"iri i® -en in im !o -r-ïr- Na Čreti naporno, a sladko življenje Št. 37/Leto 67/Celje, 11. maj 2012/Cena 1,30 EUR Po dveh sezonah vrnile naslov v Celje HTMi™^ 90,6 95,1 95,9 100,3 1 L1 Vi IM U k1 VSAK TOREK IN PETEK b \ »uCe\j5 Evropska vas v duhu zmage Po zmagi, ali pa vsaj zatišju, je zadišalo tudi zaradi stavkovnega sporazuma, ki Končno kupec za ga je večina sindikatov podpisala z vlado tako rekoč tik pred zdajci. IVO n tn O K.U pet £a hotel Savinja? Računalnik je nevarna varuška Sobota, 12. maj, ob 10. uri Pomladna zabava s Fifi in Cvetličniki Obiskali nas bodo junaki iz risane serije Fifi in Cvetličniki. ZELEZNINAZA VAS DOM IN DELAVNICO! POHIŠTVENE CEVI pravokotnih, kvadratnih in ovalnih profilov ter različnih debelin stene in d POCINKANE CEVI ZA VODOVODNO NAPELJAVO IN RASTLINJAKE 2ELEZNE PALICE, PROFILE, KOTNIKE IN NOSILCE PLOČEVINO črno, pocinkano, aluminijasto, navadno, rebrasto in solzasto različnih dimenzij POCINKANE POHODNE REŠETKE IN STOPNICE različnih dimenzij KOVANE CEVI, PALICE IN OSTALI ELEMENTI NERJAVNA PLOČEVINA IN PALICE ORODNA ON OSTALA KVALITETNA JEKLA VARILNA ŽICA, ELEKTRODE IN OSTALI VARILNI PROGRAM BETONSKO ŽELEZO IN ARMATURNE MREŽE L« % rtu i GSM: ^^ Email A PE Celje Bežigrajska 4A 3000 Celje GSM: 031801201; Tel: 03 82 80 305; Fax: 03 82 80 304 i Email: PECeije@kovintrade.si Kovintrade MEDNARODNA TRGOVINA d. d, PRIHRANITE 1/3 VREDNOSTI NAKUPA STANOVANJA s prihranki pri stroških bivanja že od Za ogled pokličite 051365 287 www.mikstanovanja.si Utrinek s prireditve v Celju, kjer je tokrat predvsem prijetno dišalo in milo zvenelo. VOJNIŠKA GMAJNA, UŽITEK BIVANJA! //^TiT 2 AKTUALNO NOVI TEDNIK UVODNIK TATJANA CVIRN Evropa, bleda mati Celjski Glavni trg je bil v sredo, ob dnevu Evrope in dnevu zmage nad nacizmom in fašizmom, tako nabito poln, kot da bi šlo za kakšne demonstracije. Na srečo se je le množica mladih iz šol in vrtcev s Celjskega zgrnila na trg, da bi na stojnicah predstavila evropske države v vsakoletnem projektu Evropska vas. Stojnice so bile polne slikovnega gradiva, izdelkov, ki so ponazarjali značilnosti države, iz zvočnikov in v živo je odmevala prepoznavna glasba posameznih držav, prijazni »Španci, Italijani, Madžari« in drugi pa so, nekateri celo v narodnih nošah, ponujali kulinarične dobrote »svojih« dežel. Evropa, kot bi si jo le želeli! Same lepote, turistične zanimivosti, bogastvo narodov v vseh možnih oblikah. Nobenih kriznih časov ni bilo zaznati, nobenih nezadovoljnih in obupanih državljanov EU, in to niti pri grški, španski ali italijanski stojnici! Škoda, da je takšna Evropa zaživela le za eno dopoldne in da je v resničnem svetu vse manj idiličnih podob, ki so jih prikazovale stojnice. Referenduma o vstopu Slovenije v EU se je leta 2003 udeležilo precej več ljudi, kot je to običaj v zadnjih letih - več kot 60 odstotkov - in skoraj 90 odstotkov jih je bilo za vstop v evropsko družino narodov. Očitno smo si predstavljali, da nam bo pod okriljem EU lažje, da bomo bolj varni in da bomo deležni vseh pozitivnih stvari, ki smo si jih takrat predstavljali pod pojmom Evropa. Pozabili pa smo, da v ta paket sodijo tudi vse tiste pomanjkljivosti, ki jih prinaša takšna megalomanska mešanica različnih držav in narodov. Predvsem pa nismo niti v sanjah pomislili, da bi se stvari lahko tako drastično obrnile. Bi se po vseh teh letih, ko Evropa ni več tako sanjska in obljubljena, na referendumu še vedno tako številno odločili za vstop? Dvomim. Evropa je na razpotju in z njo tudi mi. Kako zastaviti nadaljnjo pot? Kot blaginjo na račun sposojenega denarja ali kot varčevanje, reforme, odrekanje in trpljenje? Je rešitev v zategovanju pasu do skrajnih meja in za vsako ceno ali je ključ še kje drugje? Dilema, s katero se ne ubadamo samo pri nas, temveč je v zadnjih dneh privedla celo do zamenjave oblasti v nekaterih velikih evropskih državah. Zdi pa se, da je naivno verjeti, da bo šlo brez varčevanja, ki pa samo po sebi tudi ni dovolj. Ena zadnjih črnih napovedi za Slovenijo govori o vse slabših možnostih države, da zmanjša javni dolg, in o tem, da varčevalni ukrepi dušijo gospodarsko rast. Zato bodo odločitve v prihodnjih dneh, kaj storiti in kako, na nek način zgodovinske. Sindikati in vlada so se na dan Evrope in dan zmage še zadnjič pogajali o tem, za koliko oklestiti javni sektor, kje vzeti in komu, da bo volk sit in koza cela. Ampak koza je že zdavnaj načeta in volk še vedno lačen, vsaka zmaga pa pirova. Po umiku pokojninske spremembe, ki je skozi stranska vrata »priletela« v paket ukrepov, so včeraj po nekaj tednih pogajanj le podpisali dogovor o zmanjšanju plač v javnem sektorju. To pa je samo prvi korak v morju nadaljnjih varčevalnih ukrepov, ki nas bodo doleteli. Nekatere neposredno, druge po ovinkih. V gospodarstvu se medtem namreč ni obrnilo niti za milimeter na bolje, na našem območju tone tudi Garant, pišemo tokrat, obrtniki s Celjskega pa so pred dnevi opozorili, da se vlada ukvarja z drugimi, očitno bolj nevarnimi temami, nanje pa pozablja. Kaj nam ob vsem tem ostane? Da razmišljamo pozitivno, pravijo eni, drugi pa že tuhtajo, kaj v življenju še znajo, da bodo lahko preživeli, če pride do črnega scenarija. Za začetek »vadijo« tako, da dvakrat obrnejo vsak evro, da naenkrat poznajo vse cene v trgovini in kupujejo tisto, kar res potrebujejo, ter da vlečejo iz naftalina rešitve »naredi sam«, ki so v preteklih desetletjih lagodnega življenja postale nepomembne in staromodne. In če vse to zadošča, da spodobno zvozijo skozi mesec, se lahko uvrščajo med srečneže. Je res tako malo potrebno za srečo? PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK ft ) htii/ï^ •lI 1 '* ^^^^ O »i» i/i E1E1EJE m FTl m Stavkovni sporazum pod streho Včeraj poslanci na izredni seji ves dan o rebalansu državnega proračuna - Nočna zasedanja odbora za finance, nadaljevanje pogajanj sindikatov z vlado Večina sindikatov javnega sektorja je včeraj - uro po začetku izredne seje državnega zbora, na kateri so poslanci obravnavali rebalans državnega proračuna - z vladnimi pogajalci sedla za mizo in pred podpisom stavkovnega sporazuma usklajevala še zadnje podrobnosti. Stavkovni sporazum ureja odprta vprašanja med vlado in stavkajočimi sindikati, hkrati pa daje osnovo za ublažitev nekaterih varčevalnih ukrepov v zakonu za uravnoteženje javnih financ. Po neuradnih podatkih ga je podpisalo 26 sindikatov, med njimi pa ni obeh policijskih in sindikata vojakov. Predstavniki vlade in sindi- ma je 8-odstotno znižanje plač katov so tako po enomesečnih pogajanjih podpisali stavkovni sporazum, a še v sredo na večer je bil podpis pod velikim vprašajem, saj je pogajanja zmotil vladni predlog zaostritve pogojev za upokojevanje. Sindikati so znova zagrozili z referendumom, na koncu pa sta se pogajalski strani le dogovorili, da je vlada umaknila dopolnilo, ki spreminja pogoje upokojevanja. Bistvo sporazu- javnih uslužbencev ob odpravi plačnih nesorazmerij ter umik normativov v šolstvu iz zakona za uravnoteženje javnih financ. Da sta obe pogajalski strani dokaj zadovoljni, je bilo iz sporazuma umaknjeno še vprašanje regresa, hkrati pa zapisana zaveza, da sindikati ne bodo začeli z referendumskimi postopki oziroma jih podpirali, če se bo tudi vladna stran in koalicija v državnem zboru držala dogovorjenega. O najbolj »spornih« točkah iz paketa varčevalnih ukrepov se bodo tako pogovarjali v okviru usklajevanj socialnih partnerjev, ki naj bi do konca junija Predlog rebalansa za letos predvideva 7,942 milijarde evrov prihodkov in 9,014 milijarde evrov odhodkov. Skupaj naj bi torej proračunski primanjkljaj znašal 1,071 milijarde evrov oziroma 3 odstotke BDP. Glede na sprejeti proračun novi rebalans predvideva za 1,1 milijardo evrov manj odhodkov, za 752,8 milijona evrov manj prihodkov in 351,2 milijona evrov manjši primanjkljaj. Varčevalni ukrepi na socialnem področju Ukrep Zadnji predlog, poslan v državni zbor Starševsko nadomestilo Za prve 3 mesece (porodniško nadomestilo) 100 % osnove za naslednjih 9 mesecev (nadomestilo za nego in varstvo otroka) 90 % osnove maksimalno nadomestilo za nego 1,5-kratnik povprečne plače oz. 1.350 evrov neto Otroški dodatek Cenzus je 64 % povprečne plače na družinskega člana 7. in 8. razred se ukineta 5. in 6. razred se znižata za 10 % od 1. do 4. razreda ostaja nespremenjeno. Plačilo vrtca Za drugega otroka starši plačajo 30 % cene razreda tretji otrok brezplačno. Študentski boni Od 15. julija do 15. avgusta jih ne bo unovčljivi bodo med 8. in 20. uro. Nadomestilo za V prvih 3 mesecih ostaja 80 % brezposelnost v naslednjih 9 mesecih 60 %, potem 50 %. Letni dodatek za Do 414 evrov pokojnine 367 evrov dodatka upokojence od 414 do 518 evrov pokojnine 223 evrov dodatka od 518 do 622 evrov pokojnine 166 evrov dodatka več kot 622 evrov pokojnine - brez dodatka. Policisti še stavkajo Policijska sindikata stavkovnega sporazuma nista podpisala in slovenski policisti nadaljujejo stavko. V Policijskem sindikatu Slovenije pravijo, da kljub večkratnim pozivom, dodatnim pisnim predlogom in pobudam vladi za sporazumno reševanje spora niso prejeli nobenega konkretnega odgovora, s katerim bi vlada izkazala voljo za reševanje stavkovnih zahtev. Še več, v času stavke so bili »deležni popolne ignorance in celo posmeha ter različnih pritiskov zaradi uveljavljanja interesov na podlagi zakonitih pravnih sredstev, z izključnim namenom zavarovanja obstoječih in že zapadlih pravic naših članov«. V sindikatu zato ne morejo prezreti dejstva, da tak odnos vlade za njihove zaposlene pomeni »nespoštovanje pravne države in evidentno kršitev temeljnih načel demokratične družbe«. Zato k podpori pri nadaljevanju njihovih prizadevanj pozivajo vse zaposlene v javnem sektorju in tudi vse državljane. Pred stavbo državnega zbora so se ob začetku izredne seje o varčevalnih ukrepih v akciji Blokada DZ zbirali predstavniki gibanja 15o, vendar policisti protestnikov pred državni zbor niso spustili. dosegli in podpisali socialni sporazum. Nočna zasedanja Poslanci državnega zbora so torej včeraj začeli izredno sejo, na kateri sprejemajo rebalans letošnjega državnega proračuna in ostale proračunske dokumente, skupaj z zakonom za uravnoteženje javnih financ. S tem zakonom naj bi namreč zagotovili blizu 800 milijonov evrov prihrankov. Glede na dolgotrajna pogajanja s sindikati bo koalicija vlagala dopolnila k zakonskim besedilom še na sami seji. Kot je napovedal minister za finance Janez Šušteršič pred sejo, pri sprejemu predloga rebalansa proračuna in zakona za uravnoteženje javnih financ ne pričakuje težav, zato pa dolgo razpravo. O rebalansu proračuna bo tako glasovanje prišlo na vrsto šele danes (v petek), ker ga podpirajo vse koalicijske stranke, pa bo najverjetneje sprejet. Že pred včerajšnjo sejo so se zakonskim besedilom podrobno posvetili člani državnozbor-skega odbora za finance. Kar dve nočni seji (s ponedeljka na torek in potem torkovo nadaljevanje v noč na sredo) sta bili potrebni, da so pregledali številna dopolnila in se opredeljevali do njih. A o vseh vseeno niso razpravljali, saj koalicija nekatere vlaga še na sami seji. Najpomembnejša odločitev »Državni zbor je pred najpomembnejšo odločitvijo v svoji zgodovini,« je ob začetku zasedanja poslance na izredni seji nagovoril premier Janez Janša. Racionalnejše ravnanje z javnimi financami je Slovenija obljubila Evropski uniji že leta 2010, a doslej obljube še ni izpolnila in kot je še opozoril, smo zadnji v EU, ki se lotevamo teh ukrepov. A sprejem rebalansa je le eden od korakov, da Slovenija stopi iz krize - drugi korak je vnovično doseganje gospodarske rasti, tretji pa ponovno zaposlovanje. Janša je ob tem še poudaril, da ne gre za izbiro med temi tremi koraki, ampak za strukturno povezavo med njimi. IVANA STAMEJČIČ Mlade Portugalke v Celju? Ne, v portugalskih ritmih so zaplesali osnovnošolci iz Rogatca. S soncem obsijana Evropa V knežjem mestu so že osmo leto zapored gostili Evropsko vas - Letos prvič »pokrita« celotna izobraževalna vertikala od vrtca do fakultete Iz Grčije, zakladnice evropske civilizacije, so na Glavni trg učenci IV. OŠ Celje »pripeljali« tudi trojanskega konja. Dan Evrope so v sredo v Celju že sedmič obeležili s posebno prireditvijo. Vse od leta 2005 namreč mesto gosti Evropsko vas, prireditev, na kateri mladi predstavljajo posamezne evropske države. Letošnjo prireditev je koordinirala IV. OŠ Celje, na Glavnem trgu pa se je predstavilo 25 osnovnih in 6 srednjih šol iz celjske regije, Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne študije Celje ter celjski vrtec Zarja, glasbena šola in mladinski center. Mladi so predstavili svoje poglede na kulturno-zgodo-vinski mozaik Evrope, orisali posamezne države, članice Evropske unije, ter njihovo zgodovino, kulturo, navade, običaje, etnografske značilnosti, glasbo, kulinariko in posebnosti. Predstavitve posameznih držav so bile ves čas prireditve ob stojnicah, kjer je praviloma tudi omamno dišalo po različnih kulinaričnih posebnostih posameznih držav, ki so jih mimoidočim mladi tudi ponujali v pokušnjo, na osrednjem odru pa so jih dopolnili še s pesmijo, plesom in živo besedo. Evropska vas pa ni le celjska posebnost, saj so podobne prireditve letos pripravili še v osmih slovenskih mestih. Korenine »celjske« Evropske vasi segajo v leto 2005, ko so se spoznavanja in potem predstavitve posameznih držav, članic Evropske unije, lotili osnovnošolci. Kasneje so se jim pridružili še srednješolci in na dosedanjih sedmih prireditvah je sodelovalo že blizu 30 tisoč učencev in dijakov, ki jih je usmerjalo skoraj 2 tisoč mentorjev. Po čem vse bi si zapomnili Italijo? Zagotovo tudi po odlični kulinariki, so sporočali »kuharji« z OŠ Lava. Kam segajo korenine Rdečega križa in pomoči soljudem? V Veliko Britanijo, seveda, so zatrjevale naslednice Florence Nightingale iz Srednje zdravstvene šole Celje. »Ob stojnicah letošnje Evropske vasi pa smo prvič združili celotno izobraževalno vertikalo, saj so sodelovali tako malčki iz celjskega Vrtca Zarja kot tudi študenti Mednarodne fakultete za družbene in poslovne študije Celje,« je bila zadovoljna koordinatorica prireditve, ravnateljica IV. OŠ Celje Nevenka Matelič Nunčič. Posamezne evropske države ter navade in običaje njihovih prebivalcev pa so med malčki iz vrtca in študenti predstavljali še učenci 25 osnovnih in dijaki 6 srednjih šol iz celotne regije. In trud mladih, ki so zadnje tedne odkrili prenekatero tančico z življenja in navad Evropejcev in tako ovrgli vrsto stereotipov, češ kakšni da smo Slovenci, Avstrijci, Škoti, Romuni ... ali Francozi, je poplačalo tudi sonce. Kljub spremenljivemu vremenu, ki je sicer značilno za prve majske dni, je namreč nad Ce- ljem spet sijalo sonce, dež pa mladih ni močil tudi nikoli v zadnjih sedmih letih. IVANA STAMEJČIČ, foto: SHERPA Ni čudno, da je v neposredni bližini grofa Drakule romunski lepotici s panoja pogosto »manjkal« obraz ... A v Poslovno-komercialni šoli Celje so zatrjevali, da je »njihov« Drakula povsem prijazen fant in v zadnjih dneh, ko so tudi v šolskih prostorih pripravili nekaj romunsko obarvanih prireditev, ni tistim v svoji okolici »pil« prav nič več krvi kot sicer. KREDiTi ZA OSEBNO POTROŠNJO DO KONCA AVGUSTA Z NOMiNALNO OBRESTNO MERO 5,50 %. pni o vil nj« Za uresničitev Vaših želja. JVakup od ideje do reauzagje. razmišljate o nakupu novega avtomobila in potrebujete nekaj dodatnih sredstev? Ali ste se odločili, da letos končno prenovite teraso? Se morda odpravljate na dopust? Da bodo vaše ideje lahko zaživele, izkoristite ugodno ponudbo Banke celje, ki do konca avgusta 2012 omogoča najem potrošniških kreditov po ugodnejši nominalni obrestni meri, in sicer 5,50 %. ROK VRAČILA DO DVEH LET. Če želite najeti potrošniški kredit Banke Celje z nominalno obrestno mero 5,50 %, je pogoj sklenitev turističnega zavarovanja z asistenco v tujini ali zavarovanje imetnikov kartic, najamete pa ga lahko z rokom vračila do dveh let. Čim prej obiščite najbližjo poslovalnico Banke Celje ali njihovo spÉû^jfdK stran www.banka-celje.si, kjer vam bodo pomagali poiskati ustrezno1^^^ rešitev za vaše finančne potrebe. 1 _ 1 v ^ T^B informativni izračun: znesek kredita:................... 5.000,00 € odplačilna doba: 24 mesecev obrestna mera:...........................5,50 % strošek odobritve:...................60,00 € mesečna obveznost: 220,48 € skupni stroški kredita: 449,41 € skupni znesek odplačila: 5.449,41 € EOM:.................................................9,02 % Velja za datum sklepanja 31. 5. 2012. 0) banka celje Garant Polzela. Kako dolgo še? Tone tudi Garant V polzelskem pohištvenem podjetju tudi za uvedbo prisilne poravnave, ki so jo izglasovali delničarji, potrebujejo denar Očitno se ponavlja na Celjskem že večkrat videna zgodba: delničarji polzelskega Garanta namreč niso potrdili predloga o dokapitalizaciji v višini dobrih treh milijonov evrov niti nasprotnega predloga o milijonskem denarnem vložku. Že na torkovi skupščini pa so izglasovali prisilno poravnavo. V podjetju morajo zdaj pripraviti vse potrebno za vložitev predloga za uvedbo prisilne poravnave, ki pa zaenkrat tudi ni najbolj zanesljiva. Pred torkovo skupščino je bilo na dvorišču Garantove stavbe mogoče videti kakšnega zaposlenega. Če smo sredi aprila, ko so zaposleni na zboru delavcev terjali jasne odgovore, kaj bo s podjetjem, med njimi še videvali upanje, je bila torkova slika drugačna. Negotovost, strah, vprašanja, kako bodo preživeli delavci, ki so vso delovno dobo pustili v polzelskem pohištvenem podjetju ... Slike obupa, ki jih riše kriza, kar precej odtenkov pa jim dodajajo tudi lastniki in banke. Če je bila ob prvem srečanju direktorica Simona Potočnik še prepričana, da bodo lastniki z dokapitalizacijo rešili podjetje, ki ima dovolj naročil in dela, samo denar za nakup materiala bi potrebovalo, tokrat ni skrivala razočaranja. Lastniki za manj denarja Garant lastniško obvladujeta družba Alfa holding, ki ima po zadnjem prenosu delnic iz povezanega podjetja malo več kot 49 odstotkov delnic, ter celjski Nivo, ki ima dobrih 40 odstotkov delnic. Na skupščini sta sodelovali zgolj pooblaščenki, ki sta morali potem, ko sta zavrnili dokapitalizacijo, glasovati o prisilni poravnavi. Tudi za uspešno izvedbo »prisilke« bodo lastniki morali podjetje dokapitalizirati s 60o tisoč evri. »Glede na to, da so se lastniki z uvedbo prisilne poravnave strinjali, menim, da se z vplačili strinjajo, čeprav so si vzeli še nekaj časa za premislek,« je povedala Potočnikova. »V tem trenutku bi za zagon proizvodnje potrebovali 600 tisoč evrov. Pod pogojem Polzelski Garant je samo lani beležil skoraj 1,5 milijona bilančne izgube. delne dokapitalizacije verjamem, da bi lahko prisilna poravnava uspela, seveda tudi s pomočjo banke in z odlogom obveznosti do dobaviteljev. Kar se tiče bank, bi od njih potrebovali približno 300 tisoč evrov. Z njimi smo se že pogovarjali. Zelene luči sicer še ni bilo, vendar če se bodo za delno dokapitalizacijo odločili lastniki, bi najbrž tudi banke sodelovale.« Več prihodnji teden Tako bo predlog za uvedbo prisilne poravnave, seveda potem, ko bo pripravljen, vložila uprava. »Pripraviti je treba načrt finančnega prestrukturiranja, preveriti vse vire, se pogovoriti z bankami in dobavitelji ... Želim, da se ne bi vleklo predolgo. Prihodnji teden se bodo začeli dogovori z odvetniki ter pogovori z vsemi vključenimi - torej lastniki, bankami in dobavitelji, da vidimo, če je >prisilka< realna ali ne. Predlog za uvedbo postop- ka bomo na sodišče vložili potem, ko bomo imeli odgovore na vsa vprašanja,« je poudarila Potočnikova. V polzelskem podjetju je še 128 delavcev, od tega jih tretjina prihaja na delo. Sicer je Garant že dlje časa v negotovem stanju, proizvodnja že nekaj časa stoji. Na voljo imajo še nekaj zalog gotovih izdelkov, prodajo v trgovini pa bodo poskušali razširiti z dodatno ponudbo. Poleg zaostalih plač podjetje dolguje tudi nekaj prispevkov za zaposlene. »Takoj ko se naberejo prilivi, skušamo poravnavati obveznosti,« je omenila Potočnikova, ki za slabo stanje v Garantu navaja več razlogov: »V preteklosti je bilo premalo prodaje, ki tudi ni sledila kapacitetam, veliko je bilo zalog. Hkrati bi bilo treba rešiti cel kup težav v režijskih in proizvodnih procesih, vse skupaj pa se je odrazilo v slabem poslovanju. Podjetje tudi ni imelo strategije oziroma kakšne posebne vizije.« US, foto: TT Na skupščini so za revizorja za leto 2012 imenovali revizijsko družbo SN Revizija iz Ljubljane. Upravi, ki je podjetje vodila od 1. januarja do 26. januarja lani, niso podelili razrešnice, so pa jo podelili obema upravama, ki sta podjetje vodili od 27. januarja do 18. avgusta in od 19. avgusta do konca lanskega leta. Bolj nevarne teme bolj v ospredju Obrtniki in podjetniki še kar naprej opozarjajo na deset temeljnih zahtev Na pogovoru se je izkazalo, da ni jasno, kako bo z letošnjimi nastopi na sejmih v tujini, saj Japti še nima programa dela. Med razmišljanji ni ostal nepre-slišan podatek, da se nekateri srečujejo s problemi zaradi neznanja nemškega jezika, ki ga v osnovnih šolah skoraj ni več. Tudi na zadnji okrogli mizi je bilo slišati, da problemi še kar ostajajo . Celjska obrtno-podjetniška zbornica je med tistimi, ki so zadolženi za pripravo strategije gospodarskega razvoja Mestne občine Celje. Kot je povedal Gracer, so naredili posnetek stanja, ki ni ravno rožnato. »Pripravili bomo več okroglih miz, kjer bomo pozvali druge faktorje, ne samo obrtnike in podjetnike, temveč širši gospodarski segment in druge, ki vplivajo na ta del življenja. Pričakujemo, da bo Moc zagotovila potreben kader in sredstva, da se projekt izvede. Rok je čimprej, saj vemo, da moramo za svoj obstoj in razvoj kar najhitreje izdelali strategijo.« Na zadnjem srečanju članov Kluba Zlatorog so v ospredje postavili obrt in podjetništvo kot možnost za razvojni preboj Slovenije. Ob tem se poraja več dilem, med drugim, kaj lahko za pozitivne premike v gospodarstvu in za bolj optimistično razpoloženje v družbi pomenita obrt in podjetništvo. Kot so poudarili razpravljavci, državo že dlje časa opozarjajo deset temeljnih zahtev obrtnikov, med katerimi izpostavljajo odpravo administrativnih ovir, spremembo davčnega sistema in zmanjšanje stroškov dela. V imenu obrtnikov je pričakovanja še enkrat izpostavil predsednik Obrtne zbornice Slovenije Štefan Pavlinjek: »Rešitev bi bila, da bi vlada vsak mesec nekaj rešila. Tako pa se pogaja s sindikati, gospodarstvo pa znova ni v ospredju njenih načrtov. Vlada se ukvarja z drugimi, očitno bolj nevarnimi temami, vendar mi ne moremo zdržati in tudi ne bomo tiho. Tarejo nas siva ekonomija, delovno-pravna zakonodaja, prostorski načrti, birokracija ... Vsaj volja bi bila potrebna, da bi se začeli reševati največji problemi. Res bi od vlade pričakovali, da bi v tej državi začelo vladati gospodarstvo, ne samo politika.« Manj subvencij Čeprav je predstavnik ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo Janko Burgar naštel nekaj ukrepov vlade, je le moral priznati, da nekaterih inštrumentov pomoči, na primer subvencij, podjetniki v tako široki obliki, kot so bile v preteklosti, tudi zaradi proračuna ne morejo pričakovati. »Vlada je potrdila akcijski načrt, v katerem ima ministrstvo za gospodarstvo bolj poudarjeno vlogo ključnega koordinatorja vseh ukrepov. Ne gre samo za področje strogih gospodarskih ukrepov, temveč tudi davčne zakonodaje, umeščanja objektov v prostor ... Minister ima jasen mandat, da druge resorje spodbuja k večjim aktivnostim, s tem pa tudi h kreaciji bolj spodbudnega okolja.« Kot je omenil Burgar, so viri financiranja eden pomembnih pogojev, da lahko podjetja izkoriščajo svoje razvojne potenciale. Po njegovi napovedi naj bi del denarja nadomestili z davčnimi olajšavami, še vedno pa bodo aktivni na področju izvedbe preko finančnega inženiringa, s posebnimi linijami za tehnološke projekte, aktivna je (po njegovem) SID banka . Borza ni za obrtnike Na srečanju v laški Ther-mani so obrtniki največkrat opozarjali na birokratske težave, saj je treba več let čakati na posamezna dovoljenja, če želijo narediti kakšen korak več. »Za prostorsko širitev ali pridobivanje kredita so ovire tako visoke, da mladi ne razmišljajo več o tem, da morajo za vsako ceno ostati v Sloveniji. Mladim bomo morali omogočiti tudi normalne pogoje za delo,« je poudaril predsednik celjske območne obrtno-podjetniške zbornice Miran Gracer. Ob tem je dodal, da je bilo v zadnjem letu le storjenih nekaj premikov in da je trenutno stanje najbolj nevzdržno samo v avtoprevozni-štvu, gradbeništvu in delno v kovinsko-predelovalni industriji. »Vsega pač ne moramo obešati na veliki zvon, čeprav mogoče nekateri posamezniki ustvarjajo drugačen vtis. Vendar tako v nedogled ne bo šlo. Ta negativen prizvok, ki je vsak dan prisoten, bo zdržal do določene meje, potem bo treba nekaj storiti. In najprej je treba pozitivno razmišljati. Če obrtniki ne bi tako razmišljali, bi lahko zaprli svoje obrate. In potem šli kam? Na borzo? Mislim, da tam nimamo kaj početi!« URŠKA SELIŠNIK, foto:US 'H Naložba v vašo prUîûdîmt Ul l.tl t! I)QMI ICWOU hw---- RAZVOJNA AGENCIJA SAVINJSKE REGIJE 1 ' ' : "1 PODJETNIKI IN OBRTNIKI SAVINJSKE REGIJE Iz RASR, Razvojne agencije Savinjske regije vas obveščamo, da lahko za štipendiranje vaših bodočih kadrov zagotovimo polovico ali več sofinanciranja. Projekt sofinancira Evropski socialni sklad in nekatere občine Savinjske regije. V Regijsko štipendijsko shemo Savinjske regije za šolsko/študijsko leto 2012/13 se vključite tako, da se prijavite na JAVNI POZIV ZA DELODAJALCE. Vse informacije in vloga je objavljena na spletni strani: www.rasr.si. Več informacij na: 03 589 40 94; GSM 041 237 146 (Barbara Kač Kadunc), razvojna.agencija@rasr.si in barbara.kac@rasr.si; RASR, Razvojna agencija Savinjske regije d.o.o., Ulica XIV. divizije 12, 3000 Celje. IZJAVA TEDNA »Če naredimo dogodek v Celju, je za Ljubljano in aparat lažje iti v Peking ali Tokio kot priti v Celje.