33. štev. V Kranju, d 6. avgusta 1902. III. leto. 6OR6JO6C Političen in gospodarski lisi. Vabilo na narocbo«. zf^i^amo^K! za pol leta 2 K, za četrt leta 1 lC. Naroča se list lahko vsak dan, in naj se naročnina izvoli poslati upravništvu. Nekaj temnih strani. Dopis. [Konec.*] V naših agrarnih deželah je tudi meščan v slabem gospodarskem in duševnem stanju. Živeti mora od kmetije, ker ni industrijelec, in kmet mu da iz svojih prebitkov življenje. Zategadel je res živa potreba, da naša država daje mestom milijone in milijone. Toda kako dolgo bo to šlo naprej? Milijonov bo treba za organizacijo kmetije v Avstriji. In pri nas še ta denar ne bo izdal ničesar, ker bodo izginila veleposestva, katerih ne bo mogoče nič več obnoviti niti z visokim denarjem. Kakor za obnovitev Krasa, tako bo treba milijonov tudi za organizacijo naše kmetije. Sedaj dopušča avstrijska vlada, kako «humus» odplavlja in kamen raste. Pač pa ima milijone za kanone, dočim za nakup veleposestev in stvaritev novih kmetij iz njih ali kmetskih delavskih zadrug na njih nima niti vinarja. Kjer ni industrije in trga za kmetske pridelke, ondi mali kmetovalec ne more izhajati. A tudi v najboljših razmerah mora biti vmes več veleposestev, ki so nekaka učilnica za drugega kmeta, ki lahko spajajo kako industrijo s kmetijo, ki redijo boljše rejeno živino in ki hoste varujejo pogina. Tudi kmetske delavske zadruge, bodoča organizacija kmetskega gospodarstva, ne morejo uspevati, ako se ne ustvari kak večji arondiran kmetski svet. Huda peresna vojska se vodi, ali veleposestvo ali parce-liran kmet, toda zmagalo bo veleposestvo. Da kmetija sploh daje čvrste ljudi, če je dobro organizirana, o tem bi bilo odveč pisati. A dobro rejen otrok veleposestva je postal dostikrat najvažnejši voditelj v gospodarskem ali v drugem življenju. V tem je iskati veliko revščine, ki slovenskemu organizmu od te strani ni bila v pomoč ob važnih časih zadnjih 300 let in posebno ne v zadnjem stoletju, ko se je pri nas v Avstriji vršila pri gospodarstvu ter sploh v vsem velika revolucija, ko se je rodila prosta lastnina in kapitalistično gospodarstvo sedanje *) Glej 24. številko «Gorenjca» z dne 14. junija 1.1. dobe. Manjkalo nam je vodilnih moči. Revščina ni prijazna izgoji gospodujočih narav, bogastvo jih izreja. In brez takih gospodujočih narav ne gre voz pravilno naprej. Veleposestvo jih rodi in izgaja, kakor Vodstvo velikih trgovskih in industrijalnih podjetij. Naš kmet dobiva po razpadu veleposestev v svojo last res več boljše zemlje, katero pa mora drago plačati, in sicer z mozgom, katerega je pustil pri delu v tujini. A to dela k večjem le bajtarstvo. Večji kmetje kupujejo manj, saj še svoje prvotne zemlje ne morejo več obdelovati vsled pomanjkanja delavcev. Z' razdorom rednega gospodarstva na kmetiji gre roka ob roki razdor socijalnega in nravnega življenja in z istim tudi telesna ter duševna krepost in lepota naših ljudi. Še nikdar ni naš narod tako slabo uspeval, kakor sedaj. Novačenja pojo tužno pesem in razgled po našem kmetskem ženstvu kaže, da je krasota naših žen in deklet tudi v krajih, kjer so bili enkrat samostani, šla po vodi. Žalostna resnica! Do 40 odstotkov zabeležujejo učitelji naših gimnazij — med slovenskimi dijaki namreč — dvojk. Jedva 8 do 20 abiturijentov da kaka gimnazija. In tam v Št. Vidu nad Ljubljano se dviga poslopje, v katerem hoče ljubljanski škof po 500 mlade-ničev izgajati «po svoje*. Masa naroda bo dajala zadnje vinarje za ta zavod, kamor bo pošiljal revni narod svoje fante. Zbirali bodo najboljše talente, katere bodo ubijali v tem zavodu. Veleposestvo in njega zarod je suha veja na narodovem drevesu, druge kmetije talent, ki še sedaj daje precejšnje število dobrih narodnih delavcev, se bo ubil v tej morilnici duhov, narav in značajev. — Krasen razgled imamo iz teh perspektov nad našim življenjem! Ljubljanski grad In promet tujcev. IV. Kakor nas pa uči žalostna skušnja, nam bi vsi naši najlepši naravni zakladi ne donašali nobene, ali vsaj razmerno silno malo koristi, če ne bi skrbeli, da ž njimi seznanimo širni svet, osobito pa še naše brate Slovane. V to pa je treba reklame, reklame in zopet reklame. Priznati moramo, da smo v tem oziru prav mnogo zamudili , da smo bili podobni onemu svetopisemskemu človeku, ki je izročeni mu talent zakopal globoko v zemljo. 318 V tem, ko smo pri nas slušali visokoleteče govore, navduševali se zdaj za to, zdaj za ono ter cepili dlako, delali so trezni Švicarji. Gosto omrežje društev za povzdigo prometa tujcev prepreza danes Švico in, kar se je tam vsako leto storilo za reklamo, je naravnost čudovito. Predaleč bi nas zavedlo, ako bi hoteli našteti vsa društva ter opisati, koliko so storila za promet tujcev, koliko so izdala za reklamo i. t. d. Nekaj pa najdemo pri vseh društvih enakega. Vsako društvo izkazuje namreč med svojimi dohodki — prispevke občinskih zastopov in države. Omeniti pa hočemo središča prometa tujcev v Švici namreč mesta Guriha. Domnevalo bi se lahko, da mesto Gurih in Viervvaldstattsko jezero ne potrebujeta reklame, a Švicarji vedo, da je reklama vedno potrebna. Pred nami leži šestnajsto letno poročilo, ki ga je izdala prometna komisija, izvoljena od društva za promet tujcev. Društvenine je bilo blizu 10.000 kron, 8000 kron je dalo mesto, nekaj država, banke, pivovarne i. t. d. tako, da je imelo društvo 1. 