je dobil ob izročitvi delovne knjižice. Če delavec nima potrdila, OZD da delavcu v podpis novo potrdilo, s katerim potrdi prevzem knjižice. Enako se ravna tudi v primem, če je potrebno delavcu izročiti delovno knjižico med trajanjem delovnega razmerja. Če delavec ne vme delovne knjižice, mu OZD pač ne vpiše podatkov, ki se sicer vpisujejo v delovno knjižico. To pa je v škodo delavca. Zato organizaciji ni treba voditi posebnega postopka za vrnitev delovne knjižice. OGLAS Kupim nov ah malo rabljen traktor Tomo Vinkovič Naslov v uredništvu Hmeljarja. TZO Tabor Spomladi bodo postavili štiri nove hmeljske žičnice na 3,40 ha. Največja je 1,5 ha Silve Pavline v Lokah. Načrtujejo pa še 2 ha jeseni. Prodaja osnovnih sredstev Prodajo osnovnih sredstev družbenih pravnih oseb fizičnim in civilnim pravnim osebam zunaj rednega poslovanja načelno ureja Zakon o združenem delu, posebnih predpisov, ki bi urejali promet premičnih stvari, pa ni. Pravni promet z nepremičninami ureja Zakon o prometu z nepremičninami Ur. 1. SRS 19/76. Premična osnovna sredstva družbenih pravnih oseb so v pravnem prometu, vendar z določenimi zakonskimi omejitvami, saj so izvzeta tista družbena sredstva, ki so pogoj za delo in poslovanje v TOZD in delovni skupnosti, ter na njih ni mogoče pridobiti lastninske pravice. Poleg te absolutne omejitve v prometu velj ata z a prodajo ostalih premičnih osnovnih sredstev relativni omejitvi, ki sta v primeru nespoštovanja sankcionirana z ničnostjo pravnega posla: - predpisana je pismenost pogodbe oz. samoupravnega sporazuma o prodaji, - prepovedana je neodplačna odtujitev stvari, ki so produkcijska sredstva in drugih delovnih sredstev ter sredstev skupne porabe iz družbene lastnine. Z Zakonom je predpisana predkupna pravica drugih TO v sestavi iste DO v primerih, ki jih določa Samoupravni sporazum DO (250. čl. ZZD). Javna družba kot oblika sklepanja pravnega posla za prodajo premičnih osnovnih sredstev torej ni predpisana, zato lahko OZD v svojih samoupravnih splošnih aktih same določijo način prodaje, ki je lahko tudi neposredna pogodba Vsaka OZD pa seveda mora z družbenimi sredstvi ravnati s skrbnostjo dobrega gospodarja ter zato izbrati primeren način prodaje. Prodaja na javni dražbi je prav gotovo primerna oblika prodaje tistih osnovnih sredstev, po katerih je veliko povpraševanja, prodaja z neposredno pogodbo pa v primerih, kadar je kupcev malo in bi bili stroški javne dražbe previsoki. PO-RN PREBERITE - PREBERITE - PREBERITE VSEM KMETIJSKIM PROIZVAJALCEM Po predlogu ZZ Slovenije naj bi za leto 1985 vse KZ sklepale enotne pogodbe o celotnem proizvodnem sodelovanju kmetov z zadrugo. Tako bi posamezne organizacije dobile obseg proizvodnje po kvartalih in potrebne količine reprodukcijskega materiala. Poleg te se bodo tako kot doslej sklepale tudi pogodbe za posamezno proizvodnjo. Pogodbo je obravnaval tudi ZS in strokovna služba KZ Savinjska dolina. Po uskladitvi pripomb se je oblikovala sedanja vsebina: Predmet te pogodbe je kmetijska proizvodnja, ki ima značaj družbene proizvodnje. Sklene se zaradi: - skupno organizirane pridelave in prodaje kmetijskih pridelkov v skladu s proizvodnim planom KZ, - oskrbe članov z reprodukcijskim materialom, zagotovitve pospeševalne službe in sredstvo za naložbe v načrtovani skupni proizvodnji, - razporejanja skupnega prihodka in rizika v sorazmerju s prispevkom k temu prihodku. DA BO SKLEPANJE POTEKALO LAŽE IN HITREJE, VAM PRIPOROČAMO, DA ZA POGODBO PRIPRAVITE NASLEDNJE PODATKE: ha lastnih obdelovanih površin, ha zemljišč v zakupu, od tega ha njiv, hmeljišč, intenzivnih sadovnjakov, vinogradov, travnikov in pašnikov. Sledi proizvodni obseg v ha in kg pri rastlinski proizvodnji (žito, hmelj, okopavine, oljnice, vrtnine, travinje) in kom ter kg, 1 v živinoreji (govedo, prašiči, perutnina, konji, ovce, mleko). V naslednjem poglavju v skladu s proizvodnim planom, člani naročajo, TZO pa dobavi naročeni reprodukcijski material: mineralna gnojila v t (urea, KAN, NPK, apno in Thomasov fosfat), krmila, seme (pšenica, koruza, buče, zelje), škropiva, plemenska živina, goriva in strojne storitve. Zadnje poglavje pogodbe pa obravnava medsebojne pravice in obveznosti v splošnem pomenu, ker bodo bolj detajlno le-te obdelane pri posameznih proizvodnih pogodbah. Obsegajo pa čas oddaje pridelkov, izplačilo, zavarovanje in strokovno pomoč. STROKOVNA SLUŽBA HMEZAD KZ SAVINJSKA DOLINA Načrt izobraževanja delavcev za sezono 1985/86 Na osnovi Samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD Hmezad in določil Samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih TO v sestavi SOZD Hmezad in delovne skupnosti SOZD Hmezad je naloga strokovnih služb opravljati posle in opravila skupnega pomena. Zato so v skladu z družbenim dogovorom o kadrovski politiki, letnim in srednjeročnim načrtom kadrov in načrtom proizvodnje izdelali poleg načrtov kadrov tudi načrt izobraževanja za sezono 1985/86. Pri izdelavi plana izobraževanja so upoštevali načrt kadrov, dosedanje strokovno znanje (šolska izobrazba) delavcev in potrebe po izobraževanju delavcev po naslednjih oblikah izobraževanja. Izobraževanje ob delu na osnovi zahtev v razvidu del in nalog: Usposabljanje poslovodnih in drugih vodilnih kadrov ter delavcev s posebnimi pooblastili, ki jih organizira Gospodarska zbornica Slovenije: - za poslovodne delavce, - za kadrovske delavcev, - za finančne delavce, -j za tehnično-tehnološke delavce, - za delavce v zunanji trgovini. Funkcionalni tečaji, seminarji, predavanja za strokovne delavce za posamezna področja dela. Tečaji za izvršilne delavce za pridobitev internih kvalifikacij (hmeljar-poljedelec, traktorist, mlekar, mesar, varilec, kurjač, itd.) Specializacije, strokovni izpiti, tuji jeziki. Tečaji in izpiti iz varstva pri delu. Tečaji higienskega minimuma. Tečaji za pripadnike civilne zaščite: - splošni program, - posebni program (prva pomoč, RBK enote, itd.). Družbeno politično izobraževanje: - delegatska šola, - politična šola, - tečaji za člane OOS, OOZMS, OOZK. Izobraževanje kooperantov. Ostale oblike izobraževanja ob delu. Izredno šolanje delavcev (status izrednega študenta) za pridobitev ustrezne šolske izobrazbe na osnovi zahtev v razvidu del in nalog oziroma višje izobrazbe ali prekvalifikacije na osnovi plana kadrov skladno s planom proizvodnje ter letnega razpisa potreb po izobraževanju delavcev. Število pripravnikov, ki bi jih v letu 1985 sprejeli za nedoločen čas ali določen čas po poklicih. Pri likvidaciji stroškov za izobraževanje iz združenih sredstev se bodo upoštevale tiste izobraževalne akcije, ki jih je DO, oz. TOZD načrtovala