Izdaja zavod za gospodarsko propagando Domžale. Ljubljanska 92 - Ureja uredniški odbor - Odgovorni urednik MIlan Klerln — Izhaja vsakega 15. v mesecu — Zlro račun 508' 602-li - Cena 20 dinarjev — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v LJubljani Leto V. št. 2 Domžale, 15. februarja 1966 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE Novi koncepti financiranja Ob Dnevu žena - 8. Vzporedno z razvojem mest in mestnih naselij hi morala hiti urejena tudi gradnja komunalnih naprav, ki naj omogoči zadovoljitvi potreb prebivalstva po pitni vodi, električni energiji, kanalizaciji cestah iii drugih napravah za javni promet itd. Vse te komunalne dejavnosti so izredno pomembne, ker nudijo občanom svoje storitve in drugačne materialne dobrine; brez katerih ne hi moglo mesto obstajati. Obenem ugotavljamo, da je gradnja teh naprav izredno druga. Po splošnih ugotovitvah se šteje, da znašajo stroški komunalne gradnje okoli 5(1•/• vrednosti zgrajenih sfnvb na teh zemljiščih. Komunalne dejavnosti imajo torej značaj javnih služb, kar pomeni da so dobrine, ki jih komunalne dejavnosti ustvarjajo tako pomembne za družbo, da morajo biti vedno na razpolago, da morajo biti dostopne glede cene in. da se morajo nuditi vsem občanom pod enakimi pogoji. Glede na takšno pomembnosti teh dobrin ni mogoče komunalne dejavnosti v celoti prepustiti, da poslujejo po tako imenovanem načelu podjetniške rentabilnosti, po katerem načelu naj bi te dejavnosti skozi ceno svojih storitev prejele v celoti nadomestilo vseh stroškov dejavnosti in tudi se določeni znesek na račun razširitve svoje dejavnosti. Družba posega v njihovo poslovanje bodisi, da jim odobrava tnrife (cene) storitev, bodisi da se neposredno vmešava v njihovo poslovanje. V našem sistemu samoupravljanja je dopustno, da družba potega v poslovanje komunalnih organizacij in to le nu tak način, da določa cene storitev in tc s pogojem, da družba obenem tem organizacijam zagotavlja razliko med dejansko in določeno ceno in v leni primeru pa še ustrezne zneske /a tako imenovano razširjeno rcprniiiikci|o. Iz tega izhaja, da je skrb družbe, da zagotavlja sredstva za komunalno gradil jo mestnih naselij. Od tod je tudi ra/nm-ljivo veliko zanimanje občanov za ta vprašanja. V naših pogojih Financiranja splošnih družbenih potreb, ki se je doslej opravljalo z več ali manj uspeha s proračuni družbeno-politienih skupnosti (predvsem občinskih proračunov) ni bila »interna« fično urejena zadeva komunalne gradnje. Zaradi poman ikanja proračunskih sredstev v občinskih proračunih občine niso mogle zadovoljiti nastopajočih potreb po komunalnih napravah. Nagli pro- V tej številki objavljamo predlog proračunu občine in skladov za leto 1<)66 ces koncentracije prebivalstva v večjih naseljih po osvoboditvi je še bolj zaostril kritično stanje komunalnih služb. To nas je pripeljalo do tega, da smo začeli resno premišljevati in iskati rešitev tega vprašanja. Nujno je bilo potrebno sistematično urediti način zbiranja sredstev, ki naj bi omogočila odprnvo zaostalosti na tem delovnem področju in obenem naj bi se zagotovil vzporeden razvoj komunalnih dejavnosti skladno z rastjo in razvojem mest. Tako smo pred dvema letoma sprejeli predpise o prometu tako imenovanih komunalno opremljenih zemljišč. S tem predpisom se je breme komunalne gradnje preneslo na nove investitorje in to na ta način, da so se stroški komunalnega opremljanja zemljišč zaračunali v ceno gradbenega zemljišča. Toda ta način se ni uveljavil, ker je bilo ugotovljeno, da tako visokih stroškov ni mogoče prevaliti samo na tiste, ki nameravajo graditi. In tako smo prišli do novega pre«'loga. ki naj hi za daljši čas zagotovil pogoje komunalne gradnje. Ta predlog izhaja iz načela samoliiuincirnnja, kar pomeni, da sredstva za komunalno gradnjo in komunalno dejavnost zagotavlja neposredno interesno skupnost tj. vsi tisti občimi, ki so zainteresirani na obstoju in razvoju komunalnih dejavnosti. Udeležba posameznikov pri zbiranju teh prispevkov naj bi se določala po različnih merilih. Na prvem mestu naj bi se s postopnim usklajevanjem cen k o m u 11 u I n i 11 storitev zngu-(Nadaljcvanje na 2. struni) Napredne žene vsega sveta se pripravljajo na svoj praznik. /ene domžalske občine v pričakovanju tega pomembnega dne analizirajo svoje pridobitve in tudi potrebe, ki se neizbežno pojavljajo z razvojem našega gospo* darstva. Zavest, da so odigrale veliko in pomembno vlogo v narodni revoluciji in da so dosežene pravice v povojni izgradnji !»olno uveljavile, jih navdaja s ponosem. stočasno pa se poraja še mnogo nerešenih vprašanj, ki ne zadevajo samo žene, temveč celotno družbo. Zato tiKli ni čudno, da se ta vprašanja — varstvo otrok in diMŽbena prehrana — predvsem v zadnjem času skoro na slehernem sestanku načenjajo. /<■ podatki, ki nam povedo, da je v naši občini od skupnega števila zaposlenih kar 54.4"/« žensk, da je od teh 265 mater-sa-mohranilk in da je od skupnega števila otrok v starosti od 0 do 15 let. kar 14S> takih, ki so potrebni varstva oziroma, za katere roditelji žele, da bi imeli varstvo v otroški ustanovi, so zaskrbljujoči. Iz podatkov je razvidno, da je udeležba žena v ustvarjanju narodnega dohodka velika. Doslej je bilo zelo malo narejenega na tem področju. Posledice pa so nam dobro znane, ker vodijo k manjši produktivnosti, k slabim ocenam otrok, k prezgodnji izčrpanosti žena, nenazadnje pa je prav zaradi tega tudi konservativni vpliv na otroke precej močan, ali pa so (Nadaljevanje na 2. strani) v- v- - ■^mvtv^'%,y. Delež žena pri skupnem številu vseh zaposlenih v občini Je 54.4 »/o alt precej več od polovice. Zalo bomo morali v bodoče njihove potrebe obravnavati z večjim razumevanjem, /ena. proizvajalka in mali. nosi velik del bremen, ki jih družba nalaga nam vsem. Zato je upravičena njena zahteva po razbremenitvi, kjerkoli je to praktično izvedljivo WU AV Ob Dneva žena - 8. marcu ti prepuščeni sami sebi v odsotnosti staršev. Da ne govorimo o tem. da zaposlena žena in mati nima časa. da bi se posvetila lastni izobrazbi! S prepočasnim reševanjem varstva in družbene prehrani! se je tudi kopičilo nešteto težav in ni čudno, da sedaj, ostreje kot kdajkoli. izbijajo na dan zahteve po boljši ureditvi teh služb. Vse doslej smo v glavnem gledali izvor sredstev za financiranje teh služb skozi proračun družbeno-politične skupnosti, na sedanji stopnji razvoja pa je to prišlo navzkriž s samoupravljanjem. Nemogoče je zanikati dobro voljo pri gospodarskih organizacijah za reševanje teh vprašanj, vendar ni bilo jasne medsebojne odvisnosti in pogojenosti proizvodnega dela, njegove produktivnosti in razvoja družbenih služb. Poleg tega pa se družbene službe, v pogojih v kakršnih so delovale, tudi niso mogle prilagoditi potrebam družbenoekonomskega razvoja. Prav sedaj, ko se približujemo VI. kongresu SZDLJ in ko so pred nami že stališč« v doslej iznes;_'"<■. Poročilo občinskega sodišča je obravnavalo problematiko preživnin in preživninske spore, ki je skupaj z razpravo po poročilu nakazalo vso težo vprašanj s tega področja. Sprejeto je bilo med drugim priporočilo sodišča, naj občinski skrbstveni organ na podlagi tozadevne evidence vodi stike z materami izvenzakonskih otrok iu razvezanimi materami in ugotavlja, kakšen je prispevek očetov teh otrok za njihovo preživljanje. Kolikor nosijo matere glavno breme oskrbe naj jim predvsem svetuje, da pri pristojnem sodišču vložijo tožbe za plačevanje oziroma zvišanje preživnine. Podobne ali še težje probleme je prikazalo poročilo sveta za socialno varstvo. 13 odbornikov je v razpravi med drugim obravnavalo probleme otroškega varstva, posebno otroškega vrtca na Viru. Postavljeno je bilo vprašanje financiranja socialne službe in v zvezi s tem pravil- nejše vrednotenje te službe in tudi pravičnejša delitev nurod-nega dohodka v njeno korist. Ponovno je bilo ugotovljeno pomanjkanje in vedno večja potreba po socialnih delavcih, tako v delovnih organizacijah kot tudi na terenu, kajti število socialnih problemov iz dneva v dan narašča. Odborniki so se strinjali tudi s stalno revizijo socialnih podpor, ker občani še vedno ugotavljajo primere, da prejemajo socialno podporo osebe, katerih preživljanje bi moralo biti prvenstvena skrb njihovih najbližjih svojcev. Obravnavani so bili nekateri primeri socialnih pod-pirancev, na katere so opozorili posamezni odborniki. Dotaknili so se vprašanja rcjcnccv, težkega položaja nekaterih ostarelih kmetov in ugotavljali vzroke, ki povzročajo vedno številnejše socialne probleme in nakazovali možnosti za njihovo reševanje. Pomanjkanje finančnih sredstev pa omejuje njihovo realizacijo. 18 zavodov s področja družbenih služb je po določilih statuta občine predložilo skupščini poročila o svojem delu. Na podlagi teh so se odborniki seznanili z njihovo dejavnostjo in problematiko. Številni diskutanti so podčrtali še nekatera posebno pereča vprašanja, predvsem v zvezi s financiranjem dejavnosti, ki jo številnim ko-ristnikom iz drugih občin nudita tako domova počitku v občini kot tudi področje prosveto. Odbornik Penič je ponovno opozoril na nujno gradnjo šole v Moravčah, na kar se je v zvezi s tem razvila razprava o financiranju te gradnje, h kateri naj bi v obliki kreditu prispevala« tudi republika. Intervencije občine v zvezi s tem so ostale do sedaj brez uspehu. Nadalje so odborniki |>od to točko že kritično obravnav u I i predlog proračuna za leto 1966 za financiranje kultu rno-pro-svetne dejavnosti. Sicer pa bo razprava o proračuna za leto 1966 na dnevnem redu poselim seje kluba odbornikov v mesecu Februarju. Daljša razprava se je razvila v zvezi s predlogom odloka o prispevku za uporabo mestnega zemljišča, po katerem plačujejo ta prispevek lastniki stanovanj oziroma imetniki pravice uporabe, zakupniki ali uživalci stavb. Iz objavljenega besedila odloka o uradni prilogi je razviden namen in bistvo tega prispevka. Z naslednjim odlokom, ki je prav tako objavljen v uradni prilogi, je bil ustanovljen posebni sklad za urejanje mestnega zemljišča, na katerem se poleg drugih virov dohodkov sklada zbirajo tudi prispevki po prejšnjem odloku. Sprememba odloka o prispevkih in davkih občanov občine Domžale je bila potrebna predvsem zaradi uskladitve občinskega odloku z zveznim temeljnim zakonom in zakonom o najvišji meji, do katere smejo republike in občine določati višino prispevku iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja in je bila zurndi tegu dosedanja stopnja po občinskem odloku znižana od 7 na r> "In. Doslej so bile stopnje prispevka od kmetijstva določene progresivno, odvisno od velikosti posestva. S tem odlokom pa naj se te lestvice nadomestijo z enotnimi stopnjami. Tuko v bodoče ne bi več delali razlike med manjšim in večjim pnsetvom, ker bo za vsa posestva istega proizvodnega okoliša veljala enaka stopnja prispevka. Iz objavljenega besedila odloku so razvidne enotne stopnje po posameznih proizvodnih