St 116.                  V Mariboru, četrtek 5. oktobra,           IV. tečaj. 1871.
SLOVENSKI NAROD.
Izhajft trikrut na to«len, vtorek, eetrtek in 9otH»t<>. tcr veliapn pošti prejenian, ali v Mariboru s pošiljanjoni na tlom, xa ćelo leto 10 £ol<l.. za pol U>ta 5 #<>li!.. »a ćetrt ifita 2 R"I<1. 60 kr. — Za nznanila su plačujo mi navaiine u 'tiristopn« vrsrt> 6 kr. čo so nznaniio enkrat ti«ka. 5 kr. čil si> ilvakr.it in 4 kr. inx s<* tri- ali vočkntf tiska. Vsakokrat se pluća etempelj za 30 kr.   —  Dopisi naj   st* izvole*  riankirati.   —   Rukopisi se no  vračajo.   —   Uredništvo je   v Mariboru,  v   k<>rot»ki   ulici   hian,   Stev.   220.
0 p r a v n i š t v o, na ktero naj se bla^ovolijo posiljati naročninc,   reklamacijo,   oznatiilii.  t. j. administrativne roči. j<* v tiskani iti:   Y.  Sit a za in dr,   v korr»*ki »lici hišn. at. 229.
Manifest hrvatskih asastop-nikov.
kakor bdio ga prinesli v našem listu poslednjega četrtka, je vzbudil po vscin novinarstvu veliko pozornost. Makarski, magjaronski in nemško-nstavo-verni listi so vstali -po konci. „Vester Llovd,'' „Napio" iu organi magjaronstva skrivajo svoj srd z uavadno taktiko ptica struga, ki se pred svojim sovražnikom skriti misli, ako glavo v pesek vtakue. Oni sami sebi in svojim gospodarjem s tem pogunj delajo, da veljavnost in uaslcdke to izjave nianj-šajo kar se jim da. Odkritosrčneja, ker incnj udeležena, je dunajska stara .,F>resseu. To glasilo avstrijskega nemštva v tninibo piha in pozivlje Nenice in Magjare na boj, na skupno križarsko vojsko, ne samo proti nevarnim Hrvatom, nego proti vsciiHi Slovanstvu.
„Slovauska opozicija jaha visoko na konji — piše., I'r.'1 — „Oustran Utuve oprezuje (!) vlada z energičnim postopaujem, tu pri nas Slovane na .•ravnost osrčavajo. Se nikdar nišo razmerc avstrij-skili Nlovanov toliko časa in prilike ponujale, da se vzajcninost doseže, nego zdaj." Dalje primorja „vedno pogumneje vstnjanjc ultra-narodnjakov hrvatskih in njih težnje, po samostalnosti*' s postopa-iijein Cchov in nahajn, <la se obadva slovanska nanula onako in vzajemno borita. ,.1'oložaj se vodno * i'zbilnoji (resnoji) napravi ja, gledati moramo v bo-doenost. (,'iin tesnejša se dela solidarnost Slovanov, tein bolj moru politični instinkt nemškc Avstrijce in Mairjare sprijateljiti in zbližati.'4 Tako govori staru ., l'resse'1 iu vroče ]>oklada ogorskini vladnim možein na srce, naj se vendar ne obotavljajo, temuč naj r<iko podadc in izvlečejo ustavoverne Neince iz Idatu, kanior so  zagazili.
To je jušno — in naravnu. To je zopctui dokaz, <la Magjari, kakor Ncmei, nemorejo slišati o prijateljstvu s Slovuni, ter da se Magjari in Netnei, kakor se tuđi med seboj sovražijo, vselej zedinijo v sovraštvu do Slovaun. 'J'o ježe z^-odovinsko. Od Ta^ii, ko so "Neniei z Ma^jari v /vezi podrli Svcto-]M»lkovo slovuusko državo, do 1. ls4-^ ko so Mu-LJari z   Xemei počeli in bili  boj   proti  baš vzbuja-
jočemu se slovauntvu, pa noter do denašnjo^a dne vidimo eno in isto prikazen. Zatorej sta |>a ta dva
naroda edina, ki se, trepetaje pred strašilom ]»jid-slavizma, presezata samo v sumnjiefnji vsojra kar je naše ali od nas.
'lako so Hrvatje pri zadnjih volitvah za Maljave nepovoljno volili. Namcstu , da bi poslednji prave uzroke spoznali , isčejo jih tam kjer biti ne morejo. Makarske in nemške novine glasno in ]ired VKcm svetom pripovedujejo , da so Hrvatje kupljeni, enkrat ud kamarilo, reakcije, drnjrokrat. od (1elmv. In čudni rustikalni ^prot' l'ejaćevič, kteremu je Andraši izjtonloval naslov ministru, izreka isto sumnjičenje javno iu imenuje svoto IfjO.000 j;ld. ktere bi bila narodna stranka dobila od Cebov, I'oslednja tirja dokaze, imenuje z vso pravico tejra ministra lažnika, nevredne^ii spošto-vanja nj. Veličanstva. A za kar se vsak osobenjak potegne, za svojo čast, to niajrjaronskemu ministru ni niur. lVjačević se do <lenes ni nič dokaza! niti <lokazoval.
Vendar take malosti majrjarske prijatelje Neince ne moti. Njih največji orjran .. N. 1r. l*r.'' fjovoree <i izjavi lirvatske narodne stranke isto <tb-dolžeuje ponavlja in nemškcimi svetu s tisto brez-sraiuno i'riv<»lnoytj<» o Hrvatili in Srbib s(»di, kakor dru^ače o Slovanib sploh ne more. Tcžko je uraniti, ali iz te sodbe ^leda nevednost in neznanstvo raztner, ali čivta liudobnost. (lotovo oboje. Iz ene^a in iz druireiia iz\ ira očitMiije, daje Hrvatska samo orodje reakcije, da Ma^jari za Hrvati' denarnc žrtve prinašajo, da lirvatska narodna stranka nema |)ra-vico o nesvobodi tožiti, ker ima „ćelo armudo du-lmvnikov v sebi", da je premajlicna za vsako samostalnost itd. Na konci teb psovanj se pa tuđi v toni listu pokaže pravi uzrok srdn, in ta je strah, .,Tako se bod.i slovansko-ultramontiinsk o<^enj okolo in okolo ustavnih i avstro-oijorskihi poslnpij nažira!" zaupijedimajski list iu končuje enako s svojo staro tovarišieo z zarotovanjcin na Majrjare, naj Hrvate podcro in tako i>oiua^:ajo proti —  Hohenvvart'.i.
l'ravijo, da ako se liudiča mala na steno, res priđe. In tako morda ne inislijo tako nepniv, ako se  boje,   da   bode   inorda   bas  ju^roslovanstvo   in
hrvatstvo imelo odločilni vpljiv, ne samo na svojo temne na osodo vsc iiionarhijc in vseh Sl<>vanov, ako tuđi ne v tem poiricnu, kakor oni kriee. Kar se tiče nemške riavadt*. vsemu. knr je sl{>vanske^ra, veljavnost, iincnituost in važnost odrekati, tu se jpač. iiHnc ponavljati, <la so bafi tako delaii proti Nemccm Francozi — a pred vojno.