v planu izobraževanja 1985/86. Vodja kadrovskega oddelka Ivanka Kragl Ovčereja Tabor ima okrog 90 ovac. Odkup ne gre. Vse kaže, da bo ovčereje konec. Škoda, ker je bila dobro zastavljena in dobro pričela. (Nadaljevanje s 4. strani) Banke - podpisnice sporazuma o ustanovitvi konzorcija naj sprejmejo zagotavljanje kreditnih sredstev ža financiranje programa naložb kot svojo posamično in skupno obvezo. Kmetijske organizacije, podpisnice samoupravnega sporazuma o temeljih srednjeročnega plana razvoja kmetijstva, ribištva in živilske industrije, za obdobje 1981-1985, naj do 28. februarja 1985 predlože temeljnim bankam programe za odobritev kreditov. Dodatno k tem sklepom so člani IO predlagali še pospešena vlaganja v razvojne programe sadjarstva in vinogradništva, zlasti za izvajanje agro in hidromelioracij. Predlagane so bile nižje obrestne mere za razvoj kmetijstva v hribovitih območjih (v hribovitih 8-10 %, v ravninskem 15 %) ter za razvoj kmečkega turizma. mag. Ivan Glušič UPOKOJENCI! Letni zbor upokojencev bo 18. januarja 1985 ob 10. uri v dvorani SOZD Hmezad v Žalcu. DNEVNI RED: 1. Otvoritev in pozdrav - izvolitev organov zbora 2. Poročilo o enoletnem delu 3. Dopolnitev odbora aktiva in sekcij 4. Po občnem zboru bo ogled filma »To je Hmezad«. Vabljeni! Aktiv upokojencev V SPOMIN Osmega novembra 1984 smo se na šempetrskem pokopališču poslovili od JOŽETA KOLENCA. Umrl je zaradi težkih poškodb, ki jih je dobil ob nesreči s traktorjem. Bil je star 56 let. Vse svoje življenje je kmetoval na svoji srednje veliki kmetiji. Bil je dober hmeljar, skrben živinorejec in tudi vinogradnik po malem. Usoda je hotela, da se je ponesrečil na poti v vinograd, kjer naj bi pobral letošnji pridelek. Dobil je težke poškodbe in se v bolnici boril za življenje tri tedne. Tu ga je bolj kot njegovo zdravstveno stanje skrbelo, kako bo družina doma opravila to in ono, saj je v jeseni na kmetiji za delo vedno premalo rok. S pridnostjo in voljo do dela je uspešno premagoval vse težave na svoji kmetiji, ki jo je po najboljših močeh obnovil, zadnja leta pa, kot vsi drugi kmetje, delal za to, da si jo je mehaniziral. Bil je vedrega značaja in sosedom dober sosed, zadružni enoti pa dober kooperant Tak nam bo ostal tudi v spominu. TZO Šempeter SEKCIJA NOVINARJEV V Ž ALCU Komisija za obveščanje in politično propagando pri občinskem sindikalnem svetu je decembra lani na posvetu organizatorjev obveščanja iz organizacij združenega dela v občini ustanovila v živahnem sodelovanju s petindvajsetimi navzočimi osnovno celico sekcije novinarjev v združenem delu. Za predsednico izvršnega odbora je bila izvoljena Vera Tkalčič iz SIP Šempeter, za podpredsednika Vili Vybihal iz SOZD Hmezad in za članico Zvonka Rednak iz Tovarne nogavic Polzela. Sprejeli so Pravilnik o ustanovitvi, delovanju in organiziranju sekcije novinarjev združenega dela SR Slovenije, načrt aktivnosti v 1985. letu in poslušali informacijo o gospodarski situaciji v občini. Dušan Rebolj, vodja Centra za razvoj informiranja v združenem delu pri Delavski enotnosti v Ljubljani je natresel kup novitet in v dogovoru z urednikom Hmeljarja in predstavniki sindikata razložil B program tečaja za informiranje, ki ga načrtujejo za začetek februarja v dvorani gasilcev v Žalcu za vse, ki se ukvarjajo z informiranjem in tolmačenjem zaključnih računov, ker bodo le-ti model ob katerem bo reprezentirana vsa tvarina B programa. Vy Za dan republike Ob devetindvajsetem novembru so povsod proslave. Pevski zbor, katerega član sem tudi jaz se je odločil, da svoj prvi nastop posveti tistim, ki preživljajo jesen svojega življenja v domovih za ostarele. Čeprav sem že bil v takšnih domovih, me je presunilo, kako so ti ljudje zbrano in tiho poslušali pesmi, ki Tonetu v slovo! Težka in neusmiljena je bila vest, da je ugasnilo življenje našega sodelavca in prijatelja, upokojenega Toneta Šepca, da je bila pretrgana nit življenja človeku, ki je že od rane mladosti zaživel in živel z zemljo, s kmečkimi ljudmi, z našo zeleno rožo in našo prelepo dolino. Ko smo nemo in z bolečino strmeli v prezgodnji grob, smo razmišljali o tem, kaj je življenje? Da je že rojstvo začetek konca, začetek smrti in da je življenje lepo in kratko, da je usoda življenja večkrat neizprosna in kruta. Živel je v času, ko je slovenski narod pod okupatorjem preživljal najtežje čase in ko se je moral, čeprav star komaj 16 let, za ceno svojega življenja boriti za svoj obstoj za naš narod, jezik in za svobodo. O tem času bi nam mlajšim govoril lahko le on. Vemo pa, da je doživljal stvari, ki se ne smejo nikoli več ponoviti, da smo zato odgovorni mi in da se moramo zato boriti. Partizansko življenje in vojni dogodki so mu pustili posledice, skalili pa so ga v človeka z velikimi ideali in cilji, za katere se je vedno boril, ne glede na to, da je dinamični razvoj porušene domovine in razvoj socialističnega samoupravljanja pogojeval protislovja v naši družbi. Vedno je zaupal človeku in družbi, čeprav marsikdaj tudi razočaran. Takoj po osvoboditvi je družba potrebovala sposobne kadre. On pa je čutil potrebo, da svoje bogate izkušnje obogati s teoretičnim znanjem. Bil je poslan na izobraževanje v Čehoslovaško, kjer si je ustvaril velik renome hmeljarskega strokovnjaka in si pridobil ogromno prijateljev in znancev, kasneje je bil živa vez pri prenovi znanstvenih in prak- smo jim odpeli. Solze so se posvetile v marsikaterem očesu morda ob spominu na mlade dni, ko je lahko še sam prepeval. Marsikoga smo s pesmijo popeljali v njegovo mladost, spomnil se je lepih dalnjih časov. Niso nam bili umetniški kritiki, ampak hvaležni poslušalci naše lepe domače pesmi, ki žal že izginja iz naših domov. Lepa je naša slovenska pesem. V njej se prelivata žalost in bolečina, veselje in radost ter upornost našega slovenskega naroda Ko sem gledal te V delovni organizaciji MINERVA so organizirali krajšo proslavo v čast 29. novembru - dnevu republike. V kulturnem programu so sodelovali učenci osnovne šole Nade Cilenšek iz Griž in mladinci delovne organizacije. V drugem delu svečanosti so v skladu z vpeljano nekajletno prakso podelili 19 posameznikom denarne nagrade za 10, 20 ali 30-letno skupno delovno dobo, enaindvajsetim za 10-Ietno neprekinjeno delo v delovni organizaciji, petim posameznikom pa posebej pismeno priznanje za posebej uspešno in vestno delo. tičnih aplikacij na področju hmeljarstva. Kot kmetijski tehnik je kasneje upravljal pomembna dela v Inštitutu, vodil KZ Žalec, Gotovlje, vodil hmeljarstvo v kombinatu na pod- ročju Latkove vasi in delal kasneje v zadružništvu KZ Žalec. Bil je med ustanovitelji Hmeljarske zadruge