1901 znatno svoto 56.000 kron dohodkov. Od tega je izdalo za reklamo 27.000, za koncerte 13.500 kron i. t. d. Reklamni aparat je deloval velikansko, kajti izdalo se je 100.000 izvodov «Zuricher Fiihrer» in 10.000 krasno ilustriranih prospektov se je razposlalo v Nemčijo, Belgijo, na Angleško, Holandsko ter oelo v Rusijo. V Ženevi (Genf) je izdalo društvo • Association des interetes de Geneve* v kratki dobi 485,000 izvodov »vodnikov*, brošur, načrtov, panoram itd. in sicer v petih jezikih; v 618 časnikih v Evropi, Ameriki, Aziji in Afriki je priobčevalo članke o Ženevi. To društvo je izdalo za vso to reklamo 320.000 kron. V 17. letnem poročilu, ki je izšlo v januariju 1902, je bilo izmed 205.760 tujcev: 74.280 Francozov, 26.487 Nemcev, 18.092 Lahov, 10.669 Amerikancev 16.335 Angležev in celo 4697 Rusov i. t d. Društvo je izdalo tudi «vodnika* v ruskem jeziku. Ono podeljuje celo nagrade za okinčanje balkonov s cvetlicami. Kdaj bi pri nas komu kaj takega prišlo na misel. Med dohodki društva je tudi postavka: donesek kantona (dežele) 12.000 kron, donesek mesta 7500 kron. Železnična uprava ne le, da podpira taka društva z izdatnimi doneski, temveč še na lastno roko dela reklamo za promet tujcev. Samoobsebi je umevno, da ta društva kakor tudi železnice brezplačno razpošiljajo svoje publikacije. In pri nas? Za navadni vozni red je treba dati novcev. Deželna zveza za povzdigo prometa s tujci na Sol no-graškem je letos izdala krasno izdajo popisa cele dežele, ki pa ni kaka navadna popotna knjiga, ampak nekak PO D LISTEK. Kupidova pušica. Spisal Hudyard Kipling. Konec. Mislim, da bom zamogel opisati; prizor, ki je sedaj sledil. Bil je prav nenavaden in zelo nedostojen. Go-spica Kitty je nastavljala svoje pušice zelo skrbno, tako, da je lahk vsako videl, da se ona zaveda tega, kar dela. Bila je izborna strelka in njeni 46 funtni lok je bil prav umerjen njeni moči. Nasadila je lesene tarčine noge z štirimi zaporednimi, dobro merjenimi pušicami. Potem je zadela zgornji del tarče, in vse dame so se spogledale. Zatem je streljala igraje na «belo», kar je štelo vsakokrat, če je zadela, natanko eno piko. Spustila je pet pušic v belo. To je bilo krasno streljanje. Toda upoštevaje, da bi ona morala streljati na »zlato*, dabi dobila zapestnico, je pričel obraz Barr-Saggotta na lahko bledeti. Potem je vstre-lila dvakrat čez tarčo, dvakrat daleč mimo na levo — vsakokrat s tisto skrbjo, medtem, ko je krog okoli nje mrzlo molčal. Gospa Beighton je vzela svoj robec iz žepa. Potem je streljala Kitty v tla pred tarčo in zlomila več pušic. Zatem je vstrelila v «rdeče» — sedem almanah, ki bi krasil vsako salonsko mizo. To krasno delo, ki je jako izboren reklamni spis, se razpošilja na vse prijatelje lepe planinske dežele, in sicer cenejši kakor stane izdaja. Slike so poskrbeli najboljši umetniki. Že pred dvaindvajsetimi leti je tajnik trgovinske in obrtnijske zbornice v Bolcanu, poznejši državni poslanec dr. J. Angerer v zborničnem letnem poročilu prvokrat povdarjal važnost prometa tujcev v narodno-gospodarskem oziru. Številke prometa, katere je povzel iz statistike in pa porazdelitev dohodkov iz prometa tujcev na posamezne panoge, kakor: kmetijstvo, obrt i. t. d. so vzbudile začudenje ter povzročile, da se je časnikarstvo za to stvar bolje zavzelo. In pri nas? Nič o vsem tem. Navedli bi lahko še dolgo vrsto enakih društev in opisali njihovo delovanje, kar bi nas pa predaleč zavedlo. Omeniti hočemo le še to, da se je izdalo za reklamo za promet tujcev Švici v preteklem letu gotovo en milijon kron. _ V Kranju, IG. avgusta. Nagodba. Tretje branje avtonomnega carinskega tarifa je končano. Vsa bistveno važna nasprotja so se poravnala. Glede tistih točk, v katerih se avstrijski in ogrski ministrski predsednik nista mogla zediniti, bo odločil cesar. Tako pride doseženi načrt nagodbe na jesen pred parlament. Poljake preganjajo v porensko - vestfalskih okrajih nemška državna oblastva na vse načine. Te dni so imeli neko slavnost, katere slavnostni cerkveni govor je bil vsled vladnega ukaza nemški. Nemiri na Laškem. V pokrajini Bari je 400kmetov udrlo na posestvo nekega plemenitaša, odkoder se niso hoteli umakniti. Orožniki so streljali na upornike, mnogo je bilo ranjenih, eden celo mrtev. V Manduriji je šlo 1000 brezdelnih ljudi pred občinsko hišo zahtevat kruha. Vojaštvo je pripravljeno. Zapiranje francoskih samostanskih šol se nadaljuje. Papež je poslal francoski vladi protestno noto radi zapiranja kongregacijskih šol. Vatikan ne misli objaviti te note. Burski general Luka Mayer je dne 8. t. m. v Bruslju umrl. Meščanska vojna na Venezueli. Ust as i so vzeli Barcelono na Venezueli po tridnevnem hudem boju. Na strani vladnih čet je padel general Bravo s 60 možmi. Dopisi. Iz Bohinja. Železniški minister Wittek si je dne 7. t. m. ogledal bohinjski predor, prišedši peš z Goriškega čez hribe v Bohinjsko Bistrico. Za ogled dela so bili pik — in pokazala kaj zna, če hoče. Svoje čudovito