ISSN 1501-8373 ^p^jjB3j/Juy ju IJ3J zlzjjj U-lJ/ J J /J3J Ji Poštnina plačana pri pošti 3325 Šoštanj Knjižnica Velenje Titov trg 05 LETO XIV ŠT. 7/8 30. AVGUST 2007 3,00 EUR __________________________OBČINA ŠOŠTANJ_____________________________ KONČNO POROČILO JAVNEGA RAZPISA ZA DODELITEV NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM V OBČINI ŠOŠTANJ V LETU 2007 V mesecu marcu 2007 je bil v časopisu List občine Šoštanj objavljen javni razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem. Na razpis, ki je trajal od 10.03.2007 do 15.04.2007, so se lahko prijavili vsi občani, ki so izpolnjevali razpisne pogoje. Na razpis so se prijavili tako vlagatelji, ki želijo stanovanje v najem oz. tisti, ki želijo zamenjavo stanovanja. V predvidenem razpisnem roku je za dodelitev neprofitnega stanovanja, oziroma za menjavo stanovanja zaprosilo skupno 55 prosilcev. Pri pregledu in proučitvi prispelih vlog je bila izoblikovana prednostna lista »A« in prednostna lista »B«. - Na listi A so uvrščeni tisti prosilci, katerih dohodki njihovih gospodinjstev v letu 2006 ne presegajo v razpisu navedenih dohodkov. Ugotovljeno je bilo, da je teh prosilcev 40. Od tega je: - Na listi » A » je 13 prašnikov takšnih, ki podajajo vlogo za zamenjavo stanovanja - Na listi »A« je 27 prašnikov takšnih, ki podajajo vlogo za dodelitev stanovanja; - Na listi B pa so uvrščeni tisti prosilci, katerih dohodki njihovih gospodinjstev v letu 2006 presegajo v razpisu navedene dohodke. Ugotovljeno je takšnih prosilcev 6 (šest). - Na listi » B » sta 2 prašnika takšna, ki podajata vlogo za zamenjavo stanovanja. - Na listi »B« je 4 prašnikov takšnih, ki podajajo vlogo za dodelitev stanovanja. - Vlagateljev, katerim vloga je bila zavrnjena, ker niso izpolnjevali v razpisu predpisanih pogojev je 9 (devet). Komisija imenovana s strani župana si je ogledala 32 stanovanj, in skladno s splošnimi določbami razpisa vse vloge točkovala in izoblikovala 4 prednostne liste za menjavo in dodelitev stanovanj ter lestvico tistih, ki pogoje razpisa niso izpolnjevali. Na osnovi izdanih odločb o točkovanju je bila podana ena pritožba, za kateri je komisija ugotovila, da je delno upravičena zato je bila vlagatelju izdana nadomestna odločba. I. KONČNA TABELA PREDNOSTNE LISTE “A” • MENJAVA I Zap št. Priimek Ime Št. točk 1. AVDIJA Ilir 325 2. KOMPAN Ivan 310 3. PINTARIČ Gabriela 280 4. STANKOVIČ Desanka 240 5. URBANC Sonja 230 6. VENGUST Branka 220 7. MAŠIČ Rešida 220 8. JAVORNIK Suzana 200 9. MUIČ Mijo 190 10. DESTOVNIK Lidija 190 11. STARC Štefan 190 12. JURKO Suzana 120 13. ROŽEJ Sabina 80 II. KONČNA TABELA PREDNOSTNE LISTE “A” • NAJEM Ime Št. točk 1. PRIMIK Bernarda 575 2. KODRUN David 490 3. KMETIČ Karmen 480 4. OVČJAK Andrejka 470 5. EMRIČ Mirsada 430 6. LEDINEK Mira 430 7. SPASOJEVIČ Željka 390 8. PLANČIČ Enida 385 9. DURUT Ale 350 10. KUKIČ Polonca 350 11. LASLO Antal 340 12. MAŠEK Franjo 340 13. GRABNER Martina 310 14. HALILOVIČ Fikreta 300 15. CAKTAŠ Maria 300 16. MUSTAFIČ Mi reda 290 17. DOBNIK Tomaž 280 18. STROPNIK Mateja 280 19. SALKIČ Sanela 280 20. ŽIVIO Urška 260 21. HALILOVIČ Denis 260 22. ŠAHINOVIČ Arnel 260 23. VASILJEVIČ Rajko 260 24. LASLO Gizela 240 25. LAURE Jože 240 26. TRUBARAC Momir 220 27. PRIMOŽIČ Mihael 150 lil. KONČNA TABELA PREDNOSTNE LISTE „B“ - MENJAVA 1. RADULOVIČ Dragica 270 2. VNUČEC Branka 270 IV. KONČNA TABELA PREDNOSTNE LISTE „B“ - NAJEM V. TABELA, KATERIH VLOGA SE ZAVRNE Priimek Ime Občina 1. GALOF Zvonko Šoštanj 2. HERIČ Džemila Šoštanj 3. HERIČ Junus Šoštanj 4. ŠMON Dragica Slov, Gradec 5. OSMIČ Husein Velenje 6. HORVAT Lidija Topolšica 7. GRČAR Jože Šoštanj 8. VOZLIČ Leon Šoštanj 9. KRIŽEVAC Sead Šoštanj Župan Občine Šoštanj Darko MENIH, prof. Zap št. Priimek Ime Št. točk Revija za kulturna in druga vprašanja Občine Šoštanj in širše. izdaja Zavod za Kulturp Šoštanj Trg Svobode j 2, 3325 Šoštanj zanj Räjetan Čop, direktor Izdajanje Lista finančno omogoča òb^a Š jltanj, zanjo DarkSMenih, ŽUPap. . - :• JR . . Uredništvo a/ . W-. n , ‘.liz prej. j. ■ Tjapa;.;Rpjìgr, 3eter Rez^ter it Rgfkg: Smp^ißK ' Fotografija na naslovnici: Dejan Torìklt Odgovorni urednik Peter Rezman Lektoriranje Jožica Andrejc (Ža razpise in objave odgovarja narpčriik,) Priprava redakcije Milojka Komprej Produkcija Vlhko Pejovnik ml. Vp Studio Natiskano ^fc1 iZvOdOV, Vse sodelavce prosimo, da prispevke za LIST št. 9 (september 2007), pošljejo ali dostavijo najkasneje do 15. septembra 2007. Poletno potepanje po Sudanu, stran 74 VSEBINA 4 Fotografija meseca julija 5 Uvodnik 7 Fotografija meseca avgusta 8 Naša občina 12 Javna razprava TEŠ; Blok 6 23 Prostor za komentar 24 Dogodki in ljudje 29 Šport in rekreacija 32 Elektra 34 Šolski list 38 Fotoreportaža Jamboree 40 Sredina vabi 42 Podoba kulture 46 Mesto so ljudje Blanka Sajnikar 47 Cerkev in mi 48 Fotoreportaža Stare »pumpe« so se dobro odrezale 50 Narava in ljudje 51 Iz prejšnjega stoletja 52 Lutkovni kotiček 54 Amaterski odri 56 Knjige 58 Gledališče 59 Filmspoting 60 Čez Uršljo goro 62 Porušene hiše v Gaberkah 68 Potopis Ko se štirje nadobudneži odpravijo na Irsko 74 Fotoreportaža Poletno potepanje po Sudanu 76 Svetloba 77 Horoskop 78 Križanka 79 Listnek za steljo ni sim r^i Jani Napotnik Imamo alkoholni zakon, dobili smo kadilski zakon in obeta se nam, da pride na površje zakon o prepovedi uživanja mesa. Zmago Jelinčič je v eni izmed televizijskih oddaj komentiral zakon o kajenju z besedami: »A zdaj nam bodo pa še svinjsko meso prepovedali jesti?« Lepa iztočnica za današnji uvodnik, ko je naš planet dodobra onesnažen, ne samo s takšnimi izjavami, ampak z mnogo bolj resnimi težavami. Zakaj se zgoraj omenjeni poslanec boji zakona, ki bi prepovedal uživanje svinjskega mesa? V primerjavi s tem zakonom sta oba prejšnja, tako kadilski kot alkoholni, povsem nedolžna. Nedolžna v primerjavi s tem, do kakšnega števila smrtnih žrtev prihaja tako med ljudmi kot živalmi, ker zakona o prepovedi uživanja mesa ne upoštevamo. Pa poglejmo argumente. Danes je na svetu trikrat več rejenih živali kot ljudi, potrebe samo v Veliki Britaniji po travi, žitu in koruzi so tako velike, daje že 80 % obdelovalne zemlje namenjeno pridelovanju krme. 10 kg rastlinskih beljakovin je potrebnih za pridelavo lkg mesa. To je najbolj potratna reciklaža, kar jih poznamo. Živali so tako potratne, da je potrebno zemljo na silo izčrpavati s pesticidi in umetnimi gnojili. 50 vrst kemikalij, ki jih uporabljajo, povzroča raka. Pesticidi, ki so najbolj razširjeni strupi, so derivati živčnih bojnih strupov. 38 % svetovne proizvodnje žitaric gre v krmo živalim. Iz 10 kg žita, s katerim krmimo živali, dobimo povprečno le 1 kg mesa, preostala energija se spremeni v gnojevko. Na našem planetu je 1,3 milijarde glav govedi in samo v Veliki Britaniji živina letno prispeva 26 % metana, ki povzroča segrevanju ozračja. Tropski gozdovi so dom za 90 % vseh živalskih in rastlinskih vrst na Zemlji. Letno za živinorejo uničimo več kot 164000 km2 tropskega gozda. Na novo pridobljeni pašnik lahko prehrani le eno govedo na hektar. Latinska Amerika je leta 1991 izvozila skoraj 8 milijonov ton soje samo za proizvodnjo živalske krme. ZDA, ki so največji porabnik mesa, so izgubile eno tretjino najboljše prsti in njihovi podzemni rezervoarji vode se praznijo hitreje kot polnijo. Reja na pašnikih zahteva 12-krat več vode, kot jo potrebujemo za gojenje zelenjave. Svet se je znašel pred velikansko količino živalskih izločkov v obliki kašaste gnojevke, ki stokrat bolj obremenjuje okolje kot človeški izločki. Gnojevka se nabira neprestano in je veliko preveč hranljiva, da bi jo zemlja še bila sposobna vpijati. Bakterije spreminjajo amoniak v kislino, ta izhlapeva in z dušikovim oksidom iz umetnih gnojil in v kombinaciji z industrijskim onesnaževanjem tvori kisli dež. Ena sam krava lahko letno izloči do 23 ton, 10 svinj do 21 ton gnojevke. Na Nizozemskem, kjer je sedemkrat več živine kot ljudi, so kmetje dobili navodilo, da svoje črede zmanjšajo za četrtino in na ta način pomagajo rešiti umirajočo naravo. Nedavne raziskave so pokazale, da je 40 % rib, ulovljenih v Severnem morju, obolelih za rakavimi tumorji. Če bi Velika Britanija zemljo uporabila samo za vegetarijansko ali še bolje vegansko prehrano, bi lahko nahranili 250 milijonov ljudi. Če bi ves svet prevzel ameriške prehranjevalne navade, bi lahko nahranili samo polovico svetovnega prebivalstva. Če bi nehali jesti meso, bi potrebovali samo 30 % obdelovalne zemlje, in to brez upora- be kemičnih sredstev. Izbruh vodne pfiesterie, ki je 1000-krat močnejša od cianida, je spočeta iz milijonov litrov prašičjih iztrebkov in urina, ki se izliva v reke, jezera in oceane in spreminja ekosisteme v nesplaknjena stranišča. In ta pfie-steria, ki je pobila več kot milijardo rib, grozi tudi človeštvu. Na svetu letno proizvedejo 400 milijonov kemikalij za potrebe industrije, kmetijstva in zasebnih porabnikov in s tem prihaja do velike onesnaženosti podtalnice. Od 100000 kemikalij in 600 pesticidov, ki jih danes uporabljamo, jih je samo 25 % ekološko toksično testiranih. Za večino kemikalij ni znano, kako dolgotrajne koncentracije vplivajo na živa bitja. V vodah odkrivajo povečane hormonsko aktivne snovi, imenovane endokrine disruptorje, in za nekatere od njih je dokazano, da zagotovo delujejo na spolni hormonski sistem in ščitnico. Imamo še nekaj snovi, ki so hormonsko aktivne in so estrogeno aktivne. Poznamo razne mutacije, da ne govorimo o boleznih današnjega človeka. Zaradi prekomerne uporabe pesticidov in insekticidov ali umetnih hormonov, ki so zasnovani za povečanje produktivnosti mleka, z umetnimi barvili, herbicidi, larvicidi, umetnimi gnojili, pomirjevali, spodbujevalniki rasti in apetita, ni nič čudnega, da so bolezni norih krav, slinavka, parkljevka, pfiesteria, ptičja gripa napadle živali in ljudi. Zastrupljene vode in zemlja, globalno segrevanje ozračja, hurikanske poplave in suše, žgoče temperature ter potresi, so znak, da je s človeškim ravnanjem nekaj hudo narobe. Bolezni srca, rak in mnoge druge bolezni pobijejo danes ogromno število mladih, zaradi napačnega, predvsem mesnega prehranjevanja. V mesu, klobasah in ribah so dejavniki, ki povzročajo diabetes in putiko, prekomerno težo, srčna obolenja, kapi in motnje krvnega obtoka. Meso škoduje kostem in povečuje tveganje za osteoporozo in zlome kosti, meso podpira srčni infarkt in arteriosklerozo. 90 % vseh dioksinov in furanov zaužijemo s hrano živalskega izvora, večina novih infekcijskih bolezni prihaja od živali. Predvsem svinjsko meso, gospod poslanec, je nevarno, inverno, kakšne so posledice njegovega uživanja. Če bi vam razlagal o zemeljski klavni moriji in njenih vplivih na subtilnih ravneh in posledično recimo na astralni ravni, vem, da me ne bi razumeli. Vsem ljudem dobrosrčno svetu- jem, da se odrečete mesu in upoštevate univerzalni zakon nenasilja nad vsemi živečimi bitji, ki bo preprečil največjo smrtnost tako živali kot ljudi. Če to uspe, smo resnični zmagovalci. Ne bom pisal, koliko živali se v svetu pobije na dan, ker je številka prevelika in zbuja grozo; ne bom govoril, koliko ljudi umre zaradi tega, in ne bom pisal, kakšne so posledice na nematerialnih svetovih, samo opozarjam, kar opažam. Takrat bi resnično lahko rekli, da se raje ne obremenjujmo z eno ali dvema cigaretama ali s kozarčkom vina in se ne ukvarjajmo s tako malenkostnima zakonoma, kot sta alkoholni in kadilski. Pravi vzroki so drugje in dosti bolj pomembni, toda kdo se bo lotil tega. Kaj lahko naredi posameznik, da prepreči največjo morijo živali in človeka, da zaživi v harmoniji in lepoti? Preprosto, postane naj vegetarijanec in pripomore k rešitvi največjega problema človeštva. Ko to postanejo vsi, ne potrebujemo več nobenega zakona. Predlagam, da si pogledate izjemni film Earthlings, seveda, če ga boste sposobni gledati do konca. Predlagam ga vsem ljudem odprtih src. Film lahko dobite pri meni ali pa vam ga zavrtim na velikem platnu šoštanjskega kulturnega doma. Človek, ki ima vsaj malo srca, ne bo nikoli več moril in užival v mesu. Gospodje politiki in ostali, resnično ni potrebno sprejeti zakona o prepovedi uživanja mesa in vas omejevati, zakon že obstoja, je univerzalen in ima svoje sodišče, ki je neizprosno. Lahko pa postane človek vegetarijanec in širi to med ljudmi, tako lahko zaveden politik dobi vsaj dva odstotka glasov priljubljenosti več, kot jih nabere v povprečju. Še več priljubljenosti si lahko človek nabere, ko se bo odločalo o tem, ali bomo kontaminirali Slovenijo z gensko spremenjenimi živili, in v primeru, da jih sprejme, zastrupi sebe in svoje prihodnje rodove. Temu se je potrebno upreti in to so prave odločitve, preden se podamo na pivo in cigareto. Sem že mislil končati, pa so se mi oči zaustavile na sosednji stavbi, kjer bodo sestavljali »pa-trije«. Zakaj jih bomo potrebovali? Seveda, za sproščanje agresije, ki se je nabrala zaradi uživanja svinjskega, telečjega, govejega mesa. Ali drugače, dokler bodo obstajale klavnice, bodo obstajale tudi vojne med ljudmi in tako dolgo se bodo morali tudi sprejemati razni nepomembni zakoni. Foto meseca avgusta Dež na Irskem (tudi). Foto: Mojca Andrejc Redigiran zapisnik 6. redne seje Sveta Občine Šoštanj, ki je bil,a v ponedeljek, 2. 7 2007 Na seji je bilo prisotnih 17 svetnikov. Drugi prisotni: direktorica občinske uprave Darja Medved, višja svetovalka za družbene dejavnosti Alenka Verbič, višja svetovalka za GOP Sonja Novak in predstavniki Komunalnega podjetja Velenje. Kasneje so se seji pridružili še poročevalca Saša Piano in Gregor Gojevič s sodelavci ter predstavniki Policijske postaje Velenje Stojko Krevzel. Sejo je vodil župan Darko Menih, zapisnik je pisala Suzana Koželjnik. Župan Darko Menih je pred začetkom seje pozdravil vse prisotne na 6. redni seji sveta občine Šoštanj in predstavil novo direktorico občinske uprave Darjo Medved. Ta je v kratkem nagovoru izrazila upanje, da bo s svojim delom kar največ doprinesla k razvoju občine Šoštanj in dobro sodelovala z vsemi občani in organi občine. Nato je svet potrdil dnevni red ter zapisnik prejšnjih sej. V nadaljevanju je svet brez večjih razprav ali zapletov sprejel še predlog odloka o ustanovitvi skupnega organa občinske uprave »Medobčinski inšpektorat«, predlog odloka o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne ter padavinske vode na območju Občine Šoštanj, predlog odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnegavzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Šoštanj osnutek odloka o dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina in distribuciji toplote v Občini Šoštanj, predlog Pravilnika o spremembah in dopolnitvah pravilnika o enkratni denarni pomoči za novorojence v občini Šoštanj, ter predlog sklepa o priznanju lastninske pravice. Malo več časa so svetniki posvetili predlogu sklepa Vlade Republike Slovenije za določitev območij pokrajin, njihovih sedežev in imen. Župan Darko Menih pove, da so od vlade dobili dopis, na katerega morajo v roku šestdesetih dni posredovati svoje pripombe in predloge. V razpravi se Drago Koren (N.Si) strinja, da se občina vključuje v regijo in da poda svoje pripombe na uvedbo pokrajin v Sloveniji. Predlaga naslednje predloge: - da Občina Šoštanj soglaša s predlogom Vlade Republike Slovenije za določitev območja pokrajin in imenom Savinjsko-Šaleške pokrajine; - da bi Občina Šoštanj ponudila svoje prostore za pokrajinsko upravo, saj imajo dovolj poslovnih prostorov, ki so trenutno prazni in so na razpolago, ter bi tako zmanjšali stroške kupovanja ali gradnjo novih prostorov; - da uvedba pokrajin ne sme zahtevati povečanja javnofinančnih sredstev, uvajanje morebitnih novih pokrajinskih davkov ali da bi za delovanje pokrajin bila potrebna dodatna pro- računska sredstva. Ta se morajo financirati s prerazporeditvijo sredstev, ki so na voljo; - da morajo Ministrstva prenesti na pokrajine tako naloge kot sredstva in tudi zaposlene, saj ustanovitev pokrajine ne sme vplivati na povečanje javnih financ in povečanja zaposlovanja v javni upravi, temveč je potrebno to zagotoviti s prerazporeditvami znotraj obstoječega obsega javnih financ in zaposlovanja. Župan se strinja s podanimi predlogi Draga Korena in doda, da bi v tem sklepu, ki ga bodo svetniki sprejeli, dodali vse te predloge in tudi to, da bodo zaposleni v pokrajinski upravi tudi občani občine Šoštanj in da v primeru, da sedež pokrajin ne bi bil v Šoštanju, upa da bi dobili vsaj kakšno službo s področja energetike, okolja in prostora, saj meni, da je Šoštanj najbližje tej vsebini. Vojko Krneža (SDS) meni, da je namen tega enakomeren razvoj celotne Slovenije. Z ustanovitvijo pokrajin se bodo prenesle nekatere pristojnosti iz ministrstva na pokrajine, ki bodo zelo pomemben člen, saj se bodo nekatere pristojnosti prenesle. Apelira, da od ministrstva pridobimo tiste službe, ki bodo imele ves možni zagon za razvoj in možnost odločanja ter zagotovljene finančne pomoči. SA-ŠA regijo potrebujejo in apelira, da sprejmejo takšen sklep, da imajo sedež pokrajine v Šoštanju, z utemeljenim dejstvom, da je bil Šoštanj v celotni zgodovini obstoja najpomembnejše gospodarsko in upravno središče te regije. Franc Sevčnikar (SD) želi, da bi bil sedež pokrajine v Šoštanju. Da to ne bi obremenilo davkoplačevalskega denarja, pa ne verjame. Meni tudi, da bi imele pokrajine bolj enakomerni razvoj, če bi bilo manj pokrajin. Nato so svetniki potrdili vsebino odgovora vladi. Nato je direktorica občinske uprave Darja Medved prebrala predlog sklep in predlagala, da v primeru, če ne dobijo sedeža regije v Šoštanju, pošljejo dopis, v katerem se predlaga pridobitev vsaj ene izmed omenjenih služb. Vilma Fece (LDS) predlaga, da omenijo tudi Gorenje, d.d. z novim obratom oklepnikov v Šoštanju. Sejo so nadaljevali z menjavo člana sveta Zavoda za kulturo, v katerem je Petra Rezmana, ki je odstopil zaradi zdravstvenih razlogov, zamenjal prof. Miran Aplinc. Sledila pa je predstavitev idejne zasnove projekta obnove vile Mayer z vrtom. Projekt sta predstavila avtorja Saša Piano in Gregor Gojevič. Na osnovi pričevanj zadnjega lastnika in fotografij, ki sta jih imela na voljo, sta se skušala čim bolj približati njeni tedanji zunanji in notranji podobi. Avtentična podoba vrta zaradi novih gradenj ni več možna, bo pa vzhodni del zasnovan kot območje treh zelenih con s sprehajališčem in zasaditvijo dreves in grmičevja. Območje ob glavni cesti bo skušalo z grmovno zasaditvijo zopet vzbuditi občutek nekdanjega parka. Notranjost vile se je zaradi zglednega odnosa prejšnjega lastnika ohranila v dobrem stanju. Pritličje bodo sicer v celoti obnovili, saj so pri sondiranju naleteli na zanimivo odkritje. Sprva je prostor kazal podobo v beli barvi, izkazalo pa se je, da bele plasti pod seboj skrivajo paleto raz- Obstoječa notranjost ... Obstoječa... ... in bodoča zunanja podoba? nad prostorom v osrednjem delu s stopniščem, vitražo in stropom. Veseli ga, da bo ta prostor namenjen stalni zbirki Napotnikove galerije, saj sta v lanskem letu bili zelo odmevni razstavi v Narodni galeriji v Ljubljani in v Velenju, ki sta bili zelo dobro obiskani. V letošnjem letu sta bili Milena Koren Božiček in Mojcajenko za razstavo Ivana Napotnika iz javnih in zasebnih zbirk nagrajeni z Valvasorjevim priznanjem. Šoštanj je dolžan, da zbirko, ki je neprecenljive vrednosti, zapečatene v depojih, postavi na ogled občanom in drugim ter Šoštanju vrnejo mestno vsebino, ki si jo prav gotovo zasluži. Alenka Verbič, višja svetovalka za družbene dejavnosti, pove, da je vila Mayer razglašena za kulturni spomenik lokalnega pomena. Omeni tudi, da je bil Napotnik eden izmed sedmih, ki so jih leta 1902 sprejeli na Dunajsko akademijo. Sama se projekta zelo veseli, saj se bliža december 2008 leta, ko bo 120-ta obletnica rojstva kiparja Ivana Napotnika. Projektu je naklonjeno tudi Ministrstvo za kulturo, s projektom prenove bodo s pridobijo gradbenega dovoljenja kandidirali na vseh možnih razpisih. Vse poteka pod strokovnim nadzorom Zavoda za kulturno dediščino, kjer je bil izdelan konservatorski program. Župan Darko Menih se za predstavitev zahvali in pričakuje podporo svetnikov še v bodoče in preide na 9- točko dnevnega reda, kjer je občinska uprava pripravila sklep oziroma mnenje in ga bodo posredovali Vladi Republike Slovenije. Svetnike skrbijo skriti kotički... ličnih barv, ki jih bodo zopet oživili in prenovili. Restavrirali bodo vse historične elemente stavbnega pohištva. Zbirke, ki bodo dobile prostor v vili, bodo tematsko in arhitekturno umeščene v prostor. Kletni prostori bodo namenjeni zbirki vrtnarja Alojza Kojca, osrednje mesto v vili bo zasedala stalna zbirka del kiparja Ivana Napotnika ter likovna dela iz zbirke Napotnikove galerije. Tri prostore bo dobila zgodovinska zbirka Zvoneta Čebula. V nadstropju bodo uredili prostor ... in bodoča? za protokolarne zadeve in poročno dvorano. Določen prostor v vili pa bo namenjen tudi družini Mayer kot spomin na njihovo preteklost, ki je vili in mestu pustila svojevrsten pečat. Vila bi bila obnovljena že do jeseni naslednjega leta. Vilma Fece (LDS) pove, da imenovani projekt osebno in v imenu KS podpira. Mesto Šoštanj si zasluži, da zopet dobi življenje, saj je vila Mayer biser Šoštanja. Projekt si zasluži vso podporo vseh svetnikov in da v celoti zaživi po predvidenih terminih. Opozori in apelira, da se skliče komisija za mladinska vprašanja, saj imajo v kletnih prostorih začasni prostor mladinski center. Poiskati jim bo potrebno nove začasne prostore. Franc Sevčnikar (SD) pravi, da naj objekt zaživi in sprašuje, kako bo z ostalimi starimi objekti, kako bodo zaživeli in glede tega bodo morali še marsikaj doreči. Ker je zgradba odprtega tipa, bi bilo potrebno razmisliti tudi o ograditvi, da ne bi prihajalo do poškodb in uničevanja vile. Viktor Zacirkovnik (SD) opozori, da zadaj za vilo stoji športna dvorana bivše šole Bibe Roec-ka in sprašuje, kako bodo rešili prostor za dostavo do dvorane? Saša Piano pove, da so zasnovali to ureditev tako, da so ohranili glavne dostope s tako širino, da s dostopom ne bo težav in bodo to tudi upoštevali in zagotovili. Za pridobitev gradbenega dovoljenja pa pove, da ima objekt stanovanjsko namembnost in po zakonu moraš zaradi spremembe namembnosti pridobiti gradbeno dovoljenje. Hitijo pa zato, ker naročnik občina Šoštanj želi na razpisih pridobiti nekaj sredstev, kateri pogoj pa je gradbeno dovoljenje in urejena dokumentacija. Drago Koren (N.Si) pove, da je presenečen Po informaciji o pričetku postopka razdružitve enote Vrtca Maja v Šmartnem ob Paki se je svet občine posvetil še o stopnji varnosti v Občini Šoštanj, ki jo je podal policist Zoran Stojko Krevzel iz Policijske postaje Velenje. V letu 2006 so obravnavali 251 kaznivih dejanj, kar je za 1,81 % več kot v letu 2005, letos jih je bilo 122. Porast kriminalitete na območju policijske pisarne Šoštanj je primerljiva s porastom vseh kaznivih dejanj na območju celotnega območja PP Velenje. Kršitev javnega reda in miru je bilo v enakem obdobju za petino manj, kar pripisujejo večji prisotnosti policije in preventivnemu delu zlasti z mladimi. Povečalo pa se je število prometnih nesreč s hudimi telesnimi poškodbami. Najbolj problematičen je odsek ceste skozi Lokovico. V sodelovanju z Občino Šoštanj so dobili novo telefonsko številko pisarne (898 4394), na katero je moč poklicati 24 ur, saj je v primeru odsotnosti policista urejena prevezava klica na PP Velenje. Glede na sedanjo kadrovsko problematiko policistov na PP Velenje ne bodo uspeli zagotoviti takšne varnosti in prisotnosti na tem območju kot do sedaj. Smiselno bi bilo razmišljati vsaj o policijskem oddelku v Šoštanju, saj problematika v občini Šoštanj obsega 45% problematike policijske postaje Mozirje, ki je samostojna policijska postaja. Župan Darko Menih pravi, da se zavzemajo za policijsko postajo ali za oddelek v občini Šoštanj in upa, da bodo tudi na PP Velenje pomagali po svojih močeh do uresničitve te potrebe. Argumentov je veliko, saj se bo pričela gradnja bloka 6, zaradi katere bo prišlo veliko ljudi. Tudi v okoliške kraje, ki so bolj odročni, se zateka mladina iz mesta in tam počnejo razna kazniva dejanja, kar je za KS zelo moteče in velik problem. Policist Zoran Stojko Krevzel pove, da je sedaj policistov vedno manj in si pomagajo na terenu z informacijami, ki so zelo zaželene. Z boljšim in hitrejšim posredovanjem informacij bodo bolj učinkoviti in uspešni pri preprečevanju kriminala. Apelira na predsednike KS, da naj krajane prosijo, da naj večkrat pokličejo, če opazijo kakršna koli nenavadna dogajanja, ki so sumljiva. Pove tudi, da je na anonimno telefonsko številko poklicalo zelo malo ljudi. Številka bo objavljena v reviji List in v Našem času, ter s preventivnimi akcijami v začetku šolskega leta. Predlaga tudi, da bi v zvezi z odprtjem PP v Šoštanju ali z oddelkom stopili v kontakt tudi z vodstvom policije v Celju. Vilma Fece (LDS) pove, da so se v KS o problematiki varnosti že pogovarjali in misli, da so danes slišali dovolj argumentov, da občina dobi policijsko postajo. Že pred mesecem dni so bili s strani TEŠ-a seznanjeni o številu začasnih delavcev, ki bodo delali v TEŠ-u. To število je enaka vsem prebivalcev KS Šoštanju. Zato je nujno potrebno, da mesto Šoštanj dobi policijsko postajo. Peter Radoja (SDS) meni, da je zelo pomembna urbanizacija v kraju. Kjer je lepo urejeno, se takšni ljudje ne zadržujejo. Ti prav iščejo skrite kotičke. Tak prostor bo sedaj opuščen bazen, ki ima v ograji že polno lukenj, kjer se mladina zvečer zadržuje. Občina ima na bazenu deponiran avto, ki so ga že popolno razbili. V bazenu imajo razna društva tudi svoje prostore in Thrističnemu društvu so v te prostore vlomili in ukradli mize. Rekviziti, ki so služili za namen reševanja iz vode ležijo vse povsod po tleh in meni, da dokler ne bodo rešili namembnosti prostora, se bodo morale te stvari rešiti, da ne bo postal to center vandalov. Darko Menih se strinja s tem in po ogledu z Andrejem Volkom so to sanirali, kar se pa tiče odbojkarskega igrišča, je igrišče izven bazena, ki je posebej zaklenjeno in igranje na mivki je urejeno. Luknje na mreži sproti popravljajo in pove, da delajo intenzivno na projektu bazen, da teh problemov ne bi več bilo. Viki Drev (Lista Viktorja Dreva) pove, da je že sedaj čas, da dobijo PP in ne kasneje, ko bodo prišli priseljenci. Pomanjkanje policistov bo še večje, ker jih bo nekaj odšlo na »šengensko mejo« in sedaj samo dvakrat na teden zvečer pošiljajo patruljo v Šoštanj. Mladina se zateka na podeželje, kjer v zakotnih kotičkih iščejo svoje prostore. Turisti, ki so v Topolšici, se pritožujejo nad hrupom in grožnjami, ki jih nekateri doživijo. Apelira, da bi policisti v Topolšico namestili star policijski avto in bi tako zmanjšali hitrost voznikov ob vstopu v Topolšico. Policist Zoran Stojko Krevzel odgovori, da dobro sodelujejo z občino in s Svetom za vzgojo in izobraževanje, imajo najeti dve maketi policista z laserskim merilnikom hitrosti, ki ju večkrat postavijo v smeri Topolšice. Poskusili bodo narediti čim več za varnost občanov in pove, da stanje varnosti tudi ni tako porazno. S preventivnimi akcijami in vzgojo skušajo na otroke vplivati, da ne bi povzročali vandalizma in kriminala. Viktor Zadrkovnik (SD) sprašuje, ali je kakšna možnost, da bi tudi v Šoštanju imeli redarsko službo, kot jo imajo v Velenju? Sonja Novak, višja svetovalka za GOP, pove, da redarji lahko delajo tudi v Šoštanju, vendar je to stvar dogovora in načina dela, kako bodo to delo opravljali. Franc Sevčnikar (SD) sprašuje ali je prekupčevanje droge kaznivo, gojenje pa ne? Zoran Stojko Krevzel pove, da je prodaja droge prepovedano in kaznivo dejanje. Sama posest in uživanje droge pa je prekršek. V vsakem primeru pa morajo ukrepati. V pristojnosti sodišča pa je ali je to kaznivo dejanje ali prekršek. Štefan Szabo (LDS) pove, da je Šoštanj tako majhen in so ljudje ustrahovani, da se zelo hitro izve, kdo je koga ovadil ali prijavil. Kot porotnik je lahko videl, da sodstvo ne naredi veliko, saj takšne otroke, ki naredijo prekrške, kaj kmalu oprostijo. Darja Medved, direktorica občinske uprave, pove, da tudi redarji nimajo vseh pooblastil in bo tako moral počakati na policista, največja ogroženost in nered pa je zvečer. Policist Zoran Stojko Krevzel apelira, da postorijo nekaj z zapuščenimi zgradbami, ki so v lasti občine, saj mladostniki čutijo, da bodo v takšnih prostorih imeli mir. Leta 2003 so na občino naslovili dopis za vse objekte, ki so zapuščeni in v lasti občine in jih pozvali, da s temi objekti nekaj naredijo. Župan Darko Menih se policistu Zoranu Stojku Krevzlu zahvali za izčrpne informacije in preide na naslednjo točko dnevnega reda. Odgovori svetnikom in njihove pobude Neodvisni svetnik Drago Kotnik z dogovorom, ki ga je posredovalo Komunalno