a Štev,3., Leto II. TEDNllžL Nedelja, 23. avgusta 1947* ;ir\i "Kar’ prihaja iz človeka", je re = kel, " tisto^človeka omadežuje'! Kajti od znotraj, iz. človeškega srca, prihajajo hu= dobne misli, prešuštva, nečistovanje, uboji, j.-:, tatvine, kriva pričevanja, lakomnost, zlob* 'jj^nost, zvijačnost, razuzdanost, zavist, bo* gokletstvo, oholost, nespamet. Vse te hudobije S/ , prihajajo od znotraj in človeka omadežujejo. ' yty///>. j ...Človeško, srce jegvir, iz katere* < ''!■ ga vre vse dobro in slabo. Če je ta vir 'čist, je čisto vse, če je kalen in umazan, je kalno in umazano vse. ^ Ji A fi\ ‘i / £ tgf M* i« rezmadesno Srce — naš vzor. Marijino Srce je bilo in je pre* čisti vir, iz katerega je izhajala vsa čednost in lepota«.Vir naj večje ponižnosti, najmočnejše ljubezni/in navezanosti na Boga, najgloblje vdanosti v božjo voljo, vir nesebinvo^ požrtvovalnosti za bližnjega, vir največje čistosti. Njeno Srce je bi3-o brezmadežno,zato so iz. njega izhajale brezmadežne misli in želje, brezmadežne besede in dela« Nasa pobožnost do brazmadolndga Srca Marijinega ne bo prava toliko časa, dokler ne bodo vsi naši napori šli za tem, da svoje srce očistimo vsega kalnega in umazanega, vsega kar ni v skla* uu z božjo voljo in skušaj; o v tem oziru napraviti čimbolj po« , dobnega Marijinemu Srcu, luko, da bodo tudi v naših srcih začele odganjati čednosti Marijinega Srca. To Srce mora biti v svoji lepoti in čisti brezme.de znesti našim, srcem neprenehoma vzor, kateremu se moramo približati za vsako ceno« .2^Bre zmede žno_SrcQ M -_naša w pomoč_in_ zavet je_. To brezmadežno Srce pa je obenem tudi materinsko Srce najboljše matere« Z vso veliko in najskrbnejso ljubeznijo bije vedno za nas, svoje- drage, otroke. Toliko ni nobena mati pretrpela, nobena;toliko žrtvovala za svoje otroke, kot je to storila Marija, zato tudi noben? materinska ljubezen ni tako velika.kot Njena. V kolikor večji nevernosti smo, toliko večja je Njena skrb za nasj v kolikor večji stiski živimo, toliko bolj je njena ljubezen pri* pravijena pomagati. Človeštvo naših časov je na to materinsko Srce začelo po* zabijati. Zato pa^ga je Ona sama znova pokazala, znova nas opozori* la, kje je naša rešitev« Kot najboljša mati gre za izgubljenim otrokom, trpi zanj, i prosi zanj, ga išče, dokler ga ne n».jde t r-ko se je izkazala v teh trstnih o?eih Mati božja izgubljenemu človeštvu« Njeno materinsko ..T«pd'e ji ne da miru. K3 i če , išče, svari, vabi, da bi rešilo svoje strašne pogubo. Ne eni strani roti in prosi. svojega božjega 23« evgustn 1947* Štev, 8,, Loto II. - 2 ~ Sina, naj se usmili in prizanese, na drugi strani roti in prosi svojo otroke, naj se spametujejo, nehajo žaliti Boga in se ponižno in skesano vrnejo nazaj k Njemu, da jim bo prizaneseno s še hujšimi kaznimi. Svari nas, pomoč nam obljublja in pot nar kaže, kako naj to storimo. Razmislimo malo te besede ob prazniku Njenega brezmadežne® ga Srca, ki ga je Cerkev v usodni uri postavila vsemu človeštvu kot edino znamenje