in eden izmed pionirjev razvoja modernega zadružništva in modernega hmeljarstva. Ko danes razmišljamo o uspehih v našem hmeljarstvu, se vedno srečujemo z njegovim imenom in z obdobjem, ko nam je prenašal teoretične in praktične izkušnje kot predavatelj v hmeljarski šoli, tečajih in še mnogo kje. Spominjamo se časov, ko je gradil žičnice v Latkovi vasi. Imel je neizmerno energijo in zaupanje v ljudi. Čeprav kratek čas, je ogromno ustvaril, narava in posledice vojne pa mu niso dovolile, da bi ustvarjal naprej. Leta 1970 se je upokojil. Rad se je spominjal časov, ko smo skupaj ustvarjali, vedno je bil ponosen na svoje in naše novejše dosežke. Nikoli ni omenjal bolezni, še manj trpljenja, vedeli smo, da trpi, imeli pa smo upanje, da bo premagal to bolezen, toda bila je močnejša, smrt pa neizprosna. Tone! Obljubljamo, da bomo to, kar si nam zapustil, čuvali in bogatili. Naj ti bo lahko domača slovenska zemlja, ki si jo tako zelo ljubil. Kmetijstvo Žalec KZ Savinjska dolina obraze polne gub in sledov težkega življenja in videl kako so si nekateri prepevali bolj zase, da ne bi motih našega petja, sem spoznal, da se je v njih slovenska pesem močno zakoreninila. Na koncu se nam je starejši oskrbovanec zahvalil in nas povabil, naj se še oglasimo pri njih s svojo pesmijo, hkrati pa poudaril, da je treba našo slovensko pesem obuditi, da jo bo slišati kot pred mnogimi leti v vsakem slovenskem domu. Peter Gominšek Novoletna zgodba (Iz učiteljeve beležnice) Prvi sneg. Že nekaj dni pritiska hud mraz. Reže v meso, zvija kosti. Učenci govorijo o snegu, saneh in smučeh. Med poukom gledajo skozi okno, občudujejo vilinski ples kristalnih snežink. Mihec ne. Pride z nabreklimi rokami, sede vklop in molči. Jaz mu rečem: »Mihec, stopi k peči in se ogrej«. Cesto ne uboga. Kadar pa je le prehudo, vstane in se pomakne k peči. Drobno telo podzavestno išče toploto, modrikaste oči se pri-pno in nemo zro po razredu. Jaz se sprašujem: Kaj neki se z otrokom godi? Staršev ne poznam. Ne očeta ne matere. Vem pa, da se ne brigata za otroka. Rad bi poiskal vzrok. Od drugih slišim: pretep na dnevnem redu, otroci spe na kozolcih, v hiši se gode hude stvari... In še: Oče se je priženil. Mati mu večkrat oponese, da ni ničesar prinesel k hiši, razen tisto peklensko one. Sicer ji to godi. Vroča je kot Alrika. Čez dan ovčka, ponoči prešuštnica. Malo je manjkalo, pa bi morala zaradi prešuštništva pred sodnike. Zgolj slučaj je nanesel, da se je temu izognila. Kadar se tudi sama opije, kriči kar pred otroci: »Posestvo je mojel Vse je mojel Denar od hmelja je na moji knjižici. Ti si čisto navaden butelj. Savinjčan, pa ti je hmelj španska vas. Ha, kozel salamenskiI Iz iskre je nastal ogenj. Zažiga družini ■ streho nad glavo. Pripravila sta pet otrok. Govorili so, da Mihec in Milena nista njegova. Oče je zaposlen v velikem podjetju. V Šempetru. Ne dela plavih. Kljub temu je vsako leto hujši grobijan. Črti ženo, črti otroke. Tako pravijo ljudje, sosedje. Zajtrka skoraj nikoli ni. Tudi za otroke ne. Pa čeprav mukajo krave v hlevu, krulijo prašiči v svinjaku, kokodakajo kokoši po dvorišču. Klet pa prepolna jabolčnika, šmarnice, ¡zabele. Nekoč sem slišal: Mihec je z nožem zabodel očetal Kam? V stegno? Ne morem verjeti. Tako drobcen, na pogled sramežljiv in nekam plah fant. In vendar je res. Nekako o polnoči se je zgodilo. Oče je prišel iz Šempetra pijan in mati je vzrojila: Svinja pritepenal Dovolj za resen pretep. Oče pograbi stol, udari po materi in krikne: Crkni, prasical Prvi je na nogah Mihec. Ves v spancu skoči s postelje, pograbi nož in očeta zabode v stegno. Potem so se razbežali: mati in otroci. Sosedje so slišali krik in vik. Pritečejo, obvežejo očeta, kličejo rešilni voz. Moral je v bolnišnico. Tam ga obišče socialna delavka. Prizna, da je kriv. Prizna, da sovraži ženo, otrok pa ne. Tudi Mihcu ne zameri. Potegnil se je za mater. Rekel pa je: Tovarišica, to menda veste, vsi otroci niso moji. Žena bi morala zaradi prešuštništva pred sodiščel Iz bolnice oče ne gre domov. Gre k sorodnikom. Nekam na področje KS Polzela. Tam je skoraj mesec dni. Mati se ne zmeni zanj. Ponj gredo otroci. Mihec je bil tisti, ki ga je prvi prosil: Atek, pojdi domovi In res se je vrnil. Odslej se je redko opil, z materjo ne spregovori besede, nad otroki je zadirljiv; plačuje davke, skrbi za posestvo, otroci pa so goli in bosi. Zapiski v matičnem listu so skopi, rekel bi otroku nenaklonjeni. Zakaj? sem se vedno znova spraševal. Zunaj pada sneg. Otroci silijo ven. In se odločim: Pojdimo se kepati Vsi tečejo po stopnicah, Mihec ostaja zadaj. Vsi smo na igrišču, vreščimo, kepe švigajo, Mihec pa stoji med podboji. Gleda nas in se stiska k steni. Zdi se mi, da mu pogled uhaja na cesto. Rad bi zbežal, si mislim. Pokličem ga: »Mihec, pridi, pokaži, da si fanti« Premakne se na cesto. Otroci to opazijo. Zakade se vanj in ga privlečejo na dvorišče. Brani se z vsemi štirimi. S težavo se omehča. Strdi nekaj kep, jih potunka v lužo, zamahne, zažene, kepa pretrda in učenka v mehkem kožuščku v jok: »Tovariš, Mihec mi je vrgel kamen v glavo!« Otroci so nared za pretep. Zakade se v Mihca. Moram posredovati. Strgam Mihca. Sežem za suknjič. Srajce ni, le gola koža. Sežem za hlače. Tudi spodnjih hlač ni. Pogledam pod noge. Mihec je brez nogavic. Zdrznem se. Počutim se krivega. Primem Mihca in stopimo na cesto. Otroci naju obkrožijo. Vsi vprek kričijo: »Tovariš, ne v razred, kepajmo se, ne v razredi« Nekam pretresljivo izdavim: »Mihec nima srajce, nima spodnjih hlač in ne nogavici« Učenci utihnejo. Mihec zardi. Skloni glavo in nas gleda izpod čela. Potem odskoči, se mi izvije iz rok in teče, teče. Mi stojimo in gledamo za njim. Mihec se ne ozre. Teče, kar naprej teče. Nekje daleč vidimo drobno postavo. Zaganja se naprej in naprej, nazadnje je le še temna kepa sredi vilinskega plesa kristalnih snežink. V razredu je mir. Popolna tišina. Vse naše misli so pri Mihcu. Čez čas rečem: »In kaj Bomo storili mi?« Fantič, sinek bogatega obrtnika skoraj protestira: »Prodali so hmelj, imajo krompir, sadje, krave, svinje. Mi pa nimamo ničesar. Samo hišo in delavnico. Oče ima obrt in šest pomočnikov. Pa le živimo. Vsi smo toplo oblečeni.« »Bahači« vzklikne eden izmed učencev. Mine teden, Mihca od nikoder. Na mizi leži paket: dve srajci, dvoje spodnjih hlač, tri pare volnenih nogavic, tople rokavice, par skoraj novih čevljev, volnena kapa in še nekaj: topel plašč. In ker še Mihca vedno ni, rečem otrokom: »Pojdimo k Mihcu!