streljanje je končala s tem, da je spustila zopet igraje nekaj pušic v tarčine noge. Tu je izid, kakor so ga pisali: Zlato. Rdeče. Višnjevo. Črno. Belo. Zadetih. Pik. 1 1 - — 5 7 21 Barr-Saggott je izgledal, kakor bi obtičale zadnje pušice v njegovih nogah mesto v tarčinih. Splošen molk pa je prekinil škripajoči glas nekega pegastega, zanikar-nega dekleta, ki je zmagovito kričalo: Toraj, jaz sem dobila! Gospa Beighton je zbrala vso svojo moč, da bi se pokazala ravnodušno; pa vseeno je jokala pred vsemi ljudmi. Ni ji pomagala nikaka umetnost, da bi zatajila to zmoto. Kitty je odvila svoj lok s svojeglavnim po-tegljejem in šla na svoj prostor, medtem, ko se je Barr-Saggott trudil, da bi tako izgledal, kakor da mu je prijetno, položiti zapestnico na rdečo roko onega zanikarnega dekleta. Bil je neznosen slučaj — zelo neznosen. Vsi so hoteli naenkrat proč. Domov gr^le je Cubbon spremljal Kitty. Ostalo pa ni vredno, da bi se tiskalo. pripravljeni posebni mali vozovi (hunti). Rov je bil lepo razsvetljen. Minister je bil z napredkom zelo zadovoljen. — Ob predoru se je zgradil hotel, katerega bo vodila gospa Stobr pkupno s turistovskim hotelom ob bohinjskem jezeru. — Vstop v rove bohinjskega predora se dovoljuje le z vstopnicami železniškega ministrstva in to baje le iz varnostnih ozirov, ki so radi velikih razstrelb v resnici Zelo potrebni. — Tudi v kamenolomih je treba velike pozornosti, kur ?e tu rabijo velikanske množine smodnika. Bile so že razstrelite, pri katerih se je za enkrat porabilo 1300 kilogramov smodnika, in se je vzdignil ter razdrobil kar cel del hriba. Iz Oerkljan. (Nesreča.) Dne 3. t. m. smo imeli pri nas novo mašo, na katero je privrelo toliko ljudstva, da je bila velika gnječa ne le v cerkvi, temveč tudi zunaj cerkve. Tudi naše gasilno društvo z 12 člani je prišlo delat red in prostor med množicami. Možje so se razpostavili po kakih šest metrov drug od drugega. Našemu načelniku, ki je stal v najhujši gnječi med samimi ženskami, se je celo pripetila nesreča. Ženske so namreč drle od vseh strani skupaj in podrle načelnika na tla; prav pošteno so ga pohodile, tako da je prišel domov komaj napol živ. — Še to jesen bodemo imeli pri nas tudi birmo. Takrat bo gotovo tudi mnogo ljudi zbranih in velikanska gnječa, vsled tega se je bati, da bi takrat ljudstvo ne pohodilo vseh dvanajst članov gasilnega društva. (Toliko jih namreč šteje vse društvo pod vodstvom profesorja in Menarčevega Janeza.) Eden, ki je sam videl nesrečo. Iz kranjske okolice. Večini našega kmetskega ljudstva še danes ni znano, da se je zaključilo zborovanje deželnega zbora. Vzrok temu je, da ljudstvo ne čita časnikov in ne zve novic, ki se dogajajo po svetu, v zaupanju pa pričakuje pomoči od svojih katoliških poslancev, katerim je izročilo svoje zastopstvo. »Domoljub* je pač svoje bralce v 13. številki z dne 3. julija t. 1. natančno poučil, zakaj se je zaključil deželni zbor kranjski. Tam lažnivo dokazuje, da zadene vsa krivda te preklicane liberalce, ker imajo večino v deželnem zboru, potem pa hvali junaške čine katoliških poslancev, katere šo vprizorili v začetku zborovanja. Na dolgo in široko navaja ta list, katerega izdajajo prijatelji in rešitelji kmeta (! ?), svojim «zavednim* volilcem vrline klerikalnih poslancev, in našteva predloge, katere bi bili ti stavili v pomoč propadajočemu kmetskemu stanu. Ako pa pogledamo natančneje te predloge, katere so hoteli staviti naši zastopniki v deželnem zboru, tedaj pridemo do prepričanja, da so po veliki večini podobni piškavemu orehu, in marsikateri izmed njih je v današnjih razmerah celo škodljiv za kmetski stan. — Predlog Šušteršičev, ki hoče vpeljati splošno volilno pravico, nima za kmetovalca nobene ugodnosti. Mi kmetovalci moramo pričakovati v slučaju, da bi se vpeljala splošna volilna pravica, le slabe posledice. Potemtakem bi imeli navadni delavci: hlapci in drugi, ki ne plačujejo nobenega davka, ravno toliko odločevati, kakor mi posestniki, ki plačujemo davek. To bi nam gotovo ne bilo v korist. Ko bi prišlo do tega, da bi hlapci in drugi delavci, katere potrebujemo mi kmetje, zahtevali od svojih zastopnikov, da oni zanje posredujejo in zahtevajo, da se na kmetih pri delu vpelje osem- ali deveturni delavni čas. Kaj imamo potem mi kmetovalci od tega pričakovati, ako bi se to zgodilo? Odgovor na to je jasen, da se bodeš moral ti »zavedni* kmet že truditi od ranega jutra, ko se bode tvoj hlapec še do šeste ure sladko zibal v postelji in se ti smejal, ker hlapčeva ura še ni prišla. Ravno tako bi bilo zvečer, ko bodeš imel vrejeno delo, katero bi s hlapcem lahko z velikim naporom dogotovila do trde noči, tedaj boš, ti kmet, ostal sam pri delu, ker hlapčeva ura je že prišla, ko je solnce še visoko nad goro, kajti dopolnil je svoj delavni čas! — Nadalje razlaga »prijatelj kmetskega stanu* v »Domoljubu*, kako trohnele so tiste pravice, ki dajejo devetdesetim veleposestnikom na Kranjskem voliti deset poslancev v deželni zbor. Če bi se skrčilo število poslancev iz veleposestva, upa doseči klerikalna stranka nekaj mandatov, katere bi spravila z versko pomočjo v klerikalni koš. — Isti »Domoljub* nadalje farba svoje 319 