rešitve. Pr o. ustvarimo- svoja srca po vzoru Njenega brezmadežnega Srca, Zatekajmo se z vso gorečnostjo k temu Srcu, ki je prepolno ljubezni in usmiljenja do teko globoko padlega^človeštva. Prosimo- to Srce, da nam vendarle s svojo mogočno priprošnjo izprosi pri svojem Simnrešitev naših duš in, če je to v načrtih božje Previdnos ti, tudi rešitev iz naših telesnih, stisk in trpljenja, B, r e z m a d e ž n o Srce Marijino, bodi naše r e š e n j e J V nebesa je odšel cospod,• z njim šlo jo Matere Srce na tisto najsrečnejšo pot, kjer ne teko '_č v^Č solze. Od hrepenenja silnega, Brezmadežna, umrla si, izlila žalost, bol Srca v objem presrečne večnosti. Smrt je objela ti telo, za kratek čas zaspala si,^ tvoj Sin pa s svojo je močjo življenje znova vrnil ti. Trohnoba ni|ranila te, ker si brezmadežna bila, v nebesa poveličana,^ Marija, k Sinu si odšla. Nad svete zbore angelske te je pov išal božji Sin, zato si radost, upanje otrokom solz in bolečin. PREJELA 51 Marija, ki si Ogovorila: M Glej, dekla sem Gospodova”, križ s svojim Sinom si nosil in smrt njegovo gledala: Bog je poplačal ti trpljenje po smrti je obudil te, povabil v večno te življenje vzel srečno te v nebesa je. ct 9 9 Pi Marija, vnebovzetje tvoje nam razsvetljuje temno pot, prejela si plačilo svoje, s teboj na veke je Gospod, Ti upanje nam v srcih vžigaj, tolaži nas v begunskih dneh, v nebesa naše duše dvigaj, kjer nas ne bo vznemirjal greh J Leto II Štev. 3. 3 )3. avgust 1947 , BO Ljudje današnjega časa so zelo nagnjeni k temu, da si Bog£ predstavljajo kot neko oddaljeno 'bitje, ki kraljuje visoko gori v nebesih; za svet se dosti ne meni; kaj se dogaja na svetu, ga ne zanima. In večkrat se celo zdi, da svoje zveste pusti na cedilu - kakor pravimo. ■ Tudi med nami pogosto slišimo besedo- usoda. Kar ti je namenjeno, to se bo s teboj zgodilo. Proti svoji usodi ne moreš nič narediti. Mnogi takemu mnenju vorijo, ne da bi pomislili, da je go= podlegajo, drugi pa tako samo zmoten nauk, ki ga Cerkev obsoja. V težkih časih živimo, Negotova bodočnost nas spravlja v malodušnost. Da nas ta negotovost ne bo strla, moramo poznan kr¬ ščanski nauk o božji previdnosti. Zaupanje v božjo previdnost je najmočnejša opora v težkih preizkušnjah. Zaupanje v božjo previdnost dela iz slabotnih ljudi junake, ki gredo zmagoslavno skozi vse preizkušnje. Laki junaki živijo tudi med nami. Božja skrb za svet. Naš Gospod Jezus Kristus je videl, kako ljudje, ki .hodijo za Njim, 1 ki poslušajo Njegove besede in občudujejo Njegova dela, skrbijo'za zemeljske dobrine. .La skrb je tako velika, da so z vsemi mislimi in z vsem srcem vedno pri zemeljskem. Govori jim o zakladih, ki jih uničujeta molj in rja. Ža te minljive zaklade žrtvujejo otro¬ ci uči V * te ga Kristus potrebno dolžnost, sveta vse, pogostokrat tudi svojo neumrjočo dušo. drugače* “ Nabirajte si zakladov v nebesih” (Mt 6,20) Gospod ne zahteva od nas, da bi se temu, kar je za zemeljsko živijenje,odpovedali. Hpče, da storimo svojo vso skrb