"~T).i pa Neniei iienuijo stvarno prt.ti hrvatski deklaraciji kakor sploli prtiti slovauski p<»litiki ujjovarjati, nego da jili vodi nanio njih narodna oholost, to kažejo vsi uji li listi, od stare „Pressc1* d<» ljubljanskoga tiemške^a znkotujaka „Tafrblatta1*, ki v uvodnem članku <-<l :J. oktobra zafiotovlja, da je v A\>triji zdaj navođen ne političen boj. Torej se v Ljuhljani bije boj ucinAkcga raj li a pr<tti kranjskeinu plovenskernu df-rnačinstvu , torej je samo vodenje-za-nos, ako dežnianovci in cnaki jezdibajo  libesalizeni ali  nstavne-st!
Dobro si je v tem zapomuiti izrek stare „1'resse''. v članku o hrvatski deklaraciji izrečen, ktera o avMrijskih Noineili ]iravi, kar smo mi y,c davno vedeli: „Nam (Neniceni) je naša narodnost Ijubša uejro vsaka državna oblika (torej tuđi ubsohitizcm) in za hrambo te naše narodnosti se ne strašimo  nobene žrtve.*'
Dobro! I ini Slovaui nioranio in lioetMiio tako reci. Vsaka zveza, vsaka žricv, vsc za ua.-rodnost!
Tz dež<*]iiih zborov.
(»ovot- |i<»«f. cd r. l»«»iiiBitk.uwa
t
v  štajerskem  deželncin z,boru v *■'■. seji proti   pravui
zaliratnbi:
..Najvišji reskrip od ^2. sept. poslan (!e/el-neuni zboru če^keinu se v resoluriji, ktero wčip;v poselme-iii »idbora uasvfiiije, tako razuineva, Va-kor nij niti po liesedah tejia reskripta, niti po smislu njejj'oveni opravičeno. l'o nepristranskem ra/.sodku obseiia najvišji reskript pokojno ]iriznanje jiravic kraljestva česke^a tolik<» , v kolikor se te vsled začete^a pi.iiiirjovanjii /-ediujujcjo z držav-vimi osiiovnirni  postavami, / o^ersko  kroinivanj>ko
IListek.              '
Iz pismene zapuščine A. Tomšiča. i.
llr. K. i^lHtlliOvikUv. «)
Koitiaj je to^a mesec dni, k<> se je eden i |>rvih braniteljev slovanskih pravio, ali prav za :>rav, ker pravit* niniamo, eden prvih izmed tistib . nož, ki si pri/.adevajo, da bi Slovenci enkrat jtre-<tali biti državni |>arija, v mojem stanovanji pri-toževal iu rckel : „.laz ne morem umeti, kako da imate Slovenci tako malo značajev!" Ker je bilo to za časa dcželnib zborov, skoraj mu nisem ino-i:el utovarj:iti, dasiravno sem bil takrat kakor /.daj prepričan, da imamo tuđi ini Slovenci poštenih zančajev, ki bi bili pripravljeni vsc žrtvovati za narndovo srečo. A tožba je bila vendar na nektere strani opravičena. Zatorej in ker sem pri zadnji besedi   videl   nazočih   mu<igo   mladih   ljudi,
*) Hazvidm> je iz zapopailka. *\i\ je ta ini'<l Toiniii-Mvii /.iipiittčinii iiajiliMiupiH osnovan kot govor, najbrž za kako „bcNt'dd." Ali ej11 J1' ti-daj guvoril, ni iiuni znanu.
namenil  sem s,1  denes p»voriti  o  inožu ,   \<\   je  za
svoje prepričanje  na  smrt  obsi.jen  kasneje   še   nc-
izmerno mnoii-o   storil    za   svoj    narod,    pivoriti  o
niožu.  kteremu se je  sknšal bližati  pre«l   eniiu   le-
itom  nas dr/avni    kancelar,    kterei::i   je   zdaj v/.el
nuiuister    iJerji'ei*   v   svojo    politično    kombinacijo.
Odločil sem se jrovoriti o dru. Sladkovskeni.
Ime voditelja t. i. Mladočehov, ir. dra. lha-j;otina Sladkovskejra je že davno se^rlo eez meje njegove ožje tlomovine, in jaz mislim, da ne hode slavnemu društvu ueljubo , ako poskusim načitati moža, ki se ne odlikuje samo zarad svoje, velike duševne zmožnosti, aui]>ak tuđi zarad svojega po-šteiiejra političnoga značaja. Karl Sladkovsky šteje le malo sovražnik«iv, kajti tuđi njeirovi pošteneji piditični in narodni nasprotniki ga brezpoiiojno spoštujejo. Samo politični tartHH sovražijo njegovo iskreno odkritosrčnost in demokratično mišljenje, ki ne pozna diplomatičuejra hiuavstva in priliznenih političnih finčs.
Dr. sladkovski je skoz in skoz naroden svobodnjak. Vse njegovo življenje to spričuje z bridkimi dokazi.    Kdor  je   kakor  jaz   jrledal v
<-dprto luelauholičiio <<k<>, ktero se nuilotedaj raz-svetli, kader mu navdušeuje srce ogreva ali kader [mu nevolja trga uotriiujost, le on more prevoditi uradno resnobo in oh enoni človekoljubje , s ktć-rim ta česki deinokrut preiularja napake in slabosti razcvetajoČera čNivečanstva. Shvdkovskv le redkokdaj govori, ali ka<ler on gtiv<»ri, jrovori cisto, nesebično prepričanje, mi se le iiuilikdaj snuje, ali kader se ve.M»l sinehljaj pokaže, okolo njegovih listine, takrat ta smehljaj zuznaniuje aii ziua^o česke^a naroda, ali  važen komk do narodove zmage.
Morebiti h\ kdo uaravnemu , včasi roiiiitenui Sladkovskeimi udrokel sposobnost zu diplomata, ki se zvija in d<» tal poklanja sedanjiin velikašem, nihee \nx mu ne bo odrokcl izvrstnih državuiškili sposobnosti — scveda je .Sladkov^kv državnik le tam, kjer se hočti državniška unictnost naslanjati na svobodo in nravnost. iiedka niirnotlušnost, ki ve uasprotnika potipati pri njegovih slabosti!) ; '/.e-lczna logika brez iraz, izvenredna bistrounMn^t, nenavadno in obširno znanje jezikov, »ibširria, v praksi pridobljcua udniinistrativua urnost, velika zgovornost, oKcben pojruni,  značaj,  ki se v bistve-
prisno,  z   moi'uiin   stanjem države   in z opravioe-1 nimi tirjalvami  druzih  kraljestev in dežel.               [
Jaz zatorej v omcnjcncm najvisjem reskriptu ne mmvm najti prelotnljenja ustave, ktere pravno ob-tanje itak većina avstrij>kih narodov ne pri-zuava, teiuuč morem spoznati sumo dejanje krone. ktero nosi v s *bi dobromislee naumi, ki poni irje nje pripravlja, iu ktero tem meni k sprejetji omeujen« reaolucije opravičuje. ker reskiipt ni niti kako ob-s'ojeeo postavo   odpravil.   niti kako novo ustvari!.