« Mag. Franc Pangerl NOVI TEDNIK GOSPODARSTVO 5 15 TEROTECH-VZDRŽEVANJE MAINTENANCE 5 VARJENJE IN REZANJE WELDING AND CUTTING V znamenju energetskih prvakov Na celjskem sejmišču bodo od 15. do 18. maja štirje mednarodni bienalni sejmi Energetika, Terotech-Vzdrževanje, Eko ter Varjenje in rezanje. Letos bodo v znamenju slogana Spretni prvaki energije, opreme in trajnosti. V razstavnem in spremljevalnem programu se namreč obetajo celovite inovativne rešitve na področju energetike in ekologije za poslovno javnost in gospodinjstva. Na sejmih bo sodelovalo več kot 320 neposrednih raz-stavljalcev in še 403 zastopani iz skoraj 30 držav, ki bodo predstavili celovite inovativne rešitve na področju energetike in ekologije za poslovno javnost in gospodinjstva. Se- jemsko dogajanje bo ponudilo številne koristne odgovore o energetski učinkovitosti pri ogrevanju, hlajenju in prezračevanju, obetajo se prikazi primerov dobrih praks pri novogradnji in obnovi stavb, vse dni bodo brezplačno svetovali svetovalci energetske svetovalne mreže Ensvet. »V ospredju sejemskega dogajanja je trajnostni vidik, razstavljeni izdelki so okolju prijazni ter energetsko visoko učinkoviti,« je razstavni program predstavila Breda Obrez Preskar, izvršna direktorica družbe Celjski sejem. Za posameznike in gospodinjstva bodo zagotovo koristni prikazi primerov dobrih praks, obetajo se tudi številna energetska svetovanja, kjer Obiskovalcem sejmov je podrobnejši pregled dnevnega dogajanja na sejmišču na voljo na spletni strani www. ce-sejem.si. Sejmi bodo odprti vsak dan od 9. ure do 17.30, cena vstopnice znaša 7 evrov za odrasle, za dijake in študente pa 4,5 evra. bodo obiskovalci dobili konkretne nasvete, kako se lotiti energetsko učinkovite obnove ali novogradnje oziroma kako varčno, okoljsko odgovorno bivati. Do informacij iz prve roke bodo prišli tudi vsi, ki razmišljajo o postavitvi svoje sončne elektrarne, o energetskih učinkovitosti v luči globalnih trendov bodo spregovorili Siemensovi strokovnjaki, o modrem gospodarstvu ali »kako zaslužiti z učinkovito rabo energije« pa bodo govorili na posebnem seminarju. Sejem Energetika prinaša največjo ponudbo novosti na področju učinkovite rabe energije in uporabe obnovljivih virov energije za zadovoljevanje vse večjih energetskih potreb. Sejem Terotech-Vzdrževanje prinaša številne novosti na področju industrijskega vzdrževanja. Na sejmu Eko se med drugim obeta predstavitev biološke čistilne naprave, ki deluje brez elektrike in dodajanja preparatov. Med drugim podjetje Simbio, ki skrbi za zbiranje in odvoz odpadkov v 12 občinah Savinjske regije, na sejmu napoveduje praktično predstavitev pravilnega ločevanja odpadkov. Sejem Varjenje in rezanje pa prinaša najbolj celovito ponudbo opreme in materialov za varjenje, spajkanje in rezanje. US Breda Obrez Preskar, izvršna direktorica družbe Celjski sejem, in prof. dr. Peter Novak, eden najvidnejših energetskih strokovnjakov v Sloveniji Blok ni predrag Na novinarski konferenci, ki so jo v družbi Celjski sejem predstavili pred t. i. sejemskim četverčkom, je prof. dr. Peter Novak, eden najbolj uglednih domačih energetskih strokovnjakov, govoril o energetski prihodnosti Slovenije. Kot je omenil, bo premog nekaj časa energijski vir, saj v bližnji prihodnosti ne vidi možnosti, da bi obnovljivi viri zmogli nadomestiti klasične. Kot je poudaril Novak, bi morali v Sloveniji ob pospešeni podpori sončni energiji poskrbeti za energetsko obnovo obstoječih stavb, s čimer bi spodbudili proizvodnjo surovin, gradbeništvo in povečali BDP ter na drugi strani zmanjšali porabo fosilnih goriv. Kar se tiče bloka 6, je Novak omenil, da je v številnih polemikah mogoče zaslediti napačne informacije. Šesti blok je moral biti s prvotnih 400 povečan na 600 megavatov moči prav zaradi novih tehnologij, ki zagotavljajo najboljši izkoristek pri takšni velikosti, hkrati pa so naložbo podražile. Kot je omenil, šesti blok ni predrag, obenem pa si Slovenija z njim kupuje 40 let časa, da s fosilnih virov preide na obnovljive. US Malo, vendar proti Na posvetovalnem referendumu, ki je bil pred minulimi prazniki na 62 območnih obrtno-podjetniških zbornicah po Sloveniji, se je večina članov izrekla proti obveznemu članstvu. Posvetovalnega referenduma se je sicer udeležilo samo 18,16 odstotka vseh volilnih upravičencev, kar pomeni, da se je od 51.318 članov referenduma udeležilo 9.320 članov. Za dosedanjo obliko članstva, torej obvezno članstvo, se je - po sedaj neuradnih rezultatih - odločilo 30,7 odstotka volilnih udeležencev. Vodstvo Obrtno-podje-tniške zbornice Slovenije pripisuje razloge za takšen rezultat nerealiziranim zahtevam, ki so se kopičile dolga leta. Po njihovem mnenju člani pri odločanju niso upoštevali, da je sedanje vodstvo z umnejšim poslovanjem in večjim sodelovanjem s socialnimi partnerji ter vlado začelo postavljati zahteve slovenske obrti in podjetništva na svoje mesto. Spregledane naj bi bile ugodne zakonske rešitve, ki so v času finančne in gospodarske krize vsaj delno omogočale normalno poslovanje najmanjšega segmenta slovenskega gospodarstva. Očitno je, da so ti rezultati zadovoljili le tretjino volilnih udeležencev. Rezultati referenduma so dovolj resno opozorilo, da bo tudi na področju organiziranosti obrtnikov in malih podjetnikov moralo priti do sprememb. Še vedno pa ni znano, kaj bodo rezultati pomenili za članstvo in skoraj 200 zaposlenih. Lesni center Štajerles se je razvil v Lesoteko Lesoteka združuje tradicijo, enakomeren tehnološki razvoj, predvsem pa znanje in strokovnost ljudi, ki so bili oziroma so zaposleni v naši družbi. Nova blagovna znamka Gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec, d. d., predstavlja več kot le prenovljeno ime in podobo naših poslovnih centrov v Radljah, Slovenj Gradcu, Levcu in na Ptuju. V njej je začrtana prihodnost lesnopredelovalne industrije na Koroškem, v sosednjih regijah in dolgoročno na celotnem območju Slovenije. Najboljše nas opiše naš slogan, ki se glasi »Mi smo za les«. Lesoteka je hiša za promocijo in pospeševanje prodaje slovenskega lesa. V Lesoteki na Ptuju in v Levcu se proda več kot 95 % lesa slovenskega porekla raznim mojstrom, ki mu dodajajo vrednost. Naši glavni kupci so krovci, mizarji, popoldanski mojstri in ljubitelja lesa. Najbolj prepoznavna sta prodajni ^ program lesa za gradnjo in iz-13 delavo ostrešij ter mizarski les smreke in bora, za kar imamo g v podjetju tudi lastno proizvodnjo. Slednjega dopolnjujemo s ocprodajo izdelkov, kot so lesene § masivne plošče, oplemenitene fi in surove iverne plošče, masivne Na otvoritvi ni manjkal tudi predsednik države Danilo Türk. (Foto: Ivan Štornik) obloge, vezane plošče, terasne in fasadne obloge, mizarski les različnih listavcev in iglavcev ter pohištveno okovje. Na Ptuju postajamo vse bolj prepoznavni na področju razreza in robljenja lesenih plošč, za kar imamo na voljo dva stroja. Strankam in poslovnim partnerjem Lesoteke pri nakupu in iskanju informacij svetujejo prijazni in strokovno podkovani prodajalci, ki poznajo vse načine Cinkarna še naprej odlično uporabe in prednosti materialov oz. surovin, ki jih prodajajo. Za Lesoteko sta značilna oseben pristop zaposlenih do strank in prilagodljivost njihovim željam. Pridružite se pri obujanju starih in odkrivanju novih, sodobnih načinov uporabe lesa na vseh področjih. Naj les postane material 21. stoletja! ŽAN PRITRŽNIK, vodja trgovin Cinkarna Celje tudi v prvem četrtletju nadaljuje lansko uspešno poslovanje, ob tem pa uprava opozarja, da so gospodarske razmere v primerjavi z lani bistveno zaostrile, saj se recesij sko okolje iz lanskega zadnjega kvartala prenaša tudi v letošnje leto. Kljub temu so v cinkarni znova ustvarili rekordne rezultate. Podjetje že tretje leto žanje rezultate razprtih škarij vhodnih in prodajnih cen. Takšno stanje omogočajo dolgoročne nabavne pogodbe in odličen tržni položaj, ki je bil vzpostavljen in stabiliziran skozi agresivno prodajno politiko, usmerjeno v povečevanje tržnih deležev v zadnjih letih. Skupna prodajna vrednost in čisti poslovni izid presegata rezultate, dosežene v istem obdobju preteklega leta, prav tako pa sta pomembno višja tudi od letošnjih ciljev. Tako je cinkarna v prvih treh mesecih ustvarila 46,5 milijona evrov (od tega preko 40 milijonov evrov na tujih trgih) prihodkov, kar je za 6 odstotkov več kot lani. V tem obdobju so ustvarili 7,5 milijona evrov čistega dobička in s tem kar za 92 odstotkov presegli načrte. Ob teh rezultatih uprava dodaja, da tržne razmere ne omogočajo polne izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti. »Z drugimi besedami, obseg proizvodnje zaradi prenizkega povpraševanja ne dosega polnega potenciala,« so zapisali v poročilu, objavljenem na spletnih straneh Ljubljanske borze. Poleg tega uprava opozarja, da se zaostruje položaj na nabavnih trgih predvsem glede razpoložljivosti surovin, posledično pa se soočamo tudi s silovito rastjo nabavnih cen. »Če povzamemo, bo ob slabih razmerah na prodajnih trgih, zaradi predhodno povedanega, srednjeročno nemogoče zadržati trenutno raven učinkovitosti oziroma uspešnosti poslovanja. Zaradi izrazite negotovosti na prodajnih in nabavnih trgih je s sprejemljivo mero (ne)gotovosti težko napovedovati razvoj dogodkov in poslovanja do konca leta. Vendarle pa se v tem trenutku zdi izpolnitev zastavljenih načrtov za letošnje leto verjetna,« je napovedal predsednik uprave oziroma generalni direktor Tomaž Benčina. US »Če so težave mednarodnega gospodarstva očitne, je stanje v Sloveniji kritično in porazno. Poleg nizke gospodarske aktivnosti, šibkega povpraševanja, propadanja do včeraj solidnih družb, mizerne plačilne discipline, pomanjkanja konkurenčnega denarja, težav sistemskih lastnikov ... se hitro povečuje tudi splošna socialna nestabilnost, ki ogroža temeljno družbeno kohezijo. Žal ocenjujemo, da se bodo razmere kratkoročno še zaostrovale, kar bo povzročilo dodatni pritisk in s tem izrazito dvignilo tveganje delovanja cinkarne,« je zapisano v poročilu. Protest zaradi protesta Nemško kulturno društvo Celje protestiralo proti protestom na ustanovni proslavi in proti »medijski gonji« CELJE - Nemško kulturno društvo Celje ob Savinji/Cilli an der Sann je odgovorilo na proteste celjskih kulturnikov ob njihovi ustanovni proslavi. Ta je bila 11. aprila, na dan, ko je leta 1941 v Celje vkorakal nemški wermacht, in na dan celjskega občinskega praznika, ki ga mesto praznuje v spomin na dodelitev mestnih pravic. Novinarsko konferenco so sklicali kot premislek o odnosu med Slovenci in Nemci o tem, ali je med narodoma možna sprava in ali si bomo 70 let po začetku vojne nehali očitati zločine okupatorjev nad Slovenci ter partizanov in povojne oblasti nad nemškimi civilisti. Poročila o ustanovni proslavi so v slovenskih medijih po mnenju sklicateljev vsebovala elemente sovražnega govora, nikakor pa niso bila v duhu sprave in vseevrop-skega sodelovanja in razumevanja. Zato so člani društva nemško govoreče mladine v Sloveniji prebrali protestno pismo in v njem medijem očitali sovražnost do nemško govorečih državljanov Slovenije. »Medijska gonja«, kot so poročanju o protestu celjskih kulturnikov dejali, povzroča Andrej Ajdič nove razkole. »Nemci so nosilci Krajnstva, Štajerstva in Koroštva, ki ga je gradilo tisoče nemških rok ... Za nemški podmladek so te dežele svete, saj so Nemci v Sloveni- ji avtohtoni in so bili nosilci napredka,« so med drugim v svojem protestu napisali člani Kulturnega društva nemško govoreče mladine v Sloveniji. O dobrih namenih še drugič Sodelujoča prominenca od predsednika koroške zveze slovenskih organizacij Marjana Šturma, do vodje koroškega Heimatdiensta Josefa Feldnerja, članov koroške konsensne skupine za spravo in sporazumevanje in predstavnikov društev nemško govorečih v Sloveniji pravzaprav ni dojela bistva tako imenovanega incidenta. S primeri dobre prakse in obujanji spominov na grozote, ki so se Nemcem na Slovenskem godile po drugi vojni so pravzaprav pozivali k razumevanju, pozabi, spravi in evropskem duhu skupnega življenja in bivanja. Da ni šlo za to, marveč za vprašanja o tako imenovanih Koliko kemikalij je v ljudeh Humani biomonitoring je načrtno spremljanje in merjenje koncentracij kemikalij oziroma onesnaževal v ljudeh. To vsebnost ugotavljamo tako, da ljudem izmerimo koncentracije kemikalij v krvi, urinu, slini, laseh, materinem mleku in še kje. Projekt biomonitoringa kemikalij in njihovih ostankov v ljudeh se je v Sloveniji začel že leta 2007 pod okriljem ministrstva za zdravje in bo zajel vse slovenske regije. Koordinator projekta je Urad RS za kemikalije, v izvajanje pa je vključenih več zdravstvenih in drugih javnih zavodov. Na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje se vključujejo v projekt kot koordinatorji na območju celjske zdravstvene regije in vabijo posameznike, ki ustrezajo kriterijem, naj se pridružijo sodelovanju v raziskavi. V raziskavi želijo pridobiti podatke o obremenitvah ljudi z določenimi kemikalijami, ki so prisotne v okolju. Na Celjskem sta bili za izvedbo raziskave izbrani dve primerjalni območji - onesnaženo in neonesnaženo. Onesnaženo območje zajema predel Upravne enote Celje (Celje, Vojnik, Dobrna, Štore), neonesnaženo območje pa sestavljajo Zgornja Savinjska dolina (Mozirje, Ljubno, Luče, Solčava), Upravna enota Šmarje pri Jelšah s podeželsko okolico (Kozje, Lesično) in Upravna enota Sevnica. Pri prebivalcih z naštetih območij, ki bodo sodelovali v raziskovalnem projektu, bodo ugotavljali koncentracije strupenih kovin in obstojnih Na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje v raziskavo vabijo zainteresirane prvorodke in njihove partnerje ter druge moške z območja Upravnih enot Celje, Šmarje in Sevnica ter iz Zgornje Savinjske doline. Vključijo se lahko tako, da najprej izpolnijo predselekcijski vprašalnik, ki je dosegljiv na spletni strani www.biomonitoring.si, lahko pa ga naročijo na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje (tel: 03 42 51 111). Izpolnjeni predselekcijski vprašalniki bodo pregledani in že v nekaj dneh bodo zainteresirani prejeli nadaljnja navodila. Udeleženci novinarske konference (z leve) predsednik društva Kočevarjev staroselcev August Gril, Andrej Ajdič, Marjan Šturm, Joseph Feldner in Leopold Guggenberger. organskih onesnaževal, tako da bodo analizirali njihove telesne tekočine (kri, urin) in lase, pri ženskah tudi materino mleko. Z raziskavo bodo spremljali koncentracijo strupenih kovin (kadmij, svinec, živo srebro, arzen), obstojna onesnaževala (na primer dioksine in različne pesticide) ter nekatere esencialne elemente (kot so selen, baker in cink). V projekt humanega biomonitoringa na Celjskem bo vključenih predvidoma 200 preiskovancev (polovica žensk, polovica moških): 100 prebivalcev z območja Upravne enote Celje in 100 prebivalcev iz ostalih zgoraj naštetih predelov. Pri izvajanju projekta aktivno sodelujejo Splošna bolnišnica Celje (porodnišnica in laboratorij), laboratorij ter nekaj ginekoloških ordinacij v Zdravstvenem domu Celje in Zdravstveni dom Sevnica. Preiskovanci so ženske, ki so prvič postale matere (prvorodke v obdobju dveh mesecev po porodu), in moški, stari od 20 do 40 let. Poleg tega morajo preiskovanci zadostiti še nekaterim drugim raziskovalnim pogojem: da živijo in delajo na izbranem območju zadnjih pet let, nimajo kroničnih bolezni, niso izpostavljeni določenim kemikalijam na delovnem mestu, niso kadilci, za ženske pa mora veljati še, da je njihova nosečnost potekala normalno in da niso rodile dvojčkov. Število vključenih preiskovancev je še vedno prenizko. Do zdaj je vzorce za preiskavo oddalo le 33 preiskovancev od predvidenih 200. naključjih ob ustanovitveni proslavi, je prikazal razvoj konference. Proslava na dan vkorakanja nemških okupatorjev v mesto, proslava v nekdaj zloglasni Nemški hiši in na njej prebiranje poezije nemške v Celju rojene nacistične pesnice Margarete Weinhandel. Preveč naključij, ki drezajo v še vedno odprte nacionalne rane. Predsednik društva Andrej Ajdič o datumu proslave sicer pravi, da je šlo za naključje, ki ga obžaluje. »Proslavo sem pripravil na ta dan tudi z namenom, da na ta način počastimo celjski občinski praznik. Za to, da je dan tudi datum vkorakanja nemške vojske v Celje leta 1941, nisem vedel.« Enačaj med Almo in Anno? In zakaj na proslavi recitiranje pesmi Margarete Weinhandel, članice nam-ške nacistične stranke, ki je, v prostem prevodu med drugim napisala tudi, da je nemško Celje očetnjava, za katero so se vneto borili, da je končno danes izpolnjen svetel sen, za vedno z Nemčijo spleten ...? Ajdič pravi: »Nismo recitirali njenih takšnih pesmi ampak druge, za katere je ta malo znana pesnica iz Celja dobila 1952. leta tudi najvišjo literarno nagrado v Avstriji. Almo Karlin dobro poznamo, tudi Anno Wambrechtsammer. Hoteli smo, da spoznamo tudi pesnico Weinhandlovo, rojeno v Celju. Ni bila obsojena, ni bila vojna zločinka in tu očitkov ne more biti. Danes, 20 let po osamosvojitvi, pa otroci v šolah še vedno prebirajo dela komunističnih piscev, med katerimi so bili tudi dokazani vojni zločinci,« je dejal Ajdič. V celoti podpiramo delovanje katerega koli kulturnega društva, če gre za kulturno in ne za očitno politično delovanje. Ustanovna proslava nemškega društva v Celju je imela, žal, vse preveč znamenj političnega, nacionalističnega in provokativnega delovanja, da bi lahko verjeli zgolj v naključja. Upam, da se motimo in da bo živahen kulturni utrip v mestu popestrilo tudi delovanje novega kulturnega društva. Čeprav v letu delovanja razen udeležbe na dveh shodih in predstavitve v Mariboru izdanega zbornika niso spravili skupaj. Kot tudi ne udeležbe na vsaj dveh celjskih prireditvah, posvečenih spoštovanju kulture nemškega naroda. Niso se udeležili ne predstave celovških umetnikov Deset zapovedi, ki so jo dvojezično pripravili v celjski Hiši kulture, tudi na v sodelovanju z društvom slovensko-nemškega prijateljstva pripravljeno prireditev Gimnazije Celje - Center niso prišli. »Ker nismo bili povabljeni,« pojasnjuje Aj-dič. BRST Foto: SHERPA OB ROBU BRANKO STAMEJČIČ Ko volk postane jagnje Vihar, ki ga je v medijih in javnosti povzročila ustanovitvena proslava celjskega nemškega društva Celje ob Savinji/Cilli an der Sann, je več kot vihar v kozarcu vode. Zakuhal pa ga je kar predsednik Ajdič sam - bodisi, kot pravi, iz nevednosti bodisi namenoma. O tem soditi ne moremo. Znakov, da je šlo za politično motivirano dejanje, je namreč preveč, da bi dogodek lahko šel kar tako mimo. Poseben razmislek pa zahteva novinarska konferenca, s katero je društvo želelo obsoditi protest celjskih kulturnikov na ustanovni proslavi in prikazati, kot da je bil protest usmerjen proti ustanovitvi društva nemško govorečih prebivalcev Celja in okolice. Protest je bil namreč usmerjen proti politizaciji kulture v očitno zelo nacionalno-socialističnem duhu. In tako so bili tudi ugledni in vsega spoštovanja vredni sogovorniki na novinarski konferenci v bistvu žrtve trika. Šlo naj bi namreč za pojasnjevanje, da nemško govoreči kulturniki niso noben bav-bav, da imajo po ustavi in v evropskem duhu vso pravico do izražanja in ustvarjanja v svojem maternem jeziku. Volk, kot so ga začutili celjski kulturniki zaradi sovpadanja datuma proslave z datumom nacistične okupacije in prebiranja pesmi članice nacistične stranke, je kar naenkrat postal jagnje, ki ga mesarijo slovenski nacionalisti. A ti nacionalisti in tudi naš časopis nimajo prav nič proti delovanju kulturnih društev v njihovem maternem jeziku. Nič nimajo ne proti romskim ne proti društvom narodov nekdanje Jugoslavije, tudi proti delovanju nemškega kulturnega društva ne. Protest je bil jasno usmerjen proti vračanju narodnostnih razdvajanj v mesto, ki jih je doživelo in preživelo že pred prvo in med drugo svetovno morijo. Utemeljitev za dvom v to, ali je Cilli an der Sann res zgolj kulturno društvo pa je dejstvo, da v dobrem letu dni svojega delovanja niso pripravili niti ene kulturne prireditve. Protest proti po provokaciji dišečem ustanovnem zboru pa so izkoristili za nove dvome, nova razhajanja in v nasprotju s koroškim Heimatdienstom za oddaljevanja in ne približevanja spravi, evropskemu duhu enotnega kulturnega prostora. www.radiocelje.com IZ NAŠIH KRAJEV Občina in Turistično društvo Laško imata s Hotelom Savinja velike načrte. Med drugim naj bi v njem zaživela prava pivnica, pri čemer bi izkoristili tudi vrt. Novi trgovec in oživljena Savinja Če jim bo uspelo prodati zemljišče in na Trg svobode pripeljati novega trgovca, bodo lahko uredili tudi Hotel Savinja Čakajoč na poziv Za danes je napovedana objava 6. javnega poziva, na katerem bo s svojimi programi, vrednimi okrog 18 milijonov evrov, kandidirala Savinjska regija. Ta je bila prva v Sloveniji, ki je skladno s takrat postavljenimi roki že februarja oddala Izvedbeni načrt Regionalnega razvojnega programa za obdobje 2012-2014. Vladna služba za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je nato dvakrat za po en mesec podaljšala rok za oddajo izvedbenih načrtov, v tem vmesnem času pa spreminjala tudi kvote razpoložljivih evropskih sredstev, do katerih bodo v prihodnjih dveh letih upravičene slovenske regije. Kot je pojasnil predsednik Sveta Savinjske regije Branko Kidrič, je bistvena sprememba ta, da bo treba vsa načrtovana dela opraviti v letih 2013 in 2014, in ne že tudi letos, kot je bilo sprva predvideno. Za Savinjsko regijo bo na voljo za dobrih 400 tisoč evrov manj denarja, kar bodo občine skušale nadomestiti z večjim lastnim deležem. Zato predsednik sveta regije Branko Kidrič ocenjuje, da izvedba nobenega od potrjenih projektov ni ogrožena. Ker bodo morali biti vsi projekti izvedeni v letih 2013-2014, bodo občine seveda morale svoje projekte uskladiti že z narejenimi terminskimi plani. Spomnimo, da je za obdobje do konca leta 2014 v Savinjski regiji potrjenih 23 novih projektov Regionalnega razvojnega programa Savinjske regije. Skupna vrednost pripravljenih projektov znaša 32 milijonov, od tega občine pričakujejo malo manj kot 18 milijonov evrov iz Evropskega regionalnega sklada. iS Za varčno občinsko blagajno POLZELA - Svetniki so na zadnji seji potrdili rebalans proračuna za letošnje leto. Proračun se povečuje za slabega pol milijona evrov in znaša slabih pet milijonov evrov, proračunski primanjkljaj pa 323 tisoč evrov. Občina ga bo krila z najetjem kredita in ostankom sredstev iz preteklih let. Rebalans proračuna sledi varčevalnim usmeritvam, zato je občina znižala tekoče odhodke in transferje za 5 odstotkov in za prav toliko povečala sredstva za investicije. Te so se povečale na področju prometne infrastrukture za slabih 300 tisoč evrov oziroma 31 odstotkov in na področju varovanja okolja za slabih 400 tisoč evrov oziroma 70 odstotkov. Občina Polzela se je konec lanskega leta prijavila na nekaj razpisov. V kolikor bo na njih uspešna, bo pridobila slabih 700 tisoč evrov nepovratnih sredstev. ŠO, TT LAŠKO - Pivovarna Laško bo, kot kaže, le dobila kupca za Hotel Savinja, ki ga prodajajo že nekaj časa. Ker gre za objekt velikega pomena za Laško, so se odločili, da bosta hotel kupila Občina Laško in Turistično društvo Laško. Gre pa za vezano trgovino z novim trgovskim objektom na Trgu svobode. Če ne bo zanimanja za zemljišča na Trgu svobode, da bi tam postavili trgovski objekt, tudi Hotela Savinja občina in turistično društvo ne bosta mogla kupiti. Na Trgu svobode je več lastnikov. Nekaj ima občina, nekaj država, Turistično društvo Laško pa je lastnik paviljona, kjer je TIC Laško, in del zemljišča. Že nekaj časa iščejo najboljšega ponudnika, ki bi na tem mestu postavil manjši trgovski objekt, o čemer smo že pisali. Zdaj so jasne tudi nekatere dodatne podrobnosti. In sicer naj bi objekt ne bil večji od tisoč kvadratnih metrov, ostala bodo tudi zunanja parkirišča. Poleg tega bi v kletni etaži novega trgovskega objekta uredili še dodatnih 76 parkirnih mest. Kot pojasnjuje laški župan Franc Zdolšek, bodo v razpisu med drugim zahtevali, da mora investitor urediti tudi avtobusno postajališče in preostali del parka, kamor bo moral na ustrezno lokacijo prestaviti vremensko hišico. Zdolšek je še pojasnil, da se za nakup zemljišča in postavitev manj šega trgovskega objekta zanimajo trije trgovci. Enega zaenkrat ni želel imenovati, dejal pa je, da se zanimata tudi Spar in Mer-cator. Prav glede Mercatorja pa je bilo na zadnji seji občinskega sveta veliko govora. Nekatere svetnike je namreč zanimalo, ali ne bi bilo bolje, ko bi Mercator najprej zgradil trgovski objekt na Rečici, kjer so že kupili zemljišče in kjer še vedno zija velika luknja. Nekateri svetniki so izrazili tudi pomisleke o tem, ali v mestno središče sploh sodi trgovski objekt, drugi so se zavzeli, da bi morala občina bolj paziti, da ne bi bila ogrožena trgovina Laščanka, ki je v neposredni bližini. Vsekakor bodo imeli svetniki kasneje, ko bodo sprejemali podrobni prostorski načrt, zadnjo besedo. Investitor bo tako moral upoštevati tudi želje občanov in seveda spomeniškega varstva. Rešitev za Hotel Savinja Prodaja zemljišča na Trgu svobode je nujna, da bosta TD Laško in Občina Laško V Pivovarni Laško so potrdili, da sta največ zanimanja za nakup Hotela Savinja izrazili Občina Laško in TD Laško. Kot so še povedali, bo več znanega v prihodnjih tednih. Glede ostalih nepremičnin, ki jih prodajajo v Laškem, gre za Hotel Hum in dvorano Tri lilije, pa so dejali le, da ostajajo v prodaji. lahko kupila Hotel Savinja, ki prav zaradi prodaje ni odprt že od sredine aprila. Hotel je ocenjen na 591 tisoč evrov. 200 tisoč evrov naj bi prispevalo TD Laško s prodajo paviljona in dela zemljišča, ostalo pa občina. Kot je povedal Zdolšek, naj bi občina okoli 200 tisoč evrov dobila s prodajo dela zemljišča na Trgu svobode, preostali del bo morala občina financirati sama, najverjetneje z zadolževanjem. Sicer pa bo občina od investitorja v trgovski objekt dobila tudi plačilo komunalnega prispevka. Občina in TD Laško imata s Hotelom Savinja velike načrte. Tudi pivovarna podpira njihovo pobudo, da bi v kletni etaži hotela uredili končno pravo pivnico, ki je Laško kljub tradiciji pivo-varstva sploh nima. Poleg tega bi tam odprli še manjši muzej pivovarstva, kar bi v Hotel Savinja sploh sodilo, glede na to, da se je pivovar-stvo v Laškem začelo prav v tem objektu. Tudi to je bil eden izmed razlogov, da so se tako v občini kot tudi v TD Laško odločili za nakup hotela, razlaga Zdolšek: »Prav bi bilo, da ta stavba ostane v >domači< lasti in služi promociji turizma in piva.« Pritličje hotela bo tako namenjeno prostorom turistično informacijskega centra s pisarnami, prodajalni spominkov in dobrot laškega podeželja, prostori banke pa bodo ostali nespremenjeni. Zaenkrat bodo v prvem nadstropju ostale hotelske sobe. ŠPELA KURALT Foto: SHERPA Spretni prvaki energije, opreme in trajnosti Mednarodni sejmi 16 ENERGETIKA X" Energetika, varčna raba in viri energije " TEROTECH-VZDRŽEVANJE Industrijsko vzdrževanje, čiščenje in obnova zgradb 9 EKO Ekologija in varovanje okolja s VARJENJE IN REZANJE Tehnologija, oprema in materiali Rešitve in svetovanje za obnovljive vire energije Učinkovita raba energije Vse o sončnih elektrarnah in upravljanju Avtomatizacija za industrijo in dom Odpadki se izplačajo Robotizacija 4 sejmi, kjer uporabniki srečajo strokovnjake 50 brezplačnih predavanj in svetovanj 720 razstavljavcev z vseh celin NOVOSTI, INOVACIJE, PODPORA, PRILOŽNOSTI, FINANCIRANJE Celjski sejem Generalni pokrovitelj BISOL www.ce-sejem.si Sončno podjetje! IZ NAŠIH KRAJEV Banovina na dražbah ŠMARJE PRI JELŠAH - »Žal se naše ime pojavlja zraven,« pravi nič kriv direktor Kmetijske zadruge Šmarje pri Jelšah Vinko But. Mogočno stavbo v Virštanju, v kateri je gostilna Banovina ter je v zemljiški knjigi vpisana kot lastnina kmetijske zadruge, so namreč aprila prodali na javni dražbi. Toda njen lastnik ni bila zadruga. Banovina v virštanjskih goricah je služila že kot vinska klet celjskih grofov, ob enem od obeh njenih poslopij raste celo ena najstarejših vinskih trt v Sloveniji, na kar spominja spominska plošča. Nekoč je bila Banovina, ki predstavlja središče in simbol Virštanja, v celoti v lasti Kmetijske zadruge Šmarje pri Jelšah, ki je nato leta 2000 eno od poslopij prodala celjskemu podjetniku Emilu Petku, ta pa je v njej uredil gostilno Banovina. Petek za odgovore trenutno ni dosegljiv, kot vse kaže, pa je ob nakupu stavbe najel kredit Slovenskega regionalnega razvojnega sklada, tako imenovanega ribniškega sklada, ki ni bil odplačan. Zato je za stavbo v zemljiški knjigi vpisana hipoteka, podjetnikov dolg pa znaša 72 tisoč evrov. »Izvršba traja že nekaj let, skušali smo vplivati, da bi bil opravljen simbio vrtnarstvo UREJANJE OKOLICE, od ideje do izvedbe: * zasaditve * vzdrževanje vrtov * načrtovanje in svetovanje t j / Poslopje gostilne Banovina, katerega zemljiškoknjižna lastnica je Kmetijska zadruga Šmarje pri Jelšah, je bilo prodano na javni dražbi. Dejanska lastnica poslopja ni bila zadruga. Simbio, d.o.o. I Teharska 49 I 3000 CeLje I Mob.: +386 (0] 31 520 385 I Fax: +386 (3) 425 64 12 I vrtnarstvoßsimbio.si I www.simbio.si it prepis nepremičnine, vendar do tega ni prišlo,« pojasnjuje direktor kmetijske zadruge. V zadnjih dveh letih naj bi iz zadruge dejanskega lastnika k ureditvi zemljiškoknjižnega stanja pozvali dvakrat. Mogoče je seveda tudi, da se dejanski lastnik v zemljiško knjigo niti ni mogel vpisati, zato je prišlo pred tremi leti do ocenitve vrednosti nepremičnine, ki so jo ocenili na 166 tisoč evrov. Na prvi javni dražbi gostinsko poslopje ni bilo prodano, na drugi draž- bi prejšnji mesec je bilo na voljo že za polovično ceno. Na dražbi se je pojavil kot kupec podjetje Banovina, katerega zakoniti zastopnik je Emil Petek, vplačana je bila njegova varščina v višini desetih odstotkov vrednosti. Do srede kupnina še ni bila plačana, vendar rok za plačilo še ni potekel. In če kupec kupnine v roku ne bi plačal? V tem primeru lahko pride do nove javne dražbe. BRANE JERANKO Foto: BJ osvrta s plinom in toploto javno podjetje, d.o.o. Smrekarjeva 1, Celje tel.: 03 425 33 00, e-pošta: info@energetika-ce.si ZELENI VAL Člani zeliščarskega krožka: Slavica Hrastnik na fotografiji druga z leve, na sredini Jurij Kukuruzovič Z univerze na travnik Pred vami je tretji kupon z namigom - izrezujte in odpotujte - s katerim vas vabim z novo zgodbo. O tem, kako je pred enajstimi leti pod okriljem univerze za tretje življenjsko obdobje pri Osrednji knjižnici Celje, ki jo vodi Slavica Hrastnik, nastal zeliščarski krožek, katerega zvesti slušatelji so že dedki in babice, a z veseljem sedejo v šolske klopi. Ali pa se z univerze podajo na travnike in sprehode v naravo, da spoznavajo zdravilna in tudi strupena zelišča. Krožek vodi odličen poznavalec zelišč Jurij Kuku-ruzovič, ki mu na pomoč s svojim bogatim znanjem priskoči tudi soproga Doris. Kako se je zeliščarski krožek sploh znašel v knjižnici, se spominja Slavica Hrastnik: »V okviru izobraževalnih programov je bila že od začetka posebna skrb namenjena zdravju starejših. Zdravje za življenje smo poimenovali mesečna predavanja, dokler se ni iz teh srečanj na predlog članov rodila zamisel, da smo v študijskem letu 2001/02 kot redni krožek uvedli izobraževalni program z naslovom Čudežni svet zelišč, čajev in dišav, ki ga je pripravil in vodil zeli-ščar Jurij Kukuruzovič. Program je bil skrbno sestavljen in je vključeval spoznavanje zdravilnih zelišč in njihovih učinkovin, široko uporabo rastlin v zeliščarstvu, kuli-nariki in kozmetiki, temeljil je na holističnem pristopu k zdravju in na boljšem počutju človeka.« Članice krožka, letos jih je devet, in en moški se srečujejo ob ponedeljkih v učilnici ali v naravi. »Za krožek je vsako leto veliko zanimanja, zato bomo program nadalje- vali tudi v naslednjih letih, na priložnostni razstavi ob deseti obletnici univerze za tretje življenjsko obdobje se je zeliščarski krožek predstavil z zdravilnimi, s kulinaričnimi in z kozmetičnimi izdelki, kar je zanimanje za zeliščarstvo še povečalo, tako da smo v dveh naslednjih letih morali ustanoviti po dve skupini novih slušateljev. Nekateri člani so se želeli družiti in izmenjavati izkušnje še naprej in prišlo je do ideje o ustanovitvi društva. Na ustanovnem zboru samostojnega zeliščarskega društva Ginko so bili tako v veliki večini člani univerze, ki so že opravili osnovno zeliščarsko izobraževanje,« se dogodka spominja Slavica Hrastnik. Na eni od naslednjih delavnic bodo delali mazilo iz njivske preslice ...« pa imenitne napitke iz zelišč znamo pripraviti«, je bilo slišati iz klopi. »Ker je letošnja tema razstrupljanje organizma!«, povzame Jurij. Ob slovesu še slišim, da nihče med slušatelji to zimo ni imel gripe ali hujših prehladov.« Naj bo tako tudi v prihodnje! Skupina z univerze načrtuje v vsakem študijskem letu nekaj izletov v naravo. »Pogosto nas boste, skupinico radovednih zeliščark in zeliščarjev, srečali ob Savinji, ali na srčni poti proti Anske-mu vrhu, pa ob Šmartinskem jezeru in drugod v naši bli- Člani krožka se srečujejo v obdobjih vegetacije, jeseni in spomladi, v skupnem obsegu 32 ur. Program je sestavljen iz predavanj in praktičnega dela na terenu, s prepoznavanjem in nabiranjem zelišč in se nadaljuje doma s pravilnim sušenjem, hranjenjem in uporabo. Tudi sodelovanje med univerzo je zgledno.