okolnih ter druge spremembe odloka glede prisepvka iz osebnega dohodku od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti ter pri-spevka iz osebnega dohodka od avtorskih pravic. Glede na določilo republiškega zakona, ki med drugim predpisuje, da se komunalna skupnost za zaposlovanje lahko ustanovi leizn uobmopje. ki-zajema najmanj M tisoč uktivain^zava-rovancevROcialnega zavarovanja. bo v bodoče v Sloveniji največ osem komunalnih skupnosti za zaposlovanje in s tem tudi osem zavodov za zaposlovanje. Do sedaj sta imeli občini Domžale in Kamnik skupni zavod za zaposlovanje. Po novi organizaciji pa naj bi se občina Domžale pridružila komunalni skupnosti za zaposlovanje, ki DO imela svoj delež v občini Ljuh-ljana-Bežigrad. Obsegala bo 1H OOČin bivšega ljubljanskega okraja. Po pojasnilu, da bo v vsaki občini tudi izpostava omenjenega zavoda, so se odborniki po glasovanju soglasno strinjali s predlogom sveta za delo. da se sprejme sporazum o ustanovitvi skupne komunalne skupnosti za zaposlovanje v Ljubljani, Prav tako so se strinjali s predlogom komisije za kadre, volitve m imenovanja, da se kot zastopnik zaposlenih v delovnih organizacijah v občini Domžale v skupščino skupne komunalne skupnosti za zaposlovanje imenuje Marjan KALIMAN, predsednik svetu za delo. /.uposlen v Združeni kemični industriji Domžale. /. naslednjim sklepom skupščine je bila zgradba novega zdravstvenega domu prenesena na Zdravstveni dom D<>'. žale, skupaj z obveznostmi za najela posojila. Pod točko dnevnega redu »imenovanja« je skupščina razen predstavnika v skupno komunalno skupnost zu zaposlovanje imenovala še štiri člane v upravni odbor sklada za izgradnjo otroško varstvenih ustanov in sicer so bili imenovani: Štefka Bajec iz zavoda za otroško varstvo Mengeš, Maruša Krampelj iz zavoda za otroško varstvo Domžale, Jakob Cerne iz zavoda za glasbeno izobraževanje Domžale in Lidija 1'anjan, od-bornicu občinske skupščine. Namesto dosedanjega člana Sveta za narodno obrambo Viktorja Gvardijančiča je bil v ta svet imenovan podpolkovnih JLA Cveto Novak. Nadalje je skupščina na predlog komisije za kadre, volitve in omenovanja sprejela sklep, da se razveljavi razpis mestu direktorja pri Zavodu zu otroško varstvo »Marte Peternel« Domžale zaradi nekaterih nepravilnosti pri razpisnem postopku. Poročilo sveta za trgovino, turizem in gostinstvo ie poudarilo potrebo po sodobni klavnici. Kjer bi podjetje »Napredek« lahko nemoteno opravljalo klanje živine za celotno območje občine. Svet predlaga, naj bi s posredovanjem skupščine omogočili podjetju najetje potrebnega kredita za usposobitev klavnice In hladilnega prostora v s>tiidi. nakar hi k temu prispevalo tudi podjetje nekaj svojih investicijskih sredstev. V razpravi so bile ponovno iznesene pripombe na račun pre-skrbe z mesom, ki se je sicer delno izboljšala, vendar izbira sama še ne zadovoljuje potreb potrošnikov. Ker je podjetje »Napredek« glede nabave svinjskega mesa in nosnih izdelkov še vedno vezano na podjetje »Emona« Zalog. ki mu pri nabavi ne priznava grosističnih cen. je vložilo prošnjo za odobritev povišanju cene svinjskemu mesu in slanini. Skupščina nu povišali je ni pristala in je odložila zadevo na prihodnjo sejo, do tedaj pa naj pristojni svet išče možnosti za cenejšo dobavo. V smislu določil republiškega zavoda 0 gozdovih je skupščina sprejela sklep, da se Gozdnemu gospodarstvu Ljubljana dodele v gospodarjenje vsi gozdovi, na katerih ima družba lastninsko pravico in ležijo na območju občine Domžale. Nadalje je bil potrjen predlog Gozdnega gospodarstva Ljubljana, da se za neposredno uporabo za dobo enega leta določijo za posamezna gospodarstva naslednje količine lesa: — za kmetijsko gospodarstvo do 3 ha obdelovalne zemlje neto 0.5 m* tehničnega lesa in H 3 m' drv; — za kmetijsko gospodarstvo od 3 do 10 ha obdelovalne zemlje neto 1 m' tehničnega lesa in 12 m« drv, — za kmetijsko gospodarstvo nad 10 ha obdelovalne zemlje neto 2m> tehničnega lesa in 16 m» drv. V izrednih primerih (novogradnja, adaptacija, večja po- pravila gospodarskih poslopij in podobno) se lahko določi tudi večja količina lesa za neposredno uporabo, če se ugotovi de-jansku potreba. Z nadaljnjim sklepom skupščine je bila sprejeta sprememba občinskega odloku o prometnem davku, po katerem se stupnju prometnega davka za motorna vozila in kmetijske stroje od dosedanjih 4•/«. zniža na I*/«. S predlogom predsedujočega, naj bi se nadaljnja vprašanja in predlogi odbornikov oliravnavali na seji kluba odbomikuv. je bila prva seja skupščiue v novem letu zaključena. „OBNOVA" je krepko zaorala Ob koncu lanskega leta je kolektiv gradbenega podjetja »Domžale« izvedel referendum o pripojitvi tega podjetja k gradbenemu podjetju »Obnova« Ljubljana. Nu referendumu so se vsi člani delovne skupnosti razen enega, odločili, da se pripojitev izvede. Takšno odločitev je kolektiv sprejel zato, ker zaradi neorganiziranosti dela to podjetje m dosegalo zadovoljivih delovnih rezultatov, lako so bili skoro z vsemi deli v znam i zamudi. Takšno poslovanje je imelo za posledico, da je bila perspektivu podjetja slaba, zaradi izgubljenega renomeja pa podjetje m moglo dobiti novih del. Tako ie kolektiv tega podjetja izrazil svojo voljo, da s priključitvijo in spojitvijo v nov močan delovni kolektiv tu delovna enota zaživi polno življenje organizirane in strokovno vodene gospodarske organizacije. O predlogu delovne skupnosti podjetja Domžale je razpravljal delavski svet podjetja »Obnova«. Po obširni razpravi je zaradi uspešnejšega skupnega izvrševanju proizvodnih nalog soglasno sklenil, da se sprejme predlog o priključitvi ter du se priključitev izvede s 1. I. 1966. luko že od pričelka leta dalje poslujeta obe podjetji v operativnem smislu kot enotna organizacija. Interes skupnega podjetja je, razširili svojo dejavnost tudi na gorenjsko območje, predvsem Domžale, kjer je potencialna možnost za izvrševanje gradbenih del In uslug. Med prvimi nalogami si je delavski svet podjetja Obnova zastavil nalogo polno zaposliti vse delavce priključenega podjetja in nadaljevati ter razširiti gradbene dejavnosti na domžalskem področju. Po sklepu samoupravnih organov se kolektiv bivšega podjetja Domžale organizira kol eden izmed osmih gradbenih sektorjev podjetja Obnova s samostojnejšim vodenjem in knjigovodsko evidenco. funkcije lega sektorja nasproti družbenim organom in organom občinske skupščine bodo enake funkcijam samostojnega podjetja. Nadalje je bil sprejet sklep, da se okrepi tako po organizacijski strani kakor tudi po obsegu del ključav- ničarska delavnica, ki bo predstav Ijala enega izmed osmih samostojnih obratov centralnih obratov podjetju. Nadalje, da se v Domžalah organizira belonar-nn z ust rez.no sepu racijo kot nadaljnji samostojni obrati Izdelan je proizvodni program sektorja, ki bo baziral na investicijski izgradnji področnih podjetij, na organizaciji in izgradnji stanovanjska sosesk za tržišče in na izgradnji individualnih hiš do III. gradbene laze ali kompletno. V la namen bo v sredini meseca februarja organizirana v Domžalah razstava, kjer bo sodelovalo tudi Stanovanjsko podcjljc Domžale. Delavski svet podjetju Obnova je nadalje sprejel sklep, du so člani delovne skupnosti priključenega podjetja v vsem enakopravni članom kolektivu GP »Obnova«. Tako se vsa določilu internih pravilnikov razširijo tudi na priključeno podjetje. Običaj uri (,V Domžale je bil. da so delavce plačevali večinoma po režiji. Temu tirimeren je bil tudi zaslužek delavcev in delovni uspeli. Nov sistem nagrajevanja temelji na čim večjem akordiraiiju del. po možnosti skupinskih akordov, celili etaž ali celili hiš. ter na delitvi dohodka na osnovi mesečnih bruto bilanc. Tak sistem bo stimulativen in bo pripomogel k dvigu produktivnosti. Zimsko obdobje je najslabši čas v gradbeništvu, kur je še posebej težko občutilo bivše GP Domžale. Pri združenem podjetju so / boljšo organizacijo dela in ureditvijo gradbišč že sedaj vsi delavci polno zaposleni v zasteklenih in kurjenih objektih. Del presežne delovne sile pu dela v obmorskem sektorju Obnove v Istri, kdor bo voljan iz. kolektiva priključenega podjetja iti na delo v inozemstvo, bo imel možnost zaposlili se na gradbišču podjetja Obnova v Pragi iu v perspektivi tudi drugje. Rezultati sklepov samoupravnih organov Obnove se že kažejo. Ob priključitvi so bili prevzeli objekti podjetja Domžale v III. gradbeni fazi in nepripravljeni za zimsko delo. Zato je bila prva skrb. da se objekti uredijo za nemoteno nadaljevanje del in zaposlitev delavcev Letošnji februar ni prav nič podoben zimskemu mesecu ne po videzu in ne po inruzu. Polju so brez snežne odeje, temperatura skoraj ne pade pod ničlo iu tudi kamniške planine so le na svojih vrhovih pokrite s snegom. Ce pa posije še sonce, pa imamo občutek, da je že prišla pomlad. Da bi nas ta občutek le ne varal! preko zime in s tem prepreči nadaljnja škoda. Na gradbišču šole Brdo je podjetje Obnova dokončno uredilo iu pokrilo šolo, objekt je bil zusteklen in usposobljena centralna kurjava. Tako se sedaj zidarska dela nemoteno odvijajo in je na objektu polno zaposlenih ca. 40 gradbenih delavcev. Delo teče sedaj normalno ter bo objekt v pogodbenem roku. to je poleti 1966. dogrujen. Na gradbišču stolpičev za trg v Domžalah sta bila ob priključitvi dva že vseljena, dva pa nista bila pripravljena na zimsko delo. lako je bilo takoj potrebno en objekt zastekliti. na obeh objektih pa takoj usposobiti centralno kurjavo. Ta dela so bila opravljena, nadaljujemo pa z. notranjimi deli za končno dovršitev. (Cementne prevleke, parkelarska dela. vinaz tlaki, elektrika, vodovod, slikarska dela in montaža opreme.) Na obeh objektih dela zadovoljivo napredujejo in je tam zaposlenih ca. 30 gradbenih delavcev poleg obrtnikov. Na objektu Zdravstveni dom Domžale je bilo stanje tako, da ni bilo mogoče kakršnokoli delo pozimi. Trenutno se objekt slek I i. Takoj po končani zasteklitvi bomo nadaljevali z gradbeno obrtniškimi deli. S tem bo kolektiv enotnega podjetja Obnova poskušal prevzeti pogodbena dela čimprej dovršiti in predati namenu. Na gradbišču Združene kemične industrije Količe-vo so prevzeta gradbena dela v glavnem končana. Po dokončanju del bodo delavci preusmerjeni na druga gradbišča. Gradbišče Pošta Domžale je začasno ustavljeno s strani investitorja. Kolikor bo investitor dobil sredstva, bomo z gradnjo nadaljevali. Sadovi priključitve so torej že vidni. Pri tem kolektiv podjetja Obnova ugotavlja, da so občinski organi kakor tudi kreditna in investicijska banka v Domžalah živo zainteresirani za delovni kolektiv priključenega podjetja. Ti organi uspešno sodelujejo pri naporih (Obnove, da se prevzeto stanje dokončno sanira. Kolektiv celotnega podjetja pričakuje in želi, da bi bila tako uspešno začeta povezava trajna. Združeno podjetje je z dosedanjim delom in dosežki v kratkem obdobju enega mesecu pokazalo, da bo resno in organizirano izvrševalo