podjetje Velenje glede kanalizacije v Gaberkah, ni zadovoljen in ga zanima, koliko je bila začetna investicijska pogodbena vrednost kanalizacije in kdo je odobril dodatna sredstva? Vilma Fece (LDS) v imenu KS Šoštanj podaja pobudo, da se v sklopu prometne ureditve mesta Šoštanj vključi tudi pešpot ob Paki, od gasilskega doma do kavarne; - pobudo, da se uredi na bazenu minimalno vzdrževanje s košnjo zelenice in žive meje; - vprašanje KS Šoštanj v zvezi z urejenostjo odpadkov, ureditvijo zelenic in živih mej v privatni lasti, kdo in kdaj je zadolžen za javni red v KS Šoštanj? - pobuda, da se uredi odvoz kosovnih odpadkov in sanacija ter ureditev jarka od graščine do Pustega gradu ter se naredi načrt čiščenja tega jarka. Župan Darko Menih odgovori, daje na bazenu živa meja porezana in trava pokošena. Glede jarka od graščine do Pustega gradu pa pove, da bodo organizirali veliko akcijo s stroji, da bodo smeti odvozili stran. Draga Korena (N.Si) zanima, koliko je Občina zadolžena in želi, da občinska uprava pripravi poročilo o zadolžitvi; - pobuda, da se istočasno, ko se bo delal vodovod za občino Šmartno ob Paki, uredi tudi v spodnji Lokovici pešpot zaradi varnosti otrok in odraslih. Župan Darko Menih pove, da dogovori glede ureditve pešpoti potekajo, kar se pa tiče zadolžitve pa pove, da sedaj prihaja kar precej računov za nazaj in zadolženost je velika. Poskušali bodo dobiti poroštvo za KP Velenje, ker že ima gradbeno dovoljenja za 4a in 4b fazo kanalizacije v Gaberkah. Tildi s samim nadaljevanjem gradnje ceste v Skorno je že bila v naprej določena pogodbena cena za zemljišče, ki jo nihče noče znižati. Ker pa se je cesta že naredila, ljudje hodijo na občino s papirji, ker so jim bila obljubljena razna dodatna dela od škarp do asfaltiranja dovoza do hiše. Takšnih primerov je veliko, denarja pa ni. Vilma Fece (LDS) je presenečena, ko je na spletni strani Velenja prebrala, kako je občina Šoštanj prezadolžena. Na sestanku s predsedniki KS je župan pojasnil, kaj jomeni zadolženost in od kod zadolženost. Ni težava v likvidnosti občine ampak v poroštvu, ki se štejejo med zadolžitve in podpre predlog svetnika Draga Korena, da se naredi bilanca zadolžitve od leta 1999 do lizin-ga, ki so ga najeli za športno dvorano. Imajo poslanca Draga Korena, ki bi lahko naredil korak naprej, saj lizing, ki so ga že prej sprejeli, spada med zadolžitveno bilanco Občine. To pomeni, da v bodoče ne bodo mogli narediti nobene kanalizacije v Šoštanju, saj poroštva spadajo tudi med zadolžitve. Apelira na poslanca, da to problematiko odpre na državnem nivoju, da enkrat razložijo tudi občine, zakaj so likvidnostno sposobne, vendar prezadolžene. Darja Medved^direktorica občinske uprave, pove, da je občina Šoštanj prezadolžena tudi zaradi tega, ker se je spremenila zakonodaja in se je finančni najem lizinga vključil v obseg zadolževanja, prav tako tudi blagovni kredit. Na nivoju države bi bilo potrebno narediti, da se vsa poroštva ne bi vključevala v zadolževanja, ker komunalna podjetja rabijo to poroštvo zgolj formalno in to bi bilo treba popraviti. Verjetno je veliko Občin, ki so v tem trenutku zapadla v zadolževanja. V prekršku niso, ker se je med tem zakonodaja spremenila, saj je bilo prej drugače. Na nivoju države bi bilo to smiselno narediti izjeme. Franc Sevčnikar (SD) sprašuje, ali obstajajo tendence, da občani ne morejo plačevati dobrin kot so voda, elektrika stanovanja, vrtec in drugo? Svetnik Janko Zacirkovnik (SD) pohvali občino, da je uredila odbojko na mivki, kjer lahko otroci do pozne noči igrajo odbojko. Zanima pa ga, kako je z osvetlitvijo Pustega gradu, saj je v prejšnjem mandatu KS Šoštanj investirala sredstva v osvetlitev gradu in ga zanima zakaj grad ni osvetljen? Vilma Fece (LDS) doda, da v primopredaji ni bilo zavedenega ničesar glede osvetlitve gradu in pove, da se v Sloveniji pripravlja novi pravilnik o svetlobnem smogu. Zato bosta morali KS in občina biti zelo previdni pri pripravi nove razsvetlitve, saj bodo roki in finančne kazni za odpravo neustreznosti obremenile občinski proračun. Svetnike pa povabi v petek 13. julija na prireditev Šoštanj rola. Župan Darko Menih se je na koncu vsem sodelujočim zahvali za njihovo udeležbo in zaključil 6. redno sejo Sveta Občine Šoštanj ter jim zaželel prijetne in sproščene počitnice. V zadnjem času se je na območju mesta Šoštanj zopet povečala kraja bakra in z bakrom prevlečenih predmetov. Tako so na občinskih oglaševalskih stebrih izginili bakreni pokrovi, ki so dolga leta služili svojemu namenu. Tudi vila Mayer ni ostala nedotaknjena, saj so izginili bakreni žlebovi in del okenskih polic prekritih z bakrom. Poleg imenovanih kraj pa so bile v Občini Šoštanj zopet aktualne pred kratim postavljene obcestne luči preko mostu čez reko Pako, med Kajuhovim parkom in Prešernovim trgom. Šest luči, ki so bile konec junija zaradi pogostih objestnosti zamenjane z odpornejšim steklom na udarce, je bila sedaj ena izmed njih v celoti odstranjena. Na krajo odporne pa niso niti rože, ki tedensko izginjajo iz cvetličnih gred in korit po centru mesta. Vse občane prosimo, da nam pri ohranjanju lepe podobe mesta in celotne občine pomagajo, s tem da takšne kraje in objestnosti sporočijo ali na policijsko postajo ali na sedež Občine Šoštanj. Andreja Moškon, uni.dipl.nov. Svetovalka za odnose z javnostmi _________________OBČINA ŠOŠTANJ ŽUPAN Številka: 03200-6/2007 Datum: Šoštanj, 03.07.2007 REPUBLIKA SLOVENIJA Služba Vlade republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko Kotnikova 28 1501 Ljubljana Zadeva: Predlog Vlade Republike Slovenije za določitev območij pokrajin, njihovih sedežev in imen Zveza: vaš dopis številka: 017-33/2006/50 Občinski svet Občine Šoštanj je na svoji 6. redni seji, dne 02.07.2007, obravnaval Predlog Vlade Republike Slovenije za določitev območij pokrajin, njihovih sedežev in imen ter soglasno sprejel naslednje stališče oziroma mnenja: 1. Občinski svet Občine Šoštanj se strinja s predlogom Vlade Republike Slovenije za določitev območja pokrajin in imena Savinjsko-Šaleške pokrajine. Glede sedeža Savinjsko-Šaleške pokrajine je Svet sprejel stališča, da se predlaga, da je sedež omenjene pokrajine v Šoštanju. Predlog, da se za sedež pokrajine določi Šoštanj, utemeljujemo z dejstvom, da je bil Šoštanj v celotni zgodovini obstoja najpomembnejše gospodarsko in upravno središče te regije, trenutno pa z obema elektroenergetskima kompleksoma (TEŠ, Premogovnik Velenje) pomembno vpliva na zagotavljanje energetske oskrbe celotne Slovenije. Ob tem pa je pomembno tudi, da se dejavnost poslovnega sistema Gorenje, d.d. s svojo proizvodnjo oklepnikov širi in deluje na območju Občine Šoštanj. Trenutno največje mesto v regiji Velenje, se je razvilo prav na račun stagnacije v Šoštanju. To je edinstvena priložnost, da se Šoštanju vsaj delno vrne njegov nekdanji ugled in pomen. 2. Menimo, da pri odločanju sedeža pokrajine ne bi smel prevladati zgolj avtomatizem glede števila prebivalstva oziroma, da se sedež pokrajin ne sme avtomatično dodeliti občini z največjim številom prebivalstva v pokrajini. 3. Za potrebe sedeža pokrajine v Šoštanju, Občina Šoštanj že razpolaga z ustreznimi prostorskimi možnostmi. Menimo, da bi s tem omogočili pričetek delovanja pokrajinske uprave z minimalnimi zagonskimi stroški. 4. Občinski svet Občine Šoštanj meni, da ustanovitev pokrajine ne sme vplivati na povečanje javnih financ in povečanje zaposlovanja v javni upravi, temveč je potrebno to zagotoviti s prerazporeditvami znotraj obstoječega obsega javnih financ in zaposlovanja. 5. Pri delovanju pokrajin je nujno zagotoviti decentralizacijo izvajanja nalog pokrajinskih uprav in zagotoviti enakomerno zastopanost zaposlovanja strokovnjakov iz vseh občin v posamezni pokrajini. Darko Menih, prof. Župan Občine Šoštanj SšjHH Javna razgrnitev predlaganih rešitev je potekala od 25. maja 2007 do 25. j 06.06.2007 ob 16. uri v veliki sejni sobi Občine Šoštanj. ZAPISNIK o stališčih do pripomb in predlogov podanih v času javne razgrnitve okoljskega poročila in dopolnjenega osnutka občinskega podrobnega prostorskega načrta za prostorsko ureditev skupnega pomena za blok 6 TEŠ s spremljajočimi objekti Kot pojasnilo velja na začetku poudariti sledeče: nov energetski objekt, imenovan Blok 6 zajema več objektov in naprav, ki so medsebojno povezane. Iz idejnega projekta je razvidno, da naj bi bil del teh objektov in naprav (t.i. glavna tehnološka oprema) umeščen v prostor, ki je že sedaj, skladno s prostorskimi akti, opredeljen kot stavbno zemljišče - območje industrijske cone TEŠ. Za izgradnjo teh objektov je v teku sprejem OPPN, v okviru katerega je bila sklicana javna obravnava, zapisnik o stališčih do pripomb, podanih na tej obravnavi, sledi v nadaljevanju. Postavitev drugega dela objektov in naprav (hladilni stolp in dimnik) je po idejnem projektu predvidena na območju, glede katerega je najprej potrebno z ustreznimi občinskimi akti spremeniti namensko rabo zemljišča, šele nato bo mogoče odločati o prostorski ureditvi za postavitev teh objektov (sprejem drugega OPPN). Vse pripombe, ki se nanašajo na ta del objektov in naprav in so bile podane v času te javne obravnave, bodo obravnavane v okviru sprejemanja drugega OPPN-ja. Pripombe občanov in stališča župana Občine Šoštanj Pripomba 1 Franc Druks, Aškerčeva cesta 9, 3325 Šoštanj Pripomba podana v knjigo predlogov in pripomb v času trajanja javne razgrnitve in ustno na javni obravnavi dne 28.05.2007 in 06.06.2007. Stanuje v neposredni bližini TEŠ-a. Če nekdo na tem območju želi prodati hišo, ima probleme, saj si nihče ne želi Termoelektrarne za soseda. Problemi so zaradi pomanjkanja sonca, hrupa in prahu, EMS je neraziskano področje, nekateri umirajo za rakom. Za prizadete meščane in občane zahteva plačilo odškodnin, in sicer tako zaradi negativnih vplivov TEŠ-a, kot tudi zaradi razvrednotenja njihovih nepremičnin. Šoštanj je že sedaj utesnjen in postavlja se vprašanje, zakaj predvideni objekti ne bodo lo- cirani na vzhodni strani že obstoječih objektov TEŠ-a. Zemljišče ob bivšem EFE-ju je prosto in zaraščeno z grmovjem. Na drugi strani železnice se tudi nič ne gradi. Predvidena novogradnja objektov TEŠ-a pa se bo zajedala v mesto, kar pomeni nesprejemljiv in nasilen poseg ter nadaljnjo degradacijo Šoštanja. Torej predlaga vzhodno oz. severovzhodno varianto postavitve objektov. Glede posedanja tal meni, da se manj stabilno območje na vzhodu lahko utrdi in se tako omogoči postavitev objektov na vzhodni lokaciji. Naslednji problem je remont 5. bloka, saj je posledično promet na Aškerčevi postal enosmeren, in sicer zaradi zaparkiranih avtomobilov. Naj se ustanovi koordinacijski odbor (predstavniki prizadetih občanov, TEŠ-a in Občine), ki bo reševal vprašanja oz. probleme občanov. Naj ne bo investitorjem težko investirati malo več sredstev za dobrobit Šoštanjčanov. Stališče 1: - V zvezi z zahtevo za plačilo odškodnin zaradi negativnih vplivov TEŠ ter razvrednotenja nepremičnin v neposredni bližini TEŠ velja poudariti, da pomeni izgradnja novega bloka 6, ki predvideva najnovejšo tehnologijo, pravzaprav zmanjšanje negativnih vplivov na okolje, ob tem, da se proizvede večja količina električne energije iz enake količine premoga kot do sedaj. Raven vseh imisij po izgradnji bloka 6 bo nižja, še posebej ob upoštevanju, da bo zagon bloka 6 pomenil zaustavitev blokov 1,2 in 3 ter prehod bloka 4 v rezervo za izjemne razmere. Kljub temu se bo TEŠ, tako kot že do sedaj, z lokalno skupnostjo dogovarjala o eventualnih nadomestilih. Vsebina in oblika takšnega dogovora ne spada v okvir postopka sprejemanja prostorskega akta. - Pri izbiri lokacije za postavitev objektov B6 TEŠ so bile površine na vzhodni strani TEŠ že v začetni fazi izločene na osnovi izkušenj pri gradnji bloka 5 ter kasneje pri gradnji čistilne naprave bloka 5. Pri raziskavah terena je bilo ugotovljeno, da poteka prelomni rob med dobro nosilnim oligocenom in slabo nosilnim pliocenom v smeri vzhod-zahod neposredno severno od obstoječih objektov TEŠ. Južno od omenjenega roba je nosilnost tal ustrezna za postavitev objektov kot je blok 6 medtem ko je postavitev severno od omenjenega roba vsaj 3x manjša in za postavitev objektov kot je kotlovnica in hladilni stolp bloka 6 neustrezna. Poleg navedenega [e lokacija vzhodno od obstoječih objektov TES v lasti Premogovnika Velenje, ki ima na tem območju zgrajene objekte za potrebe tehnološkega procesa samega premogovnika ter njegovih hčerinskih družb. Glede na zapisane ugotovitve se je kot naju- ija 2007, javna obravnava pa dne streznejša lokacija izkazala v okviru obstoječe industrijske cone TEŠ, kjer je nosilnost tal primerna za postavitev takih objektov, istočasno pa je na tem področju skladno z občinskimi prostorskimi akti predvidena gradnja novega energetskega bloka. Zaradi vsega navedenega se je v nadaljnjih postopkih osredotočilo na lokacijo zahod, kjer je bila na osnovi tehnoloških variant postavitve objektov bloka 6 (obdelano v Predinvesticij-ski študiji: Postavitev bloka 6 v TE Šoštanj, CEE Inženiring za energetiko in ekologijo d. o. o., april2005; Predinvesticijski zasnovi, CEE Inženiring za energetiko in ekologijo d. o. o., julij2005 ter Idejnem projektu Blok 6 v TE Šoštanj, CEE Inženiring za energetiko in ekologijo d.o.o., januar 2006) izbrana kot najbolj optimalna postavitev objektov v smeri vzhod-zahod, katera je tudi predmet obravnave v okviru sprejema OPPN za blok 6. Na osnovi pripombe oz. predloga na javni obravnavi in v času javne razgrnitve o postavitvi objektov B6 na t.i. vzhodno lokacijo je bila dodatno za ta namen naročena in izdelana strokovna ocena, ki je potrdila pravilnost odločitve za postavitev bloka 6 v območju obstoječe industrijske cone TEŠ (glej priloženo poročilo Strokovna ocena nove lokacije za postavitev bloka 6, g. Miha Remec, junij 2007). Hkrati je bilo od Premogovnika Velenje zahtevano mnenje o možnosti postavitve objektov B6 na področju, ki je v lasti in uporabi Premogovnika Velenje. Slednji je možnost postavitve objektov B6 na tej lokaciji zavrnil zaradi lastnih razvojnih in tehnoloških zahtev, ter kot glavni razlog nesprejemljivosti vzhodne lokacije navedel pridobivalni prostor Premogovnika Velenje, ki poteka po robu t.i. industrijske cone Nove Preloge (glej dopis Premogovnika Velenje z dne 27.6.2007). - Za prikaz stanja v zvezi s problematiko osenče-nja oz. osončenja področja neposredno ob TEŠ je naročena študija osenčenja stanovanjskih objektov v neposredni bližini TEŠ po izgradnji Bö. Iz odgovora izvajalca EIMV Ljubljana, ki pripravlja študijo osenčenosti, je razvidno, da novo zgrajeni objekti ne bodo poslabšali bivanjskih razmer na obravnavanem območju. Izvleček iz študije, ki je še v teku, je priložen. - Remont 5. bloka prav tako ni predmet obravnavanega OPPN. Na podlagi podanih pripomb pa je TES na problematiko opozoril vse izvajalce remonta. - Kar se tiče koordinacijskega odbora s predstavniki občanov, Občine in TEŠ odgovarjamo, da je v vsakem postopku sprejemanja ali sprememb občinskega prostorskega akta posebej organizirana javna razgrnitev, v okviru te pa javna obravnava, kjer imajo vsi občani priložnost zastavljati vprašanja ter podajati svoje predloge in pripombe. Sicer smo vam predstavniki Občine, vključno z županom, po predhodni najavi na voljo tudi vsak delavnik v času uradnih ur. Pripomba 2 Tomaž Venek, Aškerčeva 14, 3325 Šoštanj Pripomba podana ustno na javni obravnavi dne 06.06.2007. Hladilnik in dimnik sta locirana izven meje. Predlaga Jazbečevo skladišče za oba objekta, da se malo bolj odmakneta od mesta, oz. prerazporeditev objektov znotraj obstoječe meje TEŠ-a tako, da dimnik in hladilni stolp ne bi več stala na zahodu. V času gradnje ga skrbi tudi prometni režim. Stališče 2: - Glede pripomb, ki se nanašajo na hladilni stolp in dimnik glejte uvodna pojasnila. Kot pojasnilo velja omeniti, da je za oba omenjena objekta v teku enoletno spremljanje dejanskega stanja meteorologije, emisij in imisij v Šaleški dolini. Na podlagi rezultatov bo mogoče z veliko gotovostjo opraviti modelne preiskave vpliva novega bloka 6 TEŠ na okolico. Raziskava bo dala tudi jasen odgovor ali je možno B6 zgraditi tudi brez dimnika (dimni plini skozi hladilni stolp). Na ta način bi upoštevali željo občanov, da se objekti B6 ne približajo preveč naseljenemu področju Šoštanja, saj bi na tem področju ostal le še hladilni stolp, ki pa je od okoliških hiš oddaljen bolj kot dimnik. - Ker je območje obdelave, oz. postavitev bloka 6 TEŠ, vezana tudi na nekaj občinskih cest, bo Termoelektrarna Šoštanj v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja morala pridobiti projektno dokumentacijo, kjer bo v poglavju posebej obdelan prometni režim (varnost prometnih udeležencev, prikaz zapor, obvoz, zožitev, ...). S takšno, predhodno, obdelavo prometnega režima v času gradnje bo cestni promet veliko lažje obvladljiv, vendar pa se je potrebno zavedati, da bo kljub temu potrebno veliko razumevanja in strpnosti s strani vseh udeležencev prometa v času gradnje. Konkretno lahko navedemo, da se bo v času izgradnje glavnega pogonskega objekta (GPO) B6 Aškerčeva cesta uporabljala predvsem v delu od križišča z Levstikovo cesto do uvoza v bivši Elkroj s severa, torej v dolžini približno 100 m. V tem delu je cesta dovolj široka za dvosmerni promet, ob njej pa parkiranje ne bo dovoljeno. Dovoz po tej cesti bo le eden od dveh dostopov na gradbišče. Glavni dostop bo po cesti proti sedanjemu glavnemu vhodu v TEŠ. Pripomba 3 Peter Šlutej, Lokovica 125, 3325 Šoštanj Pripomba podana ustno na javni obravnavi terpo pošti dne 06.06.2007 in 27.06.2007. Živi v neposredni bližini TEŠ-a. Moti ga nepovezanost lokacijskih načrtov, ki se sprejemajo za isto območje. LN za plinovod, 2 načrta za TEŠ, itd. Počuti se ogroženega zaradi cest. Aškerčevo cesto mimo TEŠ-a in naprej v Lokovico že sedaj uporablja Geoplin plinovodi, prav tako ELES, tudi otroci-šolarji in občani. Naj k projektu vsi pristopijo kot investitorji. Pobudo v zvezi s cesto Soštanj-Lokovica je navedeni podal tudi pisno. Motijo ga tudi ogledi in monitoringi, ki jih nekatera podjetja (ELES, Geoplin plinovodi,...) izvajajo na terenu brez vednosti lastnikov zemljišč. Zanima ga tudi, če je zaradi vzgona možno zgraditi blok brez dimnika. Stališče 3: - Občinski lokacijski načrti, oz. občinski podrobni prostorski načrti, kot jih imenuje novi Zakon o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt, Uradni list RS, št. 33/07), se sprejemajo na podlagi utemeljenih pobud, ki na Občino prihajajo ločeno in v različnih časovnih obdobjih. V zadnjem času je Občina Šoštanj že pričela z obveščanjem javnosti o predvidenih postopkih na določenem območju, tako da imajo pobudniki možnost podajati svoje pobude v sklopu istega postopka, pripravljavec in izdelovalec pa jih bosta tako lahko obravnavala celostno. Hierarhija prostorskih pravnih aktov in postopek sam pa so predmet zakonodaje. Kar se tiče ločene priprave OPPN za blok 6 TEŠ s spremljajočimi objekti in drugega OPPN za dimnik in hladilni stolp bloka 6 TEŠ, pojasnjujemo, da postopka tečeta ločeno (glejte uvodna pojasnila). Uredba o državnem lokacijskem načrtu za prenosni plinovod (R25D) od odcepa na magistralnem plinovodu M2 pri Šentrupertu do termoelektrarne Šoštanj je že sprejeta (Uradni list RS, št. 138/06), izdano je bilo tudi gradbeno dovoljenje. - Glede vključitve navedenih uporabnikov ceste k projektu rekonstrukcije le-te, kot investitorjev, potekajo pogovori preko sogovornikov v TEŠ. - Glede izvajanja terenskih monitoringov s strani ELES-a in Geoplin plinovodov, se bo potrebno obrniti direktno na omenjeni podjetji. Po nasvetih g. Vončine (EIMV) je o nevšečnostih najbolje seznaniti vodstvo podjetja. Ga. Gregorič (MOP DP) pa obljublja, da bo Geoplin plinovode opozorila tudi sama. - V zvezi z možnostjo gradnje bloka brez dimnika velja omeniti, da je v teku enoletno spremljanje dejanskega stanja meteorologije, emisij in imisij v Šaleški dolini, na podlagi katerega bo mogoče z veliko gotovostjo opraviti rno-delne preiskave vpliva novega bloka 6 TEŠ na okolico. Raziskava bo dala tudi jasen odgovor ali je možno B6 zgraditi tudi brez dimnika (dimni plini skozi hladilni stolp). Pripomba 4 Miha Pibernik, Trg svobode 8, 3325 Šoštanj Pripomba podana ustno na javni obravnavi dne 06.06.2007. Želi, da se po končanem projektu TEŠ-a rekonstruira cesta mimo Termoelektrarne proti Lokovici, oz. da se zgradi cesta s pločnikom. Stališče 4: - Pripomba se ne nanaša na prostorske ureditve načrtovane znotraj ureditvenega območja predmetnega občinskega podrobnega načrta. - Cesta mimo TEŠ se bo rekonstruirala in sicer v fazah, ki so odvisne od poteka del na gradbišču ter samih uporabnikov ceste. Izdelan je že bil idejni projekt sanacije in poteka nove ceste na vplivnem območju TEŠ, ki je vključen v prostorsko ureditev na območju obravnave Občinskega podrobnega prostorskega načrta za hladilni stolp in dimnik TEŠ. 1 idejnim projektom je seznanjena Občina Šoštanj in predstavnik Lokovice. Pripomba 5 Janko Zacirkovnik, Prešernov trg 11, 3325 Šoštanj Pripomba podana ustno na javni obravnavi dne 06.06.2007. Izrazi zaskrbljenost glede nastanitve sezonskih delavcev v času gradnje 6. bloka, moti pa ga tudi zračni jašek Premogovnika Velenje zaradi smradu. Stališče 5: - Pripomba se ne nanaša na prostorske ureditve načrtovane znotraj ureditvenega območja predmetnega občinskega podrobnega načrta. - TEŠ bo predvidoma skupaj z Občino Šoštanj ter ostalimi akterji poiskala ustrezno rešitev v zvezi z nastanitvijo sezonskih delavcev. Poskrbljeno bo tudi za tople obroke. - Zračni jašek Premogovnika Velenje ni predmet obravnavanega OPPN. Vsa vprašanja na temo prezračevalnega jaška je potrebno nasloviti direktno na Premogovnik Velenje. Pripomba 6 Tone Kajba, Aškerčeva ulica 7/b, 3325 Šoštanj Pripomba dana v knjigo predlogov in pripomb v času trajanja javne razgrnitve dne 20.06.2007. 1. Kako bo urejen prometni režim po ali mimo Aškerčeve ulice - povečan promet 2. Ali je, ali bo narejena projekcija zasenčenosti zgornjega dela Aškerčeve ulice - velikost objektov, ki bodo zgrajeni? 3. Kakšni bodo vplivi na okolico ob takšnem objektu - tresenje tal, sevanje, zvočna obremenitev. 4. Kako bo potekalo rušenje obstoječih objektov - prašenje ipd. 5. Zakaj se objekti, ki so planirani (vsaj dimni stolp) ne postavijo na vzhodno stran TEŠ, kar bi bilo manj moteče za prebivalce omenjene ulice in Šoštanja v celoti? 6. Ali bo TEŠ kaj ukrenila glede odzračevalnega jaška Premogovnika Velenje, ki se nahaja na njenem območju - slab zrak ob določenem zračnem pritisku? 7. Predvsem me pa zanima kaj bodo naredili pristojni v TEŠ glede razvrednotenja parcel in nepremičnin v bližini TEŠ. Stališče 6: 1. V času izgradnje B6 se bo Aškerčeva cesta uporabljala predvsem v delu od križišča z Levstikovo cesto do uvoza v bivši Elkroj s severa, torej v dolžini približno 100 m. V tem delu je cesta dovolj široka za dvosmerni promet, ob njej pa parkiranje ne bo dovoljeno. Dovoz po tej cesti bo le eden od dveh dostopov na gradbišče. Glavni dostop bo po cesti proti sedanjemu glavnemu vhodu v TEŠ. 2. Za prikaz stanja v zvezi s problematiko osenče-nja oz. osončenja področja neposredno ob TEŠ je naročena študija osenčenja stanovanjskih objektov v neposredni bližini TEŠ po izgradnji B6. Iz odgovora izvajalca EIMV Ljubljana, ki pripravlja študijo osenčenosti, je razvidno, da novo zgrajeni objekti ne bodo poslabšali bivanjskih razmer na obravnavanem območju. Izvleček iz študije, ki je še v teku, je priložen. 3. Tresenje tal, sevanje, zvočna obremenitev Tresenje tal - vibracije Za vibracije v okolju trenutno še ni zakonsko zavezujočih predpisov, obstajajo pa za to področje nekatera priporočila. V fazi gradnje lahko nekateri gradbeni stroji in ostala uporabljena mehanizacija povzročijo višje ravni vibracij, kot so običajne za to okolje. Mednje spadajo predvsem razbijalna orodja, valjarji in razstreljevanje. Kljub temu se ne pričakuje poškodb objektov ali drugih elementov okolja zaradi neposrednega vpliva vibracij. Ravni vibracijskih hitrosti, pri katerih so že možne rahle poškodbe objektov običajno presegajo 5 mm/s. Po drugi strani pa ljudje zaznavajo vibracijske hitrosti že okrog 0.1 mm/s, medtem ko se hitrosti do 1.8 mm/s smatrajo še kot tolerantne. Glede na to lahko v fazi izvajanja gradbenih del z nekaterimi močnejšimi gradbenimi stroji pričakujemo vibracije, ki bodo pred najbližjimi stanovanjskimi objekti zaznavne, medtem ko v fazi obratovanja, ob upoštevanju pravilnega temeljenja in uporabe ustreznih protivibracijskih elementov, okolju škodljivih vibracij ni pričakovati. Za zagotovitev naštetih zahtev pa je vseskozi potrebno sodelovanje s strokovnjakom iz področja vibracij ob hkratnem nadzoru z ustreznimi meritvami. V primeru kakršnekoli škode na sosednjih objektih pa 33- člen razgrnjenega dopolnjenega osnutka Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za prostorsko ureditev skupnega pomena za blok 6 TEŠ s spremljajočimi objekti nalaga investitorju dodatne obveznosti ter v 9- alineji določa, da mora investitor v najkrajšem možnem času odpraviti vse morebitne negativne posledice in poravnati vso nastalo škodo v prostoru, ki bi nastala zaradi izgradnje in obratovanja načrtovanih posegov. Elektromagnetno sevanje (povzeto po »OKOLJSKO POROČILO ZA BLOK 6 MOČI 600 MWVTE ŠOŠTANJ«, referat 1829/ver.l) Varstva pred elektromagnetnim sevanjem Okoljski cilji na področju varstva pred elektromagnetnim sevanjem (EMS) v naravnem in življenjskem okolju pomenijo povzročanje čim manjših obremenitev okolja z EMS. Edini potencialni viri električne poljske jakosti, ki jih je moč evidentirati, so priklopi močnostnih transformatorjev. Za vse priklope lahko ocenimo, da je vrednost električne poljske jakosti že na razdalji, na kateri se lahko človek približa napravam, manjše od mejne efektivne vrednosti za I. območje. Za 400 in 110 kV priklope, ki ga tudi stanje tehnike opredeljuje kot pomembne za obravnavo, smatramo, da bodo kratki ter prešli neposredno v 400 oziroma 110 kV kabel, torej okolja z električnimi polji ne bo obremenjevali. Ocenjujemo, da so neposredni in daljinski vplivi zaradi izgradnje in delovanja bloka 6 TEŠ zanemarljivi. Elektromagnetno sevanje OCENA VPLIVOV V času gradnje V času obratovanja A A Zvočna obremenitev (povzeto po »OKOLJSKO POROČILO ZA BLOK 6 MOČI 600 MW V TE ŠOŠTANJ«, referat 1829/ver.l) Varstva pred hrupom Okoljski cilji na področju varstva pred hrupom naravnega in življenjskega okolja so predvsem zmanjševanje emisij hrupa na viru hrupa in omejevanje širjenja hrupa ter s tem zagotoviti zdravo življenjsko okolje tako v času gradnje kot v času obratovanja. Vpliv gradnje bloka 6 pri delu z najhrupnejšo gradbeno mehanizacijo in ostalimi orodji bo pred izpostavljenimi stanovanjskimi objekti jasno zaznaven. Potrebno bo poskrbeti za dodatne omilitvene ukrepe, kot so: - omejevanje časa izvajanja del na gradbišču tekom dneva (med 7.00 in 19.00 uro), ko so omejitve s hrupom najmanj stroge; - izbire manj hrupne gradbene mehanizacije; - izbire primernih orodij in režimov obratovanja posameznih gradbenih strojev; - pri brušenju in rezanju kovinskih profilov je potrebno poskrbi za izbiro brusilnih orodij z zadostnim notranjim dušenjem in potrebno bo poskrbeti za protihrupno dušenje obdelo-vancev z protihrupnimi zavesami; Z zgoraj opisanimi omilitvenimi ukrepi bi do- segli z zakonom sprejemljive ravni hrupa kot posledice opravljanja gradbenih del. Le tako bo vpliv gradnje nebistven ob izvedbi omilit-venih ukrepov. V času obratovanja bloka 6 predstavljajo ventilatorji vleka in podpiha, turboagregati in napajalne črpalke (v strojnici), mlini (v kotlovnici), transformatorska postaja najhrupnejše vire. Zato je potrebno že v fazi iskanja ponudb in dobave opreme od dobavitelja zahtevati tiste tipe, ki povzročajo čim manjše emisije hrupa v okolje. Pri tem pa je možno uporabiti tudi dodatne protihrupne ukrepe kot so: - konstrukcija fasadnih sten hrupnih prostorov z zelo veliko zvočno izoliranostjo; - montaža protihrupnih kabin okrog turbin, generatorjev in napajalnih črpalk; - nabava ventilacijske opreme s čim nižjimi emisijami hrupa; - montaža nadstandardnih dušilnikov v vlečne in sesalne dele ter ob zgornjem delu dimnika; - montaža protihrupnih sten okrog transformatorjev; - predhodno akustično posvetovanje v zvezi z dobavo oziroma postavitvijo hladilnega stolpa. V kolikor bodo upoštevani vsi obravnavani omilitveni in zaščitni ukrepi, najbližji stanovanjski objekti ne bodo izpostavljeni prekomernemu hrupu po pričetku obratovanja novega bloka 6 TEŠ. Daljinski vpliv hrupa nastopa izven industrijske cone TES, ki bi lahko imel tudi trajni vpliv na okolico. Ker pa predvidene mejne vrednosti hrupa izven meja industrijske cone ne bodo presežene ocenjujemo, da do omenjenih vplivov zaradi izgradnje in obratovanja bloka 6 TEŠ ne bo prihajalo ob upoštevanju omilitve-nih in zaščitnih ukrepov. Varstvo pred hrupom OCENA VPLIVOV V času gradnje V času obratovanja C C 4. Za rušenje obstoječih objektov bo pridobljeno gradbeno dovoljenje na osnovi projekta za rušenje, v katerem bodo navedeni vsi ukrepi za preprečitev prašenja ter ostalih vplivov v času rušenje objektov skladno z zahtevami veljavne zakonodaje. 