« To potrdijo tudi slušatelji, ki sem jih na deževno ponedeljkovo dopoldne zmotila sredi dela v učilnici, čeprav so tistega dne načrtovali izlet k vrtnarju in ljubitelju rastlin, Francu Jožefu v Gorico pri Slivnci. Jurij Kukuruzovič pove, da raste na posestvu Franca Jožefa okoli 1300 vrst različnih rastlin, ne samo zdravilnih; od velikih, do malih in najmanjših. »Posebnost so netreski, ki jih goji Franc Jožef. Zeliščarji bodo že vedeli, za kašne rastline gre, sicer pa to pove tudi bolj domače ime te rastline: uhec.« žnji okolici kjer iščemo kotičke z neokrnjeno naravo. Načrtujemo (14. maja), pot na Osankarico, kjer so rastišča kijastega lisičjaka, nato bomo konec maja obiskali zeliščno lekarno v Olimju in se ob lepem vremenu podali še kam. Člani krožka z veseljem potrdijo tak »učni načrt«, ki jim pomeni spoznavanje narave in druženje Kupon št. 3 Ime Priimek hkrati. »Zabavno in poučno je tudi na naših delavnicah,«, povzamejo. Kar tu, v učilnici, veste, kuhamo in izdelujemo zeliščne kreme proti mnogim tegobam, ki pridejo z leti«, se razgovorijo, medtem ko vonjam dišečo mazilo iz bluščeca ...ognjiča, kostanjevo mazilo .vse za zunanjo uporabo. MATEJA PODJED AhL Naslov Telefonska številka Kupon pošljite na dopisnici na naslov: Novi tednik & Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom Za izlet z Zelenim valom. INFORMACIJE/INTERVJU Ko narava reče STOP staranju kože Ohranite svojo kožo mlado Ko nekoga spoznamo, pri njem najprej opazimo obraz. Nikoli ni prezgodaj ali prepozno, da bi obrazu zagotovili najboljšo nego z izbranimi naravnimi sestavinami in inovacijami, ki temeljijo na neprecenljivi moči rastlin... Dokazano je, da ljudje, ki imajo čisto in sijočo polt z manj gubami, dosegajo večje uspehe v življenju; želja po mladostni in lepi koži pa je stara toliko kot človeštvo. Od prvih zgodovinskih zapisov so se ljudje na različne načine borili proti staranju - Kleopatra se je kopala v medu in mleku, Rimljani pa so ves prosti čas preživeli v toplicah, saj so vodo smatrali kot eno najpomembnejših zaščitnikov kože. Naravna kozmetika Nuxe, ki prihaja iz Pariza, je strokovnjak za ohranitev mladostne in lepe kože. Skrivnost uspeha Laboratorija Nuxe se skriva v naravi kot največji inspiraciji ter zavezanosti k inovacijam - kar 32 registriranih patentov, ki zagotavljajo učinkovitost. Strokovnjaki iz Laboratorija Nuxe so že od nekdaj razumeli ženske in njihovo potrebo po zdravju, lepoti in mladostnem izgledu. Zaradi teh potreb je nastala paleta 4 anti-age linij, namenjenih reševanju 4 različnih problemov s kožo glede na njeno starost. Zaradi neustavljivo privlačnih anti-age strokovnjakov boste vzljubili svoja leta in uživali v življenju s polno paro. Nirvanesque® - z magijo narave nad prve smejalne gubice Božanska linija je namenjena boju proti prvim izraznim gubicam po 25. letu starosti. Njena očarljiva dišava pomirja in sprošča, Calmosensine® pa deluje protistresno, tako da spodbuja sintezo endorfinov, molekul sreče. Na podlagi ne-vrokozmetike iz cvetlic, linija Nirvanesque® zmanjšuje mikro-napetosti v koži ter gladi prve izrazne gubice; njena kremna tekstura pa naredi kožo bolj mehko in sijočo. Merveillance® - božanska linija za obraz brez vidnih izraznih gub Po 35. letu postanejo izrazne gube vse izrazitejše, koža pa pospešeno izgublja vlago in čvrstost. Čudovita linija Merveillance® s svojimi izbranimi sestavinami kot so semena mimoze, cvetni listi ognjiča in korenina sleza briše gube in vrača čvrstost in vlago dehidriram in utrujeni koži. Aroma-Vaillance® - za žametno kožo brez globokih gub Kot že samo ime pove, je linija neustavljivo privlačna zaradi izbranega vonja in tekstur, ki nudijo koži neverjetno mehkobo in nežnost. Namenjena je ženskam po 45. letu starosti. Svojo priljubljenost gre pripisati številnim izbranim sestavinam kot so hibiskusova semena, izvleček ognjiča in vitamini A, C in E, ki povečajo sintezo kola-gena in elastina. Globoke gube so vidno zmanjšane, koža pa postane bolj čvrsta, bolj mehka in bolj elastična. Nuxuriance® - čvrstost se vrača, izkušnje ostajajo Velikodušna linija Nuxuriance® je rezultat dolgoletnih raziskav na področju naravne kozmetike. Namenjena je revitalizaciji zrele kože, oslabljene zaradi hormonskih sprememb po 55. letu starosti. S kar 7 patenti zagotavlja celovit odgovor na 3 glavne simptome menopavze - izguba čvrstosti in sijaja ter pojav pigmentnih madežev. Dragocene rastlinske sestavine iz globin deževnega gozda Amazonke delujejo intenzivno na povrnitev čvrstosti in sijaja, zmanjšujejo pigmentne madežeter globokegube. Žametni dotik, ki briše leta Dragocene rastlinske sestavine, velika učinkovitost in neustavljivo privlačni vonji so glavne značilnosti vseh izdelkov Nuxe. Še posebej priljubljena pa je hranljiva žametna krema Aroma-Vaillance® Enrichie za ženske po 45. letu starosti. Bogata z izvlečki hibiskuso-vih semen in izvlečki ognjiča ter vitamini A, C in E poveča sintezo in kakovost elastina in kolagena ter deluje na zmanjšanje vidnosti globokih gub. Izvleček kakavovca deluje kot močan antioksidant, medtem ko borečovo olje ščiti in krepi kožno bariero. Olje sladkega mandlja zaradi svoje visoke hranilne moči intenzivno hrani kožo, povečuje njeno elastičnost ter ščiti kožno bariero. Čarobna krema navdušuje s svojo teksturo in vonjem ter s kar 5 patenti, ki zagotavljajo učinkovitost. Izdelek ne vsebuje parabenov, fenoksietanolov, mineralnih olj in umetnih barv ter vsebuje 87% sestavin naravnega izvora. Nuxe izdelki so na voljo v lekarnah in v Maxi-ju. NUXE NASVET! Naj bo vaš obraz svež in pomlajen... in se ob tem še zabavajte! Poskusite narediti različne mimike na obrazu - široko se nasmejte, igrajte začuđenost, razjezite se, prestrašite se... spisek je neskončen. Na ta način boste pospešili prekrvavljenost na obrazu, kar bo omogočilo sestavinam, da se bodo hitreje vpile v kožo. Staranje prebivalstva ni problem, pač ■ ■ pa izziv Slovenijo na področju skrbi za starejše čaka še veliko dela - Bistveno je sodelovanje Smo v evropskem letu aktivnega staranja in solidarnosti med generacijami. Tej tematiki je bil posvečen tudi strokovni posvet, ki sta ga v okviru svetovnega dne zdravja v začetku aprila pripravila Mestna občina Celje in celjski zavod za zdravstveno varstvo. Glavno vodilo posveta »Poti za kakovostno staranje - kaj lahko spremenimo« je bilo, da lahko vsak posameznik že v mladih in srednjih letih z zdravim življenjskim slogom prav sam največ naredi za kakovostno starost. Ker je dejstvo, da se prebivalstvo stara, je treba tudi sistemsko poskrbeti za starejšo populacijo, kjer pa Slovenijo čaka še veliko dela. Na Celjskem je delež starejših od 65 let leta 2010 znašal 16 odstotkov, število prebivalcev v tretjem življenjskem obdobju pa se je v desetih letih povečalo za 19 odstotkov. 22 oseb, živečih v celjski regiji, je bilo leta 2010 starih več kot sto let. Na svetu bosta leta 2050 živeli že okoli dve milijardi ljudi, starejših od 65 let. O pomenu skrbi za starejše in med-generacijskega sodelovanja smo se pogovarjali z osrednjim govorcem na posvetu prof. dr. Jožetom Ramovšem, predstojnikom Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologi-jo in medgeneracijsko sožitje. Celjski župan Bojan Šrot je v uvodni besedi posveta izpostavil, da staranje prebivalstva ni problem, pač pa izziv in priložnost. Se strinjate? Se strinjam. Pove pa to že sama beseda problem, ki izvira iz sta-rogrščine in pomeni križišče. Iz tega, čemur rečemo problem, lahko gremo na boljše, ali pa na slabše. In staranje prebivalstva v kombinaciji z ekonomsko krizo in vsem drugim, kar dandanes doživljamo, je velika možnost, da začnemo takoj delati na izboljšanju sožitja odnosov med ljudmi. To ne stane veliko, zahteva pa resno prizadevanje. Kakšna je pri tem vloga raznih inštitucij, kot so društva, zavodi, šole in navsezadnje tudi občine in država? Najpomembnejše je sodelovanje. Problema staranja in sožitja generacij ne morejo sami reševati ne država, ne občina, ne nobeno društvo, ne družina ali posameznik, ampak le vsi ti skupaj. Različne stroke morajo prispevati svoje znanje, država področje ureja z zakonodajo, zelo pomembni pa so tudi civilna družba ter prav vsak posameznik. Smo v Sloveniji na pravi poti? V Sloveniji smo na pravi poti po znanju in po govorjenju. Po delu posamezniki, skupine in razne organizacije veliko naredijo, kot celota pa ne morem reči, da smo vodilni v Evropi. Pa najsi gre za Prof. dr. Jože Ramovš vzgojo medgeneracijske solidarnosti od vrtca do univerze za tretje življenjsko obdobje, aktivno in zdravo staranje, sodelovanje med starejšimi in mlajšimi v delovnem okolju in v družini, ali za oskrbo starejših. Med drugim poudarjate, da za Evropo močno zaostajamo predvsem na področju nudenja strokovne pomoči na domu. Po 90. letu prejšnjega stoletja je šel ves razviti svet, ne samo Evropa, v to, da v starosti zadovolji osnovni potrebi človeka. Sta- rostnik naj se stara v domačem okolju, če je le možno, doma. Povprečje v Evropi je doseglo, da ima trikrat več ljudi pomoč in oskrbo na domu kot pa v domovih za ostarele. Pri nas je situacija ravno obratna. Druga takšna potreba pa je, da ima človek na starost svoj kot. Če je torej že v inštituciji, naj ima v domu individualno sobo s kopalnico. To je danes minimum standarda. Je pa to drago ... V domovih po Evropi, v katerih ima več kot 80 odstotkov varovancev individualno sobo, ta soba pravzaprav ni niti za cent dražja od ostalih. So pa domovi boljše organizirani, na čelu z arhitekturo, ki je bolj podobna družinski arhitekturi. Tukaj Slovenijo čaka še veliko dela. Zaskrbljujoč je podatek Zavoda za zdravstveno varstvo Celje o številu samomorov med osebami, starejšimi od 65 let. Na Celjskem je leta 2010 samomor naredilo 23 starostnikov. Kaj jih privede do tega? Samomor je ena taka skrivnostna zadeva, kjer človek na nek način obračuna sam s sabo oziroma, kot bi rekel Anton Trstenjak, ki se je veliko ukvarjal s tem pojavom, se mu udrejo tla pod nogami in zgrmi s svojim življenjem v smrt. Razlogi za samomor so seveda različni, nekateri so bolezenski in tu je potrebna zdravniška pomoč. Sicer mislim, da je glavna preventiva samomora ta, da mora človek iskati smisel vsakega trenutka, torej tudi smisel staranja in navsezadnje smisel onemoglosti, ne pa samo smisla celotnega življenja. Pravite, da mora vsak posameznik poskrbeti, da je vseskozi intenzivno osebno povezan z vsaj enim pozitivno usmerjenim človekom iz vsake generacije. Kako naj to poteka v praksi? To imenujemo zlato pravilo. V vsakem obdobju življenja, kot otroci, dijaki in študentje, kot osebe v srednjih letih in kot upokojenci bi morali biti po eno uro na teden, ne nujno strnjeno, v kvalitetnem odnosu, kvalitetnem pogovoru z enim človekom iz vsake generacije. Lahko se v to šteje naša lastna družina, veliko bolje pa je, da so to tudi osebe izven naše družine. To pravilo bi lahko v naslednjih desetih letih vodilo do lepšega sožitja med generacijami. Kdo ima več predsodkov? Mladi do starejših ali starejši do mladih? Raziskave kažejo, da mlajši bolj zaupajo starejšim in bolj svetlo gledajo na starejše kot starejši na mlajše. Presenetljivo, ampak podatki vseh raziskav so taki. ANJA DEUČMAN Foto: SHERPA KULTURA ZGODBE IZ KAMRE <1 Lkamra www.kamra.si V znamenju gospodarske rasti Narodna čitalnica v Celju (1862-1927) Pospešena industrializacija je sprožila hitro rast predmestij in primestnih naselij, ki so imela še pred nekaj desetletji popolnoma kmečki značaj. Država in zasebni podjetniki so v mestu in okolici ustanavljali nova podjetja in Celje se je v drugi polovici 19. stoletja začelo razvijati v eno najpomembnejših industrijskih središč na Slovenskem. V nekaj naslednjih desetletjih je mesto dodobra spremenilo svojo podobo. Prej kmečko primestno naselje Gaberje se je po ustanovitvi državne cinkarne in Westnove tovarne emajlirane posode spremenilo v središčno industrijsko in delavsko predmestje Celja, v mestnem jedru pa so začele rasti reprezentativne zgradbe. Spremembe so zaznamovale tudi razmerje med nemškim in slovenskim prebivalstvom, saj sta leta 1867 uvedeni dua-lizem in liberalna ustava sprostila politično življenje v monarhiji. Nacionalna nasprotja so botrovala temu, da že spomladi istega leta na občinskih volitvah v mestni odbor ni bil Leta 1875 je cinkarna začela obratovati (iz publikacije 130 let Cinkarne, 1873-2003). izvoljen noben Slovenec in sožitje med obema narodoma je postalo neponovljiva preteklost. Slovensko geslo »Svoji k svojim« in nemško »Hie Deutsche - hie Slowenen« je bilo v javnem življenju izvedeno do skrajnosti. Kljub temu, da si je Celje v 80. letih prislužilo »ugled« nacionalno najbolj razvpitega mesta v monarhiji, je konkurenca med nemškim in vedno bolj prodornim slovenskim kapitalom na gospodarsko po- I ms Mlin, ki ga je leta 1888 na Hudinji kupil slovenski industrialec Peter Majdič (iz publikacije Tatjana Kač, Od pšenice do kruha, Celje, 2004). Anton Novačan (1887-1951), pisatelj, pesnik in politik, rojen v Zadobrovi pri Celju. dobo mesta vplivala kot adrenalin. S koncem prve svetovne vojne in z razpadom monarhije se je nemška prevlada v Celju končala, še vedno pa so Nemci predstavljali močno gospodarsko in kasneje tudi lokalno politično silo. Odprl se je nov - balkanski trg z novimi poslovnimi priložnostmi, tako da je pisatelj in politik Anton Novačan leta 1922 celo zatrdil: »Celje je najperspektivnejše mesto v celi državi.« JANKO GERMADNIK Več o digitalni zbirki in drugih domoznanskih zgodbah, ki jih pripravlja Osrednja knjižnica Celje v sodelovanju s partnerji, si lahko preberete na spletnem naslovu www.kamra.si. Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. Povzeto po: Ivanka Zajc - Cizelj: Narodna čitalnica v Celju 1862-1927, Arhivi, 2005, št. 2, str. 353-374. Branko Goropevšek: Narodna čitalnica v Celju (1862-1927), Celje, 2003. Jožica Vodeb: Narodna čitalnica v Celju (1862-1873), diplomska naloga, 1998. Bruno Hartman: Prvo leto celjske Čitalnice, Celjski zbornik, 1958. Na koncertu so zapeli tudi člani Okteta Kajuh in Mešani pevski zbor I. gimnazije v Celju. Svoboda ni podarjena Koncert partizanskih pesmi jasno sporoča, da je treba svobodo izboriti in ubraniti Koncert partizanskih in domoljubnih pesmi, ki ga je v čast dneva zmage nad fašizmom v celjskem Narodnem domu pripravilo Združenje borcev za vrednote NOB Celje, je povsem napolnil dvorano, obudil spomine na danes prepogosto pozabljene pesmi in hkrati odprl razmišljanja o svobodi kot vrednoti, ki jo je bilo treba izboriti in jo bo treba, zlasti v današnjih kriznih časih, znati ubraniti. Partizanske pesmi, ki so v zadnjih desetletjih skoraj poniknile na rob spomina, so povezale vse generacije, saj smo jih slišali v izvedbi Otroškega pevskega zbora II. osnovne šole Celje pod vodstvom Andreje Vahen, mladostniškega Okteta Kajuh in Mešanega pevskega zbora I. gimnazije v Celju pod vodstvom Tomaža Marčiča in Mešanega pevskega zbora Pevskega društva upokojencev Celje pod vodstvom Milana Kasesnika. Niti koncerta so povezovale misli o svobodi in recitacije učencev III. osnovne šole Celje. Koncert je povezovala Marijana Kolenko. »Koncert smo pripravili, da ponovno oživimo partizansko pesem kot del kulture, ki je nastajala med NOB in je bila najbolj primerna takrat, ko so partizani osvobajali našo deželo. Spodbujala jih je k junaštvu in borbi, to pa je bilo takrat najbolj pomembno. Nekatere vojske dajejo za pogum svojim vojakom alkohol, naši partizani so imeli za to pesem in besedo,« je povod za organizacijo koncerta pojasnil predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Celje Stane Mele. In dodal, da smo v času po osamosvojitveni vojni na te pesmi nekoliko pozabili. Če je partizanska pesem odigrala svojo spodbujevalno vlogo v najtežjih časih, tudi danes ne razdružuje. Prav simbolna povezava generacij in preprostih mislih o svobodi kot največji človeški vrednoti jo je umestila v današnji čas. Ne kot poziv k uporu, temveč kot trezen razmislek o vrednotah. »Svoboda danes ne pomeni samo tega, da imamo mir. Mnogo pomembnejša je svoboda mišljenja, ustvarjalnosti, možnosti izražanja, osebne rasti ...« smo slišali v veznih mislih. S svojo oto-žnostjo in lepoto tako partizanske pesmi niso spomnile le na čas herojske borbe proti nacistični okupaciji, ampak zlasti na vsakodnevno, dandanes še toliko bolj potrebno vsakdanjo borbo za svobodo Stane Mele o partizanskih pesmih: »Zdaj je čas, da jih obudimo. Zbori jih radi pojejo in občinstvo jih rado posluša. Res je, da je nekaj generacij izgubljenih, da teh pesmi ne pozna, a pevci jih zdaj spet vračajo v repertoarje svojih koncertov.« - posameznika in družbe kot celote. To je potrdila sklepna misel prireditve: »Slovenci si svoje države nismo izbrali zaradi nepravičnosti in poniževanja delovnih in poštenih ljudi. Prav tako si je nismo izbrali zato, da bi postali dvojni hlapci: najprej svojemu vladajočemu razredu, nato še interesom tujega kapitala ... izbrali smo jo, da bi v tej državi ne imeli lačnih otrok, ki jim bodo lastniki kapitala vzeli sanje .« V umetniškem smislu bi se sicer dalo prireditvi marsikaj očitati. Zbori so bili premajhni in prešibki za mogočnost in otožnost sporočil, ki jih prenašajo. Partizanska pesem pač potrebuje mogočnost številnih glasov, ki je prišla do izraza le v sklepni Gobčevi Pesmi o svobodi. BRANKO STAMEJČIČ Foto: TimE Ovacije ob jezeru Z nastopom komorne vokalne zasedbe Gimnazije Celje - Center na uvodnem koncertu v avstrijskem Bad Ischlu so dijaki te celjske gimnazije s kolegi s Hrvaške in iz Avstrije poželi stoječe ovacije za avstrijsko premiero novega projekta evropskega programa Comenius, ki nosi kratico MMT. Gre za multikulturno glasbeno gledališče, ki mlade združuje ob kulturnem izročilu, folklori in tradiciji. Projekt je povezal glasbeno šolo Bad Ischl, glasbeno gimnazijo iz hrvaškega Pulja in celjsko gimnazijo. Predstava, ki jo bodo v vseh treh sodelujočih mestih videli še ta mesec, govori o prepletu kultur, ki nekdaj bivajo v sožitju, se zaradi nerazumevanja sprejo in v daljni prihodnosti ponovno zaživijo v skupni harmoniji. Zgrajena je iz folklornih elementov, vsebuje pa vse dele glasbenega gledališča - govor, petje, ples, zbor in orkester ter enakopravno obravnava hrvaško, avstrijsko in slovensko glasbeno izročilo. Na odru povezuje preko sto mladih iz vseh treh dežel. BS Barni band je z novo ploščo Veseloigra pripravljen na nove izzive in razdajanja. Življenje je veseloigra Tako na svoji novi plošči, prvi po devetih letih, pravi Barni band Barni band so ena zanimivejših rok skupin iz naših koncev. Slatinčani so bili pred davnimi trinajstimi leti na pragu popolnega uspeha. Skoraj ni bilo mogoče prižgati radia, da se tam ne bi vrtela njihova Naša pesem ( ... mi smo samo špilali za vas). Nenadejanega uspeha niso znali izkoristiti. Posneli so še eno ploščo, potem pa za dolgih devet let poniknili. Vse do letošnjega maja, ki ga pozdravljajo v novi zasedbi z novim albumom in izjemno, prvinsko rokovsko glasbo. Sporočajo, da so še tu in da je življenje veseloigra. Veseloigra je naslov plošče, ki so jo Barni band pod vodstvom Aleša Baroša - Barnija snemali kar dve leti in s katero se vračajo na sceno. »Produkcijsko odlična plošča prinaša med občinstvo sporočilo, da smo še tu in da se vesela igra življenja, ki se dogaja skozi obdobje Barni banda, nadaljuje,« pravi Barni. Kaj se je dogajalo s skupino v zadnjih letih? Bili ste v špici, nato ste izginili. Zakaj? V glasbi se to pogosto dogaja. Po naši drugi plošči, leta 2003 je izšel Drugi krog, kot se plošča imenuje, je v skupini prišlo do manjših nesoglasij. Eni so imeli svoje poglede na nadaljevanje, drugi so hoteli na svoje, drugače, sam sem želel izdati kantavtorsko ploščo. Tudi »špilov« je bilo vse manj ... in enostavno smo se razšli. Nismo sicer nehali delovati. Odigrali smo po dva, tri koncerte na leto, nekoliko prenovili zasedbo a to je bilo vse. Pred dobrimi tremi leti pa je k meni prišel kitarist Boštjan Imenšek, češ da imamo dobre nove skladbe, odličen material in da lahko iz tega kaj naredimo. Odločila sva se, da poskusimo še enkrat. ... zadnjega koncerta iz cikla Vesperae Josephinae (Jožefovi večeri), na katerem bo v petek (danes) ob 19.15 v atriju pri cerkvi sv. Jožefa v Celju nastopil celjski tenorist Matjaž Stopinšek s pianistom Simonom Dvoršakom. Predstavil bo zanimiv izbor del romantičnega in sodobnega repertoarja, samospevov in operetnih arij, ki jih le redko lahko slišimo na celjskih in slovenskih odrih. V prvem delu bodo zazveneli samospevi Ri-charda Straussa in Claudea Debussyja, drugi del pa bo posvečen lahkotnejšim delom F. S. Vilharja, F. Loeweja, Rogdersa in Hammersteina, Porterja, Sondheima, Wrighta in Forresta. Stopinšek je študij petja zaključil na graški akademiji, se izpopolnjeval na šte- In ste. Če vprašate mene, ste zadeli v črno, s skladbami, ki sedejo na dušo ljubiteljev main stream roka tam iz poznih sedemdesetih. A glasbeni okvir ni vse. Spet prihaja do izraza vaša pripovednost. Ubesedujete življenje in življenjske zgodbe. Najkrajše pove o tej plošči že sam naslov - Veseloigra. To so zgodbe, ki jih srečujem in zapišem. Nekateri imamo ta dar, da to, kar vidimo na ulici, napišemo. V teh zgodbah in glasbi ni veliko filozofije, je pa veliko osebno izpovednega, a s kančkom domišljije, ki si jo dopuščamo. Ste klasičen rokovski sestav. Kdo ste Barni band danes? Ob meni so člani skupine še kitarist Boštjan Imenšek, ki je z mano sodeloval že pri zgoščenki Drugi krog in skupaj igrava že več kot deset let. Potem je tu Boštjan Selič, ki živi v Celju in pri nas igra bas kitaro, bobnar pa je Sandi Kampuš. Pogosto se nam na živih nastopih pridruži še Peter Baroš, ki je član skupine Zaklonišče prepeva. Kakšna so vaša pričakovanja ob vrnitvi? Igrali ste že v Ljubljani, zdaj sledi vrsta promocijskih koncertov za novo ploščo. Občinstvo je danes bistveno mlajše, mi pa smo že nekoliko starejši. Tudi ta prvinski, skoraj bi rekel garažni rok je nekam nenavaden za te čase in to mladino. Toda nastop v Ljubljani je bil sijajen. Čeprav smo nastopili kot gostujoč bend na »škisolovu«, nas je občinstvo super sprejelo. Presenečeni smo bili, da smo naredili tak žur, prav zato ker ni bilo veliko ljudi iz Rogaške ali okolice. Igrali vilnih mojstrskih tečajih po vsem svetu ter si zgradil uspešno kariero na slovenskih in tujih odrih. Vstop prost . ... koncerta skupne Bori & The Young Ones, ki bo v soboto ob 21. uri v Mestnem kinu Metropol Celje. Bori & The Young Ones so svoj prvi album poimenovali Kralji vina in kopriv in si preko albuma Pot v raj utrdili sloves izrazito konceptualne skupine, ki se šteje za »poslednji nekomercialni bend na tem butastem svetu«. Njihov zadnji album ima naslov Bil je lep, sončen dan. Zgodbe, ki jih pripoveduje njihov avtor Bori Zupančič, pa so vsakdanje - ujete v niz razpoloženj, ki vam je lahko blizu ali pa daleč. Vsekakor pa niso zgolj glasba in tekst, so zgodbe. Vstopnina 5 EUR ... ... premiere plesne predstave Podobno različne, ki ga v okviru letošnjega Korpu- smo tudi stare uspešnice in če je generacijska razlika že kar velika, je bilo neverjetno, kako so peli z nami in celo plesali kolo. To potrjuje, da nas čisto pozabili še niso. To je velika spodbuda, saj smo se vsega lotili dosti bolj profesionalno kot pred leti. No, vsaj toliko, kolikor nam dopuščajo službe. Lovimo pač enega zadnjih vlakov, da še kaj naredimo. V načrtu imamo nekako desetletno obdobje, ko naj bi Barni band še deloval. Vaše nove skladbe so zanimive zaradi zgodb, skrivajo pa tudi nekaj, česar pri vas še nismo poznali. Na prvih dveh ploščah so besedila nekoliko trpka, otožna, opažali ste žalost in slabosti. Zdaj prihajate z novim duhom - humorjem, ki je vsaj v dveh, treh skladbah zelo izrazit. To je stvar let, izkušenj . Na začetku smo hoteli spreminjati svet, zdaj smo se, vsaj jaz, malo umirili. Postali smo drugačni, bolj zreli, na svet gledamo z vidika veseloigre. Veseloigra je tudi skladba Rohitsch Sauerbrunn, ki ste jo posvetili Rogaški Slatini . Ja. To je staro ime za našo Slatino. Kot mladec sem delal v hotelu v Rogaški, nosil »ku-fre« in nastala je ideja za to skladbo. Gre za ljubezensko zgodbo med nekim Slatinčanom in nemško turistko iz Dresdena, takrat še iz Vzhodne Nemčije. Zato smo v skladbo vključili tudi delček stare vzhodnonemške himne, ki jo je zaigral naš prijatelj Damjan Mašera, tudi donedavni član skupine Zaklonišče prepeva. Ob tej nenavadni ljubezenski »turistični« zgodbi v tej skladbi prav na kratko opisujem tudi naš kraj. Pa drugi Boč, na katerega pada sa in v maju, mesecu plesa pripravljajo v soboto ob 20. uri v Plesnem forumu Celje. V koreografiji Goge Stefanovič-Erjavec in v kostumih Gee Erjavec bodo prestavo odplesale soustvarjalke Ana Cvelfar, Lia Hofman, Pia Jakop, Tamara Macuh, Ana Krašovic, Eva Plevnik, Ina Trefalt, Kaja Vajdetič, Taja Žibret in Pia Žižek. Predstava se ukvarja z obdobjem odraščanja, ko se vse izrazito spreminja. Um, telo, značaj, medsebojni odnosi, dojemanje sebe in drugih, obnašanje ... Različni značaji prihajajo vedno bolj do izraza. Eni se še bolj zapirajo vase, drugi se vedno bolj odpirajo ... deset nastopajočih plesalk pleše odsev samih sebe, svojih medsebojnih odnosov, svojih stisk, skrivnosti. Vstopnina 5 EUR . ... koncerta Goran Krmac group, ki bo v nizu Jazz do it v Mestnem kinu Metro- noč ... in še kaj. Značilen je tudi vaš vokal. Saj ni mogoče reči, da pojete. Prej hropete, recitirate, pripovedujte . Zgodbam primerno, bi dodal. Vedno je sporen ta moj vokal. Nikoli nisem bil in nikoli ne bom pevec. Sem pač pisec zgodb in po duši roker. Zgodbe znam povedati le na ta način, skozi besedilo, moj način pripovedi pa je skozi rok ali blues glasbo. To je Barni, to sem jaz. Če bi delal pesmi za druge, bi jih najbrž za Darjo Švajger. Kdo vse je sodeloval z vami pri snemanju te plošče? Pomagal nam je Drago Popovič - Popi. Snemali smo kar dve leti v njegovem studiu Garbage. Zraven smo imeli pomoč spremljevalnih vokalistov - Špele Kregar, Mojce Žerak, Barbare Rehar, Sare Štrok, veliko je na klaviaturah naredil tudi Peter Baroš. Pri skladbi Veseloigra je pomagal še kitarist Rock'n'banda Blaž Črnivec, sodeluje tudi Damjan Mašera. Žal nam je le, da je zmanjkalo financ in plošči nismo priložili še besedil. So pa ta dostopna na naši spletni strani. Plošča se sliši zelo polikano in čisto. Koliko ste v izvedbah drugačni na živih nastopih? Tale zadnja produkcija je odlična in zadovoljni smo. Kot vedno pa smo v živo še močnejši. Tudi rokovske balade pridejo takrat še bolj do izraza. Pred nedavnim mi je neka »frendica« rekla, kako fino je poslušati naše komade, ko sediš doma v sobi s slušalkami na ušesih in uživaš. Odgovoril sem ji, da bi, če bi nas poslušala v živo, gotovo ne sedela. Smo skupina, ki se najbolj razdaja pred občinstvom, iz katerega črpamo energijo in jim jo vračamo. V skladbi Veseloigra pojete Al' mala si riba/al' si svinjsko bogat/ al' dom tvoj je vila/al' pod most hodiš spat/življenje je, stari moj, veseloigra. Da. To je pravo sporočilo te plošče. Kaj pa nam drugega sploh še ostane v življenju kot malo zabave, malo veseloigre in nekako posmehljiv pogled na svet. Kje vas bo v naslednjih mesecih mogoče videti? Dogovarjamo se na vse strani, a ni še nič dokončnega. Letos smo za nastope zamudili, saj so vsi večji festivali in dogodki že zapolnjeni. Se pa dogovarjamo z mnogimi organizatorji, zlasti pa s študentskimi organizacijami. Igrali bomo po manjših nastopih in dvoranah, ali vskočili, če se bo kje pojavila kakšna luknja. Prav zares pa bomo startali prihodnje leto. Sicer pa podatke o prihajajočih nastopih najdete na spletni strani banda ali na facebooku. Zadnji komad na plošči je Zahvala in zdi se mi zanimiv tudi zaradi verza, ki pravi: Roko na srce/predskupina je bila tehnično dosti boljša od nas/vsi šolani glasbeniki, ki zgoraj v Gradcu študirajo j-a-z-z. Čakali smo v prostoru, backstage. Kitarist je zamudil, basist bil zaspan, bobnar je štelal bas/publika pa je čakala na nas . To je v teh časih čisto res. Mladih je ogromno in dejansko obvladajo glasbila. Gre pa za to, koliko ima kdo srca. Kot ga imamo mi. In ki ga občinstvo začuti. To je povsem resničen komad. V vsem obdobju kar smo in nismo delovali je en prostor, kjer vsako leto obvezno igramo. To je konjiški MC Patriot. Že 14 let zapored imamo tam prednovoletni koncert. To pesem sem posvetil prav njim. BRANKO STAMEJČIČ Foto: Arhiv Barni band pol v ponedeljek ob 21. uri. Goran Krmac je tubist, ki zveni tam, kjer ponavadi slišimo bas kitaro ali kontrabas. Skupinam, v katerih sodeluje, doda poseben pečat in hkrati ohranja vlogo basista. V njej se je doslej izkazal s številnimi vodilnimi mednarodnimi glasbeniki ter povsod požel pohvale in vabila k nadaljnjemu sodelovanju. V projektih, pri katerih sodeluje, ima vse pogosteje ključno vlogo skladatelja in aran-žerja. Njegov prvi avtorski projekt Take Off daje njegovemu inštrumentu polet kot še nikoli doslej, s seboj pa ponese tudi mednarodno skupino izvrstnih mladih džez glasbenikov. V Celju bo nastopil z zasedbo Rafael Statin (ZDA) in Jan Kus - saksofon; Žiga Murko - pozavna; Sri Hanuraga (IND) - klaviature in Andrej Hočevar - bobni. Vstopnina 5-8 EUR ... NE ZAMUDITE... Gladko, pa vseeno sladko Po dveh sezonah vrnile naslov v Celje - Do Ježice oddaljene le še dva koraka Košarkarice celjskega Athletea so še petnajstič -dvanajstič zapored - igrale v finalu državnega prvenstva. S 3:0 v zmagah so premagale Triglav in osmič postale državne prvakinje (10 naslovov ima Ježica). Slavile so tudi v slovenskem pokalu, najboljše v državi so v svojih starostnih kategorijah mladinke in kadetinje, pionirke pa so osvojile tretje mesto v Jadranski ligi. Za klubom je ena najboljših sezon; presežek bi pomenila uvrstitev na zaključni turnir mednarodne regionalne lige, ki pa so jo članice zaključile na šestem mestu. Sedemkrat zapored! Celjanke v zadnjih dveh sezonah niso bile državne prvakinje (primat je imela Kranjska Gora, ki se je kot umetno se- stavljena ekipa povsem logično razpadla), da bi v pravkar zaključeni sezoni doživele zgolj en poraz. V finalni seriji pa so Triglav, ki jih je 16. novembra presenetil v Celju v prvem delu 1. slovenske lige (71:74), ugnale z 79:73, v soboto v Kranju z 68:59 in v ponedeljek v dvorani Gimnazije Celje - Center še z 71:56. Kapetanka druge najmlajše ekipe je odlična Teja Oblak: »Hitro smo z visokim vodstvom prisilile gostujočega trenerja k minuti odmora. V tretji četrtini nismo bile prave, ob naši nizki prednosti nas je trener ustrezno usmeril. Zadovoljna sem, da smo zaključile serijo s 3:0 in se bomo reprezentantke lahko spočile pred pripravami. Če ne bom prestopila v tuj klub, si želim, da s Celjem v naslednji sezoni osvojimo višje mesto v Jadranski ligi.