Tidi se. da je državno pravo eeskega kra-\jostva za.-»tareh>, da se oslanja samo na oplesnjele pergamente, da «je tekom časa ugnsnilo. Jaz ne nii.iliiii tako. Pravice kaeega naroda se morijo s» sil.» izpodriniri. a nikdar odpraviti in barem to so bode moralo priznati, da ima deklaracija, ktern je čcsko-slovaiiski narod s tako enodu.suo močjo pokouri držal. vsaj žive pravne terjatve, preko kteriii se u? more prekoračiti, ako se hoće. oinab-Ijivenv.i zidanju naše ustave trdna podloga dati. Jaz tedaj mislim, da ui samo nedotakljiva pravica kroiie, t.-muč njena dolžnost računiti z u*ta\nim raznomu« in pot nadclati, po kterem .se na pravičen način odpravi. Zato bodem glasovat pr.>ti  nasvetovani resoluciji.
Prej »em rekel. da većina avstrijskih nam- J dm- pravn" ohstanje ustave ne pri/nava. Jaz bi te^a stavka no hotel izreci, da ne bi vspored konstatira!, da uniji sorojaki iu v obee Slova ni visoko vrodnost ustavni li pravic in v o-s ao vn i li postavah zau;o to vlj e n e s vol) ode prizna rajo in jih obdržati hočejo. Ali oni so proti obstojtvi ustavi iz narodnih, nravnih iu »voli o d n o s t n i li razlogov.
Znano io iu tajiti s^ ne dude. da je prava in osnovna misel februarske in decemberske ustave, kakor tuđi vnlilnega roda. na kteri se oslauja. le-ta, gospodstvo nemškega plemnna nad drugimi narodi 7. umetno narejeninii večinami zagotoviti in koliknr ino^oče s .strogo centralizacijo vnovoiznajdeni državi Cislujtaniji razne narodne individua valnosti ruzdr^ti in izbrisati. Na. ta način ustvarjeiu većina v drzavnem zboru je svojo oblast rabila d*> »kraj-niii moj, nastavila je vse važne državne urade v '■ ćeli državi s .svojimi organi inje dala notranji in 7.una;iji politiki odlučno netusko-nurodno barvo. Jasno je, da » tem so morali drugi narodi , ki so t deja0«ki većini, biti razžnljeni in razdraženi. Jaz mislim, daje Mrašunska zmota . svoboduostne institucije v suglasje spraviti boteti 8 sistemom tlačenja in ra*iiari>di»vanjn. Tak sistem se da samo 8 po-gubijiviini in zaničljivimi pripomočki za nekoliko časa po konci držati, in spravlja bre/srčne in posil-ni5kc življe na povrsje, kteri položaj upotrebljujejo za svoje saniokoristne nainen-\ Tak sistem skriva t sebi ivin najveeje nevarno*ti :::\ svobodnostne stvaritve .same, ker se vsled neo^iltneira hrv.uspeha zaupauje v blagoslovili delateljnost svobodnontnib. ustaaov zmanjša pri ljudstvu in pri vtadarju države.
Mi hoćemo  torej »proineniti   ustavo,  ktere na-j pai'aa zpa<lj:i obstoji   v brozpravilnoi-tti.  da je ve- \ čina   dunaJMko^a   držftvnejra  zbora   iu  torej  osoda col«   države udvUna  od  2—(i   jflasnv  v českem ali moravjikem    velikoposestva.    Mi   liočemo    pravo iistavo,   avobodno.  svitlo zidanje, v kterem se bodo v*i avstrijski   narodi   doma-ćn čutili.
Očita se   num   v   poročilu  odborovem.   da   iz na[>ak-r:vminljene£a    narinine^ra   čuvstva  blacri boj na polji   kulture   nismo   sprejeli.     Ali »e   zuv?* ne h]>ozna,   da so   nam  vsa sredstva   do  kulture  uotri | do ljudske  sole odrezali;' tTmtivje na levici.)
Mi nečemo boja, ini nečemo posiljevanja, mi liočemo samo mojroeost niiiiieaja razvitka: to pa liočemo videti v državni osnovi zaffotovlje.no. Ako smo v opoziciji proti liberalizmu denašnjc^a duo, godi :*e to samo zato. ker vidimo, da je .satno-priden in tesnosrčen.
To moji misli w da razpor <disharmonija^, ki je zdaj me<l avstrijskiini aarodi, samo z načelom pravičnosti odpraviti in v sojriasje resiti. Naj se proklatuuje načelo bratovstva in boli dan miru in  svobodc  priđe.  (Odobravanje na desni.)
iovor i»4>«il. «ir. MrniTii.
Visoki zbor!
.laz moram Šc nekaj dostaviti temi:, kar sta gospoda predjfovornika moje .stranke povedaln proti odborovemu pre<ll<>fru. r*ri tem so hočem držati poročila jsameira in jiosebno njeirovejra žiro-doviuske,i:a  uvoda.
Pozivu na diploma od 'Ji). oktobra lS<!0 sem se jako oadil, uismo bili dozdaj vajeni brati ali slikati takej?a poziva od strani one gospode, am-pak ta gospoda je ravno oktobernki diplom na-va<lno smatrala k<»t prav uobistveno za avstrijsko astavo. č'e pa je istina, da ta diplimi začeujn raz-vijanj;* novo avstrijsk« ustavnosti, potem je tu<li ravno tako istina, da je ona v protislovju z n. v. patoatom od l'h". tobniarja t*til. (iospodu dežol-nemu irlavarju sem obljubil postave držati, a ne se zdr/.evati kritike o postavab iu zato mislim, da človek, če tuđi ustavu drži. jo vendar sine kritizirati.
Oktobcrska diploma je k malo predmetov pridržala državni postavodaji. večino in sicer vse ne imcDoma državni postavodaji pridržane predmete je prepustila deželni postavodaji. Diplom pozna oži državni zbor ie za posainczno slnčiije in govori uavadno Ie o sircem državnein zboru, ki ima obstati iz 1O() udov; februarski patent in o\t enem izišli deželni redi pa so Ie posaniezne male in inalenkostue pi-edniete izročili področju deželnili zborov, vse dnijuro pa ziulržali državni postavodaji. Deželni redi ud l'i>. februar ja 1S<U tediij nišo Ie samo v protislovju ?, oktobersko diplomo, iimpak s<» tuđi posiljeui ((dvtroiraiii'i. Ne samo na C'sskein. ampak tuđi v dru.urili deželah smo imeli deželae zbore , kteriii pravice so se več
menj prikratili' vsled novih de/.eluih redov. Če tuđi n^ tajim, da iiuajo novi dežclni redi iz let* IHtM veliko predstvo pred .stariini deželnimi redi, ostane vondar istiua, da ^o posiljeni kakor februai-Mki patent sam.
\ kratkom času se je pokazalo, da državna ustava 1. ISm'1 ni izvedljiva. Oj^ri nišo prišli in širši državni zbor se je zbral Ie za trenotek in v domialjiji s tein , da so se ^a sedmograški Haksi udeležiH.
V   ustavi od mi.   februarja   lSh"l   je   bila   dobila,  ki stavi, da delokro^ širšei?a državue^a zbora sine   pretneuiti Ie  širi   državni   zbor   sam;    a   pod 'J\. decembra   \Wh seje razglasila kot nova ustava, postava, ki staro ustavo premeni,  pn ne /, dovidjen-join širšeara   ampak   ože.^ra   državneira    zbora.    To je !)ilo  uepostavno.