5. Pri izbiri lokacije za postavitev objektov B6 TEŠ so bile površine na vzhodni strani TEŠ že v začetni fazi izločene na osnovi izkušenj pri gradnji bloka 5 ter kasneje pri gradnji čistilne naprave bloka 5. Pri raziskavah terena je bilo ugotovljeno, da poteka prelomni rob med dobro nosilnim oligocenom in slabo nosilnim pliocenom v smeri vzhod-zahod neposredno severno od obstoječih objektov TEŠ. Južno od omenjenega roba je nosilnost tal ustrezna za postavitev objektov kot je blok 6 medtem ko je postavitev severno od omenjenega roba vsaj 3x manjša in za postavitev objektov kot je kotlovnica in hladilni stolp bloka 6 neustrezna. Poleg navedenega [e lokacija vzhodno od obstoječih objektov TEŠ v lasti Premogovnika Velenje, ki ima na tem območju zgrajene objekte za potrebe tehnološkega procesa samega premogovnika ter njegovih hčerinskih družb. Glede na zapisane ugotovitve se je kot najustreznejša lokacija izkazala v okviru obstoječe industrijske cone TEŠ, kjer je nosilnost tal primerna za postavitev takih objektov, istočasno pa je na tem področju skladno z občinskimi prostorskimi akti predvidena gradnja novega energetskega bloka. Zaradi vsega navedenega se je v nadaljnjih postopkih osredotočilo na lokacijo zahod, kjer je bila na osnovi tehnoloških variant postavitve objektov bloka 6 (obdelano v Predinvesticij-ski študiji: Postavitev bloka 6 v TE Šoštanj, CEE Inženiring za energetiko in ekologijo d. o. o., april2005; Predinvesticijski zasnovi, CEE Inženiring za energetiko in ekologijo d.o.o., julij 2005 ter Idejnem projektu Blok 6 v TE Šoštanj, CEE Inženiring za energetiko in ekologijo d.o.o., januar2006) izbrana kot najbolj optimalna postavitev objektov v smeri vzhod-zahod, katera je tudi predmet obravnave v okviru sprejema OPPN za blok 6. Na osnovi pripombe oz. predloga na javni obravnavi in v času javne razgrnitve o postavitvi objektov Bö na t.i. vzhodno lokacijo je bila dodatno za ta namen naročena in izdelana strokovna ocena, ki je potrdila pravilnost odločitve za postavitev bloka 6 v območju obstoječe industrijske cone TEŠ (glej priloženo poročilo Strokovna ocena nove lokacije za postavitev bloka 6, g. Miha Remec, junij 2007). Hkrati je bilo od Premogovnika Velenje zahtevano mnenje o možnosti postavitve objektov B6 na področju, ki je v lasti in uporabi Premogovnika Velenje. Slednji je možnost postavitve objektov B6 na tej lokaciji zavrnil zaradi lastnih razvojnih in tehnoloških zahtev, ter kot glavni razlog nesprejemljivosti vzhodne lokacije navedel pridobivalni prostor Premogovnika Velenje, ki poteka po robu t.i. industrijske cone Nove Preloge (glej dopis Premogovnika Velenje z dne 27.6.2007). 6. Zračni jašek Premogovnika Velenje ni predmet obravnavanega OPPN. Vsa vprašanja na temo prezračevalnega jaška je potrebno nasloviti direktno na Premogovnik Velenje. 7. TEŠ se bo, tako kot že do sedaj, z lokalno skupnostjo dogovarjala o eventualnih nadomestilih. Vsebina in oblika takšnega dogovora ne spada v okvir postopka sprejemanja prostorskega akta. Pripomba 7 Edvard Vučina, Trg bratov Mravljakov 10, 3325 Šoštanj Pripomba poslana po elektronski pošti dne 26.06.2007. 1. Vprašanje: Kdo je tisti organ ali posameznik, ki je sprejel strateško odločitev o gradnji novega bloka na velenjski lignit, glede na dejstvo, da v veljavnih občinskih (prostorski plan) ali državnih (SPRS) strateških aktih tega ne najdemo? 2. Vprašanje: Kako je možno izdelati podroben prostorski načrt, če predhodno še ni bil sprejet splošen prostorski načrt, ki vsebuje tudi strateški del? »Podrobno« namreč le podrobneje-(izvedbeno) razdela strateške odločitve, ki se sprejmejo pred tem. Uidi prej veljaven zakon je poznal hierarhičen vrstni red aktov, zato bi vprašanje veljalo tudi za lokacijski načrt (postopek se je namreč začel pod imenom OLN). 3. Če gre za gradnjo objekta, ki je očitno »državnega pomena« (meja je 10 MW nazivne moči) , zakaj se postopek vodi kot, da je poseg hkrati tudi v občinskem, torej javnem interesu? Če bi že lahko razumeli interes države po stabilizaciji oskrbe z električno energijo, kje se vidi interes lokalne skupnosti (kaj bomo občani z gradnjo pridobili), glede na dejstvo, da gre za interes energetike, ki bo že v naslednji polovici leta v glavnem »na trgu«? 4. Glede na dejstvo, da gre za širitev dejavnosti, ki že ves čas zelo škodljivo vpliva tako na okolje(S04, CO«, NOX, hrup, prah, svetlobni smog...) kot na prostor (potapljanje zemljišč, zmanjševanje naselja, stagnacija v razvoju), ali je pripravljen scenarij razvoja elektrarne, v primeru, da presoja ekoloških kriterijev ne bi bila pozitivna? Kaj bo storil TEŠ, če ko IPPC zavezanec ne bo pravočasno pridobil okoljevarstveno dovoljenje oz. ali sploh obstaja plan »B«. Če takega plana ni, predlagam, da proučite (vključno s primerjalno celovito presojo) možnost, da se zgradi elektrarna na plin ali vsaj kakšen boljši uvožen premog z manj žvepla. Stališče 7: 1. Postopek OPPN skupnega pomena za Blok 6 TEŠ se je pričel na podlagi dokumentirane in utemeljene pobude ministra za gospodarstvo in je utemeljen z: - Odlokom o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04), - Uredbo o prostorskem razvoju Slovenije (Uradni list RS št. 122/04) - Uredbo o vrstah prostorskih ureditev državnega pomena (Uradni list RS, št. 54/03,68/05), - Resolucijo o nacionalnem energetskem programu (Uradni list RS, št. 57/04), - Odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana občine Velenje za obdobje 1986-2000, dopolnjenega leta 1989 in srednjeročnega družbenega plana občine Velenje za obdobje 1986-1990 za območje občine Šoštanj, dopolnitve v letu 2004 (ULOŠ, št. 05/2004). 2. Ime prostorskega načrta je določil Zakon o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt, Ur. list RS, št. 33/07), ki je bil sprejet po pričetku postopka za pripravo in sprejem občinskega lokacijskega načrta za prostorsko ureditev skupnega pomena za BLOK 6 TEŠ s spremljajočimi objekti. Postopek priprave in sprejemanja občinskega podrobnega prostorskega načrta se je pričel s Programom priprave občinskega lokacijskega načrta za prostorsko ureditev skupnega pomena za BLOK 6 TEŠ s spremljajočimi objekti (Ur. 1. RS, št. 127/2006). Tretji odstavek 98. člena ZPNačrt je določil, da se postopki za sprejem občinskega lokacijskega načrta, začeti pred uveljavitvijo tega zakona na podlagi določb ZUreP-1, v okviru katerih ta še ni bil javno razgrnjen, nadaljujejo in končajo po določbah ZPNačrt kot občinski podrobni prostorski načrt. Gradnja bloka 6 Termoelektrarne Šoštanj predstavlja poseg v prostor, ki mora omogočati uresničevanje zastavljenih ciljev prostorskega razvoja Slovenije. Pravna podlaga za izdajo gradbenega dovoljenja bo občinski podrobni prostorski načrt, zato je treba prostorsko ureditev načrtovati tudi v skladu s sprejeto strategijo prostorskega razvoja občine oziroma v skladu z veljavnimi prostorskimi sestavinami občinskega dolgoročnega in srednjeročnega plana. Sestavni del razgrnjenega gradiva je tudi priloga 2 - izvleček iz strateškega prostorskega akta v kateri so opisane usmeritve in opredelitve tako iz Strategije prostorskega razvoja Slovenije (Ur. 1. RS, št. 76/2004, Od-SPRS), kot iz Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Velenje za obdobje 1986-2000, dopolnjenega leta 1989 in srednjeročnega družbenega plana Občine Velenje za obdobje 1986-1990 za območje Občine Šoštanj, dopolnitve v letu 2004 (ULOŠ, št. 7/2000 in 05/2004). Oba dokumenta posege predvidene s predmetnim OPPN vključujeta. 3. Načrtovana investicija se v celoti nahaja na območju občine Šoštanj in je socialno, družbeno in gospodarsko povezana z razvojem občine zato so Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za gospodarstvo in Občina Šoštanj dne 13.10. 2006 sklenili Dogovor o pripravi, sprejemu in financiranju priprave občinskega lokacijskega načrta za prostorsko ureditev skupnega pomena ter strokovnih podlag za Blok 6 TES (v nadaljevanju OLN) na podlagi 16. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02,8/03 in 58/03-ZZK-l) in 26. člena Pravilnika o podrobnejši vsebini, obliki in načinu priprave državnih in občinskih lokacijskih načrtov ter vrstah njihovih strokovnih podlag (Uradni list RS, št. 86/04). 4. Okoljsko poročilo (Elektroinštitut Milan Vidmar, Ljubljana, referat št.: 1829, marca 2007) izkazuje pričakovano zmanjšanje škodljivih emisij v okolje glede na zatečeno stanje. Ocene pričakovanih vplivov na sestavine okolja tako v času obratovanja kot gradnje so pretežno ocenjene s stopnjo A (ni vpliva oz je pozitiven) ali B (nebistven) in nikjer ne presežejo stopnje C (ob izvedbi omilitvenih ukrepov je vpliv nebistven). Modernizacija TEŠ predvideva tudi vgradnjo plinskih turbin, ki bodo v celotni tehnologiji omogočile bistveno boljši izkoristek (in posledično tudi zmanjšanje emisij) ob enaki potrošnji trdega goriva. Ministrstvo za okolje in prostor je Občino Šoštanj z dopisom št. 35409-316/2006-JL z dne 08.05.2007 obvestilo, daje izdelano okoljsko poročilo ustrezno in omogoča presojo vplivov izvedbe plana na okolje. Skupina, PREMOGOVNIK VELENJE, d.d. Partizanska cesta 78, 3320 Velenje Slovenija Termoelektrarna Šoštanj Lole Ribarja 18 3325 ŠOŠTANJ TERMOELEKTRARNA ŠOŠTANJ Prejeto 2 d -06- 2007 Št. Org, enota Rešeno Podpis a £do (i*:: 7. 6. 2007 Zadeva: Postavitev bloka 6 v območju NOP Premogovnik Velenje je zaradi intenzivnega odkopavanja premoga na območju Starih Prelog v osemdesetih pristopil k izgradnji nadomestnih objektov v tako imenovani industrijski coni Nove Preloge. V ozkem pasu, ki ga z juga omejuje reka Paka in s severa železniška proga Velenje - Šoštanj smo s skrbnim načrtovanjem umestili vse potrebne objekte, ki nudijo podporo nemotenemu pridobivanju premoga. Glede na to, da se bo število zaposlenih, ki so neposredno vključeni v proizvodnji proces z leti zmanjševalo, na tem območju v obstoječih proizvodnih prostorih nastajajo nove dejavnosti , ki pa so posredno še vedno v povezavi s pridobivanjem premoga. Zaradi prostorskega pomanjkanja se objektom v industrijski coni ne moremo odpovedati. Kot glavni razlog nesprejemljivosti predlagane lokacije pa je pridobivalni prostor Premogovnika, katerega meja poteka po robu industrijske cone Nove Preloge, zato gradnja tako zahtevnega objekta na lokacij kjer se pojavljajo vplivi rudarjenja ni sprejemljiva. V vseh nadaljnjih razmišljanjih o lokaciji vas želimo opozoriti, da gradnja »S«od ceste Velenje - Šoštanj oz. reke Pake ni sprejemljiva. Srečno! Tehnični direktor mag. Marjan KOLENC, uni.diglinž.rud premo#öv.nik V : e i. e . Partizanska cesta 7« www.rlv.si Tel: +386 (0)3 899 61 00 ::: Fax: +386 (0)3 586 91 31 ::: e-mail: info@rlv.si Osnovni kapital 113.792.981,14 EUR ::: ID številka za DDV SI92231217 ::: transakcijski račun 03176 1000149505 Matična številka 5040361 odeli površin senc zaradi izgradnje nove enote bloka 6 na lokaciji TE Šoštan VONČINA, R. et al., območja zaradi osenčenosti oz. osončenosti območja v neposredni bližini ob- Elaborata o določitvi vplivnega jektov TEŠ, julij 2007 Za prikaz površine senc, ki bodo nastajale zaradi postavitve nove enote blok 6 na območju industrijske cone TE Šoštanj in se bo le-ta odražala na sosednjih zemljiščih oziroma sosednjih objektih, se je pregledalo osem različnih časovnih terminov tekom leta. V modelnem izračunu se je upoštevalo naslednje priporočene dni v letu: - 15. marec, - 15. junij, - 15. september - 15. december. Za vse navedene dni se je pregledalo pozicijo sence ob 9. in 15 uri. Zaradi boljšega pregleda nad trenutno situacijo v okolici TE Šoštanj je priložena slika 1, na kateri so prikazane hiše v neposredni bližini. V modelnem prikazu senc so se poleg objektov bloka 6 (dimnik, hladilni stolp in kotlovnica) in hladilnega stolpa bloka 4, ki predstavljajo najvišje objekte na tem delu industrijske cone TE Šoštanj, vstavili tudi stanovanjski in ostali objekti v bližini. Vsi obravnavani objekti so zaradi natančnejše projekcije senc vstavljeni v podlogo digitalnega modela višin. Le tako je bilo možno ugotoviti morebitne vplive drugih naravnih ovir ali objektov v okolici, ki poleg objektov TEŠ, povzročajo osen-čenje obravnavanega področja. Zaključek Iz prikazanega lahko v tem trenutku zaključimo, da bodo sence zaradi novo zgrajenega bloka 6 (dimnik, hladilni stolp in kotlovnica) ter obstoječega hladilnega stolpa bloka 4 tekom leta segale do bližnjih in daljnih objektov, ki ležijo na obravnavanem območju (odvisno od letnega časa). Pri tem je potrebno poudariti, da je senca zaradi dimnika sicer zelo dolga, vendar zaradi njene širine ne tako izrazita kot so sence, ki nastajajo zaradi hladilnega stolpa ali bližnje hribine. Objekti v neposredni bližini TEŠ so v največji meri osenčeni v jutranjem času 15. decembra. Bistveno slabša situacija pa je ob 15 uri istega dne, ko je celotno področje še dodatno osenčeno zaradi bližnje hribine. V ostalih primerih tekom leta pa je potrebno poudariti, da so nekateri bližnji objekti ob 9- uri zjutraj sicer osenčeni, vendar se senca tekom dneva premakne v smeri proti severovzhodu, kjer pa na obravnavanem področju ni bivanjskih objektov. Pri tem je potrebno še izpostaviti, da so vsi objekti, katerih lokacija je blizu hribine bistveno prej in dalj časa izpostavljeni senci prav zaradi višine okoliškega hribovja. Iz navedenega je ugotovljeno, da novo zgrajeni objekti ne bodo poslabšali bivanjskih razmer na obravnavanem območju. Slika 1: Objekti v neposredni bližini TE Šoštanj. (© PISO-ŠOŠTANJ; viri podatkov: AJPES, MOP-GURS) Slika 2: Senca -15. marec ob 9:00 ur. Slika 3: Senca -15. marec ob 15:00 ur. Slika 4: Senca -15. junij ob 9:00 ur. Slika 5: Senca -15. junij ob 15:00 ur. Slika 8: Senca -15. december ob 9:00 ur. Slika 9: Senca -15. december ob 15:00 ur. Strokovna ocena ove lokacije za postavitev Bloka 6 Miha Remec u.d.i.g. 1.0 SPLOŠNO Na področju obstoječe TEŠ je predvidena izgradnja novega bloka 6 moči 600MW. Nova lokacija je predvidena na zahodnem delu obstoječe TE. Alternativno je obdelana varianta, da se nov blok postavi na vzhodnem delu obstoječe TE in sicer na desnem bregu reke Pake južno od obstoječe deponije premoga. Na osnovi dosedanjih raziskav in meritev deformacij terena zaradi vpliva rudarjenja je potrebno ugotoviti ce je postavitev novega bloka na vzhodni lokaciji tehnično izvedljiva. Kot osnova bodo uporabljene dosedanje geomehanske raziskave, študije o predvidenih deformacijah terena zaradi vpliva rudarjenja in rezultati merjenja deformacij v zadnjih 30 letih na področju obstoječe TEŠ. 2.0 GEOMEHANSKI POGOJI Kot podloga za oceno geomehanskih pogojev je uporabljena naslednja dokumentacija: - poročilo o preiskavi temeljnih tal za gradnjo objektov TEŠ 4 (blok 5) (ZRMK1974) - študija vpliva izkopa premoga na posedanje območja TEŠ (prof. Dr. I. Sovine LMT, IMFM Univerze v Ljubljani 1974). informativno geološko-geomehansko poročilo Blok 5 (ZRMK) - raziskava temeljnih tal objektov TEŠ s posebnim ozirom na vplive odkopavanja premoga RLV in definiranje pogojev temeljenja na bodoče objekte (prof. Dr. I. Sovine LMT IMFM Univerze v Ljubljani 1991) - geotehnično poročilo o raziskavi tal in pogojih temeljenja objektov odžveplevanja bloka 4 TEŠ (ZRMK, IOTC DN-2-44/92 in 2-74/92 13.5.1992) - poročilo o meritvah inklinacije vrtin 1-1 in 1-3 na bok lokacij TE Šoštanj (ZRMK, IOTC DN 2332/9226.IO.1992 in 26.1.1993) - prognoza premikov terena, kjer se želi graditi objekte za razžveplevanje dimnih plinov bloka 5 (Rudnik lignita Velenje, Tehnični sektor, Jamomerstvo 20.3.1995) - študija (vsako leto od 1980) opazovanja posedanja objektov na lokaciji TES (IBE Ljubljana). Vsa navedena dokumentacija je dostopna v arhivu TEŠ. Iz navedene dokumentacije je razvidno, da poteka prelomni rob med oligocenom in pliocenom v smeri vzhod - zahod. Južno od prelomnega roba je na globini 5-6 m dobro nosilni lapor (nosilnost do 450 kN/m2). Severno od prelomnega roba pa je nosilnost tal najmanj 3x manjša. Isto velja za vertikalne in horizontalne deformacije terena. Enakomerni vertikalni posedki niso problematični. Horizontalne deformacije in njihov vpliv se prepreči z zmanjšanjem trenja med temeljem in zemljino ter horizontalnimi vezmi med temelji (primer blok 5). Problematični pa so diferencialni posedki, ki se jih ne more preprečiti (pilotiranje ali druga utrditev). Vsi težji objekti (strojnica z turbinskim temeljem, bunkerski del, hladilni stolp, kotlovnica z nosilno konstrukcijo kotla) obstoječe TEŠ so zgrajeni na oligocenu južno od prelomnega roba. Dosedanje meritve so pokazale, da so deformacije še v dopustnih mejah tako glede na gradbene konstrukcije kakor glede zahtev za nemoteno obratovanje. Severno od prelomnega roba pa se dobra tla spuščajo pod kotom 60° do globine 200 m. Tli so diferencialni posedki poleg slabe nosilnosti najmanj 3 X večji in morajo biti upoštevani najmanj 5 mm na tekoči meter. Problematična je postavitev težjih objektov, manjši in lažji objekti pa niso problematični (priprava vode, reaktor, transport premoga, delavnice itd.). Da so predvidene deformacije res velike, je dokaz žerjavna proga na deponiji premoga, ki jo bo potrebno v 15 letih že drugič višinsko sanirati. 3. VPLIV DEFORMACIJ TERENA NA TEŽJE OBJEKTE (pri vzhodni lokaciji bloka 6) 3.1 NOSILNA KONSTRUKCIJA KOTLA Jeklena nosilna konstrukcija kotla je višine 13- 5.0 m. Razmak med stebri je ~ 25,0 m. Kotel je viseč in obešen na višini 130,0 m. Dopustna horizontalna deformacija pri horizontalni obtežbi vetra ali potresa je h/600=21,6 cm. Maksimalna vertikalna obtežba 1 stebra je 35.000 kN. Temeljiti je možno na ploščo 35x35 m debeline 2,50 m. Vendar so problem diferencialni posedki, ki znašajo na razdalji 25,0 m ~ 12,5 cm. V tem primeru je horizontalna deformacija (130x12,5)/25=65 cm, ki pa je nedopustna za obratovanje (^65+21,6=87,6 cm). Takšna je tudi deformacija spodaj. Izravnavanje stebrov je tehnično nemogoče pri teh obtežbah in težah. Izvedba praktično ni mogoča. Mogoča bi bila na Ljubljanskem barju ker tam ni diferencialnih posedkov in je možno pilotiranje 3.2 HLADILNI STOLP Predviden je v monolitni armirano betonski izvedbi. Premer na koti: f: 0,00 m - 100 m. Višina stolpa je - 140 m. Obtežba obodnega temelja je ~ 700 KN/m. Diferenčni posedek bi znašal ~ 55 cm. Z upoštevanjem teh diferencialnih posedkov bi bila gradnja možna, vendar bi bilo delovanje pršišča zelo problematično. V Nemčiji je bil poskusno zgrajen hladilni stolp na rudarsko ogroženem področju. Vsi nosilni elementi konstrukcije so imeli vgrajene hidravlične dvigalke, ki so bile računalniško vodene. Zaradi sorazmerno majhne teže je bilo to možno. Stolp je bolj služil za raziskovalne namene. Zgradili so samo enega. 3.3 TEMELJ TURBINE Temelj turbinske mize je armirano betonski dolžine ~ 40 m. Turbinska miza leži na izolacijskih elementih tipa »GERB«. Za nemoteno obratovanje turbine zahteva dobavitelj turbine max. dopustne diferencialne posedke 1/1000 dolžine, ki bi znašali ~40 mm. V našem primeru pa bi to znašalo zaradi posedanja 200 mm. »GERBOVE« izolacijske elemente je sicer možno izravnavati z podkladanjem vendar bi bilo potrebno zelo natančno merjenje in opazovanje. Lahko se zgodi da bi bilo potrebno izravnavanje tudi v času izven predvidenega remonta. Skratka izvedba je tehnično možna, vendar je vzdrževanje drago in obratovanje rizično. 3.4 DIMNIK Predvideni dimnik je arm. betonski višine 220-240 m. Po normativih bi bil premer na dnu dimnika 15,0 m. Deformacija vrha bi bila v tem primeru (240x15,0x0,5)/15,0=120 cm. Upoštevana ni deformacija zaradi obtežbe vetra oziroma potresa. Stabilitela bi bila dosežena z večjim temeljem in utrditvijo (tampon ali piloti). Tudi delovanje dimnika pri predvideni deformaciji ni moteno. Torej je dimnik, ki je med vitalnimi objekti edini, ki ni problematičen. Pač pa bi predvidene deformacije na tako izpostavljenem mestu bile vizualno moteče in izvedba dražja. 3.5 OSTALI SPREMLJAJOČI OBJEKTI Z upoštevanjem vseh pogojev postavitve niso problematični. 4.0 ZAKLJUČEK Če upoštevamo vse ugotovitve navedene v tč. ocene od 1-3 lahko zaključimo, da je izgradnja na vzhodni lokaciji rizična, izvedbeno draga in v času obratovanja zelo problematična, skratka neprimerljiva z zahodno lokacijo. Lahko bi jo ocenili kot neizvedljivo. Ljubljana, junij 2007 ermoelektrarne na fosilno gorivo in trajnostn N/ razvoj - TE Soštan kot praktični primer Emil Šterbenk, ERICo Velenje Pri objektih kakršne so termoelektrarne na fosilne energetske vire nikoli ne bo mogoče doseči trajnostnega razvoja. Takšne elektrarne bi bile trajnostne zgolj v primeru, če bi letno porabile toliko premoga, kolikor ga na Zemlji nastane. Po drugi strani pa so trenutno elektrarne na fosilna goriva garancija za stabilnost električne mreže praktično po celem svetu. Kljub tehnično tehnološkem napredku bo vsaj desetletje, dve ali tri njihova vloga v energetskih sistemih še vedno ključna. Čeprav pri elektrarnah na fosilna goriva ne bomo nikoli dosegli trajnosti in sonaravnosti pa je v njih mogoče udejanjati prenekatera načela trajnostnega razvoja. Vsak resen okoljski strokovnjak, vsak politik in vsak aktivist okoljske organizacije imajo svojo definicijo trajnostnega razvoja. Največ definicij vsebuje tri stebre trajnosti: okoljsko, gospodarsko in socialno sestavino, ki morajo biti med sabo v sozvočju. Pri trajnostnem razvoju ne govorimo o revolucionarnih rezih, ampak o postopnem zmanjševanju okoljskih pritiskov ob ohranjanju gospodarske moči in socialne varnosti. Velik del definicij (zlasti političnih) navaja, da se mora vse to zgoditi ob nespremenjeni kvaliteti življenja. Toda zavedati se moramo, da brez sprememb navad seveda ne bo šlo. Nujna sestavina definicije trajnostnega razvoja je še etika, ki jo največkrat izrazimo: ohranjanje naravnih virov za bodoče rodove. Naša generacija in nekaj generacij pred nami smoV veliki meri »počistili« fosilne vire, ki so na Zemlji nastajali milijone let. Če izhajamo iz te definicije, ugotovimo, da je v elektrarnah na fosilno gorivo vsako zmanjšanje obremenjevanja okolja in vsako izboljšanje izkoristka naprav korak v smeri trajnostnega razvoja. Preden pa se osredotočim na šoštanjsko termoelektrarno, ki je na eni strani pomemben onesnaževalec, po drugi pa steber slovenskega elektroenergetskega sistema, naj poudarim, da je moje osnovno izhodišče dejstvo, da elektrarna v Šoštanju obstoja in obratuje že dobrega pol stoletja. Nikogar ne mislim zavajati z idejami, kako bi bilo, če elektrarne ne bi bilo. Vsa obstoječa socialna, gospodarska in okoljska struktura Šaleške doline je popolnoma prilagojena elektroenergetiki, saj je zaradi slednje tudi v veliki meri nastala. Če gledamo Termoelektrarno Šoštanj z okoljskega vidika (z njim začenjam, ker mi je daleč najbolj domač) je bil na okoljskem področju vsekakor storjen velik napredek. Obremenjevanje okolja v letu 2006 je bilo znatno nižje kot leta 1987, ko so začeli z ekološkim sanacijskim programom sploh pa v primerjavi z letom 1983, ko so proizvedli največ električne energije doslej in v zrak ter v druge okoljske elemente spustili tudi največ onesnaževal. Leta 1993 so v zrak spustili več kot 120.0001 žveplovega dioksida, leta 1987, ko so zmanjšali proizvodnjo električne energije so ga spustili dobrih približno 100.000 1 in leta 2006 še vsega 61901. Leta 1983 so porabili in onesnažili več kot 24 milijonov m3 vode, leta 2006 pa polovico manj. Za toplogredni plin ogljikov dioksid za leto 1983 ni zanesljivih podatkov, vendar ocenjujemo, da so v zrak takrat spustili med 5,5 in 6 milijoni ton tega plina. Leta 2006 so ga v zrak spustili približno 4,8 milijonov ton - ne zaradi boljše tehnologije, ampak zaradi manjše porabe premoga in posledično nižje proizvodnje elektrike kot leta 1983. Emisija NOx se je zmanjšala z več kot 12.000 na manj kot 9-000 t. Če vrednotimo našteto skozi prizmo trajnostnega razvoja, ugotovimo, da se onesnaževanje z S02 zmanjšalo od leta 1983 za 95 %, poraba vode pa za polovico. Emisija C02 se je zmanjšala za enak delež kot poraba premoga, okrog 32 %, emisija dušikovih oksidov pa za približno 25 %. Načrtovani blok VI v primerjavi z obstoječo elektrarno pomeni dodatno zmanjšanje okoljskih pritiskov. Letna emisija S02 bo manjša od 2.000 t letno, prav tako letna emisija NOx. Blok bo porabil slabe 3 milijone ton premoga in v zrak spustil približno 3,7 milijonov ton C02. Poraba vode bloka VI bo manjša od 7 milijonov m3. Z okoljskega trajnostnega vidika pomeni blok VI Trgovski center katerega si želite v Šoštanju? (anketa objavljena na Portalu Šoštanj.info-www.sostanj.info) Novo vprašanje v anketi na Portalu Šoštanj.info (www.sostanj.info): Katero lokacijo novega trgovskega centra v Šoštanju najbolj podpirate? na področju sedanjega bazena na področju bivše tovarne usnja v Metlečah Svoj odgovor lahko podate do nedelje, 23. septembra 2007. Rezultati ankete bodo javno objavljeni, glasuje pa lahko vsak obiskovalec portala. (nadaljevanje s strani 21) znaten napredek. Sedaj lahko prvič govorimo o zmanjšanju emisije C02 na enoto proizvedene električne energije. Leta 2006 je šoštanjska elektrarna na vsako gigavatno uro (GWh) v zrak spustila 1.2001C02, emisija C02 bloka VI pa bo 8501 C02/GWh. Zato sploh ni vseeno v kakšnih napravah bomo pridobivali električno energijo v naslednjih dvajsetih letih. Če bi v obstoječi elektrarni pridobivali po 3500 GWh električne energije letno, bi za to v dvajsetih letih porabili približno 80 milijonov t premoga, v zrak bi spustili 96 milijonov t C02,140.0001S02 in 176.0001N0X. Za enako količino električne energije bi v VI. Bloku elektrarne porabili 60 milijonov t premoga, v zrak pa spustili 74 milijonov t C02, 37.0001S02,34.0001N0X. Ob naštetem pa kaj radi pozabljamo na zanesljivo oskrbo s toplotno energijo, ki jo je deležna vsa Šaleška dolina, vendar samo ob obratovanju elektrarne. Uidi uspešna okoljska sanacija je odvisna od sredstev, ki pa jih lahko zagotovi le ekonomsko uspešna elektroenergetika. Zdaj pa še k drugima stebroma trajnostnega razvoja: gospodarstvu in sociali. Cena energenta predstavlja vedno večji del stroška. Vrednost premoga, ki so ga porabili v letu 2006 je bila 108,4 milijone EUR, celotni prihodki elektrarne pa 185,4 milijone EUR. Torej je gorivo predstavljalo 58,5 % stroškov poslovanja. Zadnja štiri leta se strošek premoga glede na celotne stroške poslovanja veča. Leta 2003 je znašal še 48,5 % Če bi električno energijo proizvajali na napravi z izkoristkom 43 %, kakšen je načrtovan za blok VI, bi bilo za leto 2006 za enako količino električne energije potrebnih približno 3 milijone ton premoga. Cena za ta premog bi znašala okoli 90 milijonov EUR. Za gorivo bi v tem primeru namenili manj kot polovico celotnega dohodka. V Nemčiji, na primer, je povprečni izkoristek termoelektrarn 40 %, v Šoštanju pa komaj kaj večji od 30 %. Izgradnja bloka VI je torej z gospodarskega vidika prav tako nujna kot z okoljskega. In kakšen je socialni pomen TEŠ? Tam je zaposlenih 500 ljudi. V primerjavi z več kakor 21.000 delovnimi mesti v Šaleški dolini bi lahko kaj hitro zaključili, da je to nepomembno število. Toda, če pogledamo stvari malo z drugega zornega kota, se prav hitro prepričamo o nasprotnem. Termoelektrarna kuri premog, ki ga pridobivajo v Premogovniku Velenje in je njegov edini odjemalec. Na Premogovniku Velenje je zaposlenih skoraj 2000 ljudi, Skupaj s hčerinskimi podjetji, ki so bolj ali manj vezana na izkopavanje premoga pa dobrih 3000. Za elektrarno in premogovnik dela vrsta podjetij in samostojnih obrtnikov. S prenehanjem delovanja elektrarne bi bilo neposredno ogroženih vsaj tretjina delovnih mest v Šaleški dolini. To bi lahko povzročilo globoko gospodarsko in socialno krizo. Posledično bi Velenje in Šoštanj zapustila trgovska podjetja, bistveno bi se zmanjšala lokalna in državna uprava, ki pomemben del sredstev pridobivata od naštetih podjetij. Zlasti izobraženi bi se v večji meri izseljevali, gotovo bi se povečala tudi stopnja kriminala. V zadnjih dveh odstavkih je naveden dokaj črn scenarij za Šaleško dolino, ki se najverjetneje ne bo zgodil, saj kriza v eni panogi lahko vzpodbudi intenzivnejši) razvoj drugih panog. Toda dejstvo je, da gospodarska Šaleška dolina brez elektroenergetike v nekaj naslednjih desetletjih nima kdove kako rožnate prihodnosti, še z energetiko ne bo nujno cvetoča. In če že imamo energetiko, je prav, da imamo takšno, ki bo kar najmanj škodovala okolju in ljudem, predvsem pa