« Triglav je z uvrstitvijo v finale dosegel svoj največji Najvišje je med uvodnim slavjem poskočila Marica Gajić. V prelomnih trenutkih se je razigrala Sanja Orozović. uspeh. Na prvi tekmi je v Celju v 15. minuti povedel za 10 točk, nato pa je zaradi naliva popustila streha. Po skoraj polurni prekinitvi je sledil popoln preobrat in trener Gorenjk Tomo Orešnik je kasneje dejal, da »se je odprlo nebo nad Celjem in nato se je odprlo tudi Celjan-kam v napadu«, in spomnili smo ga na omenjeno dejstvo: »Očitno je bil to eden izmed dejavnikov, ki je spremenil potek finala. Celjanke so bile favoritinje, nas pa so mnogi odpisali že pred finalom, ki pa smo ga zaključili z dvignjenimi glavami. Na trenutke smo se zelo dobro upirali. Nihanj bilo le preveč in za zmago bi potrebovali popolno igro. Čestitam Celju, ki je popolnoma zasluženo osvojil lovoriko. Če smo prehitro presenetili Celjanke? Najbrž, jeseni nas še niso jemale preveč resno, kasneje pa so se dobro pripravile na nas.« In dobile naslednjih sedem medsebojnih obračunov! Mladost pred pokali Prvič je državni prvak s članicami postal trener Da-mir Grgič, ki mu velja izreči punce so super, pogodbo imam še za dve leti.« Največje pozitivno presenečenje sezone je druga tujka, Marica Gajić, od 27. aprila stara 17 let, ki je slavila tudi v kadetski in mladinski konkurenci. Izjemno je napredovala pri košarki in tudi slovenskem jeziku: »Najprej je bilo vse težko v novi sredini. Ko sem si bolje razporedila čas, je bilo lažje. V šoli je bilo zahtevno, dokler nisem obvladala jezika. Seveda se ga še nisem naučila tako, kot bi si želela. Toda trudim se. Zelo sem zadovoljna glede zaupanja, kajti trener Damir Grgič mi je ponudil nepričakovano dobro minu-tažo. Mislim, da niti ena igralka moje starosti ne igra tako veliko. To mi je dalo polet, da sem še bolj zagnano vadila prav na vsakem treningu in primerno izkoriščala vsako minuto na parketu.« Pred časom smo že omenili njeno pripravljenost, da zaigra za slovensko izbrano vrsto: »Bosna in Hercegovina nima selekcij in zame je Slovenija najboljša izbira. Torej, če me bodo povabili in če bo urejena celotna dokumentacija vključno z državljanstvom, potem sem zraven.« V naslednji sezoni bo v Jadranski ligi tekmovalo 12 ekip, dve več kot letos. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA pohvalo za vsakodnevni trud: »Zdržali smo zelo naporno sezono. Čestitam celotnemu štabu in vsem, ki so nas spremljali. Poudaril bi rad, da niso toliko pomembni vsi ti naslovi in pokali, temveč dokaz, da mlade košarkarice lahko kakovostno igrajo. Moramo jim še naprej nuditi priložnosti. Zdaj se bomo pošteno spočili. Sezono smo zaključili brez resnejše poškodbe, kar priča, da smo kvalitetno vadili. Tudi na to sem ponosen. Obenem smo demantirali napovedi nekaterih, da brez Baričeve in Turčinovićeve ne bomo igrali na visoki ravni.« Najboljša igralka finalne serije je bila Tina Trebec, najučinkovitejša na zadnji tekmi z 22 točkami: »Vesela sem, da nam je uspelo. Ni bilo tako lahko, kot sedaj izgleda.« V ključnih trenutkih, ko so Kranjčanke občutno znižale zaostanek (iz 33:16 na 40:38), se je razigrala Sanja Orozović, ki je danes dopolnila 22 let: »Državna prvakinja sem bila že z beograjskim Partizanom, toda zadnji naslov mi pomeni veliko več, kajti k njemu sem tudi mnogo pripomogla. Celje je krasno, Matej Polutnik (desno) z dobrotnikom kluba Jankom Parfantom »Glede financ ne tvegamo!« Za najboljšo igralko finalne serije so izbrali Tino Trebec, desničarko, ki je v ponedeljek zadela tudi met z levo roko. Tudi v najbolj kočljivih položajih se je odlično znašla kapetanka Teja Oblak. In natančno merila, ko je imela odprto le eno oko ... Dolgoletni direktor ŽKK Athlete Celje Matej Polutnik spada med izvrstne poznavalce košarke, saj jo je tudi sam igral za KK Libela. Zato se zna iskreno veseliti, ko obstaja razlog. Pravi, da je bil popolnoma miren pred finalno serijo, kajti celjska ekipa je delovala prepričljivo in močno. Je bilo tako tudi na treh tekmah, ki so sledile? V večji meri prav gotovo. Naša dekleta so odigrala najbolje, ko so se jim tekmice približale. Prva moja misel pa je povezana z našim trudom pomladitve ekipe, ki pa je vseeno prinesla državni naslov. Ne zmagujejo le tisti, ki imajo največ denarja. Slavje po dveh sezonah je zagotovo pravo zadoščenje za delo, ki smo ga medtem opravili. Kakšna je kratkoročna vizija? Vse je povezano z denarjem. Mi delamo tako, da se ne zadolžujemo in tudi vsega ne potrošimo. Nikoli ne tvegamo z nakupi. Nočemo privabiti kakovostnih igralk, potem pa čakati, če nam bo kdo finančno pomagal. Naša želja je, da bi igralke iz naše košarkarske šole okrepile člansko ekipo. Obe naši pionirski selekciji sta brez poraza. Resnično potrebujete domač kader. Izboljšali bi šte- vilo gledalcev, ki je slabo. Ženska košarka pri nas zaradi različnih razlogov ni dovolj prepoznavna. Morda predvsem zato, ker reprezentanca nima vrhunskih rezultatov, na klubskem področju pa ni odmevnih dosežkov v evropskih pokalih. Osrednji zvezi sem predlagal, da se zavzame za določen klub, ki bi uspešno nastopal izven meja. Tako je bilo tudi z ženskim rokometom. Treba je imeti produkt, ki pritegne gledalce. Verjamem, da bo nekoč naša dvorana pretesna za vse, ki jih bo tekma zanimala. Dolgovi do vas? Odškodnina za Niko Barič je izplačana, medtem ko smo za Ano Turčinović dobili le 14 od 40 obljubljenih tisoč evrov. Izraelski klub se ni odzival, zato smo zadevo predali mednarodni zvezi. Upam, da bomo do jeseni prejeli denar. In kakšen bo kader v naslednji sezoni? Če se bo Oblakova odločila za odhod v tujino, ji tega ne bomo preprečili. Zanjo ne bomo iskali nadomestitve, kajti imamo Nino Gabrovšek in Rebeko Abramovič. Iskali pa bomo visoko igralko, ki igra na položaju centra. Takšne pa so najdražje, zato je pred nami zahtevna naloga. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Hvalijo Dragšiča Vesna Džukič naj bi povišala število udeležencev na OI iz Sankakuja kar na pet. Leta 2004 je bila »last minute« za Atene Urška Žolnir. V London tudi Džukičeva Senzacionalna novica je prišla iz judo vrst. Kot kaže, bo kar pet predstavnic in predstavnikov celjskega judo kluba Zdežele Sankaku nastopilo na olimpijskih igrah v Londonu. Urški Žolnir, Luciji Polavder, Ani Velenšek in Rokiju Dra-kšiču naj bi se na poti v Anglijo pridružila tudi Vesna Džukič. Po določenem izračunu glede kontinentalnih kvot, ko se je eni tekmovalki v kategoriji do 57 kilogramov odpovedala panameriška zveza, se je priložnost ponudila še eni izmed varovank trenerja Marjana Fabjana. V »naši« odpravi za OI bo tudi Celjan Matjaž Ceraj, član Impola. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Košarkarji Zlatoroga so zaključili sezono. Izgubili so tudi drugo tekmo pol-finala končnice. Krka je v Laškem slavila z 69:66. Laščani so se na prvi tekmi upirali le v prvem polčasu, potem pa v tretji povsem popustili. V Treh lilijah je bilo drugače, saj so s herojsko predstavo skoraj izsilili podaljšek. Zanimivo je, da so se prve tri četrtine končale neodločeno. Po številnih osebnih napakah v zadnji minuti in prostih metih - izvajala sta jih le Jure Balažič in Daniel Vujasinovič - v zadnjem napadu gostje niso naredili osebne napake, zato je priložnost za izenačenje z metom za tri točke imel Vladimir Panić, ki pa ni zadel. Letošnja sezona je bila dolga in naporna, tekme Jadranske lige in državnega prvenstva so si sledile kot po tekočem traku. Uprava kluba je po Radu Trifunoviču zamenjala tudi trenerja Ivana Sunaro in sezono zaključila z Ervinom Dragšičom. Med sezono je bilo veliko napačnih potez vodilnih v klubu. Dragšič je dejal: »Čestitam igralcem. Odigrali so hrabro, moško, kar jim na prvi tekmi V slogu savinjsko-šaleških derbijev V sezoni 2011/12 so velenjski rokometaši in nogometaši boljši od celjskih, tako pa je tudi pri rokometašicah, kar je potrdil še zadnji lokalni derbi. Predzadnjo tekmo pred zaključkom sezone so odigrala dekleta Celja Celjskih mesnin in Veplasa. Obračun v dvorani Golovec (istočasno je bila v Zlatorogu tekma med rokometaši Celja Pivovarne Laško in Krškega!) je gladko pripadel gostjam s 30:24, potem ko so Celjanke povedle z 10:5 in ko se je polčas končal neodločeno (13:13). Po šest golov so dosegle Maja Klakočer za Celje ter Katja Sivka in Sabina Halilovič za Veplas: »Preobrat nam je uspel po zaslugi vratarke in uspešnih protinapadov. S petim mestom smo zadovoljne, v naslednji sezoni pa bomo zagotovo ciljale na četrto. Vadimo vsak dan, imamo pogodbe, smo profesionalke.« Klakočerjeva, študentka Fakultete za šport, pa je dejala: »Naša igra v prvem delu je bila povsem spodobna, v nadaljevanju pa smo v nizu izgubile nekaj žog, gostje so nam ušle in nismo jih bile sposobne ujeti. V Ajdovščini želimo z zmago zaključiti sezono, le pri metih na gol moramo biti natančne in zbrane.« Pogled naprej Varovanke Uroša Privška v končnici za boj od 5. do 8. mesta še niso osvojile točke, celjski strateg pa je v uvodu povedal: »Veplas ima bolj izkušeno ekipo s širšim kadrom. Nam je padla zbranost v obrambi in pri metih, gostje pa so to izkoristile v protinapadih. Branka Zec je zbrala nekaj več obramb od naše vratarke in od tu končna razlika. Mi imamo mlado ekipo, ki potrebuje čas. Še leto ali dve nazaj večina igralk ni imela minutaže v prvi ligi, v Velenju pa so dekleta dlje časa prisotna na tej sceni in so nas zato zasluženo premagala v drugem polčasu.« Privšek se glede naslednje sezone še ni pogovarjal s predsednikom kluba. »Smo še sedmi, res pa je, da če izgubimo v Ajdovščini, bomo padli na osmo mesto. Naša mlada ekipa poleg potrpljenja potrebuje vodilno igralko na zunanjem položaju, ki bi znala prijeti vajeti v svoje roke v kritičnih trenutkih. S tem bi tudi mlajše igralke prej in lažje napredovale.« Branko Tamše je že prvak z Gorenjem, njegova izvoljenka Snežana Rodič pa spretno krmari z ekipo ŽRK Veplas: »Naše punce so vedele, da jim petega mesta nihče ne more več odvzeti in podzavest je storila svoje. Saj so se borile od začetka, toda šele ob višjem zaostanku so strnile vrste. Ko se zberejo, so brez prave konkurence v tej mini ligi. Cilj so presegle, obenem pa niso bile daleč od četrtega mesta. Morda je bolje tako. Gremo korak za korakom in v naslednji sezoni si želimo še za stopničko višje. Želim si le, da bi ekipa ostala v enaki sestavi.« DEAN ŠUSTER Foto: TimE v drugem polčasu ni uspelo. Škoda, da je na koncu odločalo tako malo. Dokazali smo, da smo zasluženo med četverico. Fantje so po številnih porazih na >Balkanu< pravilno reagirali v končnici državnega prvenstva, ko se ni bilo lahko pobrati. Ekipa ima potencial, a treba je dregniti na pravo mesto. Z dvema, tremi pravimi okrepitvami bi bila konkurenčna vsem ekipam. Ponosen sem tudi nase, toliko kot na igralce. Brez sramu lahko rečem, da nekaj sem naredil. Zdaj čakam na odločitev vodstva kluba. Upam na najboljše, ko je znano, da si želim ostati.« Organizator igra Daniel Vujasinovič je bil pol sezone prva violina moštva, ko ni imel zamenjave, zato mu je forma nekoliko padla, a zno- va je opozoril nase: »Izjemno smo se borili, nimamo si česa očitati. Na koncu je odločala sreča, morda tudi kakšna sodniška odločitev. Moram poudariti, da je bila ekipa v zadnjem delu sezone veliko bolj sproščena. Vidi se pre- Gorenje, pomagaj! V sredo so navijači rokometašev Celja Pivovarne Laško prežali na morebiten spodrsljaj Cimosa v Krškem, do katerega pa ni prišlo. Koprčani so v zaostali tekmi 6. kroga lige za prvaka sicer na odmor odšli le z golom prednosti, v nadaljevanju pa strli odpor gostiteljev in zmagali s 26:22 ter se ob tekmi manj drugouvr-ščenim Celjanom približali na štiri točke. Jutri sledita derbija, v dvorani Tabor med Mariborom in Celjem ter v Rdeči dvorani med Gorenjem in Cimosom, pri katerem sta se poškodovala ključna igralca. Dean Bombač si je zvil gleženj, Milorad Krivo-kapić pa je tekmo zaključil v 23. minuti zaradi bolečin v kolenu. Vse kaže, da bosta vseeno pripotovala v Velenje. Celjani imajo še vedno svojo usodo v lastnih rokah, do cilja, osvojitve drugega mesta in uvrstitve v ligo prvakov, pa jim lahko pomaga tudi Gorenje. V Zlatorogu bo Cimos gostoval 19. maja. DŠ CINKARNA V Doho po dolarje Drevi se bo v katarski prestolnici začela najprestižnejša serija atletskih mitingov na svetu. V Doho je v sredo zjutraj odpotovala tudi članica Atletskega društva Kladivar Celje Martina Ratej. Zaradi zelo visokih ciljev na evropskem prvenstvu in olimpijskih igrah se s trenerjem Andrejem Hajnškom nista osredotočila na uvod diamantne lige. Vsekakor bo šlo za preverjanje forme po izjemno naporni vadbi. Zmagovalka na posameznem mitingu bo prejela 10.000 ameriških dolarjev, nagrajena bo tudi osmouvrščena. Martinina klubska kolegica Danijela Đumič je na mitingu v Šentjurju zmagala v tekih na 100 in 300 metrov. DEAN ŠUSTER CINKARNA Ines Amon je trikrat uspela premagati velenjsko vratarko. Glavni pokrovitelj AD KLADIVAR Celje skok v glavah, veliko lepše smo igrali. Zasluge gredo trenerju Dragšiču.« Luka La-pornik je dodal: »Videlo si je, da želimo zmagati tekmo v polfinalu, a nam ni uspelo. V isti sapi lahko zatrdim, da sem bil vesel igranja v Jadranski ligi, čeprav nam ni steklo. To je bilo zame prvič. Liga je odlična, močna. Takšne tekme igralci potrebujemo in upam, da bom še kdaj sodeloval v njej. Zdaj je pred nami zaslužen počitek.« Priprave na novo sezono naj bi se začele ob koncu julija, ko se bo približno že vedelo, kakšen bo igralski kader. Dodajmo, da si je Celjan Aleš Pipan, ki je Zlatorog vodil v prejšnji sezoni, a ga zatem nerazumljivo moral zapustiti, z Zadrom priigral uvrstitev v Jadransko ligo, ko je na težkem gostovanju v Zagrebu po podaljšku zmagal za točko. MITJA KNEZ Foto: TimE PANORAMA KOŠARKA 1. SL, 2. tekma polfinala: Zlatorog - Krka 66:69; Vuja-sinovič 17, L. Lapornik 15, Omič 8, Strnad, Panić 7, Ata-nackovič 5, Škifić 4; Balažič 19, Dragič, Pavič 12. 1. SL (ž), 3. tekma finala: Athlete - Triglav 71:56; Tre-bec 22, Orozović 12, Gajić, Oblak 8, Jagodič 7, Gabrov-šek, Abramovič 5, Macura 4; Radulovič 21, Ljubenovič 8. NOGOMET 2. SL, 25. krog: Šampion - Bravo 1 Interblock 2:2 (1:0); Srnec (9), Golemić (85). Vrstni red: Aluminij 62, Dob 45, Šenčur 43, Interblock 35, Krško 31, Radomlje 29, Bela krajina, Šampion, Dravinja 25, Šmartno 21. (MiK) ŠPORTNI KOLEDAR Sobota, 12. 5. NOGOMET 1. SL, 34. krog, Kranj: Triglav - Celje, Velenje: Rudar - Luka Koper (17). 2. SL, 26. krog, Dob: Rol-tek - Dravinja, Krško - Šmartno 1928 (17). 3. SL - vzhod, 22. krog, Štore: Kovinar - Grad, Zreče - Dravograd (17). Štajerska liga, 22. krog: Peca - Šentjur, Slovenj Gradec: Koroške gradnje - Šmarje, Šoštanj - Podvinci (17). MNZ MČL Celje, 17. krog: Vojnik - Kozje, Laško: Pivo-var - Radeče, Žalec - Mons Claudius (17). ROKOMET 1. SL, za prvaka, 8. krog: Maribor - Celje Pivovarna Laško (17), Velenje: Gorenje - Cimos (19). 1. SL (ž), od 5. do 8. mesta, 6. krog: Velenje - Piran (16), Ajdovščina - Celje Celjske mesnine (20). Nedelja, 13. 5. NOGOMET 2. SL, 26. krog: Radomlje - Šampion (15). Zaključna prireditev devete akcije zdravega skupinskega hujšanja Novega tednika in Radia Celje TOREK, 19. JUNIJ, OB 18. URI V CITYCENTRU CELJE Glasbena gostja: Manuela Breiko Nekaj nas »žre«, mi pa se redimo Klinični psiholog mag. Drago Tacol je govoril o povezavi med stresom in prehranjevanjem Na tokratni delavnici smo se učili sprostitvenih tehnik. Z malo vaje jih lahko učinkovito uporabimo za obvladovanje vsakdanjega stresa. Včasih je dovolj, da ozavestimo svoj dih in namesto v prsni koš in ramena globoko vdihnemo s trebuhom. Spet drugič je dobro malo posa-njariti pri belem dnevu in se za nekaj minut odpraviti na sanjsko potovanje na kakšno umirjeno eksotično plažo. Z Dragom Tacolom pa smo spregovorili o hrani tudi malo drugače. Kaj vse lahko za posameznika predstavlja hrana? Vprašanje je daleč zahtevnejše, kot je videti, in bi zahtevalo kompleksnejši odgovor. Odnos do hrane je del naše identitete, je tesno povezan z našimi čustvi, z doživljanjem sebe in zadovoljstva v življenju. Prepogosto posegamo po hrani, da bi z njo pomirili svoja neprijetna čustva (n.pr. žalost, tesnobo, jezo, občutje osamljenosti) ali preko nje doživeli ugodje, si zapolnili čas, praznino itd. Kakšni so lahko vzroki, zaradi katerih začnemo hrano zlorabljati na tak ali drugačen način? Vsekakor kompleksni. Podlaga za kaj takega se lahko vzpostavi, ko pride do problemov oziroma motenj v posameznikovem osebnostnem razvoju. Ne gre zanemariti pomena vzorcev vedenja, navad, ki jih pridobimo z vzgojo in zgledom v družini, v okolju, v katerem odraščamo. Običajno pa gre pri hujših težavah na področju prehranjevanja za resnejše šibkosti v posameznikovi osebnosti, zlasti na področju doživljanja samega sebe in pri uravnavanju čustev. Travmatične izkušnje - v skrajnem primeru tudi take in drugačne zlorabe? Vemo, da travmatski dogodki v človekovi duševnosti povzročijo trajno neravnoves-je, ki je vir stalnih oziroma ponavljajočih se napetosti in nemira. Pri osebi, ki ima za seboj takšne izkušnje, lahko pride to tega, da poskuša svoje notranje napetosti, razdvojenosti in občutja praznine premagovati s hrano. Ko pridemo do situacije, da je na podzavestni ravni debelost rešitev in ne problem, sploh lahko dosežemo kak učinek zgolj z dietami in telovadbo? Povečana telesna teža še zdaleč ni vedno in samo psihološki problem. Je pa nedvomno res, da so prehrambne navade tako globoko usidrane, da jih je izjemno težko spreminjati. Sodobni pristopi zato pri spoprijemanju s prekomerno telesno težo v večji meri kot v preteklosti upoštevajo psihološke zakonitosti in psihološke tehnike pomoči. Priznana strokovnjakinja na področju kognitivno - vedenjske terapije Judith Beck je na primer razvila program hujšanja, ki temelji na spreminjanju posameznikovih vzorcev razmišljanja in vedenja. Ko torej ugotovimo, da ni tako pomembno kaj jemo, ampak kaj je nas, kje lahko poiščemo rešitev? Ko je človek tako daleč, da je sposoben na svoj problem - pa naj je to odvečna telesna teža ali kaj drugega - pogledati s take perspektive, je na dobri poti do uspeha. V tem primeru bi mu strokovnjak, na primer klinični psiholog ali psihoterapevt, lahko pomagal prepoznati psihološke vzroke težav in opredeliti njegove osebnostne in psihične probleme. V nadaljevanju bi mu s primernimi pristopi te težave lahko pomagal tudi razreševati. Hrano ste večkrat omenili kot način obvladovanja stresa. Se vam zdi, da se težav in posledic stresa sploh dovolj zavedamo? Ljudje smo po naravi sposobni dovolj učinkovito delovati v precej težkih okoliščinah. Manj usposobljeni pa smo obvladovati kronični stres in se spopadati s težavami, ki se nam vlečejo skozi daljše obdobje. Ni nujno, da se sploh zavedamo, kako smo obremenjeni in da doživljamo stres. Velikokrat ta občutja enostavno potlačimo in zanikamo. Pogosto reagiramo pasivno, avtomatsko, ker ne zmoremo ali ne znamo uporabiti učinkovitih odgovorov za obvladovanje stresne situacije ter našega telesnega in Ko govorimo o motnjah hranjenja, imamo običajno v mislih bulimijo, anoreksi-jo in kompulzivno prenaje-danje. Nekateri menijo, da so tudi nezdravi prehrambeni vzorci neke vrste motnja hranjenja. Mag. Drago Tacol opozarja, da gre v prvih primerih za resna psihična bolezenska stanja, ki zahtevajo strokovno pomoč in zdravljenje. Medtem pa nekaj kilogramov preveč lahko pridelajo prav vsi, tudi psihično trdni, vsestransko zreli ter integrirani ljudje. večkrat odzivamo avtomatsko, manj prožno in učinkovito, zgolj tako, da se izogibamo neprijetnim občutkom. Ču-ječnost je proces sprejemanja trenutnih občutij, pa kakršna ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO CELJE koli so že. Gre za sprejemanje brez presojanja, z odprtostjo, dobrohotnostjo, brez želje, da bi neprijetna občutja pregnali ali spremenili. Tudi hrano pogosto uživamo na hitro, mimogrede, samodejno. Čuječno uživanje hrane pa pomeni, da se v polnosti zavemo hrane na krožniku ter vseh svojih občutij in zaznav ob sprejemanju hrane. S čuječnostjo si lahko pomagamo, da se naš odnos do hrane pozitivno spremeni. Pomen vaje oziroma kultivi-ranja čuječnosti je tudi v tem, da nam ta lahko pomaga sprejemati in uravnavati čustva. S tem se zmanjša verjetnost, da se bomo, vzemimo, na stres avtomatsko odzivali s poseganjem po hrani. SAŠKA T. OCVIRK Foto: TimE Dnevnik nevrotične hujsarke ŽC>en ßu&izem zazgcmega fizefo Delavnico o tehnikah sproščanja je vodil mag. Drago Tacol. Naši hujšar-ji so bili tokrat ne samo sproščeni, ampak še bolj dobre volje kot ponavadi. V zadnjih dveh tednih so namreč izgubili dobrih 21 kilogramov. duševnega odziva nanjo. V splošnem bi lahko rekli, da se ljudje običajno v življenju slabo naučimo prepoznavati stres in vzroke zanj, prav tako pa se dokaj slabo opremimo za kar najbolj učinkovito obvladovanje stresa - in za življenje z njim. Večkrat se zavemo, da smo žrtve slabih navad. Na drugi strani je mogoče pridobiti tudi dobre navade in pozitivne veščine. Koliko časa traja, da jih ponotranjimo? Če govoriva na primer tudi o tehnikah, ki ste jih danes prikazali. Za obvladovanje stresa so izvrstne tudi vsakodnevne aktivnosti, kot so gibanje, ples, poslušanje glasbe, sprehodi v naravi, druženje s prijatelji, ukvarjanje z živalmi in še in še. Za to ne potrebujemo posebne vaje. Navadno je dovolj že resna odločitev, da si bomo za dejavnosti, ki so za nas koristne, vzeli čas. Za tehnike sproščanja, kot sta na primer trebušno dihanje in progresivna mišična relaksacija, pa sta potrebna učenje in redna vadba. Praksa kaže, da je potrebno te postopke na začetku vaditi približno tri tedne, da jih nato lahko vešče in učinkovito uporabljamo v stresnih okoliščinah. Kaj je čuječnost in kako nam lahko koristi pri vsakdanjem prehranjevanju? S čuječnostjo (angl. »mindfulness«) pojmujemo zavestno osredotočenje, namerno pozornost na to, kar trenutno doživljamo, kar prihaja v naše čute iz zunanjega ali notranjega sveta. Posebej v zahodnem svetu smo ljudje večino časa z mislimi v preteklosti ali v prihodnosti. Manj pa smo v stiku s sedanjim trenutkom. Veliko stvari počnemo povsem avtomatizirano. Tudi na stres se »Sproščali se bomo,« preberem na programu delavnice, ki me je doletela tokrat. Veste, jaz sem načeloma vedno za sproščanje. Še posebej zato, ker sem po naravi malo lena. Ma... nisem lena. Samo všeč mi je, če nič ne delam. Je pa res, da težko čisto nič ne delam. Preden se popolnoma zamotam v protislovje s samo s seboj, naj pojasnim. Silno mi gredo na živce monotone stvari. Okopavanje koruze je že eno tako dolgočasno opravilo, da te začno obhajati sa-modestruktivne misli. Zato se tudi na tekočem traku v fitnesu počutim kot hrček na tistem kolesu. Ampak to je že iz druge zgodbe. Kombinacija tega, da nikoli za nič nimam pravega časa, in dejstva, da se tudi krožniku juhe ne znam posvetiti brez televizorja ali vsaj časopisa pred seboj, je kriva, da je moje življenje en sam božji kaos. Ker poleg tega svojo agendo skrbno vodim v svoji glavi, se tu in tam zgodi, da iz kakšnega rešeta tam izpade kakšen datum ali ime. Potem je panika na kvadrat, ko me dohitijo roki. Se tolažim, da je dobra mera hektike sol življenja. Res tudi malo nevarna za srčni udar, a vseeno. Skratka, sproščanje. Smo za začetek dihali. Spet nekaj, kar bi človek, podobno kot hoditi, naj teoretično znal. Nak, gospa, vi dihate v ramena. Jasno, da v trebuh nobena spodobna ženska ne. Kako se vleče trebuh noter, se deklice naučimo že tam nekje na prehodu iz vrtca v malo šolo. Zdaj pa hočejo, da s trebuhom migam gor in dol. Potem smo še malo sproščali mišice. Stisneš spodnji del roke in spustiš. Pa zgornji del roke, ramena, trebuh, obraz in tako naprej in nazaj. Na koncu sem se res počutila malo zamaknjeno. Še bolje je bilo, ko so nas poslali na potovanje na rajsko plažo nekam na Bahame. Ni kaj, poceni in hitro. Ko sem zadnjič takole sanjarila pri belem dnevu, mi jih je šef sicer pošteno napel. Zdaj imam pa potrdilo, da gre za znanstveno utemeljeno antistresno terapijo. Moram preveriti, če gre na račun zavarovalnice. Za piko na i pa še zen budizem. Na krožniku se je znašel čudovit mesni kanelon s francosko solato. Za interme-co - gospa zdravnica - bila je light majoneza, a še to komaj kaj. Telefon je zvonil kot nor, - jaz pa sem opazovala čudovito strukturo zlato zapečenega svaljka. Od nekod je sicer smrdelo po zažganem, jaz pa sem vonjala slastno skorjico palačinke. Otroci so si ravnokar napovedali doživljenjsko vojno, jaz pa sem čisto sproščeno počasi nesla v usta svoj prvi grižljaj. A veste, kaj? Svet je po pol ure še kar stal. Jaz pa sem po dolgem času v miru in z užitkom pojedla svoje kosilo. Očitno ni treba, da vse delam na vrat na nos eno čez drugo. Je pa res, da je bilo treba tisti lonec s fižolom vreči stran. Preden vas zen filozofija odnese v gurmanske višave, le zaprite vodo in ugasnite plin na štedilniku. DEBELUŠKA Po tretjem krogu finale! Kot smo zapisali v torkovi številki Novega tednika, je za nami tudi tretji, aprilski krog glasovanja. Zmagovalca tega kroga sta Na-stja Brezovšek in Gregor Kolar. In kako so se odrezali kandidati Gimnazije Celje - Center in Srednje zdravstvene šole Celje? Priznati moramo, da je po bolj mlačnem drugem krogu glasovanja tokratno minilo v prav evforičnem finalu. Samo v dveh dneh ste nas zasuli s toliko izpolnjenimi glasovnicami kot prej v skoraj celem mesecu glasovanja. Kandidatom obeh šol se zahvaljujemo za sodelovanje, v boj za finale pa se podaja Gimnazija Celje - Center, kajti zmagovalca tretjega kroga sta iz te šole, toda kot sosošolca, saj je za Nastjo navijal 4.c in za Gregorja 4.b. Statistika Po preštetih glasovnicah je bilo kmalu jasno, da sta Nastja (715 glasov) in Gregor (859 glasov) resnično nesporna zmagovalca. Drugouvrščena Taja Plevnik je dosegla 223 glasov, drugouvršče-ni Jan Barič pa 575 glasov. Magično mejo več kot 100 prejetih glasov so med dekleti dosegle še Andreja Jurhar, Kelly Kuzman in Andreja Jur-har. Medtem ko med fanti, razen prvih dveh uvrščenih, ni bilo nikogar, ki bi prejel več kot 100 glasov. Favorit za prvo mesto je bil več ali manj znan že od prvega tedna glasovanja, ki je za tem zbirko glasov le še povečeval. Finalno tekmovanje se začenja Kot smo obljubili, smo finalnim tekmovalcem za vsakih sto dobljenih glasov priznali vrednost enega dobljenega glasu nagrade. To pomeni, da so si doslej pridružili redakcijske glasove podpore že: Gregor Stolec 8 glasov, Polona Aškerc, Azra Alagić in Iztok Grobel-nik vsak po 2 glasova, Gregor Kolar 8 glasov in Nastja Brezovšek 7 glasov. UREDNIŠTVO FINALISTI SO ZNANI Priložene originalne kupone v vijolični barvi lahko oddate do vključno 22. maja. POLONA AŠKERC, 4.a Srednja šola za gostinstvo in turizem Celje AZRA ALAGIC, 4.f I. Gimnazija v Celju NASTJA BREZOVŠEK, 4.c Gimnazija Celje - Center GREGOR STOLEC, 4.b Srednja šola za gostinstvo in turizem Celje IZTOK GROBELNIK, 4.a Srednja ekonomska šola Celje GREGOR KOLAR, 4.b Gimnazija Celje - Center KUPON Glasujem ZA naj maturanta /n pod zaporedno številko: ime in priimek: Podatki o osebi, ki je glasovala: ime in priimek..................................................... naslov....................................................... kontaktni telefon/e-pošta Kupone pošiljajte na Novi tednik in Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Celje. Pravila glasovanja: Pri štetju glasovnic bomo upoštevali vse originalne vijolične, ki nam jih boste prinesli ali poslali po pošti do vključno 22. maja. V petkovi številki Novega tednika, ki bo izšla 25. maja, bomo objavili zmagovalca: naj maturantko in naj maturanta. Naj se boj začne! NE PREZRITE: V torek, 15. maja, bomo objavili intervjuje z vsemi šestimi finalisti. Računalnik je nevarna varuška! Tudi naivni starši objavljajo na spletu fotografije svojih golih otrok Splet ponuja anonimnost s sproščenostjo, a hkrati izjemno nevarnost. Starši si pogosto zatiskajo oči. »Če mislijo, da je računalnik super varuška otrok, živijo v zmoti. S tem, ko dopuščajo, da imajo otroci računalnike v sobah, in ne vidijo, kaj otroci sploh počnejo, jih pošiljajo v zelo nevaren svet,« pravi Tilen Dominko iz Varnega interneta. Ljudje niso le žrtve kaznivih dejanj, ki so se razpasla z internetom, so tudi žrtve lastne odvisnosti, ki je tudi težko ozdravljiva. Najbolj ranljiva populacija za nevarnosti na spletu so mladi med 11. in 15. letom. »V tem času razmišljajo tudi na način, da če niso spoštovani med sovrstniki, so pa na internetu, ki jim ponuja beg iz resničnosti,« pojasnjuje Nina Maček, psihologinja s Policijske uprave Celje. In mladi danes ne morejo brez socialnih omrežij. Lani so celjski kriminalisti preiskovali deset primerov zlorabe Facebooka, poštnega računa in osebnih podatkov. Domnevamo lahko, da je to le peščica zlorab, Na Facebooku je najmanj 10 milijard fotografij, vsako minuto se številka še zvišuje. Če bi človek vsako fotografijo gledal sekundo, bi za vse potreboval več kot 317 let! saj vseh uporabniki spleta niti ne prijavijo ali niti ne vedo, da so bili tarča zlorabe. Internet je resda svet priložnosti, daje tudi občutek anonimnosti, vendar so nujni ustrezna zaščita računalnika, dovolj veliko znanje o varnosti in lastna previdnost. »Polovica vseh slovenskih mladostnikov brska po spletu nenadzorovano z računalnikom, 33 odstotkov pa s pomočjo svojih mobilnih telefonov. 