Dalje je bila nepostavnost, da so se zopet oni predmeti izrečno imenovali, ki se imajo pridr-/ati delokro^u državnejja zbora, vsi dru^i pašo bili deželnini zborom prepušeeni: iu tako je ta državna ustava delokrofi1 de/.elnih zborov prciiieuila, dani dotična pretnemba de/.elnih redov ui bila predložena iiitbenouni dežclneniu zboru.
Zatit s«> kažete v razvitku nove ustavnosti dve veliki uapaki, prvič ni zveze s prejŠnjiini naredhami, druj^ič ni doslednosti v razvi van ju za zadnih 10 let.
Tednj se ni čuditi, čo so Oehi govorili o svojih starih pravični) iu s*e daudenes o njih i^ovorijo (s<»-glasje ua desni), posebno ker so kmalu poznali, da jim je Smerlin^ov deže,lui red jako v kvar iu je stavi v umotno menjšiuo; že takrat so protestirali in Ie s pridržkom volili v deželui zbor. () tem, da Čehi decembersko. ustave uiso sprejeli, ni dvotnhe, kajti v zadnjih tre.lt letih «(» svoj pridržek sploh ponavljali (klici: Čehi!) da Cehi, če se poljubi.
V   zirodovinskem uvodu poroeila je tedaj stavak :  v;se neo*,'erske dežele   monarhije so   oktober-sko diplomo   in  februarski  patent sprejele"  nepra-vileu,  k;«jti Cehi   nove   ustave   uiso sprejeli.  — A temu kljubu so   v  vseh  deželah    zaliodne   Avstrije posebno   tndi   n;t   Oeskem   zborovali   /.bori, ki ho bili  voljeni  po novi  ustavi.
(Koucv prih.)
(i>. seja "J. o k to U r a) je imela nekoliko svoje zanimljivosti. Vsled osti*e<ra govora poslanea Her-maua v zadnji soji f^ovor prinesenio v prihodnjič) so se čutili dežehii odborniki od sočlana Ilermaua raz/aljeni, ter 8<» rekli, ka ne delajo več, temuč prosijo dež. ^lavarja naj kmalu drujre volitve dcž. odbornikov uzroci. To je dalo I humanu povod ..zarad potolaženja uantale raztiraženosti iu zarad osebue^n cmraviro-vanja" svoje besede pojasnovati, in'k izraz preklicati iu izreci, da „so jrospodje v tej zbornici svoje rake čiste obranili.
Poslanec Vošnjuk naznani za prihod ujo sejo interpelacijo  na   vladu : ali  miuli  3«  v tej sesiji po-
nib vprašanjih uikomur ne uklone, to so lastnosti, ktere l>i umral v vsaki svobodni državi imeti vsak državnik, iu te so v obilni meri združene vse v oni osobi,   njeno  ime: dr.  Sladkovakv.
Ce sedanja onemoirla Kvropa teb la.stno.sti pri Sladkovskem se ni vedela porabitt. ne more nas to lnotiti. SI. Štejo ste Ie 4f! let iu lijekova kariera se ui končana. — V kratkih treuotkih sicer res ni raofjočo temeljito pretresati, kuko se je. ta značaj razvil. vendar mislim, tla mi bo tuđi tukaj inoiroče vsaj  uajvažueje  navesti iz  nje^>vc^a životopisa.
Sladkovskv se je leta l*2o narodil v Pragi. fj meseeev staremu dečku je umri oče. Mati se je oniožila z nekim učiteljem , ki }c doeka primerno odgoja!. Morebiti ni brez zanimivosti. ako tu po-vem, daje Sladkovske^a za III. normalni razred privatno pripravljal sedanji viši drža\ uik v l'ra^i Jaroš pl. Adlershorst. Kako se je kasucje pot teli dveli niož križal. vidi se že iz te sa, da je leta 1S50 »Sladkovskega k smrti obodila okrožua sodnija na Hradsinn, pri kteri je bil tedaj ae neplemeniti Ja-ro8 Hodnik. — Po dokončani gimnaziji , je SI. z uajboljioi   vspeboui   dovrail   Hlozofiene   iu jnridičue
studije v Pragi, na Dunaji pa je napravil 4 oštrih izpitov za juridičui doktorat. Leta 1S4<> je stopil SI. v prakso in smel si je obntati veselo, eastuo prihodnost. Prvi lirmii leta IS4« našega SI. ni Se poteirnil v javnost, Ijubczcu do ueke deklice iz viših birokratičnih kromov bila je še premoćna, da bi se bil vtikal v javno gibanje. Se Ie ko je fisto leto v rodoviuskib zadevah potoval v Prago. zdra-niilo je tuđi njega ni ogočno narodno gibanje, kiše je tedaj razodevalo v Prajri. Sladkovskv je rodom Ceh. a tuđi njegova izreja je bila češka, vendar tuđi takrat ni še umel populnoma narodne^ra gibanja : kakor £alibog se dandenes marsikomu, zdelo se je tedaj tuđi Slad kov skem u češko gibanje preosko. tako da se je za one dobe bolj pečal, italijanskim. franeoskim in angle.Škim jezikom, .kakor s češkim, ki je bil tedaj še tujec  v vsch domaćih  šolub.
Kakor SI. zdaj sam rad pripoveduje, zanimalo ga je leta 1S4.8 bolj sv*>bodii(»stno, nej;o narodno prizadevanje. Še U; ka je iz Fraukoborodu zadonel glan, da se mora Ceska, če ui drugače h silo združiti z Neniuijo, zbudil se je v Sladkov-»keia   narodni  ponos   in   od   tega trenutka   je on
eden najzvestejšili, uajstani^vitnejših branitcljev narodne stvari na Českem. Od te^a. trenutka je vse njegovo življenje posveCeno českemu narodu iu demokratičnim uaeelom. Že ti> leto je v Vaelavovih kapeli!) v -J ure trajajoči hlipiki govoril proti temu, da bi stanovsko plemstvo sedelo v dcželnern zboru. Njegovo ime je ostali* takrat med vse.in praškim prebivalstvom tako popularno, da je bil nje-<sov vpljiv pri vsacem narodnom koraku odvažeu in da bo odvažeu ostal tuđi v pri hodu je.. Ravno tisto leto se je pričelo njegovo sovraštvo do grofa Leo Thuun, ktero Sladkovski bržkone, nese saboj v irrob. Leo Thun je bil takrat e. k. nunustnik, in v Klementimi ujeti Sladkovski inu je. v ječi v.se njegovo reakcijonarno prizadevuuje brez okolisa-jev v obra/, vrf^el. Kakor Thun nikdar ue priza-nese Sladkovskenm tega očitanj:«. tako Sladkovskv Thunu nikdar njegovega reakcijouarstva. Ka-sneje je moral pred Windischgraeom bežati na Duuaj, kjer je zlasti brunil svoje rojake proti ne-umniiu duuajskim napadom in zlo bn mu u obreko-vanju.                                                  (Konce prih.)
predložiti po kteri se zavarujo  narodne pra-dežcli stanujoeih  narodov. eidlov predio«;  o premembi opravilnika glede pos. 'i/Unja   pri   interpelacijah   pade   z 21) proti 2") glasnvoiu.