čitatelje, da so se vsi predlogi tikali kmetskih koristi, vendar vsak razsodni kmet lahko razvidi, da je to laž in da bi vsi od klerikalcev stavljeni predlogi, z majhno izjemo bili ravno tako pomembni za našega kmeta, kakor lanski sneg. Nam kmetom bi bilo bore malo pomaganega, ako se gozdnim delavcem v državnih gozdih zviša plača, tudi celjska gimnazija no bo rešila kranjskega kmeta. Ker imamo kmetovalci vedno večje troške, kakor pa pred leti, tedaj skrbite naši osrečevatelji, da se nam izboljšajo tudi dohodki in pomagano bode, čeprav še nadalje obstoji stari lovski zakon. Z gotovostjo smemo trditi, cla bi vas rešitelje kmetov in vaše hinavsko po-čenjanje poznala le polovica vaših «zavednih« volilcev, pa bi vam enkrat za vselej pri prvih volitvah odzvonilo, potem bi se ne up.Ui na dan s takimi farizejskimi pripomočki. To pa dobro veste, da vas ogromna večina volilcev po deželi ne pozna natanko in da taiste s pomočjo vere lahko peljete tudi v smrt, zato si zadovoljno manete roke in se smejite v svojo pest, češ: Nam je dana danes po deželi še vsa oblast, zatorej lahko storimo, kar hočemo! — Kakor obsoja ves omikan svet dogodke pri deželno-zborski volitvi v Idriji 1. 1., tako bi vas kolovodje klerikalne stranke obsodilo tudi ljudstvo po deželi. Da bi bilo tistemu znano, da ste se pobratili s socijalnimi demokrati in ko bi jim bila znana njih načela, katera so gotovo tako, ,da bi se vaši »zavedni* volilci gotovo s studom obrnili od vas ter bi zmajevali z glavo, rekoč: O moj Bog, kam smo prišli ? Sramotni pečat, ki se klerikalni stranki ne da izbrisati, ste dobili v Idriji pri volitvi v deželni zbor v vaši farizejski pravičnosti, menda si s takim počenjanjem sami sebi mečete polena pod noge in druge delate krivim, ki ne peljejo slepo z vami. Nezavedni kmet. Gasilska slavnost v Kamniku. Iz Kamnika, dne 11. avgusta. V nedeljo 10. t. m. se je vršila slavnost dvajsetletnice gasilskega društva kamniškega in blagoslovljenje gasilskega doma, ki je bil tako potreben kakor ribam voda. Že v soboto zvečer je bila bakljada in mirozov, v nedeljo zjutraj pa je bilo mesto okrašeno z zastavami. Proti osmi uri so pričela prihajati bratska društva iz vseh krajev. Ob poldevetih je bil sprejem društev na kolodvoru. Pozdravil je društva g. Fajdiga, kateremu se je zahvalil g. Doberlet. Istemu so izročile kamniške krasotice lep šopek iz samih planink. Po končanem sprejemu so odkorakala vsa društva na glavni trg. Društev je bilo okrog 80 s 460 možmi in več zastavami. Slavnesti so se udeležila naslednja gasilska društva: Gornjigrad, Ljubljana, Krško, Vič-Glince, Novomesto, Škofja Loka, Vrhnika, Kranj, Domžale z godbo, Postojina, Begunje, Šmarje, Studenec-Ig, Radovljica, Bizovik, Bled, Borovnica, Šmartno pri Litiji, Lukovica, Šiška, Št. Vid pri Ljubljani, Dob, Dovje, Mengiš z godbo, Dol, Kropa, Komenda, Mojstrana, Breznica, Dolsko, Moste pod Ljubljano, Selca, Cerklje, Škofljica, Železnike, Kamnagorica, Šmartno pod Šmarno goro, Voglje, Moravče, Motnik, Stara Loka, Trata, Dobrepolje, Gameljni in Stražišče. Ob desetih se je vršilo v prostorih čitalnice zborovanje zaveze, katerega se je udeležil tudi deželni odbornik g. Grasselli kot referent v gasilskih zadevah. Zborovanje je otvoril g. Doberlet, ki pozdravi zborovalce in predstavi g. Grassellija ter istemu da besedo. G. Grasselli naglasa v svojem govoru potrebo gasilskih društev, katera so organ občin, ter obžaluje, da so nekatere občine tako mrzle in da celo nasprotujejo takim osnovanjem, končuje z nado, da bi se tista kljub temu množila. G. Petrič na to predlaga v izvolitev častnih zavezinih članov gg.: deželnega predsednika barona Viktorja Heina, deželnega glavarja Otona pl. Detelo in deželnega odbornika Petra Grassellija, povdarjajoč njih velike zasluge za razvoj gasilstva. Vsi so bili enoglasno izvoljeni. G. Trošt kot tajnik »Zaveze* poroča o delovanju Zavezinega odbora, pri katerem se je ob početku spomnil 70 letnice načelnika gasilskih društev na Kranjskem g. Doberleta. V pretočeni dobi se je ustanovilo na Kranjskem 12 gasilskih društev, med temi na Gorenjskem v Srednji vasi, 320 v Bohinju, Gameljnih, Pirničah, Stražišču in na Jezici. Sedaj imamo v celi kronovini 134 gasilskih društev, od katerih jih je 111 pri Zavezi. Vsa društva štejejo 4352 delujočih in 1547 podpornih članov. Med drugim je nadalje tudi omenjal radi prošenj na deželni odbor, katere so bile letos skoro v večini napačno narejene in pripomnil, da se bode podpora kljub temu letošnje leto še izplačala. Konečno se spomni presvetlega našega vladarja kot velikega podpornika gasilskih društev in mu zakliče trikratni «Slava», čemur so se zborovalci z navdušenjem odzvali. Blagajnik g. A h čin poroča o društveni blagajni, iz katerega poročila se razvidi, da je prebitka K 1190*80. Po blagajnikovem poročilu se oglasi k besedi g. Luka Mlakar in prosi za pravično razdelitev podpor, kajti pri tej razdelitvi je treba veliko bolj gledati na gasilska društva na deželi, katera nimajo navadno nikakih podpornih članov, občine pa tudi ne prispevajo. Tako je društvo navezano samo nase. Povdarja, da je gasilsko društvo nek organ občine in da spada vse imetje občini, vsled