ŠTEVILKA 204 LETO XVIII 30- SEPTEMBER 1984 brestov /obzornik lasilo delovne organizacije Surovine, dinar, devize, tržišče... točk3 *zteku tretjega četrtletja se pričenja tudi iskanje opornih Pi'e >1 Za usmcritev gospodarjenja v prihodnjem letu. Zato najprej Na ®let*amo ocene iz preteklih obdobij in njihovo uresničevanje. V(, ..Podlagi zapaženih gibanj skušamo »ujeti veter« letošnjih napo-trcj *’ da bi tako v zadnjem četrtletju lahko izdelali kar najbolj en Plan za bližajoče se novo leto. SUrovine s Začnemo naš splošni pregled druJ!0vlnami oziroma nekaterimi ,ahf«ti vhodnimi materiali, Padu8°tovimo, da so se še kar s ‘l^ale že kronične težave ltVaH*nanikaniem nekaterih vrst sen Jetnega lesa (bukovina, je-tetnin?st^ Pa tudi visoko kvali-ij^g]. turnirjev. Prav tako smo rib 1 dokaj težav zaradi nekate-dom P^mal° kvalitetnih drugih acih izdelavnih materialov. zahtf»°8° domačih dobaviteljev zdrn;Va za svoje dobave tudi Ce evanje deviznih sredstev. kljuife vhodnih materialov so se boli „ ?aiyrznitvi lahko nekoliko delko t ta^aIe kot cene končnih izhodnih ker ie praviloma pri drutr..« materialih prehod na ceno af-n **P izdelka z drugačno ati drugačno kvaliteto lažji in kontrola težja kot pri končnih izdelkih. Pri podražitvah so prednjačile cene energije oziroma z energetiko zvezanih surovin. CENE Cene (tudi naših) izdelkov so pač morale slediti splošnim gibanjem na trgu. Določeno »nasilje« nad politiko cen povzroča poleg nekaterih ugodnih učinkov tudi mnogo slabih. Zamrznitev, povezana z izrazito administrativnim določanjem cen, povzroča poleg cenovnega neskladja skozi ne-do-hodek tudi motnje na trgu in družbeno škodo, ko se zaradi cenovnih neskladij opuščajo celo razmeroma dobri programi. Veljavni sistem cen je bil v bistvu udarec tržnosti, pa tudi produktivnosti. Lahko zatrjujemo, da je vzpodbujal neko jugoslovansko posebnost — kako priti do dohodka predvsem na podlagi »administrativnih inovacij«. Ne glede na vse to smo ugotovili, kako so cene naših izdelkov iz razmeroma skromne rasti v letu 1982 precej poskočile v letu 1983 in so imele letos zopet nekoliko bolj umirjeno rast. DEVIZE Cene v izvozu so seveda podvržene izrazito mirnejšim gibanjem. Največkrat jih merimo v vseh gospodarsko stabilnejših državah z enomestno stopnjo rasti. Za izvoz oziroma za uvoz pa je pomembno še dvoje: delež deviz, ki po zakonodaji pripada posameznemu izvozniku od iztrženih deviz ter seveda tečaj posamezne tuje valute oziroma dinarja. Žal moramo ugotoviti, da so splošne oziroma skupne družbene potrebe tako velike, da država še vedno močno pritiska na zmanjšanje razpolagalne pravice (letos Senska kompozicija Na prvo mesto moramo postaviti perspektivo razvoja; ta mora biti skladna s strategijo, za katero smo se opredelili. Vsaka razvojna politika v organizaciji združenega dela mora biti preverjena z vidika vključevanja v mednarodno delitev dela (izvoz-uvoz-energija-surovine). V vsaki organizaciji združenega dela moramo preverjati, kakšno kadrovsko strukturo imamo, s koliko znanja razpolagamo, ali je ta kadrovska struktura usmerjena k moderni tehnologiji, ali daje in nudi alternative, da se zaustavijo negativni procesi pri osebnih dohodkih, standardu, ali odpira poslovno politiko in razvojno politiko za izhod iz sedanjega težavnega položaja. Andrej Marinc je za Brest 45,9 %). Kar zadeva vrednost valut oziroma tečaj, pa lahko ugotovimo, da