vse proizvodne naloge na domžalskem območju. Predvsem pa si kolektiv želi ponovno pridobiti zaupanje investitorjev s tega področja, kakor tudi družbenih samoupravnih organov. Kolektiv se zaveda, du je na tem področju zu pridne in skrbne gradbinec dovolj dela, saj gradi na tem območju kar l() gradbenih podjetij. Združeno podjetje je zastavilo vse sile, da se čimprej popravijo slabi odnosi do investitorjev, kakor tudi do izvrševanja prevzetih nalog prejšnjega podjetja Domžale. Kolektiv upu, (In bo v lein uspel in razširil področje svojega delovanja v Domžalah, Trenutna delti so v končni fazi in zato želi kolektiv pridobiti na območju Domžal nova dela, pri čemer je njegova želja, razširiti svojo dejavnost v večjem obsegu kot doslej. Kolektiv upa, da ne bo razočaral tistih, ki mu bodo zaupali. Or^aziisacUsM raivol IIM Pred kongresi organizacij se vedno razpravlja tudi o doseženih rezultatih v organizacijskem razvoju. Zato ni slučajno, da pred VI. kongresom SZDL Slovenije razpravljamo o novih oblikah in metodah delu nnše organizacije. V to razpravo se je občinski odbor SZDI, Domžale vključil med prvimi že v juliju 1965. Organizacijska kadrovska komisija pri občinskem odboru SZDI, je obiskala vse krajevne organizacije in z njimi razpravljala o tem, kako zagotoviti v prihodnje bolj učinkovito delo in ust rezin- metode delti. Po teh oblikah je komisija pripravila gradivo za sejo občinskega odboru SZDI.. v katerem ugotavlja naslednje: dosedanje oblike in metode delu so bile v preteklosti nujno in objektivno pogojene. V skladu z razvojem družbenega življenja mora tudi SZDI, svoje oblike prilagoditi željam in hotenjem občanov. Pri izvajanju nalog smo večkrat bolj upoštevali SZDI, in njene organe kot institucije, ki imajo svoje pristojnosti, kot pa dejstvo, da mora SZDL biti predvsem orodje občana, s katerim ta občan lahko hitreje in bolj učinkovito uresničuje svoje samoupravne pravice in dolžnosti. V SZDI, moramo ustvariti pogoje, ki bodo omogočili slehernemu občanu v vsakem trenutku, da bo lahko s svojim mnenjem ali stališčem sodeloval pri oblikovanju stališč občinske organizacije SZDI,. Občinski odbor SZDI, moramo spremeniti iz institucije v Operativni organ, ki uslvarja pogoje za uresničevanje zahtet po sodelovanju občanov pri oblikovanju stališč SZDI,. V Socialistični zvezi je potrebno zagotovili najvišjo možno mero javnosti in demokratičnosti pri zbiranju iu oblikovanju idej, ki jih dajejo občani zu urejanje družbenih zadev. Zato je organizacijsko kadrovska komisija občinskemu odboru predlagala: — du se Dadaljna razprava o teh ugotovitvah razvija v smeri širšega sodelovanja občanov v delovanju SZDL, — da organi SZDL (občinski in krajevni odbor) odprejo pot sodelovanju občanov — nečlanov teh odborov. — da odbori poskrbijo za doslednejši! izvajanje sklepov zborov volivcev in drugih oblik neposredne demokracije. Na osnovi tako postavljenih stališč, ki so jih oblikovali tudi višji organi SZDI,, je komisija za stalni zveznega odbora SZDI, dala v javno razpravo teze v nadaljnjem razvoju SZDL, ki so bile objavljene v začetku januarja 1966. Osnovne značilnosti tez so: — značaj, mesto, vloga in cilj Socialistične zveze v skladu s stopnjo razvoja družheno-poii-tičnih odnosov in načel ustave SFRJ. — položaj, pravice in obveznosti članov SZDLJ — kolektivno članstvo Socialistične zvez<-. odnosi in sodelovanje Socialistične zveze, drnžbeno-polftičnih in družbenih organizacij in združenj ob-članov, (Nadaljevanje na 16. strani) Program dela občinskega odbora SRUh ©česale v predkongresnem obdobju Osnovna izhodišča 1. Da bi se zagotovil delovni karakter kongresa SZDI, Slovenije, kar je v sklepih GO SZDI.. preglada IO OO SZDI, Domžale: — da se v predkongresne razprave vključijo najaklnalnejša idejno-političnn vprašanju družbenoekonomskega razvoja z vidika gospodarske reforme — da se od članov občinskega odbora SZDI,. delegatov ter ostalih driižbeno-poli-tičnih delavcev v drugih organih (sindikat, ZM. ZB) in društvenih forumih delovne grupe, ki naj bi proučevala in zbirala vprašanja z naslednjih področij družbene de-jav nosti: — idejno-politična vprašanja gospodarstva, industrije, obrti, gostinstva, turizma, izvajanja reforme in gospodarskega sistema — vprašanja kmetijske proizvodnje v pogojih reforme (kooperacija — industrijski proizvod — zasebno kmetijstvo — vprašanja gospadarjenja z gozdovi ter odnosi v novih pogojih gospodarjenja — vprašanja kulturne politike in dejavnosti kulturnih društev dosedaj ter v pogojih reforme — vprašanja družbenih služb vključujoč javno upravo — družbeni položaj in aktivnost mladine in problematika šolstva — komuna, občan — organizacijsko - politična vprašanja SZDL glede na njeno vlogo v krepitvi samoupravljanja — da naj bi se navedena vprašanja in dileme obravnavale v čim širšem krogu delovne grupe pa naj bodo iniciator teh razgovorov (strokovnjaki, zasebni kmetje, KO SZDL itd.) — delovne grupe naj o sprejetih stališčih na omenjenih razgovorih obveščajo OO ali pa direktno GO, najkasneje do 25. marca 1966 naj vsaka grupa pripravi poročilo o svojem delu, zaključkih, stališčih in predlogih, katere bo siimiral OO za razprave na kongresu SZDL Slovenije in v občinskem merilu za intenzifikacijo go-spo-dnrjcnjn na vseh področjih. 2. KO SZDL (posebno predsedniki) so dolžni v obdobju do kongresa posvetiti večjo skrb družbeno-politični in ekonomski problematiki na svojem (članstvu) teritoriju. V zvezi s tem predlagamo, naj KO ne čakajo na prej omenjene grupe, pač pa naj samostojno organizirajo posvetovanja. razgovore, javne tribune itd. na katere naj vabijo zastopnike OO, poslance odbornike, odgovorne uslužbence itd. KO SZDL naj bodo predvsem inieialor razprav o spremembah in dopolnitvah Statuta SZDI, Jugoslavije, ki je bil dan v javno razpravo s struni GO. V zvezi s predkongresno dejavnostjo Smatramo za potrebno da KO sprejmejo lastni! programe dela, kaleri naj bodo odraz družbenih hotenj in neposredne prakse. Le tak način delovanja SZDL bo razširil njeno delo ter krepil njeno vlogo v prid uveljavitve socialističnih družbenih odnosov. 3. Drugim driižhcno-političnim organizacijam, društvenim organizacijam, ki se do sedaj pojmujejo kot kolektivni člani (sindikat. ZM. Zli. društva) predlagamo, da s svojimi stališči do SZDI. aktivno sodelujejo v predkongresnih ruzprnvah. Garant za uspešno delo SZDI, je v zelo razvejanem driižbcno-političnem življenju, kjer se na široki platformi izmenjujejo izkušnje in stališča organov, organizacij in posameznikov. Tako delo zahteva dobro organizacijo posameznih faktorjev pri izvrševanju določenih skupnih nalog. V teh naporih so koordinirani programi dela nujni odraz skupnih prizadevanj, brez. da bi bila kakorkoli prizadeta samostojnost posameznih organizacij. Mnenja smo. naj bi se družbe-no-politično delovanje posameznih činite-Ijev usklajalo, posebno v predkongresnem obdobju, ko gre za kongres, ki je najširša demokratična zveza in politična osnova samoupravljanja občanov. Proračun 1966 - predlog za razpravo! INFORMACIJA O DOSEŽENIH PRORAČUNSKIH DOHODKIH ZA LETO 1965 IN PREDLOG PLANA DOHODKOV ZA LETO 1966 ... Plan za Realizacija Predlo« za (v starih dinarjih) 1. 1965 za 1. 1955 1. 1966 1. Prispevek iz osebnemu dohodka delavcev v go- spodarstvu in izven gospodarstva...... 638,157 634,583 638,200 2. Prispevek ir. osebnega dohodka od kmetijske 125,816 74,804 93,275 3. Prispevek od obrtne dejavnosti in drugih gosp. dejavnosti............... 87,466 77,882 79,000 4. Prispevek od obrti iu drugih gosp. dejavnosti, ki se plačuje pavšalno uli v odstotku..... 19,000 24,797 21.700 5. Prispevek od intelektualnih storitev..... 334 336 400 2.300 1.582 2.000 7. Prispevek iz skupnega dohodka občanov . . . 2,723 2.747 1,000 875,996 816,731 835,575 51,500 29,222 41.000 2. Prometni davek od alkoholnih pijač v gostinstvu 53,000 22,963 39,000 93.000 112,411 58,000 4. Prometni davek od proizvodnje žganja ,'.'.*, 3.000 886 — 5. Davek od prometa blaga na drobno..... 112,937 131,017 170.000 6. Davek od prometa z, alkoholnimi pijačami v 37.963 38,039 45.000 7. Prometni davek od nepremičnin in pravic . . 5,544 5.838 6.000 8. Davek na dohodek od stavb........ 13,000 14,213 16,500 9. Davek od dopolnilnega dela drugih..... 14,687 10,403 1 ().()()() (»00 439 600 SKUPAJ DAVKI: 365,231 365,431 392.100 15,433 14.348 15,000 2. Občinske takse............. 5.500 6.097 2.096 10,000 14.324 14,000 SKUPAJ TAKSE: 50,935 34,969 31.096 L Dohodki organov in drugi nepredvideni dohodki I6.S00 18,368 16.000 2. Prenesena sredstva iz prejšnjih let...... 3,271 3,712 7,224 Skupaj . . . 1.292,233 1.239.211 1.281,995 Predlog razdelitve proračunskih sredslev 1. Šolski sklad a) za strokovno šolstvo....... . 39,68 504.793 35.543 b) za drugo šolstvo.......... 447.415 2. Kulturno prosvetni sklad....... 2.17 27.606 26.412 Sklad za pospeševanje telesne kulture . . 0.88 11.195 10,711 4. Sklad za socialno varstvo....... 5,75 73,149 77,140 5. Sklad za borce.......'. . . . 4,98 63.333 60.613 6. Cestni sklad............ 5,18 67,698 65,542 7. Sklad za negospodarske investicije . . . 7,16 91.086 87.147 8. Rezervni sklad........... 1 12.922 12.363 9. 5 "/o proračunska sredstva....... 3.850 3,850 10. Ostane za ožji proračun....... 436,581 403,251 Skupaj.............. 1.292,233 1.231.987 Sredstva ožjega proračuna se dele na: Proračunske obveznosti iz prejšnjega leta...... 2,262 2.262 Stroški zdravljenju ose!), ki niso zdravstveno zavarovane 8,529 8.529 Preventivna zdravstvena služba in ogledna služba . . . 700 583 t luorogrnfiranje prebivalstva.......... — — Higienska postaja............... 1.500 1.410 Prispevek za kmečko zavarovanje in zdravstveni center 12,707 12,707 Predvojaška vzgoja .......... 7.878 7.796 Anuitete za odplačilo posojil........... 35.322 25.490 Osebni in materialni izdatki za občinsko upravo . . . 179,492 179.492 Osebni prejemki voljenih organov in uslužbencev, ki niso zajeti v fiiMinčnem načrtu uprave...... 9.400 9.354 'jonorurji zunanjih sodelavcev in za delo voljenih oseb 6.700 6.646 nnkcionnlrii izdatki občine (sejnine, objave; bančni stroški, revizije itd.)............. 12,587 10,063 56.000 487.129 25.370 10.711 83.