43 odstotkov slovenskih otrok zna že pri šestih letih uporabljati internet, najpogosteje ga uporabljajo za navezovanje stikov, igranje igric in iskanje informacij - v tem vrstnem redu. Samo od 5 do 10 odstotkov časa, ki ga preživijo na spletu, porabijo za šolo. Medtem ko je za najstnike danes splet samoumeven, je bil starejšim na nek način vsiljen. Vendar je vloga starejših ključnega pomena, zato je dobro, da se starši - v kolikor se še niso - o spletu poučijo, preden dajo možnost brskanja po njem svojim otrokom,« svari Dominko. Socialna omrežja so danes daleč najprivlačnejša tudi zato, ker se tam na nek način čas ustavi. »Vedno najdeš nekoga za pogovor,« dodaja Dominko. Pedofilija Že pred leti smo za Novi tednik dokazali, kako je mladoletnik na spletu lahka tarča pedofilov in spolnih Mladostnik naj bi v Sloveniji dnevno za računalnikom presedel 134 minut. Do svojega 70. leta naj bi na spletu preživel 1820 dni, kar pomeni pet let življenja! izprijencev. Naj spomnimo, da smo se v eno od spletnih klepetalnic vključili z vzdevkom, ki je imel vključeno tudi letnico rojstva, s čimer smo ostalim v klepetalnici dali vedeti, da smo mladoletni. Samo v nekaj minutah smo dobili 20 neprimernih seksualnih sporočil in celo zelo očitnih ponudb za srečanje v živo. Na naše pisanje se ni odzvala nobena inštitucija niti varuhinja človekovih pravic, čeprav smo se v klepetalni-co v živo vključili tudi preko oddaje na Radiu Celje. Na policiji so nam takrat dejali, da ni šlo za kaznivo dejanje, saj se z nikomer od spolnih iztirjencev nismo dokončno dogovorili o srečanju. Morali bi jih torej dobiti na delu ... So pa računalniški poznavalci, ki delajo na področju preventive, zgroženi, da nekateri starši sploh ne vedo, kaj njihovi otroci sploh počnejo na spletu. Že bežen pogled po nekaterih Facebookovih profilih pokažejo, da na splet nalagajo neprimerne fotografije, saj so na njih skoraj razgaljeni! »Pomembno je, da imajo na socialnih omrežjih veliko prijateljev, več razgaljenih slik pomeni več klikov, več >likov<, več prošenj za prijateljstvo. Na spletu mladi objavljajo podatke, da gredo s starši na morje, objavljajo naslove ... To je enako, kot da bi na vhodna vrata napisali >tatovi dobrodošli, saj nas naslednjih pet dni ne bo doma<. Toda ko objaviš nekaj na spletu, to za vedno tam tudi ostane,« razlaga Dominko. Mladi, ki so danes v najstniških letih, se ne zavedajo grozljivih posledic takšnega početja. Kadrovske službe v podjetjih se namreč že poslužujejo preverjanja svojih potencialnih zaposlenih na spletu. Dominko se upravičeno sprašuje: »Kaj se bo zgodilo, ko bodo ti mladi čez pet pet iskali službo, v kadrovskih službah pa bodo na internetu našli razgaljene fotografije in neprimerne podatke o njih? Mislite, da bodo dobili delo?« To bo za mlade strašansko breme čez nekaj let, ocenjuje. Ovadbe za starše? Branje 176. člena Kazenskega zakonika poraja morda niti ne tako zelo nesmiselno vprašanje. Ta člen namreč govori o »prikazovanju, izdelavi, posesti in posredovanju pornografskega gradiva«. V tretjem odstavku med drugim piše: » . z zaporom od šestih mesecev do petih let se kaznuje tisti, ki proizvede, razširi, proda, uvozi, izvozi ali drugače ponudi pornografsko ali drugačno seksualno gradivo, ki vključuje mladoletne osebe ali njihove realistične podobe, ali kdor poseduje tako gradivo ali razkriva identiteto mladoletne osebe v takem gradivu.« Besedilo, ki je vredno razmisleka, ob tem, da tudi številni starši na socialnih omrežjih lahkomiselno objavljajo fotografije svojih otrok na plažah - tudi brez kopalk. Torej ali bi lahko policija razmišljala o tem, da bi bili starši tudi kazensko odgovorni ob objavi takšnih slik, ki so lahko za nekoga tudi »seksualno gradivo«? Te fotografije namreč z objavo na socialnih omrežjih postanejo javno dosegljive tudi tistim »prijateljem«, za katere naivni starši ne vedo, kakšne seksualne deviacije imajo. »Novodobni pedofili prežijo vsepovsod, tudi na socialnih spletnih straneh. V eni od kriminalističnih preiskav, v kateri so aretirali tudi slovenske pedofile, so pri enem našli kar 50 tisoč fotografij golih ali pomanjkljivo oblečenih otrok. Kje jih je dobil?« dodaja Dominko. Ali so torej tudi starši preveč naivni? Virtualna odvisnost »Odvisnosti od interneta so najbolj podvrženi posamezniki iz nižjega sloja, osebe brez stalnega partnerja, mlajši moški, osebe z nižjo samopodobo in introvertirane osebe. Znaki odvisnosti so opuščanje telesnih dejavnosti, drastične spremembe v življenjskem slogu, težave s spanjem, povišanje telesne teže, poslabšanje medsebojnih odnosov, zanemarjanje družine, službe,« pojasnjuje psihologinja Nina Maček. Ljudi v odvisnost najhitreje potisnejo spletne igrice, navezovanje virtualnih odnosov, iskanje informacij, virtualni seks in spletne igre na srečo. »Pri preprečevanju možne odvisnosti sta ključna vzgoja in postavljanje meja otrokom in mladostnikom. Pomembni so tudi dober zgled in opazovanje ter pogovori,« dodaja Mačkova. SIMONA ŠOLINIČ Za mlade je značilno, da če v sedmih sekundah na spletni strani ne najdejo nečesa zanimivega, kliknejo drugam. Na podlagi 15. člena Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Zavod za kulturo, turizem in šport Polzela (Uradni list RS, št. 12/11, 31/12), Svet Zavoda za kulturo, turizem in šport Polzela razpisuj e delovno mesto zadirektorja/ico Zavoda za kulturo, turizem in šport Polzela Več informacij o razpisu lahko najdete na www.zkts-polzela.si ali na www.polzela.si. Bojana Kralj Kos Predsednica VII BlOčokoladnidesert l^^r J z ovsenimi otrobi Visoka vsebnost prehranskih vlaknin Izdelujemo ga v treh okusih: , CIME" in POMARANČA. Izdelek je dobil ime po staroslo-vanskem pozdravu OSTI JAREJ -OSTANI ZDRAV, MLAD, MOČAN. «f V** BIO izdelek vsebuje visoko vsebnost prehranskih vlaknin. Osnova izdelka so ekološko pridelani ovseni otrobi, ki vsebujejo topne in netopne vlaknine. Izdelek je izdelan iz ekološko pridelanega kakava in kokosovega sladkorja, kar daje izdelku prijeten okus. Priporočamo 3-4 ploščice deserta na dan. Zelo pomembno je, da ob uživanju OJ BIO čokoladnega deserta popijemo dovolj tekočine. IZDELKI NA VOLJO V LEKARNAH, SPECIALIZIRANIH TRGOVINAH IN SPECIALIZIRANIH BIO PRODAJALNAH Samomor? »Imamo primere zlorab, ko je fant prepričal dekle preko spletne kamere, da se sleče do golega. Te slike je potem prodajal za 10 evrov. Nato se je izkazalo, da ima ta >fant< 54 let,« še opisuje spletno realnost Dominko. Neka mladostnica ni upala nekaj časa v šolo, ker jo je fant fotografiral v kočljivem položaju, ob razpadu zveze pa je njene slike razposlal po spletu njenim znancem. Na enem od socialnih omrežij je bila tudi skupina, ki naj bi neko dekle pozivala k samomoru. Nekemu fantu, ki je na Facebook profil zapisal »al se fentam ali ne«, je sledilo več potrditvenih komentarjev ... »Mladi objavljajo slike, na katerih so videti pijani, in pomembno je, da imajo te fotografije čim več klikov na >všeč mi je< in čim več komentarjev,« je ogorčen Dominko. Ampak to je le peščica tega, kar se dogaja na spletu - in česar starši ne opazijo. Splet ni le dobro orodje sodobne tehnologije, je tudi orodje za številna kazniva dejanja. Na Celjskem je bilo lani kar 22 primerov zlorabe bančne ali kreditne kartice. Kriminalisti so na našem območju preiskovali tudi 10 goljufij in prodaje oziroma nakupa predmetov preko spletnih oglasnikov ter dva primera prevare s t. i. nigerijskimi pismi. Pred kratkim so ovadili več oseb, ki so od septembra lani do januarja letos vdirale v informacijski sistem šestih podjetij in z računov kradle denar. Šolski primer neprimernih izjav in klikov je tudi zadnje dogajanje v povezavi s pogrešanimi tremi mladoletniki s Koroške. Medtem ko je bilo ogromno resnega dela policije usmerjenega v iskanje trojice, ki je nespametno odšla od doma, je bil podvig mladoletnikov na spletni strani enega od socialnih omrežij ocenjen kar s 132 »liki« oziroma kliki na »všeč mi je«. DO POLNEGA VOZIČKA BREZ MOSNJICKA Tedensko prejmemo približno 500 kuponov za sodelovanje v naši akciji brezplačnega nakupovanja. Tudi žreb gre povsem po »regelcih«. Medtem ko Nina Pader žreba, tehnik Mitja Tatarevič opravlja funkcijo skrbnega nadzornika. Romana Polajžar iz Loč, ponosna babica vnuka Maja in vnukinje Nives (na sliki), je s pomočjo sosede Vere nakupila za več kot 114 evrov dobrot. Soseda si je za opravljeno delo zagotovo zaslužila bogato malico. Poleg tega, da ji je pomagala osipavati krompir, je Romani namreč intenzivno šepetala na uho, kaj vse še manjka v njenem vozičku. Na njivi krompir, v vozičku meso če bi možak srečko kupil! Pri našem vozičku je podobno. Če kuponov ne pošiljate, potem res nimate »šans«. V vseh ostalih primerih pa se lahko zgodi, da sreča pokuka ravno skozi vaše okno. Kot je pokukala Romani Polajžar iz Loč, ki je bila tokratna nakupovalka. Ujeli smo jo v družbi sosede Vere Vivod, s katero sta se ravnokar odpravljali z njive, kjer sta osipavali krompir. Krompirja je v shrambi še dovolj, je dejala Romana, in se pri nakupovanju osredotočila na mesne dobrote vseh vrst in podvrst. Na koncu računa se je izpisala številka 114,11 evra in za nabrane izdelke je Romana plačala okroglih nič evrov. Nagrajenki čestitamo in ji želimo, da ji sreča še naprej stoji ob strani. Bi te dobrote prijale tudi vam? Verjemite vase in v lastno srečo in izpolnite priloženi kupon. Sreča je vedno na strani pogumnih. Akcija brezplačnega nakupovanja se bo odvijala samo še slab mesec dni. Možnosti, da brezplačno napolnite svojo shrambo, torej ni mogoče šteti v neskončnost. Zadnjič bomo med kuponi žrebali v sredo, 30. maja. Akcija pa se bo čisto zares končala teden dni kasneje, 6. junija, ko bo opravljen zadnji tek med Tu-ševimi policami, ki bo, kot veleva tradicija, tudi to pot dobrodelen. Komu bodo dobrote namenjene, vam razkrijemo kaj kmalu ... Več o akciji na www.radio-celje.com in facebook strani Novi tednik in Radio Celje. NINA PADER Foto: SHERPA Akcija Do polnega vozička brez mošnjička je v polnem zamahu. Na naš naslov tedensko roma preko 500 kuponov in ta teden je naša roka brskala med kar 5.413 kuponi. A časa ni več veliko! Nakupujemo samo še do konca maja. Marsikdo mi kdaj na cesti kupon, »saj ne bom nikoli reče, da je neumno pošiljati izžreban«. Na misel mi pride šala, ki govori o tem, kako je mož okrcal Boga, češ da je toliko molil, pa mu ni uslišal želje po loterijskem dobitku. Bog mu je pametno odgovoril, da molitve bi že bile uslišane, Simona in Nina nakupujeta za vas brezplačno! Pripravite svoj nakupovalni listek! Pokličemo vas v sredo ob 12.15! Akcija? Mi smo vedno za akcijo! Pretežni del ekipe v nagradni akciji Do polnega vozička brez mošnjička se vsako sredo ob 12.15 nahaja v Hipermarketu Planeta Tuš Celje, to pot pa se je postavil med zelenjavne police, za katere je Romani v tem nakupovalnem teku zmanjkalo časa. Z leve so: tehnika Branko Ogrizek in Aljoša Bončina v sendviču s Tuševo Simono, brez katere nikakor ne bi bili tako uspešni pri nakupovanju, Simona Brglez, ki teče kot za stavo, in Zlatko Bobinac iz marketinga naše medijske hiše. KUPON Ime in priimek: Naslov: Telefon: radiocelje . • I Sêklub Ste naročnik Novega te> no puinega Tinl/o Številka TUŠ KLUBA: Lastnoročni podpis: Kupon pošljite na naslov: Novi tednik in Radio Celjmrbšernova 19, 3000 Celje Občina Vransko praznuje 14. maja V počastitev praznika Občine Vransko in ob obletnici podelitve trških pravic se bodo v maju zvrstile prireditve. Vrh bodo dosegle s slavnostno sejo danes (petek) ob 19. uri v Športni dvorani Vransko, ko bodo podelili tudi občinska priznanja. Letošnja dobitnika grba Občine Vransko sta Iva Poznič in Franc Poznič, ki prejmeta grb za življenjsko delo na področju gospodarstva. Plaketo prejmejo Karl Farčnik za uspešno delo na področju prostovoljstva, Andrej Blatnik za uspešno delo na področju gasilstva, Anton Jošt za častno nošenje državne zastave in Franc Lesjak za delovanje na področju kulture in športa. Priznanja prejmejo člani ekipe Planinskega društva Vransko v sestavi Nina Dolar, Tjaša Pikel, David Paulič, Žan Dolar in mentorica Zlatka Bukovec za doseženo 1. mesto na državnem tekmovanju Mladina in gore. Priznanja prav tako prejmejo člani mladinske ekipe Planinskega društva Vransko v sestavi Nika Verdelj, Nejc Ropas, Luka Slapnik in mentor Martin Reberšek za doseženo 1. mesto na 10. državnem kvizu gasilske mladine Slovenije. Kjer čas teče počasneje Pred občinskim praznikom Vranskega smo obiskali Čreto - Čretljani z napornim, a sladkim življenjem Zaselek Čreta je poleg zaselka Jeronim, ki je neposredno ob Čreti, najvišje poseljeno območje v občini, od koder je dober razgled na Vransko. Gorski travniki z regratovi cvetovi, makadamske ceste, macesni in številne markacije ter gorski smerokazi so opozarjali, da smo v najvišje ležečem zaselku občine Vransko. S petnajstimi prebivalci je to naselje po številu prebivalcev tudi najmanjše v občini. Čreta, ki je ime dobila po vodnem bogastvu, je obenem zaselek in vrh na Dobroveljski planoti. »Čret je štajerski izraz za močvirje. Vode na Čreti, ki je kraška planota, poniknejo v kraške jame, med katerimi je največja Krepletova,« razloži izvor imena predsednik Planinskega društva Vransko Anton Sitar, ki se še danes spominja let, ko na Čreto s spodnjesavinjske strani ni bilo niti ceste. Zato so bili še pred slabimi petdesetimi leti Čretljani vezani le na Zgornjo Savinjsko dolino, ki je na drugi strani slemena. Z ureditvijo ceste v drugi polovici 70. let, ki so jo na določenih krajih morali celo »vrezati« v živo skalo, so se lahko prebivalci v večji meri povezali tudi z Vranskim. Štiri desetletja planinskega doma Planinski dom I. štajerskega bataljona na Čreti so zgradili leta 1972 na pobudo Planinskega društva Vransko, ki je bilo ustanovljeno dve leti prej. Sčasoma je postal priljubljena izletniška točka za planince od blizu in daleč. Dom na Čreti so leta 2004 razširili. Prenova je za sabo potegnila potrebo po bolj pro- fesionalni gostinski ponudbi, zato so dežuranje planincev ob koncih tedna z željo, da bi zagotovili boljšo postrežbo, prepustili profesionalnim gostinskim ponudnikom. »Odločitev se je izkazala za dobro,« pove predsednik PD Vransko Anton Sitar, saj od takrat obisk le še raste. S povpraševanjem po gostinski ponudbi so zadovoljni, medtem ko z zasedenostjo postelj, kljub temu, da je dom spalna točka Evropske pešpoti E6, niso. Planinsko društvo Vransko ima 142 članov, razdeljeno pa je v sekcije. Po besedah vodje gospodarskega odseka PD Vransko Antona Fermeta je ena uspešnejših športno-ple-zalna sekcija, ki so jo ustanovili pred slabimi tremi leti. K razvoju je poleg umetnih plezalnih sten pripomogel tudi okoliški kraški teren, ki ni raj le za preboldske jamarje, temveč tudi za vedno več plezalcev. Plezališče Čreta, kot se imenuje, je postalo priljubljeno predvsem zaradi nezahtevnega dostopa in številnih smeri, med njimi tudi zahtevnih. V zadnjih letih je na Čreti postalo priljubljeno tudi prvomajsko srečanje, vedno bolj sta obiskani tudi prireditvi S kolesom na Čreto na dan državnosti in pozimi božični pohod. Vse tri prireditve, ki na Čreto vedno znova privabljajo okrog 350 rekreativcev, zaznamuje brezplačen topel obrok za vse udeležence. Na Čreti se sekata Savinjska pešpot in Evropska pešpot E6. Plezalca Luka Ajnik iz Luč in Janez Marolt iz Mozirja: »Na Čreti plezava, ker je to eno najboljših plezališč, saj ima veliko različnih smeri in enostaven dostop. Stena je obrnjena proti jugu, zato se lahko pleza tudi v hladnejših mesecih. Prav tako ni pretirane gneče. Super je, da se na desni strani dela še novo plezališče.« Domačin Franc Remic z ženo Marijo: »Preživljamo se s kmetijstvom, in sicer z gozdarstvom in živinorejo, saj na 950 metrih ne uspeva drugega. Razmišljamo o dopolnilni dejavnosti - turizmu. Vezani smo na Vransko, čeprav smo tik na meji z občino Nazarje. Hvaležni smo, da imamo skoraj do vrha asfaltirano cesto in da imajo otroci zagotovljen organiziran prevoz v šolo. Želimo pa si, da bi uredili ceste v zaselkih. Ponagajajo nam tudi divji prašiči, ki razrivajo travnike in s tem naredijo veliko škodo. V zadnjem času se zelenjave na vrtu lotijo tudi zajci.« Asfaltirana cesta in potegni-tev telefonske linije v začetku 90. letih sta za Čretljane pomenili okno v svet in dejavnik, ki domačinom v 21. stoletju omogoča preživetje na skoraj tisoč metrih nadmorske višine. V zaselku Čreta je pet kmetij, na treh prebivalci živijo še danes. Eden teh je tudi Franc Remic, ki na Čreti s svojo družino živi že od rojstva. Preživetje mu, enako kot ostalim prebivalcem, zagotavlja gozd. Kljub težkim pogojem je zadovoljen z življenjem na Čreti: »Ne želim si nič drugega kot to, da bi stvari ostale takšne, kot so.« Težja prometna dostopnost jih je dolgo varovala pred hitrim tempom življenja, a kot je izpostavil Remic, tudi ta čedalje bolj zaznamuje njihova življenja. Ljudje si na Čreti želijo le miru, seveda pa so dobrodošli vsi pohodniki, ne odganjajo pa niti gobarjev. Vsake toliko časa mirno vzdušje le zmoti kakšen nenapovedan obiskovalec - medved. Partizanstvo in cerkev z roko v roki Čreta je znana po narodnoosvobodilnem boju. Pred eno od kmetij so še vedno ostanki strmoglavljenega leta iz 2. svetovne vojne, na kar je še posebej ponosen eden najstarejših Čretljanov Punčoh, ki rad spregovori o partizanstvu na Čreti. Poleg tega jo zaznamujeta tudi dve romarski točki - podružnični cerkvi Župnije Vransko. Posebno sta obiskani na Anino nedeljo oziroma zadnjo nedeljo v juliju, ko je procesija od manjše cerkve sv. Katarine do večje cerkve Matere Božje. Ob Marijini cerkvi so naleteli na energijsko točko, ki naj bi po pripovedovanju domačinov pred leti celo ozdravila enega od delavcev, ki so prekrivali cerkev. »De- Jože Zupančič, gozdar v revirju Vransko: »Na Čreti so večje gozdne posesti, zato so tudi ljudje eksistenčno odvisni od gozda. Prevladujejo smreke, jelke in bukve. Kmetijske površine se na srečo kljub neugodnim pogojem za obdelovanje ne zaraščajo zaradi kmetijskih subvencij, ki jih prejemajo kmetje. Drugače je pri kmetijah, na katerih ne živi nihče. Večjih problemov z lubadarjem ni, saj je Čreta že kar visoko, prav tako ni velikih smrekovih gozdov.« lavec naj bi na delo prišel z berglami, odšel pa brez njih,« pripovedujejo. Čeprav Čreta zaenkrat še ni razglašena za krajinski park, jo domačini in vranski planinci tako »čutijo«. »Zemljišča se ne prodajajo, vikendi se ne gradijo. Vse je ostalo kot nekoč, zato je tudi tako priljubljena,« razloži planinec Anton Ferme. ŠPELA OŽIR Foto: GrupA Dan za čebelarje in njihov podmladek Med najboljšimi panjskimi končnicami je bila najboljša iz naše regije na petem mestu panjska končnica Urbana Seliča iz Osnovne šole Slivnica pri Celju (v ospredju). Čebelarsko društvo Laško praznuje letos 110-letnico. Gre za tretje najstarejše društvo v občini, tako da ima čebelarstvo v Laškem precej dolgo tradicijo. Ob tej priložnosti so pripravili posebno slovesnost, vrhunec pa je bila organizacija 35. državnega srečanja in tekmovanja mladih slovenskih čebelarjev, ki so ga gostili v soboto. Osnovna šola Primoža Trubarja in Podružnična osnovna šola Debro sta gostili kar 430 mladih čebelarjev, z njimi pa je prišlo tudi 70 mentorjev v čebelarskih krožkih iz vse Slovenije. Čebelarska zveza Slovenije že desetletja vsako leto pripravi tekmovanje v znanju o čebelah in čebelarstvu. Predsednik čebelarske zveze Boštjan Noč je nad podmladkom zelo zadovoljen: »Pred petimi leti je bilo v čebelarske krožke vključenih petsto otrok, danes jih je skoraj 2.000. Število krožkov se je povečalo s 60 na 110, tako da smo na tem področju vodilni v svetu, kajti takega izobraževanja mladih o čebelarstvu ni nikjer na svetu.« Mladi čebelarji so se v soboto pomerili v znanju, nakar so najboljšim podelili bronasta, srebrna in zlata priznanja. Razglasili so tudi zmagovalce tretjega natečaja za najboljšo poslikavo panjske končnice. Na natečaj so prejeli kar 105 panjskih končnic. Med desetimi najlepše poslikanimi so tri naslikali učenci iz naše regije, in sicer je deseto mesto osvo- jila Živa Tepeš iz Osnovne šole Ljubečna, šesto mesto Enja Ocvirk iz Podružnične osnovne šole Blagovna, peto mesto pa Urban Selič Predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč: »Združevanje v čebelarska društva čebelarstvo ohranja pri življenju v Sloveniji. Čebelarsko društvo Laško je eno najbolj aktivnih, zanj imajo odličen posluh v občini, skrbijo za vrt me-dovitih rastlin, imajo čebelarske krožke, tako da je ČD Laško prava zvezda v našem čebelarstvu. Ob njihovi 110-letnici si zasluži društvo s predsednikom Francem Šolarjem vse čestitke.« iz Osnovne šole Slivnica pri Celju. Sodelovanje skupnosti Na pomen mladih v čebelarskih društvih opozarja predsednik Čebelarskega društva Laško Franc Šolar, ki je z mladimi laškimi čebelarji zelo zadovoljen: »Naše društvo ima okrog 80 članov, 12 je mladih. To tekmovanje, ki smo ga soorganizirali, je bilo vrhunec v 110 letih delovanja društva. Vse je uspelo, pomagali pa so nam tako občina, šola kot tudi gospodarstvo, ki je podprlo našo prireditev.« Prav sodelovanje celotne skupnosti pri čebelarstvu je zelo pomembno v Laškem, kjer so v čebelarstvu videli tudi veliko turistično priložnost. Pri zdravilišču je tako vrt medovitih rastlin, nekateri čebelarji svojo dejavnost predstavljajo tudi širši javnosti. Šolar poudarja, da je priložnost v medu videlo tudi laško gospodarstvo: »Thermana Laško je velik potrošnik slovenskega medu. V svoji ponudbi ima pravo medeno zgodbo. Med uporablja v kulinariki, kozmetiki, pri masažah, savnah, praktično na vseh področjih. To pa je tudi velika reklama za naše čebelarstvo.« Medu bo manj Sicer imajo na območju celotne občine okoli tisoč panjev, število čebeljih družin pa se spreminja. Šolar pravi, da imajo v Laškem kar nekaj prednosti, saj tu ni intenzivnega kmetijstva, prav tako ne industrije. Kljub temu so bile letošnje zimske izgube precejšnje, saj je pomrlo med 20 in 30 odstotki čebel. Poleg tega so bile vremenske razmere v aprilu in začetku maja precej neugo- Laški čebelarji proizvedejo v povprečju največ gozdnega medu, svoj med pa prodajajo večinoma na domu. Gre namreč za manjše čebelarje, ki večjih zalog oziroma količin medu sploh nimajo. Med prodajajo tudi na priložnostnih stojnicah v občini na različnih prireditvah. Predsednik Čebelarskega društva Laško Franc Šolar dne, tako da Šolar ugotavlja, da so prvo pašo bolj ali manj izgubili. V Laškem namreč nimajo čebelarjev, ki bi čebele vozili na pašo po Sloveniji, ampak imajo le stacionarne čebelarje. Šolar je glede prihodnosti čebelarjenja v Laškem optimističen: »Rad bi, da bi vsaj tako kot do zdaj nadaljevali s pomlajevanjem in izobraževanjem mlajših generacij, ki bodo kmalu morale nadomestiti nas, starejše.« Glede čebel pa si želi, da bi končno spet umirale po naravni smrti in ne zaradi zastrupitev. ŠPELA KURALT Foto: TimE Prvi Slovenec, rojen v Evropski uniji Osemletni Urban Kirar iz Gaberk, »novorojenček« iz leta 2004 Novorojenček Urban Kirar je razigran osemle-tnik, ki z mamico Suzano in atijem Marjanom živi v Gaberkah pri Šoštanju. Ima starejšega polbrata Tomaža in polsestro Matejo. Prav tako je že stric malemu Jaši Tayu. Urban je tipičen fantič, ki poleg gledanja risank in igranja računalniških igric rad obiskuje tudi šolo. Urban Kirar se je rodil minuto čez polnoč leta 2004 kot prvi Slovenec v letu, ko je Slovenija postala članica Evropske unije. Poroda se mama Suzana Kirar zelo dobro spominja: »Stara sem bila 40 let, zato je bila tudi nosečnost nekoliko težja.« Kot pravi, je razlika pri vzgoji Urbana in dvajset let starejšega sina Tomaža očitna. »Včasih ni bilo udobnih pleničk. Danes je poplava različnih pripomočkov, ki jih pri vzgoji otroka sploh ne rabiš.« Na žalost je imel Urban s praznovanjem rojstnega dne do zdaj vedno smolo, saj je večji del svojih rojstnih dni preživel v bolnišnici. Mučili so ga astma, bronhitis, pljučnice in vročinski krči. »Zaradi vseh zdravstvenih zapletov ga seveda hočemo ali nočemo tudi nekoliko bolj razvajamo,« razloži mamica, ki je vesela, da so lahko letos po več letih rojstni dan praznovali doma. Od Yu-Gi-Oh! kart do bakuganov Ob obisku Urbana smo naleteli na prizor, ki je v nas prebudil kar malo nostalgije. V dnevni sobi je reševal račune, ki mu jih je za vajo napisal ati. A že s prvim Urbanovim odgovorom na naše vprašanje smo se streznili, ugotovili smo, da je od našega otroštvo preteklo že kar precej časa, saj nismo poznali niti ene najljubše Urbanove risanke ali igre. Najraje se tako igra z Yu-Gi-Oh! kartami, na katerih se pojavljajo pošasti s številka- mi in z zvezdicami. Rad ima tudi bakugane, ki so junaki v risankah, in beyblade. Z novodobnimi junaki iz risank si Urban in sošolci na skri- vaj popestrijo čas v podaljšanem bivanju. Drugače Urban najraje obiskuje verouk in dopolnilni pouk, čeprav v zadnjem času pogreša svojo učiteljico, ki je odsotna zaradi porodniškega dopusta. Že leto dni je navdušen gasilec, ki se je udeležil že čisto pravih tekmovanj. Prva puberteta že pri osmih? V šolo se vozi s šolskim avtobusom v Šoštanj, ob slabem vremenu ga pride iskat ati, a nad tem ni več preveč navdušen. Še posebno je vesel, če mu s prijateljem Anžetom na avtobusu uspe zasesti prva dva sedeža. V zadnjem času ima za družbo raje nekaj let starejšo deklico, v katero je na skrivaj zaljubljen. »Včasih je bila puberteta pri šestnajstih, danes je pri Urbanu že pri osmih,« se pošali mama Suzana. Urban bi deklici rad po-mežiknil, a mu na eno oko še ne uspe. Želi pa jo peljati ven. »Z ženo naju je celo vprašal, kako bi jo peljal na večerjo,« v smehu razloži ati, ki ga je Urban določil kar za šoferja. ŠPELA OŽIR Foto: GrupA Vsako leto po novem letu ekipa Novega tednika in Radia Celje obišče celjsko porodnišnico in obdari mamice, ki so rodile zadnji dan starega in prvi dan novega leta. »Naših« prvorojenih v novem letu se je tako nabralo že več kot 40. Radi bi jih našli čim več in poklepetali z njimi ali njihovimi starši o tem, kako se spominjajo akcije in kakšno življenje živijo s svojimi otroki. Nekatere smo že predstavili, ostale vabimo, da nam pišejo ali nas pokličejo! Urban ima v svoji sobi polno junakov iz novodobnih risank. TEDENSKI SPORED RADIA CELJE SOBOTA, 12. maj 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časo-plov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Murski val) NEDELJA, 13. maj 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Matjaž Stopinšek, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, po čestitkah Nedeljski glasbeni veter, 20.00 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Murski val) PONEDELJEK, 14. maj 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Predstavitev skladb za domačo in tujo pesem tedna, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Z gibanjem do boljšega počutja, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbi tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom - Matjaž Stopinšek, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov s Tonetom Vrablom, 24.00 SNOP (Radio Murski val) TOREK, 15. maj 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) SREDA, 16. maj Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.10 Nagradna igra, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Saute surmadi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) ČETRTEK, 17. maj 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) PETEK, 18. maj 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 10.25 Shujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 24.00 SNOP (Radio Univox) PREDSTAVLJAMO VODITELJE RADIA CELJE Zeliščarska dobra vila Zelenega vala »Tebe takrat še ni bilo na svetu, ko sem se jaz spogledovala z radiem,« svojo radijsko zgodbo hudomušno začne Mateja Podjed. Takrat je radio še pomenil veliko, prav nič ugledno, rjavo škatlo in čeprav je bila Mateja po šolsko zapisana gradbeništvu, je bila pred usodno privlačnostjo nemočna. V Ljubljani se je po avdiciji najprej kalila pri Ajdi Kalan, nato pa jo je življenje odneslo nazaj v rodno Celje. Tako se je pred štirimi desetletji kot voditeljica in kot novinarka zapisala naši medijski hiši. Še danes ostaja naša sodelavka. Malo zato, ker bi mikrofon po vseh teh letih pogrešala, še bolj pa zato, ker si poslušalci Zelenega vala te oddaje brez Mateje enostavno ne znajo predstavljati. Dobra pa je tudi to, da nas mladiče tu in tam spomni na neke druge, lepe, pa tudi težke novinarske čase. »Z letečimi uredništvi smo gostovali v živo vse od Rinke do Sotle, od Boča do Radeč. Ne glede na vreme, tudi če je bilo snega do kolen.