so vse glavne valute, ki nas zanimajo (ameriški dolar, britanski funt, nemška marka, švedska krona) rastle razmeroma vzporedno v letu 1982 in delno v letu 1983. Dolar je sicer že nakazal prednost v rasti, a je v prvem trimesečju 1984 celo nekoliko nazadoval. Izrazito pa je poudarjena njegova rast sredi letošnjega leta. TRŽIŠČE Zakaj nas omenjene zadeve zanimajo? Zato, ker je današnje gospodarsko življenje v svetu tako zelo prepleteno med seboj, da so vplivi že kar neposredni. Z izvozom si zagotavljamo devize in s tem nadaljnje delo. Ob tem je izredno pomemben tudi vpliv domačega trga. Kratkoročne (enoletne) odločitve temeljijo na ocenah, ki so samo delno zanesljive, a brez njih ne moremo izdelati plana za prihodnje leto. Že v začetku je potrebno opredeliti predvsem: — koliko prodati na domačem trgu in koliko v izvoz, — koliko nabavljati na domačem trgu in koliko uvoziti, — katera naj bodo uvozna oziroma izvozna področja (država) in v kakšnem razmerju, — kakšno gibanje vhodnih in prodajnih cen pričakujemo, — katerim programom bomo glede na ekonomske in tehnološke oziroma surovinske in kadrovske vplive ter možnosti dali prednost in katere bomo opuščali. Naloga je zahtevna in nehvaležna. Ocena je lahko napačna in se hitro bridko maščuje. IZVOZ Zadnje dni septembra se je sestala skupina delavcev s področja blagovnega prometa ter poskušala odgovoriti na zastavljena vprašanja. Glavna izhodišča poslovanja za prihodnje leto naj bi po oceni bila tale: — še nadaljnja rast izvoza in temu ustrezno zmanjšanje prodaje na domačem trgu; — večanje izvoza končnih izdelkov in umirjenejša rast ali celo zmanjšanje izvoza izdelkov nižje stopnje predelave; — rast vrednosti deviz (dolarja) bo še obdržala svojo smer, pri čemer ni izključena določena recesija v delu leta; — inflacijska stopnja v naši državi ne bo bistveno drugačna od letošnje; — nakazano je prosto oblikovanje cen (z možnostjo državne intervencije, ki pa se je doslej pokazala kot pravilo). * Glede na vse do sedaj omenjene in še nekatere druge ugotovitve ter ocene moramo celoten plan zastaviti tako, da bomo kar najbolj obvladovali domače in tuje tržišče, da bomo v izvozu imeli potencialne možnosti za prehode z enega trga na druge, če se kje pojavi kriza, ter da bomo nepretrgano spremljali sistem domačih cen in po potrebi takoj ukrepali. Na splošno je moč oceniti, da bodo osnovna gospodarska gibanja v letu 1985 v glavnem približno enaka kot v letu 1984. V katerih ocenah smo zadeli in v katerih bo šlo življenje drugače in svojo pot, pa bomo videli 31. decembra letos. Z. Zabukovec Za večjo učinkovitost DEJAVNOSTI KOMUNISTOV V NAŠI OBČINI PO 13. SEJI CK ZKJ Na podlagi dokumentov 13. seje CK ZKJ in usmeritev 6. in 7. seje CK ZKS ter ocene ugotovitev iz ankete o nekaterih temeljnih vprašanjih delovanja osnovnih organizacij in komunistov v naši občini je predsedstvo občinskega komiteja ZKS pripravilo program osnovnih dejavnosti komunistov po 13. seji CK ZKJ v naši občini. Osnovne dejavnosti bodo: raz- bilizacijske sposobnosti, ugleda prava o predlogu sklepov 13. seje, komunistov in njihovih osnovnih ocena o uresničevanju politike organizacij. Na podlagi ocen in gospodarske stabilizacije ter mo- (Nadaljevanje na 2. strani) Za večjo politično učinkovitost (Nadaljevanje s 1. strani) ugotovitev mora vsaka osnovna organizacija dopolniti program svojega delovanja, ki mora pomeniti