(100 51.000 56,531 85,177 12,819 454,258 1.281,995 5,000 12.406 700 5.700 1,410 11,900 34.291 196.847 11,792 8,064 10,000 Obrazložitev predloga proračuna za leto 1966 Letos, ko Stopamo v novo proračunsko leto in ko se lotevamo tc pomembne naloge v občini, tj. ko Sprejemamo proračun občine, se moramo nekoliko ozreti na gospodarsko situacijo in pa na vlogo proračuna v sistemu delitve dohodka. Pogoslo slišimo in beremo različne izjave na račun proračuna, pri čemer nekateri izrekajo pavšalne obsodbe proračunskega poslovanja, češ da je takšno poslovanje preživeto in da ne ustreza več sodobnim potrebam. Moramo opozorili, da ie med temi izjavami tudi nekaj takšnih, ki izražajo nezadovoljstvo zaradi obsega sredstev, katera zajemajo proračuni in jih razporejajo. Zato želimo uvodoma seznuniti občane o vsebini obeh kritik iu bomo skušali razložiti, kaj smo pri nas doslej storili za izboljšanje tega stanja. Glede same tehnike sestavljanju, sprejemanja in izvajanja občinskega proračuna želimo opozoriti, da smo v vseh navedenih fazah skušali to poslovanje približati in vključiti v naš sistem samoupravljanja. To smo delno dosegli na ta način, da smo iz proračunu izloči vse tiste naloge, za katere domnevamo, da imajo pogoje, da se razvijejo v samostojna samoupravna področja. Tako na primer smo izločili iz proručuna sredstva namenjena za financiranje šolstva, socialnega varstva, kulture in p ros vete, telesne vzgoje, komunalnih potreb itd. Za vsako od teh področij je ustanovljen poseben sklad, ki ustvarja svoje dohodke bodisi z udeležbo na proračunskih dohodkih, bodisi neposredno svoje dohodke zbira sam. Vsak sklad naj bi v svojem sumoupruvnem organu predstavljal interesno skupnost tegu področja, tj. naj bi bil' upravni odbor sklada zastopstvo prizadete družbene skupnosti kot interesne skupnosti. Iz tega sledi, da bi morali v organ upravljanja sklada delegirali svoje predstavnike prizadeli člani družbe neposredno ali vsuj posredno. Iz tega nadalje izhaja, da član organa opravdanju sklada nikdar ne more predstavljati organizacij, ki jih sklad financira s svojimi sredstvi, le organizacije so nasproti skladu v enakem odnosu kot proizvajalec nasproti potrošniku. Organ upravljanja sklada naj ne bi predstavljal organizacij,KJ zadovoljujejo določene družbene potrebe in so zu to plačane, ampak naj bi predstav« 1 ju 1 tiste, ki želijo zadovoljitev določenih pptreb in si so zato pripravljeni in obvezani plačati Zaradi omenjenih nejasnosti in napak pri sestavljanju upravnih odborov in zaradi počasnega oblikovanja omenjenih interesnih skupnosti nismo mogli zabeležiti vidnejših uspehov vklapljanja proračunskega poslovanja v naš sistem samoupravljanja. Osnovne naloge samoupravnili organov, ki sestojijo v tem. da določijo politiko financiranja svojega področja, da določijo kategorije, po katerih bodo dajali sredstva posameznim zavodom, niso izpolnjene. Samoupravni organ bi nadalje moral izdati normative za poslovanje posameznih organizacij, tj. določiti naloge organizacije, način zadovoljevanja potreb, obseg in kakovost storitev, stroške posameznih sto-rilev itd. Kot vidimo se dejansko nismo dosti odmaknili od tako imenovanih proračunskih melod poslovanja in so glede tega upravičene kritike. Obstojijo pa vsi pogoji, da se samoupravljanje posameznih področij uveljavi in je potrebno vztrajati na tem. Samostojni skladi v občini razporejajo kar 65°/o vseh proračunskih dohodkov in ni ovir, da se delež še zvišu. Skladno z navedenimi nalogami samoupravnih organov posameznih skladov iu njihovo samostojnostjo m se letos pri sestavljanju proračuna omejili na to, da določimo samo zneske dotacij iz proračuna, ne da bi hkrati odrejali način delitve sredstev v posameznem ».'kladu. To nalogo bodo morali izvrševati upravni odbori skladov in o tem poročati skupščini. Kar zadeva prigovore in pripombe, ki se nanašajo na višino proračunskih sredstev, želimo pojasniti naslednje: Proračunski dohodki se zbirajo predvsem s prispevki zaposlenih delavcev. Iz tega naslova prejme občinski proračun 5'/» od prejemkov vseh zaposlenih oseb, ki stalno prebivajo na območju občine. Tako plačajo zaposleni kar polovico vseh proračunskih dohodkov to je 638,000.000 starih dinarjev od skupno 1.282,000.000 starih dinarjev. Ob razpravah o gospodarski reformi sredi lanskegii leta je bito ugotovljeno, da so na splošno delovne organizacije preveč obremenjene z dajatvami za tako imenovane splošne potrebe. Zaradi tega je bil sprejet sklop, da se splošna potrošnja zniža in so bili sprejeti ustrezni ukrepi, med drugim tudi znižanje proračunskega prispevka od 17,7°/o na 12.5 %. Zaradi tega smo morali takoj po teh ukrepih omejiti tudi potrošnjo občinskega proračuna. Splošno stališče je, da naj bi proračunsko potrošnjo v naslednjem letu obdržali na isti ravni. Zaradi tega so ostale nespremenjene tudi stopnje vseh prispevkov in davkov. Prav tako so omejene možnosti posrednega poseganja v delitev dohodka, (davna oblika teh dohodkov je prometni duvek. Po obstoječih predpisih se pobira prometni davek predvsem od prodanega blaga neposrednim potrošnikom. Ta prometni davek pobira zveza po stopnji 12"/o. republika po stopnji 4 °/n in občina po stopnji 4 odstotke, kar znese skupaj 20°/o. Predvidevamo, da bo v letošnjem letu zbranih kar 160,000.000 starih dinarjev ali 12.50"/o celotnih proračunskih dohodkov. Ce, k temu prištejemo ie prometni duvek na alkoholne pijače, ki se pobira po stopnji 20 %> in ki znese 84.000.000 starih dinarjev ter prometni davek na storitve zasebnikov, ki znese 90.000.000 starih dinarjev, ugotovimo, da na ta način zbere občinski proračun skupno \soto 343.000.000 starih (lin ali 26,50"/o vseh dohodkov. Vse druge dohodke pobira z različnimi prispevki, davki in taksami. Od kmetijske dejavnosti je predvideno, da bo pobranih 93,275.000. starih dinarjev ali 7.5*/i in od prispevkov od obrtnih dejavnosti 100.700.000 starih dinarjev ali 8.4"/n vseh dohodkov. Upravne in sodne takse znašajo 31.000.000 starih din tj. 2,4 %>. Vsi drugi proračunski dohodki pa znašajo 5.4V«. Občinska skupščina nima možnosti, da bi zviševala svoje proračunske dohodke s povečanjem stopenj posameznih prispevkov in davkov. Stopnje prispevkov iz. osebnega dohodka in prometnega davka so prav tako omejene, ni pa tudi možnosti, uvajali druge obveznosti raznih tistih, ki so z zakonom določene. iz tega sledi da se proračunska potroš-nja mora uskladiti z določenimi proračunskimi dohodki. Pri tem usklajevanju pa je dolžna občinska skupščina po zakonu in po statutu zagotoviti sredstva v prvi vrsti na izvrševanje listih nalog, ki so dane občini kot njene temeljne naloge. Nima pomena razpravljati o tem ali so celotni proračunski dohodki prenizki ali previsoki in iskati rešitve zunaj proračuna, ampak je nredvsrm važno, da se pomenimo in določimo katere naloge in v kakšnem obsegu se bo lahko proračun v Služba pravne pomoči............. Občinsko sodišče v Domžalah.......... Javno tožilstvo Domžale............. javno pravobranilstvo v Ljubljani......... Katastrski urad Kamnik: za ureditev katastra .... za redno dejavnost............. Medobčinske inšpekcijske službe......... Veterinarski zavod............... Občinska gasilska zveza — dotacije za gasilsko dejavnost Kazna manjša komunalna dela in stroški požarne varnosti .................. , Poklicna ljubljanska brigada — dotacije za gasilsko dejavnost .................. Mazna manjša komunalna dela in stroški požarne varnosti.................. . Gradbena zemljišča in odškodnine za zemljišča .... Udeležba pri nakupu stanovanj za borce v letu 1966 (stanovanj za prosvetne delavce v letu 1965)..... Regres za časopis »Občinski poročevalec €...... Regres za mleko................ Zatiranje slinavke in nabava plemenskega žrebca . . . Krajevne skupnosti............... Družbene organizacije in društva......... Izdatki iz. posebnih računov (za vnovčljive tiskovine in izvršilne stroške).............. Prispevek za Skopje.............. Proračunska rezerva.............. SKUPAJ ................... 3,170 22,204 2,945 816 2,816 22,204 2,945 816 2,889 28,382 4,431 1,400 2,117 9,230 732 1,680 2,117 9,230 542 1,608 11,163 550 1,608 3,200 3,040 3,040 2,500 2,500 2,500 80 11,692 80 11,692 1,300 3,000 20,000 3,000 1.616 350 20,930 36,845 16.007 2,934 1.616 334 18,722 35,621 12,802 2,935 1,600 24,732 28,720 6,802 1.103 8.490 4,942 384 770 6,500 596 20,00,-) 436,581 405,251 454,258 SKLADI ŠOLSKI SKLAD Dohodki: Resiizseti« i»«5 Plan 19«« 1. Sredstva prenesena iz preteklega leta .... 26,186.897 8,272.559 2. Del vseh dohodkov, ki pripadajo po zakonu o proračunih 39,68»/«.....•..... 490.993.110 523,129.000 3. Dotacije gospodarskih organizacij..... 44,457.523 80,000.000 4. Drugi nepredvideni dohodki (zvez. protn. davek od transp. uslug).........._ 1,978.064 __— 563.615.594 611,401.559 Sklad bo financiral v letu 1966 iste naloge kot v preteklem letu. Neangft- Izdatki* sirana sredstva sklada v višini 434.223.945 din bo 1. Osnovno šolstvo............ 363,744.132 upravni odbor sklada raz- 2. Posebna šola Homec.......... 14,864.472 delil s finančnim načr- 3. Zavod za glasbeno izobraževanje • • ■ • • 50,783.000 p°0"Xne OOV^noati, ki 4. Zavod za prosvetno in pedagoško službo v :;], jma su«d so: Ljubljani.............. 4,800.000 5. Medobčinski sklad........... 80.000.000 128,000.000 6. .Šolske kuhinje............ 5,699.998 7. Prevoz učencev............ 11,347.560 Investicije: 8. Osnovna šola Mengeš za telovadnico .... 5,000.000 9. Osnovna šola Moravče (načrti)...... 2,820.319 10. Osnovna šola Ihan........... 3,899.582 11. Osnovna šola Brdo (gradnja)........ 18,956.693 12. Posebni 2,5 "/o prispevek od investicij . . . . 102,875 13. Manipulativni stroški banke in prometni davek od kredita............ 478.237 14. Prispevek za Skopje.......... 536,069 15. Odplačilo kreditov, ki jih je dobil sklad — anuitete............... 10,897.392 29.t77.6U 16. Obresti od kratkoročnega kredita..... 1,412.708 Skupaj . . . 555,343.035 611.401.559 Presežek dohodkov........... 8,272.559 1. šolski sklad zagotavlja sredstva za sklad financira nadalje dejavnost Glasbe- redno dejavnost osnovnih šol. posebne ne sole in dejavnost strokovnega šolstva, šole v Homcu in šolskih varstvenih od- Naj omenimo, da ta sklad odplačuje tudi delkov za celodnevno bivanje otrok. Pre- posojila, najeta za gradnjo šol v Radoin- ko šol zagotavlja sklad tudi sredstva za Ijah in na Brdu. pomoč šolskim mlečnim kuhinjam, kakor Letošnji proračun ne zagotavlja šolstvu tudi sredstva za prevoz učencev. Šolski potrebnih sredstev za investicije. boljšn socialna služba in njena preventivna dejavnost še ne bosta v celoti odpravili pojava mladinskega prestopništva. vendar bi bilo dobro preventivno delo lahko /.manjšalo prestopni-ništva na tisti nujni v družbeni objektivnosti pogojeni pojav, ki ga ni mogoče povsem izločiti. Namestitev enega socialnega delavca stane prav toliko kot trije mladoletniki v vzgojnih zavodih, en socialni delavec pa lahko obravnava 20—50 mladoletnikov, seveda glede na prizadevnost, kar kaže. da se nam bolj izplača namestiti ustrezno število socialnih delavcev kot pa plačevati stroške v vzgojnih zavodih in disciplinskih centrih. Kot primer naj omenim račun enega izmed centrov za socialno delo, ki je dokazal, da 20 otrok v zavodu stune prav toliko kot 2300 Otrok v otroško varstveni ustanovi. Zalo je 1n isti center dobil od občinske skupščine letno 10 milijonov starih dinarjev za namestitev določenegn števila vzgojno ogroženih otrok v varstvene ustanove. Učinek je bil ta, da se je v teh letih število otrok prestopnikov zmanjšalo od 147 na 43. Tudi ta ugotovitev potrjuje misel, da poglobljeno socialno delo z otroki in