dajala dovolj dodane vrednosti, da bo mogoče v tem času uspešno sanirati okolje in pridobiti čas za osamosvojitev in okrepitev drugih dejavnosti. »Težko je doseči, da bi človek razumel neko stvar, če je njegova plača odvisna od tega, da je ne razume« Z gornjim citatom pisatelja Uptona Sinclaira je Al Gore v filmu »NEPRIJETNA RESNICA« po mnenju mnogih zadel bistvo problema. Dvomim, da strokovno izobraženi ljudje ne razumejo, kaj povzroča segrevanje planeta in posledično, kdo je odgovoren za naraščajočo škodo vedno hujših vremenskih katastrof in številna izgubljena življenja. Čeprav jim RESNICA mora vzbujati neprijetne občutke, svoje znanje raje uporabijo za veliko bolj donosno zagovarjanje interesov »kapitala«. Slednje še kako velja tudi za našo dolino, kjer je odvisnost »stroke« od elektroenergetskega kapitala še posebej očitna. Najeti strokovnjaki zato tiste, ki si še upajo podvomiti o smiselnosti na lignitu temelječe prihodnosti, strašijo s »črnimi scenariji« vključno z izgubo delavnih mest in sesutjem socialne varnosti. Da celotna regija prav zaradi zastarelega dojemanja gospodarskega razvoja tone na dno lestvic, ki prikazujejo gospodarsko uspešnost, raje ne omenjajo. Med.tem ko sosednje regije razvijajo storitvene dejavnosti, ki že nekaj časa predstavljajo gonilo vsake uspešne družbe, je za Salečane pomembno le, da bo še ena generacija »knapov« lahko dočakala penzijo. »To je doba, ki je priznana za upokojitev vsakega človeka in ni kratka doba« se je o podaljšanju izkoriščanja lignita (v mislih je imel 38 let) pohvalil novi (so-)direktor HSE. Pred dnevi sem na znani lokalni spletni strani zasledil debato večinoma anonimnih diskutan-tov, ki so spisali prave hvalospeve najzaslužnejšim za realizacijo investicije v nov blok termoelektrarne. Zanimivo, ko pa sem v okviru javne razgrnitve prostorskega načrta za blok o sam postavil jasno in preprosto vprašanje, kdo je odgovoren (zaslužen, kriv,... kakor pač hočete) za tako pomembno strateško odločitev, kot je gradnja nove elektrarne na lignit, odgovora nisem dobil. V besedilu (stališča do pripomb), ki ga je formalno podpisal župan, sicer omenjajo ministra za gospodarstvo, a le kot pobudnika postopka skupnega pomena, kar pa še ne pomeni, da je avtor ideje o nadaljnjem izkoriščanju lignita. Dejansko je bil minister tisti, ki je skozi energetsko dovoljenje pogojeval gradnjo z zahtevo, da se upošteva tehnologija, ki bo omogočala tudi kurjenje bolj kvalitetnih in ekološko sprejemljivejših premogov. Ne, minister ni tisti na katerega bomo usmerili kazalec, potem ko bo treba plačati visoko eko- loško ceno za odločitev o gradnji nove elektrarne na lignit. Kdo pa potem je tisti, ki bo nosil breme odločitve o usodi našega kraja? V svetu globalnega kapitala se bo prej ali slej našel nekdo, ki bo povezal vzrok s posledico in za naraščajoče stroške vedno hujših naravnih ujm izstavil račun tistemu, ki je za segrevanje planeta najbolj odgovoren. Upam, da ni treba več poudarjati dejstvo, da je zastavonoša med vsemi, ki v naši državi z izpusti toplogrednih plinov največ prispevajo k segrevanju planeta, prav »naša« elektrarna. Njen delež približno ustreza skupnemu deležu vseh ostalih velikih onesnaževalcev s tako imenovanimi emisijskimi kuponi. Prišel bo čas, ko bo na primer stroške sanacije v neurju uničenih nasadov hmelja v Braslovčah plačal tisti, ki s svojo dejavnostjo najbolj prispeva k nastanku vročinskih neviht in ne več mi vsi, davkoplačevalci preko državnega proračuna. Predvidevam, da bo v ceni elektrike enkrat všteta tudi vsa realna ekološka škoda (emisijski kuponi so najbrž že), a takrat bodo cene tako pridobljene energije občutno višje. Prepričan sem, da so nizke cene električne energije, ki so zaenkrat še kar nekaj nižje od povprečne cene v EU, med drugim tudi rezultat naše nizke ekološke zavesti in posledično prenizkih stroškov obratovanja elektroenergetskega sistema v naši dolini. Dokler bo tako, bo naša monopolna elektroenergetika, ki si pretirano še ne beli glave z ekološkimi problemi, predstavljala idealno priložnost za zagotovljene kapitalske donose. Ni čudno, da želijo del pogače, s katero se zaenkrat mastita obe umetno ustvarjeni družbi (HSE in GEN), okusiti tudi zaposleni, člani elektroenergetskega sindikata in da tudi v Trbovljah spet razmišljajo o ponovnem odprtju premogovnika. Eden od znanih zasebnih vlagateljev v elektroenergetska podjetja celo razmišlja o tožbi, saj do obljubljene podražitve elektrike še ni prišlo. V strahu, da bi kupci elektrike takoj po podražitvi zamenjali distributerja, si slednji menda pri dvigu cene ne upajo biti prvi. Stavim, da dolgo ne bodo več zdržali pritiskov novodobnih oligarhov in z dvigom cene najbrž kmalu dodali svoj prispevek k letošnji inflaciji. Naj zaključim tale prispevek s še enim poučnim citatom, ki sem si ga tokrat sposodil iz letošnjega poročila nove varuhinje človekovih pravic, ki vsako leto opisuje aktualne trende v naši državi: »Država skladno z Ustavo skrbi tudi za zdravo življenjsko okolje. Pri urejanju varovanja okolja si država deli pristojnost z lokalnimi skupnostmi. Zakoni določajo pogoje za opravljanje gospodarskih in drugih dejavnosti, občine pa ob upoštevanju državnih okvirov določajo namen in pogoje za uporabo prostora na določenem območju. Od odločitev lokalnih skupnosti je pogosto odvisno, kako kakovostno bo rešeno vprašanje rabe prostora in s tem tudi varovanja okolja. Kadar odločitve lokalnih skupnosti sledijo predvsem kratkoročnim interesom kapitala ali ozkim podjetniškim interesom, imajo takšne odločitve lahko dolgoročne posledice za okolje, ki jih je težko odpraviti Foto: Darko Vučina Deželna banka Slovenije - vedno blizu v C e ste 18. in 19. junija obiskali Deželno banko, ste bili pod imenom Mini finančni dan deležni kratke predstavitve njihove ponudbe. Med posebno ponudbo so uvrstili: kartico Ac-tiva/Mastercard za samo 1 cent letne članarine za prvo leto vodenja, kredite s polovičnimi stroški odobritve, izredni limit s polovičnimi stroški odobritve, brezplačni pristop k e-banki DBS NET, stimulativne obresti za depozite in individualno svetovanje strankam (informativni izračuni, obrestne mere...). Na ponudbo, ki velja do 2.7.2007, se je odzvalo precejšnje število strank. Hkrati so za poletne dni pripravili zelo ugodno ponudbo depozitov, kjer vas ob sklenitvi Poletnega depozita čaka tudi praktično darilo. Depozit lahko sklenete v evrih, ameriških dolarjih in švicarskih frankih za dobo od 6 do 24 mesecev po najugodnejših obrestnih merah. Po preverjeno najnižji obrestni meri vam ponujajo tudi Poletni kredit, ki ga je možno pridobiti do zneska 5.000,00 EUR. za dobo vračanja od 3 do 24 mesecev, po fiksni obrestni meri za samo 5,98 % (velja za komitente in druge). Vsi kreditojemalci pa bodo sodelovali v nagradnem žrebanju, kjer bodo podelili 10 praktičnih nagrad. Ponudba Poletnih depozitov in Poletnih kreditov bo trajala od 21.6.2007 do 23.9.2007. Na deželni banki jim bo to poletje očitno zelo vroče in vas z veseljem pričakujejo. M,K Družita jih volja do dela in prijateljstvo V petek, 13. aprila, so se v gostišču Acman zbrali člani Turistično olepševalnega društva Šoštanj na volilnem občnem zboru. »Nobenega pravega razloga ni, da bi ne zaupali še enega mandata dosedanjemu predsedniku,« je malo v šali po končanih volitvahpovedal delovni predsednik občnega zbora Ivan Žnidar. Kot je v navadi, so najprej zadostili formalnostim glede dnevnega reda, nato pa je predsednik Peter Radoja, ki je, mimogrede povedano, od nedavna tudi predsednik Turistične zveze Šoštanj, prebral poročilo o delu društva. To je vsebovalo kar 26 akcij, ki jih člani izvajajo skozi vse leto. Med njimi so še posebej odmevni dogodki okoli pusta in karnevala. Ker s tem projektom sodelujejo tudi zunaj naše občine in celo naše države (Rijeka, Novi Vinodolski), na tak način promovirajo ime naše občine in Šoštanja tudi na mednarodni ravni. Zadovoljni so z vsakoletno čistilno akcijo, ki jo ob dnevu Zemlje organizira občina. Na njej sodelujejo z ostalimi društvi, a si želijo več sodelovanja tudi s strani krajanov, v lanskoletni se jim je 0 pri čiščenju pridružil samo eden. Lani so se tudi ° lotili barvanja ograje ob Paki, pa jim je v trenutku 1 nepazljivosti nekdo ukradel posodo s čopiči. »Kar naj jih ima, da bo le naredil kaj dobrega z njimi,« je ob tem pripomnil župan Darko Menih. Tradicionalno sodelujejo na Šmihelovem in Katarininem sejmu, prav tako na starotrških dnevih v Šaleku, kjer se predstavi Tresimir. Udeležujejo se športnih srečanj, srečanj objezerskih krajev, veliko energije pa namenijo še praznovanju adventa in Miklavžu. Lotili so se urejanja dostopa do Mornove zijalke in v več delovnih akcijah za ta projekt opravili 867 ur. Ko so prisotni člani, sicer jih je v društvu kar 58, potrdili poročila, so na javnih volitvah še enkrat izkazali zaupanje dosedanjemu predsedniku. Tako bo Peter Radoja vodil društvo še en mandat. Zahvalil se je za zaupanje in ob tem pripomnil, da bi bilo dobro, da bi počasi krmilo društva prevzeli mlajši. In kot je bilo opaziti na skupščini, jim mladih članov ne manjka. Novoizvoljenemu predsedniku je najprej čestital šoštanjski župan. Dejal je, da se delo Turistično olepševalnega društva še kako odraža v Šoštanju. »Veseli me, da se v Šoštanju opažajo premiki na bolje. Počasi postaja zavest o podobi kraja bolj pozitivna, k čemur veliko prispevate tudi vi. Vaše delo je včasih resno, včasih šaljivo, včasih športno in drugič sprostitveno. Čutiti pa je prijateljstvo, ki veže člane društva,« je poudaril Menih. K vsemu želi pripomoči tudi občina. Načrtujejo namreč enotno označitev pomembnih točk vse od vstopa v občino, da se bodo gostje lahko znašli in poiskali, kar jih zanima. Društvu so za dobro delo čestitali tudi predsed- niki sosednjih turističnih društev iz ostalih krajevnih skupnosti. Poudarili so, kako pomembno je skupno delo in povezovanje v zvezo, saj le z združenimi močmi lahko veliko dosežejo. Radoja se je zahvalil za izkazano zaupanje. »Ne morem mimo tega, kako je naše delo pri organizaciji šoštanjskega karnevala obravnaval naš domači časopis LIST. Lahko rečem, da nam je za nekaj časa kar »spodrezalo noge«. Vendar je prevladal optimizem. Še posebej po tem, ko so nas za to isto delo številni krajani pohvalili. Videli smo tudi, kako resno jemljejo dogodke okoli pusta v sosednji mozirski občini, pa tudi v vseh krajih, ki so včlanjeni v mednarodno zvezo karnevalskih mest, kamor smo pristopili lani tudi mi. Zato bomo delali na tem še naprej, saj je pustno dogajanje za Šoštanj lahko tudi dobra promocija in tržna niša. Ne želimo, da bi karneval zamrl, kakor je na primer v Velenju,« je končal Radoja. Marija Lebar Dan državnosti ob kresu Dan državnosti so v Topolšici izvirno združili s kresnim večerom. Navečer 22. junija so na prizorišču poleg hotela Vesne pripravili lep kulturni program in prikaz običajev ob kresovanju. Ker pa je bilo, kot že rečeno, praznovanje kresne noči združeno z dnevom državnosti, je prisotne nagovoril tudi slavnostni govornik Zlatko Halilovič, veteran vojne za Slovenijo. Ugotovil je, da se je slovenski narod odlikoval v vseh preizkušnjah, ki pa jih ni bilo malo. »S ponosom lahko brez diskriminacije gledamo na prehojeno pot. Nekatere države so za uspehe, ki jih ima Slovenija, rabili dosti več let. Uresničujemo cilj za ciljem, letos smo dobili evro, hkrati pa smo si sposobni svojo pot oblikovati sami. Nove okoliščine smo izkoristili za nove priložnosti, zato se ob praznovanju dneva državnosti obračamo navzven, kajti pri oceni naše uspešnosti je potrebno globlje poznavanje premikov v svetu.« Slovesnost pred hotelom v Topolšici se je nato Foto: Marija Lebar nadaljevala z nastopom dveh skupin ljudskih pevk, ki so bile zares izvirne. Sledilo je druženje ob prikazu starih običajev, ki so veljali na kresni večer. Za dobro oživitev le-teh je poskrbela Majda Menih skupaj s člani treh društev, ki so ob branju šeg in običajev prikazovali, kaj vse so včasih počeli na kresni večer. Najprej so prižgali ogenj, kajti ob tem, ko se dan začne krajšati, človeka podzavestno postane strah. Zato je potrebno, da si ustvari svetlobo. Ogenj na kurišču je veselo zagorel, kar nakazuje, da bo letina dobra. Nato je bilo potrebno z ognjem oziroma z dimom pokaditi prostore hiše in hlev za blagoslov in varstvo pred nesrečami. Tudi skakanje čez ogenj in nošenje drv je del tega običaja. Še marsikaj smo izvedeli, kar je veljalo na kresni večer. Če pa je kdo hotel pogledati v prihodnost, se je podal kar k vedeževalki. Verovanje, da imajo na kresni večer vsa živa bitja posebno moč, je združeno tudi s semenom praproti. Če ga dobiš v čevelj, lahko slišiš, kaj se pogovarjajo živali. Zanimivo je bilo poslušati gledalce, ki so ob vsakem prikazanem običaju vedeli povedati še kaj svojega. Iz tega lahko z veseljem ugotavljamo, da stari običaji, navade in izročila ne bodo tonili v pozabo. Ob tem ne smemo pozabiti, da se ob kresu dan povesi in ker je od dneva zapisa do dneva objave preteklo že kar nekaj časa, smo se lahko sami prepričali, da je res tako. Dnevi so vse krajši, noči pa mečejo svoje sence tudi v pozno jutro. Milojka Kom prej Krajevni praznik v Ravnah Lep, sončen dan je v nedeljo, 24. junija, k jazbeški kapeli v Ravnah privabil številne krajane. Prišli so na proslavo ob krajevnem prazniku. Že tradicija je, da se ta proslava zgodi vsako leto 24. junija, na predvečer dneva državnosti. Na tej proslavi so kot že ponavadi nastopile različne skupinice - sekcije kulturnega društva: moški pevski zbor, otroci osnovne šole, harmonikarji, recitatorji. Tokrat so bila podeljena tudi priznanja najzaslužnejšim krajanom. Te časti so bili deležni gospa Erna Obšteter za dolgoletno in požrtvovalno delo v svetu krajevne skupnosti, gospod Marjan Kotnik, st., za požrtvovalno delo v športnem društvu ter naš najuspešnejši športnik - gospod Sebastjan Sovič. Za jazbeško kapelo stoji jazbeška lipa, ki je bila zasajena ob osamosvojitvi naše države. Uidi to je dokaz, da Ravenčani smo in tudi v prihodnosti bomo gojili spomin na začetek samostojne Slovenije. Mateja Bolha Za dobro žetev dobra setev Praznik žetve in kruha je v Gaberkah že tradicionalna prireditev, ki je letos 15. julija stekla že trinajstič. Ker gre za dan, posvečen najbolj spoštovani hrani na Slovenskem, to je kruh, je dogajanje podrejeno tej vsebini. V bistvu gre za prikaz starih običajev oziroma opravil, ki jih zahteva priprava polja in žetev do takrat, ko se iz zrelih zrn zmelje moka za kruh. Seveda je bilo za setev pšenice prepozno, a je bilo lepo videti, kako se pšenica žeje, veže v snope, kako se kopice postavljajo čim bolj v zrak, kako se hodi po slami in kako spretni so pri tem tekmovalci. Kajti prireditev ne bi bila zanimiva, če ne bi bila tekmovalnega značaja. »Res se program ponavlja, a računamo, da se menjajo obiskovalci in da tisti, ki pridejo vsako leto, spoštujejo naš trud,« je ob tem povedal Bogdan Lampret, predsednik Gasilskega društva Gaberke, ki je vsa leta organizator prireditve. V žetvi pšenice, vezanju snopov, postavljanju kopic in hoji po slamnatih kockah se je pomerilo kar devet ekip, večinoma iz okolice Šoštanja in Velenja, katerim so se pridružile še ekipe iz Vodic in Polja. Nedeljsko popoldne, ki je žarelo v svojih tridesetih in več stopinjah, je še dodatno pripomoglo, da so tekmovalci v potu svojih obrazov okusili napor kmečkih del. Zanimivo je bilo opazovati dinamiko in spretnost tekmovalcev, katerim je dodatno dajal motivacijo povezovalec programa Pungartnikov Karel. Seveda ni šlo brez smešnih pripetljajev, a to je tudi namen prireditve. Bolj kot zmaga je bila važna udeležba, a kljub temu je rezultate ocenjevala komisija pod vodstvom Janka Zelcerja. Vmesni rezultati so pri žanjicah na prvo mesto Foto: Milojka Komprej_______________ Foto: Milojka Komprej postavili ekipo Gaberk, pri povezovanju snopov Završe in pri hoji po balah Pristavo, a končni rezultati so glede na dosežen čas določili skupnega zmagovalca - ekipo iz Plešivca, kateri je sledila ekipa iz Završ, tretji pa so bili Gaberčani. Izven tekmovalnega dela je bila priprava njive za setev po starem, kjer sta se za vprego iz dveh konj potila orač in gonjač. Iz moke se ne peče samo kruh, ampak različna peciva in gaberške gospodinje so prekosile same sebe z idejami in dobrotami iz njihovih pečic. Praznik je uspel, kaj ne bi, veliko naporov so vložili v organizacijo in v izvedbo samo in če je čez dan za vročino poskrbelo vreme, so se obiskovalci v večernih urah lahko znova potili na plesišču. Milojka Komprej Veselo v Topolšici Slovenskega človeka odlikuje bogata zgodovina, pridnost in delovne navade. Še posebno kmečka opravila in preživljanje prostega časa v vaškem okolju, so priljubljena tema tistih, ki želijo preko prireditev obujati spomin na čase naše pretekle in polpretekle zgodovine. V Topolšici so taki ljudje. Veselje ob Toplici, ki se je letos konec ulija odvijalo že štiriindvajsetič zapored, je prireditev, kateri ne moremo očitati, da ni zanimiva, pesta in iz leta v leto boljša. Pridni člani Turističnega društva jo pripravijo z izredno skrbjo in srčnostjo, predvsem pa v želji, da obiskovalcem, ki jih je iz leta v leto veliko v dolini pod Lomom pripravijo čim več in predvsem navdušijo mlade, da ne pozabijo na svoje poreklo. Prireditev se lahko enači z vsemi večjimi prireditvami po Sloveniji, ki so etnografskega značaja. Ob tem je skrb za verodostojnost prikazanih običajev prioriteta dogodka, kar je velika zasluga Majde Menih, ki je idejni vodja tega projekta, z njo pa že kar nekaj let pridno dela hčera Urša. Seveda bi delali krivico ostalim članom društva in tistim, ki v času priprav, izvedbe in še po dogodku nesebično delajo, da je Veselje ob Toplici zares pravo. Predsednik društva Dušan Krivec se izrecno 0 zahvaljuje vsem sodelujočim, tudi in predvsem ® tistim, ki so skrbeli za pripravo in na prireditvi | niso bili opaženi, čeprav bi jo bilo brez njih ne-mogoče izpeljati. ° Začne s povorko domačinov, oblečenih seveda § po starem. Povorki, ki jo spremlja domača glas-LL ba, se je pridružila gasilska sirena, ki je povabila gasilce, da so se navideznemu požaru uprli s staro gasilsko brizgalno. Sledil je prikaz opravil in obrti značilnih za slovenskega človeka in to okolje. Predice, kosci, grabljice, žganjekuha, pa kovač, čipkarice in izdelovalke rož iz papirja, čebelarji, mlatiči, sekači drv in seveda atraktivne perice in likarice, značilnost topolških gospodinj, ki so prale ob topli vodi na prostem. Letošnja zanimivost, ki je nekatere še posebno navdušila pa so bile otroške igre, ki so bile za marsikaterega otroka novost. V tem obdobju informatike so igre kot so »rinčke talat« in gnilo jajce, na žalost pozabljene. A če je slediti obljubam organizatorjev, jih bodo naši otroci deležni vsaj na tej prireditvi. Kot že rečeno, je bil vsak prikaz opravil tudi besedno podkrepljen in obarvan. Bolj ali manj pozorni poslušalci so lahko veliko izvedeli o zgodovini šole pletarstva, ki je bila v Topolšici organizirana zelo dobro, pa o opravilih v zvezi z lesom in seveda prejo, kovaštvom, peko kruha in podobnim. V Topolšici so bili znani tudi po lesenih cevovodih in vodnjakih in prekrivanju streh s šikli ter imeli nekoč uspešno cehovsko združenje. Kar težko je našteti, kaj vse je bilo videti, predvsem pa so besede premalo za dinamiko, ki je vladala na prizorišču. Upamo, da ste bili tam in je tale zapis le oživitev lepega spomina. Milojka Komprej Predsednica zbornice - dr. Cvetka Tinauer Kot smo na kratko že poročali, so na konstitutivni seji Upravnega odbora GZS Savinjsko-Šaleške zbornice Velenje poleg obravnave aktualnih zadev člani izvolili novo predsednico Upravnega odbora zbornice, Šo-štanjčanko dr. Cvetko Tinauer, direktorico zasebnega podjetja Perspektiva d.o.o. Šoštanj. podjetniške družbene odgovornosti v regiji. V začetku julija pa je Upravni odbor GZS SŠOZ Velenje na mesto direktorja imenoval Francija Kotnika, člana tega organa, ki je to funkcijo pre- s g vi 'j* . T« 9 O Nova predsednica se bo skupaj s predsedstvom, člani upravnega odbora, vodstvom območne zbornice in s podporo članov zavzemala za status zbornice, ki ima polno vsebinsko, finančno in kadrovsko samostojnost, ki pa bo hkrati vključena v reprezentativno zbornico GZS. Preko nje bo zastopala interese svojih članov na področju zakonodaje in koristila skupne vsebine in skupno blagovno znamko GZS. Le s takim pristopom bo lahko nosilka aktivnosti, s katerimi bo zagotovila stabilnost svojega članstva in financiranja. Povezovanje velikih in malih podjetij ter odprtost delovanja do lokalnih, regionalnih in obmejnih institucij, agencij in ostalih zbornic, kar ima za svoje pomembno poslanstvo in poslovno priložnost, bo ena od oblik promocije in uveljavljanja vzel za obdobje enega leta. Franci Kotnik, podjetnik, lastnik časopisa Savinjske novice, je že vrsto let spremljal delo pri GZS SŠOZ Velenje, svoj čas je bil sekretar Območne obrtne zbornice Mozirje, kot publicist pa dobro pozna gospodarstvo in družbene dejavnike, funkcioniranje kapitala ter management v Sa-Ša regiji. S tega področja si je pred nedavnim pridobil strokovno specializacijo. Dosedanja direktorica Alenka Avberšek se je zaposlila na Gospodarski zbornici Slovenije kot strokovna sodelavka in svetovalka predsednika tega organa za področje koordinacije in stikov z vlado, državnim zborom in drugimi državnimi institucijami. Jože Miklavc Foto: Jože Miklavc Flosarski krst na Ljubnem Ljubno ob Savinji je prvo avgustovsko nedeljo oblegala množica ljudi, ki so prišli na priljubljeni flosarski praznik. Etnografska prireditev, že 47. po vrsti, je bila tokrat nekaj posebnega zaradi prikaza flosarskega krsta, ki je potekal po vseh splavarskih šegah. Splavitev flosa, vožnja po Savinji do Vrbja in nato flosarski krst so navdušili številne turiste in domačine. Čuks - Martin Juvan, Franjo Naraločnik in nekateri drugi preizkušeni flosarji so v družbi staroste originalnega flosarja Alojza Jeraja -Vrbina, pomagali v splavarsko druščino »zelencu«, mlademu flosarju, potomcu nekdanjih flosarjev, Robiju Lihtenegerju iz Radmirja. Flosarski krst so opravili po stari šegi, originalno in tako, da je bil novokrščeni flosar moker znotraj in zunaj. Potem ko so mu klečečemu pred občinstvom in starimi splavarskimi mački skozi sito vlivali škaf osvežujoče Savinje na glavo, je moral Robi spiti še liter rdečega zasavca, Čuks, glavar med splavarji, pa je blagoslov zaključil s kozarcem rdečega vina tako, da mu ga je po vsem tem zlil na glavo. Ubrane pesmi o flosarjih, še posebno flosarska himna »deske so suhe kot zimske muhe... le trte daj!«, so nato zapeli ljubenski flosarji - pevci, flosarski krst pa so zaključili folkloristi KD Rečica ob Savinji z ljudskimi plesi na viže Primoža Zvira. Osvežitev v te h poletnih dneh, ni kaj! Slikal : Flos je drsel po Savinji kot »...zdaj le odrini, kak olje bo smučalo, Jož naj bo zadi, se šele vadi, mlada je kost!« Slika2: Flosarski krst na Ljubnem ob Savinji - etnografsko turistični dogodek leta. Jože Miklavc Praznik helikopterske brigade Srečanje v Lajšah in na Golteh 28. junija je bilo že tradicionalno v spomin vojne za Slovenijo izpred šestnajstih let. Na ta dan sta Jožeta Kalan in Bogomir Šuštar na Golteh nad Mozirjem s helikopterjem JLA prestopila v takratno TO, zdajšnjo Slovensko vojsko. Tega dogodka so se že sedmič zapored spomnili na prej omenjenih prizoriščih, kjer so se zbrali predstavniki Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Velenje, skupaj s predstavniki Območnega združenja slovenskih častnikov Velenje in predstavniki 15. helikopterske brigade Slovenske vojske, predstavniki Poveljstva sil Slovenske vojske, lokalnih skupnosti občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, dobitniki spominskega znaka Golte 1991 in drugi. Zbrane je v imenu veteranov nagovoril predsednik OZVVS Velenje, Stane Tepej, v imenu 15. HEB pa poveljnik bataljona podpolkovnik Srečko Habjančič. Oba sta se ozrla na pomembne dogodke izpred 16 let in poudarila, da se premalokrat spomnimo, da je bil tisti čas - čas odločnosti, da slovenski narod izbojuje svobodno Slovenijo. V sklop obeležij pa sodi 28. junij, ki je praznik HEB-a, in to od leta 2004 dalje. Jože Kalan in Franc Volk govornika na Golteh. Po kratkem kulturnem programu, v katerem so sodelovali veterani vojne za Slovenijo, in po- zdravu govornikov je del skupine s helikopterjem poletel na Golte nad Mozirjem. Skupino je spremljal sekretar OZVVS Velenje Zdenko Zajc, eden izmed organizatorjev srečanja in koordinator programa. Na tamkajšnjem objektu hotela so leta 2001 odkrili spominsko ploščo, ki obeležuje dogodke v osamosvojitveni vojni. Ob spominski plošči sta spregovorila nekdanji načelnik 89. območnega štaba TO Velenje Franc Vovk in pilot helikopterja Jože Kalan, ki je obnovil spomine na dogajanje ob predaji helikopterja. V znak časti je dodal tudi besede za pokojnega pilota in poveljnika štaba TO Jožeta Prislana, ki je takrat sodeloval pri prebegu helikopterja. Se nekaj podrobnosti o dogodku 28. junija 1991 in kasnejšem dogajanju. Pilot Jože Kalan in tehnik Bogomir Šuštar sta z lahkim helikopterjem takratne Jugoslovanske ljudske armade SA 341 gazela 28. junija 1991 pristala na Golteh in predala helikopter v roke TO. Tveganje je bilo veliko. To je bil prvi helikopter Slovenske vojske. Pri tem, da helikopterja ni odkrilaJLA, so veliko vlogo odigrali prej omenjeni Prislan ter doma- čini, ki so helikopter uspešno skrivali, celo na skednju. V znak tega junaškega dejanja so leta 2001 po odredbi Ministrstva za obrambo prejeli spominski znak, vsi trije prej omenjeni ter Marija Rezoničnik, Marjan Finkšt, Vito Čanč, Nada in Janez Gusič, Marjan Hudej, Ivan Juvan, Franc Kačičnik, Slavko Korenič, Jožef Kukovič, Ivan Obšteter, Viktor Povsod - Fika, Vincenc Vipave, France Volk, Marko Zidarn, Bojan Zaljuberšek in Dušan Žerjav. Zgodovinsko dejanje pa je vplivalo tudi na ustanovitev predhodnice helikopterskega bataljona, to je bila 15. brigada vojaškega letalstva, kar se je zodilo 9- junija 1992, ko je bila na Ministrstvu za obrambo odobrena formacija brigade, v okviru katere je bila pozneje ustanovljena helikopterska eskadrilja. 8. novembra 2004 se je 15. brigada vojaškega letalstva preoblikovala v 15. helikopterski bataljon, letalsko šolo in letalsko bazo. Milojka Komprej Prenova levega dela Zdravstvene postaje Šoštanj Občina Šoštanj je na javnem razpisu Ministrstva za zdravje za sofinanciranje investicij na primarni zdravstveni ravni pridobila sredstva v višini 31-353 EUR. Te bo namenila za rekonstrukcijo in prenovo III. faze Zdravstvene postaje Šoštanj. Preostali del sredstev za prenovo medicinskega laboratorija in otroškega dispanzerja pa bo zagotovil Zdravstveni dom Velenje in Občina Šoštanj iz svojih proračunskih sredstev. Obnovitvena dela bodo potekala v medicinskem laboratoriju in v otroškem dispanzerju ter v delu hodnika. Zamenjale se bodo elektrostrojne instalacije, okna in vrata ter se namestili klimati v pritličju postaje. Ker bo v času obnovitvenih del potrebno opravljati nemoteno zdravstveno oskrbo, bomo občane o začetku in razvoju del pravočasno obvestili. Javni razpis za izvedbo III. faze obnove Zdravstvene postaje Šoštanj si lahko ogledate na spletnih straneh Občine Šoštanj, www.sostanj.si. Rok za prijavo je 28. avgust. Obnovitvena dela bodo stekla takoj po podpisu z izbranim najugodnejšim izvajalcem in se bodo zaključila predvidoma v roku 50 dni po podpisu pogodbe. Andreja Moškon Parkiranje Občina Šoštanj je pred kratkim porušila stavbi na Prešernovem trgu 1 in 2. Tukaj bo čez približno leto dni začela delovati nova delno pokrita tržnica. Prostor, ki je trenutno v makadamski izvedbi, je deloma zagrajen z betonskimi konfini, kjer bodo stale stojnice za prodajo zelenjave in sadja. Del označen s prometnim znakom za parkiranje pa je do začetka gradnje namenjen parkiranju, zato pozivamo vse voznike, da prostor tudi koristijo. Andreja Moškon Zamenjava kritine in oken na podružnični šoli Topolšica Občina Šoštanj je na podružnični šoli v Topolšici začela z zamenjavo precej dotrajane kritine in lesenih oken. Sola bo dobila novo opečnato streho in PVC okna, ki ne bodo samo izboljšala razmer vzdrževanja in bivanja, temveč tudi pripomogla k samemu izgledu šole. Vsa dela se bodo zaključila še pred pričetkom novega šolskega leta. Andreja Moškon Iztekel rok za zbiranje predlogov za priznanja Občine Šoštanj V ponedeljek, 20. avgusta, se je iztekel rok za zbiranje predlogov za podelitev priznanj v občini Šoštanj za leto 2007. Na vabilo Komisije za priznanja, ki je konec maja na svoji seji sprejela sklep o razpisu, so se odzvala športna in kulturna društva, kot tudi posamezne krajevne skupnosti. Na sedež Občine je do ponedeljka tako prispelo 11 predlogov, ki jih je komisija dan kasneje obravnavala na svoji seji. Ta je predlagala, da se letos podelijo 2 priznanji in 9 plaket Občine Šoštanj. Te mora potrditi še Svet Občine Šoštanj na svoji seji, ki bo potekala v ponedeljek, 24 septembra. Priznanje za častnega občana tudi letos ostaja ne podeljeno, saj komisija do konca razpisa ni prejela nobenega predloga za imenovano priznanje. Andreja Moškon Novi - stari državni prvaki V nedeljo je bil na Kmetijsko živilskem sejmu v Gornji Radgoni dan gozdarjev, v okviru tega je Zavod za gozdove Slovenije izvedel 9- državno sekaško tekmovanje lastnikov gozdov, ki ga je otvoril minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, g. Iztok Jarc. Tekmovanje je namenjeno preizkusu lastnikov gozdov v usposobljenosti za varno delo pri sečnji gozdnega drevja. Na tekmovališču se je pomerilo 14 moških ekip iz vseh območnih enot in ženska ekipa iz območne enote Nazarje. Tekmovali so v 6-ih disciplinah: preizkus znanja o varnosti, kombiniran rez z motorno žago, precizen rez z motorno žago, zasek pri podiranju drevesa, kleš-čenje debla in podiranje na balon. Odlično so tekmovali lastniki iz nazarske območne enote. Ponovno, že tretjič je postal državni prvakjanko Mazej iz Belih Vod, Marko Jelšnik je bil drugi, Andrej Goličnik pa četrti; seveda je tudi pokal za ekipno prvo mesto odšlo na OE Nazarje. Drugi so bili Tolminci, tretji pa Slovenjgradčani. Med ženskami je zmagala Pavla Voler pred Majdo Suhoveršnik in Lučko Jelšnik; v ekipni razvrstitvi so bila dekleta odlična deveta, kar šest moških ekip je ostalo za njimi. Čestitamo! Milan Pogorelčnik Foto: Arhiv Športna (7? 