sistematično odpravljanje ugotovljenih slabosti oziroma ponovno uveljavitev nekaterih osnov za delovanje komunistov. Na seji občinskega komiteja, ki je pomenila zaključek organizacijskih priprav za delo po 13. seji, so bili prisotni tudi člani političnega aktiva, ki so poleg že zadolženih članov občinskega komiteja, zadolženi za sodelovanje v razpravah v osnovnih organizacijah. S člani občinskega komiteja, političnimi aktivisti in s sekretarji osnovnih organizacij je bilo dogovorjeno, da morajo komunisti v vseh osnovnih organizacijah temeljito obravnavati svoje delovanje ne le v osnovnih organizacijah, pač pa tudi v ostalih družbeno političnih organizacijah, organih upravljanja in delegacijah, da bi lahko ocenili svojo učinkovitost in ugled med delovnimi ljudmi in občani. Vsaka osnovna organizacija si je zastavila svoj načrt dela; tako da bodo na razpravah prisotna tudi vsebinska vprašanja o delovanju samoupravnih organizacij in skupnosti v naši občini. Na seji komiteja so bili obravnavani tudi polletni rezultati gospodarjenja v organizacijah združenega dela, ki so bili ocenjeni kot sorazmerno ugodni. Vendar pa bo potrebno v razpravah oce- niti tudi gospodarjenje s sredstvi, kjer še vedno ni dovolj resnosti in discipline. Trdnejše mesto v združenem delu morajo dobiti tudi inventivna dejavnost, sodelovanje z drobnim gospodarstvom in nagrajevanje po rezultatih dela. Temeljito je potrebno oceniti tudi izvozne rezultate ter področje skupne in splošne porabe in si zastaviti razvojne usmeritve za prihodnje srednjeročno obdobje. Glede na to, da je razprava zastavljena zelo široko, se bodo osnovne organizacije sestale večkrat, da bodo lahko izluščile najpomembnejša vprašanja. Da bi dosegli poenotenje ocen in enotno zastavili cilje delovanja bodo sklicane tudi akcijske konference vseh komunistov Bresta in Kovinoplastike, seja komunistov — neposrednih proizvajalcev, posvet komunistov, ki so organizirani in delujejo v krajevnih skupnostih in komunistov na področju vzgoje in izobraževanja. Poseben posvet bo namenjen tudi delovanju mladih komunistov. Konec oktobra bo seja občinskega komiteja, ki bo strnila razprave po osnovnih organizacijah in posameznih področjih v delovanju komunistov ter oblikovala usmeritve za prihodnje delo komunistov v naši občini. Predsedstvo občinskega komiteja ZKS ugotavlja, da so komunisti pretežno delavni samo na sejah osnovnih organizacij in da se njihovo delo ocenjuje s seštev- nr i • i • v • vi Tudi drugič ni slo IZID SEPTEMBRSKEGA REFERENDUMA 19. septembra je bil v vseh Brestovih temeljnih organizacijah spet referendum o spremembah samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje dohodka, in sicer o vprašanjih razširjene reprodukcije, minulega dela in spremembi lestvice za nagrajevanje inovacij. V posameznih temeljnih organizacijah je od vseh zaposlenih glasovalo »ZA« spremembe naslednje število delavcev: POHIŠTVO IVERKA MASIVA ŽAGALNICA GABER JELKA PRODAJA TAPETNIŠTVO MINERALKA 449 ali 60,84 % 66 ali 39,75 °/o 188 ali 64,60 % 151 ali 77,83 % 80 ali 51,61 % 66 ali 38,15 % 180 ali 71,14 % 69 ali 53,90 % 23 ali 44,23 % Iz teh podatkov je videti, da je za spremembe omenjenega sporazuma glasovalo v vseh temeljnih organizacijah skupaj 1272 delavcev oziroma 59,16 %. Kljub temu, da je večina delavcev vseh temeljnih organizacij glasovala za omenjene spremembe, pa le-te niso sprejete, ker