« In gremo. Hodimo dobro uro. Toliko ima Mihec do doma. Na dvorišču smo. Hiša, hlev, svinjak in kozolec. Kmetija na samem. Prevelikega nereda ne vidim. Pes laja, kokodajsajo kokoši. Vstopimo. V roki držim kar zajeten paket. V veži stoji oče, v kuhinji vidim mater. Maloprej sem slišal njun pogovor. Ni bil preoster. Povem, da smo prišli k Mihcu. Prinesli smo mu novoletno darilo. Zdrenjamo se v sobo. Pri peči je dolga klop, tam je nekaj odeje in vanjo zavit Mihec. Skuša se potuhniti, pa se premisli. Čisto tiho izdavi »Zdravo«. Součenci ga brž obkrožijo. Pomilujejo ga. Skupil je močan prehlad. Mogoče začetek pljučnice. Nekateri posedajo na klop in ga sprašujejo, kako mu je. Tudi jaz ga pobožam po glavi. »Ste klicali zdravnika?« pogledam očeta in mater. »Saj gre na bolje,« zamahne mati z roko. »Imam občutek, da pri vači hiši ni vse v redu, »rečem skoraj preglasno, Mihčevi bratci in sestra pa sprašujejo, če smo prinesli kaj bonbonov, čokolade, piškotov. Na to vprašanje smo se bili že v razredu pripravili. Vsak je imel nekaj v žepu. Učenci so svoja darilca zdevali na mizo, oče pa mi je šepnil na uho: »Lahko bi bili ugledna savinjska kmetija, smo pa Fin-žgarjeva razvalina življenja... »Zgrozim se. Kar zajeten paket pa položim k Mihčevi glavi: »Mihca smo oblekli,« znova pogledam očeta in mater, bratce in sestrice in si potiho rečem: Po novoletnih počitnicah še akcija za Mihčeve bratce in sestrico. Mihec ima solzne oči. Gleda sošolce, gleda mene in potiho izdavi: »Tovariš Drago, sošolci, hvala lepa...« Poslovimo se. Daleč smo od hiše. Ozrem se. Pred hišo stoje bratci in sestrica. Tudi oče je med njimi. Ni pa matere. Morda razvija paket in pregleduje vsebino. Med potjo ne govorim dosti. Govore otroci. Iz njih diha: Storili smo nekaj lepega, plemenitega. Mine teden, Mihca še ni v šolo. Potem smo sredi delovne ure, ko močno potrka na vrata. V razred stopita Mihec in oče. Sošolci kriknejo: »Mihec!« Mihec sname volneno kapo. Pod plaščem je nova obleka, pod obleko topla srajca. Verjetno ima tudi spodnje hlače na sebi in tople nogavice. In še nekaj opazim: Mihec ima skoraj nove čevlje, ki jih je prinesel fantič bogatega obrtnika. Oče se obrne k meni, pove, da gresta z Mihcem k zdravniku. Ušesa mu nekaj nagajajo. Nato mi oče seže v roko, krepko mi jo stisne in glasno reče: »Hvala, tovariš.« In še k otrokom se obme: »Otroci, za vse, kar ste Mihcu prinesli - najlepša hvala.« Vsi stojimo pri oknih. Gledamo na cesto. Tam gresta oče in sin. Vidimo, kako je oče prijel sina za roko in kako spešita korak. Veter prši sneg, raznaša ga na vse strani. Mraz je. Mi pa smo pri oknih tako srečni. Zdaj Mihca ne zebe, oblekli smo ga od glave do nog. Zdravnik ga bo pregledal, mu dal zdravila in po nekaj dneh bo Mihec spet v šoli. Se gledam tja dol na cesto, kjer se v snegu izgubljata oče in sin. Se mislim na Mihca in si v srcu ponavljam: »SREČNO, PRIJATELJ MOJ!« Drago Kumer Novoletna Leta grejo v vsemirje, jaz obračam še papirje, Kaj bi pisal za novo leto, ker tako je že napeto. Močna volja meni pravi, eno misel si predstavi. Delo si naprej pripravi z dobro voljo ga zastavi. Nič ne bomo vzdihovali, tudi nič pričakovali, le zaupanje imejmo in se včasih še nasmejmo. Čas že itak hitro mine, mi v glavo misel šine. Poskrbimo za okolje, in bodimo dobre volje. Dobro knjigo, lepo pesem, rad prebiram zdaj na jesen, Za penzioniste tolažilo, bo zadovoljne ohranilo. Ogris Lovrenc NOVOLETNA KRIŽANKA Med pravilne rešitve, ki bodo v uredništvu Hmeljarja do 15. januarja, bomo z žrebanjem razdelili pet nagrad.: 1. nagrada 2. nagrada 3. nagrada 4. in 5. nagrada po 1.000,- din 700.- din 500 - din 300 - din in več presenečenj. Pri reševanju vam želimo malce zabave, pri žrebanju pa obilo sreče. Lep pozdrav urednik T "pj E G OvhfjjE Če v prosincu ni snega, ga mali traven da. Če je Pavla (25. I.) dan oblačen, bo trebuh večkrat lačen. Kdor ne ljubi svoje domovine, ne ljubi tudi druge. Več če nekdo ima, bolj mrmra. Vsakogar, ki se upira duhu časa, ubije prav ta duh časa. Boj je ustvarila narava, sovraštvo je iznašel človek. NOVOLETNA Odprimo oknal Z zračenjem zavetnim zaduhlo mrkost v hiši prevetrimo, čemernosti nadležne se znebimo, načrtom vdajmo se, prijetnim. Koledniki, že s pesmijo vabečo prinašajo nam novoletno srečo. NOVOLETNO JUTRO Na cesti se tepeta mož in žena. Milica ju razdvoji in popiše, nato pa vpraša očividca: »Kdo ima prav, po vašem mnenju? »Jaz.« »Kako vi?« »Zato, ker se nisem oženil.« GOSTILNIŠKA - Natakar, danes pa bi rad nekaj, česar še nikoli nisem imel. - Ali vam naj prinesem možgane? RAZOČARANI KOLEDNIKI »Mi smo se že po pot menil, da bomo pr' vas en drek dobil.« Glasilo Hmeljar izdaja delavski svet SOZD Hmezad Žalec - Ureja uredniški odbor predsednik Slavko Košenina; člani: Metka Vočko, Ivan Vodlan, Eva Orač, Martina Krajnc, dipl. inž. kmet, Miljeva Kač, dipl inž. kmet - urednica strokovne priloge za hmeljarstvo. Vili Vybihal, kmet inž. - glavni in odgovorni urednik - Uredništvo je v SOZD Hmezad v Žalcu, Ulica Žalskega tabora 1 - Glasilo izhaja enkrat mesečno v 5.200 izvodih - Mesečna naročnina 50 din - Tisk AERO Celje - TOZD Grafika Celje - skladišče D-Per NOVOLETNA NAGRA 70/1985 COBISS s OSREDNJA KNJ Mnogo uspehov v letu 1985 želi vsem hmeljarjem Inštitut v Žalcu JANUAR 1985 - ŠT. 1 PRILOGA ZA HMELJARSTVO Dr. Dragica Kralj OCENA PRIDELOVANJA DRUGE GENERACIJE KULTIVARJEV HMELJA V SLOVENIJI Ekonomski efekt pridelovanja hmelja je odvisen od izbire kultivarjev. Pomembno je, da so prilagojeni na geografske razmere in na ekonomske zahteve. V Sloveniji je bil do leta 1971 razširjen edino savinjski golding, s katerim je bil osvojen svetovni trg in je zato še vedno močno želen. Pridelovanje savinjskega goldinga je rentabilno v letih z ugodnim vremenom, kot sta bili 1982 in 1984, medtem ko je pridelek majhen v manj ugodnih, kot je bilo leto 1983. Veliki pridelki so na globokih, humoznih tleh, slabo pa uspeva na prodnatih, ki so močno razširjena v Savinjski dolini. S selekcijami: aurora, atlas, apolon in ahil, je bila v pridelovanju hmelja narejena velika prelomnica. Ti kultivarji so manj občutljivi na vremenske razmere in dobro prenašajo strojno o-biranje, zaradi katerega ima savinjski golding velike izgube pridelka. Hmeljarstvo ni več doživljalo kriz zaradi majhnega skupnega pridelka. Krize so bile pogojene samo zaradi nihanja cen na svetovnem trgu. To nihanje pa dobro obvladuje trgovina s politiko prodaje pet let vnaprej. Da bi obdržali savinjski golding, ga trgovina boljše plačuje, če tudi dosega z auroro na svetovnem trgu boljše cene. Vendar je pridelovanje savinjskega goldinga rešeno tudi s pplitiko vključevanja širšega sortimenta v proizvodnjo. Skupni pridelek je iz leta v leto zanesljivejši, ker kultivarji različno reagirajo na vremenske