1 i Šoštanj K Ü v 1J v sodelovanju s športnimi društvi in klubi abi na DNEVE REKREACIJE 2007 Datum Ura Aktivnost Lokacija Organizator Vodja petek, 21. september 16h ŠAHOVSKI TURNIR (prikaz igre in rekreativni turnir) Gasilski dom Šoštanj Šahovski klub Šoštanj Gregor Rupnik 041/776-476 sobota, 22. september 9h DAN REKREATIVNEGA TEKA V NARAVI Prireditveni prostor ob Družmirskem jezeru Športno društvo Šoštanj Nino Ošlovnik 041/759-435 sobota, 22. september 15h TURNIR MEŠANIH EKIP (3+3) V ODBOJKI Telovadnica OŠ Šoštanj Odbojkarski klub Šoštanj-Topolšica Nino Ošlovnik 041/759-435 nedelja, 23. september 14h POHOD PO MEJAH KRAJEVNE SKUPNOSTI GABERKE Start in cilj pohoda je pri gasilskem domu Športno društvo Gaberke Janko Zelcer 041/776-258 ponedeljek, 24. september 16h TURNIR VETERANOV KS V MALEM NOGOMETU Športna dvorana Šoštanj Nogometni klub Šoštanj Franc Kurnik 041/286-389 torek, 25. september ,6h REKREATIVNI TURNIR EKIP (3+1) V KOŠARKI DomTVD Partizan Šoštanj Košarkarski klub Elektra Duško Supič 031/429-319 sreda, 26. september 16h ROKOMETNI TURNIR za rekreativne ekipe Telovadnica OŠ Šoštanj Rokometni klub “Veterani” Šoštanj Samo Korelc 041/751-676 četrtek, 27. september 16h TEST VZDRŽLJIVOSTI in merjenje krvnega sladkorja, pritiska in holesterola Stadion Šoštanj Metleče Športno društvo Šoštanj Nino Ošlovnik 041/759-435 četrtek, 27. september 19h BRIDŽ ZA STARE IN MLADE (prikaz igre in rekreativni turnir) Kavarna in slaščičarna Štorman Šoštanj Šaleški bridge klub Velenje Zmagoslav Žibert 040/845-807 petek, 28. september 16h TURNIR V NAMIZNEM TENISU (različne starostne kategorije) Dom TVD Partizan Šoštanj I Namiznoteniški klub SPIN Šoštanj Anton Leber 051/336-077 sobota, 29. september 9h TURNIR V KEGLJANJU (ločeni kategoriji za ženske in moške) Športni center TEŠ kegljišče Športno društvo Šoštanj Nino Ošlovnik 041/759-435 sobota, 29. september 9h PREDSTAVITEV FITNESA (prikaz in individualno testiranje) Športni center TEŠ fitnes Športno društvo Šoštanj Nino Ošlovnik 041/759-435 nedelja, 30. september 8h PLANINSKI POHOD na SMREKOVEC1577m Start in cilj pohoda je pri gostišču Grebenšek Planinsko društvo Šoštanj Jure Drev 041/776-269 nedelja, 30. september 9h PREDSTAVITEV RIBOLOVA in Družmirsko jezero Šoštanj Ribiška družina Paka Šoštanj Jože Detlbach 041/435-822 Udeležba na vseh aktivnostih je BREZPLAČNA in na lastno odgovornost, potrebna pa je aktivnosti primerna športna obleka in obutev. Izvedbo Dnevov rekreacije 2007 sta finančno podprli^ Fundacija za financiranje športnih organizacij v RS in Občina Šoštanj. Dnevi rekreacije 2007 Zgodovina »Dnevov rekreacije« sega v leto 1996, ko se je Športno društvo Šoštanj priključilo k izvajanju vseslovenske akcije »Mesec rekreacije«. Ker se je ta akcija na državni ravni leta 2000 zaključila, se je Športna zveza Šoštanj v letu 2001 odločila, da nadaljuje z izvajanjem tradicionalne športno-rekreativne prireditve z modificirano vsebino ter pod novim imenom: DNEVI REKREACIJE. Letos bo ta prireditev potekala med 21. in 30. septembrom 2007. Glavni namen prireditve je, da se prebivalke in prebivalci preko rekreativnih turnirjev in ostalih športnih aktivnosti seznanijo z različnimi športnimi panogami. Na vseh aktivnosti so prisotni demonstratorji, ki udeležencem predstavijo pravila in športno opremo. Na aktivnosti končni vrstni red ni pomemben, saj je bistvo celotne prireditve, da se prebivalkam in prebivalcem prikaže različne možne načine za aktivnejšega preživljanja prostega časa. Vsako leto Športna zveza Šoštanj v okviru Dnevov rekreacije organizira med štirinajst in osemnajst različnih aktivnosti. Izvedbo vsake posamezne aktivnosti prevzame posamezno športno društvo oz. klub, ki zagotovi ustrezno usposobljeno vodstvo in potrebno športno opremo. Potrebno je poudariti, da je udeležba na vseh aktivnosti brezplačna, saj vse stroške prireditve krije Športna zveza Šoštanj ob pomoči Fundacije za financiranje športnih organizacij v RS in Občine Šoštanj. Temeljne značilnosti DNEVOV REKREACIJE 2007: - trajanje 10 zaporednih dni (od petka do prihodnje nedelje, praviloma v popoldanskem času, razen aktivnosti ob sobotah in nedeljah); - večina aktivnosti so rekreativni turnirji v posamezni športni panogi, ki pa ne smejo biti v okviru rednih tekmovanj oz. v rednem programu posameznega društva/kluba, ampak morajo biti izvedeni samo za namen Dnevov rekreacije. Na teh turnirjih praviloma ne smejo sodelovati registrirani tekmovalci v posamezni športni panogi, ampak so turnirji namenjeni tistim, ki določeno športno panogo šele spoznavajo ali pa se z njo ukvarjajo rekreativno.; - vsak aktivni udeleženec posamezne aktivnosti prejme spominsko darilo. br KARATE KLUB VELENJE SHOTOKAN KARATE VPISI V ZAČETNIŠKI TEČAJ BODO V TELOVADNICI CENTRA ZA VZGOJO, IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE KIDRIČEVA 19 (POLEG OŠ Miha Pintar Toledo) v PO, 3.9., OD 16. DO 18. URE v SR, 5.9., OD 16. DO 18. URE V PE, 7. 9., OD 16. DO 18. URE V PO, 10. 9., OD 16. DO 18. URE V SR, 12. 9., OD 16. DO 18. URE V PE, 14. 9., OD 16. DO 18. URE VABIMO VAS NA DAN ODPRTIH VRAT V TOREK, 4. 9. OB 17. URI V TELOVADNICI CENTRA ZA VZGOJO, IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE Kidričeva 19 (poleg OŠ Miha Pintar Toledo) za vse dodatne INFORMACIJE SMO VAM NA VOLJO NA TELEFONSKI ŠTEVILKI: ZDENKO MIKLAVC: 031 514 030 Zoran Rodič: 031 326 816 V Šoštanju športno čast brani Elektra V Košarkarskem klubu Elektra so lahko zadovoljni, da se je nastopanje v 1. slovenski košarkarski ligi UPC Telemach, kljub težavam, ki sojih pestile ob začetku sezone 20-06/07, (saj je klub poleg kar nekaj ključnih igralcev zapustil tudi trener), končalo, kot se je - na odličnem 5. mestu. Seveda ostaja grenak priokus, saj bi se ekipa iz malega mesteca iz Šaleške doline le z malo sreče lahko znašla tudi v polfinalu lige za prvaka in se tako pomerila z letošnjimi pokalnimi zmagovalci. A pustimo ugibanja, špekulacije in vprašanja, kaj bi bilo, če bi Laščani izgubili v zadnjem 14. krogu proti Loki Kavi. Kaj bi bilo, če bi se v polfinalu res srečali z Heliosom, ki so jih Šoštanjčani kot edini poleg Geoplina Slovana v ligi za prvaka tudi premagali, če seveda zanemarimo podatek, daje ekipa s Kodeljevega nujno potrebovala tisto zmago, sicer bi lahko končala tudi na petem mestu itd. A vse to je že preteklost in za KK Elektro je še ena v nizu uspešnih sezon, ki traja že vse od leta 2002, ko so se Šoštanjčani po desetih letih znova uvrstili v 1. A slovensko košarkarsko ligo in od takrat osvojili dve 6. mesti (2002/03, 2003/04), dve 5. mesti (2004/05, 2006/07) ter največji uspeh dosegli v lanski sezoni (2005/ 06) z osvojitvijo 4. mesta. A vrnimo se nekoliko nazaj v zgodovino in začnimo z nekaterimi dejstvi. V Sloveniji se je košarka začela igrati daljnega leta 1912 in je kot športna panoga zaživela šele nekje po drugi svetovni vojni. Da so šoštanjski študentje na »začasnem delu« v Ljubljani spoznali košarko in jo leta 1948 tudi uspešno prenesli v malo mestece ob reki Paki, kjer je tedaj prednjačila Vošnjakova tovarna usnja, ter ustanovili košarkarski klub - to pa ve le redkokdo. Tako zgoden razvoj klubskih dejavnosti uvršča Šoštanj med prva slovenska mesta, kjer se je pričela igrati ta znamenita igra z žogo. Začetki so sicer bili rekreativni, a kaj kmalu se je iz rekreacije razvil tudi tekmovalni šport z rednimi treningi v različnih starostnih selekcijah. Prva uradna tekma je bila leta 1949 proti ekipi Celja. V sezoni 1949/50 pa je ekipa pričela tekmovati v medobčinski ligi in že prvo leto osvojila prvo mesto. V letu 1952 pa se je članska ekipa uvrstila v 1. slovensko košarkarsko ligo. Od takrat dalje je bil Košarkarski klub Elektra med aktivnejšimi v Sloveniji, saj je vseskozi skrbel za načrtno delo na področju košarke, posebno z mladimi, kar je vidno tudi danes, saj ima prvoligaš iz Šoštanja v članski ekipi domače igralce letnika 1988, ‘89 in ‘90. Vsakoletne težave kluba so v Šoštanju vidne predvsem po končani sezoni, ko odgovornim v klubu ne uspe zadržati nekaterih, kot se izkaže med sezono, ključnih igralcev in trenerjev, ki nimajo večjih ambicij oz. dolgoročnih načrtov s klubom. Vidno, če ne kar odločilno, vlogo pri vsem tem igra finančna plat. Denarja za klub v gospodarsko sicer zelo uspešni, a majhni občini vendarle ni na pretek. Pri vsem tem so tukaj še druge športne panoge, ki pa na žalost oz. na srečo nekaterih ne držijo več koraka z najboljšimi. Pri vsem tem je seveda na prvem mestu treba omeniti odbojko. Saj je odbojkarski klub OK Šoštanj - Topolšica, ki je predlani praznoval 40-letnico obstoja in je zadnje tri sezone krojil sam vrh slovenske odbojke, moral prav tako zaradi pomanjkanja finančnih sredstev razpustiti 1. člansko ekipo in se preseliti v tretjeligaško tekmovanje. Za mesto, ki je v prvi vrsti »odbojkarsko«, in ne »košarkarsko«, kot se zdi na prvi pogled, je bil to seveda hud udarec, saj se mladino že od malega »vzgaja« v tem duhu. A zgodovina se vendarle spreminja in po šestih zelo uspešnih sezonah med najboljšimi, kjer se je osvajalo praktično vse, kar se je osvojiti dalo, so v Šoštanju, sodeč po poročilu, ki so ga objavili na uradni spletni strani, v letošnjem letu zadovoljni s 4. mestom v 3. DOL vzhod. Seveda nikakor ne moremo prezreti sezone 2003/04, ko je članska ekipa postala državni prvak, ko so jim vnovični uspeh v naslednji sezoni v finalu preprečili odlični blejski odbojkarji in se je klub prvič preizkusil v tujini v okviru evropskega pokala TOP-TEAMS. Vse to bode v oči še toliko bolj, ker so v vodstvu kluba pred sezono obljubljali nekoliko drugačen scenarij, kot pa se je v resnici zgodil, namreč takojšnjo vrnitev med najboljše, a se je zataknilo že na prvi stopnički, saj se letošnji »mladinski« ekipi ni uspelo uvrstiti v 2. ligo in se je s tem zgoraj navedena obljuba tako podaljšala vsaj za eno oz. najmanj dve sezoni. Stvar ne bi bila tako črna, če uprava kluba ne bi vsega skupaj začinila z dejstvom, da je ekipo prevzel tuj strokovnjak, Žiko Vračarič, ki je tako še dodatno obremenil že tako skromen proračun kluba in ekipo (za)pustil pred vrati višjega ranga tekmovanja. A to so le dejstva, ki pa vendarle govorijo sama zase. Da pa kriza ne vlada le pri moški odbojki, govori podatek, da rezultati v ženski konkurenci niso nič bolj spodbudni, saj je OK Kajuh Šoštanj ravno tako iz druge državne lige nazadoval v tretjo, in da so stvari še bolj klavrne, je ekipa tik pred razpadom, a to je že druga zgodba. Kot sem že omenil, je v Šoštanju premalo finančnih sredstev, da bi zadovoljila vse športne panoge in njihove privržence, sam pa menim, da glavna težava ni v denarju, ampak v ljudeh, ki te klube vodijo, saj so nekateri na položajih že vrsto let. Mislim, da je čas, da svoje mesto prepustijo mladim, ambicioznim in predvsem tistim, ki jim ne manjka motiva in želje po uspehu. Vsekakor pa je res to, da se zgodovina spreminja, in tako kot pred leti odbojka zdaj v Šoštanju športno čast brani košarka; čas je, da tudi mladino začnemo vzgajati v tem duhu. Zoran Kedačič Prvi planinski tabor PD Šoštanj V planinskih vodnikih in ostalih opisih Menine planine lahko preberemo, da je Menina planina prostrana gozdna planota, ki se razprostira 10 km po dolžini (Z-V) in 5 km po širini (S-J). Planota spada h Kamniško-Savinjskim Alpam, polna je zakraselih vrtač in brezen. Ime je dobila po menihih iz gornjegrajskega samostana, katerim je tudi pripadala. Najvišji vrh planote je Vivodnik, 15 minut hoda od doma na Menini planini. Če pa bi vprašali domačine, gornjegrajske planince, bi vedeli o planoti povedati mnogo več. Na goro se odpravijo v vsakem vremenu, tudi ob novo zapadlem snegu. In pravijo, daje Menina planina ena najlepših planot v Sloveniji, polna naravnih zanimivosti, ima pa tudi svojo pripovedko. Pozimi je pokrajina na planoti kot iz pravljice, takrat si obiskovalec še posebej spočije dušo. Planinsko društvo Šoštanj je seveda izbralo čas poletja za družinski tabor. Menino planino, kjer je pravi mali planinski raj. V vabilu je pisalo, da so vabljene družine, članice PD Šoštanj, s predšolskimi otroki. Od prvotno 4 prijavljenih družin sta ostali 2 družini (Rotovnik in Zabukovnik). In seveda ni bilo dolgčas, saj smo prav vsak dan (tabor je potekal od 28. 6. do 1. 7 2007) sprejemali goste oziroma družine, ki so prišle na Menino za le en dan. Skupaj smo osvojili najvišji vrh Menine planine, Vivodnik (1508 m), od koče oddaljen z otroki 1 uro hoje, sicer precej manj. Naslednji dan smo se odpravili proti planini Bibi z jezerom in zadnji dan proti našemu zadnjemu cilju, udornici Jespi (letošnje leto snega ni bilo, je bila očitno pretopla zima). Družine smo bile nastanjene v planinski koči. Vsaka je imela svojo sobo. Hrana, to pa je poglavje zase in še sedaj se mi pocedijo sline, ko se spomnim na kuhinjo gospodinje koče. Meninski kolač je prava energijska bomba, vredna pregrehe. Kar ostane v spominu in pusti prijetne občutke, so polni travniki gozdnih jagod, ‘prostrana polja’ materine dušice ter prekrasen in pomirjujoč pogled na krave in konje, ki so se pasli. Menina planina je vsekakor primeren kraj za družinske tabore, saj ni potrebno premagovati prevelike višinske razlike, čemur bi predšolski otroci nedvomno uprli, ampak so poti speljane po vrhu planine. Pred kočo so igrala in velik travnik. Gostoljubje oskrbnikov pa je pričakovano odtehtalo odločitev o nastanitvi Foto: Arhiv Foto: Arhiv v tej koči. Veselim se naslednjega poletja in seveda vabim vse družine s predšolskimi otroki na 2. planinski družinski tabor PD Šoštanj. Za več informacij se obrnite na spletno stran društva. Brina Zabukovnik Jerič Gremo skupaj varno v gore Skupna akcija šaleških planinskih društev Varno v gore, ki je bila v nedeljo, 15. julija, je letos potekala že petič zapored. Tokratni glavni organizator je bilo Planinsko društvo Vinska Gora ob sodelovanju še s PD Skale, PD Šmartno ob Paki, PD Šoštanj in PD Velenje. Cilj akcije je bila avstrijska Koroška, natančneje osrednje Karavanke. Kot vsako leto so bile tudi tokrat na voljo tri različne težavnostne stopnje: Stol (2226 m), zelo zahtevna, vodja vodnikov iz PD Šoštanj, Kozjak (Ovčji vrh 2024 m), zahtevna pot, vodja vodnikov iz PD Vinska Gora in soteska Čepa (580 m) -Vgrizova planina (1596 m), lahka pot, vodja vodnikov iz PD Velenje. Lahka pot je potekala ob potoku Borovnica v soteski Čepe preko Hudičevega mostu ob slapu Šum in pritoku Žabnice do Slovenjega Plajberka. Potem se je vzpela na Vgrizovo planino visoko nad dolino Poden ob vznožju Ovčjega vrha ali Kozjaka. Zahtevna pot je vodila po travnati kopi Kozjaka severno nad Celovško kočo, ki leži pod ostenji Stola. Kozjak slovi po prostranem razgledu in bogatem cvetju. Zelo zahtevna pot je vodila na slovensko stran Stola do Prešernove koče, od tu naprej pa na sedlo Belščica, spust do Celovške koče in preko sedla Vrata v dolino Poden (Bodental). Željko Kozinc je v svojem članku zapisal, daje ta dolina raj za domišljijo. Lahko mu pritrdimo. Tu so se združile vse tri težavnostne poti. V zadnjem delu nas je pot vodila skozi krajinsko zaščiteno območje Mlake do domačije in gostišča Podnar. Pričakala nas je prijetna senca pod 500-letno lipo. Domačija je zadnja v vasi, sredi blago položenih travnikov. Množica pohodnikov se je kar razlila po travi. Bilo nas je preko sto. Pripeljali smo se s tremi avtobusi. Na prostrani travnati površini smo si hladili svoje ude in gria. Bil je zares vroč dan. Domačnost so popestrile naše pevke s citrarko in slovenska beseda gospodarjev pri Podnarjevih. Ekološki odnos do gora s koriščenjem javnega prevoza, ki omogoča, da se tura ne začne in konča na istem mestu, ozaveščanje o načelih varne hoje in vzpodbujanje k hoji v organiziranih skupinah so bili cilji tokratne in prejšnjih akcij Varno v gore. Prepričana sem, da nam bodo naši vodniki tudi v prihodnje izbrali tako zanimive planinske ture kot doslej. Veselim se jih. Zinka Moškon Veteranske športne igre Ohranjanje spominov na dogodke pred šestnajstimi leti skozi športne igre je zelo prijetna oblika druženja, ki pripomore k še boljšemu spoznavanju članov veteranske organizacije in krajev naše domovine. Veteranske športne igre organizirata obe veteranski organizaciji (ZVVS in SEVER) že sedmo leto zapored s ciljem, da se vojni veterani osamosvojitvene vojne srečujejo v izključno sproščenem ozračju in šport je kar primeren razlog za takšno druženje. Letošnje 7. veteranske ekipne športne igre so bile 9. junija v Novem mestu, udeležilo pa se jih je več kot osemsto članov Zveze veteranov vojne za Slovenijo (ZVVS) in Združenja Sever (ZS). Tekmovanja se je udeležilo tudi osemindvajset veteranov OZVVS Velenje, ki poleg velenjskega pokriva tudi območja občin Šoštanj in Šmartno ob Paki. Najzahtevnejši je bil orientacijski tek (14 ekip) v dolžini 6,5 kilometra, ekipe pa so se pomerile še v o streljanju z zračno puško (38 ekip), kegljanju (24 ^ ekip), košarki - trojke (21 ekip), v šahu (26 ekip) 3; in vlečenju vrvi (24 ekip). V posamezni panogi so < dobile ekipe točke za doseženo vsaj 14. mesto. Seštevek ekipnih dosežkov v posamezni panogi je dal skupnega zmagovalca. Ekipe veteranov iz Velenja so navdušile predvsem v streljanju, saj je ekipa velenjskih veteranov osvojila med 38 ekipami odlično drugo mesto (Marko Bauman, Ivo Zagožen, Franc Oštir, Janko Šme). V košarki je med 21 ekipami ekipa Velenja (Vlado Saitl, Peter Štumpfel, Nace Pečečnik, Jože Špital) zasedla šesto mesto, v vlečenju pa smo med 24 ekipami bili štirinajsti. V šahu je bil Drago Šumnik -Luka nepremagljiv, saj je dobil vse partije. V skupni končni uvrstitvi je OZVVS Velenje med 32 ekipami zasedlo deveto mesto s 30 točkami. Najboljše tri ekipe v posamezni panogi so prejele medalje, zmagovalci v posamezni panogi in prvi trije v skupni uvrstitvi pa še pokale. Čeprav so tekmovalni rezultati manj pomembni, pa tekmovalna vnema nekaterim le povzroči preveč vroče krvi, zato morajo biti tekmovanja organizirana na dovolj visoki ravni. Do sedaj so bila vsa tekmovanja organizirana zelo profesionalno, kar je pri udeležencih, tako pri zmagovalcih kot poražencih, dajalo zadovoljstvo. Zato se na ta tekmovanja radi vračajo, kar kaže podatek, da se vsako leto tekmovanja udeležuje več ekip, tekmovalcev in spremljevalcev. To je dober znak in vzpodbuda, da bodo ta tekmovanja živela tudi v prihodnje. V Novem mestu je bilo lepo tudi zato, ker so nas gostitelji počastili z vstopnicami, da smo si lahko ogledali vojaški muzej, ter se s splavom popeljali po reki Krki na ogled Novega mesta, kjer je bila tudi pokušnja dolenjskih vin. Zdenko Zajc Padali bodo z neba Skupina zagretih ljubiteljev adrenalinskega športa, ki vidi eno izmed smeri razvoja tega športa in širitev ter popestritev turistične ponudbe, je sredi maja v Velenju ustanovila padalski klub Adrenalinasport Velenje. Klub bo deloval predvsem na širjenju in usposabljanju padalskih kadrov, sodeloval pa bo na padalskih tekmovanjih doma in v tujini. Pri padalskem klubu zdaj deluje tudi padalska šola, v kateri se bodo usposabljali padalci za različne naloge. V turistično ponudbo Velenja se bo vključeval s komercialno ponudbo, v kateri bo mogoče opraviti tandemske skoke. Organizirano bo izobraževanje in usposabljanje za padalski šport, uživanje v »military lite« in še več. Po strogih pravilih Ministrstva za promet, Direktorata za zračno plovbo in Mednarodne padalske zveze je bil sprejet tudi statut kluba in pravilnik o delovanju padalske šole. Za predsednika kluba je bil izvoljen Dušan Ajtnik, za predsednika nadzornega odbora kluba pa polkovnik Gabrijel Možina. Padalski klub so ustanovili: Borut Erjavec, Gabrijel Možina, Dušan Ajtnik, Josip Petrak, Matjaž Stražišar, Zdenko Hriberšek, Tone Brodnik, Tomaž Ročnik, Matjaž Klemenčič, Alojz Hudarin, Stane Tajnšek, Janko Avberšek, Marko Bauman in Rudi Ževart. Delovne aktivnosti so že v polnem zamahu, zato je bil pred dnevi dobrodošel delovni sestanek na letališču v Lajšah, kjer so si člani kluba razdelili konkretne operativne zadolžitve. Jože Miklavc Foto: Jože Miklavc ESOTECH POLETJE V KOŠARKARSKEM KLURO ELEKTRA Pred prvim uradnim treningom je zbrane igralce in trenerje pozdravil predsednik KK Elektra Darko Lihtenker, ki je med drugim dejal: "KK Elektra je in bo tudi v prihodnje stabilni prvoligaš, ki igralcem ob zavzetem delu nudi možnost prehoda na višje tekmovalne nivoje, zato od igralcev pričakujem resen in profesionalen odnos.” Vodja strokovnega sveta Mišo Letonje je predstavil tekmovalne načrte za novo sezono in hkrati povedal: "Cilji za člansko ekipo Elektra Esotech ostajajo enaki, kot so bili v pretekli sezoni, to je uvrstitev med najboljših osem slovenskih ekip oz. v Ligo za prvaka. To nam kljub močno prenovljeni ekipi in z novim trenerjem lahko uspe, če si bo za ta cilj skozi trdo delo prizadevala tudi celotna ekipa.” Novi trener članske ekipe Ivan Stanišak je predstavil temeljne postavke iz svojega programa dela in ob tem dodal: "V člansko ekipo bomo postopno vključevali več mladih igralcev kluba, ki pa si bodo morali svoje mesto v ekipi izboriti na treningih in hkrati biti vedno v pripravljenosti za praktičen prikaz svojega znanja na članskih tekmah.” Članska ekipa V ponedeljek, 6. avgusta, se je na svojem prvem treningu zbrala članska ekipa Košarkarskega kluba Elektra, ki jo bo v sezoni 2007/08 vodil trener Ivan Stanišak. Strokovno vodstvo članske ekipe sestavljajo še pomočnika Borut Cerar in Franci Rupreht, kondicijski trener Tine Stainer ter fizioterapevt Vlado Pečnik. Članska ekipa bo vse do svoje prve prvenstvene tekme, kjer bo v Šoštanju 13. oktobra gostila ekipo Škofje Loke, trenirala dvakrat dnevno. V septembru se bo ekipa intenzivno pripravljala na novo sezono tudi z nastopom na več prijateljskih tekmah, domačemu občinstvu pa se bo predstavila na tradicionalnem memorialu Matjaža Natka, ki bo 21. in 22. septembra v Šoštanju. Okrepitve članske ekipe Ekipa Elektra Esotech bo v novo sezono stopila temeljito prenovljena, saj so ekipo po zaključku sezone 2006/07 zapustili Miha Čmer, Blaž Ručigaj, Sr-boljub Nedeljkovič in Jernej Mihalič. Sodelovanje s klubom so do 6. avgusta že potrdili Boris Jeršin, Marjan Vidovič, Luka Dobovičnik, Štefan Licartovsky in Aleš Kunc. Tem izkušenim igralcem se bo do konca meseca avgusta pridružilo še vsaj pet igralcev iz vrst mladincev, ki bodo morali pred tem zadovoljili kriterije glavnega trenerja, in še nekaj novih igralcev. Po odhodu nekaterih igralcev članske ekipe po zaključku zadnje sezone v druge klube je vodstvo kluba v sodelovanju s trenerjem Ivanom Stanišakom aktivno pričelo iskati nove primere igralce. Za vsaj enoletno sodelovanje s klubom so se odločili Mihajlo Bogešič (organizator igre), Žan Vrečko (branilec), Mitja Goršek (center) ter Ivan Šimunič (krilni center). Mihajlo Bogešič, 23-letni in 190 cm visoki igralec na poziciji organizatorja igre je svojo športno pot pričel v subotiškem košarkarskem klubu Spartak, kjer je kar štiri sezone igral za člansko ekipo. V začetku pretekle sezone se je podal v Bosno in Hercegovino, kjer je polovico sezone nastopal za ekipo Grude, nato pa se je v marcu tega leta pridružil ekipi Kopra. Za primorsko ekipo je nastopil na 11 tekmah v Ligi UPC Telemach in je v povprečju igral skoraj 26 minut na tekmo. V povprečju je dosegel 10,5 točke ter dodal še 1,3 skoka in 2,5 asistence. 21-letni in 194 cm visoki igralec na poziciji branilca Žan Vrečko je v preteklih štirih sezonah nastopal za člansko ekipo Pivovarne Laško oz. Zlatoroga, pred tem pa je uspešno nastopal tudi za mladinske selekcije tega kluba. Bil je udeleženec evropskega in svetovnega prvenstva za mladince, poleg tega pa je leta 2006 na tradicionalni prireditvi Dan slovenske košarke prejel laskav naziv zmagovalec v metu trojk. V zadnji sezoni je Žan Vrečko v Ligi UPC Telemach odigral 39 tekem, kjer je v povprečju igral skoraj 22 minut. V tem času je dosegel v povprečju 8,7 točke na tekmo in temu dodal še povprečno 2,5 skoka. Izkušnje ima tudi z igranjem v Jadranski ligi ter v ULEB tekmovanjih. Po podpisu pogodbe je mlad igralec iz Maribora izjavil: “Vesel sem, da prihajam v dobro organiziran klub, kjer bom imel dobre možnosti tudi za osebni športni napredek. S trenerjem Ivanom Stanišakom sem dobro sodeloval že v preteklosti in mi je zelo blizu njegov način dela. Upam, da bomo v prihajajoči sezoni dosegli dober ekipni uspeh in tako opravičili zaupanje trenerja in vodstva kluba.” Domači 206 cm visoki igralec na poziciji centra Mitja Goršek je nastopil za vse selekcije kluba, od pionirjev naprej. V zadnjih letih je z izjemo sezone 2005/06, ko je nastopil za ekipo Hopsov iz Polzele, ves čas igral za člansko ekipo kluba. Tako je v pretekli sezoni za Elektro Esotech odigral 30 tekem v Ligi UPC Telemach, kjer je v povprečju igral skoraj 12 minut ter prispeval 3 točke in 3 skoke na tekmo. Enaindvajsetletni in 204 cm visoki krilni center Ivan Šimunič je svojo športno pot pričel v Petrinji, nadaljeval pa v hrvaških klubih Kaptol, Cibona (igral v mlajših selekcijah) ter zadnji dve sezoni v ekipi Međimurje Vajda, kjer ga je treniral tudi sedanji trener Elektre Esotecha Ivan Stanišak. V ekipi Međimurje Vajda je bil eden izmed nosilcev igre, a se je v kvalifikacijah njegove ekipe za uvrstitev v 1. A ligo žal poškodoval, tako da ni uspel do konca odigrati kvalifikacij. Je pa svojo poškodbo desnega ramena v celoti saniral in je pripravljen na novo tekmovalno sezono v Sloveniji. Foto: arhiv KK Elektra Po podpisu pogodbe z igralcem Ivanom Šimuničem je predsednik KK Elektra Darko Lihteneker dejal: “Glede na finančne možnosti našega kluba smo se že pred leti odločili, da bomo poskušali sestavljati ekipe, kjer bodo v ospredju mladi in perspektivni igralci. Razliko v kvaliteti poskušamo nadoknaditi s trdim delom v celotni sezoni, a po tem smo tako že prepoznavni v Sloveniji. Vedno večji poudarek dajemo uveljavitvi domačih mladih igralcev, saj jih že kar nekaj trka na vrata članske ekipe. S to mlado in izjemno perspektivno člansko ekipo se bomo poskušali tudi v prihajajoči sezoni uvrstiti med osem najboljših ekip, kar bi še potrdilo pravilno usmeritev kluba v delo z mladimi igralci.” 