česar naj bi deželni odbor bolj strogo postopal proti občinam in bi jih tako prisilil k izpolnjevanju njihovih dolžnosti. Temu predlogu se pridruži tudi deželni poslanec g. Andr. Mejač, ki nekako s tihim in milim glasom pripomni, da žalibog vsled obstrukcije letos ne more v deželnem zboru povzdigniti glasu za koristi gasilstva. V zadevi skupne bolniške blagajne se je sklenilo po daljšem razgovoru, da se naprosi deželni odbor, da bi od skupne letne podpore dal 10% skupni bolniški blagajni. — Pri volitvi novega Zavezinega odbora so bili izvoljeni vsi dosedanji odborniki. Ob jednajsti uri je bila sv. maša v župni cerkvi, po maši pa blagoslovljenje gasilskega doma po dekanu g. Lavrenčiču. Po izvršenem blagoslovljenju je zapelo pevsko društvo «Lira» jako izrazovito «Molitev*. Na to so se društva skupno razšla po odkazanih jim gostilnah. Ob 1. uri se je vršil pri Fischerju banket. Istega se je udeležil tudi državni poslanec g. dr. Andrej Ferjančič. G. Fajdiga napije Njega Veličanstvu kot čuvatelju gasilstva. Vladni zastopnik g. Kordin pa se zahvali za lojalni pozdrav in nazdravlja gasilstvu. Zavezni načelnik g. Doberlet — opravičuje se, da govori nemški — napije deželnemu predsedniku g. baronu Heinu, g. Trošt pa mestnemu zastopu kamniškemu, kateri je postavil lepo stavbo gasilskega doma, in izreka željo, da bi mestni zastop sam nosil breme, katero si je naložil, ker je premoženje gas. društva itak občinsko. G. Doberlet pozdravi dalje državnega poslanca Ferjančiča in prosi v zadevi gasilstva v državnem zboru podpore posebno v kazenskih zadevah, na kar g. državni poslanec odgovarja, da se je že potegoval v tej zadevi in da bo tudi v prihodnje zastopal kolikor mogoče koristi gasilstva ter napije naprednemu Kamniku s trikratnim «Živio». G. Fajdigi je nato vročila deputacija gasilskega društva kamniškega lep častni diplom za njega spretno in neumorno vodstvo, na kar se je g. Fajdiga toplo zahvalil za nepričakovano izkazano mu čast, češ, da bo še zanaprej posvetil po možnosti vse svoje moči za razvoj gasilstva. Pri oficijelnem delu je napil tudi g. Sajovic domovini slovenski. Pri banketu je pridno in dobro svirala kamniška mestna godba. Ob 4. uri pa se je vršil koncert na vrtu g. Fischerja, kateri je bil dobro obiskan; le škoda, da so morala daljnja društva že misliti na odhod in da niso mogla slediti lepim proizvajanjem. Tako se je ta slavnost izvršila v splošno zadovoljstvo meščanov kakor tudi udeležnikov in želeti je le, da ostane mesto Kamnik tudi v zanaprej napredno, ker le tako je mogoče doseči to, kar si želijo meščani. Brzojave so poslala društva: Kranjska gora, Gornji Logatec, Mošnje, Srednja vas v Bohinju in Sv. Frančišek Ksaverij na Štajerskem. Novičar. Na Gorenjskem. Osebna vest. Gospod Franc Roš, pomožni uradnik pri tukajšnjem glavarstvu, je imenovan c. kr. vladnim kancelistom v Celju. Seja kranjskega občinskega odbora od 12. avgusta. Župan prečita pismo profesorja dr. V. Koruna, v katerem se le-ta povodom svojega odhoda iz Kranja poslavlja od občinskega odbora. Zupan naznani, da se je v svojem in odborovem imenu že pismeno zahvalil odišlemu gospodu profesorju za njegovo delovanje v občinskem odboru, v »Dijaški kuhinji« in v krajnem šolskem svetu. Zahvala se sprejme v zapisnik. Nadalje poroča župan, da je c. kr. okrajno glavarstvo z odlokom od 6. avgusta podelilo stavbeni konsens za zgradbo prizidka pri gimnazijskem poslopju. — Občinski odbor ne ugovarja prošnji Frančiške Dovžan za koncesijo gostil-ničarske obrti. — V tajni seji pooblasti odbor občinsko predstojništvo, da sme oddati zgradbo gimnazijskega prizidka z demoliranjem vred za pavšalno ceno K 24.200. — Nato župan zaključi sejo. «Slovenec*, jeden izmed najpoštenejših in še nikdar zaradi častikraje obsojenih listov, katerega izdajajo katoliški duhovniki, je ta teden pisal, da so liberalci — sami lumpje in barabe. Ker je na vsak način potreba, da se to pribije, a danes tega žal ne moremo storiti vsled pomanjkanja prostora, hočemo kaj več o teh duhtečih cvetkah pisati v prihodnji številki. Zgradbo gimnazijskega prizidka je prevzel tukajšnji stavbinski podjetnik g. Josip Fuso za K 24.200. Tukajšnje gasilno društvo priredi jutri na predvečer cesarjevega rojstnega dne bakljado in mirozov, potem pa svira godba pri gospodu Jezeršku («Knedelnu»). Vstopnina40 v., rodbine 80 v.V ponedeljek bo slovesna maša. Umrl je tukajšnji čevljar g. Anton Pravst. Njegovega pogreba se je udeležilo gasilno društvo z godbo. Naj v miru počiva! Kje si doslednost? V nedeljo 10. t. m. ob veliki slavnosti gasilskega društva v Kamniku se je v ondotnem • Katoliškem domu* — ne vemo pod katero patronanco — tako plesalo, da se je prah kakor iz dimnika valil na cesto. Škof prepoveduje ples drugod, a v katoliških beznicah pa se sme plesati na «harmoniko* kakor se hoče. Kaj so katoliški mehovi drugačni kakor pa liberalni ? Tu se razvidi torej klerikalna pravičnost! Požari. Dne 6. t. m. je nastal v kozolcu gostilničarja g. Ivana Avsenika v Begunjah na doslej neznan način ogenj, ki je v poldrugi uri vpepelil ves kozolec z vsemi poljskimi in drugimi pridelki, kakor tudi stiskalnico in okrog 50 praznih sodov. Škoda