mladoletniki rodi dobre, rezultate le, če je delo kvalitetno. Na našem področju imamo mnogo otrok in mladoletnikov, ki so ne samo vzgojno ampak tudi moralno ogroženi in se že kažejo znaki njihove družbene neprilagojenosti. Za reševanje te problematike bo potrebno tudi pri nas sprejeti več strokovnega kadra, predvsem pa več socialnih delavcev. Pri reševanju teh vprašanj pa bi bilo vsekakor potrebno upoštevati prej omenjeno primerjavo stroŠKov, ki jih plačujemo za oskrbo mladoletnika v zavodu, z izdatki za delo socialnega delitven. Iz navedenega je razvidno, da bodo potrebna znatna sredstva za ureditev teh problemov in je zaradi tega težnja po zmanjšanju sredstev iz proračuna za te zadeve nerazumljiva in neopravičljiva. Prav zaradi teh stvari se nekateri vzgojni ukrepi danes slabo izvršujejo, drugi pa sploh ne. Sredstva bo treba najti, in sicer čimprej, kajti sedanje stanje je takšno, da nam mladino prej kvari, kot pa ji koristi. Od takšnega izvrševanja vzgojnih ukrepov si res ne moremo obelil!i uspehov. Mnogo več sredstev bo potrebno nameniti za preventivne ukrepe (otroško varstvo), ki bodo preprečevali mladinsko prestopuištvo. Skrb za dosledno izvrševanje in uveljavljanje teh načel pa ne bi smela ležati samo na nekaterih posameznikih ali organih, ampak bi morala preiti na nas vse. posebno pa naj bi bila to stalila naloga družbenih organizacij, družbenih samoupravnih organov in seveda staršev. Frnnc Cabronšek Kultura in prosveta Svet zveze kulturno-prosvet-nih organizacij občine Domžale je imel 9. januarja svojo skupščino, na kateri smo pregledali delo zadnjih dveh let in izvolili nov svet, ki bo v naslednjih dveh letih vodil ktilturnn-prosvetno politiko v domžalski občini. Udeležba je bila kar dobra, saj so bili prisotni delegati vseh aktivnih društev naše občine, predstavniki vseh družbeno-politič-nih organizacij, občinske skupščine, naš poslanec v kulturno-prosvetnem zboru republiške skupščine in predstavnik republiške zveze KPO. Po poročilih se je razvila zelo živahna in res konstruktivna diskusija, ki je analizirala delo v pretekli dobi in dala smernice za bodoče delo. Eden glavnih problemov naših kulturno-prosvclnih organizacij je nomanjkanje sredstev in pomanjkanje kadrov, predvsem režiserjev in organizatorjev. Vzrokov za to ze več, predvsem pa pomanjkanje sredstev za primerna stimuliranje teh ljudi in m' nazadnje nerazumevanje, ki nanj naletijo pri svojem delu. Se vedno je namreč precej ljudi, ki imajo našo dejavnost za manjvredno, oziroma za nepotrebno ali še bolje rečeno, za liiksus, ki si ga lahko Privoščimo samo takrat, kadar se nam dobro godi, če pa smo v Ježavah, jo pa mirne duše lahko opustimo. Vzrok za to je ne- poučenost ljudi, ki mislijo, da je človek že vse dosegel, če je sit. če je oblečen in ima avto in morda še televizor, vse drugo pa je Itiksus. Mi po vemo, du je prav kulturno življenje tisto, ki življenje bogati in ga plemeniti. To je že stara ugotovitev, saj vemo. da so mnogi majhni narodi prišli v zgodovino prav zaradi svojih kulturnih storitev. Delo na področju kulture, pa naj si bo profesionalno ali pa amatersko, zahteva vztrajnih in dolgotrajnih naporov, da se pokažejo uspehi. To delo človeka plemeniti. Kdaj je še kdo slišal, da bi bil aktivist na tem področju kriminalec ali kaj podobnega. To še prav posebno velja za mladince, ki v tem delu najdejo ventil za svojo prekipevajočo energijo in se razvijejo v dobre delavce in državljane, kr so pripravljeni ddati tudi brez hono-rarja. V naših društvih delajo etuzi-asti, ki ne vprašajo za plačilo, morajo pa imeti osnovne materialne pogoje za delo. To so primerni prostori (potimi ogrevani), instrumenti, note in drugi potrebni rekviziti, ker drugače je delo kljub dobri volji, nemogoče. Ce je samo po sebi umevno, du ima delavec v tovurni proizvodna sredstva, mora imeti tudi kulturni delavec osnovne materialne pogoje za delo. Tisti časi, ko so prirejali igre pod kozolci, so minili in jih ne bo več nazaj! Sredstva za to je dolžna zagotoviti skupnost in to bi morali vedeti tisti, ki odločajo pri razdeljevanju družbenih sredstev. Zadnji dve leti ie občinska skupščina dala toliko sredstev, da je delo lahko za silo steklo in da je svet imel profesionalnega tajnika, ki je po svojih močeh skrbel za 22 društev. Delegati so izrazili prepričanje, da tudi v bodoče občinska skupščina ne bo odtegnilu potrebnih sredstev, kljub gospodarski reformi in s tem omogočila nadaljevanje začetega dela. Upamo, da ne bo prišlo do zmanjšanja sredstev iz proračuna, ker bi to pomenilo korak nazaj! V razpravi so delegati obravnavali šc mnogo važnih problemov, jih vsestransko osvetlili in sprejeli sklepe, s čimer so dali smernice za bodoče delo. V novi svet je bilo izvoljenih nekaj starih, nekaj pa novih članov, ki so pokazali v preteklosti veliko aktivnost in s tem zaslužili zaupanje, ki ga uživajo v društvih. Novemu svetu želimo veliko delovnih uspehov, mnogo dobre volje in vztrajnosti pri premagovanju težav. J. U. Krajevna organizacija S/JIL Mengeš Mestni odbor SZDL Mengeš ima pri svojem delu pomemben vpliv na družbeno življenje na območju Mengšu. Ta krajevna organizacija je poleg domžalske največja v občini, saj ima kar 1/4 vsega članstva SZDI, v občini. Letna konferenca, ki je bila v novembru 1964, je zelo podrobno obdelala probleme svojega območja in dala tudi konkretne napotke za delo bodočemu odboru. \dvj krajevni odbor, ki je bil izvoljen na tej konferenci, je bil zato postavljen pred zahtevne naloge. Obdržati je moral intenzivno delo, ki se je manifestiralo te v prejšnjem odboru, hkrati pa je moral svoje delo organizirati na osnovi drugačne situacije, kot je bila v prejšnjem obdobju. Na prvi seji so se člani mestnega odbora dogovorili, da bodo zbrali podatke 0 leni. koliko in kje delujejo občani v drugih organizacijah in društvih. I e podatke bi rabili zato. da bi lahko svoje delo uskladili z delom drugih organizacij, poleg tega bi lahko v bližnji prihodnosti začeli razpravo o smotrni razporeditvi kadrov, ki imajo veselje do dela v katerikoli organizaciji. Mestni odbor SZDL je na drugi redni seji sprejel sklep, naj strokovna služba občinske skupščine pripravi družbeno ekonomsko analizo Mengša z okolico. Ta analiza bi pokazala, kolikšen del narodnega dohodka ustvarijo prebivnlci tega področja. S tem pn bi odpadle vse trditve in kritike, izrečene na pamet«. Poleg nalog, ki so jih opravlja- li tudi drugi odbori v času priprav na volitve in njihove izvedbe, se je krajevni odbor Mengeš ukvarjal tudi s svojimi krajevnimi problemi. V svojem delu uporablja krajevni odbor Mengeš nekatere oblike dela. ki se v ostalih odborih še niso uveljavile. To so predvsem javne tribune in politični aktivi. V skladu s tezami zveznega odbora SZDLJ bo potrebno te oblike še naprej razvijati, jih demokratizirati in izpopolnjevati. Slaba stran teh oblik dela je namreč v tem. da se njihovi sklepi prepočasi ali pa sploh ne realizirajo. Ze na javni tribuni 17. avgusta 1903 je bilo na zaključku sestanka ugotovljeno, du so dnevni redi podobnih sestankov prenatrpani, hkrati pa niso učinkoviti. Predlagano je bilo. da se za vsak problem, ki se pojavi, skliče poseben sestanek, na katerem naj sodelujejo prizadeti občani in predstavniki odgovornih organov, o samem sestanku pa naj se pravočasno obvestijo vsi občani, da bi lahko na njem aktivno sodelovali. V zadnjem času občani že intenzivneje sodelujejo pri delu krajevne skupnosti, ki pa še vedno prepočasi dobiva svojo vlogo v družbenem življenju Mengša. V celotnem odboru si posebno prizadevata za kvalitetnejše delo predsednik Zvone (lorjtip in tajnica Francka Čer-ninec. V nadaljnjem delu želimo odboru SZDI, veliko uspehov in plodnega sodelovanja z občinskim odborom! v.- Ljubljanska resla je v Domžalah edina, ki je sodobno urejena. C i m pa z nje stopimo na stransko ulico, ugotovimo lahko samo to, da je cestišče do konca iztrošeno. Etnografska razstava v Moravčah Mengeški športniki prejeli priznanja Detajl z razstave v moraveah. !ci je vzbudila veliko zanimanje med obran! 2e drugič v letu 1965 je bil Kulturni dom v Moravčah gostitelj razstavi, ki jo je pripravil Muzej Kamnik. Prva razstava ob partizanskem srečanju 25. julija lani je poskušala osvetliti velik delci, ki ga je dala moravska dolina v času NOB. Druga razstava, ki smo jo odprli 29. decembru 1965 pa je bila etnogruFskegu značaja pod naslovom: »ljudska kultura v moravski dolini«. Razstava, ki jo je pripravil Muzej Kamnik v sodelovanju z /uvodom na spomeniško varstvo Kranj, je bila plod skoraj enomesečnega dela na terenu. Moravska dolina je z. etnografskega stališča še skoraj neraziskano območje. Razstava je bila le skromen prikaz bogate ljudske kulture — skromen prikaz iz več razlogov. Močno nas je pri postavljanju ovirala prostorska omejenost, saj smo imeli na voljo le 2? m* razstavnega prostora. Drugi vzrok skromnemu prikazu pa je ta. da je bila razstava pripravljena sredi dela in prikazuje le prve izsledke sistematičnega razisko- Stric pripovedujte! Mrzlo je bilo in sneg je v velikih kosmih padal na ceste, hribe in doline, da ga je bilo kmalu do gležnjev in še čez. _ Tisti dan je po vijugasti cesti, ki se vije tesno ob Drtijščici. počasnih a sigurnih korakov stopal prvoborec Stanarjev Lojze, invalid še iz vojne. Krogle iz nemškega šarca so bile nekega jesenskega jutra nedaleč od domače vasi usodne — bil je ranjen in posledice čuti še danes. Ovinke, je puščal za seboj in kmalu so se skozi snežni metež prikazali obrisi Peč. Tokrat je bil Lojzetov namen obiskati pionirje v svoji rojstni vasici. Sklenil je. da jim bo povedal nekaj spominov o hudih bojih, ki so jih bili partizani s fašisti. Pionirji so ga že težko pričakovali. Ko je prišel in jim začel pripovedovati v zanimivi obliki in njemu svojstvenim darom govora o požigu Hrastnika, partizanski bolnišnici in hudih bojih v okolici Peč, so bili poslušalci navdušeni. Minila je poldruga ura. Lojze je končal in se ž.elel posloviti. Tedaj pa so pionirji v en glas zaprosili: »Stric, stric, pripovedujte še!« Niso ga pustili, zato je tovariš Lojze se ostal in razkrival malim radovednežem njim neznan svet tegob in trpljenja v vojni do prihoda radostne zmage... Tone Turšič, Peče 23 Na občnem zboru TVD Partizan Mengeš so v petek 21. januarja 1966 razdelili najzaslužnejšim članom društva priznanja. Predsednik republiško zveze Partizan Slovenije ie javno pohvalil in izrazil zadovoljstvo za dosežene uspehe pri delu Lovni Korenčanu, ing. Mihi Koscu in Francu Bregarju. Izročil jim je pohvale ter jih pozval k nadaljevanju zastavljenega dela. Jože Zevnik, predsednik občinske zveze za telesno kulturo je izročil tovarišu Lovru Korenčanu pismeni priznanji okrajne in občinske zveze, za požrtvo- valno in uspešno delo pri Partizanu v Mengšu. Priznanje občinske zveze so prejeli še Ivan Smole, Ljuba Rogelj, Tone Sitar, Miha, Perne, Stanislav Branik, Emil Maver, Marjan Majcen, Janez Oražem, Ivanka Blcjc, Roman Mnligoj in Franc Stole. Razumljivo je, je poudaril tovariš Zevnik na koncu, da bi priznanja morali dobiti še mnogi drugi. Zanje naj to ne bo povod, da bi prenehali z delom v društvu. »Vsem še enkrat čestitam v imenu občinske zveze ter vam želimo tudi v bodoče še mnogo uspehov.