pa prepustimo božji previdnosti. “Ne bodite v skrbeh za svoje živijenje,^kaj boste jedli, tudi ne’ za svoje telo, kaj boste oblekli, Ali ni življenje več -ko. jed in telo več kot obleka? Poglejte ptice pod neboma ne sejejo in ne žanjejo in ne spravljajo v žitnice, in vaš nebeški Oče jih živi, Ali niste vi veliko Več vredni kot one? Kdo izmed vas pa more s svo-= jo skrbjo dodati svoji postavi en komolec? In za obleko.kaj ste v skrbeh? Poglejte lilije na polju, kako rastejo; ne trudijo se in. ne predejo, a povem vam, da se še Salamon v vsem svojem sijaju ni oblačil .kakor katera izmed njih, Ce ga travo na polju, ki danes stoj in se jutri v peč vrže, Bog tako oblači, ne bo li mnogo bolj vas, maloverni? Ne skrbite torej in ne povprašujte: ” Kaj bomo jedli ali kaj bomo pili ali s čim se bomo oblekli?” Zakaj po vsem tem jo pogani® Saj ve vaš nebeški Oče, da vsega tega potrebu= » povpr gnij « Oete f “ (Mt 6, 25-32) Beg j Oce« Sv. Janez pravi, d se je izvršilo po sv cerkvenega zbora« Pad i v rojstvo en naslovi “Oče nas Jezus razlagal glavne krat Boga - Očeta, . smo iz Boga rojeni . (Jan 1, 13)» l’o tem krstu, To je nauk tridentinskega Ker smo iz Boga rojeni, je, Bog naš Goe. edini molitvi, ki jo je Jezus-učil } ima Bog samo ■mi no a-nri v/ lfotfiTftm ift V znamenitem člene vere in nov na gon, v katerem je postave, imenuje petnajst^ Štev. Leto II, - 4 - 23,' 'avgusta 1947» Zaupajm o Očetu1 Kristus pogostokrat uči, da moramo zaupati nebeškemu Očetu in vse svoje skrbi za bodočnost prepustiti Njemu. Mi smo njegovi otroci, otroci previdnosti, ki najbolj modro vodi in vlada svet,Mi smo njegovi^učenci* In svojih ne bo zapustil, "T&o sladko je imenom vati Boga Očeta”,.je dejala sv, Terezija Deteta Jezusa. Preložimo Kanj vso skrb za bodočnost. Zaupanje v božjo previdnost dela svetnike, “Vedeti, da si otrok božji, in hoteti biti otrok božji, v tern je vsa^skrivnost svetosti 0 s * Ta otroški duh je značilen za svet= nike,. ali še bolje: Ta duh dela svetnike”, To so besede sv, arškega župnika. Svet je tisti, ki je v resnici udan .Bogu OČetu. Ta udanost mu olajša trpljenje in daje moč za vztrajnost. Lep '.zgled božjega otroštva in zaupanja do dobrega Očeta nam^je dala sv. Terezija Deteta Jezusa. "Oo me najdete zjutraj mrtvo, ne žalujte. Dobri Bog - Oče je prišel enostavno po-me, tako recite", Samo Bog, Ne zaupajmo svetu. Svet je spremenljiv in nestalen. Danes obljublja, jutri vzame .besedo nazaj; danes smo mu všeč, jutri nas odklanja in nas ne mara goznati. Kdor gradi na ta svet t na njegove obljube in na njegovo moč, bo doživljal poraze in razočaranja, Ako se mu človek preda, obljubi vse. Ko človek potrebuje njegove pomoči, ga zapusti. Dokler ustrezate njegovim željam, je za vas, ko pa po= trebujete njegove pomoči, vas ne pozna. Gorje mu, kdor gradi na ob= ljube tega sveta, zakaj svet ga, bo pokopal v svojih razvalinah, • Samo Bog,je vreden našega zaupanja* Bog je .zvest vsem svojim obljubam. Kdor Nanj gradi, ne bo osramočen in tudi ne