v treh temeljnih organizacijah (IVERKA, JELKA, MINERALKA) ni glasovala za spremembe večina delavcev. Ker gre za sprejem sprememb skupnega samoupravnega splošnega akta delovne organizacije, so le-te sprejete, če se zanje odloči večina delavcev v vsaki temeljni organizaciji. Na predlog sprememb omenjenega sporazuma med javno razpravo ni bila podana niti ena pripomba. Tako je kar nerazumljivo, da se delavci treh temeljnih organizacij niso odločili s potrebno večino za sprejem teh sprememb. Predlagana rešitev glede osebnega dohodka na podlagi minulega dela je namreč takšna, da bi se dosedanjemu faktorju delovne dobe prištel še faktor uspešnosti, kar pa pomeni lahko samo večje osebne dohodke delavcev na podlagi minulega dela. Glede na takšen rezultat referenduma se za osebne dohodke delavcev na podlagi minulega dela ne more upoštevati tudi faktor uspešnosti in se torej osebni dohodki iz minulega dela ne morejo povečati. A. Perčič Z referenduma v TOZD POHIŠTVO kom funkcij, ki jih opravljajo, da pa se ne ocenjuje njihovega dejanskega dela v družbeno političnih organizacijah in društvih, organih upravljanja in delegacijah — torej med ljudmi. Tudi metode dela osnovnih organizacij zvečine niso ustrezne, zadolžitve komunistov niso dovolj neposredne. Idejno politično usposabljanje komunistov je preveč namenjeno samo sebi, proces idejne diferenciacije preveč mrtvo in se izgublja v tihi enotnosti komunistov. Skrb za krepitev moralnega lika komunista je prej izjema kot pravilo, zato se mora v razpravah, ki potekajo, vsak komunist opredeliti o omenjenih vprašanjih. Med komuniste morala prodreti spoznanje in zavest, da je uspešnost oziroma učinkovitost merilo za delo slehernega komunista. Razprave morajo zato biti kritične in samokritične ter dovolj neposredne in podprte z dejstvi. Potrebno je opozoriti tudi na to, da tak način dela komunistov ne sme in ne more biti prisoten samo na eni seji oziroma na eni neposredni akciji. Usmeritve, ki jih bodo sprejele osnovne organizacije in občinski komite na podlagi ugotovljenih ocen, morajo pomeniti trajno vrnitev k uveljavljanju določil programa ZKJ ter statuta ZKJ in ZKS o načinu in vsebini dela komunistov. Samo tako bodo izpolnjeni temeljni pogoji, ki bodo okrepili moralni lik komunista, s tem pa tudi njegov ugled med delovnimi ljudmi in občani. A. Pavlič Bo odslej bolje? KOMISIJA ZA INOVACIJE ZASTAVILA DELO Na pobudo vodstva delovne organizacije se je konstituirala komisija za inventivno dejavnost na ravni Bresta, da zapolni organizacijsko vrzel na področju inventivne dejavnosti. Ta komisija je osnovana kot usklajevalec dela med temeljnimi organizacijami, dokler ne bomo imeli poklicnega organizatorja inventivne dejavnosti. Smisel in namen te začasne komisije jev tem, da se na enem mestu zbirajo podatki o inventivni dejavnosti, ki jih je potrebno občasno posredovati posameznim službam, ki bodo reševale morebitne probleme pri izpeljavi postopka in podobno. Po sprejetju pravilnika o ustvarjalnosti pri delu je komisija pripravila obrazce in shemo postopka od prijave do realizacije ustvarjalnega predloga. Ker pa skupna komisija o inventivni dejavnosti ne more voditi postopka za vsako temeljno organizacijo, poklicnega organizatorja inventivne dejavnosti pa še nimamo, je potrebno, da vsaka temeljna organizacija začasno osnuje komisijo, ki bo organizacijsko vodila postopek ter o zadevi