se ceni okrog 1000 K, zavarovalna svota znaša 800 kron. — V Bodeščah je ogenj vpepelil podstrešje male kmetske hiše. Kmetijska podružnica v Begunjah napravi tombolo šele v nedeljo dne 24. avgusta t. 1. Novice iz Škofje Loke. Poročajo nam: Dne 14. t. m. zjutraj so prvikrat poskusili vodovod po ulicah. Vspeh je bil nepričakovano dober in povoljen. — Občni zbor vodovodnega društva se vrši dne 17. t. m. ob pol-šestih popoldne na Štemarjih. Na tem občnem zboru se sprejmo nova pravila. — Dne 12. t. m. so dobili na cesti iz kolodvora proti mestu nepoznanega, že priletnega človeka, ki je ležal vso noč na dežju. Drugi zvečer je umrl. Tega človeka nihče tukaj ne pozna. — — Dne 13. t. m. sta posetila škofjeloškega g. župnika krški škof dr. Mahnič in ljubljanski škof dr. Jeglič. Veselico v korist nagrobnemu spomeniku Kettejevemu priredi škofjeloška mladina dne 24. t. m. ob poldevetih zvečer v čitalniških prostorih. Na vsporedu je: prolog, dve veseloigri, dramatična slika i. t. d, Več prihodnjič. Na Javorniku je nekdo okradel poštni urad gospoda ravnatelja K. Luckmanna, in sicer iz zaprte miznice K 397-18. Tatvina se je najbrž izvršila od 1. do 21/,. ure po noči, ko ima nočni čuvaj službo pri vlakih na. ondotni postaji. Na Jezici pri Ljubljani se je vršil občni zbor novoustanovljenega gasilnega društva, pri katerem se je volil odbor. Dosedaj je pristopilo 54 članov- Ponesrečil se je delavec Franc Podjed iz Lanišc pri Kamniku, službujoč v cementni tovarni tvrdke Praš-nikar v Mekinjah. Pri delu mu je stroj strgal obleko in ga na nogah ter zgornjem delu telesa tako hudo raz-mesaril, da je vsled krvavenja umrl. 321 In Jeglič je mož!! Vsak kristijan in tudi mi liberalci, ki nas nazivljajo škofovi listi brezverce, barabe, lumpje i. t. d., spoštuje zapovedane praznike in ne pusti poslom ter delavcem delati ob praznikih navadnih del. Klerikalni mož Jeglič, kamnosek v Kranju, pa kljub svoji klerikalni zagrizenosti ne spoštuje praznikov. Včeraj, 15. t. m. je bil «Veliki Omaren», toda pri našem Jegliču so še popoldne okrog 4. ure tolkli v delavnici s kladvi tako, da se je slišalo celo v Savski drevored. Ljudje so se zgražali nad tem častilcem praznikov in se vprašali, če mu je Koblar v to dovolil. Res! Jeglič je katoliški mož! Na Fužinah se je pripetila velika nesreča. Dne 13. t. m. se je v ondotni tovarni razletel velikanski brus za sekire. Počil je na dva kosa, eden je padel na ubogega kurjača Reithoferja, ki je ves razmesarjen na glavi in spodnjih delih telesa. Zlomljeni ima obe nogi nad kolenem in skoro ves je zmečkan. Delavec je oženjen, a brez otrok. Upanja je prav malo, da bi še okreval. Zaključek kegljanja na dobitke, katero prireja Slovensko bralno društvo v Kranju, bode drugo nedeljo dne 24. t. m. točno ob 8. uri zvečer, in sicer s koncertom i. t. d. Kegljalo se bode še danes, dne 16., potem 17., 18., 23. od 8., oziroma 7. do 12. ure zvečer in na dan zaključka od 3. do 8. ure zvečer. Točno ob 8. uri je zaključek in se potem dobitki razdele. Odbor. Na Bled je dospelo do 15. avgusta 1763 tujcev. V Mostah pri Kamniku se je 24 letni oženjeni kajžar Janez Kepec s svojim 67 letnim očetom spri. V prepiru je starega moža tako okrcal in osuval, da je umrl. V Vodicah so čutili dne 12. t. m. potres. Na Kranjskem sploh. Občinski zastop na Vrhniki je soglasno sklenil protest proti brezvestnemu početju klerikalnih poslancev v kranjskem deželnem zboru, ker je isto v gmotno škodo prebivalstvu. Križem sveta. Obesili so dne 11. avgusta na Dunaju krošnjarja Kesslerja. Listi pišejo, da tako strašne smrti (justifikacije) še ni bilo na Dunaju. Obešenec je namreč še celih 12 minut živel na vešalih in šele potem umrl. Razne vesti. V Wyczulki v Galiciji so zaprli župana in vse občinske svetovalce, ker so odgnali troje delavcev, ki so prišli namesto štrajkujočih na delo. — V Kijevu na Moravskem si je pred kratkim 90 letni Jernej Prčik prerezal vrat in je vsled tega umrl. — Na možnar, s katerim navadno streljajo pri procesijah, se je vsedel in ga užgal posestnik Konrad Kaufmann iz Obermöhla na Zgornjem Štajerskem. Seveda ga je smodnik razkosanega odnesel v zrak. — Na Dunaju je minulo soboto zjutraj prerezal nek 21 letni fant v spanju 82 letni trafl-kantinji Jülich vrat z namenom, da ji vzame nekaj denarja in raznega blaga. Zakon na poskusnjo. 22 letna sobarica Marija W. se je seznanila s sedlarjem H. Krappelnom. Dan poroke je bil že določen, sobarica je že pustila svojo službo ter delala svojo balo. Neke nedelje sta ženin in nevesta napravila izlet na deželo. Na povratku pa je dejal ženin, da noče kupiti mačka v vreči, ter jo pregovoril, da je šla ž njim v neki hotel. Nekaj dni pozneje pa ji je pisal, da nima dovolj denarja, da bi jo mogel vzeti, saj rabi za svojo trgovino kapital. Sobarica ga je tožila, in sedlar je bil obsojen za mesec dni v ječo in na plačilo 2000 K zapeljanki. Zakon na poskusnjo je bil sedlarju pač drag! Domača knjižnica. Brošurica »Cerkvene pristojbine (štolnina) za Štajersko, Koroško in Kranjsko* je ravnokar izšla v drugem natisu. Založil in prodaja jo Rok Drofenik v Ljubljani, Florijanske ulice št. 33. Tiskal jo je Rihard Šeber v Postojini. Cena 24 vinarjev. Tedenski sejem v Kranju dne 11. t. m. Prignalo sejo 154 glav goveje živine, 0 telet, 86 prašičev, 5 ovac, — koze, 45 buš. — 50 kg: pšenice K 7*25, prosa K 7.