() vinorejski soli v Mariboru se uoamc večja debata v kteri je zlasti mariborski baron Kast zmesa-n iralimatias govoril proti predlogu, uazadnje pa veudar zanj glasoval. Dobro gaje zavrnil njegov somesčan Iteuter reksi , da je v protiglnsji s gvojimi volilei. Cuduo je bilo slišati, da je od konzervativne stranke govori I baron Gudenus proti napravi vinstvene sole na spodnjem Štajerskom, l'red-log jo bil potoni sprejet , po ktorem dcželni zbor pntrdi a) kupljenje posostva ,,pikardija" pri Mariboru za vinorejsko solo, b) nalozi do/, odboru kupiti ću dol Braudisovega gozda in c) prečej nastaviti direktorja za  viustveno  solo.
Domaće in slovanske   novosti.
—  Ako hoćemo Slovenci v čisto slovenskih kra-J jih. na primar na (izvzpmŠi Kočevje) čisto sloven-! skeni   Kranjskom   slovenske   sole   inieti,   pa   poleti tega  vendar še tujeniti  nemškemu jeziku niesto dajemo:   uič nam ne pomaka.   Nomoi   in  neniškutarji upijejo, ka   se  nemštvu   sila in krivica godi.    Ali kako delajo Ncinei in nemškutarji v sredi Sloven-cev  živeći, kjer imajo oblast v rokah to kaže slučaj, da se je letos na mariborski glavni   soli   slovenski jezik tuđi  kot urni predmet izvrgel.    Mariborska glavna šola bode čisto učinaka,   in stariši, ki l>i  radi,  da se njih  otroci tuđi slovenski uče.   morali   jih bod*) poduoevati  sami, ali pa v druge sole pobijati.    To  je   neinŠka   pravilnost   uasproti   mino ritetam.
—   Kako Slovani  in   posebno   mi Slovenci ne ma ino od  n e m š k i h k o n s e rv at i v<* e v dosti več pričakovati v obziru   narodnih    pravi«*.   kakor od  liberaleev. to  se je pokazalo v koroškem dežel-nem  zboru.  Tam je  poročal nemški  posianee  liur-ger o neki slovenski vlogi iz junake doline in na-dvetoval: občinski zastoj)  uaj se prosi za  ncmško prestavo svoje prošnje.  Slovence Kinspioier je pro-te#oval proti  tej  krivici   in   teinu   nsirodnemu  tlačenju,    /daj   pak   je res zbor nad  „ščuvaja" Kin-spielerja vstal  in naposled je   pri   glasovnnji  Kin-spioUsr   sam   ostal,    njegovi    trije  „konservativno-katolinki"  poslanci  so  z Iibcralci potegnili. ker šio je za  germanizacijo.
—   V   ljubljanski   slovenski   parlament je bil te dni   prišol   skozi  Ljubljano   potnjoč  neki Švaba, ter /daj poroča v  ,.N.  Vr. IV.", kako je s HVdjimi  oeini  videl družbo, ki se zabavlja „im vvin-disc.heu idiom,"  kterega so   se   vsi  v   ljubljanskom zboru   sedeči  ,.iz   gramatike"  naučili   ter   ga   zato
I širokoperno govore. rKomaj človek svojim uŠesoin zaupa. piše ta švabski temcljitnik, — ako čuje satno slovansk km cčk jezik   v postavodajuištvu
I dežele. ktera je bila do leta ix<>*.j ncmška /.vezna dežela in se je stoletja* imenovala in poznala samo kut deže I a ne niske države. Na tem mostu kjiT zdaj priprost isimpeli slovensk hvindisoh!!) knrat čenča. govoril je pred kratkim še grof A. Auersperg besedo svobode" itd. Kcr vse te zani-mive stvari tiska največji list nomške stranke — imamo tu zopet novo potrjilo, kaj muneravn nemska stranka onih l.'i vitezov, ki so iz ,. \vindiške" zbornice izstopili. Kranjsko je kot dol,, nemško države, ~ torej zdaj l'rusije, poznanoV Zapomnimo tuđi to. — Na dalje opisuje ta dopisnik nektere ude kranj-ske,ira zbora. S sarkazmom očita. <ia je opazil, ka privatno dr. (Josta in drupi v zboruici nem.ški govore. r|\i puč ni prijetila stvar, naj sami demontiraju najbolje dejanako na dalje.
—  (>četje  t r ž a s k e g a munieipija ,   ali   prav /.a   prav   neka   posebna   klika,    ki   terrori/.ira   cei tržaski mestui   zbor,    uapenja,    kakor ,,1'rimorec" piše vse žile. da bi Trst od  dne do dne bolj lasko lice  imcl.     V vaeb  srcnjskib   uradili   uživajo   sami Italjani mastne službe,    lu ti Italjani nišo,   kako; '»i si človek mialil,   v Trstu rojeni,  obvaruj Bog!
ti jrospodje bi nt* bili tako energični za namenj municipija kakor Italijaut onkraj Jadrc, oni bi se i ne dali rabiti, za vsako reč bi ne bili, oni pa, ae ve da, kaj jim mari če jrre vsc narobe. Posebno rasžaljeno je bilo mesto oni dan ko je si. stare-! Šinstvo službo, rnačelnika ^asilncj?a društva ne-kemu H^neeanu ,.Hassiu podelilo. Kn tržaski in-ženir se je najpred za to službo oglasi I ali vse zastonj. Cospod liaa.si je dohil službo, brez kon-kurza, brez skrv/.ala ali je temu poslu kos ali ne.. Da ima človek samo enejca očeta k toj kliki spa-dajiK-e^a. p<»tem je dobro. Ali kaj zna ali ničega, to so malenkosti, za t<> se očetjf malo brij^ajo, inislijo si. tu bo doher za naa, tu bo delal kar homo hoteli. CV jo pa kdo pošten, in se hoće nepoštenomu dejanju zoperstaviti. alo mu stavijo alternativo, ali delaj kakor mi ukažetno, ali po-beri cnlo in hajdi z bo^om. — Tako postopanje je razkačilo celn mesto in očetje so izdubili skoro vse zaupanje niošćanov. Okoličanov zaupanje že tako nišo nikoli imeli, in j;a tuđi uo bodo nikoli dokler ne bodo pošteno z njimi ravnali. Kaj nek hoće slovenska okolica z italjanskim mestom. Če bi zdaj očetje nekoliko pravični bili, bi bili pre-meuili volilni rod. Ali naj bo. kakor jft aedaj, so rekli, ker taki> je dobro. Kaj l>odo nek šesteri poslanci okolice proti nam storili? Nie, Ali če bi jih bilo M potoni 1>i že utopili li kaj storiti. Torej naj  ostane   pri   starem.
—   Iz   Horo vnice na Notranjskem se   nam vspored  morda ne tako  opravieene tožbe na   prej-šnje^a župana  piše med družinu :    Jako   smo   se-daj veseli,   ker dobivamo iz občinske pisarne vse v domnoem jeziku ])iaano,    da vsaj  verno česa od nas zalitevajo,  in da ne nosimo tuđi  to   pismo od INmcija do  l'ilata, kakor tistej,  ktere nam   posilja zagrizeni nemčur in izvrstui barantač c. k. okrajni vrbniški  sodnik  irosp. Mulej. —  Narodnost  se pri nas Ce/. dalje  bolj oživlja.    ako ravno smo za gorani! ,   le som  pa  tje se se ogluši kaki   uapuhneni železuiški   uradnik   na    tako    imenovanom   vfranc-dortskem"   —   ker  slovenske   rBorovnice"   nečejo poznati železničarji.