« V poplavi sodobnih elektronskih medijev Mateja verjame, da je ta živ s stik s poslušalci še vedno tisti, ki zares šteje. In zato sama živo besedo še vedno goji s tako srčnostjo. Vsako sredo dopoldne pripravlja oddajo Zeleni val. Letos bo obeležila že 15 let. Z zelenimi nasveti pa sta s celjskim farmacevtom Borisom Jagodičem zametke oddaje postavila že 70. leta prejšnjega stoletja. »V oddajo Mateja Podjed se oglašajo poslušalci celo z Dravskega polja, do Hrastnika, Savinjske doline in prek interneta iz širne Slovenije. S pomočjo v oddajo vabljenih strokovnjakov smo se vsi skupaj v teh letih že veliko naučili in ob koncu sezone nas naša hiša nagradi z izletom v zeleno. Tudi letos, 16. junija, bo naš končni cilj na cvetočih travnikih pod Gozdnikom. Še prej pa si bomo ogledali še nekaj znamenitosti, a vam jih še ne bi rada izdala.« Torej pridno izrezujte kupone iz našega časopisa in morda se z Matejo srečate ob nabiranju in prepoznavanju zdravilnih rožic. »A veste, da se srčno veselim tistega lepega rožnika!« zaključi zeliščarska dobra vila našega radia. StO, foto: SHERPA Razpet med Celjem in evropskimi odri Matjaž Stopinšek Matjaž Stopinšek je priznan celjski tenorist, ki si je ustvaril uspešno kariero na slovenskih in tujih odrih. V zadnjem obdobju se je v nekaj odmevnih projektih predstavil tudi celjskemu občinstvu. Nocoj (v petek) ga čaka še koncert pri sv. Jožefu v Celju, kjer bo skupaj s pianistom Simonom Dvoršakom predstavil zanimiv izbor del romantičnega in sodobnega repertoarja, samospevov in operetnih arij. V srednji gradbeni šoli je Matjažev talent oziroma da nekaj »tiči« v njegovem grlu, odkrila zborovodkinja dr. Dragica Žvar, ki je, mimogrede, danes njegova tašča. Kako se je nato njegova glasbena pot nadaljevala in ga pripeljala na priznane evropske odre, bo Matjaž Stopinšek, oče dveh sinov - Urha in Jošta, razkrival to nedeljo dopoldne v oddaji Znanci pred mikrofonom. Spregovoril bo tudi o tem, ali je mačehovski odnos države do kulturnih ustvarjalcev značilnost samo naše države, ali so v podobnem položaju tudi kulturniki v tujini. Povedal bo tudi, zakaj se je po službovanju v obeh nacionalnih opernih hišah odločil za samostojno glasbeno pot ter ali se da v svobodnem umetniškem poklicu tenorista tudi spodobno živeti. Z Matjažem Stopinškom se bo pogovarjala Bojana Avguštinčič. 20 VROČIH RADIA CELJE TUJA LESTVICA 1. IS ANYBODY OUT THERE - K'NAAN FT. NELLY FURTADO (4) 2. WHAT A LIFE - ROCHELLE (3) 3. THE NIGHT OUT - MARTIN SOLVEIG (2) 4. FEELS GOOD AT FIRST - TRAIN(2) 5. TURN UP THE MUSIC - CHRIS BROWN (5) 6. CALL ME MAYBE - CARLY RAE JEPSEN (3) 7. IT'S POSSIBLE - ROXETTE (5) 8. LOSING YOURSELF - WILL YOUNG (1) 9. BACK IN TIME - PITBULL (4) 10. BLINDED BY THE DARK - PUSHER (1) DOMAČA LESTVICA 1. ZADNJI POLJUB - NUDE (4) 2. ROMANJE - TABU IN ANDREJ ŠIFRER (6) 3. METULJI - PLIŠ (3) 4. NOVA OKUPATORKA - ZORAN PREDIN & COVERLOVER (5) 5. NOV NOR ČAS - HEAVENIX (3) 6. SENCA - TINKARA KOVAČ (2) 7. KNJIGA BRAZOV - GAL GJURIN (1) 8. MORDA - PANDA (5) 9. NAČIN - PAPIR FEAT. MAJA KEUC & BOŠTJAN GOMBAČ (1) 10. ILUZIJA - NIKKA (2) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO LET'S GO - CALVIN HARRIS FEAT. NE-YO PRIMADONNA - MARINA & THE DIAMONDS PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO ODIDI - NATAŠA SONČNA UPRAVA - KINGSTON Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com. VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2011 CELJSKIH 5 PLUS 1. POKAŽI MI, DA ME IMAŠ ŠE RAD - NAVIHANKE (3) 2. S TEBOJ - MODRIJANI (2) 3. LJUBIM TE SLOVENIJA ZELENA - ZREŠKA POMLAD (4) 4. LE K TEBI VLEČE ME -KRAJCARJI (5) 5. ZDRAVICA ZA PRAZNIK - VERA & ORIGINALI (1) PREDLOG ZA LESTVICO MALO ZA RES MALO ZA HEC - ČRNA MAČKA SLOVENSKIH 5 PLUS 1. CVET POMLADI - JAVOR (3) 2. NA VESELICI - NOVI SPOMINI (4) 3. KOŠČEK SANJ - NARCIS (1) 4. VIŠINSKA RAZLIKA - FANTJE Z VASI (2) 5. RAZVAJENKA - AZALEA (5) PREDLOG ZA LESTVICO KO PADE MRAK - POGLED Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak ponedeljek ob 22.15, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com. ■■t www.radiocelje.com NOVI TEDNIK PETKOVA HUMORESKA 21 Kdaj se človek postara Koliko let imam, kot prava ženska seveda ne bom povedala. Recimo pa, da jih štejem vsaj toliko, da lahko nekatere stvari ocenim skozi prizmo izkušenj. Kot najbrž večina ljudi, tudi jaz dolgo nisem verjela, da se lahko postaram. Ne, to se dogaja le drugim, z menoj bo popolnoma drugače. Spomnim se, kako sem v gnala naokrog. Toliko reči svojih mladih letih z nerazumevanjem gledala na starša, ki sta (tedaj mojih zdajšnjih let) pogosto le odkimavala, ko sem ju zaman skušala zvabiti kam ven. »Ne da se nama, doma je najlepše!« sta mi razlagala. In se čudila moji energiji, ki me je neprestano je bilo treba videti, občutiti, izkusiti, narediti ... Nisem ju razumela. Kako lahko človek v nekem trenutku povsem spusti raven svojega zadovoljstva na životarjenje za domačim plotom? Obljubila sem si, da nikdar, ampak prav nikdar ne bom postala taka. Kot kak Dorian Gray bom vedno mlada uživala in odkrivala svet! Dolgo časa sem res nekako šla vštric s časom. Vedno znova so me stvari navduševale, čeprav se mi kdaj po deseti uri zvečer res ni več dalo od doma, ne glede na to, kaj zanimivega in pomembnega se je dogajalo. Neopazno sem začela svet odkrivati in spoznavati vse bolj prek knjig, časopisov in filmov ter vse manj od blizu in v živo. Tudi dejstvo, da me ne peha v črn obup, če vsako soboto ne grem ven, ni spremenilo mojega stališča, da sem še vedno polna mladostne energije. Pred nekaj dnevi pa se je prepričanje o moji večni mla-dostnosti postavilo na glavo. Poklicala me je sošolka Jana in me poprosila za pomoč. Njena nečakinja Ditka, ki je pred diplomo, mora narediti raziskavo in bi potrebovala nekaj nasvetov, ker pač obvladam področje, s katerim se ukvarja. Na mladih svet stoji in tako sem bila seveda takoj pripravljena sodelovati. In je prišla. Simpatična, mlada. Vitka, joj, kako vitka. V mojih letih takih ni bilo. No, jaz zagotovo nisem bila taka. Spremljal jo je fant Jakob, prijeten dečko. To, kar sva imeli opraviti, je bilo kmalu končano, tako ali tako si bova še dopisovali po elektronski pošti, dokler zadeva ne bo končana. Potem smo še malce klepetali. Me je zanimalo, kako živi in razmišlja mladi rod. In sta pripovedovala, kakšne so zadeve na faksu. Še malo ne rožnate. O apatiji večine profesorjev, o zmedi v tem, kam bi njihovo fakulteto sploh uvrstili. Pa o tem, kako je težko najti pametno delo, ki bi jima pomagalo pri karieri. Oba jo jemljeta namreč zelo resno. Ko sem se spomnila sebe v teh letih, me je postalo kar malce sram. Nisem tako zelo načrtovala, kaj želim poklicno doseči, predvsem pa nisem bila pripravljena vsega svojega življenja podrediti uspehu na tem področju. »Vidim, da boste vi, mladi, morali pošteno zavihati rokave, če boste hoteli kaj doseči!« sem rekla. »Pa kaj, jih pač bomo! Stvari je treba spremeniti,« mi je odvrnil Jakob, z odločnostjo in vero, ki je lahko tipična le za mlade. Prešli smo na druge teme. Na njuna potovanja z nahrbtnikom po vsem svetu, na obiskovanje vseh strokovnih prireditev, kar jih lahko najdeta, na prizadevanja, da bi vsaj del svojega življenja preživela in delala kje v tujini. Od vsega se mi je kar vrtelo v glavi. Nato sta se poslovila. Res, prijetna mlada človeka in vesela sem bila, da smo se spoznali. A sem potem, ko sem ostala sama, kar obsedela na kavču in globoko dihala. Kaj le imata v načrtih, koliko volje, želja . Ali je vse to mogoče doseči? In nenadoma sem se počutila - neskončno utrujeno. In staro. Ja, zdaj si pač moram priznati: so leta minila. Nisem več rosno mlada. Nimam več moči, da bi spreminjala svet, čeprav sem bila nekoč, tako kot ta dva, prepričana, da ga bom. Na veliko. Kaj pa lahko naredim danes? Po tehtnem premisleku sem vzela moti-ko in se spravila oplet gredo. Če ne morem spraviti sveta v red, lahko vsaj svoj vrt. Za gospo mojih let je tudi to nekaj. Petkovo humoresko je prispevala Mateja Reba. Noga in zavarovalnica Bralka iz Štor (posredovala je svoje osebne podatke), ki ima pri Zavarovalnici Triglav sklenjeno življenjsko zavarovanje, se počuti prikrajšano ter želi pojasnilo. Letos 4. januarja si je zvila nogo ter se nato zdravila tako, da je imela zdravniško spričevalo zaključeno 14. marca. Ko je na zavarovalnici vložila zahtevek, so ji »odškodnino« obračunali le za čas od 5. januarja do 31. januarja, kot omenja, pa naj bi ji odgovorili, da imajo svoje normative. Pomočnica predsednika uprave Zavarovalnice Triglav, mag. Urša Manček, odgovarja: »Na osnovi prejete pritožbe glede izplačila zavarovalnine je primer ponovno obravnavala strokovna služba osebnih zavarovanj in ugotovila, da je izplačano dnevno nadomestilo korektno glede na priloženo zdravstveno dokumentacijo in potek zdravljenja. Skladno s Splošnimi pogoji za nezgodno zavarovanje oseb NE/06-11, čl. 14, tč. 7 se v primeru, da ima nezgoda za posledico zavarovančevo prehodno nesposobnost za delo izplača dnevno nadomestilo. Dnevno nadomestilo za aktivno zdravljenje na podlagi zdravstvene dokumentacije priznava zavarovalnica na osnovi Priporočil Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. V primeru gospe je priznano dnevno nadomestilo za čas povprečnega zdravljenja tovrstnih poškodb, v obdobju od 31. januarja do 14. marca 2012 pa ni predpisane dodatne terapije, ki bi izkazovala komplikacije in aktivno zdravljenje poškodbe ter posledično nesposobnost za delo. Določitev nadomestila temelji na veljavni zakonodaji s področja obligacijskih razmerij in splošnih zavarovalnih pogojih, ki so del zavarovalne pogodbe in zavezujejo obe pogodbeni stranki, zato upamo, da boste naše pojasnilo sprejeli z razumevanjem.« BRANE JERANKO Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-158. ZA AVTOMOBILISTE -50% lililUiiriilUill -50% BMW serije 3 Novi BMW 3 na slovenskem trgu BMW serije 3 predstavlja za bavarsko avtomobilsko hišo izjemno pomemben avtomobil. Sedaj tovarna ponuja novo izvedbo tega avtomobila, tokrat šesto generacijo. Ta hip je na voljo le klasična limuzina, seveda se pojavijo še druge variante, recimo touring (karavan), pa kabriolet in verjetno še kaj. Nova trojka je deset centimetrov daljša kot prej (sedaj 462 centimetrov), večja oziroma daljša je tudi medosna razdalja, oba koloteka sta širša ipd. Dejstvo je, da avto v novi izvedbi ponuja več prostora na zadnji sedežni klopi, prtljažnik je pridobil 20 litrov volumna (480 litrov, načeloma je avto lažji za 45 kilogramov). Ročna A VTOPRALNICA & POLIRNI CENTER '.VOZILA Z 14 DNEVNO ZAŠČITO LAKA VOZILA TEMELJITO NOTRANJE ČIŠČENJE VOZILA DEZINFEKCIJA KLIMATSKE NAPRAVE ZA TERMIN POKLIČITE IN SE DOGOVORITE 031344388 STEW KUPONOM 50°/« POPUSTA Šola Vožnje — Č ADEJ- www.cadej.si avtosola. cadej (Ssioi. net Tel. 08 2052291 g) Mesečna vozovnica Celje med izbranimi postajališči na ožjem območju Celja Izkoristite Mesečno vozovnico Celje in se vozite v šolo ali službo 50 % ceneje (že od 23,00 eur dalje). Odločitev za javni prevoz bo vaš prispevek k čistejšemu zraku v Celju! Več na www.izletnik.si ali na tel. št. 03 42 53 456. ZQdÛODSCs ti. tL._Velje Trojka je sedaj na začetku naprodaj v štirih motornih variantah. Bencinsko ponudbo začenja 328i (180 kW/245 KM), sledi pa močnejši 335i (šestvaljnik, 225 kW/306 KM). Začetni dizel je v varianti 320d (135 kW/184 KM), izvedenka 320d efficient dynamics pa ima 120 kW/163 KM in se po tovarniških podatkih dokazuje predvsem z nižjo porabo (v povprečju 4,1 litra goriva!). Seveda je za vozila BMW značilno še nekaj - cene niso za vsak žep. Tako stane 328i 38.900, 335i pa 45.900 evrov, medtem ko velja za oba dizla enaka cena - 36.400 evrov. JK Dodge viper SRT Novi viper ostaja čistokrvni športnik Newyorški avtomobilski salon je eden tistih, ki nima dolge tradicije, a vendar postaja v zadnjem času vse bolj pomemben. Na tokratnem je bilo kar nekaj novosti, morda tudi nekaj takšnih, ki bodo zanimive tudi za nas, recimo novi hyundai santa fe. Je pa ob vsem tem zbujal veliko pozornosti novi dodge (sem in tja tudi chrysler) viper SRT. To je čistokrvni športnik, ki je na tem svetu še skoraj 25 let in je v vsem tem času doživel že veliko prenov oziroma posodobitev. V tokratni novi izdaji ostaja zvest svojemu izročilu, saj ostaja cestni dirkalnik. Poganja ga namreč 8,4-litrski desetvaljnik V-postavitve, ki zmore nič manj kot 640 KM pri 6000 vrtljajih v minuti. Njegove končne zmogljivosti niso znane, a se ve, da ga bodo začeli prodajati prihodnje leto, nekaj jih bo menda našlo pot tudi na evropske ceste. JK f < Finančni lizing ATKA Z nami vedno nekaj prihranite! Atka Prima d.o.o. Stanetova ulica 5, Celje Tel.: 03 49018 05 BUfoyiavdo dobregacmrtomobticu Največji audi s hibridnim pogonom Hibridi se širijo s skoraj svetlobno hitrostjo in to tudi v avtomobilih in pri tovarnah, ki doslej niso bile najbolj zagrete za to obliko pogona. Pri Audiju imajo hibridnega A6 in športnega terenca Q5, kot tretji pa se sedaj pojavlja največji avtomobil pri hiši, torej A8. Tovarna pravi, da A8 hybrid ponuja zmogljivosti šestvaljnika, čeprav za pogon skrbita bencinski štirivaljnik ob pomoči elektromotorja. Kombinacija je znana: dvolitrski bencinski motor TFSI, ki zmore 155 kW/211 KM in ima 350 Nm navora, in elektromotor, ki razvije 40 kW/54 KM in 210 Nm navora. Skupaj je tako na voljo 180 kW/245 KM in 480 Nm navora. Najvišja hitrost je 235 km/h, medtem ko je pospešek 7,7 sekunde do 100 km/h. Tovarna ob tem navaja povprečno porabo 6,3 litra, kar se sliši zelo obetavno. Slovenske cene za to vozilo (še) ni, v Nemčiji bo A8 hybrid stal najmanj 77 tisoč evrov. JK ■ VSAK ČETRTEK ob 12.15 yd mew POGLEDI IUEM}S www.radjoc9lj9.com 96.1 j 95.9 | 100.3 j 90.4 MHj INFORMACIJE KRALJESTVO DOBREGA OKUSA ZELENJAVA Z DOMAČEGA VRTA Ukvarjanje s tistim, kar jo veseli, Marti Mikša omogoča, da uživa v vsakem trenutku. Tudi kot upokojenka je aktivna v MČ Hudinja, saj sedenje pri miru zagotovo ni zanjo. Baterije si polni z delom na vrtu na Miklav-škem hribu, kjer raste ogromno različne zelenjave in sadja. Svoj prostor so tam našle številne začimbe, rože obrobljajo gredice in sončnice so namenjene ptičkom. Tako sploh ne preseneča, da iz vsega, kar zraste tam, nastanejo okusne jedi, viške pa predela v shranke za zimo. In mnogo doma pridelane hrane gre tudi v Bruselj, kjer dela in živi njena hči, ki kuha prav tako rada kot mama. Za uživanje v hrani Marta Mikša priporoča dva preprosta recepta, ki vam bosta zagotovo kdaj prišla prav. Dober^ tek! SADNI SLADOLED Sestavine: 2 lončka pretlačenega sadja (maline, borovnice, rdeči ribez ali jagode), 1 lonček sladkorja, 1 lonček kisle smetane, 1 vanilijev sladkor, 2 beljaka Priprava: Sadje, sladkor in vanilijev sladkor stepemo v električnem mešalniku. Nežno vmešamo kislo smetano in sneg beljakov. Naložimo v primerne posode, postavimo v zamrzovalnik in občasno premešamo. *SKUWVNA os vEžnj--v VINO@FRESER " m*?. ledeno vino prud en ti a NL VINOGRADNIŠTVO FREŠER FRESERVLADKÖ, KALŠE19 2315SMARTN0 NA POHORJU j SLOVENUA VLADKO FREIER 040753137 MATJAŽ FRE5ER ! 031577980 TEL.: 02 80 34 215 POLETNA HARMONIJA PRIJETNIH OKUSOV Sestavine: 1 žlica olivnega olja, 1 žlica kokosovega olja, 2 do 3 čebule, 1 glavica česna, 2 papriki, 4 paradižniki, nastrgana limonina lupinica, V* kg bučk, sveže začimbe: bazilika, pehtran, rožmarin, melisa,, materina dušica, šetraj, citronska melisa, majaron, luštrek, peteršilj, začimbe v prahu: kurkuma, curry, mediteranske začimbe, sol, poper, balzamič-ni kis Priprava: Čebulo prepražimo na olivnem in kokosovem olju. Ko postekleni, dodamo narezan česen in pražimo še nekaj minut. Dodamo na rezance narezano papriko, nekoliko kasneje še olupljen in na koščke narezan paradižnik ter na drobno narezane sveže začimbe in začimbe v prahu. Prilijemo vodo in kuhamo 10 do 15 minut. Dodamo na male kocke narezane bučke. Kuhamo toliko časa, da se bučke zmehčajo (približno 5 minut). Jed lahko po želji zgostimo z malo moke, pomešane z vodo, vendar naj bo jed redka. Pred serviranjem dodamo peteršilj in nekaj kapljic balzamičnega kisa. Zraven ponudimo pire krompir. Stopče 31,3231 Grobelnojel.: 03/ 746 66 40, E-mail: gostilna@ahac.j JLpri^ AHACU r^j_ • Pestra kulinarična ponudba • Sezonska kuhinja ' Prostori in ponudbe za skupine w mesec špargljevih jedi Pomlad, ki je letni čas prebujanja in rasti, je tudi čas špargljev. Ta izjemna zelena kultura je bila v čislih sladokuscem že v antičnih časih. Danes jo cenimo zaradi izjemnega okusa, ki dopolnjuje številne jedi, hkrati pa ima na naš organizem vrsto blagodejnih učinkov. Zato smo tudi letos pripravili novo, bogato izbiro jedi. Spargelj bo na krožniku imel glavno besedo, ali bo pa nepogrešljiv spremljevalec mesnim jedem, kot tudi morskim in sladkovodnim specialitetam. S svojo posebno aromo obogati celo sladice. H KRALJESTVO DOBREGA RESTAVRACIJA Dnevne malice r T f* K Sot">tna in nedeljska kosila rt I K f\ Jedi po naročilu - a la carte etna do.»., bu to«iak soc o čuj* Posebna ponudba SSS, * J , « Piz7er'ia, slaščice in bar PON-PET: od 5:3g do 22:30 p,„Pt„r ,„ - , tl SOB. od B:B[, đ0 M.» Pr°St0r 23 MWJUČene MED: od 8:DD do 22.00 Ve,ll(0 parkirišče T: 03 SaS O^fGi'oîljfàT^fBi; restavraciia@ctra si Infrardeče savnanje Infrardeči žarki so čudež narave. Tudi večina energije, ki jo oddaja sonce, je v infrardečem spektru. Infrardečo svetlobo ljudje zaznavamo kot toploto. Največja značilnost infrardečih žarkov je, da prodrejo do 4 cm globoko v telesno tkivo, s tem se ustvari naravna resonanca (vibracija), ki segreje tkivo tako, da se začnemo potiti. Toploto infrardečih žarkov uporabljajo tudi pri rojstvu novorojenčkov. Strokovnjaki so potrdili, da je infrardeča savna najvarnejša, najbolj učinkovita in ekonomična pri odstranjevanju raznih strupov iz telesa in ima hkrati blagodejne zdravilne učinke. Je veliko varnejša in prijazna uporabniku kot tradicionalna savna, kajti uporabljajo toplotno energijo, ki prodira skozi kožo in izloča strupene toksine skozi kožo, kar blagodejno vpliva na naše počutje. Energija infrardečih žarkov je 2- do 3-krat bolj učinkovita od tiste v finski savni, saj učinkuje pri mnogo nižji temperaturi, medtem ko se pri finski savni zrak ogreje na 80 do 110 stopinj Celzija. Nižja temperatura je tudi bistveno bolj varna za ljudi s kardiovaskularnimi težavami, za katere finska savna ni priporočljiva. Dihati zrak s temperaturo, ki ni višja od telesne, je prijetneje, kot dihati zrak, ogret na 80 do 110 stopinj Celzija. Tudi to je eden od razlogov, da so infrardeče savne vedno bolj popularne. To vrsto savn lahko uporabljamo tudi pri popolnoma odprtih vratih in smo lahko tudi oblečeni, kadar se v njih hočemo samo malo pogreti. PRIZE RST VO v Anja KLOPČIČ, s.p. 1 Dobrova 16,3000 CELJE •ŽENSKO MOŠKO J GSM 031/371499 IN OTROŠKO STRIŽENJE •PODALJEŠEVANJELAS •SVEČANE PRIČESKE BI0NA ^OÏMt'fHA Jelena Založnik, s.p. ŒLEIAPARK, Aškerčeva 14,3000 Celje tel.: 03 5 483 483 • gsm: 041 31 31 33 e-mail: info@kozmetika-biona.com www.kozmetika-biona.com Delovni čas: 08.00 -16.00 (torek, petek) 12.00 - 20.00 (ponedeljek, sreda, četrtek) sobota po dogovoru Fl i ï) T i HIT VZORÈASTE HLAČNE NOGAVICE r A K A IVI VZORÖASTE SAMOSTOJEĆE NOGAVICE 1 AJMlll SAMOSTOJEĆE NOGAVICE ^IJMcfcVIM:*^ HLAČKE NOGAVICE PROTI KRÈNIM ŽILAM Martina Pinter s p DOKOLENKE GLAVNI TRG 10 STOPALKE 3000 Celje BOMBAŽNE NOGAVICE Tel.: 03/6207720 NOGAVICE PO VAŠEM NAROČILU E-pošta: martinapinterpgmail.com Tel.: 03/620 77 20 "OlJMtfiVJM^GV, Martina Pinter s p GLAVNI TRG 10 3000 Celje Tel.: 03/6207720 MOPA ZA Močnejše- ÏSiS, J?Agyjga IKJS 3000 Celje odprto: Ponedeljek - petek: med 9.00-18.00 Sobota: 8.00-12.00 M.: 041 941 894; T: (03) 620 98 81 E-mail: iris.tomazin@gmail.com INFORMACIJE v 1 r JMi Za sode K Dom je ponavadi oaza miru. kjer se počutimo varno, A kaj hitro se lahko zgodi, tla se nam kakšna reč pokvari, in takrat se počulimo nemočno, sai ne znamo rešiti težav oziroma nismo usposobljeni za lo. Takrat mrzlično začnemo razmišljali, kje bi dobili nekoga, ki nam bi znal strokovno priskočiti na pomoč. Podobno se nam dogaja, ko se odločamo za nakup izdelkov oziroma storitev, ali lakrat. ko začnemo obnavljati, urejali okolica. Pri tem pogostokrat ne vemo, kje naj iščemo pomoč, pri čemer žeJimo za svoj denar dobiti čim več in čim bolj kakovostno. Zavedamo se, da so takšne informacije dobrodošle, zato vam jih ponujamo iz prve roke s pomočjo naših strani Vsi naši mojstri. Trenutno so na teh straneh oglasi ponudnikov storitev in po odzivih sodeč, ste bralci hvaležni zanje. Ilkrati bomo veseli, če boste tudi ostali ponudniki storitev, ki še niste bili predsta vljenL pripomogli k ie boljši obveščenosti in predstavili svojo pouudbo na naših straneh, pri čemer vam bomo pomagali. Vse. kar morate storiti, je. da pokličete 031 692-8Ù0. in sestavili vam bomo ponudbo, s pomočjo katere boste postali še bolj prepoznavni v svoji in naši okolici. ELEKTRO STORITVE Boris KROFLIČ s.p. Vrhe 15, 3221 Teharje Te),: 041 370 240 e-mail: kroflicborhs@gmail.com splet: www.elektrokroflic.st 1 T: 03 / 57 30 0d4: I INFO@DOM-STFfEHA. SK M: 031 600 420 WWW- DO M-STR E H A - S1 " -, Prodaja in mon taža h.\ lesenih oken O IJJIt.V^a DOM-STREHA TRtrBAHJEVA 17 3Z30 Šentjur [ Zima seje poslovila, zato vabljeni na premontažogum Velita izbila gum in platišč, te; možnost hrambe vaših gum. Pïevzem in od izrabljeni vozil, = .uni» Serais tt vse Znamke vozil.__~ RftUJfl — 10% popusta na premontaifl gum, ob predložitvi tega oglasa. ki A MOTORS avt(!)hiša škorjanec The Powtf lùSutptii*" ' Mariborska 115, Celje, 03/426 08 64,031 609 416 SALON KERAMIKE V CEUU I www.tapnMirailBt.3l INSTALACIJE VEIHOVSEK yfNlL IZVHMA VODOVODNIH IN CENTtAWIH 1DD FH NAPELJAVTilSANAOJAKOPALNIC Pmilmlu vas 34/1 Šloie. gam: 041 GBE 5D7 gyn: Ml 3H 531, gsra: »t «1579 TeL03fl771 +W,fahs;0î/5771499 e-nuii: Mgtuboufüiantiiitti asanBucwif l/se za streho'. fabwdnfa in nirt&lforijD&fli&i Izdelk» In srnine kntiie; nožinska-vas 5JJZ20ÎÏÏKE www.streha-metalko.si ZA IZMERDIN IZDELAVO PflEDRAĆUNA NA KLJUČ POKUOTE NAS£(jA STROKOVNJAKA ZA 5ÎREHE MA GSM: 041 62Z 335- Zangrad d.o.o. Splošna grtidbenu. fàsadçrski in slikopteskm>ka defa Kbmčrđevu 7 3000 Celje E-mail: mfo&žangracLsi www^angmcLsi Telefon: 031 713 240 Zelena Us ttuvll ■ PK OD AJA ww w.zel en a -tehnika .e u Tel.: 03 491 66 00 žage «lonsered -15%!! -i MESTNA SPALNICA Natalija Cokïfi a.p.CSM: 041 144-28S itiojiirieu iivil]slv4 in kni|»ku Cjihkuijcvu ul 2, SffPO Olju SlVANJÏ PO NAROČiLU: 'ictisb modra obhčjla 'moške obleke POPRAVILA OBLAČIL: 'krajšanje 'ožanjc 'menjava zadrg "menjava podlog, krpanje Delovni čas: Pori, Src, pel: 7.00 - tö.OO Tor. ta: 12,00- 1Î.00 Sob: 3.00-12,00 PHI ifl ariff'.-.l ',0 OG» EVAH] L NA IH DA spi U Kp U GOUlVi ■ flîitRNE « »muTwaySwmHB^SÇijwii EOIÜHL îi OSBfllANIf MNITHNE ■ HraBOFQÏjl OUIU JUKI i f U H lu £1 0 V M JAIOCCMMIKI V0I>E ■uniwHrii l'iMirtija voce AL- OFIEVIIICQ ■BIlîTriNirDUJpF KOB- TERMO INSTALACIJE | hl: U, KobiMinko a.3230f«fiur :/T« U H, im M1/M0 744^ lo: U Ï4t U111 hWtoU.nll.il-i " ■ ■ Florata d.o.o. PEVanaiija TOPLAK Gorica d i. 3000 Celje GSM: 041 757 879 1 polkriitmo u (JJLHD1TEV ni* okolice in pulatnib pnutero«; ' r« adi te v in vzdrževanje; ' Vil eprod iju in milo p radij» okra id ih rtxilin In S kartico zvestobe do 7% popusta "TT VZDRŽEVALNA BEILUDWTKUt K0MLNIC HA PUAN PFKOSflK SR., ïTOPfE 2!, 1231 GROBELNO GSM: MI/57 7-336, MAIL: ms rji p, pc-kosali - gmail .rorn Keiamifaiskä deta .vodovodna instalacija .menjava radiatorjev, manjša zidarska dela, «lettre in vsa vzdrževalna defa, ter adaptaoje kopalnic. Izdelovanje mozaikov, bordur,bni4eisJe nizko SKisVe obiftt. izdelava talnega gretja h staiejšft kopalnicah in talnih kadi s ka naleta. DElüOPflAVPMO SlfltKnVHOUtllta IN PO KONKUlttffllNhH IBMH! SI PflIPOflOCAMD' MUK* prtxkya. montaža, prevo^. Nunčič Franc s.p. Dušana Kvedra 32J0 Šentjur GSM: Ml 767 935 e-mail: frank,Fiiinck&KjmaiLcom "vse za ogrevanje, vodovod, prezračevanje, plin" ideja (ieü ■ svetovanje ■ toplotne tipalke - izdelava ponudb -koiettoiji -prodaja -bojleiji -montaža fcopalnKka operna -sar3(jjcstiMoicčih!isi?nici -dimniki ZIJKWILlifE mi.no M THE RMAN A litibi MANUALNA TERAPIJA IZVAJA: Dn- A. VERÄ1NIN outopïd HEVMATOIOG F1TEX M-O,.. DuinaiSka 1M A. 1 MO L|imjan* fei.: 03/734-57-00, (01 SSS 2fii snti: Wgw^motSi;e-fOiTA: hip(®T-2.M T INFORMACIJE i I I lili lili lili Vastu gradnja in izbira zemljišča tudi v prostoru, kjer živimo, odseva ves usiroj irt dinamiko makrokozmosa - vesolja, Zemlje, zemeljskih in magnetnih sil in elementov, iz katerih je vse sestavljeno, ter tudi vplivov, ki ležijo onkraj človekovih sposobnosti zaznavanja. Arhitektura je oziroma bi morala biti odraz naravnega odnosa med človekom in naravo in tako kot človek odseva naravo in je povezan z naravnimi ritmi, tako je z njimi povezana tudi hiša, ki jo gradimo, prostor, ki ga opremimo, vrt, ki ga uredimo ... Ko gradimo h i So, izbiramo primerno zemljišče zanjo. Ko kupujemo stanovanje ali ko ga z velikim veseljem urejamo in oblikujemo, si želimo, da bi Ee-to postalo naše zatočišče, prostor, ki bi nas podprl, v katerem bi se počutili dobro, zdravo, ustvarjalno, umirjeno a živo. Prostor, ki ga ustvarimo, hiša, ki jo oblikujemo in tudi zemljišče, ki ga kupimo, so živi organizmi. Pravijo, da je lu£a človekovo drugo telo. ïn tako kot v nas biva življenjska energija, tako je le-ta prisotna tudi v prostoru. Prostor je živ in se povezuje z vsakim delčkom naSega življenja. Veliko je primerov. ko se je človeku po selitvi v novo stanovanje ali po izgradnji hiSe močno spremenilo življenje. Vendar ne samo na področjih, ki so direktno povezana s spremenjeno lokacijo in bivališčem. Spremenilo se je njihovo zdravje, ljubezenski odnos, pritok financ in obilja, poslovne priložnosti in notranje zadovoljstvo. Včasih so bile te spremembe pozitivne, a velikokrat žal tudi ne. Kaj je tisto v prostoru, ki tako motno vpliva na nas in na vsa področja na Sega življenja? To fso naravne zakonitosti, kî se jih velikokrat ne zavedamo, a so prisotne povsod - tako v našem telesu, v naravi, kot v prostoru, ki nas obkroža. Hiša kot del narave Ista načela, ki veljajo v naravi in okolju, veljajo tudi v prostoru. Hiša ali stanovanje nista namenjena samo temu, da nas zaščitita pred vplivi narave in naravnimi ritmi, temveč, da nas z njo povežeta. Smo del narave in naravnih rirmov, ne moremo se ločiti od njih. Zgraditi hišo ali oblikovati in opremiti stanovanje pomeni ustvariti vesolje. Mikrokosmos tako v nas kot Ravnovesje petih elementov Vastu je znanost, zapisana v Vedah o tem, na kakšen način graditi hišo, izbrati pravo lokacijo za njo, urediti stanovanje ali poslovni prostor, vrt in okolico, da bo ustvarjen prostot v skladu z naravnimi silami, naravnimi zakonitostmi in nami -z namenom, da se bo dosegla tako iskana in pomembna harmonija med čiovekom, naravo in prostorom. Vastu je arhitektura po smernicah narave. în v Vedah je zapisana: »Tako kot so popotne mere in raz merja starih templjev, tako je popolno tudi vesolje.