razmere in so različno občutljivi na epidemije bolezni in škodljivcev. Poleg tega je tehnologija pridelovanja ugodnejša in cenejša, predvsem zaradi različne dolžine vegetacije posameznih kultivarjev. Zmanjšujejo se delovne konice in zmanjša število potrebnih strojev in naprav. Po desetih letih pridelovanja je še vedno najbolj cenjena aurora. Ahil je bil kmalu izločen zaradi velike enodomnosti. Apolon se je dobro uveljavil le v Dravski dolini. Atlas je zaradi poznega dozorevanja dobro vključen v proizvodnjo, posebno na prodnatih tleh, kjer savinjski golding slabo uspeva Atlas je namreč možno obirati še v septembru. Slabo pa uspeva na težkih, slabo odcednih tleh. Tam rastline rumenijo in ga hmeljarji počasi izločajo iz proizvodnje. Po letu 1981 uvajamo v proizvodnjo drugo generacijo kultivarjev: bobek, buket in blisk. Uspešnost vključevanja teh kultivarjev v proizvodnjo še ni dobro preverjena Težave imamo namreč pri zamenjavi kultivarja Zaradi pomanjkanja primernih tal za hmeljarstvo zanemarjajo kolobar, zato zemljišča ne utegnejo očistiti od ostankov predhodnega hmelja. Ti se ukoreninijo in rastejo naprej. Posledica je sortna pomešanost hmeljišč in tako izgubljamo in zmanjšujemo potencial matičnih nasadov za razmnoževanje. Največje je povpraševanje po sadikah bobka, ker je po kakovosti podoben savinjskemu gol-dingu. Širjenje pa je omejeno zaradi prej omenjenih vzrokov. Doslej imamo v Sloveniji 31 ha bliska, 20 buketa in 4 bobka Izkušnje na osnovi pridelovanja na teh površinah kažejo, da se dobro vklapljajo v tehnološki proces. Veliko delovno konico predstavlja Spomladanska rez. Ta je morala biti opravljena v času od prvega do petnajstega aprila. Bobek in blisk pa dobro prenašata zgodnjo rez. Lahko ju režemo že 25. marca in si s tem podaljšamo delovni proces za 5 dni. V skladu z rezjo se podaljšujejo vsi drugi delovni posegi vse do obiranja in s tem zmanjšujejo delovne konice. Pridelovanje hmelja je zaradi teh vzrokov cenejše. Omenjene olajšave so dobro vidne pri največji delovni konici, pri obiranju hmelja. Ta faza zahteva poleg velikega števila delavcev tudi veliko dragih strojev in naprav, posebno, če je potrebno hmelj obrati v kratkem času. Izkušnje kažejo, da dozori najprej savinjski golding, po 15. avgustu. Kmalu -za njim dozorijo drug za drugim aurora, apolon, buket in bobek. Atlas dozori šele 1. septembra, blisk pa 5. Blisk podaljšuje sezono obiranja za 5 dni, skupno z ranejšo spomladansko rezjo pa za 10 dni. Sezona obiranja hmelja je z novim sortimen-tom dobro sinhronizirana tudi zaradi različno dolge vzdržljivosti storžkov v fazi komercialne zrelosti. Aurora, bobek in buket vzdržijo 20 dni, savinjski golding 10, atlas in blisk pa dvanajst Hmeljarjem priporočamo pridelovanje vsaj treh različnih kultivarjev zaradi omenjenih tehnoloških prednosti in zaradi večje zanesljivosti pridelka glede na spremenljivost vremena. Doslej je dajala najmanj variabilne pridelke aurora. Zato je obnova savinjskega goldinga vedno manjša Vendar s pametno politiko lahko vzdržujemo savinjski golding v takšni količini, kot jo lahko trgovina proda Iz razloga, da imajo novi kultivarji povprečno 400 kg večji pridelek, si lahko privoščimo, da pridelujemo več kultivarjev hkrati in pridelamo podoben skupni pridelek kot če bi pridelovali samo auroro in večjega, kot če bi pridelovali samo savinjski golding. Hkrati lahko boljše in cenejše organiziramo delo. Pri izboru kombinacij kultivarjev moramo upoštevati razpoložljivo število delavcev, kakovost zemlje, razpoložljive stroje in naprave. Možne so številne kombinacije, med naj- boljše pa sodi: savinjski golding, aurora, atlas, ali namesto atlasa blisk. Namesto aurore lahko sadimo bobek, moramo pa izbrati boljša tla ali preskrbeti namakanje. Atlas in blisk pa lahko sadimo na prodnata tla. Druga dobra kombinacij a je savinjski golding, apolon ah buket in atlas ah bhsk. Dobro organizacijo dela in vehke pridelke dobimo, če sadimo savinjski golding, bobek in bhsk. Izkušnje kažejo, da ima bobek velik pridelek in hkrati podobno kakovost kot savinjski golding. Lahko ga režemo že 25. marca, dozori 20. avgusta, Storžki ostanejo v fazi komercialne zrelosti 20 dni. Dobro prenaša strojno obiranje. Vse te lastnosti so ugodne za kombinacijo, s katerimkoli drugim kultivarjem. Vedeti pa mora- mo, da so storžki majhni in postanejo v suši še manjši. Zato bobek odhčno uspeva na globokih, humoznih tleh, na prodnatih tleh ga je potrebno namakati. Bhsk ima to dobro lastnost, da dozori šele v septembru. Za vsako večjo hmeljarsko proizvodnjo je odličen za kombinacijo z vsemi drugimi kultivarji. Dobro prenaša strojno obiranje, z njim podaljšujemo delovne faze oziroma zmanjšujemo delovne konice. Cenjen je tudi zaradi manjše osemenjenosti, ker je triploid. Sadijo ga radi v gmajnah, dobro prenaša namreč prodnata tla. V gmajnah pa je tudi težko zatirati divji hmelj, ki oplojuje ženske rastline v proizvodnih nasadih in jim s tem kvari kakovost Bhsk je vi- talen in bujen, sosednje rastline zato nadomestijo pridelek manjkajočih. Zal pa ima manj stabilne grenčične smole in daje zaradi večjega odstotka kohumulona nekohko manj prijetno grenčico pivu kot savinjski golding. Buket ima vehk pridelek zaradi rekordno težkih storžkov. Na spomladansko rez je podobno občutljiv kot savinjski golding, zori pa nekohko kasneje. Storžki ostanejo dalj čaSa - 20 dni, v fazi komercialne zrelosti. Dobro prenaša strojno obiranje. Slabše uspeva na težkih neprepustnih tleh in tudi lahkih - prodnatih ne prenaša najbolje. Buket ne rešuje delovne konice spomladanske rezi, podaljšuje pa obiranje celo v september. Milan Veronek, kmet inž. NOVI OBIRALNI STROJI BRUFF - CWF Na kongresu hmeljarjev IHB v Miinchnu (7. -10. avgust 1984) smo navezali stik s tvrdko CWF ENGINEERING CALLOW HILL LEDBURY, HEREFORDSHIRE, ANGLIJA, ki je pred nekako 8 leti na pobudo in želje angleških hmeljarjev prevzela servis in izdelovanje obiralnih strojev po licenci Bruff. Potrebe po večjih obiralnih strojih so tudi pri nas že dalj časa prisotne. Zahteve tržišča in povpraševanje za boljšo kakovostjo hmelja nas silijo pospešeno v modernizacijo linije za spravilo pridelka. Razlog za to je toliko tehtnejši, ker smo že neštetokrat ugotovili, da pridelamo zelo kakovosten hmelj, pri spravilu pa to kakovost zaradi premajhnih kapacitet in neustreznih naprav, zapravimo. Za izboljšanje stanja smo se odločili za vehke obiralne stroje Bruff. Za usmeritev k strojem Bruff je več tehtnih razlogov. Obiralni stroj Bruff obirajo pri nas že dvajset let V tem času smo jih dobro preizkusih in spoznali njihove odlike, pa tudi pomanjkljivosti