obveščala skupno komisijo. Komisija v temeljni organizaciji nima nobenih odločitvenih možnosti, ampak samo zbira, evidentira in skrbi za pravilno izpeljavo postopka. O vsem odločata poslovni svet in poslovodni organ TOZD, razen v Skupnih dejavnostih, kjer ni poslovnega sveta, in prevzame njegovo funkcijo komisija. S. Knap Osrednje in konkretno vprašanje je nagrajevanje po delu in rezultatih dela. Zveza komunistov se mora boriti proti sedanji uravnilovki in plavati proti toku. Potrebna je diferenciacija v tem smislu, da bodo bolje nagrajeni tisti, ki s svojim ustvarjalnim in drugim kvalificiranim delom več prispevajo h končnim dosežkom. Ni drugega izhoda. To je realna perspektiva za kolektive in za družbo v celoti. Andrej Marinc Brest in likvidnost Že večkrat smo v OBZORNIKU pisali o likvidnostnem položaju naše delovne organizacije, saj nas težave na tem področju več ali manj stalno spremljajo, ker imamo premalo lastnih in dolgoročnih virov za trajna obratna sredstva. Poletni meseci, ko je že po običaju prodaja slabša, zamik v proizvodnji za izvoz, neustrezno kreditiranje priprave in proizvodnje za izvoz, rast cen reprodukcijskega materiala in kampanjska nabava le-teh glede na stanje na našem tržišču, so pripomogli k temu, da naša likvidnost v tem trenutku ni najbolj ugodna. Tudi izračuni, ki so izdelani za mesece do konca leta, kažejo, seveda glede na načrtovano prodajo na domačem trgu in v izvozu ter na predvidene izdatke, da bomo morali skrajno preudarno razporejati finančna sredstva, če naj ne bi zašli v večje težave. Ob tem se spomnimo, da tudi družba v zadnjem letu posveča mnogo več pozornosti redu in disciplini na tem občutljivem področju, zato je bil tudi sprejet ukrep o izplačilu akontacij na osebne dohodke v primeru neporavnanih zapadlih obveznosti na izplačilni dan ter zakon o zagotovitvi lastnih in dolgoročnih virov za trajna obratna sredstva, ki omejuje investiranje, če se določila zakona ne bodo spoštovala (o obeh ukrepih smo v glasilu že obširneje poročali). Tudi gibanje virov in trajnih obratnih sredstev ni ugodnejše glede na stanje 31. 12. 1983 (primerjava s stanjem 30. 6. 1984), zato bomo takoj pričeli z izvajanjem nekaterih nalog, ki so v tem položaju nujno potrebne: — poiskati vse možnosti, da se poveča prodaja na domačem trgu in v izvozu nad načrtovano, — racionalizirati nabavo in s tem zmanjšati odlive na najnižjo možno raven, — prizadevali si bomo, da se poveča obseg kreditov za pripravo in proizvodnjo za izvoz, — omejili bomo izdatke za i® vesticijsko vzdrževanje na na] nujnejše, — iskali bomo dodatne >* nančne vire (likvidnostni in do* goročni krediti), — zmanjšali naj bi obseg traj nih obratnih sredstev na naj" ugodnejšo raven. S tem v zvezi bodo nalog*; opredeljene še nadrobneje, ke* nismo navedli vseh možni*1 ukrepov. . Sledile pa bodo tudi neposre*1' ne zadolžitve, z rednim spren1" ljanjem izvajanja dogovorjenega Vsa prizadevanja pa ne bod® dala ustreznih rezultatov, če s, ne bomo v prihodnosti še bolj vključevali v izvoz. Še naprfj lahko pričakujemo zmanjševanj' prodaje na domačem tržišču, saj kupna moč nenehno pada, P® slovna banka krči obseg potroS niških posojil, povečevanj obrestnih mer pa še dodati*, zmanjšuje zanimanje potrošn* kov za najemanje kreditov. Prednosti izvoza pa so v ten* da skoraj ni zalog gotovih ,z’ delkov, ker je zagotovljen P™ sman, dane so možnosti za