« Načela Vastuja - od pravilne orientacije, do pravilnih sorazmerij in mer zgrajenih hiš, gibanja Sonca jn ostalih nebesnih teles, upoštevanja časovnih ciklov ter tudi estetike in lepote je opaziti pri gradnji Egipčanov, piramid starih Majev, rimskega Kol o sej a, Taj Mahala in še mnogih drugih. Magnetna sila Zemlje in vpliv petih elementov - iz katerih je vse sestavljeno in so povezani s posameznimi stvarmi - vplivajo na naše telo, um. počutje, zdravje in ravnovesje. Človek je zemeljsko in energijsko bitje. Najbolje delujemo, ko smo v harmoniji z naravo, naravnimi zakonitostmi in ritmi. Za vzpostavitev pravega ravnovesja Vastu upošteva pet elementov: prostor, zrak, ogenj, vodo in zemljo, Zaznavamo jih povsod v naravi in v nas samih, V zdravem telesu in zdravem okolju so ti elementi v popolnem ravnovesju. Vsak od teh elementov je v telesu in v naravi povezan s pomembnim procesom, v prostoru pa s posamezno smerjo neba. Pri gradnji hiše ali urejanju prostora je treba doseči idealno vzajemno delovanje elementov, njihovo pravilno razporeditev in medsebojno ravnovesje. Vpliv Zemlje in Sonca Pravilna orientacija in vpliv zemeljskega magnetnega polja s severa na ravneh, ki jih ljudje ne zaznavamo, vpliva na procese v telesu in ravnovesje v prostoru. Poravnani z magnetno osjo Zemlje razmišljamo in delujemo jasneje in lažje. Plujemo s tokom in ne proti njemu. Kvaliteta in energija Sonca skozi njegovo pot od vzhoda proti zahodu ni vedno enaka. Jutranji ultravijolični žarki vzhoda so zdravilni jn dajo vitalnost in zdravje v nasprotju infrardečimi žarki na področju juga in gamma žarki na zahodu. Preveliko izpostavljanje je zdravju škodljivo. In pomembno je, da pot Sonca in njegovo različno kvaliteto - povezano z različnimi smermi neba - upoštevamo tudi pri gradnji hiše ali opremljanju stanovanja. Poleg pravilne orientacije, zemeljskega magnetnega polja, petih elementov in Sonca pa vastu upošteva tudi podnebne vplive področja, kjer živimo, kulturne značilnosti ter geografske vplive okolja. Naravne zakonitosti in ritmi pa so povezani tudi z gibanjem ostalih planetov. Gre za energije, principe v nas, v naravi in prostoru. Gibanje in položaj planetov v trenutku našega rojstva nam kot zrcalo pokažejo vse Listo, kar smo prinesli s sabo, vse naše danosti, sposobnosti, posebnosti, naloge, a tudi morebitna nerav-novesja. Mi moramo biti prav tako usklajeni s prostorom oziroma mora biti prostor zgrajen in oblikovan tako, da se med nami in njim lahko ustvari harmonično ravnovesje, ki zagotavlja nemoten pretok življenjske energije, tako pomembne za zdravje in dobro počutje. Gibanje planetov kaže tudi časovne cikluse, ki vpliva- jo na človeka, prostoT in naravo ter s tem pokaže tudi na najboljše možnosti za gradnjo, načrtovanje in urejanje prostorov in hiše. Vse v naravi je v popolni medse bojni povezanosti in v svojem naravnem, zdravem stanju je vsaka stvar na Zemlji v popolni harmoniji z naravnimi ritmi, zakonitostmi in cikli. Enaki zakoni, ki delujejo pri gibanju planetov in Sonca, so tudi v nas in tudi v prostoru, ki ga ustvarimo ali zgradimo. Naloga vastuja je pomagati zgraditi, oblikovati in opremiti stanovanje. hišo, vrt, poslovni prostor tako, da bo ta v skladu z vsemi naravnimi zakonitostmi, ki vplivajo na naše življenje ter tudi z našimi posebnostmi, nalogami in danostmi, takšnimi, kol smo jih prinesli s seboj in so za naš razvoj najboljše. ■ i ^ ra kSZV r-gw • ■•ö _ * Q1 SEgaSl Tm P ML t-^fr 1 TT1 i * » öl Kako in kje lahko uporabljamo znanje vastuja? Najbolje ga je uporabiti v fazi načrtovanja novogradnje, nakupa zemljišča in gra diije h i še. Če smo fazo načrtovanja zamudili, lahko na novo vzpostavimo ravnovesje s prilagoditvijo prostorov ali s premestitvijo poii i šiva tako, da je to v skladu z naravnimi načeli in našimi posebnostmi. Največja vrednost vastuja pa je v tem, da nam pomaga ustvarili ravnovesje in skladnost tudi v primerih, ko prilagoditev prostorov in pre mest i lev pohištva ni možna. Ravnovesje se v tem primeru lahko vzpostavi s preventivnimi - korekcijskimi ukrepi, kot so janire, barve, oblike, elementi, okrasni predmeti, slike in simboli, ogledala ter rastline, ki jih v prostoru postavimo na prava mesta ter prave smeri neha. V povezavi z naravnimi ritmi pa lahko s pomočjo vastuja in znanja o d joti-šu izračunamo tudi najugodnejši trenutek za začetek gradnje, prenove stanovanja ali poslovnega prostora ter vselitve v hišo. instalacije: JEKL ogrevanje in vodwud, alternativni viri ogrevanja, toplotne črpalke, talna ogrevanja Zadobrova 34/a 3211 ikofja vas GSM: 031*329*702, E-mail: bllsk.instaladje@qmail.am CVETLICARNA IN DARILNI BUTIK Naiûa Hribernik ».p. Poslovne enote; Kalobje-Senrjur-Celje Kontakt: D31-363-506 in 031-302-£66 Spletna stran: www.cvetlicarna-natasa.com SMLjflÇf EEEVft FLIICCA - manjïa efaprwru jgfmtflß Til.. 031 02$ J - hitrtr in ujvàiw fom^tio Maa.1 - tudi Mnyt - rMnjaya j/tdiy, pmm, lifer ■ - - oïgrùt. in&rjćnje 1 - in Ji în. U ... KRAJŠANJE HLAC od 5 P.UR dalje; 3+1 GRAUS Q SU£Un 1, WO Ufe. PE Neva Vas, d. M. CrcwhoiAi 13, Uje j ■ PREKRIVANJE VSEH VRST KRITIN • IZOLATORSTVO STAVBNO KLEPARSTVO • BREZPLAČEN OGLED > TESARSTVO IN SVETOVANJE BRONISLAV ČANŽEK d. o. o. Peiovje 19.322Û Störe tel.: 03/577■ II-3I tox:03/7S I 00-49 mobitel: 041/639-837 tnoviTvo, KIEP« RSTVO e-poito: btoniilav.cantekm- J.si iff* U ^«ROVÎTVO. KL EM RS HÜt 0327400® m ulej .dej an® siol, net DOMO FINAL Ivan ROMČER Sip, UI. Et arov Jantaijev lia 3212 Vojnik GSM: 041 756 MS telefan/faxiOî 781 21 73 e-poïta; domcfinaldst-1 jsi Za Vas in Vai dom vrtimo: -lesarstvo - kfovstvo - stavbno kteparstvo - frontale Veluxoken - Izdelava nadstreškov - izdelava ravnih in zelenih streh Pooblaščeni krOvet li kritin«; GERARD,CREATON. TONDACH, BRAMAC, LINDA®. HOSE KRA. TEGOLA, 5-METAL, ES AL, „ ° 03t*4 1? 13 sMt lWÖJJ ARTIAL c5x.t. mri i 041 826 594 • ADAPTACIJE KOPALNIC • VODOVODNE INŠTALACIJE • VSA ZIDARSKA DELA i AFTIAL d.o.o.. A"jo vas 6a. 3301 Pefovčc MALI OGLASI / INFORMACIJE ODKUP Mediafin pro d.o.o. Dunajska 21, Ljubljana Celje: 031508 326 delovni čas: vsak dan non-stop NOVO! UGODNEJŠI POGOJI - možnost izbire višine obroka - možnost odloga odplačevanja Do36mesecevnaosnoviODlpokojiine PE CELJE, Ul. XIV. dhrldje 14, 03/4257000 02/23410 00 Staneta Rorniana 16,02/521-3000 BONAFIN PLUS d.o.o. Slovenska 27,1000 ljubljena MOTORNA VOZILA PRODAm MOTORNO kolo Honda 125 čbr, kot novo, prevoženih 2.500 km, prodam ali zamenjam za les. Telefon 070 707-365. 1731 PEUGEOT 206 1,1 i, letnik 2004, 5 vrat, rdeč, s klimo in peugeot 306, letnik 1999 1,6 i, s klimo in vso opremo, prodam za 750 EUR. Telefon 051 306-959. 1798 MOTORNO kolo Daelim, 125 ccm, prevoženih 3.400 km, odlično ohranjen, prodam. Telefon 041 872-065.1804 STROJI zlata-srebra GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje 03/5442-180 Mitja Udovč, s.p., Celje Ali iščete ugodni kredit? Gotovinski in hipotekarni do 20 let, krediti na osnovi vašega vozila na položnice, ter ugodni le-asingi za nakup vozil. Posredujemo tudi za več dajalcev kreditov. NUMERO UNO, Robert Kukovec, s.p., Mlinska 22, 2000 Maribor, 02/252-48-26, 041/750-560 ODJEMALEC silaže, ima hidravlični stisk kocke, dobro ohranjen, prodam. Telefon 051 228-110. 1720 KROŽNO žago Pan, železno, kot nova, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 070 707-365. 1731 KOSILNICO Sip Twist 170 D, prvi lastnik, prodam. Telefon 031 883-374. l 107 KOSILNICO Bcs 110, nizka kolesa, Acme motor, zelo ohranjeno in kosilnico Alpina, prodam. Telefon 041 298-252. 1793 DVOREDNI kultivator za Gorenje Muta, zmogljivost 50 oz. Na uro in transportni trak, dolžina 6 m, širina 60 cm, prodam. Telefon 031 464-629. 1786 MINI bager Takjuči, 8 ton, letnik 2005 in mini bager Volvo, 3 tone, letnik 2004, 1.800 ur, kot nov, 3 žlice, ugodno prodam. Telefon 051 306-959. 1798 KUPim TRAKTOR, prikolico, kosilnico, obračalnik, trosilec, motokultivator in drug stroj, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407130. 1341 POSEST PRODAm PRODAm NAKLADALKO Sip 16/6 prodam ali menjam za govedo. Cena 600 EUR. Telefon 041 211-883. 1713 SLIKOPLESKARSTVO PARKETARSTVO TALNE OBLOGE KMETIJO v Savinjski dolini, 8 km iz Celja, sončna lega, prodam. Telefon 031 519871. 1590 SüMZtBtCd VRUNČEVA2 3000 CELJE GSM: 051/335-200 FAX: 05/91181 50 NEPOZIDANO stavbno zemljišče, 1.350 m2, za gradnjo poslovno stanovanjskega objekta, v Kulturniški ulici v Celju, prodam. Parcela je že delno komunalno urejena ter najcenejša na tem področju. Cena 60 EUR/m2. Ogled dokumentacije in ostale informacije: Janez Cerovšek, Celjska cesta 11, Rogaška Slatina 25/1, po 16. uri. 1260 PARCELO z izdanim gradbenim dovoljenjem, 40 EUR/m2, Bovše pri Celju, prodam. Telefon 041 709-684. 1691 MANJŠE zemljišče, primerno za počitniško hišico, prodam. Telefon 5793-337. Š 72 SAMOSTOJNO stoječi poslovni prostor, približno 110 m2 (pisarniški prostori) + pomožni prostori (klet, kurilnica), najmanj 4 parkirišča, v Prožinski vasi, Štore (obrtna cona), kompletno obnovljen: el. in tel. instalacije, sanitarije, plinski priključek, samostojno centralno ogrevanje (kurilno olje), alarmna naprava, klima, prodamo. Možnost koriščenja kot 4-sobno stanovanje. Brez bremen. Možna tudi menjava za dvoinpolsobno stanovanje. Majcen Euroterminal, d. o. o., Celje. Kontaktna oseba: Robi Kerš, telefon 041 727-301. n V ŠMARJU pri Jelšah prodam hišo z gospodarskim poslopjem, na sončni lokaciji, možna takojšna vselitev. Telefon 051 384-839. 1702 MANJŠO kmetijo, približno 2,5 ha, od tega 1 ha gozda, 20 km iz Celja, prodam za 59.000 EUR oziroma po dogovoru. Telefon 041 765-903. 1719 POLOVICO hiše, v bližini Celja, 3 km iz Celja, ugodno prodam. Telefon 070 707-365. 1731 TRI parcele za gradnjo hiš prodam. Telefon 5725-575, 5709-208. 1734 LAŠKO. Manjšo stanovanjsko hišo, zazidljivo parcelo in kmetijsko zemljišče prodam. Telefon 573-2070. 1747 DRAMLJE. Prodam bivalni vikend, nedokončan ali zamenjam za nepremičnine. Telefon 041 368-771. 1745 PARCELO z gradbenim dovoljenjem, lepo urejeno, s temeljno ploščo, v mirnem kraju blizu Žalca, prodam. Informacije po telefonu 041 463-048. p FRANKOLOVO, Črešnjice. Prodamo objekt (bivša osnovna šola), možna gospodarska dejavnost ali rekonstrukcija objekta za stanovanja, 330 m2, dvorišče 388 m2, zgrajen 1902, prizidek 1968, za 85.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n Vodja Dušan Lah, sin ustanovitelja Alojza Laha, je letošnje leto zaznamoval z veliko naložbo - nakupom najsodobnejšega stroja za izdelavo zidakov. Betonarna Lah - na temeljih tradicije v prihodnost Proizvodnja betonskih izdelkov in betonarna Dušana Laha iz Šentjurja je vsem tistim, ki gradite ali obnavljate, dobro poznana. Gre namreč za podjetje, čigar tradicija sega kar 40 let nazaj. Z dejavnostjo cementninar-stva je štiri desetletja nazaj začel Alojz Lah, ki je ravno pred nekaj meseci prejel priznanje Obrtne zbornice Slovenije za to častitljivo obletnico. Na temeljih bogate tradicije je dejavnost prevzel sin Dušan Lah. Njihova osnovna dejavnost je proizvodnja betonskih zidakov, protipotresnikov in opažne opeke. Mešajo tudi manjše količine raznih vrst betonov za individualne gradnje. Podjetje ima vzpostavljen sistem kakovosti na področju proizvodnje betonskih izdelkov, njihovi izdelki pa so skladni s produk-tnimi standardi. Letošnje leto je za podjetje pomembno. Na začetku leta so namreč kupili najsodobnejši stroj za izdelavo betonskih izdelkov. Betonarno Lah, ki se nahaja na Cesti Kozjanskega odreda 29 A, odlikujeta še lasten avtopark ter betonarna. CELJE, Slance, Teharje. Prodamo starejšo stanovanjsko hišo, Slance 12 in gospodarsko poslopje, približno 14.000 m2 kmetijskega zemljišča, približno 300 m2 dvorišča oz. stavbnega zemljišča, za 92.000 EUR, gozd v Zvodnem, v izmeri približno 1 ha, za 9.000 EUR ter gozd v bližini Teharja, v izmeri približno 6.500 m2, za 7.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n lili NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in ene čestitke na Radiu Celje, življenje pa si lahko pocenijo z našo kartico ugodnih nakupov. Novi tednik izhaja dvakrat na teden ob torkih in petkih. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin na Celjskem. OB TORKIH - IZ VAŠEGA KRAJA - OB PETKIH - CELJSKEGA NAROČILNICA I NAROČILNICA NAROČILNICA IME IN PRIIMEK: ULICA: Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja 1,10 EUR, petkova 1,30 EUR. Naročniki plačajo za obe izdaji na mesec 8,70 EUR, kar pomeni, da prihranijo, saj v poprečju izide devet številk na mesec. KRAJ: DATUM ROJSTVA: Naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev Vi PODPIS: NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika. Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece. PRILOGA TV-OKNO prinaša vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave. ŠENTJUR, Dramlje. Zidanico v gradnji, v bližini Dramelj, z urejenim pristopom po makadamski cesti, klet, pritličje in mansarda, stavbišče približno 42 m2, 3.416 m2 zemljišča, začetek gradnje 2004, priključki: voda, elektrika, greznica, prodava za 79.500 EUR. Informacije po telefonu 031 739-696 ali 041 708-198. n ROGAŠKA Slatina, Ratanska vas. Prodam stavbno zemljišče, 965 m2, z urejenim pristopom, komunalna infrastruktura v bližini, asfaltna cesta 20 m od parcele, na parceli lesen gradbeni objekt, za 19.800 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n CELJE, Lisce. Kmetijska zemljišča, delno stavbno zemljišče v k. o. Lisce, gozd v izmeri 5.032 m2, vinograd v izmeri 1.565 m2, pašnik v izmeri 2.670 m2, porušen objekt 24 m2, prodam za 9.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n VOJNIK, center. Stanovanjsko hišo, 154 m2 površine (klet + nadstropje + mansar-da) z garažo 16 m2 in gospodarskim poslopjem 9 m2, zgrajeno 1957, obnovljeno med 1996 in 2005 (streha, okna, kurilnica, instalacije), dvorišče 146 m2, njiva 113 m2, centralno ogrevanje na kurilno olje, elektrika, voda, telefon, pripravljen priključek za plin, prodam za 105.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n [E9 Ji! m iastrologinjaAA| jasnovidnost 6617; iBIOTERAPim 404935 JimmïïîH astrologlnja; 0906430 GRADBENO parcelo v Šentjurju, 800 m2, na elitni lokaciji v naselju Hruševec, z vso infrastrukturo, asfalt, voda, kanalizacija, prodam. Telefon 051 306-959. 1798 VOJNIK, center. Prodava stavbno zemljišče v Vojniku z lesenim objektom, z nadstreškom, primerno za gradnjo stanovanjskega ali storitvenega objekta, urejena okolica in pristop z lokalne ceste, njiva 178 m2, travnik 331 m2 vpisano v zemljiško knjigo, za 47.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708198. n ENODRUŽINSKO stanovanjsko hišo z zemljiščem, skupna površina 22.595 m2, od tega 17.962 m2 gozda, prodamo. Hiša stoji ob cesti 2 km iz Rimskih Toplic, v bližini Rimskih term, na lepi, mirni in sončni lokaciji, z urejenim asfaltiranim dostopom, vredno ogleda. Telefon 031 519-146. 1801 DOBRNA, Klanc. Kmetijo na naslovu Klanc 16, stanovanjska hiša bivanjske površine 150 m2, z gospodarskima poslopjema 50 m2 in 23 m2 uporabne površine, 873 m2 dvorišča ter kmetijska zemljišča: 1.647 m2 pašnika, 26.464 m2 gozda, urejen makadamski pristop, priključki: elektrika, voda, telefon, prodam za 54.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n www.novrtednik.com 05636629 VEDEŽEVALKA IRIS 090 43 43 vedezevanje-lrls.sL Cena Idica 1,99 EUR/min z DDV. Naročnik: Multimikss.p. ODDAM STANOVANJSKO hišo in novo stanovanje na Gomilskem 28 ugodno dam v najem. Telefon 041 633-296. 1746 POSLOVNI prostor, velikost 50 m2, oddamo v najem. Telefon 040 209-590.1740 HIŠO v Celju oddam za daljše obdobje 6 do 8 zaposlenim osebam. Telefon 041 733-286. 1802 STANOVANJE PRODAM NOVO stanovanje na Frankolovem, velikost 65 m2, dvosobno, prodam ali menjam za starejšo hišo v Celju ali okolici z vašim ali mojim doplačilom. Telefon 051 306-959. 1798 CELJE, Okrogarjeva. Dvoinpolsobno stanovanje, v IV. nadstropju večstanovanjske stavbe, 72,19 m2, prenovljeno 1990, etažno plinsko ogrevanje, klimatska naprava, priključki: elektrika, voda, telefon, kabelska TV, internet, prodam za 69.800 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n STANOVANJE, 38 m2, v Celju, na Hudinji, prodam. Vse informacije po telefonu _ 031 314-910. 1412 ŠENTJUR. Prodam dvosobno, delno opremljeno stanovanje z balkonom, v Ulici Dušana Kvedra, v II. nadstropju večstanovanjske hiše, 50,45 m2, zgrajeno 1971, prenovljena okna 2009, stanovanje adaptirano 2012, elektrika, voda, telefon, centralno ogrevanje, kanalizacija, plin, kabelska TV, za 65.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n CELJE, Cesta na Dobrovo. Dvoinpolsobno stanovanje na Cesti na Dobrovo 21 v Celju, v pritličju 5-stanovanjske stavbe, 75,80 m2, zgrajeno 1931, prenovljeno 1990, možnost takojšnjega bivanja, primerno za invalide in starejše osebe, priključki: voda, elektrika, telefon, ogrevanje na trdo gorivo (možnost plinskega ogrevanja), prodam za 54.500 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n ODDAM V SAVUDRIJI oddajamo apartma za 3 do 4 osebe. Oddamo že od maja naprej. Telefon 041 424-086. 1534 DVOSOBNO stanovanje v centru Celja (65 m2 + balkon 8 m2), z garažo, Ljubljanska cesta 16 (novogradnja), z vgradno kuhinjo in klimatsko napravo, gretje na plin, prostorno, oddam v najem. Kontaktna številka 041 650-236. p SOBO oddam eni ali dvema osebama. Soba je opremljena, skupna kuhinja in kopalnica. Telefon 070 301-533. 1724 CELJE, bližina hale Golovec. Dvosobno opremljeno stanovanje, vseljivo takoj, oddam samski osebi, paru brez otrok ali študentom - dijakom. Telefon 041 415-412. 1783 OPREMLJENO dvosobno stanovanje v Celju oddam v najem. Telefon 031 662-864, (03) 5461-098, po 15. uri. 1788 V BLIŽNJI okolici Celja oddam opremljeno dvosobno stanovanje urejenemu paru, ženski ali moškemu. Telefon 031 264604. 1791 ENOINPOLSOBNO stanovanje oddam. Telefon 041 650-737. 1769 MALO stanovanje v centru Celja, blizu parka, oddamo. Telefon 041 531-284. 1800 ENOSOBNO stanovanje v centru Celja oddam. Telefon 041 733-286. 1802 NUDIM PRODAM ŽENKO, ki bi imela smisel in veselje živeti v zelo lepem kraju na deželi, vzamem na stanovanje. Lahko tudi z otrokom, možno kasnejše dedovanje. Telefon 051 220-902. 1722 AKUSTIKA OTROŠKO diatonično harmoniko Pusto-tnik, Be, Es, As, staro 3 leta, prodamo za 1.500 EUR. Telefon (03) 5773-298, 041 533-274. 1684 HARMONIKO Melodija klavirsko, 96-ba-sno, malo rabljeno in mešalno mizo Gemeni, 4-kanalno, profesionalni mikser, ugodno prodam. Telefon 070 269-302. 1792 NOVO diatonično harmoniko, uglasitev Be, Es, As, 3 dodatni gumbi, prodam. Telefon; 031 485-488. 1805 PRODAM BIKCA, 230 kg, prodam. Telefon 031 823820. 1712 NESNICE, rjave, grahaste, črne, tik pred nesnostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. p NESNICE, mlade ter bele piščance za dopitanje, prodamo. Nakup 10 nesnic - petelin brezplačno. Kmetija Winter, Lopata 55, Celje, telefon (03) 5471244, (03) 5472-070, 041-763-800. p JARKICE, na začetku nesnosti, rjave, črne, grahaste, italijanke, beli leghorn in enoletne kokoši prodajamo na farmi Roje pri Šempetru vsak delavnik. Sprejemamo naročila za enodnevne ter 6-tedenske piščance za dopitanje. Telefon (03) 700-1446. 1597 PRAŠIČE, 30 do 40 kg, 70 do 80 kg ter 200 kg, prodamo. Zg. Roje 22, Šempeter, telefon 031 617-892. 1597 PRAŠIČE, od 30 do 200 kg, domača krma, dostava, možne polovice ter očiščeni odojki, ugodno prodam. Telefon 031 311-476. 1629 ŠTIRI prašiče, 100 do 150 kg, domača hrana: pesa, krompir, koruza, detelja, prodam. Kupim teličko simentalko. Vojnik, telefon 041 375-639. 1692 PLEMENSKEGA kozlička, starega 11 mesecev, zelo primernega za nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 070 859-438.1715 NEMŠKEGA ovčarja, starega 14 mesecev, prodam. Telefon 051 430-639.l 100 PRAŠIČE, mesnata pasma, od 30 do 150 kg, možen zakol in dostava, prodam. Telefon 031 506-383. š 70 BIKA, pasma limuzin, za pleme, starega 14 mesecev, težkega približno 600 kg, vajenega paše, prodam. Telefon 041 803-254. 1732 DVE mladi burski kozi, za nadaljnjo rejo, prodam. Informacije po telefonu 041 208-207. 1733 TELIČKO, 250 kg, mesnate pasme, prodam. Telefon 040 899-973. l 105 NEMŠKE ovčarje, stare 8 tednov, razgli-stene, prodam. Telefon 031 559-502, (03) 5730-898. 1756 TELIČKO simentalko, staro 14 dni, prodamo. Cena po dogovoru. Telefon 031 233-170. 1757 OVNA, starega 2 leti, za pleme ali zakol in brejo ovco, prodam. Telefon 041 743716. 1796 KOZLIČKE - koze, srnaste pasme, stare tri mesece in pol, ugodno prodam. Ostalo po dogovoru. Telefon 041 935-595. 1785 KUPIM SENO, druge košnje, lansko, rinfuza, prodam. Telefon 041 856-901. 1753 SENO v rinfuzi prodam. Telefon 041 274320. L 106 OSTALO PRODAM DEBELE in suhe krave in telice, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286. Š 56 VSE vrste krav in telic za izvoz odkupujemo. Plačilo takoj. Telefon 040 647223. Š 575 TELICE in krave za zakol, tudi bikce, mesni tip, težke od 120 do 200 kg, kupimo. Telefon 031 832-520. 1375 KRAVE in telice za zakol ter teleta, od 120 do 200 kg, kupim. Telefon 031 743351. 1725 PRODAM KAKOVOSTNO belo in rdeče vino, možna dostava, ugodno prodam. Telefon 041 382-735. p VINO jurka, zelo dobrega okusa in arome, 100 l, prodam. Telefon 041 208-999. 1611 KORUZO v zrnju, cena 0,25 EUR/kg, prodamo. Telefon 041 708-978. 1683 JABOLČNI kis in jabolčnik ugodno prodam. Telefon 070 753-850, (03) 5648-563. 1750 VINO, belo in rdeče, cena od 0,40 do 1 EUR/l, prodam. Telefon 041 720-499, (03) 5821-535. 1751 JABOLČNIK in sadno žganje, odlična kakovost, poceni prodam. Telefon 031 747-930. 1733 BUKOVA drva, hlodovina, metrska ali kratko nažagana, na paletah, z dostavo, (na zalogi briketi in peleti), ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www. drva.info. p BUKOVA drva, razžagana, s prevozom, lahko tudi debelejše, prodam. Telefon 031 776-591. 1445 PRIKOLICO, kovinsko, 1,4 * 2 m, prodam ali zamenjam za puhalnik. Kličite po 17. uri, telefon 031 800-809. Š 74 OPEKO Kikinda 333, malo rabljeno, prodam za polovično ceno. Telefon (03) 5412-201. 1704 PRIKOLICO za prevoz enega konja, domača izdelava, prodam. Telefon 031 733-965. 1735 OBOGATENE kletke in gnezda za nesnice, nerjavne pasti - lovke, velikost 25 x 30 cm, dolžina 80 in 100 cm (žival ostane nepoškodovana), prodam. Telefon 041 642-184. p ODLIČNO harmoniko, Be, Es, As, Des in traktorsko prikolico, prodam. Telefon 041 910-466. 1754 DRVA, dolga v hlodih - goli, bukova in gabrova ter kratko žagana, z dostavo, prodam. Telefon 040 211-346. p DESKE in plohe češnje, parjenega in ne-parjenega oreha, hrasta, lipe, bukve, jelše, hruške in javorja, vse zračno suho, prodam. Telefon 040 211-346. p INVALIDSKI skuter, akumulatorski, kot nov, do 12 km/h, 160 kg nosilnosti in do 40 km dometa, ugodno prodam. Telefon 041 517-900. p ŽENSKO kolo, 26 col, bele barve, model Holand, 3 prestave, lepo ohranjeno, malo voženo, prodam za 110 EUR. Telefon 041 588-106. 1789 Inovativna linija izdelkov JUBIN je inovativna linija izdelkov za popolno zaščito in dekoracijo izdelkov iz lesa in kovine, prilagojena sodobnim željam in potrebam kupcev ter zahtevam, kijih narekuje skrb za varovanje okolja. milu i Industrija dj Dol pri Ljubljani 28 SI-1262 Dol pri Ljubljni Slovenija Član Skupine JUB Jubin Metal - najboljša zaščita za kovino JUBIN je inovativna linija izdelkov za popolno zaščito in dekoracijo izdelkov iz lesa in kovine, prijaznih do okolja in uporabnika. Jubin Metal je najboljša izbira za zunanje in notranje kovinske elemente, ki jih je potrebno zaščititi pred rjavenjem. Uporabljamo ga za antikorozijsko in dekorativno zaščito konstrukcij in drugih elementov iz jekla in železa, za ograje, jekleno stavbno pohištvo in dekorativne elemente. Jubin Metal je temeljni in pokrivni premaz v enem. Da bi dosegli kar najboljšo barvno usklajenost z okoljem, lahko izbirate med vrsto barvnih odtenkov, tudi z metalic učinkom. Za kar najbolj popoln kovinski sijaj premaz nanesite v dveh do treh nanosih, saj se barva hitro suši. Izdelek je zdravju in okolju prijazen, nudi zaščito pred UV-žarki in ne vsebuje organskih topil, odlikuje pa ga tudi majhna vsebnost visokohlapnih organskih spojin. Tehnično svetovanje - JUB Design Studio: pon-pet: 8.00-18.00, sob: 8.00-13.00, 080 15 56; www.jub.eu ZAHVALA Tiho je zaspal mož, oče in ata PETER JAZBEC iz Vilharjeve ulice 4 v Celju Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena sožalja ter darovane sveče in svete maše. Hvala pevcem, govorniku Janiju, trobentaču za odigrano Tišino, predvsem pa duhovnikom za lep obred. Žalujoči domači ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame in sestre IRENE KRESNIK iz Celja (11. 9. 1941 - 29. 4. 2012) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali sveče in cvetje ter izrazili pisno ali ustno sožalje. Hvala tudi govornikoma, pevcem in pogrebni službi. Žalujoči: hčerka Nataša z družino ter brata Boris in Ljubo z družinama DRVA »prigl holc«, bukova, suha, kratko žagana, za štedilnik, poceni prodam. Telefon 041 920-949. 1773 GUME za traktor 11-2 - 28, za 200 EUR, varilni aparat Inverter tig varjenje za 250 EUR, alu platišča 4 - 100, za 180 EUR, škropilnico za traktor TV za 180 EUR, molzni stroj Vitreks Virovitica za 220 EUR, kotel za žganje kuho, 80 l, prodam za 400 EUR. Informacije po telefonu 041 419-710. 1770 PURANE, za nadaljnjo rejo ter bukova in mešana drva, prodam. Telefon 031 351-140. 1799 ™EN Ženitna posredovalnica ZAUPANJE za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let. Tel.: 031/836-378 03/5726319 Leopold Orešnik, p.p. 40, Prebold nm vedeževanje, astrologija, feng Shui »tiologinjj ^ D AC A «Tii-rjjJojgna Ti ilrôlùçj M vf-de/evjlkj JASNA -I.iral i irjiiiVikt» k.irtt? Ff di Cratae) DANIEL jilroföäijl fer>g shu- 0 i vï'-'di'-jf'-vjilkn LE angelske karte cigariîkc karte | P M vodcifvalk.1 KARINA ciganske karte 9 vodi'zt'valkj EMA torol C'ÇJinlkC karte vvdpzt'valkđ ANA ogan&ke kart« vedezevjlkj U LA ciganikt» kart* vilinski kljïiti Pokličite nas ceneje! Ko zaželimo tvoje si bližine, gremo tja v mirni kraj tišine, tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da te več med nami ni. V SPOMIN 8. maja mineva leto dni, kar nas je zapustil dragi mož, ate, tast, dedi, pradedi, brat in stric LUDVIK LESEK iz Tremerij (16. 8. 1942 - 8. 5. 2011) Z ljubeznijo in za vedno v tihi žalosti čuvamo zaklade spominov na naše skupne dni. Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in prižigate sveče. Vsi tvoji HLADILNIK, mini zamrzovalnik in hladil nik, dvosed, sedežno, vrtno garnituro več koles, računalnik, prenosni lep top pisalno mizo, glasbeni stolp, CD radio gramofon, turner, videorekorder, DVD player, novo poni kolo itd., prodam Telefon 051 424-303. 1783 SUHA bukova drva, 18 m3 in kakovostno mešano belo vino in laški rizling prodam. Telefon 031 509-828. 1808 PRIJAZNO upokojenko sprejmem v skupno gospodinjstvo. Do smrti bo preskrbljena, ostalo po telefonu 070 707-365, Tona. 1731 IŠČEM mlajšo upokojenko brez obveznosti, ki bi prišla živet k meni. Lahko je tudi z otrokom. Pogoja: avto, nekadilka. Telefon 070 399-592. 1771 Kug Mir d.o.o. 0,1*900,5 n Skromno in pošteno si živel, v življenju le skrb in delo si imel. Skozi vse življenje le boriti si se znal, a v pomladnem jutru tiho si zaspal. ZAHVALA V 70. letu nas je zapustil dragi mož, oče, dedi, brat, tast, svak in stric KONRAD SVETELŠEK iz Vojnika, Cesta v Šmartno 8 (12. 11. 1942 - 25. 4. 2012) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč, izrečena sožalja ter podarjene sv. maše, sveče in cvetje. Najlepša hvala g. župniku Antonu Pergerju za lepo opravljeno sv. mašo in pogreb, moškemu pevskemu zboru KUD France Prešeren Vojnik, pogrebni službi Primožič in trobentaču za odigrano Tišino. Hvala g. Dušanu za tako lepe večere molitve. Iskrena hvala Zdravstvenemu domu Vojnik, še posebej dr. Alenki Rak in sestri Vesni. Posebej hvala Splošni bolnišnici Slovenj Gradec, urološkemu oddelku, dr. Francu Kramerju in celotnemu zdravstvenemu osebju, oddelku za interno medicino, dr. Vladimirju Natku, dr. Miroslavu Vujasinoviću, še posebej iskrena hvala dr. Simoni Šipek, ki nam je bila v zadnjih trenutkih vedno na voljo. Hvala članom Območne organizacije Zveze veteranov vojne za Slovenijo za držanje častne straže, Združenju borcev za vrednote NOB Vojnik-Dobrna, društvu invalidov in društvu upokojencev. Vsem iskrena hvala, da ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Zinka, sin Matej, hči Alenka in sin Marko z družinami, brat Lojzi z družino ter ostalo sorodstvo 1809 ZAPOSLITEV IŠČEM delo: razna dela v gradbeništvu, polaganje robnikov, tlakovcev, izkopi in planiranje. Telefon 051 255-481. 1748 IŠČEM delo: varstvo otrok. Telefon 041 266-513, Ljubečna. 1787 POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, 3000 Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n IZPOSOJA strojev in naprav Sam, Ervin Drgajner, s. p., Ul. bratov Dobrotinškov 13, Celje, telefon 041 629-644. n IZDELUJEMO strojne omete, tlake in fasade. Telefon 031 598-355. Omes gradbeništvo, Ledina 40, Sevnica. 1113 IZVAJAMO dela na kanalizacijskih sistemih (opustitev greznih jam, kronsko vrtanje, vgradnja čistilnih naprav ...) ter ostala gradbena dela, tlakovanje, asfaltiranje, škarpe ... Telefon 051 377-900. GMG Vinder, d. o. o., Zad-obrova 126, Škofja vas. 1354 GRADITELJI, pozor! Po ugodnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Anton Aplenc, s. p., Prekorje 29 a, telefon 541-5011, 041 531-976. 1768 BELO vino mešanih sort prodam. Kupim cisterno za vino, do 400 l. Telefon 031 768-175. 1721 KROVSKA, tesarska, kleparska dela z različnimi kritinami ter novogradnje in sanacije dimnikov izvajamo po konkurenčnih cenah. Telefon 041 652-186. Bogdan Drev, s. p., Parižlje 35 a, Braslovče. 1565 KVALITETNO in po ugodnih cenah polagamo keramiko. Telefon 041 900-891, Saltera, d.o.o., Grobelce 33 b, 3264 Sveti Štefan. 1657 PREMOG - znižana cena, zelo ugodno, z dostavo. Telefon 041 279-187. Prevozništvo Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik. n IŠČEM osebo za pomoč v gospodinjstvu in za pomoč pri negi invalidne osebe. Telefon 031 802-182. 1755 Za dobroto tvojih rok ostala je beseda hvala, ki v srcih bo ostala in večno lep spomin na te. ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi drage mame, babice, sestre, tete in botre ALBINE KACICNIK iz Štor (20. 10. 1953 - 18. 4. 2012) se želimo iz srca zahvaliti vsem, ki ste v žalostnih trenutkih sočustvovali z nami, nam izrekali sožalje, pomagali ter darovali cvetje, sveče in svete maše. Iskrena hvala pogrebni službi Ropotar za vsestransko pomoč, našemu župniku g. Mihi Hermanu za lep cerkveni obred in sveto mašo, pevcem Idila za ganljivo odpete pesmi ob prezgodnjem grobu in g. Mateju Mastnaku za odigrano pesem. Hvala tudi cerkvenemu pevskemu zboru Teharje za odpeto sveto mašo in gospe Mariji Zdolšek za opravljeno molitev. Iz srca hvala vsem, ki ste nam prisluhnili, nas tolažili, nam stali ob strani. Še posebej hvala družini Deželak, družini Brilej in družini Cmok za pomoč v teh težkih trenutkih. Hvala tudi vsem prijateljem, znancem, sosedom in sorodnikom, ki ste našo drago Albino v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči sin Aleš z družino Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih ti živiš. ZAHVALA V 72. letu je od nas odšel naš dragi mož, ata, stari ata, brat, sosed MIRKO NOVAK iz Turnega Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom in prijateljem za izrečena sožalja ter podarjene sveče, cvetje in svete maše. Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju iz Topolšice, osebju Zdravstvenega doma Šentjur, pogrebni službi Zagajšek, gospodu župniku Marku Šramlu, pevcem ter instrumentalistom za zapete in zaigrane žalostinke. Žalujoči vsi njegovi Celje Poročili so se: Mirjana BO-ŽIČNIK in Matjaž BREŽNIK, oba iz Celja, Nina BRATINA in Uroš FILIPIČ, oba iz Prebolda. Laško Poročili so se: Natja GOBEC iz Celja in Tadej VAUPO-TIČ iz Liboj, Tina ŽGAJNER iz Celja in Damjan URANIČ iz Strahinj, Anja SOMUN in Aljoša VINCEK, oba iz Trbovelj, Maja MAUC iz Spodnjega Doliča in Aleš ŠVAB iz Socke. Žalec Poročili so se: Manja ŠTORMAN iz Kal in Mitja STUDNIČKA iz Podvina, Jasmina RZENIČNIK iz Go-tovelj in Andrej LEDINŠEK iz Šmatevža, Sanja WOLF in Dejan VINDER, oba iz Go-tovelj. Mozirje Poročili so se: Branka VNUČEC in Mitja KRAJNC, oba iz Šoštanja, Nataša BRE-ZOVNIK iz Florjana pri Gornjem Gradu in Matej VEBER iz Šmiklavža pri Škofji vasi. Velenje Poročili so se: Sanela KA-RABEGOVIĆ iz Velenja in Denis SINANOVIĆ iz Ljubljane, Mojca RAMŠAK iz Podkraja pri Velenju in Matjaž PESJAK iz Vitanja, Nataša GRUDEN iz Šmartnega ob Paki in Franc JOŠT iz Vojnika. 