—   Društvo sv. Jeronima  v Zagrebu, ktero ima kakor naše društvo   sv. Moliora   namon narodno  knjigo  širiti   med   ljudstvom   ima   kapital preko 2O.0O0 fjld.   Ali zarad inenj u^odue orf?ani-zacije nema prinierno mno^o  iitlov.  Zato je odbor te^ra društva,   jeiuajoč si izjrled na   našem društvu sv. Mohora, 21. pr.  111, sklenil  uo samo ustanovile, neuo   tuđi    letne   ude    imeti.    Vsak   kdor   r>0 kr. plača je Ictni  ud in dobi 1.  1H72   tri   knjige.    Ob euem  bode društvo  [)i>  deželi   nastavilo več pover-jonikov.
I)o])isi.
1% Xaaffr4»l»lfr. :>. oktobra.  I Izv. dop.] Kakor   znano,   vprašala   sta   v o^erskein drž. zboru, iu sicer,   ofjerski   poslanco   Iranji   je   vprasal An-drašija.  nas posianee Vukotinovič pa l'ejačeviča za tište razloge,   za voljo kterih seje nas sabor   tako nepričakovano   <lo   !.">. jnnuarja    priliodnje^a   lota prelnžil V —  Do  donos še ni ne eden no drti^i  in-terpoliratiih od^ovoril.   !>rž ko ue sta obadva zavoljo t em elj it oica in jasnoga  odii<»vora   —  in  samo tak odgovor more interpelante zadovoljiti  —  v za-dre^i.    Nazaduje   bo   moral brž ko ue Maehiavelli iz /.adreso  pomagati.   Če  Andraši in PijačeviČ  mi-slita, da bodota  s kakšiiim vodeničnim  odgovorom, a  kakšnim sotističnim zavijavanjem   situvacijo,   ali s  kakšno  štilističim  In  dialektično tirado,  s kakŠuri kakor Nenicc   pravi   „\vortkunsteleiu interpelaciji za-.  dovolila,   se zelo niotita. Će  nečeta tisto nejovoljo 1   ki se je vseli  naših    društvenih    krojrov    polantila i   še     bolj     raspiriti,    bo    treba    jasno     odgovoriti Mulostni   tišti    razlomi    puč     ne    morejo    biti,    za voljo kterili    se   je   naš sabor na  tako doljr otllo«. I   dul!   Olfu-ijelno  še deucs  ne  vemo,   zakaj   nas  j( ;   mađarska  šiba    odvođenjem   sabora   udarila.     M >   sicer sodinio,   da je naš sabor žrtva   cishijtanskil i   hoinatij, zlasti priznave češkoga državue^a   prava r  pa to je le naše  osebno nmcuje,  odgovor interpe !  lirauib  miuistrov bo še le tu pravo povcdal.
Na slovesnem protestu naših saborskih po-?laneev proti sabrtrskej od^odhi, kljujejo in ^rrizejo denea vsi mađarski časopisi. Itadi bi ^-a na kte-rej atrani prekljuvali, pa tista takta, na ktera se narodna stranka v svojem protestu skliruje, so tako strašno resnična, in logična zveza, ki premise in končen skle|> sktipaj v;že. je tako trdno skovana, da inu nič naškoditi ne morejo. Protest naših poslaneev jini je nek monstrum, ki ue yedr> kaj zujim početi, da ! e eelo s če^ko deklaracijo so ira prispodabljaK! Naj bolj jih meuda ujeda izraz „tako zvana nadoda," iu res r izrazu „t:iko zvana* leži eu cei program. Vse kar j?od ho naši nasprotniki o tem protestu do sednj pisali, vse to je emanacija njih neohrzdane poliričue strasti. Med tem pa postaja javno muenje pri nas od dne do dne bolj antiiinionistično, od dne do dne Mađarom sovražneje. „Vse se nekako ponavlja kakor leta lH4-<. Iz I'ešte same so tako rekoč kakor nalašč ta duh noti. Naj novejša urad-niška naimenovanja kažejo očito ua to, da Mađari pomiritbc nečejo, ampak da bodo vsakako [x»sku-sili naše narodno .uibaujn silom potlačiti, jim sov-ražni duh zadušiti, ter nam zopet ua prsa pokle-kniti, kakor so nam do leta 1Š4S skoz stoletja klečali. N'si njihovi napori bodo pa zastonj. Cc smo prc<l 2ii. leti toliko moči v sebi imeli, da smo se jim z orožauo roko ustavili, bodemo to moč dencs v desetkrat večej mori v našem narodu našli. Mi nismo čreda ovac. ki se raztepe, če se rep ma<rjarskef?a volka prikaže,. ,«Wir si ud cin ciuig volk," kakor Svicarji.
Politični nizgled.
V notrauji in v zunanji politiki ni važue^a zaznamovati. Dežalui zbori delajo dalje, največ vsak svoje dežcliie raznicre uravnajoč. (Ješki de-želui zbor ni še zopet zboroval, kcr dotični odbori nišo ae gotovi s predloži vlade in z odgovorom na ces. kraljevi reskript. Iz ^rališke^a deželncga zbora se čuje zopetna tožha Uusiuov zarad zatiranja  t)d strani   l'oljakov.
Iz besedi llohen\vartoveya glasila „(). J.l: bi se moglo soditi, da je zopet B e u s t začel Hvoje rogoviljenje proti zdanji pomirljivi politiki, ter da torej zopot nastaju Ueustova kriza. ,.Oester. Jouru." ])o pravici pravi, da nobeua država ne more trpe-ti, da hi se miaister proti ministru izigraval , da se mora torej temu enkrat konce Ktoriti — kar toliko pomeni, kakor da Hohenwart sam zahteva (»dstra-njenje Iteusta. Sreča Avstrije uaj nanese kinalu, da  se to  zgodi.
Zastupnik a vtro-ogors ke zunanje politiko grof lieust je poslal fraueoskenui ministru zunanjih zadev depešo, v kteri pripoveda, da se v (Jaštanju in SaUburgu nišo delale nikako trdue zaveže Avstrije s Rusijo, teimič da seje de.lalo vse za evropski mir. Ob enem lieust Fraucozom svoje „prijateljstvo" zagotovlja , sumo jih prosi naj ue maščevanje nad Prusi ue mislijo. Zatem govori o socijalnom vprašanji. o kterem se je res z Hinnar-i kom zedinil. — Veudar Francozi ue porajtajo mnogo za lietistovo prijateljstvo. Najrazširjenejši list ,. Le Sieolo" oštro piši; ]iroti peditiki lieustovi v Avstriji. isto tako tuđi drugi fraucoski časopisi, kteri so pred vojsko pisati proti Slovanom iu za Heusta.
Iz Angležkega se potiavljajo poročila, da je kraljica na smrt bolna. Nentške novine govore 0 njenom uasloduiku princu valoskeni nepovoljne roči, kakor da bi bil »ovražuik ljudstva, zaprav-Ijiv. itd. Drugi glasovi pak trde, da je tega moža značaj tnk. da so bode stoprv ua kraljevskom stolu pokazal kot dober. Nenici .tuđi morda zato nlso prijatelji tega naslednika , ker je prijatelj Frau-cozom.
Hazne stvari.