« vanja, ki ga je Muzej Kamnik razstavil na tem področju v letu 1965. obenem pa pomeni le korak v programu prizadevanj, ki jih bo naš muzej opravil v prihodnosti. Prepričani smo, da j«; razstava vsaj delno pripomogla približali ljudem bosato ljudsko umetnost, katere bistvo je en-krntuost — saj smo lahko v vsakem razstavljenem predmetu posebej sledili individualnim nagibom izdelovalcev. Neverjetno so pred nami zaživeli lepo ornamcntirnni jarmi, bogato poslikana kmečka skrinja, strešna skrinja za žito, številne, danes že nepoznane oblike črne keramike, pa slike na steklo in plastike, ki so že odraz najglobljih človekovih čustev in verovanj. Upamo, da bomo s podobnimi razstavami lahko tudi v prihodnje seznanjali javnost o dosežkih raziskovanja in tako ohranili trdno vez s prebivalci, brez katere bi bilo naše delo onemogočeno. Razstavo si je v desetih dneh ogledalo nad 1600 ljudi. Majda Rupar Zelo prizadevni domžalski planinci so si postavili za nalogo, da v tem letu zgrnile poleg starega doma na Veliki planini nov objekt, ki bi bil urejen tako, da bi zadovoljil tudi zahtevnejšega obiskovalca. Ze luni so z lastnimi sredstvi zabetonirali temelje, letos pa upajo, du bodo novi dom spravili pod streho. Društvo se vzdržuje, samo iu ne prejema dotacij iz občinskih sredstev Občni zbor DPM Mengeš vogradnjo vrtcev oziroma otroških ustanov nakazovala direktno zavodu varstvene ustanove. Nadalje je bilo govoru o predavanjih v šoli za starše, ki so že bila in so še planirana, saj je bila udeležba s strani staršev u a d vsi' zadovol j iva. Društvo je poleg vzgojnega dela s starši iu s predavanji organiziralo vrsto drugih akcij skupaj z osnovno šolo. TVD Partizan in RK. Marsikdaj so priskočile na pomoč tudi gospodarske organizacije s finančnimi sredstvi. Zavedale so se namreč, da gre za otroke tudi njihovih delavcev. Vsem, ki so društvu stali ob strani pri njegovem delu iskrena hvala, novemu odboru pa želimo plodnega dela in uspehov tudi v bodoče, Te dni je imelo Društvo prijateljev mladine Mengeš svoj redni letni občni zbor. Iz poročilu tovarišice predsednice društva Tončke Zibelnik. ki je obširno nanizala delo društva, povezavo 7. drugimi terenskimi družbenimi organizacijami ter šolo in vrtcem v Mengšu. Da društvo dosega tako lene uspehe in povezavo, gre posebna pohvala predsednici in tajnici, ki to društvo v Mengšu vodita že vrsto let. V razprovi na občnem zboru, v kateri je sodelovalo precej članov, je bilo danega največ poudarka potrebi po gradnji otroškega vrtca, kajti pogoji v katerih dela ta ustanova, nikakor niso rožnati, saj nimajo niti svoje kuhinje. Mnogi so bili mnenja, da bi se sredstva, ki so namensko določena za no- Skupščina občine Domžale je sprejela sklep, da sc prometni davek na osebne avtomobile zniža od 4 % do 2 %>. Ta sklep je že v veljavi. Ker imajo v drugih občinah vpeljan 4 °/o davek, so osebni avtomobili, naročeni in kupljeni v Domžalah, za skoraj 30.000 din cenejši SKLAD ZA SOCIALNO VARSTVO Dohodki: Realizacija 1965 Plan 1966 1. Sredstva prenesena iz preteklega leta . . . . 1,261.026 5 501.825 2. Dohodki proračuna 5,75 ere komunalno urejena, med-,en» ko na vsem ostalem ob-m»čju komunalna opremljenost m°čno zaostaja ali je sploh ni. celoti zajema območje le e|ektrlčno omrežje. Mnogo slab-se stanje je z vodovodnim omrežjem, da ne govorimo o slanju drugih komunalnih naprav. Kanalizacija ne zajema niti petine območja, ki je oskrbovano z vodovodom. Prispevek za uporabo mestnega zemljišča ni namenjen samo za zgoraj navedene komunalne naprave, ampak tudi zu komunalne naprave kol npr. ulice, ceste, pločnike, javno razsvetljavo, prometno signalizacijo in drugo. Na tem področju kažejo krajevne skupnosti, kjer je vpeljan prispevek, razmeroma največjo zaostalost. Vse ceste in ulice so bile v glavnem zgrajene za lahek promet, zato se na cestnem omrežju pojavljajo večje deformacije, ki zahtevajo trdnejše cestišče, naraščajoči promet pa tudi ustrezno rekonstrukcijo. Žalostno podobo daje zlasti kritično stanje razsvetljave ulic in cest. Niti večji stanovanjski kompleksi niso zadovoljivo osvetljeni. Potreb« po sredstvih za izgradnjo in urejanje teh naprav so znatne in presegajo naše možnosti. Predvideni finančni viri A ^ V * (proračun', cestni sklad) za kritje stroškov vzdrževalnih del bodo v letu 1966 krili le 40 »/o nujnih potreb vzdrževanja. Izhod iz prikazanega stanja je uvedba posebnega prispevka, ki ga omogočil temeljni zakon o prispevku za uporabo mestnega zemljišča. Ta prispevek je vir. ki naj mimo sredstev investitorja omogoči skladnejšo in enakomernejšo komunalno graditev. Nedvomno ni pravično, da za komunalno ureditev obremenjujemo samo določeno skupino občanov in delovnih organizacij, zlasti tistih, ki gradijo novo zgradbe in nase že tako prevzamejo velike obveznosti s samo izgradnjo. Komunalne naprave kolektivne potrošnje služijo vsem občanom in delovnim organizacijam, zato je edino pravilno, do se stroški za izgradnjo teh Sta* prav razdelijo enakomerno na vse občane in delovne organizacije prizadetega območja. S seie občinske komisije občinskega odbora SZDL Volilna komisija je na svoji zadnji seji ocenila razpisno politiko ob izvajaneju prve reelekcije. Takoj na začetku je komisija ugotovila, da nobena delovna organizacija ni upoštevala njenih napotil in priporočil v zvezi z njenim izvajanjem. Priporočila volilne komisije so vsebovala postopek za izvajanje reelekcije, razčiščevala pojem reelekcije in rotacije, poudarjala potrebo po prilagajanju statutarnih določil objektivni praksi, opozarjala samoupravne organe in družbe-no-politične organizacije na nujnost javnih razprav, ki nuj bi izhajale iz strokovno obdelanih ocen dela dosedanjih direktorjev ter strokovno in objektivno izdelanih meril zn namestitev novih. Kot rečeno so vsa ta priporočila romala v koš ali pa ležijo v predalih vodilnih ljudi in funkcionarjev. Tuk odnos posameznikov do družbeno politične problematike in sprejetih slnlišč je zavrl prilagajanje statutov družbeno dogovorjenim normam in v tej končni fazi ponovno diskreditiral razpisno politiko. Volilna komisija je oh pregledovanju razpisov iigofovilu, da so skoraj vsi razpisni po::oji za namestitev direktorja prilagojeni obstoječemu kadru. Ti kriteriji imajo po ocenah volilne komisije prevelik manevrski prostor, saj vsebuje jo pogoje od osnove pa tja do visokošolske izobrazbe. V nekaterih primerih je že v samem razpisu čutiti nestrokovnost in včasih celo nepismenost posameznih raz-pisovolccv. Zaradi tega je volilna komisija mnenja, nuj bi paritetne komisije uveljavile stališča, ki SO v današnji praksi družbeno Sprejemljiva, to se pravi, da naj bi v določenih podjetjih vztrajala na lem, da se kadrovska struktura vodilnih ljudi spremeni v korist kvalitete. Volilna komisija je bila tudi mnenja, da naj druž.beno-politični činitelji v delovnih organizacijah v največji mogoči meri zagotovijo javnost obravnavanja te problematike ter. da se ocene in kriteriji prilagodijo hotenjem družbenih samoupravnih organov znotraj organizacije. F. G. Pri merilih za obračunavanje prispevka smo iskali najcenejši in kar najbolj preprost sistem. Merila za obračun prispevka so poslovne, stanovanjske in garažne površine ter zemljišča. Vse te podatke pa so v smislu odloka občani dolžni dostaviti pristojnemu finančnemu organu. V odloku so za enake površine tudi enake obveze, ne glede na to, v kateri krajevni skupnosti občani stanujejo, oziroma so delovne organizacije. Sredstvu prispevka so namenska in se sinejo uporabljati samo za financiranje komunalnih naprav kolektivne potrošnje, katere določa odlok, in sicer na podlagi programov, ki jih preko samoupravnega sistema (zbori občanov I sprejme pristojni sklad, ootrdi (ta občinska skupščina. Pristojnost občinske skupščine je vsekakor potrebna, ker se mora zagotoviti enakomeren in skladen razvoj komunalnih POJASNILO: Na željo prizadetih izjaVl objavljene v prejšnji številki ne Andrej Zaje, jamo. da avtorin •Humoreske«. OP nista ne Zvone Gorjup in Uredništvo naprav na območju, za katerega je bil prispevek sprejet. Uvedba prispevka za uporabo mestnega zemljišču bo občane in delovne organizacije nedvomno finančno obremenjevala. Višina prispevka je postavljena s stališča, koliko je v danih pogojih mogoče obremeniti uporabnike mestnega zemljišča. Prevladovala so stališča, da se uvede minimalna obremenitev, kar je razvidno tudi iz odloka. Prispevek od stanovanj in poslovnih prostorov se zbira na račun sklada za urejanje mestnega zemljišča pri skupščini občine Domžale, evidentira pa se pri pristojnih krajevnih skupnostih. Prispevek od ■proizvodnih in industrijskih delovnih organizacij pa se evidentira po urbanističnih vplivnih območjih Domžal, Mengša in Moravč. Jelka Komotar 13. januarja je smrt iztrgala iz vrst zdravstvenih delavcev novo žrtev. Sredi dela je omahnila medicinsko-patroiiažna sestra Jelka Komotar, ena tistih nevidnih sil v preventivni službi, ki jih le prevečkrat omalovažujemo, brez katerih pa si dela v zdravstvu ne moremo predstavljati, njih uspehe pa največkrat poženejo drugi. Šele, ko jih ni več, se pokaže praznina, ki je ne nadomeste ne lepe besede ali še lepše obljube in tudi ne spominske pla-kele. Spominu takim oelavkam, bi se morala skupnost oddolžiti na drug način, način, ki bi omogočil da bi se tako delo nadaljevalo vsaj v isti, če ne že v izboljšani obliki in boljših delovnih pogojih. Pokojna Jelka Komotar je bila rojena IS. XII. 190(1 v Kočevju. Po končani šoli za medicinske sestre v Ljubljani, se je zaposlila v medicinsko-patro-nažni službi v najstarejšem zdravstvenem domu Slovenije v Lukovici pri Domžalah, ki je takrat zajemal tudi teritorij Moravč. Bila je član ZKS, nosilka odlikovanja Zasluge za narod in je kot aktivistka sodelovala med vojno na tem področju od 1941. leta. Neomejen delovni čas, ki ga je narekoval bolnikov klic na pomoč i u peš pot v vsakem času in v vsakem vremenu, sta glavna vzroka za njeno prerano smrt. Že pred vojno, ko je bil pojem dispanzerske službe za matere in otroke skoraj neznan, je le-ta _po njeni zaslugi dosegla zavidljivo višino. Najbolj pa jo bodo pogrešali rejenčki, katerim je posvetila največji del svojega življenja in j i in v pravem pomenu nadomeščala mamico. Bila je organizator rejniike kolonije, te, nekdaj socialne oblike otroškega varstva, ki obstaja na tem področju že od leta 1926, za katero je skrbela in se istočasno proti njej brezuspešno borila, saj vsi vemo, da izhaja iz linije najmanj- šega odpora družbe in občinskih socialnih skrbstev. Polnih 3? let je tiho, skoraj neopazno hitela dan za dnem po hribovskih vaseh, vedno pripravljena pomagati in leta ji niso bila ovira za še tako grdo pot, česar bi se marsikateri mlajši ustrašili. Poslala je pojem zdravstvene službe in tako bo ostala v srcih generacij, ki jim je omogočila boljše življenje, kljub preskromnim sredstvom, ki so ji bila v ta namen na razpolago. Ustanova, katere uspeh je v glavnem njeno delo, bo odslej nosila njeno ime. Vesti iz Moravč V Moravčah deluje že šest let gla..:>ena šola. Njeni gojenci so 1?. '. 