4. memorial Matjaža Natka Košarkarski klub Elektra vsako leto v spomin na Matjaža Natka, legendo košarke v Šaleški dolini, v septembru organizira mednarodni turnir. Letos bo 4. memorial Matjaža Natka potekal 21. in 22. septembra, udeležile pa se ga bodo naslednje ekipe: - Krka iz Novega mesta - Liga UPC Telemach, - Dubrava iz Zagreba (Hrvaška) - 1. A hrvaška košarkarska liga, - Piraten iz Celovca (Avstrija) - 1. avstrijska liga in - domača Elektra Esotech - Liga UPC Telemach. Vabljeni na dvodnevni mednarodni turnir, ki bo vsem ljubiteljem košarke postregel z dobrimi tekmami. Vstop na vse tekme, ki bodo v Športni dvorani Šoštanj, je brezplačen! Kadeti in mladinci Eiektre V ponedeljek, 6. avgusta, so s treningi pričeli tudi kadeti in mladinci Košarkarskega kluba Elektra. Na veliko žalost soigralcev, trenerjev in vodstva kluba se prvega treninga žal ni udeležil 17-letni Mario Divkovič, ki je 2. avgusta umrl za posledicami hude prometne nesreče v Dalmaciji. Zato je bila sreda, 8. avgusta, koje bil pogreb Maria Divkoviča, žalostni dan za celoten klub, saj je bil Mario perspektiven mlad igralec, ki je bil po dolgoletnem zavzetem in uspešnem treniranju v mlajših selekcijah na pragu članske ekipe. Vodstvo kluba ob tej tragični izgubi izreka globoko sožalje družini Divkovič iz Velenja. Poletni košarkarski tabor - Šoštanj 2007 Od ponedeljka, 2. julija, do petka, 6. julija, je v telovadnici Partizan v Šoštanju potekal Košarkarski tabor za osnovnošolke in osnovnošolce. Tabor je potekal vsak dan od 16. do 18. ure. Med udeleženci je bilo kar 8 deklic in 10 dečkov, ki so skozi različne vaje izpopolnjevali svoje košarkarsko znanje. Na koncu so svoje znanje prikazali še v igri na dva koša, kjer so najboljši dobili še simbolične nagrade. Vsak dan je bilo poskrbljeno za malico, na koncu pa so vsi prejeli še spominsko majico. Na taboru smo spoznali nova trenerja Duška Supiča in Tomaža Hermana. Tu smo trenirali vodenje, podajanje, met na koš, dribling ... in seveda smo vsak dan igrali. Skozi različne vaje smo izpolnjevali svoje košarkarsko znanje. Tu sem spoznal veliko novih košarkarskih prijateljev. Po vsakem treningu smo dobili sendvič in sok. Zadnji dan pa smo vsi udeleženci tabora dobili majico, ki nas bo spominjala na tabor. Košarkarski tabor 2007 (članek enega izmed udeležencev) V tem šolskem letu sem treniral košarko pri KK Elektra. Treninge smo imeli 3-krat na teden, trenirala sta nas trenerja Rajko Rituper in Marjan Vidovič. Z veseljem sem obiskoval treninge, še posebej sem se veselil prijateljskih tekem, ki smo jih pogosto igrali. Na zadnjem treningu v šolskem letu je trener prinesel prijavnice za Košarkarski tabor, ki se je odvijal od 2.7. do 6.7.2007 v Šoštanju. Trener nam je povedal, kako zgleda takšen tabor. Vedel sem, da se takšnega tabora moram udeležiti. Letošnje počitnice mi bodo ostale v lepem spominu, saj sem jih preživel zelo aktivno. Vsi, ki si želite aktivne počitnice in imate radi košarko, vam priporočam takšen tabor. Anže Brešar, 10 let POSTANITE ČLAN KK ELEKTRE Vsak posameznik, ki to želi in plača letno članarino v znesku 15 EUR, lahko postane redni član Košarkarskega kluba Elektra in si stem zagotovite - prost vstop na vse domače tekme članske ekipe KK Elektra, - 10% popust pri nakupu košarkarskih artiklov v trgovini Maxi rossi v Celju, - 10% popust pri nakupu artiklov v trgovini Tomas sport v Velenju, - 10% popust pri nakupu artiklov v trgovini Ciklo sport v Velenju, - 5% popust pri nakupu artiklov v trgovini Hervis v Velenju, - nakup športnih artiklov v klubski trgovini s članskim popustom, - možnost aktivnega delovanja v organih kluba. Če želite postati član, za vse dodatne informacije pokličite sekretarja Duška Supiča na GSM 031/429-319 (el. naslov: sekretar@kk-elektra.si). Uspeh je, če ljubiš tisto, kar delaš Medtem ko drugi delajo inventuro in merijo uspeh ob izteku koledarskega leta, pa na šoli to opravimo konec šolskega leta. Če bi hoteli vsaj približno napisati, kaj vse smo počeli, bi popisali vsaj 188 strani, kolikor je bilo v tem šolskem letu dni pouka. Vsak dan je bil zase zanimiv, vsaj za koga nekaj posebnega. Nekaterim so bili najbolj všeč dnevi različnih dejavnosti, drugi so se veselili ekskurzij ob koncu leta, v nepozabnem spominu vedno ostane tudi šola v naravi. Za nekatere pa so v lepem spominu ostala različna tekmovanja iz znaj in na športnem področju, saj so dosegli izjemne uspehe. Prvi so se v znanju pomerili »logiki« - že v jeseni. Tekmovalo jih je kar 51. Skozi logične labirinte je učence vodila mentorica Irena Rotovnik Aplinc. Na državno tekmovanje so se uvrstili: Gašper Andrejc, Urška Katanec, Hana Videmšek, Marko Es, Mojca Podgoršek, Pia Verdnik, Rok Andrejc, Anja Podvratnik in Katka Koren, kije dosegla SREBRNO priznanje. Za tekmovanje iz biologije se je pripravljalo 28 učencev. Znanje o dvoživkah jim je poglabljala mentorica Danica Švare. Državnega tekmovanja sta se udeležili Dea Zager, ki je prejela SREBRNO priznanje, in Urška Aplinc, ki se lahko pohvali z ZLATIM. Naša šola je organizirala dve področni tekmovanji, in sicer iz fizike in matematike, ter dve državni, to je iz angleščine in Vesele šole. Na vseh so bili uspešni tudi naši učenci. Pri fiziki je tekmovalo 45 učencev, usmerjali pa sta jih mentorici Irena Rotovnik Aplinc in Marija Podvratnik. SREBRNA priznanja so prejeli: Pia Verdnik, Črt Skornšek, Andraž Funkl in Katka Urbanc, ZLATO Stefanovo priznanje pa Tjaša Ostervuh, Urška Aplinc in Marko Es, kije osvojil 6. mesto med osmošolci v Sloveniji in prejel 3. nagrado društva DM FA Slovenije. Tudi pri matematiki so se izkazali. Mentorji Irena Rotovnik Aplinc, Marija Podvratnik, Mitja Pranjič, Albina Rak in Klementina Rednak Mežnar so s tekmovalci uspešno trli matematične orehe. Na državnem nivoju je sodelovalo kar 21 učencev. Tako so SREBRNO Vegovo priznanje osvojili: Hana Videmšek, Vid Delopst, Rok Geršak, Urška Katanec, Marjeta Drev in Tjaša Slemenšek, ZLATO pa Katka Koren in Tjaša Ostervuh, ki ju je še posebej pripravljala Klementina Rednak Mežnar. Pri angleščini pa sta med 22 tekmovalci letos izstopala Miloš Panič in Tjaša Ostervuh s SREBRNIM priznanjem. Mentorica je bila Vida Rehar. Vesela šola že vsa leta privabi veliko učencev. Letos sta jih po zanimivih temah vodili mentorici Zlatka Hudej in Danica Naraločnik. Razrednega tekmovanja se je udeležilo 73 tekmovalcev, 12 pa se jih je uvrstilo na državno. SREBRNI so bili: Manja Kopušar, Tomaž Jandrok, Leja Jelenko, Žan Gaberšek, Hana Videmšek, Črt Skornšek, Jure Ledinek, Veronika Rotnik in Ajda Prušek, naziv državnega prvaka in ZLATO priznanje pa so prejeli: Jana Kotnik, Filip Plešnik in Helena Plešnik. Znanje nemščine je pomagala poglabljati mentorica Mateja Drev. Ker je to izbirni predmet, ni bilo pričakovati veliko tekmovalcev. Med petimi je bil najuspešnejši Matej Tomažin, ki je dobil SREBRNO priznanje. Mentorici Sabina Žnidar in Jožica Razbornik Kukovičič sta 30 učencev popeljali v davno preteklost. Državnega tekmovanja iz zgodovine na temo Slovenci in življenje v našem prostoru od naselitve do konca srednjega veka so se udeležili: Gregor Plamberger, Vesna Turinek in Urška Aplinc. Vsi so dokazali, da so dobri poznavalci naše preteklosti, še posebej Urška Aplinc, ki je že drugo leto zapored osvojila ZLATO priznanje. Kemija ie za mnoge trd oreh, a ne za učence, ki so se odločili za tekmovanje. Teh je bilo 35, pri delu pa jih je usmerjala mentorica Marica Rožič. Na državno tekmovanje so se uvrstili: Veronika Rotnik, Pia Verdnik in Jure Ledinek, ki so osvojili SREBRNO, ter Urška Aplinc in Dea Zager, ki sta domov prinesli ZLATO priznanje. Vedno več učencev se zanima tudi za sladkorno bolezen, letos je znanje o njej 41 učencem razstirala mentorica Marica Rožič. Na državnem tekmovanju so bile zelo uspešne: Katka Urbanc s SREBRNIM in Veronika Rotnik ter Tjaša Ostervuh z ZLATIM priznanjem. Veliko branja in poglobljenega dela vsako leto čaka tudi tiste, ki se odločijo za tekmovanje pri slovenščini. Zato se do konca tekmovanja njihovo število včasih celo prepolovi. Mentorici Sonja Bric in Anka Voh sta jim pri delu v veliko pomoč. Letos jih je 20 tekmovalo na šolskem tekmovanju, 5 pa se jih je uvrstilo naprej. Tako so pod budnim očesom Anke Voh SREBRNO Cankarjevo priznanje osvojile: Dea Zager, Katka Koren in Tjaša Konovšek, ZLATO pa: Tjaša Ostervuh in Urška Aplinc. Na šoli je deloval tudi literarni krožek s 15 učenci, ki so sodelovali na 13 natečajih. Skrivnosti dobrega pisanja jim je odstirala mentorica Sonja Bric. Dvakrat so se njihovi prispevki uvrstili v finalni izbor (Z domišljijo na potep in Evropa v šoli). Izstopa pa SREBRNO priznanje za 2. mesto med učenci 8. razredov na temo domoljubje, ki ga je prejel Jure Ledinek. Mladi raziskovalci so pripravili tri raziskovalne naloge, in sicer: Kako biti lepši (Pia Verdnik in Valerija Lešnjak), usmerjala ju je mentorica Maja A. Požegar; Na kmetiji je lepo (Nika Polšak, Veronika Rotnik in Maja Sovič) pod mentorstvom Jelke Peterlin in somen-torstvom Lidije Volk-, Besedilna straža (Urška Aplinc, Vesna Panič in Vesna Turinek). Ta naloga je na državnem nivoju dosegla 1. MESTO, nemalo zaslug za to pa ima mentorica Vlasta Črešnik. Tudi mladi šahisti na podružnični šoli v Ravnah so se vse leto dokazovali. Z mentorjem Rudijem Olupom so se udeležili državnega ekipnega tekmovanja in tudi tekmovanja za posameznike, kjer so priznanje prejeli: Valentina Sovič, Diana Laznik in Darija Aristov-nik. Tudi šahisti centralne šole so se udeležili državnega tekmovanja: Nejc Galof, Lucija Sovič, Tilen Tajnik, Klemen Ledinek, Tomaž Sovič, Jure Puc in Patricija Sušeč. Njihov mentorje bil Mitja Pranjič. Naša šola ne slovi zaman po likovni plati, saj vsako leto odpremo razstavo Likovni svet otrok, na kateri pa množično razstavljajo tudi naši učenci. Letos so dobili SREBRNA priznanja naslednji: Klaudija Blatnik, Klemen Blatnik, Miha Brodnik, Ajda Čebul, Maja Glinšek, Domen Mazej, Iza Meh, Vita Pergovnik, Ana Pirnat, Suzana Podvinšek, Žiga Roseč, Barbara Verhovnik, Laura Zaveršnik, Katarina Skornšek in Matej Prosenjak pod mentorstvom Mije Žagar. ZLATA priznanja z mentorico Alenko Venišnik pa so prejeli: Urška Aplinc, Nina Atelšek, Sandi Barukčič, Emina Dedič, Sara Goltnik, Tim Jarh, Kaja Komprej, Tjaša Ostervuh, Vesna Panič, Maja Supovec, Aleš Štruc, Vesna Turinek in Klara Videmšek. Nagrajeni so bili še: Žiga Meh (mentorici Lilijana Ograjenšek in Maja Tajnik), David Britovšek (mentorici Tatjana Drev in Polonca Čremožnik), Jan Ferenc in Kilian Čop (mentorici Mihaela Ovčjakin Martina Žohar), Darja Berložnik in Lara Goršek (mentorica Mateja Čokelc), Boris Pirečnik in Lavra Videčnik (mentorica Mojca Šabec), Gregor Klinc, Jaka Britovšek, Kaja Kožel-nik, Laura Herman, Tajda Robida in Žiga Volk (mentorica Lilijana Neuvirt). le več let zapored naši učenci pobirajo nagrade in priznanja na mnogih natečajih, kot so Evropa v šoli, Novoletna voščilnica, Otroci odraslim, kjer sta bili nagrajeni učenki Ajda Kavšak (mentorica Alenka Venišnik) in Tjaša Gorjanc (mentorica Mija Žagar).Na mednarodnem likovnem natečaju Ljudski ornament pa so bili nagrajeni: Tim Jarh (Alenka Venišnik), Helena Plešnik (Mija Žagar) in Sara Herman (Lilijana Neuvirt). Na šoli imamo tudi dobre pevce, saj deluje kar 6 zborov: 3 na centralni šoli, pojejo pa tudi na vseh podružnicah. Mladinski pevski zbor pod taktirko Metke Berk si je na regijskem tekmovanju pripel SREBRNO priznanje. Zelo aktivni so bili tudi planinci pod mentorstvom Danice Švare in Vide Rehar. Niso hodili le na planinske pohode, temveč so tudi tekmovali. Na državnem tekmovanju Mladina in gore sta se dobro odrezali dve skupini: Klemen Spital, Suzana Podvinšek, Katja Pod-vinšek in Nejc Galof ter Polona Belavić, Tjaša Konovšek, Tjaša Ostervuh in Blaž Lihteneker. Na državnem orientacijskem tekmovanju so bili uspešni: Peter Aristov-nik, Vid Sovič, Primož Plaznik, Žiga Školč in Sebastjan Spital ter Nika Čas, Polona Belavić, Tadej Zaljuberšek, Tjaša Konovšek in Tjaša Ostervuh. Tudi v tem šolskem letu smo spremljali rezultate na športnemjoodročiu jn izbrali najboljše med najboljšimi. Tako sta častni naslov vzornega športnika šole letos osvojila dva učenca, to sta Miha Globačnik in Jan Klobučar. Naslov vzorne športnice šole pa je pripadel Poloni Belavić. Polona Belavić je zmagovalka področnega tekmovanja, državnega četrtfinala, državnega polfinala in na koncu je osvojila 3. mesto v državi v kategoriji starejših učenk v namiznem tenisu za osnovne šole. Zelo dobre rezultate je dosegala tudi v atletiki, kjer je na področnih tekmovanjih nastopala v skoku v daljavo in skoku v višino, v štafeti 4 X 100 m pa je skupaj s sošolkami osvojila odlično 3. mesto in za las zgrešila državni finale. Miha Globačnik je v kategoriji mini odbojka z ekipo že leta 2002 naskočil sam državni vrh in se v tem vrhu obdržal do danes. S šolsko odbojkarsko reprezentanco je v lanskem šolskem letu dosegel 3. mesto v državi, letos peto. V odbojki na mivki pa je v tem šolskem letu dosegel največji uspeh - 2. mesto na državnem finalu za osnovne šole. V namiznem tenisu je že drugo leto zapored s šolsko ekipo osvojil naslov področnega prvaka in uvrstitev vse do državnega polfinala. Področni prvak pa je tudi v atletski disciplini v metu krogle, kjer se je z osebnim rekordom dvanajstih metrov uvrstil na državni finale v atletiki za osnovne šole. Jan Klobučarje odličen atlet. Že na začetku je kot mlajši pionir osvojil kar nekaj medalj in stal na stopničkah za zmagovalce. S štafeto U 16 je v starejši kategoriji osvojil 3. mesto na atletskem prvenstvu Slovenije. Kot področni zmagovalec seje z osebnim rekordom v teku na 60 m uvrstil na državni finale v atletiki za osnovne šole. Je pa tudi dober odbojkar. V kategorijah mini odbojka, mala odbojka in odbojka v kategoriji starejših dečkov je bil med tremi najboljšimi v državi. Bil je proglašen za najboljšega napadalca v kategoriji starejših dečkov v Sloveniji. S šolsko ekipo je v odbojki na mivki vtem šolskem letu osvojil 2. mesto v državi. Naši učenci so bili uspešni tudi v mnogih športnih panogah. Med njimi je atletika, kjer se jih je kar nekaj uvrstilo na državni finale v atletiki za osnovne šole. Vstopnico za državni finale so dobili: Rožle Javornik, ki je v sko- ku v višino z rezultatom 160 cm zasedel 12. mesto, Miha Globačnik je v suvanju krogle z rezultatom 11.88 m zasedel 12. mesto, Jan Klobučarje v teku na 60 m z rezultatom 7.78 sek. zasedel 12. mesto, Aldin Hasičjevskoku v višino s 130 cm zasedel 16. mesto, Mirela Rahmanovič je v metu žogice s 37.84 m zasedla 17 mesto. Odbojka je prav tako zelo popularna na šo-štanjski šoli. Ekipa starejših dečkov in trener Tejo Torej so se uvrstili v polfinale. Fantje so zaključili svoj pohod proti vrhu na drugem mestu. Državnega polfinala osnovnih šol v odbojki na mivki sta se udeležili ekipi učencev in učenk. Učenci naše šole (Miha Globačnik, Rok Menih, Jan Klobučar, Gašper Kožel-nik, Simon Koren, Urban Kugovnič) so zasedli prvo mesto in se uvrstili v finale državnega prvenstva. Dekleta (Deja Zager, Jasna Mazej, Katja Podvinšek, Andreja Nježič, Maruša Globačnik, Mojca Podgoršek, Špela Vrčkovnik) so zasedla 5.-8. mesto. Vodil jih je trener Boris Plamberger. Finalni turnir državnega prvenstva v odbojki na mivki za starejše dečke je bil v Ankaranu. Našo šolo so pod vodstvom trenerja Teja Toreja zastopali: Miha Globačnik (kapetan), Jan Klobučar, Rok Menih, Urban Kugonič in Simon Koren. V finalu so klonili proti OŠ Žužemberk in tako dosegli odlično drugo mesto. Dekleta so letos množično pilila znanje v pje su. Na področnem tekmovanju na šolskem plesnem festivalu so nastopili tudi učenke in 2 učenca naše šole. Učenke od 7. do 9. razreda so potrdile svojo kvaliteto in že drugo leto zapored osvojile naslov področnih prvakinj. Kar 6 naših tekmovalk se je uvrstilo v polfinale dvanajstih najboljših, med njimi tudi področna zmagovalka Marjeta Drev ter tretjeuvr-ščena Andreja Nježič. Mlajša ekipa učenk od 4. do 6. razreda pa je osvojila 3. mesto. Najuspešnejša med njimi pa Lana Pergovnik. Z njimi se je veselila mentorica Nataša Nedeljkovi. Omeniti bi bilo potrebno še mnoge druge aktivnosti na šoli in mentorje, ki skrbijo, da učenci pridobivajo znanje in spretnosti ter koristno preživijo svoj prosti čas. To so številne interesne dejavnosti od šolskega radia Odmevček, glasila Pisanček, gledaliških, glasbenih skupin in folklore, ki so nepogrešljive na raznih prireditvah. Tu so še lutkarji, oblikovalci gline in nakita ter druge ustvarjalne delavnice. Ne smemo pozabiti na vrtnarje, ki skrbijo za lepo okolico šole, na tabornike, naravovarstvenike v skupini Zavzemi se za Smrekovec, unicefovce, prometnike in tiste, ki ustvarjajo v tehniškem krožku. Tudi knjižničarji so se javnosti pokazali ob dnevu knjige. Novinarji so v časopisih sproti obveščali o pomembnih dogodkih na šoli, tako smo postali prepoznavni tudi zunaj šolskih zidov. SKRIVNOST USPEHA NI V TEM, DA ČLOVEK DELA TISTO, KAR LJUBI, TEMVEČ V TEM, DA LJUBI TISTO, KAR DELA. Če bomo še naprej sledili tej modrosti W. Churchilla, verjamem, da bodo sledili še mnogi uspehi. Sedaj pa nas čaka še nekaj dni zasluženih počitnic, po katerih se bomo polni energije in novih zamisli septembra spet vrnili v šolske klopi. Za kolektiv OŠ Šoštanj podatke zbrala Jožica Andrejc PRESENEČENJE Nič kaj poseben dan. Torbe, zvezki, učbeniki. Vsi smo že bili utrujeni od zadnjih kontrolnih nalog in spraševanj. Še posebej mi, 9. a-jevci, smo leno sedeli na klopcah in čakali, da se konča teh neznosno dolgih 5 ur. in končno je zazvonil že tisočkrat slišani šolski zvonec: »Tiram tarara raa-raraa.« Kot pravi torpedo smo se pognali iz razreda in se veselo odpravili domov. No, vsaj tako smo mislili, vse dokler nismo prišli na šolsko dvorišče. Tam so na nekaj mojih sošolcev čakali starši. Čudno, saj Jan vedno prihaja in odhaja v šolo z avtobusom, prav tako Lucija in Klemen pa Andrej in Maja. Na plan so prihajale najrazličnejše ideje: »A smo dans 13? Mogoč se pa bojijo, da se nam bo kej naredio!« ali pa »Ne, ne, ne! Jz vem, zakaj so usi po nas prišli! Ziher gremo usi skup nakupvat za valeto!« Mislim, da imate dovolj, saj vidite, da imamo 9. a-jevci precej bujno domišljijo. Ampak ali vas zanima, zakaj so nas pravzaprav vsi starši pričakali pred šolo? Dolgo zamolčana skrivnost je vendarle prišla na plan. Skupaj smo se odpeljali v Ravne na igrišče. Nikomur se ni niti sanjalo, ampak naši starši in razredničarka so nam organizirali poslovilni piknik. Piknik s starši, jupi! Morda se sliši strašno brez veze in dolgočasno, vendar sploh ni bilo tako. Imeli smo se super in smo resnično uživali. Fantje so zagreto igrali nogomet in se pomerili tudi z našimi očeti. Med dekleti pa so se vneli prav zanimivi pogovori. Lakoto smo potešili s pečenimi piškami in čevapčiči (njam). Bilo je lepo, da smo se še zadnjič v osnovni šoli zbrali vsi skupaj, zapeli kakšno pesem, se spominjali dogodkov v preteklosti ... Ah, ja. Za ta nepozaben dogodek bi se še enkrat zahvalili vsem staršem, predvsem očetoma Andreja in Klemna, ter naši razredničarki Danici Švare. Sedaj nadaljujemo vsak svojo pot v neznani svet, poln vzponov in padcev, novih izzivov in izkušenj ter zabave. Res je, da ne bomo nikoli več sedeli skupaj v šolskih klopeh Osnovne šole Šoštanj. Vendar to ne pomeni, da se ne bomo nikoli več srečevali. Smo poseben razred in sem prepričana, da se bomo v prihodnosti še velikokrat dobili skupaj. Za konec pa: »Se vidimo med zvezdami!« Dea Zager, 9. a, OŠ Šoštanj DOMOLJUBJE (Prispevki OŠ Šoštanj na literarni natečaj na temo: DOMOLJUBJE.) SPOMINI MOJIH STARŠEV NA OSAMOSVOJITEV Da, bilo je pred petnajstimi leti, ko sta bila moja mami in ati še čisto sveže zaljubljena. Tisto poletje leta 1991 sta načrtovala poroko. Zgodila naj bi se v mesecu juliju. Seveda sta s pravo slovensko zavestjo v srcu spremljala dogodke ob osamosvojitvi. Nihče pa ni niti pomislil na kaj slabega, težkega. Še koje kot strela z jasnega udarila novica o napadu na slovensko vojsko, mama ni mogla dojeti pomena tega dejanja. Mogoče oče nekoliko bolj, saj je že po dveh dneh vojne dobil poziv o javljanju v štab. Solze so tekle v potokih. O poroki ni nihče več razmišljal. Mama seje le spraševala: »Zakaj ravno ti, pa ne hodi ...« A v očetu je bilo gotovo kanček privzgojenega domoljubja do slovenskega naroda in ji je zato s težkim srcem odgovarjal: »Pa saj veš, da moram iti, pa saj bo vse v redu...« A dogodki so se drugače odvijali. Poslali so ga v Dravograd, kjer so dva dni poslušali pokanje okoli sebe. Nihče ni natančno vedel, kaj se dogaja. Zvedeli so novico o prvi žrtvi. Takrat jih je streznilo. Vedeli so, da gre zares. Zatem so jih za en popoldan poslali domov. Mama se še zdaj spominja njegovega obraza, oči, ki so govorile vse drugo, kot pa to, da bo vse v redu. Ko je odhajal, niti mama niti njegovi starši niso vedeli, kdaj spet pride, če sploh še pride. Sledile so solze obupa, žalosti, jeze, trepetanja ... občutki, ki jih težko zliješ na papir in jih zagotovo nikomur ne privoščiš. Potem pa so se stvari začele odvijati na bolje. Po štirinajstih dneh je oče prišel domov, ponosen in za vedno. Pozneje je v slovenjgraški občini dobil odlikovanje, značko, ki jo nam, svojim otrokom, pokaže s ponosom. Ljubezen je plamtela naprej in tako sta se 24. avgusta 1991 res poročila v SAMOSTOJNI SLOVENIJI. Čudovit občutek. A danes, po petnajstih letih ju slišim, ko se sprašujeta: »Je to res domovina, za katero smo dvigali puške? Smo si res takšno želeli?« Težko rečem, daje odgovor vedno pritrdilen. A zagotovo je, da je v njunih srcih nekaj slovenskega, kar sta uspešno prenesla tudi na nas, na svoje tri otroke. Nejc Borovnik DOMOVINA, ŠE NA MNOGA LETA Pred davnimi časi so Slovenci današnje ozemlje naselili. Od takrat so se trudili, da bi se osamosvojili. O svobodi so sanjali in govorili in pred petnajstimi leti nekaj storili. V vojsko so stopili, hrabro so se borili, dokler niso sovražnike iz države napodili in se končno osvobodili. Ljudje so v državi svobodno zaživeli, saj so po tem mnogo let hrepeneli. Zdaj v veselju in miru vsi živimo in naši domovini še mnogo srečnih let želimo. Tjaša Slemenšek DOMOVINA, ŠE NA MNOGA LETA Junij 1991. Vname se vojna za slovensko ozemlje. Čez deset dni je vojna končana. 25. junija 1991 dobimo svojo državo - Slovenijo. Naslednje leto sem se rodila jaz in vsi moji vrstniki v že samostojni Sloveniji. Po zaslugi vseh pogumnih mož, ki so domovino branili. Zagotovo so imeli nek cilj. Poslanstvo. Svojo deželo so hoteli obvarovati in jo prihraniti za prihodnje rodove. In uspelo jim je. Tako sedaj vsi Slovenci ponosno hodimo po svoji deželici na sončni strani Alp. Naša domovina je res nekaj posebnega. Gore. Vodovje. Morje. Polja. Mesta in vasi. Tako zelo raznolika je. Preprosto jo moraš imeti rad. Malo poglejte okrog sebe in strinjali se boste z mano. Toda?! Ali se tudi vi večkrat sprašujete: » Le kaj se je zgodilo s to naravo?« Če se zanjo ne bomo zavzeli, jo bomo mi sami uničili. Marsikdo misli, da so moderne stavbe in trgovine najpomembnejše. Pa niso. Te lahko vidiš po vsem svetu v večjih ali manjših razsežnostih. Naša Slovenija pa je samo ena. Njena narava tudi. In zagotovo ne bomo zasloveli po zaslugi velikih trgovskih središč. Prej zaradi narave. Ta bo propadla in tudi pokrajinske značilnosti naše domovine, če je ne bomo varovali kot punčico svojega očesa. Z vstopom v Evropsko unijo smo izgubili nekaj nacionalne prepoznavnosti. Ampak lepot, ki nam jih je ustvarila mati Narava, nam ne more ukrasti nihče. Zato le premislite, kaj vam je ljubše. Da tudi mi zapustimo svojim zanamcem deželo, na katero bodo ponosni, ali le še eno »betonsko džunglo« več?? Odločitev je v rokah vseh nas. SLOVEnija, odkod lepote tvoje ... in za vas, dragi bralci ... ne iščite sreče drugod, kot le doma. Tjaša Ostervuh, KAKO LJUBITI DOMOVINO Pisati o domovini je za mladega človeka, kot sem jaz, lahko težavna naloga. Nenavadno je razmišljati o tem, kaj domovina je, in še posebej, kako imaš domovino lahko rad. Vem, kako imam rad svoje starše, sestro, rad imam poletje in dolge počitnice, rad imam skriven kotiček v gozdu, velik sladoled... Ampak kako imeti rad domovino? Ob tem se spominjam svojega dedka, ki je bil kot otrok med drugo svetovno vojno izgnan v Nemčijo. Starega šest let so ločili od staršev in ga skupaj z njegovimi brati odpeljali v taborišče. Z grenkobo mi je pripovedoval o tujih ljudeh, ki so ga imeli za sovražnika, čeprav je bil otrok. Pripovedoval mi je o lakoti, ki jo je mnogokrat tešil z olupki in odpadki. Govoril je o mrazu, ki so ga trpeli, o trdih in hladnih posteljah, v katerih so se vsi premraženi stiskali. Predvsem pa je govoril o žalosti in strahu, o izgubljenem brezskrbnem otroštvu, o veliki želji, da bi se lahko stisnil v naročje svoji mami. Mame ni nikoli več videl, saj je umrla v taborišču. Ko sem ga vprašal, zakaj so mu tujci to storili, meje pogledal, se zamislil in dejal: »Mogoče zato, ker so moji starši preveč ljubili svojo domovino. Uprli so se tujcem, ker so hoteli živeti na svoji zemlji in so hoteli govoriti slovenski jezik.« Nisem vsega razumel. Razumel pa sem, da so to bili drugačni časi. Takrat so ljudje za svojo domovino tudi umirali, ker so spoštovali svojo zemljo, svoj jezik in svoje prednike. Tudi kasnejše vojne za Slovenijo sam nisem doživel. Mislim pa, da je bila želja, za katero so se Slovenci tako enoglasno odločili, enaka kot v časih mojega dedka. Modre odločitve in pogum mnogih so nas pripeljale do samostojne Slovenije. Vse doseženo pa bi morali spoštovati tudi mi, mladi, ki smo se rodili v lepi in urejeni deželi. Svoje spoštovanje do domovine lahko pokažemo z majhnimi dejanji. To je lahko skrb za slovenski jezik, ohranjanje naše narave, spoštovanje slovenskega blaga in izdelkov, čuvanje in spoštovanje izročila naših dedkov in babic. Grozljivi dogodki v naši bližini, ki so tisočim otrokom vzeli otroštvo, starše in mnoge zaznamovali za vedno, naj bodo le v poduk vsem nam, kako se nestrpnosti, ki se lahko pojavi povsod, ne sme reševati. Star pregovor pravi, da je človek brez domovine kot slavec brez vrta. Zato imejmo domovino preprosto radi, saj je le naša in edina, ki nam je bila podarjena ob rojstvu. Želim si, da bi bila moja domovina takšna, da bom povsod in vsakomur ponosno povedal, da sem Slovenec. Jure Ledinek Ribno 2007 Letošnje Ribno je za nami in kot že toliko let poprej se nam bo tudi letošnje taborjenje ohranilo v lepem spominu ... Sveža jutra, vroči dnevi in hladni večeri ob tabornem ognju so, žal, ostali za nami. Na taborjenju so se nam pridružili taborniki naših dveh čet iz Polzele in Prebolda, gostili pa smo tudi tabornike iz rodu Bistre Savinje iz Šempetra, tako da se nas je zbralo preko 150 tabornikov. Kot že tolikokrat prej so se naši taborniki preizkušali v novih izzivih, pokazali veliko znanja in iznajdljivosti, predvsem pa so si nabrali ogromno novih izkušenj življena in preživetja v naravi. Spletle so se mnoge prijateljske vezi, tudi mednarodne. Letos smo imeli namreč srečo, da smo lahko spoznali angleške in belgijske skavte, ki so taborili blizu našega tabora. Otroci so spoznali način taborjenja skavtov, ki jih lahko sicer vidimo le na mednarodnih akcijah. Na pohodnih taborih, kot je bilo letošnje, Belgijci taborijo v šotorih, ki so postavljeni vsaj dva metra nad tlemi. Videli smo torej fantastične pionirske objekte, ki jih pri nas skoraj ne poznamo. Poseben čar taborjenja je tudi bivakiranje. Vodi preživijo noč izven tabora, kjer si postavijo šotore, ognjišča, si skuhajo čaj in naredijo večerjo. Otroci preživijo noč pod zvezdami in tega se radi spominjajo še dolgo po tem. Tudi to leto smo imeli veliko srečo z vremenom. Dopoldneve smo preživljali v gozdu, v vodovih kotičkih, kjer smo se učili novih taborniških veščin, ob popoldnevih pa smo se navadno hladili ob Savi ali v Šobcu. En dan taborjenja je vsako leto namenjen izletu na Bled. Vozili smo se z vlakcem okoli jezera, se sprehajali ob jezeru, starejši taborniki so se kopali v Zaki in se zabavali na smučišču Straža, kjer so se vozili s sankami. Vsak dan na taborjenju smo zaključili na poseben način - ob tabornem ognjem, z nočno orientacilo, branjem pravljic v indijanskem šotoru, ki se imenuje »tipi«... Starejši taborniki so pripravili večerne programe, ob katerih smo se res zabavali in se dobro nasmejali. Tako smo bili priče resničnostnemu šovu »Big Totem«, Ribnoviziji in krstu, kjer so vsi novopečeni taborniki dobili nova taborniška imena. Lepo presenečenje pa nas je letos čakalo v Saloonu. Dobili smo namreč čisto pravi klavir, ki nam je popestril marsikatero urico. Tako, za nami je torej deset nepozabnih dni. Dnevi so bili polni veselja in smeha, včasih tudi kakšne solzice, polni novih znanj in dogodivščin. In za konec lahko z gotovostjo rečem, da skoraj ni tabornika, ki ne bi nestrpno odšteval dnevov do naslednjega poletja, ko se bomo s pričakovanjem in polnimi nahrbtniki spet odpravili v Ribno - v naš mali raj pod soncem. Petra Peunik Po srečo, prijateljstvo in nasmeh na svetovni skavtski zlet! Dve leti je minilo od dne ko sem se odločil, da bom v okviru nacionalne skavtske organizacije Zveze Tabornikov Slovenije sodeloval v odboru za pripravo slovenske odprave na svetovni skavtski jamboree, ki je letos potekal od od 27.7. do 8.8.2007. Tovrstno srečanje skavtov iz celega sveta se zgodi vsake 4 leta in letos, ob 100. obletnici skavtstva, je to srečanje potekalo v zibelki tega gibanja, v Angliji. Zveza tabornikov Slovenije je v svojo odpravo povabila tudi člane ZSKSS (Združenje slovenskih katoliških skavtov in skavtinj) in tudi člane SZSO (Slovenska zamejska skavtska organizacija). Z veseljem lahko tako trdim, da je tako naša odprava bila zelo pisana. Slovenska odprava je štela 74 članov, od tega 25 udeležencev (14 - 18 let), 3 vodniki, 8 vodstva, 37 oseb v mednarodnem osebju in 1 poseben gost (g. Miloš Miovič iz rodu XISNOUB iz Maribora, s 96 leti najstarejši skavt na jamboreeju). V tej odpravi smo bili 3 Šoštanjčani. Jaz kot del vodstva odprave in Dea Zager kot udeleženka (oba sva člana taborniškega rodu Pusti Grad Šoštanj) in Špela Koren kot udele- ženka (članica ZSKSS stega Velenje 1)! Slovenska odprava je na dolgo pot z avtobusom krenila že 20.7. ! Na naši poti v Anglijo smo se ustavili v Munichu, kjer smo si ogledali tehnični muzej, živalski vrt in center mesta, nato smo nadaljevali pot proti mestu Strasbourgh, kjer smo si ogledali mesto in evropske institucije, se še malo vozili do Calaisa kjer smo kanal prečkali na trajektu in si v prvem angleškem mestu Dover ogledali še zelo poznane bele klife, doverski grad in mesto samo. Tako smo začeli odkrivati južno Anglijo, si ogledali Stonehenge, se izgubljali v pravih labirintih, raziskovali London in se Fotoreportaža WF 9/JBóSrk .m C-1IS LjjffS . £* - 1 Sf Sm ' jyjaKy . jflB», JK 1 ud v w feil/ J " «I po 7 dneh potovanja kočno le odpravili na jamboree, kjer smo preživeli naslednjih 12 dni. Na jamboreeju pa enostavno neverjetna izkušnja. 