in ugotovili, da v naših proizvodnih razmerah delujejo dobro. Ni pa nepomembno tudi dejstvo, da smo stroje Bruff izdelovali že pri nas (SIP Šempeter) pod oznako JUGO-Bruff in da imamo zanje na razpolago tehnično dokumentacijo. Od obstoječih obiralnih strojev pri nas so stroji Bruff najzmogljivejši, poleg tega pa obirajo bistveno bolj kvalitetno od drugih manjših o-biralnih strojev. Kot so pokazale vizuelne ocene in rezultati meritev, poškodujejo ti stroji bistveno manj storžkov, kar je posebno pomembno za obiranje občutljivih sort, pri nas konkretno savinjskega goldinga, delno pa tudi drugih. Mehko in prizanesljivo obiranje je odlika posrečene zasnove obiralnika Bruff, ki je v svojem bistvu in principu enostaven, tehnično zanesljiv, učinkovit, enostaven in nezahteven pa tudi za vzdrževanje. Nekohko drugače je s čistilnim sklopom obiralnega stroja, ki je v času, ko smo želi precej nižje pridelke, še ustrezal ob sedanjih povečanjih pa je razkorak med zmogljivostjo obiralnika in čistilnika bolj izrazit in obiralnik ni polno izkoriščen. Tako ostajajo možnosti za povečanje kapacitet poleg nabave novih, izboljšanih obiralnih strojev tudi z izboljšavami na obstoječih, predvsem na čistilniku. Za ugotovitev, kako do novih izboljšanih obiralnih strojev in izboljšav obstoječih, so bih v času obiranja in pozneje izmenjani obiski oziroma ogledi obiralnih strojev Bruff - CWF v Angliji (predstavniki Hmezada in Inštituta za hmeljarstvo Žalec) in pa ogledi naših obiralnih strojev s strani predstavnikov firme CWF Engineering. V času tridnevnega bivanja v Ledburyju smo si ogledali tvrdko CWF, eksperimentalno postajo Rosemaund ter več zasebnih in industrij-sko-lastniških manjših in večjih farm, ki pridelujejo hmelj. CWF Engineering ima manjši obrat za izdelavo obiralnih strojev po hcenci Bruff, nakladalcev rastlin za obiranje hmelja, sadilnikov za sajenje nakaljenega krompirja, vrši pa tudi razne usluge po naročilu, ima servis in oskrbo z rezervnimi deh tudi za starejše stroje, ki jih sam ne izdeluje. Bruffove obiralne stroje izpopolnjuje z lastnim razvojem in nudi v razhčnih variantah po svoji zamisli oziroma ustreže tudi željam kupcev s posebnimi izvedbami. Farme, ki smo si jih ogledali, imajo od 20-160 ha hmelja. Hmelj obirajo samo v dnevnem času po 12 ur ah v dveh izmenah po osem ur. Od starejših obiralnih strojev smo videli obiralne stroje Hind izpred 30-let, večinoma pa v tem hmeljarskem predelu obirajo z obirainimi stroji Bruff. Nekaj je tudi kombinacij, ko so od treh razhčnih znamk sestavih obiralni stroj. Opazili smo, da je pri takšnih kombinacijah bil v sestavi zmeraj Bruffov avtomatski obiralnik. Pri teh kombiniranih strojih je bilo zaslediti tudi nekaj izboljšav, ki so si jih farmarji izdelali po svoji zamisli, kot npr. proga z zalogo rastlin, tr-toreznica, voziček ža prestavljanje prikolic in shčno. Sicer pa je največ pozornosti šlo obiral-nim strojem Bruff, nekaj pa tudi drugim napravam za spravilo pridelka. Najmanjši obiralni stroj Bruff tip C obere ca. 300-500 rastlin na uro. Obiralnik ima samo en par obiralnih valjev. Tip super C je zmogljivejši, ima dva para različno dolgih obiralnih valjev, eden nad drugim, ki se delno prekrivata. Obere 600-720 rastlin na uro. Obiralnik tip E ima dva para enakih obiralnih valjev v seriji (liniji), obere 720-900 rastlin na uro, mi pa smo jih ob nekohko povečani turaži obiralnih valjev našteh celo 1100. Obiralnik tip super E ima tri pare obiralnih valjev, od katerih sta dva v seriji, prvi par pa je nad drugim in ga delno prekriva. Obere 1320-1620 rastlin na uro. Je naj zmogljivejši. Obiralnik tip B ima tri pare obiralnih valjev v seriji (liniji), to je tip obiralnika, s katerim so opremljeni naši Bruffovi obiralni stroji. Po podat- kih CWF je zmožen obrati do ca. 1320 rastlin na uro. . K obiralnikom pripadajo ustrezni avtomatski obiralniki in ustrezni čistilniki. Vendar je možno sklope med seboj kombinirati, kar daje veliko možnosti pripraviti obiralni stroj za različne proizvodne razmere in različne zahteve. Pri obiralnih strojih Bruff smo videli tudi nekatere posebnosti, ki jih naši obiralni stroji nimajo. Veliko uporabljajo valjčnih miz v različnih izvedbah, tako imajo posebno valjčno mizo za ločevanje plev, valjčno mizo z variabilnim razmikom valjčkov, tračno valjčno mizo, ki služijo za ločevanje, istočasno pa za transport hmelja. Avtomatski obiralniki imajo slične elemente in delujejo po enakem principu kot naši pri strojih BB, le da so kar se tiče vzdrževanja, izboljšani in v več izvedbah, toda v dodatkih precej različni od naših. Čistilniki so običajno dokaj obsežni. Poleg ventilatorjev in običajnih prebiralnih trakov, so značilne za njih daljše valjčne mize, kot jih poznamo pri nas. Čistilniki večinoma zaključujejo s prebiralnim trakom, razen pri najnovejšem stroju, ki gaje razvil CWF in kjer dodatno ročno prebiranje hmelja ni potrebno. Odpenjanje obranih rastlin s proge je avtomatično ali pa je proga opremljena s kavlji. V tem primeru obrane rastline s kavljev odreže posebne vrste cirkularka, morebitne ostanke s kavlja pa očistita dve rotirajoči krtači. Na farmah, kjer obirata dva ah več obiralnih strojev, postavijo dodatno še tako imenovano polovičko obiralnega stroja, ki ga sestavlja samo valjčna miza, avtomatski obiralnik in čistilnik ustrezne kapacitete, ki ima nalogo obirati samo panoge, ki ostanejo od pometanja prikolic. Lahko pa nanj vračajo še neobrane oziroma slabo obrane panoge od ostalih strojev po principu re-cirkulacije. Spoznali so namreč, da pri menjavi prikolic pride preveč zalistnikov in hmelja Milan Veronek, kmet inž. hkrati v obiralni stroj in da zaradi preobremenitve sklopov avtomatskega obiralnika in čistilnika gre veliko hmelja med odpadke. Če te po-lovičke stroja nimajo, potem pa drobir od pometanja od prikolic vlagajo na trak obiralnega stroja podobno kot pri nas, le da imajo za to dve deščici, dolžine 60 in širine 20 cm, s katerima pobirajo ostanke s tal in jih zlagoma mečejo v stroj. Lopat ne dovolijo, ker se z njimi zmeče preveč hmelja hkrati v stroj. Rastline vpenjata na verigo običajno po dva delavca Eden pripravlja in podaja, drugi pa vlaga. Zelo pazijo, da ne tečejo skozi stroj prazna prijemala. Ugotovili so, da je pri eni progi možno vlagati brez izpuščanja prijemal 16-18 rastlin na minuto, oziroma 960-1080 rastlin na uro. Pri večji hitrosti proge se učinek zaradi izpuščanja kavljev celo zmanjša. Ponekod vlagajo rastline iz dveh prikolic hkrati. Na drugi prikolici, ki stoji paralelno, je le en delavec in zapolnjuje samo prazna prijemala in polni progo ob menjavi prikolice. Pri ogledu