1966 priredili glasbeno produkcijo, na kateri so pokazali lep uspeh, ki so ga dosegli ob prizadevanju učiteljic glasbene šole iz. Domžal. Pred pri« četkom je ravnatelj sole pozdravil vse nastopajoče, starše iu druge prijatelje glasbe, ki jih je bila polna soba. Vsako točko programa so navzoči nagradili z aplavzom, prav posebno pa so ploskali mlademu gojencu Vrbovcu z Liuihnrskc gore. ki je po komaj dveh mesecih učenja trompete že zaigral ob spremljavi harmonike skladbo: Moj očka Ima konjča dva. Ves potek produkcije je bil zanimiv, zabaven in (lončen. ■ Na koncu je spregovoril bodreče besede še bivši šolski upravitelj Srečko Berlot. res lepo produkcijo pn e zaključil šolski upravitelj aks Zaje. is Spet se je pokazalo, da je v Moravčah nujno zgraditi novo šolsko poslopje, ki bo odpravilo šolski pouk na petih različnih mestih. Vsa šolska dejavnost bi se okrepila in zaživela in oddahnili l)i se tako vzgojitelji kot šolska mladina. V torek 18. I. je krajevni odbor I! K Moravče priredil zdrai stvenn predavanje v novi dvo rani »Partizanskega doma«. Zdravnik dr. ('erar je predaval o raku, in ljudem, ki jih je bilo kljub pozni uri skoruj polna dvorana, nazorno prikazal to hudo bolezen. Vsi navzoči so bili s predavanjem zelo zadovoljni. Izrazili so željo, da bi bilo podobnih poučnih predavanj več. posebno sedaj v zimskem času. ko ima kmečki človek več časa za poslušanje. Janko Zupan Nad točilno mr/o je kot v posmeh soncu, gorela električnu žarnica. Krhka točaj-ka je stregla maloštevilnim gostom. Pravzaprav sta bili o gostišču le doe družbi; o proi so štirje mladeniči — skupno niso bili starejši kol sedemdeset let — igrali priljubljeno igro tarok, Kaj In tudi sicer počeli, n nedeljo dopoldne. Matinejske kino predstave v Domžalah ni. plesa dopoldne tudi ni nikjer, zatorej. v gostilno na partijo taroka. Pri drugem omizju so trije čakali četrtega. Kje neki je le ostal, ko ve. da se o nedeljo dopoldne vedno snidejo k prijetnemu pomenku. Kart pri tem ne mečejo. Imajo a tudi oni svoj delovni program, ki ga rez četrtega ne morejo prav pričeti. Šele. ko bodo kompletni, bodo lahko pričeli * kritiziranjem. Slednjič se je le pripeljal. Opel lanskoletne Izdelave se je elegantno /agitgal in obstal poleg dveh parkiranih vozil. Brezhibno oblečeni, potnik je leno odvrgel rokavice (brez njih nikdar ne krmili voza), in se napotil v gostišče. Pozdravil je le formalno in pritedel. Opravičil se je za zamuno. »Hudič mi ni hotel vžgali': je tarnal, mislil pa je na svoj avto. 7e nekaj let vozi le zadnje tipe avtomobilov, pa takšne neprijetnosti mu doslej še ni noben povzročil. V družbi so mu pritegnili in podkrepili strokovno ugotovitev s tem, da pri nas ne dobiš no- benih rezervnih delov več, razen če nimaš lastnih deviz. Teh seveda naši gostje nimajo, ko jih pa daljna žlahla zalaga s potrebno valuto. Verjetno o izdatni meri, sicer ne bi imeli vedno novih avtomobilov. Njihove obrtniške usluge morajo namreč prodajali v.a dinarje. To je že od sile — pri tem-pa dinar sploh ni nič vreden. Sicer je sedaj v obtoku novi dinar, katerega pa imajo v denarnicah, bolj zalo. da se z njimi postavljajo, kot za plačilno sredstvo. Urez pravega prehoda so prešli na običajni dnevni red. Sprva so razpravljali o novici, da bodo kamničana ukinili. Vsaj za osebni promet. To nas bodo zopet pritisnili, so soglasno ugotovili in pripomnili, da ne znajo drugega, kako davke pobirat in to vedno večje. Kako pa bomo žvieli. če boilit še gozdove spravili v družbeno upravljanje. Krompirja tako ni več toliko, kot nekdaj, sedaj bodo še vlak ukinili (podatki o tej vesti so i/, zaupnih virov, zato ni nihče iz družbe spraševal, iz katerih I ino je tudi predrago in nič kaj dobro. Stanarine bodo ludi blazno poskočile In pritisnile na stan dard. To je že od sile. kako sedaj gospodarijo, je pripomnil eden iz četvorice in. nadaljeval, da je sreča v tem. da imajo oni vsak svojo hišo. Menda je škoda le v tem. da niso vse hiše tipa 1966. Rabili so nekaj predaha in si nazdravili. Preveč alkohola ne smejo popiti, ker so trije šoferji, četrti je pustil avto doma in je šele zvečer namenjen v bar. Kaj bi vedno posedal d Domžalah, kjer je družabno /.ml jen je /.mulo. kritiziranju ni bilo konca. Od slabo obiskanega zbora volivcev, katerega se seveda sami niso udeležili, ker lako ne moreš nič reči. so prešli na zaposlovanje naših ljudi. Za mladino je težko. V tovarne je nočejo, preostane le emigracija. Bili so soglasni, da jih oni ne bodo vzeli, ker niso neumni, da bi še vajence plačevali. Je res nerodno, ko pa vajen skoro nikdar ni v delavnici. Ali je o io. ali pa ima počitnice. Pa še plačevali ga moraš in pri lem li še predpišejo, koliko rnoraš dajati. Pii davkih lega ne upoštevajo, ]>a saj končno samo še za davke delajo. Kaj pa ima človek dandanes sploh še od življenja? Nič. delaj in garaj, če pa kakšno rečeš, te pa postrani gledajo. Res je hudo I Točajka je prinesla še %eno rundo< črne kave potem je vsak plačal svoj delež za-pitka. Pred gostiščem so se poslovili. Do prihodnje nedelie se ne bodo več videli. Naš zamudnik bo namreč prihodnji teden n tujini. Ima opravke. Smilil se nam je revež. k;ij bo le počel tam brez devizi Trije avtomobili so se skoraj istočasno premaknili. Štirje poklicni kritizer ji so se razšli, še edina sreča, da lahko vsaj kritizirajo, ker bi sicer res ne vedeli, čemu garajo iz dneva v dan. Prevzel od takega razmišljanja je le za las manjkalo da se ni eden od naših znancev na domačem dvorišču zaletel v sinov avto. katerega mule pušča, kjer se mu zdi. čeprav ga je on. oče. za to že os/tro pokaral. Res v težkih časih živimo. Sama garanje in nobene praoe zabavel bo Najboljši so bili nagrajeni V mesecu januarju sla Zveza prijateljev mladine in Zveza kultrno prosvetnih organizacij Občine Domžale organizirali razstavo likovnih del domžalskih pionirskih odredov in podelili nagrade najboljšim pionirjem in pionirskim odredom ob zaključku zadnjih pionirskih iger. Po krajšem orisu uspehov pionirskih odredov v Jrl, ki ga je podal predsednik občinske zveze prijateljev mladine Jakob Cerne, je nagrade podelil predsednik skupščine občine Domžale in sicer pionirjem Jožetu Podboršku, Ivi Virant, Maji Ves (osnovna šola Mengeš), M urinim. Vodniku, Veroniki Dime (I. osnovna šola Domžale). Stanki Dime (11. osnovna šola Domžale) in Janezu Kocbeku (osnovna šola Radomlje). Njihova dela je ocenila republiška komisija za likovno ustvarjalnost, ki jo je vodil prof. Zoran Didck. Za najboljše spise s tematiko iz NOB so prejeli nagrade Peter Cerar. osnovna šola Dob, Neven-ka, Jaseniek, osnovna šola Moravče in Stanka ]\lav iz osnovne šole Brdo - Šentvid. Nadalje je predsednik občinske skupščine podelil nagrade šestim pionirskim odredom za uspehe, ki so jih dosegli v JP1 >Dvaiset let v svobodi« in sicer v šolah Brdo-Sentvid, Moravče, Dob, Ihan. Krašnja in Trzin. Za dvujsetlet-no pevsko dejavnost in organizacijo /Tedna mladosti« ter vsa-koletnih pevskih koncertov je prejel pionirski odred I, osnovne gole Domžale kot nagrado 25.000 Starih dinarjev, za igralsko dejavnost pa pionirski odred osnovne šole Ihan 10.000 starih dinarjev za obisk gledališke predstave v Ljubljani. Za lutkovno dejavnost je prejel pionirski odred osnovne šole Moravče 25.000 starih dinarjev za nabavo lUtk, knjižne nagrade pa so prejeli pionirji Glasbene šole v Domžalah in Vod tabornikov ter pionirska košarkarska ekipa iz Domžal za lepe uspehe v tekmovanju izven občine. Podelitvi nagrad je sledil kratek kulturni program, ki so ga pripravili učenci glasbene šole. Za nagrade je prispevala sredstva Občinska zveza prijateljev mladine, organizacija razstave pa je bila poverjena Občinski zvezi kiilturno-prosvetnih organizacij. Želimo, da bi bilo takih oblik dela čim več tudi na drugih področjih. Naše trgovsko omrežje ima sicer po številu mnogo poslovalnic, kljub temu pa lahko trdimo, da ne zadovoljuje potreb občanov. Večina poslovalnic je v privatnih hišah, v neprimernih in nehigienskih prostorih, brez skladišč in s pomanjkljivo opremo. Pnč podedovana zaostalosti Druga slabost pa je po mnenju mnogih v tem, da itn urno samo eno trgovsko podjetje, ki je tako skoraj zn celotni teritorij oličine monopolist kar se tiče razdeljevanja osnovnih potrošnih dobrin. Priznati moramo, da je to podjetje v zadnjih letih vložilo minogo sredstev v modermiizacijo svojih poslovalnic in je zgradilo nekaj modernih samopostrežnih trgovin. Sedaj pa bosta kmalu opremljeni dve novi moderni trgovini in sicer na Viru in v Mengšu. Ti dve trgovini bosta poslovalnici Mercatorja iz Ljubljane in bo torej tudi očitek o mono|Kvlnem položaju trg. podjetja NAPREDEK odpadel. Potrošniki želimo, da bi bili obe trgovini kar najbolje založeni in da bi konkurenca vplivafla na cene. Novi trgovsko stanovanjski blok v Mengšu, kjer bo v pritličju samopostrežna trgovina z bifejem Več trgovskih lokalov Ce povemo, da ima Trgovsko podjetje »Napredek« več kot polovico trgovskih lokalov v najemu, smo s tem pokazali na enega izmed vzrokov, zaradi katerega podjetje ni moglo storiti še več za modernizacijo trgovskega omrežja. Najemne pogodbe se v glavnem omejujejo na višino najemnine in odpovedni rok. S trgovskimi prostori ne upravljajo in gospodarijo ljudje, ki so v njih zaposleni, temveč oni, ki jih ne zadene skrb zn zadovoljevanje vse večjih potreb, pogojev in zahtev, združenih z blagovnim prometom. Investicijsko vzdrževanje (u-jih zgradb in prostorov ter tekoče vzdrževanje in stroški najemnin povzročajo, zraven kopice drugih problemov, objektivne materialne težave. In vendar je podjetje, zlasti zadnja leta, mnogo storilo za boljšo preskrbo občanov, zn modernizacijo trgovin ter v tem času povečalo število lastnih trgovskih lokalov. Brez. pretiravanja lahko zapišemo, da predstavlja višek prizadevanja in premišljenega gospodarjenja odločitev, dn prevzame tudi Izgradnjo trgovske hiše v okviru komunalnega centra v Domžalah. Z gradnjo bodo pričeli že to pomlad ter nadaljevali z deli tako, da bo objekt izročen namenu predvidoma v prvi polovici leta 1968. S sodobno trgovsko hišo z več kot 2600 m2 prodajne površine se bo delež podjetja pri celotnem blagovnem prometu še bolj povečal. Obenem pa bo trgovsko podjetje »Napredek« s lem prispevalo dragocen delež pri oblikovanju bodočega mestnega središča. Obstoječe trgovsko omrežje pa bo dopolnjeno tudi z drugimi modernimi trgovinami na Viru, v Mengšu in v Domžalah. Medlem ko so v drugih dveh krajih dela že skoraj zaključena, bodo v Domžalah zgrajeni dodatni