42. tisoč ljudi iz celega sveta. Na enem mestu si lahko v 12 dneh spoznal druge kulture, običaje, ljudi in dežele, pridobil nova prijateljstva, doživel veliko novih avantur na različnih delavnicah, spodbujal prijateljstvo, strpnost in mir ter širil tisti pravi skavtski duh, ki pravi da skupaj lahko spremenimo svet na bolje. Toliko se je dogajalo, toliko lepega. Eden izmed najbolj lepih trenutkov pa je vsekakor bil ob zori skav-stva (1. avgusta ob 8.00 zjutraj), kjer nas je več kot 42. tisoč zbranih skavtov v areni in še več kot 9 mi-ljonov skavtov po svetu, istočasno obnovilo skavtsko prisego. Neponovljiv in nepozaben občutek, da si del velike družine mladih. Ob koncu jamboreeja, po 12 dneh, smo tako polni vtisov in novih prijateljstev krenili na pot proti domu. Na kratko smo skočili še na Brawnsee island, kjer je pred 100 leti Sir Baden Powel, ustanovitelj skavtskega gibanja, prvič zatrobil v rog in se je vse skupaj začelo. Pred nami je bila le še dolga pot domov, v Ljubljani ob prihodu pa še neizogibno poslavljanje od prijateljev s katerimi smo spletli močne vezi. Dve leti trdega dela skupaj z 11 drugimi taborniki zbranimi iz vseh koncev Slovenije in 12 čudovitih dni na Jamboreeju mi je prineslo veliko izkušenj in spoznanje, da sem s praznovanjem 100 letnice skavtskega gibanja v družbi 42. tisoč skavtov iz celega sveta, doživel svoje sanje. Sedaj potujemo v nove sanje naprej. Tildi v Šoštanju imamo bogato tradicijo taborniškega gibanja, saj rod Pusti Grad deluje že skoraj 50 let. Tomaž Sinigajda - SÌNÌ 40 O Ust Julij / Avgust 2007 2. teden 3. teden 4. 'teden 5, teden ponedeljek, 24.9. ob 16:00 ponedeljek, 24.9. ob 18:30 torek, 25.9. ob 16:00 sreda, 26.9. ob 16:00 četrtek, 27.9. ob 16:00 četrtek, 27.9. ob 19:00 petek, 28.9. ob 16:00 kabelsko razdelilni sistem Šoštanj Sostanzinoci http://202t4flj.iflf 0^ NAPOVEDNIK PRIREDITEV september 2007 KDAJ ZVRST KAJ KJE VABI VAS 1. teden sobota, 1.9. ob 16:00 kulturno-zabavno popoldne BAVNEFEST (piknik, stendap komedije, potopisna predavanja, premiera filma in rock koncert) Domačija Ober v Ravnah Zavod za kulturo Šoštanj in Kulturno-umetniško društvo Ravne sobota, 1.9. ob 15:00 ribištvo Tekmovanje Ribiški car 2007 Družmirsko jezero Ribiška družina Paka sobota, 1.9. ob 17:00 nogomet Šoštanj : Šentilj Jerenina (Štajerska liga v nogometu) Stadion Šoštanj ■■■■■■■ Nogometni klub Šoštanj ponedeljek, 3.9. ob 18:30 bridge razmigajmo možgane Kavarna in slaščičarna Štorman Šoštanj Šaleški bridge klub Velenje torek, 4.9. ob 17:00 delavnica TORKOVA PETA ustvarjalnica za otroke in starše Kulturni dom Šoštanj Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje četrtek, 6.9. ob 19:00 razstava Otvoritev razstave akademskega slikarja Uroša Potočnika Mestna galerija Šoštanj Zavod za kulturo Šoštanj nedelja, 9.9. ob 9:00 ribištvo Družinska tekma (člani in otroci - mladi (2. tekma) Družmirsko jezero Ribiška družina Paka ponedeljek, 10.9. ob 18:30 bridge Bridge - razmigajmo možgane Kavarna in slaščičarna Štorman Šoštanj Šaleški bridge klub Velenje sreda, 12.9. ob 8:00 pohodništvo Izlet Mostnar - Visočki vrh - Bele Vode Bele Vode Društvo upokojencev Šoštanj sobota, 15.9. ob 9:00 ribištvo Družinsko tekmovanje veteranov (nad 50 let 2, tekma) Družmirsko jezero Ribiška družina Paka sobota, 15.9. ob 16:30 nogomet Šoštanj : Železničar Maribor (Štajerska liga v nogometu) Stadion Šoštanj Nogometni klub Šoštanj nedelja, 16.9. planinstvo Gozdna učna pot - Plešivska kopa Plešivec Planinsko društvo Šoštanj ponedeljek, 17.9. ob 18:30 bridge Bridge - razmigajmo možgane Kavarna in slaščičarna Štorman Šoštanj Šaleški bridge klub Velenje petek, 21.9. ob 16:00 šah Dnevi rekreacije 2007: Šahovski turnir Športni center TEŠ Šahovski klub Šoštanj in Športna zveza Šoštanj petek, 21.9. ob 18:00 košarka 4. memorial Matjaža Natka -1. tekma: Krka Novo mesto : Piraten Celovec Športna dvorana Šoštanj KK Elektra, Občina Šoštanj, Športna zveza Šoštanj in Pihalni orkester Zarja petek, 21.9. ob 19:30 košarka 4. memorial Matjaža Natka: #uradna otvoritev turnirja Športna dvorana Šoštanj KK Elektra, Občina Šoštanj, Športna zveza Šoštanj in Pihalni orkester Zarja petek, 21.9. ob 20:00 košarka 4. memorial Matjaža Natka - 2. tekma: Elektra Esotech : Dubrava Zagreb Športna dvorana Šoštanj KK Elektra, Občina Šoštanj, Športna zveza Šoštanj in Pihalni orkester Zarja sobota, 22.9. ob 9:00 tek “ —Dnevi rekreacije 2007: Dan rekreativnega teka v naravi DružmiršlSrježertr Športno društvo Šoštanj sobota, 22.9. ob 15:00 odbojka Dnevi rekreacije 2007: Turnir mešanih ekip (3+3) v odbojki Telovadnica Osnovne šole Šoštanj Odbojkarski klub Šoštanj Topolšica in Športna zveza Šoštanj sobota, 22.9. ob 18:00 košarka 4. memorial Matjaža Natka - 3. tekma: tekma za 3. mesto (poraženi ekipi 1. dne) Športna dvorana Šoštanj KK Elektra, Občina Šoštanj, Športna zveza Šoštanj in Pihalni orkester Zarja sobota, 22.9. ob 20:00 košarka 4. memorial Matjaža Natka - 4. tekma: tekma za 1. mesto (zmagovalni ekipi 1. dne) Športna dvorana Šoštanj KK Elektra, Občina Šoštanj, Športna zveza Šoštanj in Pihalni orkester Zarja nedelja, 23.9. ob 14:00 pohod Dnevi rekreacije 2007: Pohod po mejah Krajevne skupnosti Gaberke start je pri Gasilskem domu v Gaberkah Športno društvo Gaberke nogomet bridge košarka rokomet rekreacija bridge namizni tenis Dnevi rekreacije 2007: Turnir veteranov v malem nogometu Bridge - razmigajmo možgane Športna dvorana Šoštanj Kavarna in slaščičarna Štorman Šoštanj Dnevi rekreacije 2007: Ekipni turnir v košarki za ekipe 3+1 Dnevi rekreacije 2007: Rokometni turnir za rekreativne ekipe Dnevi rekreacije 2007: Test vzdržljivosti in merjenje krvnega sladkorja, pritiska in holesterola Dnevi rekreacije 2007: Dan bridga - prikaz igre in rekreativni turnir Dnevi rekreacije 2007: Turnir v namiznem tenisu Telovadnica Partizan Šoštanj Telovadnica Osnovne šole Šoštanj Stadion Šoštanj Kavarna in slaščičarna Štorman Šoštanj Telovadnica Partizan Šoštanj Nogometni klub Šoštanj in Športna zveza Šoštanj Šaleški bridge klub Velenje Košarkarski klub Elektra in Športna zveza Šoštanj Rokometni klub veterani in Športna zveza Šoštanj Športno društvo Šoštanj in Športna zveza Šoštanj Šaleški bridge klub Velenje in Športna zveza Šoštanj Namiznoteniški klub SPIN in Športna zveza Šoštanj petek, 28.9. kolonija 34. Mala Napotnikova kiparska kolonija (poteka tudi v soboto, 29.9.) Zavodnje nad Šoštanjem Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje ro o a 4* petek, 28.9. ob 19:00 petek, 28.9. ob 20:00 svečanost Osrednja slovesnost ob občinskem prazniku predstavitev Galerijski večeri (predstavitev 17. številke Hotenj in članov Šaleškega literarnega društva Hotenja) Kulturni dom Šoštanj Mestna galerija Šoštanj Občina Šoštanj in Zavod za kulturo Šoštanj Zavod za kulturo Šoštanj sobota, 29.9. ob 9:00 sobota, 29.9. ob 9:00 sobota, 29.9. ob 9:00 sobota, 29.9. ob 10:00 sobota, 29.9. ob 16:00 nedelja, 30.9. ob 8:00 nedelja, 30.9. ob 9:00 Napovednik prireditev objavljajo KATEGORIJE PRIREDITEV: sejem kegljanje fitnes ribištvo nogomet planinstvo ribištvo Smihelov sejem predstavitev domačih obrti in izdelkov ter kulinarične ponudbe Dnevi rekreacije 2007: Turnir v kegljanju (za ženske in moške) Dnevi rekreacije 2007: Dan fitnesa (prikaz in individ. testiranje) Tekmovanje za pokal občine Šoštanj Šoštanj : Bistrica (Štajerska liga v nogometu) Dnevi rekreacije 2007 in občinski praznik: Pohod na Smrekovec 1577m Dnevi rekreacije 2007: Predstavitev ribolova in kastinga Trg svobode Šoštanj Športni center TEŠ Športni center TEŠ Družmirsko jezero Stadion Šoštanj Turistična zveza občine Šoštanj Športno društvo Šoštanj in Športna zveza Šoštanj Športno društvo Šoštanj in Športna zveza Šoštanj Ribiška družina Paka Šoštanj Nogometni klub Šoštanj start in cilj pohoda je pri gostišču Planinsko društvo Šoštanj Športna Grebenšek zveza Šoštanj in Občina Šoštanj Družmirsko jezero Ribiška družina Paka Šoštanj in Šport- na zveza Šoštanj mesečnik LIST, Kabelska televizija Šoštanja (kanal 34) in spletni Portal Šoštanljnfo(http://www.sostanj.info). Podatke o prireditvah pošljite na el. naslov: prireditve@sostanj.net. I šport kultura šolstvo gospodarstvo : splošno Sredina vabi Sredina vabi Ivana Andric Todic Subjektivnost je v umetnosti sicer pogostejša pri tistih ustvarjalcih, ki življenje podrejajo fiktivnemu doživljanju, ki prihaja iz podzavesti in se udejanja v vsakdanjiku, ki predstavlja tudi nove slike. Koncentrirana predstavitev novih del, z umestitvijo v nek časovni okvir in s primerjavo, zazrto deloma v preteklost, deloma pa v prihodnost, ustreza njenim ustvarjenim delom in njeni ustvarjalni posebnosti. Redukcija izraznih oblik in vrednotenje med monokromnimi dogajanji na platnu Todičevo vodijo k postopnemu opuščanju tradicionalnih elementov slikarstva, ki ga dose-gaže z omenjenim misterioznim vtisom lebdenja prekrivajoče barvne koprene. Konture oblik niso izrazite in se zlivajo s sosednjimi ploskvami ali sugestivne oblike s prevladujočo površino. Krepi pa se občutljivost barve kljub nedefiniranju pulziranja, ki ga predaja v dojetje gledalcu.« Rudi Stopar: sem, kar sem Preplet pokrajine, selekcionarne figuralike in tihožitij je bila razpoznavna tema razstave Ivane Andric Todic, katere odprtje smo spremljali 19. julija v Mestni galeriji Šoštanj. Akademska slikarka, ki prihaja v Slovenijo iz Hrvaške, je končala šolanje v letu 1992 v Zagrebu in se nato preselila v Celje. Tam živi in dela, hkrati pa se ukvarja z vodenjem likovnih tečajev in postavljanjem razstav. Kulturni dogodek je bil popestren s poezijo Roka Komela. Zanimiva avtorica se verbalno veliko skromneje izraža kot pa likovno, kajti odlično zna povezati materialni svet z duhovnim in ga prenesti na platno ter odkrivati intimne poudarke s konstruktivno obdelavo slikarskega motiva. Spremno besedo k razstavi je napisala mag. Milena Koren Božiček, ki je med drugim poudarila: »V zadnjih dveh letih nastajajoč in dopolnjujoč se opus razkriva avtoričino zazrtje v naravo in človeka ter njegovo potrebo in zmožnost dojemanja bivanja v vseh pojavnih oblikah. Preizkušanje občutljivosti in hotenj subtilnosti po izpovednih možnostih odprtega posluha za preprosta in manj opazna motivna izhodišča je zajet iz osebnega toka energije. V tem toku so spodbudna prizadevanja zaustaviti drvenje vsaj za hip, se v njem zazreti vase in se soočiti z dejstvi trenutka. Ustvarjalni dvomi se sprva odslikujejo v slikar-kinih motivih, ki so posledica njenega subjektivnega odnosa do naslikanega motiva. Motivno zasnovo je naslonila tudi še na klasične mojstre v portretih, ženskih figurah in tihožitjih. Z odprtjem razstave v Mestni galeriji Šoštanj so 9- avgusta zapolnili poletni program dogajanj. Tokrat se je v tamkajšnjih prostorih predstavil kipar Rudi Stopar iz Sevnice. Odprtje je pospremila glasbena skupina Aletheia, besedo o avtorju pa je dodal slikar Jože Svetina. Razstavljenih je dvanajst kiparskih del, predvsem gre za dela iz pločevine in ostalih kovin, spremlja pa jih dvaindvajset grafičnih del, ki se motivno navezujejo na skulpture. Številne obiskovalce je pozdravil tudi avtor sam, ki je spregovoril o svojem delu kot o veliki ljubezni do umetnosti nasploh. Poleg tega, da je priznan slikar in kipar, se ukvarja tudi z literaturo in publicistično dejavnostjo. Rudi Stopar je za svoja dela do sedaj prejel več deset diplom, plaket, priznanj, zahvalnic in certifikatov doma in v tujini. Je avtor šestindvajsetih spomenikov in javnih skulptur, poleg v Sloveniji tudi na Hrvaškem in v Kanadi. Od leta 1965, ko je prvič razstavljal, je imel preko sto skupinskih razstav doma in na tujem ter preko sedemdeset samostojnih. O njem so pisali in govorili domači in tuji likovni kritiki. Jurij Popov je leta 2000 zapisal: »Vse, česar se loti, naredi dobro, zelo dobro.« Prav zaradi te njegove raznovrstnosti ga ni mogoče uvrstiti v to ali ono kategorijo umetniških ustvarjalcev. Edina definicija, ki bi še najbolj opredelila Rudija Stoparja kot ustvarjalca, je: umetnik. Je pa to tudi najbolj ohlapna definicija, ki pove vse in hkrati nič. Po vsej verjetnosti se tega zaveda tudi sam in je zato za svoje vodilo izbral japonski rek: Sem, kar sem - nič več, nič manj - kako lepo!^ Alojz Konec pa v istem letu o njem govori: »Široko orientiran avtor in kulturni delavec pa se je avto didaktično prelevil v zazrteža v aktualne likovne tokove. Navedeno strujo je nadgradil s svojo sodobnejšo inačico. Kiparsko formo in površinsko teksturo je pomaknil proti »aer-brut«. Okusil je klasični globinski tisk in se združuje v sitotisku, grafični govorici moderne dobe.« Za dober Vpogled V sklopu galerijskih srečanj so v četrtek, 6. julija, v Mestni galeriji Šoštanj gostili literarne in glasbene ustvarjalce iz Žalca. V zanimivem programu so se predstavili posamezniki, hkrati pa so obiskovalci dobili vpogled v revijo Vpogled, ki jo izdaja tamkajšnji Zavod za kulturo, šport in turizem. Revijo, ki izhaja od leta 2005, sta predstavila Mare Cestnik, glavni in odgovorni urednik, in Lidija Koceli, programska direktorica za kulturo pri zavodu. Revija je konceptualno razdeljena na mnenjsko, verzno, pripovedno, esejistično, predstavitveno, branje za otroke, kritiško in drobno branje, kot gostje pa so v reviji predstavljeni literati iz Šentjurja. Revija, ki je sicer lokalnega značaja, gosti med domačimi ustvarjalci mnoga znana imena iz sveta literature, kot so Ivan Dobnik, Iztok Osojnik, Ervin Fritz, Blaž Prapotnik, Zoran Pevec, Boris Gorupič in še seveda druga. Vsebinsko se v uredništvu niso hoteli opredeliti na zrela in obetajoča branja, temveč dajejo možnost bralcu, da se sam odloči glede na napisano. Ustvarjalci iz Žalca gojijo dobre medsebojne odnose s šaleškimi ustvarjalci in društvom Hotenja, saj so bili le-ti pri njih že predstavljeni in objavljeni. Z izdajo četrte številke dokazujejo, da so na pravi poti pri ustvarjanju dobre kulturne revije, ki se ne zgleduje po sorodnih revijah, temveč sledi Foto: Milojka Komprej __Foto: Milojka Komprej lastnemu konceptu, ki dopušča različne oblike sodelovanj, pisanj in branj. V programu sta se od ostalih članov šestčlanskega uredništva predstavila Tomaž Mahkovic in Dani Bedrač, glasbeni del je »pokrila« skupina Aletheia, ki čedalje bolj prodira na glasbeno sceno. Seveda pa je bila iz posameznih branj vsebina te zanimive revije najbolj razvidna. Na revijo se je mogoče naročiti in jo tudi kupiti pri ZKŠT Žalec. Vedno Hotenja v Šaleško literarno društvo Hotenja je izdalo nov zbornik, sedemnajsti po vrsti. Predstavitev je bila konec junija na velenjskem gradu. Dogodka se je udeležila tudi Dragica Breskvar, predstavnica JSKD Ljubljana, ki spremlja delovanje društva in posamezne ustvarjalce tudi preko revije Mentor. Društvo, ki deluje že od začetka osemdesetih let, je v literarni prostor več ali manj stalno zapisano. Sedemnajsta številka, ki naj bi bila tematsko obarvana z »zapiski iz sanj«, pa so v njej našle prostor tudi druge teme, je dokaz, da društvo daje prostor širšemu delu ustvarjalcev, saj so v njej objavljena dela avtorjev iz širšega slovenskega prostora. V zborniku je zaslediti predvsem poezijo in prozo, en avtor se je predstavil s pesniško zgodbo, kot posebni gostje pa so v njej mladi ustvarjalci: Tjaša Razdevšek, Nejc Robida, Jan Šmarčan, Barbara Žvirc, Ana Pisar in Veronika Mravljak, ki so sodelovali na literarni olimpijadi pod vodstvom Jurija Hudali-na. Ta je ob tem zapisal zanimiv pogled na mlade ustvarjalce. Pestrost vsebine temelji predvsem na kvaliteti, ki je v zborniku ne manjka. Predstavili so se Lojze Vrenčur, Željko Perovič, Andčej Krev-zel, Rok Komel, Josip Bačič Savski, Ramiz Vela-gič, Karmen Škoflek, Vinko Šmajs, Stojan Špegel, Barbara Jelen, Marjan Marinšek, Dolfe Lipnik, Slavica Tesovnik, Marija Lebar, Peter Rezman, Matjaž Drev, Ana Marija Justin, Daniel Bedrač in Milojka Kompej. Zbornik je s fotografijami opremila Amadeja Komprej, uredil pa Peter Rezman. V uredniškem odboru sta sodelovali še Tatjana Vidmar in Milojka Komprej, jezikovni pregled je delo Marjane Marije Boruta. Oblikovno ga je dodelal Renato Knez, izšel pa je v nakladi 300 izvodov. Mogoče ga je tudi kupiti preko društva, ki ima sedež na Titovem trgu 4 v Velenju. Dogodku na gradu, kjer je večer glasbeno polepšal Simon Gorišek, je sledila predstavitev zbornika še v oddaji Dobro jutro na TV SLO 1 in na VTV, zborniku pa bomo sledili še v kraje v dolini in širše. O zborniku je urednik zapisal: Za literaturo je čas zanimiv! Zarja zopet navdušila v Mengšu in Ormožu Kulturno društvo Mihaelov sejem Mengeš v sodelovanju z Zvezo slovenskih godb in Javnim skladom republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Domžale je v soboto, 2.6.2007, organiziralo 11. festival »naj slovenska koračnica - Mengeš 2007. Vsaka sodelujoča godba je morala na festivalu zaigrati štiri koračnice. Nastop godb je ocenjevala tričlanska strokovna žirija po mednarodno uveljavljenih ocenjevalnih kriterijih. Festivala se je udeležil tudi Pihalni orkester Zarja iz Šoštanja. Po besedah stroge žirije je bil festival na zelo visoke nivoju, kvalitetno odigrane koračnice so povzročale veliko in težko nalogo žiriji, ki je prvo mesto namenila domači godbi iz Mengša. Odlično drugo mesto, tako kot pred dvema letoma, pa je pripadlo orkestru iz Šoštanja. S tem so dokazali, da z načrtnim, kvalitetnim delom sodijo v sam vrh slovenskega godbeništva. V soboto, 16. 6., pa se je orkester v Ormožu udeležil 12. tekmovanja godb Slovenije v zabavnem programu. Tekmovanja se je udeležilo več kot dvajset godb, ki jih je ocenjevala priznana in uveljavljena strokovna žirija: Jože Hriberšek, Miro Saje in Emil Glavnik. Šoštanjčani so zopet navdušili in si priigrali zlato plaketo, še posebej so navdušili s skladbo FORZA FEŠTA, saj so Franja Vačovnik, Jani Atelšek in oboleli Jani Šuligoj zelo lepo zapeli in s svojimi glasovi ob spremljavi orkestra še posebej navdušili občinstvo v športni dvorani ormoške šole. Že naslednji dan pa se je orkester udeležil mednarodnega srečanja godb, ki je bilo v SP. POLSKAVI. Z uigranimi in lepo odigranimi skladbami so tako navdušili, da jim je poln šotor gledalcev stoje zaploskal. V soboto, 30.6., je orkester gostoval v KAPELI pri BREŽICAH, kjer so igrali enourni zabavno plesni program na veliki veselici. Vse to so dokazi, da je delo v orkestru na zelo visokem nivoju. Oboleli dirigent Jani Šuligoj za vse nastope orkester dobro pripravi, rezultat tega so doseženi odlični rezultati tekmovanj, upravni odbor s predsednikom Srečkom Potočnikom pa poskrbi za vse ostale potrebe, da lahko orkester nemoteno deluje. Vsekakor ima velike zasluge tudi razumna odločitev občine, ki je orkestru namenila nekaj proračunskih sredstev. V mesecu juliju in prvi polovici avgusta so si privoščili malo počitnic, nato se bodo pa zopet začele priprave za gostovanje v Izoli, Avstriji, naj-s več časa pa bodo namenili pripravam za udelež-g bo na mednarodnem tekmovanju v koncertnem S. igranju, ki bo v mesecu oktobru v Novem mestu. d5' o Že sedaj pa krojijo načrte za izvedbo božično-I novoletnega koncerta, ki bo letos v nedeljo, 23. ■ši. decembra, v telovadnici OŠ Šoštanj. Ana pod streho Priljubljeni festival pouličnih gledališč Ana Desetnica, ki v Šoštanju teče že nekaj let zapored, je bil letos prvič izveden pod streho. Šmentano vreme jo je zagodlo organizatorjem, Zavodu za kulturo, in tudi izvajalcem, da program ni stekel v celoti, tisti, ki je, pa je bil prilagojen razmeram. Tako je od množice, ki je vedno pričakala ustvarjalce z vsega sveta, v dvorani Kulturnega doma Šoštanj sedela le peščica ljudi, kije spremljala tri predstave skupin Faber teatra, Madam kanibal in Chant de Balles. Kljub temu so zadovoljni odhajali iz dvorane. Vsak dan pač ne vidiš kaj takega. Škoda, ker je odpadla odlična predstava lutk v plamenih in ker ljudje bolj številčno niso pospremili ostalih predstav. Očitno niso verjeli, da se lahko gledališče z ulice v hipu preseli na oder. Seveda pa je treba priznati tudi to, da ima dogajanje na prostem svoj čar. Organizatorji obljubljajo, da bo drugo leto spet lepo vreme in bo Ana Desetnica spet tako, kot je treba: na ulici. Foto: Milojka Komprej _______________ Foto: Milojka Komprej Inprovizacijsko rock - progresivno usmerjeni Velenjčani Mg pistol rock, dovršeni , polikani, zveneči, zabavni The Uroš Planinc group, pa ^ rock pank ubežniki The fugitives, glam metal 2. senzacija Toxic heart, death, domm metal vete-U rani Obnounce in še eni mladi grind, metal friki ° Martyrdom. Smallfest VII v Z e sedmo leto zapored, peto pod okriljem Zavoda za kulturo Šoštanj, se je zgodil Smallfest (če prevedemo Majhen fest). Tokrat na novem prostoru - Račjem otoku. Datum sicer obeta lepo vreme, toda izkušnje kažejo poplnoma drugače in malo nervoze se čuti tudi med organizatorji in sodelavci. Toda fascinant-nost prostora in v petek vseeno lepega vremena, popravita vse. Festival ki je vsa ta leta podpiral drugačno kulturno dogajanje, tudi letos ostane zvest svojemu poslanstvu. V petek se prične ob 19.00. in sicer s power, black metalci Toy maker, za katere bi lahko rekli še besedo več, pa verjetno drugič. Za njimi post grunge rockerji Dry fish, pa podobno usmerjeni Fly spoon, pa že stari znanci Smallfesta, metal/HC bend iz Laškega Killing option, ulični hoper Mrigo, pa rap, funk hip-ho-perZiebane, zanimivi Crossbreed s svojim tehničnim trash metalom, pa vedno boljši death,trash,-black metal band Gonoba, še posebaj pohvala za njihovo nesebično pomoč pri prevozu artikla za izvedbo festivala, za konec pa še vulgarni grind corovci Vulvathrone. Vreme zdrži in približno 350 ljudi se lahko mirno zabava na idiličnem prostoru, do skoraj pol treh zjutraj. V soboto se ob 11. uri. zjutraj odvije strip bazar ki ga pomaga organizirati društvo ljubiteljev stripa Stripoholik in privabi nekaj ljubiteljev stripa. Popoldan se igra nogomet in odbojka, ob 17. uri pa se odvije predstavitev Dean el.kitar, ki jih najpogumnejši tudi poskusijo. Sobotno koncertno otvoritev začne velenjski rap, hip-hop frik Yunior, ki pokaže zakaj ga ima rada tovrstna publika. Po manjšem premoru in nekaj kapljicah dežja okoli osmih zvečer začno s koncertno predstavitvijo mladi metal-hardko-rovci R.I.F. s poskočno mladoletnico, pa njihov pobraten bend s podobno zvrstjo glasbe in dolgim imenom The language of though hypotesis. Treba je poudarit da so odpovedali Genetic in Barehanded, da se je med celim festivalom odvijal video game copetition, da je ribiško društvo v soboto peklo najboljše postrvi daleč naokoli, da so bili videti obiskovalci festivala zadovoljno in spokojni, prav tako lahko rečemo to tudi za vse nastopajoče, organizatorje in sodelavce ki se trudijo in vztrajajo toliko let in vlagajo toliko časa, znanja in moči za festival Smallfest. Hkrati naj bo dogodek v razmislek, kako lahko postne majhen kraj kot je Šoštanj, turistično še bolj zanimiv. Seveda je potrebno še marsikaj postoriti toda, ostaja sladek okus pozitivnega razmišljanja in upanja da bo naslednje leto še boljše. ni bilo možnosti. V Ravnah pri Šoštanju je v tamkajšnji krajevni odbor društva upokojencev združenih 186 članov, od katerih jih je slaba tretjina aktivnih tudi v športni sekciji. Vsak torek se zbirajo na igrišču v Ravnah, v zimskem času pa se dobivajo v telovadnici v Šoštanju. Predvsem ob igrišču jih je vsak teden večje število, kjer se pol ure posvečajo telovadbi, ostali čas pa preživijo ob kegljanju, balinanju, streljanju in še čem. Hvale vredno je, da je zanimanje za aktivno preživljanje prostega časa tudi med upokojenci v porastu. To nakazuje tudi eden izmed dogodkov, ki se je zgodil 3. julija. Ob igrišču so odprli namreč še drugo kegljišče na vrvici in hkrati obnovili obstoječe športne kapacitete. Zgrajeno in obnovljeno je bilo iz lastnih sredstev. Igrišče so odprli predsednik Društva upokojencev Šoštanj Leopold Kušar, predsednik ravenskih upokojencev Ivan Stvarnik in Jože Jančič, referent za šport. Dogodka so se udeležili tudi predstavniki vseh odborov pod okriljem DU Šoštanj, razen predstavnikov Belih Vod. Odprtje je bilo namreč namenjeno tudi izbirnemu tekmovanju v kegljanju, zmagovalec srečanja pa bo zastopal šoštanjske upokojence na ostalih tekmovanjih. Še vedno sanja, da hodi Si predstavljate da organizatorju uspe privabit rok skupino svetovnega formata in s tem več tisoč obiskovalcev... Tako postanejo mali festivali veliki. evo Za zdrav duh in telo Druženje in povezovanje ljudi je pomembno v vsakem življenjskem obdobju. V času tretjega življenjskega obdobja je priložnost, da se ljudje uresničujemo preko dejavnosti, za katere v času aktivnega preživljanja življenja Tale zgodba ni poletna. Ni zgodba o soncu, morju, neskončnih potovanjih ali dopustu pod domačo lipo. Ni zgodba o počitnicah, raziskovanjih, pohodih v planine ali poležavanju ob reki. Je drugačna zgodba. Je zgodba o ljudeh, ki svoje življenje preživljajo v bolniški postelji in ob njej. To je zgodba o Vidi in Jožici, ki ju je življenje združilo ob bolezni in ju povezalo že za skoraj devet let. V tem času sta obe nekaj izgubili, še več pa dobili. Tisto več je spoznanje dobrote, nesebičnosti in potrpežljivosti. Vida Gmajner je Šoštanjčanka, letos 1. novembra jih bo dopolnila devetinsedemdeset. Je upokojenka tovarne usnja, dolga leta pa je pomagala tudi v bližnjem gostišču. Ze dobrih dvajset let je vdova, a življenje v lepi hiši na Koroški cesti ji je do pred devetimi leti teklo več ali manj srečno. Življenje kot življenje. Takrat pa jo je doletela kap in od takrat je Vida priklenjena na posteljo. Bistrega duha še vedno, a v položaju, kjer komaj za silo dvigne desno roko. Potrebna skrbi, nege, odvisna od drugih. Jožica Kovač je življenje z družino preživela v Velenju. Tri otroke ima z možem, ki je Vidin sorodnik. Do tistega usodnega februarja leta 1999 so teto Vido obiskovali, mož je kaj postoril okoli doma in to je bilo tudi vse. Jožica se je leta 1998 upokojila kot delavka v Gorenju. Svoja leta zasluženega oddiha si je predstavljala v družbi svojih otrok in vnukov. In v zadovoljnem preživljanju prostega časa z možem Romanom, ki je že tudi upokojen. Potem pa je prišla vest, da je teto Vido kap. Najprej pač kot novica, žalostni dogodek, presenečenje, potem pa se je to sprevrglo v skrb. Kaj bo s teto Vido? Sama je, v dom za varstvo odraslih pa noče. V marcu je Vida prišla domov iz bolnice. Preživela je, a ostala priklenjena na posteljo. Edina lega, ki ji ustreza, je ležanje na hrbtu. A Vida ni prišla v prazen dom, pričakala sta jo Jožica in Roman. Začasno, so rekli, da bodo že videli, kako in kaj. In ta začasno je postal - za vedno. Po letu dni sta se Jožica in Roman preselila v Šoštanj. Ni šlo drugače. Obnovila sta hišo in naredila dom še za sina, ki je z njima. Vida in Jožica sta se morali marsičesa naučiti druga o drugi in o bolezni. O drugačnem načinu življenja, ki ga zahteva bolezen in nega. Sprva je bilo hudo. Treba je bilo časa in prilagajanja. »A gre,« pravi Jožica. Za Vido je treba skrbeti ves dan. Zajtrk, umivanje, kuhanje, pospravljanje, kosilo, spet osebna nega in popoldan kakšni obiski pa vrt pa delo v hiši in druženje z bolnico. Zvečer spet nega, hrana in spanje. Velika sreča je, da Vida rada gleda televizijo in da tudi še kaj prebere. Na kratko. Tako Jožica lahko skoči po osebnih opravkih in se kdaj poveseli z družino. »Pa saj niti ne pogrešam drugačnega življenja, še ko gre Vida kdaj pa kdaj v bolnico, sem navajena, da sem vsak dan pri njej, da skupaj kosiva ali večerjava. Drugače imam slabo vest,« pravi. Težko se postavim v njeno vlogo. A jo občudujem. Spremeniti način življenja zaradi drugega človeka, je posebne vrste dobrota. Jožica je mirna upokojenska leta zamenjala s skrbjo za sočloveka. Z delom in odrekanjem lastnim željam. A je to sčasoma postalo tako del nje, da drugače ne bi znala živeti. In tako je najbolj prav. Vida je hvaležna bolnica. Solze ji stopijo