za= puščen, Samo Bog ima razumevanje za vse naše potrebe in stiske*. Bog je v.sv oji pomoči in v svojem razumevanju velikodušen. Res je, da vedno ne odvzame križa, ko ga prosimo,-da pa vedno svojo pomoč, da križ lažje nosimo. "Moj jarem je sladdk in moje breme je lahko". Bog ve, kaj dela in dopušča, On ima veličasten načrt za posameznike in narode. Predajmo se mu z vsem zaupanjem in pustimo, .da ga izpelje. Mi ne razumemo vedno poti, po kateri nas vodi. Vendar sprejmimo, kar zahteva od nas, saj verujemo v Njegovo modrost, vse= vednost in dobroto. Naša rešitev je samo v tem: da se vsi in vsak posameznik vdano z otroško zaupnostjo prepustimo njegovi Previdnosti. Ako nam je Bog skazal to milost, da. smo deležni njegove božje nara= ve, njegovega božjega življenja, da smo njegovi otroci, potem more st.oriti in dopustiti, da pride nad . me samo to, kar je v mojo srečo. Pot, po kateri me pelje Bog, je pot k sreči, čeprav je ta pot tesna, trnjeva, ozka, čeprav pelje skozi begunstvo, To je skrivnost,..ki se je ni mogoče naučiti iz knjig, to je lepota, ki je ne opisujejo be= sedej samo milost božja, ki jo v duši nosiš, ki odkriva neizmerno srečo, ki je svet ne pozna, ker jo pogosto združena s križem, Oče ve, kaj je zame primerno in potrebno, Oče vidi bolj daleč kakor jaz. Jaz vidim le sedanjost* On vidi prihodnjost, jaz gle = dam pod vidikom časnosti, Oče gleda pod vidikom večnosti. "Vemo, da tistim, ki Boga ljubijo, vse primora k dobremu" (Rim 8,28). ■ Bog mor e obrniti tudi slabo v dobro. Kako nam je včasih hudo, ker je na svetu toliko'hudobije! Kako nas bolijo krivice, ki jih gledamo in pogosto tudi čutimo, V čštev.S«. ,l9to II, - . ~ - 5 -_._ 25^ avgusta 1 947J ^^i^človeški slab.osti so ^očkrat vprašujemo* Zajca j Bog vse to dopušča, zakaj Bog ne naredi reda na svetu? To je človeško govorjenje. Le pomislimo, kaj bi bilo z nami, če bi Bog vsak greh takoj kaznoval? Bog je z nami potrpel,' dokler nismo spoznali svojih grehov in se k Njemu obrnili. Mi, nekdaj božji sovražniki po grehu, smo danes v njegovi službi. Nje= govi prijatelji smo postali, pa ne samo prijatelji, celo njegovi otrosi smo* In kolikeri med nami živijo in delajo zato, da bi tu* di drugi postali pravi božji otroci? Bog visoko spoštuje človekovo svobodno voljo. Nobenemu je ne mara vzeti, tudi hudobnežu 110 # Vsak se mora prostovoljno od¬ ločiti zanj ali proti njemu. Ker se mnogi v svoji nesperm ti obračajo proti njemu, je- na svetu hudo« Toda Bog more nasledke hudobije obr* niti v dobro. Lep -primer je egiptovski Jožef, ki so ga bratje proda* li v sužnost, Pa jim je on rešil življenje v lakoti. !, Vi ste mi= slili hudo zoper mene, Bog pa je tisto obrnil na dobro J" (1 Moz 50, 20 ) • Hudo je, kadar je preganjance Cerkve, In vendar pro= gonjenje dela velike ljudi, junake ? mučence, Mučenci, poznani in nepoznani, tisti, ki so prelili kri, ali pa trpijo in so zapostavijo ni, zaničevani in zasramovani zaradi tega, ker ; so zvesti Kristusu, so noj večja moč kraljestva božjega na