trgovski prostori v pritličju novega stanovanjsko poslovnega bloka nasproti banke. Ne dvomimo v točnost infor-mncij. da bo prevzelo Trgovsko podjetje »Prehrana« lokale na Viru in v Mengšu, snj je to podjetje nekako sodelovalo pri grflflnjl S tem. du je sporočilo svoje želje in zahteve glede notranje razdelitve prostorov. Ko-ristnik trgovskih prostorov v stanovati j«>ko-lrgovskeinu bloku v Domžalah še ni dokončno znan, slišati pa je. da sta za nje zainteresirana predvsem Trgovsko podjetje »Merrutor« in Trgovsko podjetje »Prehrana« iz Ljubljane. Obetajo se torej nove spodbude zn boljšo preskrbo prebivalstva, pri kateri igra važno vlogo tudi konkurenca in ne nazadnje tudi interes občinskega proračuna, kamor se bodo stekala povečana sredstva prometnega davka. Sprednji del Zadružnega doma nn Viru, v katerem bo tudi moderna samopostrežna trgovina in bife s toplimi in mrzlimi jedili t 1 I ms Razstavo risb in sknlptnr učencev osnovnih šol naše občine je organizacijsko in po kvaliteti zelo uspela. Prav bi bilo, če bi postala vsakoletna revija otroške likovne ustvarjalnosti! Živahna dejavnost Partizana v Mengšu V petek 21. januarja je preko 50 članov TVD Partizan iz Mengša prisostvovalo letnemu občnemu zboru. Kot gostje so se občnega zbora udeležili predsednik republiške zveze TVD Partizan, predsednik občinske zveze za telesno kulturo občine Domžale in načelnik TVD Partizan Jarše. Uvodno poročilo je podal predsednik društva tovariš Lovro Korenčan. V svojem izvajanju je podrobno govoril o obsežni dejavnosti, s katero se lahko društvo ponaša. Najzaslužnejši je bil prav gotovo gradbeni odbor, ki je vodil delo pri zgraditvi telovadnice, katero so adaptirali v stavbi nekdanjega mengeškega kina. Dela so zaključena v prvi fazi, to je, dograjeni sta velika in mala telovadnica ter stanovanje za hišnika in prostor za centralno ogrevanje, s pripadajočo instalacijo. Pičla finančna sredstva odboru niso dovoljevala nadaljevati delo za dokončanje druge faze, ki bi bila nujna, saj telovadeči nimajo potrebnih garderob niti sanitarij. Tovariš Korenčan je naglasil, da je bila dograditev telovadnice potrebna, skušnje pa kažejo, da je že danes telovadnica pretesna, saj je dnevno v njej poprečno 400 telovadcev. Preko 200 jih je iz osemletke Mengeš, drugi so člani društva, tako da je telovadnica ves čas zasedena. Štiristodeset članov društva Partizan v Mengšu je dobilo tako, po sedmih letih, zopet prostor, v katerem lahko razvijajo množično telovadbo. Sredstva so v veliki meri zbrali najaktivnejši člani društva. Društvo je v precejšnji meri izpolnilo vrzel v vodniškem kadru. Hvale vredno je, da delujeta v društvu dva pedagoga osnovne šole kot vodnika, kar je redek primer tudi drugod. Pri svojem delu so bili člani mengeškega Partizana deležni popolne podpore samoupravnih organov mengeških kolektivov ter vodstev družbeno-političnih organizacij v Mengšu. Posebej je predsednik naglasil uspešno sodelovanje z vodstvom in članstvom SZD1, Mengeš. Lovro Korenčan je v nadaljevanju nanizal prireditve in nastope članov TVD Partizan v Mengšu. Poleg telovadbe, katero gojijo v novi telovadnici od poletja 1963 dalje, so bili uspešni v smučarskih disciplinah in pri igranju šaha. Smučarji in šahisti so pridobili društvu nekaj prvih mest. Manjše uspehe so zabeležili igralci namiznega tenisa, medtem ko je delo košarkarjev bolj rekreativnega značaja. Igralci košarke so mladi fantje v starosti med 18. in 21. letom, ki ne kažejo volje za organizirano delo. Na koncu svojega poročila je predsednik omenil še načrte za prihodnje, pri čemer bo društvo moralo misliti tudi na želje in potrebe drugih, finančne možnosti za dograrlilev druge faze bodo omejene, saj imamo v ob- čini šole in kraje ter cele predele, kjer sploh nimajo telovadnic. Vsekakor ,pa bo treba misliti na poravnavo dolgov, ki jih je naredilo društvo v tej mandatni dobi pri gradnji telovadnice. Precej dela je bilo opravljenega »udarniško« in je ocenjeno na 20.000 N din, kar je seveda relativno, ker pri udarniškem delu vsega ni mogoče meriti z realno vrednostjo. Z besedami: »Vsem ki ste z udarniškim delom sodelovali pri uresničitvi naših nalog, iskrena hvala!« je predsednik končal svoje poročilo. O delu telovadcev in drugih sekcij je poročal Tone Sitar. Navedel je uspehe smučarjev in smučarjev skakalcev. Najzanimivejša je bila nrav gotovo tekmovalna prircclitev med Kam-ničani, Domžalčani in Mcngšani. V pretekli sezoni so v tej sestavi tekmovali na Veliki planini, letos bodo v gosteli pri Domžal-čanih, prihodnje leto pa bodo morali tekmovanje voditi Mcngšani. Začeto delo pri usposobitvi slalom proge na Gobnvici zagotavlja, da bodo dostojno izvedli sprejeto nalogo. Zanimivo je bilo poročilo vodje sadistov, tovariša Jagodica. Brez denarnih sredstev je šahistom v Mengšu uspelo dobiti 17 garnitur šaha. Zal pa bodo rabili denar za nabavo strokovne literature, ker so se odločili, da bodo učili mlade igralce igranja šaha po šolski metodi. Trenutno stremijo za tem, da doseže čim več članov IV. kategorijo. Poročilo o delu gradbenega odbora je podal njegov vodja ing. Miha Kosec. Telovadnica v Mengšu je stala, po izjavi ing. Kosca 259.008,01 novih dinarjev. Izdatki ne vključujejo telovadnega orodja. I dovodni dom Partizana tehnično še ni prevzet, zato bo to moral letos uresničiti novi odbor. Denarna vprašanja v društvu je urejal in vodil blagajnik Pranc Bregar. »V preteklem letu je imelo društvo preko 1 tO.000 N din bruto prometa. Zal so restrikcije v gospodarstvu prizadele tudi društvo in je bilo nekaj dolgov plačanih šele po sodnem nalogu, kar je veljalo društvo preko 3600 N din, ki bi jih lahko koristno naložili npr. za nakup orodja ali podobno. Društvo je še vedno dolžno upnikom okoli 40.000 N din in bo morala nova uprava Partizana Mengeš stremeti za tem, da se ti dolgovi poravnajo. Občni zbor je pozdravil predsednik republiške zveze Partizan Slovenije, Jože Zevnik, predsednik občinske zveze za telesno kulturo pa je v diskusiji omenil težave s katerimi se športna dejavnost srečuje letos. Postavka 0.88 "/o proračunskih sredstev občine Domžale prav gotovo ni dovolj in nič ne kaže, da bi lolesno-vzgojnn dejavnost bila deležna širšega mate- rialnega priznanja in podpore. Pohvalil je plodno sodelovanje med občinsko zvezo in mengeškim Partizanom in apeliral na nadaljevani/ takšnega sodelovanja tudi v bodoče. Za prizadevanje pri zbiranju denarnih sredstev, je rekel Zevnik, lahko Mengšanom le čestitamo, du jim je uspelo zbrati vse to, o čemer smo danes slišali. Občinska zveza, je nadaljeval, je delala v preteklem letu v skrčeni obliki, ker enostavno ni bilo mogoče zbrati vedno vseh članov odbora k seji. Večina razgovorov je potekala med predsedniki, tajniki in blagajniki društev. Tudi v prihodnje velja nadaljevati s takšno prakso. Od njega osebno so obiske lahko pričakovala le delov- na društva v občini, kamor sodi seveda TVD Mengeš. V diskusiji so sodelovali še tovariš Gnrjup, predsednik SZDL Mengeš, Emil Maver in drugi. Vsi so se zavzemali za to, da prejme uprava TVD Partizan Mengeš priznanje javnosti in množično podporo za svoje delo. Ob zaključku je občni zbor sklenil, da tokrat prvič in potem na vsakem naslednjem občnem zboru izvoli častnega predsednika društva. To naj bo zaslužni delavec v društvu. Občni zbor me je prepričal, du mengeški Partizan uspešno dela. saj so z. njegovim delom zadovoljni tako aktivni člani kot tudi drugi prebivalci Mengša. Otmar Lipoošek Uspešno delo Ihanskih smučarjev Letošnja zima je precej muhasta, saj nam je pokazala že trikrat zaporedoma hrbet. Padlo je že mnogo snega, vendar nam je le malo koristil. Prizadevni pionirji in funkcionarji pa so le prišli na svoj račun in uspeli izpolniti program dela sprejet na občnem zboru. Ta pohvala velja ihanskim smučarskim delavcem, ki so neumorno delali z miadino na snegu, čeprav niso bili dani najboljši pogoji ne za tekmovanja niti za izvajanje tečajev. Pa so uspeli. Tako so se ihanski aktivni tekmovalci udeležili vrste tekmovanj ne samo doma temveč po vsej državi in še izven nje. Skupaj je bilo 11 nastopov. Med njimi so bili nastopi članov v reprezentanci Slovenije in celo v državni reprezentanci, v kateri je nastopal mladinec Bogdan Slavnih in sicer v Italiji. Nismo pa polagali pozornosti samo na tekmovanja, ki so bila samo odraz, žc pridobljene kvalitete ampak smo organiziral doma šolsko prvenstvo in samostojni tečaj, ki je trajal 5 dni in je bil prvenstveno posvečen samo pionirjem - bodočim tek-inovaleem. Na jugoslovanskih športnih igrah v Kranju dne 50. januarja, kjer je v celoti zastopala občino kot občinska reprezentanca samo ekipa ihanskega kluba, pa smo poleg kvalitete pokazali tudi množičnost iz katere samo lahko raste kvaliteta. Skoki v Ihanu Tekmovanja v smučarskih skokih, ki je bilo v Ihanu v nedeljo, 6. februarja, se je udeležilo 75 tekmovalcev iz 25 matičnih klubov. Prireditelj, Smučarski klub Ihan, jih je razdelil v tri kategorije: mlajše in starejše mladinec ter člane. Med mlajšimi mladinci, teh je bilo sedemnajst, je zmagal s skokom 33,5 m Janez PIVK, član Smučarskega klubu Logatec pred Bojanom Somom iz Ihana. Pri starejših mladincih je bil najuspešnejši Franc GOLJAK iz. Šentvida nad Ljubljano pred Mirom Križnarjem iz Škofje Loke. V članski konkurenci je prepričljivo zmagal OTON GIA-COMELLI, član Smučarskega kluba Enotnost iz Ljubljane (41,5 in 41 m) pred Veljkom Štrucljem (39,5 in 59 m) iz Crnc na Koroškem ter Junkom Rozmanom (38 in 34 m), članom smučarskega klubu Jesenice. Ihansko tekmovanje je bilo izvedeno v neugodnem vremenu. Odjuga, ki je topila še zadnje zaplate snegu, je pripravila organizatorjem nemalo preglavic. Sicer se Ihančani niso predali in so navozili na skakalnico prek 70 voz snega, niso pu mogli preprečiti, da bi ne bil sneg tako slab. kot je bil. Okolica Ihana, ki skoro nikjer več ni bela, je bila v slabo reklamo za »smučarsko tekmovanje«. Kljub temu si je nedeljske tekme Ogledalo več kot 1000 ljubiteljev smučarskih veščin. Smelo pa krilimo, da bi jih bilo še precej več, če bi bilo vreme bolj smučarsko. Številne pripombe, katere so dajali prebivalci Ihana in Domžal, so sice* glede datuma umestne, vend.' je treba naglasiti, du je ihansko prvenstvo izvedeno vsako leto po razporedu, ki ga pripravi Smnčnrska^zveza Slovenije. (Nadaljevanje s 4. strani) — mesto v sistemu in odnosih Socialistične zveze s samoupravnimi in predstavniškimi organi in drugimi ustanovami. — načela organiziranju SZDL, konstituiranja vodilnih forumov, odnosi med njimi in članstvom ter načela rotacije in ponovne Izvolitve, — vzpostavitev občinske organizacije kot osnove .Socialistične zveze delovnega ljudstva. Poleg lega smo v številki 10/65 objavili naše mnenje o razvoju občinske organizacije SZDL. Zato prosimo občane, dn nn sestankih SZDL. javnih tribunah in pismeno na občinski odbor SZDL sodelujejo v tej razpravi in nam posredujejo o tem svoja mnenja. Andrej Drmal