kor*" ščenje selektivnih kreditov P^j slovnih bank, ustvarjanje devi* nih sredstev, ki jih potrebujem za uvoz in združevanje ter ® nazadnje pomeni stalno sooc® nje s konkurenco na tujih trZ*" ščih, s tem pa tudi dviguje r® ven kakovosti naših izdelkov vseh pogledih. Pozabiti pa tudi ne smemo, d® je finančno stanje v delovni ganizaciji v veliki meri odvisd od nas samih, se pravi, da je soodvisnosti z ustrezno poslovi* politiko, kajti vsaka poslov® odločitev (kadrovska, nabavit®' proizvodna, prodajna, financ® itd.) se na koncu odrazi v fin®*1 cah in rezultatu poslovanja. P. Kovše® Možnosti za sodelovanje OBISK SOVJETSKE DELEGACIJE V zadnjem tednu avgusta je bila na obisku v Brestu, Slovenijalesu in Slovenijacestah sovjetska delegacija, ki sodeluje pri projektu »SEPARACIJA VERMIKULI-TA V SOVJETSKI ZVEZI«. Namen obiska pri nas je bil: 1. razčistiti vsa nerešena vprašanja, ki se nanašajo na ponudbo in izdelavo idejnega projekta; 2. predstavitev polindustrijskih poizkusov pri separaciji vermi-kulita in analiza rezultatov; 3. ogled proizvodnje Negor plošč; 4. možnosti za prihodnje sodelovanje. Najprej smo obravnavali nerešena vprašanja, ki so nastala pri izdelavi idejnega projekta. Vse nejasnosti smo pojasnili in ustrezno dokumentirali, tako da je idejni projekt celovit in ustreza sovjetskim predpisom. V sklopu projektne naloge in dogovora v Moskvi smo bili dolžni dokazati kvaliteto, ki jo ponujamo v idejnem projektu. To smo dokazovali na polindustrijskih poizkusih. Sovjetski predstavniki so bili s tehnološkimi rešitvami in končnimi analiz®1? zelo zadovoljni. Naš trud in de so ocenili kot zelo dobro, saj si® imeli zelo malo časa za tako v j lik poseg. Rezultati so bili n® šini mednarodnih norm, ki J s projektom tudi zagotavljamo- Kot so predstavniki sovjet®-delegacije izjavili, so si z n®J',u). jim zanimanjem ogledali nas t nološki proces pri izdelavi Ne=. plošč, saj je bilo to zanje P°YS 0 novo. Vedeli so, da uporablja** kot osnovno surovino vermiku ^ iz Sovjetske zveze, niso P® ^ predstavljali, kakšen je proces < izdelavo plošč. Nakazali so Da nosti za kasnejše sodelovanje P prenosu te tehnologije. Med obiskom so si ogledali di proizvodne prostore SCT L J ljana, TOZD Strojni inženiring^ V naslednjih mesecih naj bi ^ dogovorili in sklenili pogodb o . izdelavo projektne dokument®■ ■ je, ki jo sovjetski predstavn potrebujejo za prijavo invest je" , t o Na koncu lahko rečem, d®. J va-začetek neposrednega uresnic nja naše ponudbe, ki smo j° F slali v juniju. .e?lj M. Brani®e,J Posvet naših pohištvenikov PRIZNANJA BRESTU 't-PA . Ma jesenskem velesejmu v Zagrebu je bilo za razstavi j alce-pro-'•;vajalce pohištva organizirano tudi strokovno posvetovanje z na-*‘vom »okrogla miza« z istočasno podelitvijo nagrad in priznanj ^OBIL-GPTIMUM za leto 1984. Prireditev je pozdravil tudi ge-nei'alni direktor zagrebškega y?*esejma Bohumil Bernašek, . je poudaril, da je pohištvena '•klustrija zastopana na 30.000 padratnih metrih površine in je torej ena izmed najvažnejših e MOBIL OPTIMUM POHVALA ti predstavljeno v takšni luči, kakršne so naše možnosti. Premalo je tistih proizvajalcev, ki so sposobni zadostiti normam in merilom kvalitete zahodnoevropskih kupcev, čeprav bi se v izvozu našega pohištva morali nasloniti ravno na njih. Zato so prizadevanja proizvajalcev, pa tudi instituta za drvo iz Zagreba in zagrebškega velesejma usmerjeni