* (Dramatično druStvo v Ljubljani). V nedeljo  1. t. m. se je prvikrat predstavljala po-
filovenjena borka 8 petjem „Doktor in postreŠČek" (nemđki BExpres8'i Nr. 97). Burka ima mnogo za-vozlanih momcntov in je popolnem pripravna krat-kočasiti za en večer občinstvo, zlasti ako se tako dobro predstavlja, kakor se je takrat. Glavne naloge so bile sploli v spretnih rokah, pa največa zasluga k ugodnemu uspehu grc gosp. Nolli-ju. Martina, čegavega služabnika Mahovčevga je on tako izvrstno predstavlja!, ka smelo rečemo, da je to njegova rglanzrolle**. (iosp. 1*. K a j z e 1 kot Petcr Zal, postrešček St. 20, jebil, kakor vsigdar. uvojej nalogi popolueni kos, skazal se je igralea, ki je na odru popolnem doniač in ima že veliko „rou-tinc*1. Za njim bi imenovali gospodično Itoss-ovo iz Postojuc, ki je ta večer prvikrat nastopila, zlasti kar se petja tiče. (llas je jako prijeten in mil. dosti krepek, gospodična sploh prav simpatična prikazen, tako da gre čestitati dramatičneniu društvu za to novo pridobitev, ktera bode gotovo kine našemu mlađemu gledališču . ako bode upotreblje-vala več mimike, ako bode igrala živahnejc in bolj z občutkom. Poli valno omeniti moramo gospode Jeločni ka, ŠuStcrsiča, Spindlera in (i rila. Zakaj je slednji rabil tržiško narečje, nam ni ravno razvidno. Med krasnim spolom je občinstvo posebno veselo nazdravilo svojega Ijnb-Ijenca, gospo Valcntu-Hrusovo . ktera je svoj Mccr kratek nalog, kakor zmirom, prav dobro izvršila. Gospodično   Pod kraj Škovo   pa bi želeli.
Za enegn suplentu
je pri Soli vadnici in vzurnici (Ufbnugs- und Mustcr-nrhule) r. k. učitrljukeijd izobraZtrnUščti r Aid r i borit službeno mesto.
Prtisih'i iitij se mjlttnijo pri ravnatelju inteiiu-Vdne Sole: (rtniibritiitshtiMc 1.  mulstrupj*:
V Jl4iriO<H'»W. 2. oktobra 1x71.
(»«—2)                           C. k. ravnateljstvo.
Za notaije.
Absolviran jurist zmožen tuđi slovenskoga jezika   bi  rad   pri kacom   nutarju v službo   stopil.
Več se izve pismeno pod „R. Adminastracija Slov. Naroda' v Mariboru.                           <;>!i—i)
videti in slisati v kaki vefeji rćili, kterej bi bila kolikor moremo soditi iz dozdajnih kratkih nalog — gotovo kos. Občinstvo je bilo jako zadovoljno, so ebno pevski oddelek si je pridobil mnogo plo-skanja. S kupletom, v kterem se omenja trinajsto-rica nenačurskih poslanoev, je vrgel g. Nolli mnogo radosti med poslušalee , razve euega , kteri se je tekoj iz gledališta podal. 13ranjcvka Kaglja (goap. Pardubskai in druge manjac naloge, po prekratke, da bi se kritovale, petje zbora je zadovoljilo, isto tako tuđi vojaska godba Huynovcev. (lledališče je bilo jako polno, izvzctnši edino obligatne lože. — Druga predstava drani. društva v deželncin gleda-lisči ljubljanskem h<> v saboto 7. septembra. Predstavljale se bodo igre „Z aba v Ij i e av< veseloigra v 1 dejanji, „Kno uro doktor" burka v 1 dejanji in „Pred zveri njakomu igra 8 petjem v 1 dejanji. Ker se še zmirom lahko abonira na sedež ali fouteuil pri blagajniku g. Žagarju za vseb 24 pred stav te saisone ali za prvih 12, se dobivajo sedeži samo n:i dan predstavo pri gle da liski kasi od 10.—12. ure zjutraj.
* (G o s po da r j em), kteri čitajo ncmški, in se pečajo z umno sadjerejo, vinstvom,   bmcljerejo.
kletnim gospodarstvom priporoča kmetijsko mini-sterstvo časopis „Pomologische Blatter," kteri iz-hajajo pod uredništvom g. Horaček-a v Troji pri Pragi (Troja bei Prag) in veljajo na pol leta 1  gld. 5O kr.
* (Knjižica „Kranjsko ljudsko šol-fitvou) v zadnjem listu omeDJena, spis. .1. Lapajne, učitelj v Idriji, dobiva se pri J. (iiontini-ju v Ljubljani  in  pisatelju  v   Idriji  po  ,'JO kr.
Listnica uredništva: (i. .1. 1.. v. I. Kakor viilito. :tl;ij žo hii(>. SiiH'r v ti'j stvari vreloj dr.ipo at\ vas. — A. ']'. i're-kasmi. — (ic.sj). S. v 15. ž. ,z:i nv<ij ži'p- — umre te in hočett' to «l<>k:izavati preil soiliščcin { jinti-iu je dopis v^.i'ti mo^otip. — (}(»sp. (J. v K. I'rosimo, \\\\ vi z naini vred pouakute <lo kori cunja <1.  z.  Zilaj bi stvar Tiar.'iiiia  kvar.
Dunajska borea  4.   oktobra.
Knotui drž. d<»]^ v bankovcih   .     hl  gU],  <Xi kr.
Kiidtni <lrž. dolg v srebru     .    .     Hi>     B      30   „
\W>i> drž. popojiln.....      i'K      „      —    „
Akcije narodne bauk«*     ...         7      „       7.']    „
Kreditne akcije......  "J89    „    \10   „
London.........   UH     „      !"><)    „
Srebr<>.........   UH    ,    -JI   ,
('. k. cekin.......       ,r>     „     <".-J    B
N.ipol..........       ',)     „     4.r>   „
I  Kovaue; urudno preiskane rt4*€'iiM€9tl94>
9m4lfJ4* fetirivoglate oblike: Nositeijna ni(tč:     1       2      li      ."»      30      l.r)   cent. Ceiia. Klii.':           is    lM "■•JB""3*5"" 45"     5iX
Nositeijna moc: ii<>    '2">    M    40    f»O    cent. fena. tfld. :           70     SU    W  U«)   1K>.
MMnitt!#*!#•###* vn4f<>:
I   Nositeljna  moe:     1       -'        4       1<>       J<>    IH)   fnt. Cena. ^hi.:              :>      ti     7.:»<)     12       lit     18.
Nusiteljna moć: 40    .'.()      <".O      70      HO fnt. l'eua. ffld.:            -_'O    l'2      ^ "i>7.VtO" TR).    ~~
l'afgv za ztrlišff v. železnim obroč-
jem in   utegi  (geviliti) :
NoMteijna  moc:     l.">    'JO    -a    :«)    4(1;   .r.<)     cont. t\tia. giil.:       "   la(i 17U J(K> ^;J0 :WJ()':jr»«K
Nositeljna  inoč:       •".()       •!()      70      SO    1<M)_ co_nt_.
Cena. tfld.:                 :«.'><»     400 " 4.r»()     .rt(K)    ;S()O.
Nositeljna inoč:     l-'O    l'>0    -'»Ml    :WX> cent._      _    .
Cena. gid.:              »10<)     H.'iO    7.riU     l.«k).