v oči, ko se spomni svojih zdravih let. Slika na steni za njo, ki prikazuje mladega dekleta, spominja na čase, ko je bila Vida mlada in polna moči. V obraz se kljub letom skoraj ni spremenila. Samo telo je ne uboga. A še vedno sanja... da hodi in teka. Foto: Milojka Komprej Živeti in Slikati Blanka Sajnikar Letošnjo pomlad so obiskovalcem banke v Šoštanju med čakanjem pred okencem krajšale čas zanimive in lepe slike. Ni jih bilo malo, ki niso mogli skriti občudovanja in tudi zanimanja, kdo je avtor številnih portretov in slik pokrajine, mimo katerih enostavno nisi mogel. Ime in priimek avtorice, napisan poleg razstavljenih slik, Šoštanjčanom ni veliko pomenil, saj je doma iz Celja. Poleg tega pa slikarka Blanka Sajnkar le občasno razstavlja in je nekoliko zadržana, kar se tiče predstavljanja v javnosti. Zato sem bila vesela, koje pristala na intervju, kajti že ob prvem srečanju mije bila zanimiva, ne samo kot slikarka, temveč kot oseba. Sedenje v prijetnem lokal-čku ob kozarcu vode mi je potrdilo moje občutke. Pogovor z njo je mešanica vsega. Domače kuhinje, kariere, potepanj po svetu, sedenje z družino ob zajtrku in vožnja z motorjem na Grossglockner. Predvsem pa ljubezni. Do vsega, kar je, jo obdaja in kar počne. Med drugim do slikanja. Prihajate iz Maribora, živite in delate pa v Celju. Prihajam iz Vuzenice, tam sem se rodila leta 1963. Kmalu po mojem rojstvu se je družina preselila v Maribor, kjer sem živela prvih dvajset let. V Mariboru ste končali gradbeno tehnično šolo in nadaljevali študij na fakulteti. Kolikor sem razumela, ste se pred koncem študija preselili v Celje. Med šolanjem sem se kot večina mladih zaljubila. Tako zelo, da je bila ljubezen pomembnejša od vsega. Poročila sem se s sedanjim možem Bojanom in mu sledila v njegovo rodno Celje. Gradbeništva res nisem doštudirala, sem pa vseeno diplomirala na visoki šoli. Malo kasneje in malo drugače sicer, a je tako tudi prav. Zdaj ste zaposleni v eni izmed bank. Vas delo izpopolnjuje? Služba je bila vedno pomemben element v mojem življenju. Že dolga leta delam in v glavnem sem bila vedno v komerciali. V sedanji službi veliko delam z ljudmi. Ugotovila sem, daje prijetneje delati z njimi kot pa samo s papirji. Gradbeništvo in nato ekonomija. Ni to malce daleč od tistega, kar ste sanjali v osnovni šoli? V osnovni šoli nisem imela posebnih sanj, nekaj časa sem res želela v šolo za oblikovanje. Ko sem hodila na srednjo gradbeno, sem malo razmišljala o arhitekturi. A zdaj ugotavljam, da nič hudega, če me življenje poklicno ni sprejelo v te vode. Vedno se najde pot, da se uresničujemo. Omenili ste, da ste imeli v osnovni šoli dobrega učitelja likovnega pouka. On je bil prvi, ki je vzpodbujal moj talent, kar se slikanja tiče. To je bil akademski slikar Marjan Remic. Veliko mi je dal. Čeprav je že on obupal nad mano, kar se tihožitij tiče. Nikoli jih nisem slikala. Vaša posebnost so portreti. Očitno vas spremljajo celo življenje. Kako pa je bilo z razstavami? Najraje res delam portrete, pa tudi naravo rada slikam. Že zelo zgodaj sem dobila naročila za slikanje portretov. Tudi v srednji šoli sem bila v stiku z Marjanom in tako sem pripravljala razstave v prostorih šole. To so bile moje prve izkušnje s predstavljanjem javnosti, ki so se kasneje več ali manj nadaljevale. Po selitvi v Celje ste si zgodaj ustvarili družino. Z Bojanom imava dve hčeri, ki sta zdaj že skoraj samostojni. Obe še študentki sicer, a zelo zreli in odgovorni do sebe. Vsaka na svoj način. Ko sta bili majhni, sem jima seveda posvečala vso možno pozornost in tako poleg službe ni bilo časa za slikanje. Ali pa sem samo mislila, daje tako. V glavnem za druge kar nekaj let nisem slikala, seveda pa sem naslikala svoji hčeri in še kaj. Nekaj časa sem bila članica likovnega društva Svoboda, a mi tak način dela ni ustrezal. Smo pa priredili nekaj skupinskih razstav. Kakšen način dela pa vam ustreza? Skoraj nikoli ne slikam samo enega dela istočasno. Ponavadi delam več platen. Olje in tudi druge tehnike. Delam v glavnem po službi, ponoči, ob vikendih, delam, kadar začutim, daje tisto pravo. Takrat izklopim vse ostalo in sva samo nastajajoča slika in jaz. In tudi ni nujno, da na začetku vem, kaj bom naslikala oziroma da je končni izdelek enak moji zamisli. Vse je stvar sprotnega navdiha, ki pa je najbolj intenziven ponoči. Zato imam v spalnici papir in svinčnik. Vaša razstava leta 1990 v RC v Celju je bila zelo odmevna. Razstavljala sem na povabilo upravitelja stavbe, brez kakršnih koli ambicij. Potem pa sem prodala skoraj vse slike. Zelo sem bila vesela. Ne toliko zaslužka kot dejstva, da visijo moja dela po drugih hišah, stanovanjih, med drugimi ljudmi. Vesela, a hkrati je to nek čuden občutek. Sledilo je še več razstav. Za razstavo se odločim v glavnem na povabilo organizatorja. Ja, kar nekaj razstav je bilo po Sloveniji, čeprav moram priznati, da veliko delam po naročilu, torej nimam svojih del doma. Vse slike pa niso po naročilu? Ne, nekaj jih je tudi zame. Samo zame. Tiste niso na prodaj, niti se ne želim ločiti od njih. Spominjajo me na kakšen pomemben dogodek ali kašno posebno občutje. Kot na primer David. Slika črnskega dečka, naslikana po motivu deklice. Vas David spominja na kaj posebnega ? Ja. Rekli ste, da vam zajtrk z družino veliko pomeni. Je še kaj, kar radi počnete v družbi? Vožnja z motorjem. Začelo seje z Bojanovim izpitom, zdaj pa sama vozim Hondo CBF 600 SA in se počutim neskončno svobodno. Z možem sva z motorjem obiskala že marsikatere kraje. Bila sva tudi v Toscani, na Tirolskem in čez domači Vršič. Pa na Grossglocknerju sem bila tudi letos na višini 2.500 m. Nepozabno. A najlepše je, ko se ustaviš v kakšni vasici v Sloveniji in poklepetaš z ljudmi. Dobite ob poti tudi motive za slikanje? Največ tam in ker so občutki lepi, so tudi moje slike po navadi pozitivne. Ne bi želela skozi svoje slikanje izražati frustracij. Še kaj radi počnete? Berem. Vaša zadnja knjiga? Stara pajkovka. Slikate kaj posebnega ta trenutek? Toscano. Na steno v stanovanju. Čez celo steno utrinek z mojega obiska Toscane. Cesta, na eni strani polje, na drugi drevje. Občutek, da me bo skozi steno poneslo nekam daleč. Zelo uživam. Kaj si še želite v življenju? Nekoč v prihodnosti živeti neodvisno. Slikati. Dati na platno vse motive, ki jih nosim s seboj v beležkah, na papirčkih in v glavi. Živeti in slikati. Milojka Komprej 2. september 2007 - 22. navadna nedelja - svete maše: šoštanjska župnijska cerkev ob 7. in ob 8.30, šoštanjska mestna cerkev ob 11. in 19. uri, Bele Vode ob 8.30, Zavodnje ob 10. uri, Topolšica 9.45, šoštanjska župnijska cerkev ob 15. uri srečanje za bolnike in ostarele. 6. september 2007 - četretek - češčenje Presvetega Rešnjega Telesa v Zavodnjah - maše: Zavodnje ob 8. uri - po maši češčenje, ob 17, uri češčenje, ob 18. uri maša. 8. september 2007 - sobota - Marijini rojstvo - maše: šoštanjska župnijska cerkev ob 8.30, šoštanjska mestna cerkev ob 11. in 19. uri, Bele Vode ob 8.30, Zavodnje ob 10. uri, Topolšica: češčenje Presvetega Rešnjega Telesa ob 17. uri, ob 18. uri maša, Gaberke: češčenje Presvetega Rešnjega Telesa ob 17. uri, ob 18. uri maša. 9. september 2007 - 23. navadna nedelja - svete maše: šoštanjska župnijska cerkev ob7. in ob 8.30, šoštanjska mestna cerkev ob 11. in 19. uri, Bele Vode ob 8.30 srečanje bolnikov in ostarelih, Zavodnje ob 10. uri, Gaberke ob 9.45, Uršlja Gora ob 14. uri, šoštanjska mestna cerkev - češčenje Presvetega Rešnjega Telesa od 17.-19. ure. 16. september 2007 - 24. navadna nedelja - svete šoštanjska župnijska cerkev ob 7. in ob 8.30, šoštanjska mestna cerkev ob 11. in 19. uri, Zavodnje ob 10. uri, Topolšica ob 9.45, Sv. Križ ob 9. in ob 10.30. 23. september 2007 - 25. navadna nedelja - svete maše: šoštanjska župnijska cerkev ob 7. in ob 8.30 (skupni krst), šoštanjska mestna cerkev ob 11. in 19. uri, Bele Vode ob 8.30, Zavodnje ob 10. uri, Gaberke 9.45, Maribor stolnica ob 16. uri maša (Slomškova nedelja). 30. september 2007 - 26. navadna nedelja Šmihelska nedelja - naš župnijski praznik. 8. lovska maša na Sv. Križu Kot že tradicionalno, letos osmič po vrsti, je bila drugo nedeljo v avgustu lovska maša na Sv. Križu nad Belimi Vodami. Pripravili sta jo Župnija Šoštanj in Lovska družina Smrekovec Šoštanj. Maša je bila tudi obletnica posvetitve cerkve. Lovske maše so se udeležili lovci domače LD Smrekovec Šoštanj in pa vse sosednje lovske družine: LD Oljka, LD Mozirje, LD Škale, LD Velunja ... Mašo je vodil g. Franc Pečnik, župnik iz Sevnice, ki je tudi sam lovec, somaševala pa sta dekan, g. Jože Pribožič in kaplan g. Tadej Linasi. Posebnost tej maši so zopet dajali rogisti in pa razstavljene preparirane živali pred oltarjem, ki so jih prispevali lovci LD Smrekovec Šoštanj. Udeleženci lovske maše so se po končanem obredu lahko okrepčali z domačim kruhom in kapljico rujnega vinčka. Vreme jim je letos zelo ugodilo, saj se je zbralo precej ljudi. Primerno vremenu je bilo tudi razpoloženje, za katerega so odlično poskrbeli domači lovci-muzikantje. Melita Hudej Pogled na oltar Lovci muzikantje (od leve proti desni): Damjan Turi-nek, Anton Pirečnik, Janko Hudej in Igor Ribizel. vmrvNio v Fotoreportaža Stare »pumpe« so se dobro odrezale Pred gasilskim domom v Šoštanju je bilo v soboto, 18. avgusta, še kako živahno. Tekmovanje starih brizgaln privabi tekmovalce in tudi gledalce od vsepovsod, dodatno pa je za dobro počutje vseh postreglo vreme. Lep popoldan je ujel na tekmo pripravljene gasilce, ki so s svojo spretnostjo preizkušali delovanje motornih in ročnih brizgaln. Organizator, to je PGD Šoštanj, je za tekmovalce postavil še dodatne pogoje. Brizgalna je morala biti stara najmanj petdeset let in desetine so zbirale točke tudi glede na starost članov. Vsa ostala oprema je morala biti čim bolj avtohtona. Kljub dokaj ostrim pogojem oziroma omejitvam se je na tekmo prijavilo kar sedem desetin, za vsako kategorijo. Vse so odlično opravile svojo nalogo. Če ne drugega so poskrbeli za smeh, izvirnost ali pa kakšen moker dogodek. Zakaj tudi ne, saj so brizgalne kljub starosti dokazale, da še »špricajo« in da so gasilci vajeni takšne in drugačne situacije. Poleg prej omenjenih desetin je tekmovala tudi domača ekipa, ki pa je v znak solidarnosti svojo nalogo opravila izven konkurence. Rezultati so na prvo mesto pri tekmovanju v motornih brizgalnah postavili PGD Paško vas, na drugo mesto Pobrežje ob Savinji na tretje PGD Trnovlje, četrti so bili gasilci PGD Šmarje-Sap, na peto mesto so se uvrstili gasilci Topolšice, na šesto Dolič in na sedmo gasilci Gaberk. Pri ročnih brizgalnah je bila situacija malo drugačna. Prvo mesto so po skupnem seštevku točk dobili gasilci PGD Šmar-je-Sap, drugo gasilci Ljubnega, tretji so bili gasilci PGD Blance, četrti gasilci Trnovelj, peti iz Letuša, šesti desetina iz Pesja in sedmi iz Šmartnega ob Paki. Letos je bilo žensk nekoliko manj. Edina, ki je tekmovala, je bila ekipa PGD Blanca. Pa še nekaj je bilo lepo videti. Nobena brizgalna ni zatajila. Bi veljalo razmisliti o nekdanji kvaliteti. Kot rečeno so podeljevali še posebne nagrade, tako je bil kot najstarejši gasilec nagrajen Alojz Jeraj iz Pobrežja ob Savinji, ki je dopolnil 84 let, najstarejša gasilka pa Zala Mlakar, katere let zaradi bontona ne bomo objavili. Nagrada za avtohtonost je pripadala ekipam PGD Smarje-Sap in ekipi Šmartnega ob Paki, najbolj oddaljena desetina pa je v Šoštanj prišla iz Blance. Gasilci so se izkazali, organizatorji pa tudi, saj je bilo to že 24. tekmovanje. Predsednik društva Boris Goličnik je zadovoljen z delom članov ter izvedbo prireditve. Še posebej ker so jo zaokrožili z veselico, ki je že po tradiciji lepo uspela. Najbrž pa so k temu pripomogli tudi muzikantje, ansambel Spev. Milojka Komprej / Foto: Marijan Tekauc »J* : i K i Mr f ff r&m mAmm 1 1' 1 IHM: . ^ Uh "’Mb1 « «.-• ^ *1"*1Ty'.' Jn- I " - Meditacija V človeku se venomer pojavljata dva občutka. Prvi je ta, da je človek enak Bogu, ker drugače ne more biti, kajti ustvarjeni smo iz Svetlobe, ki je srž samega Boga. Drugi pa je pa ta, da smo časovno ustvarjeni in smo odvisni od Boga, kar nas dela ponižne in sočutne. Ta drugi občutek povzroča, da postane prvi občutek veličine tudi občutek ponižnosti, to pa je za občutek veličine seveda nujno. Občutek veličine se na vso moč bojuje proti ponižanju in hoče zadušiti drugi občutek. Zaradi takšnega boja nastane odpor in nazadnje sovraštvo do prate-melja vsebiti in iz tega do občutka ponižnosti in odvisnosti. S tem občutek veličine ohromi in se zatemni in iz Svetlobe nastaneta noč in tema. Ta noč in tema pa potem še komaj prepoznata Svetlobo v sebi, se od nje oddaljita slepi, pa vendarle samostojni in jo v svoji zaslepljenosti potem ne prepoznata več. Današnji človek je postal častilec teme. Uživa v minljivi naravi svetnih vtisov, ki se na koncu vedno razblinijo kot mehurčki. Ko ostanemo sami, nemočni pred zakonom univerzuma, ki je zelo strog, takrat se šele zavemo svoje nemoči. Pahnjeni v nižja stvarstva in oblike, kjer nimamo možnosti duhovnega dviga, trpimo močne bolečine usode, ki smo si jih zadali z življenjem, ki časti temo. Bolj kot smo vpeti v svet oblik, več kot imamo na računu, bolj kot smo materialno bogati in duhovno siromašni, bližje smo nižjim oblikam življenja ali bolje rečeno »smrtenja«. To kar imamo mi za življenje je v resnici samo »smr-tenje«, kar pomeni, da z našim rojstvom nismo pričeli živeti, ampak se z vsako minuto, vsakim rojstnim dnem in vsakim letom bolj približujemo smrti. Ko smrt nastopi, ne gremo v nič, kot misli večina, saj nimamo samo enega življenja. Ima- mo lahko več življenj, vendar pa je dobiti življenje zelo težko. Če zapravimo tega, ki ga imamo sedaj in ne pridemo do meditacije in Svetlobe, smo usojeni na velik padec. Samo če imamo veliko zaslug, se bomo ponovno rodili v človeški obliki. Prav zaradi tega moramo narediti vse, da v tem življenju pridemo do meditacije in Svetlobe. V nasprotnem smo usojeni na propad in nezavednost, ki nas tolčeta v evolucijskem ciklusu. Ko bi človek vsaj enkrat pogledal v svojo notranjost, bi lahko prepoznal smisel in namen človekovega rojstva. Vsak dan bi prosil Boga za trenutke, v katerih bi lahko bival s čudovito božansko močjo, ki se nahaja v naši notranjosti. Žal se ljudje ne zavedamo dovolj pomena našega bivanja, kajti nihče ne govori o tem, redke so knjige in ljudje, ki vedo, kaj je poslanstvo človeka. Bistvo je očem tako skrito, da ga resnično ne moremo kar tako spoznati, kajti ves sistem življenja je usmerjen v lovljenje lažnega zaklada, ali bolje rečeno iskanje votlega v praznini. Častimo um, znanje, logiko in bogastvo, med tem ko na duha pozabljamo. Človek ni logika, ni um, je Svetloba, je duh. V človeku se odraža duša kot pozornost, ki je zavest. Drugi tok je tok duha, ki ga je človek dobil že na začetku evolucijskega procesa in se odraža v notranjosti kot Svetloba. Naloga človeka je, da je pozoren in zavesten, drugače zgreši bistvo, zgreši veliko danost biti eno, kar mu je omogočeno skozi meditacijo. Karkoli naredi človek in ga pelje proti duhovnemu dvigu je dobro, vse kar ga vodi stran od zavedanja, je slabo. Imamo pa vseskozi svobodno voljo, ki smo si jo skozi mnoge bivalne oblike in različna življenja že tako onesnažili, da nismo več v svobodi delovanja, ampak nam lastna pretekla dela narekujejo, kaj moramo delati. Pa ne samo kaj moramo delati, tudi to kaj moramo vse pretrpeti. Žal pa se razen rešitve v meditaciji ne da narediti nič. Takšen je zakon. Ostajamo ujeti v delih, ki se jih ne spominjamo, moramo pa izpolniti zakon akcije in reakcije. Naša evolucijska pot je stara in dolga, nihče se ne spominja, razen redkih, kje je živel in kaj je delal. Bog pa je vedno milosten in pravičen, deluje brez napake in daje nam popolno svobodo. Lahko se odločimo za Svetlobo in meditacijo, ali pa za noč in temo. Moramo prevzeti odgovornost, kajti imamo zavest in možnost ter pogoje opazovanja. Lahko vidimo, se pozanimamo pri tistemu, ki to živi, ali pa zgolj ostanemo duhovno slepi in nadaljujemo pot po stari neprekinjeni krožnici. Zakaj ostajamo raje ujeti v zanki površinskega in malo uživamo, predvsem pa trpimo, zakaj se raje ne rešimo ali vsaj stopimo na pot, ki vodi v neminljivost. Ujeti smo, ker nas je družba, starši in okolica postavila na napačno pot. Napačno so bili postavljeni sami, kajti iz generacije v generacijo se ljudje manj zavedamo božanske narave. Da pa se nahajamo v takšnem položaju, kakršnem smo, je to zaradi našega preteklega delovanja in zaradi tega, ker smo pozabili, kaj smo. Čedalje bolj nas zagrinja tema in dobro zamegljuje človeški um, tako da nimamo skoraj nobenih možnosti stopiti na pot razsvetljevanja. Samo resničnemu iskalcu in zelo pozornemu človeku se bo posvetilo, kaj pravzaprav trenutno življenje predstavlja. Če bi kdo vedel za velik dar, ko pridemo do meditacije, jo ne bi več zamenjal za milijarde evrov. Denar ostaja tu, mi pa ne. In kdo smo mi? Mi smo ego. In kaj je ego? Ego je občutek ali zavest bivanja, ločena od Svetlobe. Je jaz in moje v človeku. Ta »jaz sem občutek« je korenina vsega suženjstva in mati vsega zla. Ta jaz ali ideja o ločenem bivanju od Boga, je izvor za moje, za instinkt posesti. Prizadevamo si, da bi naredili vse za »naše«. To povzroča spore in borbe, tekmovanja in prepire. Nato nas navezanost, ljubezen in naklonjenost do stvari, ki jih imamo za »svoje« priklene in zamegli čut razlikovanja. Znajdemo se ujeti v mreži ljubosumja, pohlepa, jeze, sovraštva in vsega zla, ki se rodi iz nevednosti. Vse to lahko presekamo z enim samim mečem, mečem meditacije. Osvobodimo se vseh spon in poletimo proti Svetlobi. Zen Aj Venera,vladarica ljubezni, lepote, mode, umetnosti je do 8. septembra še vedno v retrogradnem gibanju. Svarim vas pred nakupi in prodajo nepremičnin! Čas ni ugoden za sklenitev poroke, za najem kreditov, pa tudi ne za urejanje pravnih zadev! 11. septembra se dovrši Sončev mrk, dogodki S dni pred in 5 dni po mrku močno vplivajo na naše življenje. Vsem, ki se vračate v šolske klopi, želim uspešen začetek šolskega leta. Lepo se imejte in pazite nase! Oven Tudi v septembru vam ne bo manjkalo razburljivih in zanimivih dogodivščin. Ljubezensko življenje bo še naprej svetla točka. Nad poletjem boste navdušeni in če vam bosta vreme in okoliščine naklonjene, boste zelo uživali. Najlepše se bo godilo tistim, ki bodo na dopustu.Če načrtujete potomstvo, poroko ali novo ljubezensko zvezo, je to idealen mesec za vas. Tudi če se ne boste trudili v ljubezni, ne skrbite - tokrat bo ljubezen poiskala vas. V poslu in karieri boste uspešni, le vnaprej se pripravite na občasno čakanje in odlaganje dogodkov. Mrki bodo vplivali na zdravje in na posel. S septembrom se za vas začenja dolgoročno ugodno obdobje. ' No, nekaj nevšečnosti vas kljub temu čaka. Prvi teden septembra bo ljubezen vaše glavno dogajanje. Pri nekaterih se bodo pojavili problemi s starši in s širšim sorodstvom. Dosti energije boste porabili za službo, točneje za sodelavce. Na živce vam bodo šli. Imeli boste veliko načrtov, kako izboljšati poslovanje in narediti delo ugodnejše. Konec meseca vam bodo šli na živce vsi, nervozni in utrujeni boste. Koristilo bi vam nekaj dni dopusta. Lunin mlaj 11. septembra vas bo naredil živčne, za ljubezen pa sploh ni primeren. Če se boste komu kaj zlagali, vas bodo razkrinkali že v prihajajočem mesecu. jDvojčka Mars, planet akcije in agresije bo potoval skozi vaše t znamenje, zato bo to obdobje povečanih dejavnosti v vašem življenju. Imeli boste kar nekaj priložnosti, da pokažete, kaj vse znate. Samostojno delo vam bo ustrezalo, saj se vam ne bo treba ozirati na sodelavce. Tekmovalno boste razpoloženi, najvažneje vam bo, da zmagate vedno in povsod. Probleme boste uspešno reševali, višek energije pa sproščajte s športom. Vaša dominantnost bo zelo poudarjena, za tuje občutke in čustva vam ne bo dosti mar. Obdobje bo zelo ugodno za menedžerje. Za ljubezen bo ugodno od 12. do 15. septembra. Ukvarjali se boste s preurejanjem doma, s pospravljanjem garderobe in s čiščenjem omar. Službi se boste posvetili z vso vnemo, razmišljali pa boste o spremembah. Velike načrte boste imeli, z delom in s sodelavci boste tudi zadovoljni. Komunikacija v tem mesecu bo na zavidljivem nivoju, tempo življenja pa hiter. Želeli si boste nadoknaditi vse, česar niste naredili v preteklih mesecih. Konec meseca boste precej utrujeni. Upočasnite ritem in počivajte. Ljubezensko življenje ne bo idilično, precej neviht bo, pa tudi sonce bo občasno posijalo. V prvem tednu se lahko zaljubite. 16. bo dan, ki si ga boste zapomnili predvsem po nenavadnih ljubezenskih dogodkih. .C V Ugodni vplivi se bodo nadaljevali tudi v septembru. Saturn bo f'po dobrih dveh letih zapustil vaše znamenje in vas prenehal priganjati. Začetek delovne sezone boste pričakali polni entuziazma, zaradi ugodnih sprememb v ljubezni boste srečni. Poslovno napredovanje vas bo napolnilo z zadovoljstvom. Zaključili boste neko dolgoročno delo. Med sodelavci boste priljubljeni zaradi svoje velikodušnosti in zaradi nalezljivega smeha. Uživali boste v občutku, da ste priljubljeni. Od 7. do 9. bo Luna v vašem znamenju vplivala predvsem na ljubezen. Mnogi bodo razmišljali o zakonu ali pa o naraščaju. iDevica September bo prelomen mesec za vas! V vaše zna- '/ menje bo vstopil Saturn, planet karme in dobri dve leti in pol boste pod njegovim vplivom! Skozi napore in odrekanja vas bo učil, kako živeti. Vaš odnos do nekih življenjskih vprašanj se bo spremenil, marsikaj vas bo neprijetno presenečalo. Ne upirajte se, raje sprejmite izzive in delajte. To je najboljše zdravilo. Mnogi boste zaskrbljeni za zdravje, za službo, za otroke in za partnerja. Ločitve so pogoste v tem času. Vse te napetosti vas bodo prisilile, da boste delali več in bolje. Sadovi dela bodo na dosegu roke šele malce kasneje. Po ljubezenski plati bo šlo malo bolje, 11. pa popazite nase in ne sitnarite preveč. iTehtnica Čaka vas nadvse ugodno obdobje, v kälterem bi morali vsak dan čim bolj izkoristiti. Željni boste sprememb in razburjenj. Če se ne bo nič dogajalo, boste sami poskrbeli za spremembe. Na okolico boste spodbudno vplivali, mnogi vas bodo doživljali kot liderja. Uživali boste v pohvalah in v tuji naklonjenosti. Najboljše rezultate boste dosegali v skupinskem delu. Tudi v ljubezni boste želeli dominirati. Partnerju ne bo všeč, ker boste svoje želje vsiljevali povsod. Zaradi tega bi po 12. septembru lahko prekinili neko zvezo, saj boste želeli imeti zadnjo besedo. September bo mesec, ko lahko veliko ^dosežete, pri "deluseveda. Konec meseca boste najverjetneje povsem izčrpani. Pogosto ne boste vedeli, kaj bi prej naredili, povrhu vsega vas bodo pestile še ljubezenske težave. Družili se boste malo, pa še takrat, ko se boste, ne bo šlo vse, kot bi moralo. Jezni boste zaradi tujih laži, zato se boste začasno odmaknili od vsega. Preveč boste delali, ljubezen bo trpela zaradi tega, zato razmislite, ali se splača. V partnerstvu zna priti do kakšne ljubosumne scene. Druga polovica meseca bo v tem smislu boljša. Strelec S financami ta mesec previdno. Lahko bi se zgodilo, da bi vam neko storitev zaračunali veliko več, kot je v resnici vredna. Jezni boste, ker ne bo šlo vse gladko. Tisti, ki se vračate v šolske klopi, boste lenobni. Zdelo se vam bo, da je bilo poletje prekratko in da niste dovolj uživali. Tudi ljubezenski odnosi bodo ta mesec malce napeti. Preden izrečete grde besede, dvakrat premislite, da vam kasneje ne bo žal. 8. septembra popazite v komunikaciji - sprli se boste z vsemi, ki jih boste srečali, 19. pa lahko uredite birokratske obveznosti. Kozorog Poslovna situacija bo stabilna. Dobro bi fbilo, če bi v tem mesecu poslušali čenče, ki krožijo, saj bi iz tega lahko potegnili koristno informacijo in jo izkoristili sebi v prid. Informacija bo poslovnega značaja in bi vam lahko prav prišla. V privatnem življenju boste imeli veliko obveznosti, vendar boste uspeli narediti vse. Denarja bo premalo, imeli boste občutek, da nikakor ne morete zaslužiti dovolj, čeprav se trudite. Če boste malo razmislili, boste ugotovili, da ni razloga za skrbi. 11. septembra se posvetite predvsem sebi. V ljubezni ne bo najboljše, slabo pa tudi ne. Neviht sicer ne bo, povsem vedro pa tudi ne. Potrpite! Vodnar V septembru boste veliko več pozornosti namenili službi kot pa privatnemu življenju. V toku leta ste se utrudili od prepirov zaradi malenkosti, zato boste predano delali. Imeli boste jasen cilj. Časa za prijatelje in za družbo si ne boste vzeli, oni pa vas bodo podpirali v vaših naporih. Ponudila sevam bo izvrstna priložnost za napredovanje. Od vas bodo pričakovali veliko, zato ni izključeno, da ne boste razmišljali o dodatnem izobraževanju.Vseeno je možen kak razdor prijateljske zveze. Drugi teden v mesecu je ugoden za ljubezen. 28. bo polna luna in nakazuje vam ugodno čustveno prihodnost. VI kJ I Ugotovili boste, da ste to poletje zelo uživali in da je f prišel čas za nove delovne podvige. Verjetno vas bo zanimalo kar veliko stvari, od seminarjev in dodatnih izobraževanj, ali pa se boste odločili za avtogeni trening. Odnosi v družini bodo dobri, eden vaših staršev pa bo pričakoval pomoč. Če bo le-ta finančne narave, morate vedeti, da denarja ne boste dobili prav hitro nazaj. Morda pa nikoli. Za ljubezen bo ugodno okoli 24. septembra. Ko bo 11. Lunin mlaj, bodite prizanesljivi, ker bo to zelo napet dan. UGANKARSKI SLOVARČEK: AUERSPERG - plemiška družina na Turjaku; ALIN - švedski zgodovinar (Oscar); ISLE - francoska reka; IVEN - belgijski motokrosist (Peter); KAITAINEN-finski smučar (Jouni); SAENZ - argentinski skladatelj (Pedro). Izmed pravilnih rešitev križanke bomo izžrebali dva nagrajenca, ki bosta prejela po: dve vstopnici za gledališko predstavo v Slovenskem ljudskem gledališču Celje, po lastni izbiri ter eno knjižno nagrado. Izžrebana nagrajenca prejšnje križanke (List 6 /2007), sta: Tjaša Pori, Čečovje 9c, 2390 Ravne na Koroškem, ki prejme dve vstopnici za SLG Celje in Zvonko Anclin, Skorno pri Šoštanju 34, Šoštanj, ki prejme knjižno nagrado. Nagradna križanka Julij / Avgust 2007 Gesla Križanke: Ime in priimek: Naslov: Izpolnjen kupon pošljite na naš naslov do 15. septembra 2007. Ekološka stroka Šaleške doline zaskrbljeno opozarja na svetlobni smog in njegovo največ-jo nevarnost: finančna bremena za občinske proračune. Za neuke pojasnimo, da je svetlobni smog drugo ime za svetlobo, ki ponoči razsaja naokoli. To namreč povzroča precej preglavic zvezdogledom in drugim raziskovalcem vesolja. Marsikdo pa zaradi tega tudi težko spi. Ekološka stroka zato z veseljem ugotavlja, da bo novi slovenski pravilnik rešil težave predvsem s kaznovalno politiko, ki se je obnesla tudi na drugih področjih onesnaževanja planeta Zemlje. Ker pa za varovanje okolja velja pravilo, da mora vsakdo pomesti pred svojim pragom, List razkriva nekatere največje onesnaževalce teme v naši sredini. Sicer laično ugotavljamo in ekološko stroko Šaleške doline obveščamo, da smo opazili tudi največji vir svetlobnega smoga, ki temo odžene vsak dan skoraj za polovico - to pa je naša najbližja zvezda Sonce. Na žalost le-ta proizvaja tako veliko te nadležnosti, da je s prostim očesom sploh ni mogoče gledati... Slika 1 Njagroznejši je mnogim subjektom zunanji vir svetlobnega smoga, kise, pretežno v nočnih urah, masovno usiplje po slovenskih cerkvah. (Primer: gaberška cerkev - brez svetlobnega smoga, nedelj a Z6. 8.2007 ob 9. uri.) Slika 2 Druge subjekta hudo ovira notranji vir svetlobnega smoga velikih industrijsko - energetskih obratov, tudi pretežno ponoči. (Primer: TEŠ- brez svetlobnega smoga, videnje samo navaden smog, ki ga proizvaja Blok 5 TEŠ, kjer so tik pred izklopom najprej izklopili čistilne sisteme, nedelja 26. 8. 2007 ob 9- uri in 30 minut.) Slika 3 Nesporno je za zvezdoglede najbolj moteč vir svetlobnega smoga v bistvu zvezda sama, kot takšna. (Primer: Sonce - največji vir svetlobnega smoga, pogled iz Šoštanja, nedelja, 26. 8. 2007 ob 10. uri in 30 minut.) Velenje Sp Do 35 LIST OBČINE 2007 352(497.4 Šoštanj) 9003645,7/8 Moč energije TV programi za vse okuse Ugodni internet paketi že od 12€ 2.875,68 SIT Kličite ceneje z UPC Telemachovo digitalno telefonijo že od 3,95€ 946 SIT Celovita ponudba za vaš dom! Kabelska televizija Vam že danes mogoča nadgradnjo vseh najsodobnejših komunikacijskih storitev - digitalne televizije, interneta, telefonije in mnogih dodatnih storitev kot so varnostni paket, povečanje hitrosti od uporabnika, ipd. Ne odlašajte in postanite član družine UPC Telemach. Čaka vas obilo ugodnosti, prijaznih svetovalcev, pomoči na domu in izobraževanja o najnovejših tehnologijah. In seveda prihranek stroškov, saj boste prejemali samo en račun. Za vse dodatne informacije smo vam na voljo na brezplačni telefonski številki 080 22 88 UPC TE=|_E=nnF=ic:|—I KNJIŽNICA VELENJE