zemlji - Cerkve, so uspešno orožje v božjih rokah proti spvražnikom božjim in proti hudobnemu duhu j oni'so odlika Cerkve, 'ponos Kristusa samega. Kdor spada med nje, je srečen, njegovo življenje je bogato in rodovitno ne samo za njega, ampak za vso Cerkev. Blagor mu, ki se tega zaveda, zakaj njegovo živijeje je polno miru in blagoslova božjega. Tudi našo siv] j o n je. jo lahko bogato in rodovitno. Naj bo naše življenje za ta svet še tako brezpomembno .in nekoristno, za Boga in njegovo kraljestvo jo lahko bogato. Pogoj pa je Kristusovo naročilo: w Iščite najprej božjega kraljestva in njegove pravice*, in vse to se vam bo navrglo,”' (Mt 6, 33)« Bog. njegove zapovedi, to je tisto, za, kar moramo živeti v prvi vrsti, posnemajmo Marijo! Posnemajmo Marijo! Preganjali so njenega božjega Otroka. Morala je bežati, ponoči, preko puščave, brez varstva, brez sred* štev, v negotovost,- v tujino. Njeno begunstvo je trajalo dolgo časa. Je zato tožila? Godrnjala? Je razpravljala o božjih načrtih? Junaško je šprejela nase žrtev. Slepo jo sledila božjim načrtom, ker ja vedela, da je Bog neskončno moder, da Bog bolje ve kot ona, kaj je bolj primerno za njeno dobro in kaj je v korist celemu svetu. STAKE IN NOVE ZAVEZE - KNJIGA PSALMOV« Psalm 4 (Večarna molitev stiskanega človeka.) Ko te klicem, me usliši, Bog pravice moje ti, ki si v bridkosti me podpiral^ usmili se me in usliši prošnjo mojo. - Stov. 8., Leto II. 6 — 23 « avgusta 19^7* Ljudje, doklej boste zakrknjenih src? Zakaj ljubite, kar nič ni, in iščete laži? Vidite ! svojega izvoljenca Gospod odlikuje, uslišal me bo Gospod, ko ga bom klical. Strah naj vas prevzame in nikar ne grešite, premišljujte sami pri sebi, kadar ležete, in molčite, .Pravične daritve opravijajte in potem upajta v Gospoda. Ivinogi pravijo: "Kdo nam bo kaj dobrega dal? ” Razlij na nas luč svojega obličja, o Gospodi V moje srce si položil veselje večje kot je veselje tistih, ki spravljajo bogato letino pšenice in vina. Tako brž ko Se vležem, v miru zaspim, , Zakaj ti sam, Gospod, mi daješ’varnost. dni do konca "Jaz- sem z vami vs sveta” (Mt 28,20.). Kristus živi v Cerkvi. ~7 Kristus Sv, ne more motiti. Kjer je Kristus, i^tam ni zmote. On sam po sv. Duhu vodi in )/ varuje Cerkev, da se v verskih in nravnih '-'-'"haukih n_ more zmotiti. Zato smo pa Cerkvi v verskih in nravnih rečeh dolžni pokorščino,. "Kdor pozna Boga, nas posluša, kdor ni iz Boga, nas ne posluša. Iz tegh spoznavamo duha resnice in duha zmote.” (I Jan 4, 6) n To pa pravim, da bi vas nihče ne pre= motil -s spretnim pregovarjanjem.” (Kol 2,4). V Cerkvi živi Kristus po svoji oblas ti. Kristus ni hotel samo, da bi bili njegovi apostoli le oznanjevalci božje besede. Postavil jih je za pastirje svoji čredi. Oni so vidni pastirji, Kristus sam pa je neviden pastir. ”Kakor je mene poslal oče, tudi jaz vas pošljem”. Torej: Vi imate isto oblast kakor jaz. " Lana mi je vsa oblast v nebesih in na zemlji” (Mt 28,18). "Pojdite torej in učite vse narode... učite jih