v to, da bi naša proizvodnja pohištva še naprej napredovala v smeri doseganja evropske ravni v kvaliteti pohištva. Tudi nagrade MOBIL-OPTI-MUM so namenjene v glavnem za spodbudo in priznanje oblikovalcem in vsem, ki sodelujejo pri nastanku izdelka. Nagrajujejo se namreč tudi tržnost, ekonomska usklajenost in vrsta drugih zadev, predvsem pa zagotovilo, da bo tržišču zagotovljena neprekinjena in solidna oskrba. Brest je za svoje razstavljene izdelke dobil letos naslednje nagrade: — POHVALO za program HELENA — DIPLOMO za program MAJA/O — DIPLOMO za kuhinjo B/15 — DIPLOMO za sedežno garnituro LENKA. Menimo, da smo glede izbora modelov, pa tudi kvalitete oblikovanja na pravi poti, ker nam je s tem zagotovljena dolgoročna prisotnost na tujem in domačem tržišču. F. Turk Kdaj nove sušilnice? ZA MANOAfc*" _.,HEiBNA" »»AVtUOHA O OCJtNJVAHUJ i »Kiten* VOK** OS*V*^e HVOUSIMMK % Ijk/p- —(S ! j 1;°b našega gospodarstva. Tu-s Ul. domači poslovni ljudje to I izkoristijo, saj se tu- pJ..s*tlepaj° zelo veliki in važni kar priča rezultat še poseči etos sklenjenih pogodb. Si-ne gre samo za to, temveč f i vrlroeejam m MOBIL OPT1MUM diploma *’’*■*. ,.j b' — „«» MA A C Na to vprašanje v tem trenutku ni mogoče natančno odgovoriti, ker iz proizvodnje še ni vseh delov sušilnice. Do zamude prihaja zaradi pomanjkanja repro-materialov pri izvajalcu del, pa tudi pri njegovih kooperantih. V teh dneh so začeli s pokrivanjem in oblaganjem skeleta sušilnice. Pričakujemo, da bodo z montažo strehe in zidov končali do konca meseca, nakar se bo začela montaža opreme v sami zgradbi sušilnice. Pri tem delu je predvidenih več izvajalcev za posamezne dele opreme. POLIKS Žiri s svojimi kooperanti bo montiral grelce in ventilatorje ter napeljavo do njih, zavod Zoran Rant Škofja Loka pa bo montiral kondenzacijske agregate ter povezal vse ključne dele in pognal sušilnico. Glede na trenutno stanje ocenjujemo, da bi zagon opravili do konca oktobra, kar pa pomeni štirimesečno zamudo glede na pogodbo z izvajalci del, ki je bila podpisana lani decembra. Seveda se ta zamuda lahko še podaljša, če bi nastopile še dodatne težave pri samem zagonu in preizkusnem obratovanju. Zato smo predvideli, da bo prvo sušenje od začetka do konca opravil strokovni delavec zavoda iz Škofje Loke ob hkratnem inštruiranju delavcev, ki so predvideni za upravljanje s sušilnicami. Zamujanje pri izgradnji sušilnic bo nujno vplivalo na zamujanje pri rekonstrukciji tovarne in s tem tudi na slabše rezultate poslovanja od predvidenih. Zaradi tega že organiziramo proizvodnjo in sušenje lesa s pospešenim tempom, da bi si ustvarili pogoje za kolikor toliko normalno odvijanje proizvodnje in tako izpolnili letošnje planske obveznosti. M. Kusič Brest na zagrebškem velesejmu Na zagrebškem sejmišču, kjer že 75 let zapored pripravljajo velike razstave domačega in tujega gospodarstva, je 9. septembra podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Janez Zemljarič odprl jesenski mednarodni zagrebški velesejem. Udeležilo se ga je 1800 domačih in 1360 tujih razstavljalcev iz 66 držav, kar je rekordno število tujih udeleženk. M doK:-Za vtise, ki jih obiskovalci pa ]<’PI'i tako raznoliki izbiri, 'Z(lelko kvaliteti razstavljenih TlMm»er Po daljšem času je bila v cerkniškem Brestovem salonu P0h*s.ro: spet odprta likovna razstava. Tokrat je šlo za kvalitetnejšo izbl ^ razstavlja Stojan Razmovski, ki se je s svojimi likovnimi deli 11 ^ Ijavil doma in v tujini (50 samostojnih in nad 50 skupinskih ra? jgO ter vrsta domačih in tujih priznanj). Po rodu Makedonec že a?