—, ovsa K 6-—, rži K 6'—, ajde K 7-—, ječmena K 550, krompirja K 3*—. Išče se manjša, še dobro ohranjena blagajnica (Werthelmerlca) ki je varna proti ognju. 128—1 Ponudbe naj te vpošljajo na upravništvo »Gorenjca*._ bepo $tar>OL>ar)jc z uporabo vrta se s 1. septembrom 1.1. odda »pri Fidru» na polju. 125—1 5I0U0! Povodom svojega odhoda na Štajersko javljam vsem prijateljem in znancem, od katerih se nisem mogel osebno posloviti, krepki Na zdar! Franc Ros 127 c. kr. vladni kancelist v Celju. Zahvala. Vsem tistim, ki so pripomogli, da te je naše znamenje tako dobro popravilo, zlasti pa g. Francu Omersu, trgovcu iz Kranja, za njegovo velikodušno podporo, izrekamo najtoplejšo zahvalo. V Stražišču, dne 12. avgusta 1905. 129 Emanuel Kovačič in več loiedov. Krasota oken so naše rolete, ialuzije, xa-vite ž aluzije, cene in moderne, ki se na-roče pri J. Šlibarju v Radovljici. 123—Í Otvoritev trgovine. Slavnemu občinstvu javljam tem potom, da sem otvoril v Kranju, glavni trg št. 3 v hiši gospoda Peter Mavrja, trgovino galanterijskega in norimb erftkega blaga. Zaloga vsakovrstnega v to stroko spada-jočega blaga, kakor: otročjih vozičkov, raznih vrst kovčegov, košar in pletenic, otročjih igrač šolskih potrebščin, raznovrstnih krtač, glavnikov, denarnic, toaletnega mila, parfumov, žepnih nožev, namiznega orodja, karafin, usnjatih vratnikov za pse, igralnih kart, (marjaš in tarok) velika izher razglednic in podobic, vsake vrste papirja, palic za gospode in hribolazce i. t. d. Ce«€ itizK«! postrežba točna! j* Za mnogobrojni obisk trgovine uljudno ^> proseč, beležim 108-5 z odličnim spoštovanjem Janko Kocmut. 322 Naznanilo in priporočilo, Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem se preselil iz hiše št. 132 v hišo št. 118 poleg velikega mestnega vodnjaka, kjer nadaljujem še naprej knjigoveško obrt. Priporočam se si. občinstvu za vezanje knjig po najnižjih konkurenčnih cenah in s solidno postrežbo. V zalogi imam tudi ravnotako kakor prej vsakovrstne knjige, molitvene in druge, kakor tudi knjigo dc(tt?a in največja v Sjuvijani. 75—13 Nad 600 različnih vzorcev Pri nakupu blaga ža Moške obleke se dobro priporoča 1. mikl1uc v Ljubljani, Špitalske ulice štev. 5 ki ima v zalogi vedno najnovejše blago. O resnično nizkih cenah se vsakdo lahko prepriča. 74-14 Vzoroe pošilja na zahtevanje poštnine prosto 324 rs) rt 1 Priznano najboljše oljnate barve smletc l stroji najnovejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po finosti, ki omogočajo Z jako majhno množino pobarvali veliko površino, razpošilja po nizkih cenah Adolf Hauptmann v Ljubljani tovarna oljnatih barv, firneža, laka in steklarskega kleja. 82—11 Ilustrovani ceniki so brezplačno na razpolago. o a. a o cr O o i6W8 LJUBLJANA Prule (Sredina) št. 18 TOVARNA ZA IZDELOVANJE VSAKOVRSTNIH STOLOV MIZ ZA VRTOVE in vseh v to stroko ■padajočih predmetov, ki se izvršujejo natančno po naročilu. lumpja ni ožil« m ii-^jmMo totpo in po najniljih teti st razpošiljajo zastonj in frankovane. Zahtevajte »Gorenjca" mm m m V Vseh gostilnah in IfaVarnah! R. LANG, Ljubljana (Kolizej) tovarna ca modroce na pereaa in posteljno opravo, »aloga pohištva, priporoma vsake vrste modrocev, posteljne ulooe, zrcal, podob, oirotjih voziCkov, naslonjačev, poti-valnikov (sofa, kanape, divan) in sobno opravo 60—17 po najnižjih cenah. Cenike s 300 podobami posije zastonj in poštnine prosto. Prodaja tudi na obroke. J Razpošiljanje točno. Predtiskarija Predtiskarija RANJA IVI ERSOL LJUBLJANA, Mestni trg št. 18 priporoča svojo bogato zalogo pričetih in izvršenih ženskih ročnih izdelkov, vsakovrstnih, jako ličnih vezenin, krojaških potrebščin ter raznega drobnega blaga — po zelo zmernih cenah. 168-48 Monogrami in riearije se v poljubnih bojah in slogih vvezujejo na vsakršno blago. — Zunanja naročila se izvršujejo točno in ceno. 6. Tdnnies Ljubljana 76_ia tovarna za stroje, železo in kovinolivarna priporoča kot posebnost vse vnte žage in vse stroje za obdelovanje lesa, ame-rikanske turbine, bencin-motore in parostroje. C. kr. priv. tovarna strojev, brizgalnit, kmetijskih strojev, I. moravska mehanična tkalnica cevi in pasov R. A. SMEKAL v Cectiu pri Prostjevu in Smichow - Praga. Podružnica v Zagrebu, Frankop ulica 9 priporoča 13—30 slavnim gasilnim društvom, občinam in zasebnikom brizgalnice vsake vrste, s patentom proti zmrzlini in s priredbo, da tiste na obe strani vodo vlečejo in mečejo, parne brizgalniee, s kojima zamoreta samo dva človeka opravljati delo — naučba v teku treh dni — ter ne potrebujejo izprasanega strojevodjo; dalje vse drugo gasilno orodje, čelade, pase, sekirice, leitvo i. t. d., kmetijsko orodje in Peronospora-brizgalnice. — Roba solidna elegantna in ceno. Plačila po dogovoru. R. A. Smekal v Zagrebu. Podružnica 66 Naprodaj je več novih in rabljenih HARMONIK nemškega in dunajskega sistema. Kje se zve v upravništvu „Gorenjca". i_33 ip w J. Spreitzerjev naslednik LJUBLJANA, Slomškove ulice St. 4 Stavbeno-umetno in konstrukcijsko