spolnjevati vse, ka**rkoli sem vam zapovedal" (Mt 28,2 U ). Tako je Kristus zaupal apostolom skrb, da se njegova Cerkev širi in da verniki spolnjujejo vse, kar Kristus nalaga. S tem jim je tudi naložil dolžnost, da ‘Skrbe za naslednike do konce- če sov a Ra= Štev, 8», Leto II, - 7 - 23. avgusta 1947* sledniki bodo nadaljevali začeto delo in se žrtvovali v dobro vseh. Med vsemi apostoli pa je Kristus najbolj odlikoval Petra, ko ga je izbral in določil za prvaka apostolov, "Ti si Peter -Ska= la in na to skalo bom sezidal svojo Cerkev... In dal ti bom ključe nebeškega kraljestva. In kakrkoli boš zavezal na zemlji, bo zavezano v nebesih, in kakrkoli boš razvezal na zemlji, bo raz= vezano v nebesih." (Mt 16, 18-20), "Pasi moja jagnjeta, pasi moje ovce" (Jan 21,15-17)» V čredi ovoo čujejo nad svojimi malimi, pastirji pa imajo nalogo, da skrbe za prve in druge. V Cerkvi 'imajo škofje dolžnost, da čujejo nad svojimi verniki v škofiji, naslednik Petrov, papež, pastir vseh pastirjev, pa ima oblast nad vsemi škofi, duhovniki in verniki. Kris^gg je dal"svojo oblast pastirjem svoje Cerkve. V njegovem imenu/nalagajo, kar je božja volja, določujejo, kar zahte= va Bog, in razlagajo, kakor je primerno času,nespremenljiva načela božjega nauka. Paša dolžnost je, da smo jim pokorni. Zakaj kdor se njim upira, se Kristusu samemu upira. Nepokorščina papežu ali ško= fu v stvareh vere ali nravnosti je greh in velika ovira v duhovnem življenju. Kristus živi v vseh, ki so v milosti božji. Na posebno odličen način pa šivi v papežu - svojemu vidnemu namestniku. - in v škofih. V njih živi tudi s svojo oblastjo. Njegova volja je, da nas po nji vodijo, naša dolžnost pa, da %remo za njimi kakor ovce za pastirjem. $pzi Prvenstvo rimske Cerkve priznavajo... Sv. Ignacij Antijohijski pozdravlja v začetku 2,^stoletja jjimsko Cerkev kot "najodličnejšo v krščanstvu" in ji daje častni naslov "predsednica ljubezni". Sv. Irene j potrjuj je rimsko prvenstvo, ko pišei Radi posebne prednosti mora. soglašati z rimsko Cerkvijo vsaka druga cerkev. Papež Viktor ( 189 - 198) je celo izobčil maloazijske cerkvene občine, ker so hotele še naprej . praznovati Veliko noč po svojo in ne tako, kot je bilo v Rimu v navadi. Sv. Irenej sicer tako strogost graja, ne ugovarja pa, da bi.papež ne imel pravico to stori= ti. Že te maloštevilne priče jasno govore, da sta rimska. Cer= kov in njen škof veljala in bila. priznana že od najstareših časov za čuvarja in učitelja, apostolskega izročila, Ta odlika in to pri» znanje je rimski Cerkvi in njenim škofom ostalo skozi vsa stoletja, zmede in zapreke do danes in ji b- ostalo, dokler apostolska naloga Cerkve ne bo dopolnjena* To dejstvo je veselo in tolažilno za nas katoličane. Nala= ga nam pa. tudi velike, važne in odgovorne naloge. Ta dediščina, nam Štev, 8«, Loto II, - 8 - 23. avgusta 194 r /,.