IHC* Naročitom proti pošiljauju  deuarja uli na poštno poduzetje ustreže preeej :
li.   IIII^11 ll>  A? Coilip*.  fubrikanti   vag* in utegov.
Ih'iitij.   iiu-sitK   Si/tf/r-rsfntsst'  -N/'.   /<K
Zdravilno pomaganje
Hoff'"vil1 sladnih fabrikatov (Malzfabrikatc)
pri piHiiih in vratnih   bok'Ziiili. pri splošni  tcksni   Klahnsti  i. t. d.
jr   r   reč kot  100 tist><-  zahetilnih   in  priznanjski/t   pismilt   ilokazn no. (.•^—1)                         Gospodu dvornemu prodajaleu
Johiickii llofToieiim
osreduemn založni.stvu na Dunaji. Karentnerring II.
l)<klllllO fv Kenečanskemi, :-J. avg. 1 s71. Tuđi to leto /.opet o«l splošne telcsnc slabosti obiskovau, ktero skoro ]iopulnnnia odstraniti je rab-ljenje vašega sladkega ekstrakta pomagalo, ^bulestinea je v prejšni'li letili ponavljaje v istih letnih čaši li sladni ekstrakt jemala' prosim, d:i se mi 2* tlaš tiitega posije, /.n kar tu  plačo jnilagani.      Jt'iitn #f#»   iŠ4>fttt.
l^4krilltl. 14. niarea ISTI. Veselo ola.jšanje in zinaujšanje mojega prsuega kašlja i kterega sem imcl \*WJ in 1Š71), za ktero'se iinaino za-livaliti sumo rabljenju vašega mnogoeenjenega shulnega ek«truktnega piva, in sladnih bonb(»nov ; to me zadolži da se vam zahvalim : ne bom zamudil, to „dobrodejuo zdravilo"  tuđi drugim prijtoročiti.   ^Sledi naročba.i
ftiitf Stfiš-fi,  knpljui.
<M«kl'l4tlTU. 17. sept. lsTl. Ker moja zalogu li koncu i:re, v;is prosim, da mi /.opet ;"> tuntov svoje tako zdravilne sladne čokolade iMalz-Clioroladtv   pošljete._       _                '                           f-V«*i«.   fl„f.<„i<.
ltl'O4»M. ... juni ja lsTl. Ne morem opustiti i/.vr-tne lattuosti vaše malii-čokolade v obliki   pralm   kot hrano za   dojenee   hvaliti iu  prosim itd.
tMnfitt  iB<Hffi(Hfifi.  atlvokiit.
Mall^Vill*xl»iK'll. ti. febr. 1*71. Prosim Vas, da mi zopet »'► ilaš nial/.-ckstraktne zdrjivilne pive. in sladnih bonbonov za ]»rsi jtušljete. Moram svoje resnično začudenjc izreci <» Čudoviti činosti Vaših malenih" preparutov. ker že po prveni vzetji sem mirneji spal; kašelj je pojcnjul iu slina je lehka postala. Jaz morem samo vsaeemu bol ni kit na prsili, svetovati, naj si pridobi vaših fubrikatov. ker se zdravje sjiet pridobi in se more še nmogoktero leto življenja veseliti.                       .#©*#'/* Httttztnti. krčmar.
^9w mmm  WwwP   pred  ponarejanjem    in   /tos/iaitanjo/i.
\»    vmeti   etlketnh   itiojlli   pravih       Ijkl*»B*     Hl^i^tfV* malr-rabrikatov kp nnjde potlplit    «*fPllilll    ■■9PI1«
V Ipavi se pravo dobi samo gri g. Anton Deperis-u,  apotekarju.
^------—
Noben  pomorek  za  hi se  liarvati.
*^        v. k. privilegirana
prava             12—41
nomada za ta otamti
I> l)ia /..i (ariif*. riijnte iu rumeiir lane.
iiainrstHJe vsak lasolmrveii ]ioinnč>'k, nnn'<li da nsi-veli lasjc in n>ivela hrada knialu zoprt dnhodo ]irojš-iiju liar.o; pret-i'j v prvili dueli laliljenja se vidi //' vspeh zalirani prerano ali daljne osivenje. kakor i/-l>ad l;is iu zaplndi ^osto rast las. kakor se vidi navadu*) pri krepki mladosti. Ta pomada <t«'la lasi> fine in svetie. a ne omasti pokrivala, kar je za volju ekonomije in p<> letu posolm« vrednosti. — Za ^'o-tov vspeh garantira!   ,
DfE" Veliki lonec 2 ^'Id.; ',, dlirent gld. 4.S0; 1 . dnet'iid ^ld. ii: 1 <ltk-end gld. lti.SO a. v. Mali lo'nć.-ki lgld. V4tliK-. gld.i'.TO; (,,duc fi.lU; 1 duc !' glil. a. v.. pinti gotovi piači ali poštno pnvzvtjt*. Zapokanj*.1 cemV
Centralni in razpošiljavni depo je pri iznajditelji:
Wicii. Muriahilt', Gumpendorlerstra^se Kr. 4.'>,
1. Stock.
,jm~ Jaz Viljclniioiu KL\
tuk.ij javno i/.rekam. da sem   ^^Ha^BH. >"»i vn<> depote- ra zpu s t i ! ;i
kor "udova   ranjk.   dra.   .%.                                              zarad  ]ioiiMrejavaitja.    .Moja
Kt\a  /.' oscin let   edina                  l'rava                   prava pasral'onipadotir, tinli
i:: >;iin:i i/drlovalka prav.' iti            ■»ii*tii                <*»rol»n» pasta iuifiiova-
■>><'pokvarjem>   original-                        •■»■*»               ,,.,_   nikiliii-   ne   ostane   hre/.
paste  I* <» ni |» h «1 o ti r.          PnillTlJlflnil?              vspi'lia .   ki  je   v/.višen   nad
ki-r ie ja/, po/.nain skrivimst          I Ulll[J£lUUlii.             vnako   pričakovauje    edino
]>ri]vravljnnja.     S   tem    torej                                            KnrHii(»i'Rl!O    sredstvu
na/.nanjaui. <la w.' odsidiina!       .                   •*[,..       z:l n't10   '"   nr/iuotljivo  oil-
onu-njena pasta   1'ompadonr     'V    "   '"'  Imi'i;l *:i'      pravljanje,  vseliuiozoljt-v i;:i
u i-popa ceu u didiiva   Ie   v       zeljeuega vspeha.        nhrazi,    .sajeveev,   peg.  Ainj
liiojem stanovanji na Diiuaji,     '»ode   se denar  Ine/.     in o^orcev. <iai;un ija je tako
I.eopoldstadt.grosscMohn-n-       ovir na/aj  posial.        ^nruva,   da  ne  denar retour
gasse 14.   1 Stiegt> Tliiir  t'rj;  ^^t^mmmi^^^K^^^m pušlje,  kn hi vspelii  i/.ostaii.
svarim,    naj    st-    nikjer    PoSiljti hv po  pov-     j'isUere   te   i/.vrstiu'  paste   s
driigje   ne   klipnje,   ker /.daj    -> „li (Xacfin(llmtc).     podukoiu   1   gld. :*»<> kr.  a. v.
nimaiu ni depnta ni filiale in                                                                                   (,H>—-J
Izdate Ij in odgovorni urednik Martin Jelovšek.
Tiskar: F. Skaza in drugi.