ključavničarstvo. iično omrežje na stroj, obhajilne mize, ograje na mirodvoru, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stčlpne križe, štedilnike i-1, d. 81—12 Špecijaliteta: valjični zastori (Rollbalken). Stavbinska kleparska dela vsakovrstna, iz poljubnega gradiva. — Najcenejša izvršitev lesno-cementnih streh in pokrivanja s strešno lepenko ter v to spadajoče poprave z jamstvom najsolidnejega dela. — Zaloga strešnega laka, lesnega cementa in strešne lepenke v najboljših kakovostih. — Strelovodne naprave po izkušeni sestavi. Ustanovljeno 1861. L. M. ECKER Ustanovljeno 1861. LJUBLJANA, dunajska cesta št. 7 in 16. Vodne instalacijske naprave vsake vrste, napeljava v hiše, zveza z obstoječimi vodovodi, premembe in vsakršne poprave. Zgradba stranišč in kopelnih naprav od preproste do najfinejše izvršbe proti jamstvu primernega, trpežnega dela. — Proračuni na zahtevanje brezplačno. 118—3 326 Posamezne številke »Gorenjca" se prodajajo po 10 vin. v Škof JI Loki pri g. M. Ž i £onu, trafika na glavnem trgu; Radovljici pri g. Otonu Homannu, glavna trafika. j ključaničarstvo in trgovina zželeznino v Radovljici, Gorenjsko priporoča svojo zalogo najboljših mlatilnic na vitle.....po K 103*— „ roke.....„ „ 112-— vsake vrste slamoreznic, šivalnih strojev za krojače in šivilje, kolesa (bicikelji) od K 160—240. Najboljše železo in jeklo, kovina za okna in vrata štedilna ognjišča vsake vrste, knhijske posode i. t. d. i. t. d. H2-4 LJUBLJANA na Starem trgu štev. 1 Prva in najstarejša 166^48 zaloga šivalnih strojev. Tu se dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno priporočam svoje izvrstne slamoreznice in mlatilnice, ki se dobivajo vilie njih izbornosti ceno. — Ceniki zastonj in poštnine prosti. Trgovina z železnino »MERKUR" PETER "v Celju, Graška cesta, šte-v. 1«3 priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite železnine, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedelskega orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srpe, grablje in strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter okov za okna, vrata in pohištvo, žrebljev, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalke, meril in uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (štorje), lončene cevi, samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko železne trgovine spadajoče predmete. *W Tomaževa žlindra, najboljše umetno gnojilo- # Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih križev. * Postrežba točna. Cene nizke. CD CD •6 O O p < IM 9 O CD M -i » 3 ■■■■ ■ M<" ■ »mmm m 326 Za pravo zlato ali srebro se pismeno jamči. H. SUTTNER t urar v Kranju Za pravo zlato ali srebro se pismeno jamči. Izpisek iz novega velikega cenika, ki ima okrog 600 podob in je na zahtevanje vsakomur na razpolago. 14 kar. zlat srček gld.350 Double zlat •nek 75 kr. Svetinja emaj-lirana 1 gfxl. Svttinja emaj-lirana 90 kr. Svetinja emnj-lirana 80 kr. 14k. zlati uhani 235 gld., double-zlati 75 kr. 14 kar. zlati uhani s pravimi opal-kautni gld. 485 14kar. zlati uhani z bliskajočimi kamni gld. 450 14 kar. zlati uhani i plavim kamnom gld. 2-75 Double-zlata verižica gld. 325, 14kar. ilata gld. 1050 Srebrna verižica gld. 135, zlato na srebro gld. 2'75, 14kar.zlato gld. 975 Dolga za vratna verižica iz 14 kar. zlata gld. 29 — srebrna tfld. 3'50 Zavratna verižica 75 kr. in naprej double-ziato 2-75 14 kar. zlato 5*75 in naprej Srebrna ura ca dame gld. 4'50 in naprtj 14 kar. zlata gld. 1050 Srebrna ura za dame 14kar. zlata ura za 14 kar. zlata ura za najfinejša 7 gld. dame, močna z dvoj- dame, prav fina, Zlata močna fina natim pokrovom močna z dijamanti 17 gld. gld. 1950 gld. 35-- Srebrna ura remont. 3*50gld. bolja gld. 5-—, najfineja gld. ti-50 Usojam se slavnemu občinstvu naznanjati, da sem svojo zalogo ur, zlatnine in srebrnine zelo povečal. V zvezi s prvimi evropskimi tovarnami razpošiljam le dobro in solidno blago z malim dobičkom ter velikim iztrženjem, ne samo po avstrijskih deželah, > nipnk tudi v inozemstvo po najnižjih cenah, po katerih se nikjer drugod ne kupuje. — Dobe se vse vrste briljantov in dijamantov, prstanov, uhanov in najnovejše verižice za dame. Posebno se priporočam pri nakupu birmanskih daril. Z odličnim ipoMovanjem H« Suttiur. 120—2 Prosim, zahtevajte novi veliki cenik! Križ zlato na srebro 80kr.,vedji gld. 1-35, 14 kar. zlato |ld, 2-75 khaja vsako soboto zvečer, če je ta dan praznik, pa dan poprej. — Velja po pošti prejeman za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni, za četrt leta 1 krono. Za Kranj brez pošiljanja na dom stane za celo leto 3 krone, za pol leta 1 krono 50 vinarjev. Dostavljanje na doni ttane za celo leto JO vinarjev več. Posamezne številke stanejo 8 vinarjev. — Na naročbe brez istodobne vpo.šiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se za peti t vrsto 10 vinarjev, če se tiska enkrat, 8 vinarjev, če se tiska dvakrat, če se tiska večkrat, pa po dogovoru. Uredništvo in upravništvo se nahaja v hiši štev. 105 nasproti župne cerkve. —Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Izdaja in zalaga konsorcij «Gorenjca». Odgovorni urednik Gašper Eržen. Tiska Iv. Pr. Lampret r Kranju.