- ni bila izročena kar tako,-samo po sebi umevno. Vsak dan jo moramo znova z boji in žrtvami osvajati in potem v življenju v svetli luči pokazati tistim, ki 'je niso bili deležni, ali’pa njene vred« nos ti prav ne razumejo« TO je zahteva, ki je zlasti v naših časih zelo poroča, ko jo toliko ljudi zgubilo notranje veselje nad Cerkvi* jo, ali pa postalo radi zunanjih stisk Cerkvi nezvestih! Bost.Cerkve na zunaj in na znotraj 30 zacuj rimsko g,. Bonu,v ( Iz svojega duhovnega in organizacijskega, središča - Birna mlad?- Cerkev--počasi prodirati v posamezne pokrajine ‘e.sarstvap Kmalu so nastale -cvetoče krščanske občino ob liji, v Španiji, Sov orni Afriki, Egiptu in' v vseh deže® lah oh Sredozemskem morju. Ne dolgo potom se je križ zasvetil že tudi 'izvon rimskih mej v. dolnji Indiji. " • Istočasno pa -s«.- urejuje in'utrjuje Cerkev tudi na znotraj, Na čblu vsake, občine jo škof, ki je njena -glavna duhovna glava., n j on dobri pastir« Prve škofe sp postavili apostoli sami, pozne jo jih je redno volila cerkvena občina. ../ Škofom pomagajo duhovniki. Poleg duhovnikov so še dija= .-koni, ki imajo nalogo krščuvati, pridigati, deliti sv »'■ obhajilo, ; - pomagati pri obredih, skrbeti za” rod pri zborovanjih- in pod škof o* viia vodstvom upravljati cerkveno imovino, . Tudi žene so udeleženo pri- delu prvih, krščanskih občin« Vdovo in druge žene t ' k; važno službo pri krščanski dobrodelnosti, -poučujejo- druge žene. so sklenile, da bodo ostale spinsko, imajo poleg tega pa skrbe in V.q kakršno koli službo,' odbira Cerkev % se pa, ki največjo - skrbjo, • - -. Medtem- ko. Cerkev tako raste na znotraj in na zunaj, se že- zbiia j o -nad njo od vseh d-, jo bodo uničili no st iii lepoto« - To bi strani strašni, hud o uf ni -oblaki', ki. groze , ii vsaj hudo prizadeli njeno notranjo;poveza« se bilo 0V0 GUGl ra 1 nil zgodilo j .če ne bi U -i i h hi v c zgraje® in ohra= (padalj::vanje. ) A ( v- *’• -Mirko pa si je c sl "c! on belil glavo z mislijo,, kako bi mogel priti do viteza., in dobiti svojo podobonazaj,. ~ Tudi njemu je prišlo na-ušesa grozno pripovedovanje o podobarskem'/'sabljaču* .Ob tej novici se .mu. jo- posvetila, v glavi pametna ''misOls”Hudir ja, to se bo pa dalo krasno narediti I Če podobarski sabljač"zve, da ima Lav® retka podobo Matere božje, potom ji• grozi ..nevarnost, Zato hitro na grad'’ viteza svarit!” . Prebrisani gosji pastirček -je bil prevesel, da se je vsa stvar zanj' tako srečno zaobrnila« Ce bo na ta način prišel pred vi® teza, se mora zdeti, da ga je prignala skrb za. Lavretko. Hitro ..steče do ribnika in-si., umi j e _ umazano' nogo. Bo pr a® vi si srajco in suknjič, da bo čeden stopil pr ed viteza, _ Potem jo v oprezno š^l .proti gradu. Okna h' gradu so bila odprta. Divji vojaški smeh ae. jo grmeče razlegal iz soban. Švedski gospodje sede tam gori za mizami'in popivajo, • Mirko' stoji s svojimi, boječimi bosimi no Žič orni že na . e e I o stopnicah In premišlja, kako 'bi zaupati, saj bi ga kar no-kratko pognal Izdaja pisarna narodna r-, papeške Li :bzu. ' Khk-mu hlapcu tega ne smo Ali naj -poišče Lavretko? (Dalje pri bod-n jič, ) misije v Triešt...-chu pri