50-letnico skupnega zakonskega življenja sta praznovala Slavica in Janez PEL-KO iz Velenja. www.radiocelje.com Celje Umrli so: Jožica KRAMAR iz Krajnske Gore, 83 let, Hed-vika KNEZ iz Malih Grahovš, 68 let, Danijel VIDMAJER iz Založ, 65 let, Frančiška RIBIČ z Vranskega, 80 let, Stanislav p RA V SPOMIN PAVLI ŠMID iz Strmce pri Laškem (1923 - 2011) V mesecu maju se je prižgala in ugasnila lučka tvojega življenja. Ljuba mama, neizmerno te pogrešamo. Hvala vsem za spomin in prižgane svečke. Žalujoči: hčerki Nada in Olga z družinama BOMBEK iz Žič, 77 let, Alojz LAH iz Goričice, 69 let, Urša VENGUŠT iz Svetelka, 89 let, Alojzij ŠTRAVS iz Gornje vasi, 79 let, Janez NOVAK iz Šempetra v Savinjski dolini, 89 let, Marija KNEZ iz Bab-na, 82 let, Mikloš KERESTEŠ iz Celja, 71 let, Veronika ŠA-LEJ iz Celja, 83 let, Frančišek POČIVALŠEK iz Celja, 76 let, Albina KAČIČNIK iz Štor, 77 let, Stanislav KOSI iz Celja, 83 let. Šmarje pri Jelšah Umrli so: Hinko VOLOV-ŠEK iz Svetega Štefana, 58 let, Stephanie KOMERICKI iz Belgije, 77 let, Martin KOLAR iz Zibike, 88 let, Marija BEK iz Kamne Gorce, 55 let. Šentjur pri Celju Umrli so: Stanislava PEČ-NAK iz Petrovč, 80 let, Albin KROFL iz Gorice pri Slivnici, 79 let, Marija BELAK iz t POGREBNA SLUŽBA PRIMOŽIČ 24 UR OBISK NA DOMU PE VOJNIK PE CELJE 051 649 780 PLAČILO NA OBROKE www.primozic.si Marija Dobja, 88 let, Matevž ŠPORIN iz Žalca, 85 let, Ljudmila VOK iz Straže na Gori, 83 let. Žalec Umrli so: Bogomil STE-BERNAK iz Prebolda, 83 let, Marija ČATER iz Migojnic, 89 let, Josip LAPTOŠ iz Griž, 59 let, Ivan LUKMAN iz Ljubljane, 70 let, Janez BIZJAK iz Malih Braslovč, 57 let. Mozirje Umrli so: Božidar JURIČ iz Mozirja, 62 let, Ivana HREN iz Nazarja, 75 let, Milan FALE iz Spodnjih Kraš, 57 let, Ciril PEČOVNIK iz Nove Štifte, 90 let, Rajko SUHOVRŠNIK iz Prihove, 45 let, Vojteh Albert SLAPNIK iz Florjana pri Gornjem Gradu, 77 let Velenje Umrli so: Marta JOVAN iz Velenja, 87 let, Jožef ŽOLGER iz Rogaške Slatine, 57 let, Marija TREVEN iz Velenja, 91 let, Justina VENIŠNIK iz Šoštanja, 86 let, Stana ZGO-NJANIN iz Velenja, 70 let, Pavel ŠPEGELJ iz Vitanja, 66 let, Karolina DROBEŽ iz Pod-kraja pri Velenju, 89 let, Jožef JURIČKO iz Celja, 78 let, Silva VIHAR iz Velenja, 60 let, Damjan HORVAT iz Velenja, 26 let, Martin KUSTERBANJ iz Šoštanja, 56 let. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega BORISA KNEZA iz Laškega se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter nam pisno in ustno izrazili sožalje. Lepa hvala g. župniku, kolektivu Atrija, prijateljem Atletskega društva Kladivar za vence in prijateljem iz Laškega. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi Ko pošle so ti moči, zaprl trudne si oči, a čeprav spokojno spiš, z nami še naprej živiš. ZAHVALA Zapustil nas je dragi mož, oče, stric, brat in dedek STANISLAV KOSI s Ceste na Dobrovo 47, Celje (30. 11. 1929 - 28. 4. 2012) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti. Hvala za izražena sožalja in pogrebni službi Veking za opravljen obred. Zahvala obema duhovnikoma, Društvu upokojencev Nova vas, pevcem in trobentaču. Hvala tudi za darovane maše, sveče in sočutje. Žalujoči: žena Anica, sin Roman z družino in ostalo sorodstvo Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je ... ZAHVALA Ob izgubi naše ljube mame, stare mame in babice ANTONIJE KOLŠEK roj. Knez (5. 1. 1919 - 3. 5. 2012) se zahvaljujemo vsem sosedom in znancem za izrečeno sožalje in pomoč. Še posebej se zahvaljujemo dr. Boriču, dr. Zlatečanovi, sestri Zaliki za lajšanje bolečin in trpljenja v zadnjih mesecih njenega življenja. Iskrena hvala tudi g. župniku Roku Metličarju, kaplanu Klemnu Jagru in g. Davidu Zagorcu za sočutno opravljen cerkveni obred in besede sočutja na njeni zadnji poti. Iskrena hvala vsem. Vsi njeni Srce je omagalo, tvoj dih je zastal in nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice, tašče, sestre, svakinje in tete KRISTINE PERTINAČ roj. Ojsteršek, iz Vrunčeve ulice 25 c, Celje (14. 11. 1935 - 28. 4. 2012) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za darovano cvetje, sveče in svete maše ter izražena ustna in pisna sožalja. Zahvala tudi osebju oddelka za intenzivno interno medicino Splošne bolnišnice Celje, kolektivu Tajfun Planina pri Sevnici, kolektivu Izletnik Celje in njihovemu govorniku za ganljive besede slovesa in Društvu upokojencev Dolgo polje Celje. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen cerkveni obred, pogrebni službi Zagajšek in trobentaču za odigrano Tišino. Zahvalili bi se radi vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti in jo boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči: mož Franci, sin Gvido z družino in ostalo sorodstvo 1752 Bog te k sebi je vzel, angel pesem ti zapel. Tu žalujemo mi zdaj vsi, čeprav na boljšem si zdaj ti. Bolezen ti ni pustila živeti, telo moralo je umreti. Duša tvoja za vedno živi in vedno v naših srcih boš ti. ZAHVALA Ob prezgodnji izgubi našega očeta, dedka, pradedka, brata, svaka in strica DRAGA SELČANA iz Lipe pri Frankolovem 21 (25. 10. 1935 - 20. 4. 2012) se iskreno zahvaljujemo vsem njegovim prijateljem, sosedom, znancem in pevcem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti ter darovali sveče, cvetje in za sv. maše. Posebej se iskreno zahvaljujemo ge. Hildi Goršek za njeno pomoč. Prav tako tudi župnikom za lepo opravljen obred. Hvala tudi vsem tistim, ki ste nam v teh težkih trenutkih kakor koli pomagali in stali ob strani, pa vas nismo posebej omenjali. Žalujoči: hčerki Vlasta in Dragica in sin Zvone z družinami, sestra Zofka ter brata Milan in Štefan z družinami in brat Poldi Ugasnila je luč življenja, se prižgala luč spomina, a ostaja v srcu, tiha, skrita bolečina. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice, sestre, tašče in tete MARIJE VREČER -MARICE iz Sodinove 17 na Ljubečni (25. 4. 1930 - 23. 4. 2012) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja ter darovano cvetje, sveče in sv. maše. Hvala g. župniku Kostanj-šku za opravljen cerkveni obred, ge. Jurgec za besede slovesa, flavtistu za odigrano žalostinko ter kvartetu pevcev iz Žalca za odpete pesmi pri sv. maši in na poti njenega slovesa. Hvala tudi pogrebni službi Primožič za spoštljivo opravljene storitve. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni L 108 n n VODNIK KINO PLANET TUS Spored od 11. 5. do 14. 5. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Ameriška pita: Obletnica - komedija 16.20, 21.25, 23.45 Bojna ladja - fantastična akcija 16.50 Talisman - romantična drama 12.40, 19.30 Projekt X - komedija 14.50, 21.40, 23.40 Delfin - animirana družinska pustolovščina, sinh. 11.00, 13.00, 15.00, 17.00 Zrcalce, zrcalce - družinska komična drama, sinh. 11.20 nedelja, 16.05, 18.25 Ulični ples 2 - plesno-glasbeni film, 3D 12.30, 14.30, 16.30, 18.30, 20.30, 22.30 Maščevalci - akcijska pustolovščina, 3D 12.20, 15.20, 18.10, 21.00, 23.50 Maščevalci - akcijska pustolovščina 13.10, 18.40 Koča v gozdu - grozljivka, triler 21.20, 23.20 21 Jump Street - komedija 12.00, 14.20, 16.40, 19.10, 21.30, 23.59 Temne sence - misteriozni drama 13.50, 16.00, 18.20, 20.40, 23.00 Jekleno nebo - znanstveno-fantastična črna komedija 19.05 Prijatelja - drama 13.40, 20.45, 23.10 LEGENDA vsak dan sobota, nedelja petek, sobota PETEK 19.00 Najsrečnejše dekle na svetu - drama 21.00 Avgustovsko kosilo - teden evropskega filma (vstop prost) NEDELJA 19.00 in 21.00 Najsrečnejše dekle na svetu - drama PETEK 18.00 Lorax - animirana družinska komedija 19.00 Kruha in iger - komedija 20.00 Ženska v črnem - grozljivka 21.00 Zaklonišče - drama, srhljivka SOBOTA 18.00 Lorax - animirana družinska komedija 18.30 Zaklonišče - drama, srhljivka 20.00 Bes Titanov - akcijska avantura 21.00 Kruha in iger - komedija NEDELJA 16.00 Lorax - animirana družinska komedija 17.00 Kruha in iger - komedija 18.00 Ženska v črnem - grozljivka 19.00 Zaklonišče - drama, srhljivka 20.00 Bes Titanov - akcijska avantura PONEDELJEK 18.00 Bes Titanov - akcijska avantura 20.00 Albert Nobbs - drama PETEK, 11. 5. 9.00 dvorišče Muzeja premogovništva Slovenije Velenje Izrazi svoje upanje potujoča razstava je del programa Maribor 2012 - Evropska prestolnica kulture 14.00 in 17.00 Kulturni center Rogaška Slatina Pika poka pod goro revija ljudskih pesmi, plesov in običajev 17.00 Dom kulture Svoboda Griže Likovna dela odprtje medgeneracijske razstave; v okviru Univerze za III. življenjsko obdobje 17.30 in 20.00 Celjski dom Zapojmo skupaj območna revija odraslih pevskih zborov Mestne občine Celje ter občin Dobrna, Štore in Vojnik 18.00 Dvorec Strmol Rogatec Jože Kunej: Nojih deset slikarskih let pregledna razstava od naive do modernizma 18.00 Knjižnica Velenje Cool knjiga zaključek sezone; izbor najljubše knjige sezone 18.30 Hiša generacij Laško Zala Brus odprtje razstave ljubiteljske slikarke s kulturnim programom 19.00 Glasbena šola Rista Savina Žalec Argentinske, brazilske in slovenske pesmi koncert; nastopata Juan Vasle (basbariton) in Ivan Vombergar (klavir) 19.00 Knjižnica Laško Študentske in druge izmenjave informacije in otvoritev razstave zanimivih diplomskih del v Laškem 19.15 Atrij cerkve sv. Jožefa Celje Vesperae Josephinae recital celjskega tenorista Matjaža Stopinška, pri klavirju Simon Dvoršak 19.30 SLG Celje J. P. Sartre: Muhe abonma petek večerni in izven 19.30 Glasbena šola Velenje Margarita Ulokina in Živa Vodovčnik predmaturitetni nastop 20.00 Celjski mladinski center Fringe012 dijaško frizersko tekmovanje 20.00 Galerija Plevnik - Kronkowska Fokus v prerezu odprtje pregledne skupinske fotografske razstave 20.00 Dom kulture Svoboda Griže TV Griže 8 ponovitev gledališke predstave v režiji Olge Markovič 20.00 Dom krajanov Galicija Gališki dnevi predstavitev vzponov alpinista Luke Lindiča skozi fotografijo 21.00 eMCe plac Velenje Rock in eMCe plac klubski večer SOBOTA, 12. 5. 10.00 Muzej novejše zgodovine Celje Hermanov operetni abonma ob razstavi Obrazi operete 10.30 Celjski mladinski center EU zgodbe Darilo za Gašperčka in Kakšna vročina ter izobraževalna slikanica Evropa in ti - ustvarjalni dan za najmlajše 11.00 Pokrajinski muzej Celje Celeia - mesto pod mestom javno vodstvo po razstavi 11.00 Galerija Velenje SUSTainART javno vodenje po razstavi 15.00 Ribnik Vrbje Ponirkove otroške ustvarjalne delavnice med 16. in 18. uro jezdenje ponijev 16.00 eMCe plac Velenje_ Vintage vikend 16.30 Dvorana krajevne skupnosti Pesje Kresniček otroška spevoigra za zbor in soliste 17.00 Pred gasilskim domom Kozje mednarodni folklorni festival Kozje 2012 povorka folkloristov skozi trg Kozje in osrednja prireditev 19.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Le plesat me pelji v Galicijo koncert Folklorne skupine Galicija 19.00 Zadružni dom na Ponikvi Pesem v maju 19.00 Riemerjeva galerija Slovenske Konjice Sledi mavrici odprtje razstave Zlatice Becci 19.30 Dom krajanov Ljubečna S pesmijo in plesom skozi srednji vek in renesanso koncert; gost vokalna skupina Shalom 19.30 Farna cerkev Bistrica ob Sotli Cerkveni dekliški zbor letni koncert z gosti 20.00 Plesni forum Celje_ Podobno različne premiera plesnega projekta 20.00 Atrij Velenjskega gradu dnevi mladih in kulture odprtje festivala 21.00 Mestni kino Metropol Bori & The Young Ones predstavitev nove plošče Bil je lep, sončen dan 21.00 eMCe plac Velenje_ Hipster klubski večer NEDELJA, 13. 5. 10.00 Kavčnikova domačija Zavodnje Mladi muzealci nedeljska muzejska ustvarjalnica za otroke 15.00 Ribnik Vrbje_ Ponirkove otroške ustvarjalne delavnice 16.00 Dom sv. Jožefa Celje Otroški in mladinski cerkveni zbori celjske škofije koncertna revija 18.00 Vila Bianca Velenje_ Made in Velenje Pascal Vehovec in Janez Uršej PONEDELJEK, 14. 5. 10.00 Knjižnica Laško Aksinja Kermauner srečanje z mladinsko pisateljico in predstavitev knjige za najstnike 16.00 Mladinski center Velenje Mladi v popoldanskem centru Inkubus 17.00 Knjižnica Velenje Čebelice in metuljčki otroška ustvarjalna delavnica 17.00 Vila Mojca Velenje Otroci so naše največje bogastvo šola za starše 19.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Savinjčani beremo zaključek bralne značke za odrasle 19.30 Glasbena šola Velenje Karmen Zidar Kos predmaturitetni nastop Prireditve za vse, ki radi športaio 3-21- START Pestro dogajanje za odrasle in otroke. _ Brez vstopnin! 5H5SESÏ3 <£5cditn do nagrad Žrebanje in podelitev nagrad na zaključni prireditvi 16.6.2012. ZKŠT ŽALEC, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, WWW.zkst~zaleC.Si Informacije: TIC Žalec, 03 710 04 34, E-pošta: zkst.tic@siol.net 20.00 Narodni dom Celje Prem Rawat video predstavitev 21.00 Mestni kino Metropol Jazz do it Goran Krmac Group: Take off RAZSTAVE DRUŠTVA VABIJO PETEK, 11. 5. 14.00 do 21.00 Velika Pirešica 1 (stara šola) in več lokacij po KS Galicija Ekofejst Galicija ekološka pridelava vrtnin, izmenjava semen ... SOBOTA, 12. 5. 8.00 Titov trg Velenje Cvetlični sejem 8.00 Cankarjeva ulica Velenje Bolšji sejem 8.00 Ploščad Centra Nova Kmečka tržnica 9.00 do 12.00 Parkirišče KS Migojnice Domača tržnica v Grižah 11.00 do 19.00 Velika Pirešica 1 (stara šola) in več lokacij po KS Galicija Ekofejst Galicija predavanja o ekologiji, ekološki pridelavi hrane... NEDELJA, 13. 5. 11.00 do 20.00 Velika Pirešica 1(stara šola) in več lokacij po KS Galicija Ekofejst Galicija dan slovenske permakulture, biodina-mika, zdravje, voda . Pokrajinski muzej Celje: Alma M. Karlin: Poti; Svetišča ob reki, Knežji dvorec (ogled po dogovoru); razstava Svetišča paleolitskih lovcev avtorja dr. Boštjana Odarja, do 12. 6. Stari grad Celje - Stolp nad Pelikanovo potjo: razstava Mednarodnega mladinskega pevskega festivala, do preklica Otroški muzej Hermanov brlog: razstava Moj rojstni dan, do 31. 12. Muzej novejše zgodovine Celje: Obrazi operete; do 31. 10. Kvartirna hiša Celje: slike, ikone Helene Bauman, do 4. 6. Dom sv. Jožefa Celje: razstava fotografij Jureta Kravanje: Spodnja Savinjska dolina, do 31. 8. Galerija sodobne umetnosti Celje: Bienalna razstava Pogled na likovno umetnost Slovenije/Jaz tukaj zdaj, do 10. 6. Savinov salon Žalec: likovna dela učencev OŠ Spodnje Savinjske doline, do 28. 5. Avla Premogovnika Velenje: razstava Jožeta Svetine, do 18. 5. Grad Podsreda: razstava steklenih mojstrovin Ars vitraria članov Društva steklarjev Slovenije, do 1. 7. Kulturni dom Šmarje pri Jelšah: likovna dela akademske oblikovalke in slikarke Severine Trošt - Šporogar, do 25. 5. Slovensko-bavarska hiša Podsreda: razstava Marije Sušnik: Dediščina naših vodnjakov, do 30. 6. DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA Telefon 492-63-56 KRIZNI CENTER ZA MLADE Telefon 493-05-30 ŠENT - Slovensko združenje za duševno zdravje (dnevni center in stanovanjske skupine) Gregorčičeva 6 - pisarna, 3000 Celje, tel. št. 03/ 428 88 90 MATERINSKI DOM Telefon 492-10-14 DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE - ŽRTVE NASILJA 080-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks za gluhoneme 01-524-19-93, e-mail: društvo-sos@ drustvo-sos.si Inštitut VIR - socialna rehabilitacija, raziskovanje in razvoj Vrunčeva 9, 3000 Celje Telefon: 03 490 00 24, GSM: 031 288 827, e-pošta: vir@institut-vir.si, Spletna stran: www.institut-vir.si Pomoč mladostnikom in staršem pri spoprijemanju s problematiko drog in z vzgojnimi težavami SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CELJE Dodajati življenje dnem in ne dneve življenju; Kocenova 4 - 8, Celje tel.: 03/548 60 11 ali 051/ 418 446 DRUŽINSKI INŠTITUT BLIŽINA, telefon: 03/492-55-80 Skupine: za starše, za razvezane, za ženske, žrtve psihičnega ali fizičnega nasilja, za moške storilce nasilja ali žrtve psihičnega nasilja CENTER ZA POMOČ NA DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 DRUŠTVO OZARA CELJE Pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju, Kocenova ul. 4, 3000 Celje Pisarna za svetovanje in stanovanjska skupina: ponedeljek-petek od 8.-16. ure; telefon: 03 492 57 50 ali 492 57 51 Uradne ure: ponedeljek in sreda od 9.-13. ure. DRUŠTVO ZAKONSKI IN DRUŽINSKI INŠTITUT ETEOS 031 555 844, www.eteos.si, info@eteos.si, Gosposka ulica 2, Celje. Svetovanja in pomoč pri dojenju, prehrani in vzgoji najstnikov. Srečanja za starše z otroki do 6 leta starosti. AL-ANON - skupnost svojcev alkoholikov vam pomaga v primeru alkoholizma v družini. Pokličite tel. 01/251 30 00, 041/590 789, spletna stran: ww.al-anon.si KLIC UPANJA CELJE za vse, ki imajo težave Brezplačni telefon: 116-123 Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1,10 EUR petkovega pa 1,30 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 8,70 EUR. Za tujino je letna naročnina 208,80 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Oblikovanje: Minja Bajagič Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Anja Deučman, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Solinic, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler Lektorica: Tanja Drolec AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejic Mlakar Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasovpo elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Nagradna križanka seskoks telovadn. orodja s skrCenmi nogami gibum del stružnice za držanje orodja, sani avtor marjan grabner skobuič za končno oblikovanje ploskev ČEBELJA SMOLNATA SNOV, ZADE-LAVINA položaj prvo naravno Število otroški spolni ud avtomob. oznaka kranja ZELENO MODER DRAGULJ intrigant zver iz družine mačk vladimir skrbinšek 15 11 palest voditelj (jaser) hrv. igralka (nina) 19 gr otok 2& v južnih sporadih igralec TAMIROFF _ policijski merilnik hitrosti FR. PISATELJICA NOGOMETAŠ REALA pokrajina vavstrui ob dravi sl pesnik (valentin) žlahtni pun(rn) 12 star izraz za številko 23 SL PISATELJ MAL NESTRUPENA TROPSKA KAČA, UDAV kdor elka beseda, verbum trše pokrivalo skrajevci 10 del noge pod gležnjem oton jugovec 14 DESNI PRITOK DRINE 18 MESTNA BABICA jedilni list prva oseba množine britanski pop pevec stewart ZMAGA PRI ŠAHU nekdanji orožnik ILOVICA (STAR.) PEVKA NOVA-KOV1Ć JADRALNA DESKAV ŽARGONU MALTA NA ZIDU 13 ČRT MODRINJAK ZNAK ZA NIKELJ puščavski lisjak stanovnik 17 ZNAK ZA SILICIJ 25 ZNAK ZA BARU delci nesnage turški politik evren PRIPRAVA ZA RISANJE 26 viseča cvetna mačica JAPONSKA LUKA NASZ HONŠUJA skupek približno enakih celic 20 GRAFIČNO OBLIKOVANJE MATEVŽ BOKAUč HAL. IGRALEC VALLONE 22 navadna šolska traja 45 minut CI/muiivmI1' ABRANEK-viseča cvetna mačica, AKITA - japonska luka na sz Honšuja, IKAR1JA - grški otok v Južnih Sporadih zahodno odSamosa, ÖlOVQrCßK. RASE, Rasmus - dan. jezikoslovec (1781-1832), RZAV- reka v zahodni Srbiji in vzhodni Bosni, SAND, George -jr. pisateljica (1804-76) Nagradni razpis 1. nagrada: vstopnici za kopanje in savno na Rogaški rivieri in knjiga Celjske Mohorjeve družbe (Vladimir Kralj: Mož, ki je strigel z ušesi) 2. nagrada: knjiga Celjske Mohorjeve družbe (Luko Paljetak: Grenlandski metulji) 3.-5. nagrada: vstopnica za kopanje in savno na Rogaški rivieri Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 17. maja. Geslo križanke iz številke 34: Slovenska polka in valček Geslo križanke iz številke 35: Judo-isti z medaljami iz Čeljabinska Izid žrebanja iz številk 34 in 35 1. nagrado, polurno masažo hrbta v salonu tajske masaže Lai Thai v Celju, prejme: Romana Gorenšek, Kašova 20, Vojnik. 2. nagrado, darilni bon za Gostilno pri Ahacu, Grobelno, prejme: Ana Ma-stnak, Celjska 57, Laško. 3.-5. nagrado, vstopnico za kopanje in savno na Rogaški rivieri, prejmejo: Jože Šibanc, Trnovlje pri Socki 1, Nova Cerkev, Anton Pečnak, Preden-ca 15b, Šmarje pri Jelšah in Helmut Skutnik, Klanc 17, Dobrna. 1. nagrado, polurno masažo hrbta v salonu tajske masaže Lai Thai v Celju, Nagrajencem čestitamo, nagrade bomo poslali po pošti. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 Ime in priimek: Naslov: Ona: Sklenili boste kompromis na poslovnem področju, ki vam bo dolgoročno prinesel celo več, kot boste pričakovali. Je že tako, da je treba včasih malce popustiti, da dosežete, kar si želite. On: Odidite raje malo v naravo, saj bo to koristilo vašemu zdravju. Privoščite si miren in udoben teden brez nepotrebnih zapletov in si dobro odpočijte. Nato pa s polno paro naprej! Ona: Zakaj ste tako sramežljivi? Če se boste preveč obotavljali, se lahko vsi vaši načrti kaj hitro popolnoma porušijo, kasneje pa si boste očitali. Torej le pogumno naprej, z malce sreče vam bo uspelo realizirati zastavljeni načrt. On: Nikar se ne zanašajte na tiste, ki so vam nekoč že obrnili hrbet. Poskusite se raje opreti na svoje moči in uspeh enostavno ne bo izostal. Proti koncu tedna se vam obeta presenečenje, ki vas bo precej razveselilo. DVOJČKA ^ Ona: V vaše življenje bo vstopila cela kopica novih ljudi, kar vas bo na začetku sicer malce zmedlo, vendar se boste kaj hitro dobro znašli in iz tega potegnili tudi nekaj koristi. Ste na pragu nadvse ugodnega obdobja. On: Ne poskušajte na vsak način ujeti tistega, za kar mislite, da ga morate imeti. Z malo potrpljenja vam bo uspelo uresničiti celo tisto, kar se vam je venomer izmikalo. Oglasil se vam bo star znanec z novimi težavami. Ona: Poigravate se s partnerjem, on pa z vami, ker sta oba prepričana, da je to pravi recept proti dolgočasnosti. Dovolili si boste nekaj, s čimer se vaš partner ne bo strinjal, vendar se bo na koncu vendarle uspel sprijazniti. On: Le stežka se boste lotili zahtevnega posla, vendar je zdaj resnično tisti čas, ko bo treba nekaj narediti. Prijatelji vam bodo sicer pomagali, vendar bo glavnina posla na vaših ramenih. prejme: Erika Simonič, Kersnikova 38, Celje. 2. nagrado, knjigo Celjske Mohorjeve družbe Orel s Škrlatnega vrha, prejme: Darinka Lapornik, V. Grahovše 28, Laško. 3.-5. nagrado, vstopnico za kopanje in savno na Rogaški rivieri, prejmejo: Miran Rojc, Pot v Konjsko 8, Vojnik, Marina-Nina Kocen, Ul. frankolo-vskih žrtev 15, Celje in Matija Ciglar, Petrovče 217, Petrovče. Ona: Pripravljeni ste na marsikaj, vendar bodo dogodki prihodnjega tedna docela presegli vaša pričakovanja. Toda brez panike, saj se vam obeta le dobro. Še posebej bodite pozorni na ljubezenske premike... On: Skrajni čas je, da si vzamete nekaj časa tudi zase in da odpišete na pismo, ki ste ga že skoraj pozabili, nekdo pa vztrajno čaka na vaš odgovor. Imate lepo priložnost, da se iz vsega skupaj razvije še kaj več, kot pričakujete. DEVICA Ona: Obiskali boste nekdanjega prijatelja in pri njem preživeli prijetne urice ob obujanju spominov na dobre stare čase. Potem se čim prej vrnite domov in se posvetite tudi svojemu partnerju, ki že dlje časa pogreša vašo bližino! On: Arogantnost vas lahko privede dobesedno na rob prepada. Tudi vaša partnerka nima neskončnega potrpljenja, predvsem pa se ji lahko kaj hitro porodi ideja, da z vajinim odnosom ni vse čisto vse v redu. TEHTNICA fl Ona: Nov znanec vam bo razkril svoje poglede na vaše obnašanje, kar vam ne bo ravno najbolj všeč. Je že tako, da kritika ni prijetna, vendar je vsekakor boljša kot prikrivanje resničnega stanja. On: Včasih se splača tudi malo potrpeti, saj je pozneje uspeh toliko slajši in prijetnejši. Zato se nikar ne obremenjujte zaradi trenutnih neuspehov - vaš čas šele prihaja. In noč ima moč, zato jo izkoristite do konca! HiUiUlMJm Ona: Prizadevnost na poslovnem področju bo začela kazati konkretne sadove, kar se bo v največji meri poznalo predvsem pri finančnih zadevah. Toda nikar ne začnite kar takoj zapravljati! On: Neznanec vam bo ponudil prst, vi pa boste zgrabili celo roko. Pazite, da vam ne bo tega v prihodnosti še žal, saj ga boste kaj kmalu prav pošteno potrebovali. Premislite in se odločite za tisto, kar vam bo prineslo več dobrega... STRELEC ^ Ona: Presenečeni boste ugotovili, da se poslovne zadeve uresničujejo veliko hitreje, kot ste pričakovali. Uporabite svoja poslovna poznanstva in čim prej pripeljite zadeve do srečnega konca. On: Spet se je izkazalo, da niste izpolnili tistega, kar so vam zaupali. V prihodnje bodite mož beseda in vsaj enkrat drugim za zgled. Le tako se boste uspeli otresti očitkov, ki bodo trenutno kar deževali. Vi pa brez pravega dežnika . KOZOROG jf^ Ona: Zapletli se boste v mrežo preteklih laži, čeprav niste z njimi mislili nič slabega. Boste pa zato drugič bolj odkriti. Laž ima kratke noge in slej kot prej se ugotovi prava resnica. Tega nikar ne pozabite! On: Bilo bi bolje, če bi s pomembno odločitvijo še malce počakali. Prav nič vam ne bo pobegnilo, zato so vsakršne skrbi popolnoma odveč. Poskrbeli boste za nekoga, ki vam tega ne bo tako hitro pozabil . HM. I,'H: »M Ona: Prijatelj vas že dlje časa pozorno opazuje, a ste vse preveč zaverovani v svoje delo, da bi to tudi uvideli. Stopite mu vsaj korak nasproti in mu tako olajšajte delo. Odkrili boste nekaj povsem novega in nepričakovanega. On: Življenje vas bo postavilo pred resno preizkušnjo. Prosite za pomoč prijatelja, ne bo vam je odrekel. Proti koncu tedna se vam obeta manjši prepir s partnerko, ki ima zadnje čase precej ekstravagantne ideje. Ona: Opazili boste, da se vaš nekdanji partner ponovno kar precej suče v vaši bližini in vas gleda na način, ki vam pove vse. Dobro premislite, kaj si v resnici želite, nato to tudi naredite. On: Kritično boste ocenili trenutno situacijo v ljubezenskem življenju in ugotovili, da ni tako slabo, kot vam to dopoveduje nekdo, ki očitno nima ravno najbolj poštenih namenov. Zaupajte partnerki in vse bo v redu. TO cm ZHZ Nov avto za slepe in slabovidne s Celjskega sta s penino krstila predsednica ženskega Lions kluba Celje Mozaik Bojana Mazil Šolinc ter predsednik društva Edi Vodeb. Savinjčanka varčno s penino »Do uspeha je prišlo zato, ker se nas je več povezalo za isti cilj,« odgovarja predsednica celjskega ženskega Lions kluba Celje Mozaik Bojana Mazil Šolinc, sicer direktorica celjskega doma starejših ob Savinji. S predsednikom Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Celje Edijem Vodebom je krstila nov avtomobil s sedmimi sedeži, s katerim bodo prevažali slepe in slabovidne. Dosedanji avtomobil za prevoz slepih je bil star štirinajst let, zato je tajnica društva Nada Močenik lani poleti naslovila na župane celjske regije prošnjo za pomoč, prav tako so se povezali z lions klubi in različnimi donatorji. Od več kot tridesetih občin jih je potrebam slepih prisluhnilo devet, rekordno se je izkazal Lions klub Celje Mozaik. Za avtomobil v vrednosti okoli dvajset tisoč evrov jim je uspelo zbrati kar devet tisoč evrov. Avto so krstili s penino, s katero je po Vodebovem mnenju prva dama Mozaika preveč varčevala. »Saj smo vendar Savinjčani!« mu ni ostala dolžna Mazil Šolinčeva, doma iz Braslovč. BJ Dež(ev)niki Bi Konjičanom uspel svetovni rekord? Za ljubitelje »štrudla« je v Slovenskih Konjicah pravi raj! Tam so za letošnje jurjevanje spekli daleč najdaljši slovenski zavitek, ki je v dolžino meril nič manj kot 65 metrov, za razliko od lanskega, ki je meril »komaj« 32 metrov! In kdo se je tako zelo potrudil? Največ, kar osem pekačev zavitkov so prinesli iz moškega upokojenskega zbora Adolfa Tavčarja, sledili so gospodinjstva krajevne skupnosti Žiče in dom za starejše občane. Na jurjevanju so se nato pojavili vsi mogoči zavitki, od jabolčnega in skutinega do borovničevega ter bučnega, ki so jih nato sestavili v enega. Da je res dolg 65 metrov, je javno izmeril udeleženec jurjevanja, predsednik države dr. Danilo Türk, ki je nato ugotovil, da pod Pohorjem pečejo odlične zavitke. In če menite, da ga je bilo za udeležence jurjevanja dovolj, se hudo motite, saj ga ni nič ostalo. V Slovenskih Konjicah pa so že začeli po malem razmišljati, da bi morda lahko prekosili svetovni rekord iz Guinessove knjige rekordov, kjer je podatek o 80 metrov dolgem »štrudlu«. BJ, foto: SHERPA Predsednik države dr. Danilo Türk meri z županom Miranom Gorinškom najdaljši slovenski »štrudl«. Nič ni tako vroče, kot se skuha Stara modrost pravi, da se nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha. V teh dneh, ko kar naprej poslušamo o varčevanju in kompromisih, je taka misel sila blagodejna. Medtem ko so se sklanjali nad »šentjursko kislo župo«, pa je bila za lastnika trgovske verige Jager Franca Jagra, solopevko Martino Zapušek, »malega župana«, uradno tudi predsednika mestne skupnosti Jožeta Štiglica in varuha muzeja Južne železnice Mihaela Bučarja gotovo blagodejna misel tudi to, da jim take ali drugačne »župe« vsaj nekaj časa ne bo treba kuhati. OS, foto: GrupA Čeprav je ob odprtju medovitega vrta v Mozirskem gaju deževalo kot za stavo, je med rezanjem slavnostnega traku nebo le pokazalo malo usmiljenja. Ravno toliko, da so (z leve) predsednik slovenskih čebelarjev Boštjan Noč, minister Franc Bogovič in predsednik mo-zirske čebelarske družine Ivan Čopar lahko trak prerezali brez dežnikov. Ni kaj, zagotovo so slike brez dežnikov veliko lepše. US Išče novega ženina ... in nevesto Čeprav na poroki sredi Zgornjega trga v Šentjurju ni imela ravno strateške vloge, je verjetno že dolgo ni tako stiskalo. Marijana Novak, urednica lokalnega časopisa, je bila namreč »botra« prvega para Šentjurčanove poroke. Za prihodnje leto je napol že obljubila, da si bo izmislila kaj novega. Pa naj bo s prstani ali brez. OS, foto: GrupA Ko politika odpove Evropska poslanka Romana Jordan je pred kratkim obiskala Bio park Nivo v Žalcu. Evropska politika, kot kaže, zaenkrat še nima vpliva na vremenske razmere, saj je ob sprehajanju Jordanove po parku močno deževalo. Morda pa so vsaj energetske točke dobro delovale na njeno počutje. ŠO, foto: TT Romana Jordan skupaj z Janezom Štusejem iz bio parka na eni od energetskih točk.