‘je-vrsto let živi v Postojni. Njegova umetnost izvira iz eksotične sr„e ,!sti veške ikonografije, ki pa ji je dal modeme doživljajske razsezivi Otvoritev razstave je bila korektna, obisk nad običajnim in Pr’ kovanim. Kadrovske štipendije letos Temeljna oblika zadovoljevanja prihodnjih potreb po kadrih sp kadrovske štipendije, ki jih organizacije združenega dela podedujejo tistim udeležencem v usmerjenem izobraževanju, ki se izobražujejo po vzgojno-izobraževalnih programih in smereh, za katere s° neposredno zainteresirane. Kadrovske štipendije so torej: — sestavni del vlaganj v družbeno reprodukcijo, — instrument kadrovske politike organizacij združenega dela, — usmerjevalni dejavniki pri vključevanju mladine v usmerjenem izobraževanju, — oblike povezovanja in vzpostavljanja razmerij udeležencev v usmerjenem izobraževanju z nosilci zaposlovanja, — spodbuda mladini za boljše učenje. Brest na osnovi strukture dela za vse temeljne organizacije razpisuje štipendije za tiste programe, za katere bo potreboval kadre, spenjeno je, da bi letno potrebovali 60 do 70 štipendistov za srednje šole in približno deset štipendistov za višje in visoke šole. Od teh potreb je 70 odstotkov lesarskih poklicev. , Letos je svet za kadre dvakrat podeljeval štipendije; za srednje sole tik prek začetkom pouka na srednjih šolah, za visoke in višje Pu tik pred iztekom roka za podeljevanje kadrovskih štipendij, kl je bil določen v skupnem razpisu kadrovskih štipendij za Stotnijo. Za boljšo predstavo navajamo preglednico o razpisanih in pode-1 tenih štipendijah po posameznih programih. Delo na skladišču lesa v TOZD ŽAGALNICA Stopnja zaht. Programi Razpis. Podel. Sklen. pogod. Nepod. A- SREDNJE ŠOLE D. obdelovalec lesa 13 4 4 — 9 v- lesar širokega profila 36 7 7 —29 lesar tapetnik 4 4 4 — v- elektrikar energetik ■ obdelovalec kovin 1 1 1 — 7 2 2 — 5 v- vzdrževalec varil, strojev 10 13 12 + 2 ■ Preoblikovalec in spajalec kovin 1 1 1 — ■ monter in upravljalec en. naprav 3 — — — 3 IV- kuhar 1 — 1 Y" Ksar tehnik 8 13 13 + 5 ■ strojni tehnik 2 7 4 + 2 ^^tekstilnomehanski tehnik 1 1 1 Skupaj srednje šole 87 53 49 —38 B- višje in visoke šole ekonomist 2 2 1 — 1 |kpL inženir lesarstva ’PL inženir strojništva d!pL inženir elektrotehnike ‘PL inž. kem. tehnologije !p • inž. arhitekture *PL ekonomist L|lp|' inž. org. dela — rač. d*P ' inž. matematike — rač. -lp ' obramboslovec 3 2 2 — 1 2 1 1 — 1 1 1 1 — 1 7 7 + 6 1 1 1 — 3 2 2 — 1 1 1 1 — — 1 1 + 1 1 1 1 — ^uPaj višje in visoke šole 15 19 18 + 3 Varovanje našega premoženja 2n^a^rovske štipendije Znasajo od 1. septembr doti1611 uspeh ,____u_ so v Sloveniji enako odvisne od uspeha in septembra dalje za učence v srednjem izobraževanju: 3er uspeh 5m&Jobcr Za študente 9’9 6-5 6-6-7,2 o’^ 7»9 o’2~~8>6 9 9-4 10,0 na višjih in visokih šolah 400 točk 3.460 din 480 točk 4.152 din 590 točk 5.104 din 720 točk 6.228 din pa s povprečno oceno: 600 točk 5.190 din 650 točk 5.623 din 720 točk 6.228 din 800 točk 6.920 din 900 točk 7.785 din 1080 točk 9.342 din tudf ‘M'cilarne poklice pa lahko delovne organizacije podeljujejo 1.730 UomUe-k h kadrovskim štipendijam do 200 točk, kar znese stotT Brestu podeljujemo 200 točk lesarskim poklicem za II. in IV.