obiranja z različnimi obiralnimi stroji Bruff, pa tudi pri nekaterih drugih smo opazili, da so pri obiranju zelo natančni. Potek dela in delovanja obiralnih strojev je vedno nadzorovan. Strojev, pa tudi ljudi sicer ne preobremenjujejo, pazijo pa, da ne tečejo v prazno. Prikolice nakladajo malo, z malo rastlinami a zelo skrbno, da pri vlaganju ni težav in motenj. Obiralnike naravnavajo tako, da na rastlinah ostaja čimveč listja, pa še kar precej storžkov. Pleve običajno spuščajo med odpadke. Pri takšnem obiranju je hmelj zelo čist, z malo primesi listja in drugega, običajno pod 1 %. Zelo skrbijo za očiščen pridelek, kajti kriteriji kvalitete so iz leta v leto strožji, farme pa tudi skrbijo za svoj renome. Znano je, da so angleški hmelji osemenjeni in storžki zaradi tega bolj krhki, kar zahteva prizanesljivo in precizno obiranje,' da se doseže dobra kvaliteta. Obiralni stroji, ki smo jih videli, bodisi Bruffovi ah iz proizvodnje Bruff-CWF so delovali brezhibno. Vendar smo jih ocenjevali in opazovali s stališča naših pridelovalnih razmer. Kljub temu, da so tudi naše sorte krhke za obiranje, pa smo vendarle ugotovili razlike, ki utegnejo vplivati na potek obiranja. Ocenili smo, da vladajo pri nas za strojno obiranje težje primere (daljše, bolj obstane rasthne, večji pridelki, krhki zahstniki ipd.) kot smo jih videli v Angliji in da je obiranje z obiralnimi stroji pri nas bolj zahtevno, vsaj kar zadeva avtomatski obiralnik in čistilnik obiralnega stroja. Pri izbiri tipa obiralnega stroja Bruff-CWF smo se odločili za najnovejšo varianto iz razvoja CWF. To je tip stroja, ki ga imajo v preizkušanju že dve leti. Gre za obiralnik Bruff B in čistilnik »J«, ki ima v seriji povezana dva ventilatorska čistilnika, shčna našim H-25. Čistilnik je torej enostaven, a učinkovit Zaključi s kaskadno nameščenimi prebiralnimi trakovi. Ročno prebiranje ni potrebno. Pri tem ni nepomembno, da se bodo na ta način dah preurediti tudi čistilniki naših že obstoječih obiralnih strojev, s čemer bi se kapaciteta obiralnika in čistilnika precej uskladila. Zaključili smo, da je orientacija na obiralne stroje Bruff-CWF pravilna. Tvrdka CWF Engineering je pripravljena tudi na sodelovanje, kar nam omogoča v proces izdelave obiralnih strojev vnesti in vgraditi naše bogate izkušnje in spoznanja, ki smo si jih nabrali tekom časa in njihove razvojne dosežke ter tako pripraviti, kar se da enostaven a učnikovit obiralni stroj, ki bi bil uporaben brez večjih sprememb v različnih pridelovalnih razmerah. V zadnjih razgovorih je bilo dogovorjeno, da bi za lastne potrebe obiralnike izdelali doma in sicer bi to nalogo prevzela DO Strojna Hmezad, uvozih pa bi le sestavne dele za čistilnike. Pri iz-delavi-obiralnika bi vključili CWF izboljšave. V letu 1985 naj bi pri nas obratovala že dva nova obiralna stroja, za katera upamo, da bosta še učinkovitejša od sedanjih. TESTIRANJE SKLOPOV ČISTILNIKA OBIRALNEGA STROJA BRUFF TIB B V LETU 1984 Pri obiralnem stroju Bruff tip B zmogljivosti obiralnika in čistilnika nista usklajeni. Storilnost tega obiralnega stroja bi se z ozirom na večjo zmogljivost obiralnika lahko bistveno povečala, če bi lahko povečah kapaciteto in učinkovitost (kvalitetnejše prebiranje oziroma čiščenje hmelja) čistilnika. Za ugotavljanje možnosti povečanja učinkovitosti in kapacitete čistilnika obiralnega stroja Bruff B smo orientacijsko preverili in razmejili učinkovitost posameznih sklopov čistilnika tega obiralnega stroja. Čistilnik H-25 je pribhžno epak angleškemu čistilniku »J«. Rezultati pri obiranju sorte auro-ra kažejo na razliko med enkratnim oziroma dvakratnim prebiranjem hmelja s čistilnikom H 25. Pri dvakratnem prebiranju hmelja na čistilniku H 25 ostane med hmeljem majhna količina primesi. Z drugim čiščenjem hmelja s H 25 se je kohčina zmanjšala za 60 %. Razpredelnica 1 Kohčina primesi med hmeljem -10. 9. 1984 Pri obiranju sorte atlas se je pokazalo, da se z izključitvijo čistilnika H 12 kohčina primesi relativno poveča za 15 %, če pa namesto čistilnika H 12 uporabimo še enkrat ventilator čistilnika H 25, pa še kohčina primesi zmanjša za polovico v primerjavi z običajnim čiščenjem. Rezultati meritev kažejo na smotrnost zamenjave sklopa H 12 s sklopom H 25, saj bi se s takšno preureditvijo obiralnega stroja Bruff tip B kohčina primesi med hmeljem bistveno zmanjšala. Učinkovitost in kapaciteta čistilnika bi se povečala, s tem pa tudi kapaciteta obiralnega stroja. V kolikor bi dosegli podobne rezultate, bi odpadlo tudi ročno prebiranje, torej 4 delovna mesta na prebiralnem traku. obiralni stroj Bruff tip B, sorta aurora, obiranje Odstotek Variante preizkusa 1. Običajno čiščenje (prebiranje) hmelja skozi oba sklopa čistilnika (H 25 +H 12). 2. Čiščenje hmelja samo skozi čistilnik H 25 (vent H 25 +trakovi), čistilnik H 12 izključen. 3. Čiščenje hmelja dvakrat skozi čistilnik H 25 (vent H 25 - 2x, trakovi H 25 - 2x), čistilnik H 12 izkučen. 4. Čiščenje hmelja dvakrat skozi čistilnik H 25 (vent. H 25 - 2x, trakovi H 25 - lx), čistilnik H 12 izključen. Za vsako varianto čiščenja oziroma prebiranja hmelja (ročno prebiranje je bilo izključeno) smo vzeli vzorce hmelja v 4 repeticijah in svežega analizirali. Rezultati mehanskih analiz so prikazani v razpredelnicah. Frakcija --------------------------------------------------------- Primesi Varianta storžki pleve primesi relativno 2 - H 25 kompleten 89,47 4,68 5,85 100 3 & 2 x H 25 kompleten 94,66 2,98 2,36 40 Razpredelnica 2 Sorta atlas, obiranje 11. 9. 1984 Odstotek Frakcija Varianta storžki pleve primesi relativno 1®H 25 +H 12 88,05 6,22 5,73 100 2 AH 25 kompleten 88,29 5,14 6,57 115 4 - 1 x H 25 komplet 1 x vent H 25 95,95 1,17 2,88 50 Dolinar Milan, dipl. ing. agr. TEKMOVANJE ZA VISOKE PRIDELKE HMELJA V LETU 1983 Tudi letos smo na Dan hmeljarjev v soboto 11. avgusta podeljevali nagrade in priznanja za visoke pridelke hmelja v letu 1983. Sedaj je to že zgodovina, vendarle bo zanimivo primerjati uspehe iz leta 1983 z letošnjim letom. Letos smo nagrade podeljevali drugače kot doslej. Zmagovalca smo izbrali na osnovi pridelka po enoti površine in kakovosti, ugotovljene ob prevzemu v Hmezadu. Tako smo od izračunanega pridelka na hektar odbijali za Vsak odstotek slabše kakovosti od prve po 5 kg. V 10. številki Hmeljarja so navedeni prvi trije najboljši za sorte savinjski golding, auroro, atlas in skupine. Ker tam doseženi vrstni red nima številke, za priborjeno mesto jih s to dopolnitvijo navajamo še enkrat po vrsti: za savinjski golding: 1. Jelovšek Marjan TZO Petrovče za 2016 kg/ha 2. Podbregar Stanko TZO Tabor za 1740 kg/ha 3. Jurak Jože TZO Prebold za 1657 kg/ha za auroro: 1. Hribernik Slavko TZO Braslovče za 2575 kg/ha 2. Ježovnik Viki TZO Polzela za 2539 kg/ha 3. Rojnik Ivan TZO Braslovče za 2462 kg/ha za atlas: 1. Jurak Jože TZO Prebold za 2481 kg/ha 2. Sedminek Franc TZO Šempeter za 2450 kg/ha 3. Hribernik Slavko TZO Braslovče za 2311 kg/ha Vrstni red skupin: 1. Hmezad DO kmetijstvo Žalec, TOZD Petrovče DE Drešinja vas za 1782 kg/ha 2. Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec za 1771 kg/ha 3. Hmezad DO Kmetijstvo Žalec, TOZD Petrovče DE Vojnik za 1734 kg/ha. Kakšen vpliv je imela na vrstni red kakovost pridelanega hmelja naj navedemo, da je bil Jurak Jože po pridelku savinjskega goldinga 4., pa se je povzpel na 3. mesto, pri aurori je bil vrstni red pred upoštevanjem kakovosti 1. Ježovnik, 2. Cencelj, 3. Hribernik, 4. Rojnik Ivan, pri atlasu pa 1. Rotovnik, 2. Sedminek, 3. Jurak, 4. Hribernik. Tudi med skupinami je bil prvotni vrstni red drugačen in sicer 1. je ostal prvi, 2. Hmezad DE Vojnik, 3. Inštitut Žalec, 4. Hmezad DE Šmarje-ta, s tem, da so bile razlike dosti večje. Kot posebnosti, ki so bile povedane tudi ob priliki podelitve nagrad so: 1. da sta Jurak Jože SKUPNI PRIDELEK 1983 Zap. pj-jjjjjgjj jn ,jme st. Kraj TZO Skupaj ha Pridelek % kg/ha 1. vr. Št sort 1. Cilenšek Anton Kapla vas Prebold 1,62 2311 100 1 2. Zagoričnik Vinko Podvin Polzela 2,02 2303 82 1 3. Kokovnik Anton Založe Polzela 1,01 2217 96 1 4. Rojnik Ivan Glinje Braslovče 1,35 2211 100 2 5. Cencel Anzelm Petrovče Petrovče 2,90 2153 60 2 6. Jurak Jože Šešče Prebold 1,33 2042 100 3 7. Ježovnik Viki Podvin Polzela 1,15 2000 79 2 8. Podbregar Stanko V Kapla Tabor 2,13 1931 75 2 9. Jelovšek Marjan Petrovče, 1 Petrovče 3,97 1889 100 2 10. Ribič Mara Laikova vas Prebold 3,55 1866 100 3 11. Piki Jože Zg. Roje Šempeter 1,95 1859 100 2 12. Hribernik Slavko Podvrh Braslovče 1,20 1838 100 3 13. Povše Ivan Podlog Šempeter 2,33 1811 100 3 14. LeSjak Milan Ojstriška vas Tabor 1,75 1793 100 2 15. Gajšek Viki Drešinja vas Petrovče 5,43 1780 100 2 16. Marovt Franc Zg. Gorce Braslovče 1,96 1761 99 2 17. Pinter Slavko Dobriša vas Petrovče 2,74 1752 100 2 18. Ribič Ivan Zg. Roje Šempeter 2,14 1746 97 2 19. Zupanc Jože G oto vij e Gotovlje 1,69 1746 38 2 20. Babič Leopold Zg. Roje Šempeter 1,26 1738 100 2 21. Uratnik Vida, Edo Braslovče Braslovče 4,04 1728 99 3 22. Šalej Ivan Dolenja vas Prebold 1,11 1723 85 2 23. Rojnik Jože Poljče Braslovče 2,41 1713 100 2 24. Hrovat Julij Podvin Polzela 1,76 1698 100 2 25. Meklav Ludvik Dobrič Polzela 1,02 1694 83 1 26. Vranič Ivan Prekopa Vransko 3,15 1687 48 2 27. Kralj Marinka Ložnica Gotovlje 1,30 1654 58 2 28. Ocvirk Vinko Prekopa Vransko 2,41 1649 95 3 29. Turnšek Ivan Podvrh Braslovče 1,00 1616 46 2 30. Sedminek Jože Podlog Šempeter 4,87 1586 99 3 31. Sedminek Franc Sp. Roje Šempeter 3,42 1584 93 3 32. Rojnik Rranc Sp. Gruš. Šempeter 3,61 1577 100 3 33. Bosner Jože Gotovlje Gotovlje 2,77 1572 43 3 34. Puncer Jože Sp. Gorce Braslovče 2,16 1568 93 2 35. Strnad Ivan Zg. Gorce Braslovče 1,16 1556 100 2 36. Krajnc Martin Kapla Tabor 2,81 1500 22 2 37. Cokan Vinko Sp. Roje Šempeter 3,23 1456 98 3 38. Plauštajner Ivan Dobriša vas Petrovče 1,93 1430 69 2 39. Vasle Maks Zlože Polzela 1,33 1427 33 2 40. Rotovnik Miro Gotovlje Gotovlje 2,16 1398 27 3 41. Serdoner Ivan Zg. Gruš. Šempeter 1,35 1385 100 2 42. Natek Norbert Pondor Vransko 2,21 1241 100 3 iz Šešč in Hribernik Slavko iz Podvrha prejemnika dveh nagrad, 2. da je Podbregar Stanko iz Kaple, letošnji hmeljarski starešina, zaslužil tudi to čast, saj je drugi v pridelovanju savinjskega goldinga in 3. da je Jurak Jože iz Šešč že tretjič zapored zmagovalec v pridelovanju atlasa. Skupni pridelek hmelja v letu 1983 Enako kot v letu 1982, smo tudi za leto 1983 pripravili pregled doseženih skupnih pridelkov hmelja vseh tistih pridelovalcev hmelja, ki so bili tekmovalci za posamezne sorte. Rezultate, ki niso tekmovalni, podajamo v tabeli Skupni pridelek 1983, s pripombo, da nismo odštevali kg za poslabšano kakovost. Ko delamo primerjavo s tekmovalci vidimo, da so po skupnem povprečnem pridelku pri vrhu taki, ki niso dobili nobene nagrade. Šele 4. Rojnik Ivan iz Glinja je med tekmovalci na 3. mestu v pridelovanju aurore. Znana imena pa že srečamo od tega mesta naprej med dobitniki nagrad. Spoštovanja vredni skupni pridelek imajo zmagovalci, ki so v tej razpredelnici 6., 9. in 12. vsi trije s stoodstotnim prvorazrednim hmeljem. Bralce posebej opozarjamo na kolono »odstotek 1. vrste«, ko nekaterim dobrim pridelovalcem navedene številke niso v čast Tudi kolona »število sort« pove marsikaj, posebej prvi trije, ko imajo samo eno sorto in še to auroro, pa jih ni med nagrajenci, se pravi, da so pridelovalci z več sortami še boljši v pridelovanju aurore. Med vsemi 42 tekmovalci je samo eden (Meklav Ludvik), ki nima aurore, 6 (Šalej, Cilenšek, Zagoričnik, Kokovnik, Rojnik Ivan, Rojnik Jože), ki nimajo savinjskega goldinga, 26 pa takšnih, ki nimajo atlasa. Dr. A. Četina Vesti iz hmeljarskega sveta Obiskali so nas predstavniki hmeljarjev iz Madžarske Ob priliki obiska na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo v Žalcu so se pogovarjali o možnosti nabave sadik sorte aurora. V razgovoru z generalnim sekretarjem IHB pa je tekla beseda o sodelovanju Madžarske v IHB in možnosti za organiziranje razširjene seje predsedstva IHB avgusta 1988 na Madžarskem. Tudi predstavniki romunskih hmeljarjev so bili pri nas Ko so v zvezi za nabavo obiralnih strojev obiskali Strojno Žalec, so si ogledali tudi Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo v Žalcu, kjer so izmenjali strokovne poglede. Romunija ima okrog 2000 ha hmeljišč, pridela pa okrog 1800-2000 ton hmelja. Gostje so v razgovoru na sekretariatu IHB izrazili željo, da bi se včlanili v IHB. Posredovali smo jim statut in drugo gradivo tako, da bi lahko sprejeli odločitev in poslali vlogo, ki jo bo obravnavalo predsedstvo IHB. Iz-gleda torej, da se bo članstvo IHB povečalo v kratkem za tri člane: Kitajsko, Bolgarijo in Romunijo. Predsednik Tehnične komisije IHB in direktor Inštituta za kmet. tehniko in racionalizacijo v Merelbecku (Belgija) dr. Ir. Andre Maton s soprogo je obiskal Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo in SOZD Hmezad v Žalcu. Poleg izmenjave strokovnih in znanstvenih izkušenj na področju mehanizacije hmeljarstva in kmetijstva na sploh si je gost s soprogo ogledal nekaj hmeljarskih obratov, farmo v Žepini in vinsko klet Vinaga v Mariboru. Vspostavljen je bil tudi kontakt z Agrosom v Šempetru. Dogovorjeno je bilo intenzivnejše medsebojno sodelovanje med obema inštitutoma.